* ^ ć/^ tfffiMISAM GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 21 / LETNIK III / KIMAVEC / 1995 SPET V ŠOLCf BRANKO LIPAR OBČINSKA UPRAVA kOčna trgovsko podjetje d.d. KAMNIK, Ekslerjeva 8 nad 5.000 SIT nad 8.000 SIT nad 15.000 SIT nad 20.000 SIT na 2 čeka na 3 čeke na 4 čeke na 5 čekov UGODNE CENE: otroške bunde od 3.260 SIT dalje ženske bunde od 5.852 SIT dalje moške bunde od 6.776 SIT dalje Pi ŽBUBMMlttiA Tomšičeva 11, tel. 831-444 VSE ZA KOPALNICO: keramične ploščice domaćih in tujih proizvajalcev sanitarna keramika iz uvoza izplakovalniki vseh vrst WC pokrovi švedskega podjetja KAN za 4.820 SIT Ponovno na tržišču po ugodnih cenah: mešalne baterije UNITAS SLiDTTt MARKAajl - OBI§ČITt KOČNO ♦ * * PLESNA SOLA * * * VPIS: v petek 29.09. od 17. do 20. ure v soboto 30.09. od 9. do 12. ure v Kulturnem domu (kino) v Mengšu INFORMACIJE: na telefonu 0609 635 783 med tednom, vsak dan od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure Pl SA9SiM^ HtSA Medvedova 1a, tel. 831-404 MOŽNOST NAKUPA NA ODLOŽENO PLAČILO BREZ OBRESTI: jis V ^^ ©]D)§ILI£J TUBI V MOENGŠUS "^—-*=cj VPISUJE predšolskeJ OSPiOVnOŠOLCE ODRASLE PLESHE K»KZ SKunnsn PLESI STAflDARDmin latipisko-aheriSki raea rockttroil AEROBIKA UVODNIK Kazalo Drage Mengšanke, dragi Mengšani! Dolgo nas ni bilo k Vam na obisk. Veseli smo želja in klicev z vprašanjem, zakaj Mengšana ni. To je dober znak. Vtem času se je v naši mladi občini zgodilo marsikaj. Če gremo kar po vrsti. Mesec september je mesec skrbi otrok in staršev, če bodo dobili vse potrebne šolske učbenike in druge pripomočke. Za uka željne glavice pa je kljub vsemu to premalo. Zelo pomemben je tišti, ki nas želi kaj naučiti. "Šolniki, učitelji, ravnatelji, kdo Vas je klica), da mi grenite življenje. Vsak dan se moram naučiti toliko novega!" Marsikdo razmišlja tako, še več pa je takih, ki vemo, da je šola rešitev naroda, še zlasti malega naroda. V Mengšu imamo svojo osnovno solo, katero predstavlja in vodi ravnatelj g. Branko Lipar. Kakšno je njegovo mnenje glede nekaterih pomembnih vprašanj, nam je zaupal posebej za Mengšana. Intervju z njim si lahko preberete v rubriki Portret. Mengeška občinska uprava je začela s polno paro v popolni zasedbi. Marsikomu je uganka, kdo je kdo in na koga se kdaj lahko obrne, da bodo zadeve čimprej rešene. Odprite Mengšana na strani 4 in dobili boste odgovor. Tuđi uradne ure nišo več skrivnost. Zapisali smo tuđi nekaj utrinkov s sej Občinskega sveta občine Mengeš. Vaša želja in zahteva ni naletela na gluha ušesa. Včasih nam je težko potrkati na prava vrata ali pa odgovora kljub temu ne dobimo. Za bralke in bralce borno opravili kakšno pot in našli kamen spodtike. Vaša naloga je le, da nam najkasneje do 12. v mesecu posredujete želje, pismeno ali po telefonu (737-317) vsak dan med 08. in 15. uro. Objavljene članke morate avtorizirati; če pa želite, da so objavljeni s psevdonimom, moramo to v Uredništvu vedeti. Nas pa novinarski kodeks zavezuje, da vsakomur ne razlagamo, kdo se skriva za podpisom. Prosimo za razumevanje! Nikomur ne bi bilo prijetno, če bi ga izdali, s tem pa kršili pravila igre. Mengeška fara praznuje svoj praznik ob sv. Mihaelu. "Žegnanje" je star cerkveni običaj, zadnja tri leta pa smo ga predstavili širši javnosti tuđi v podobi Mihaelovega sejma, katerega ustanovitelji in pobudniki so nekateri posamezniki- prejšnja krajevna oblast. Ob športu in kulturi, življenju v vrtcu in soli, izobraževanju, gospodinjskih in drugih praktičnih nasvetih velja tokrat posebej opozoriti na rubriko Vaša pošta. Kot kaže, smo vedno bolj pozorni na doganja v naši občini, kar je seveda prav. Smeh ni greh prinaša sprostitev. Še vedno sanjamo o morju, dopustu, po drugi strani pa smo že krepko sredi dela, sredi krute realnosti, tuđi v političnem življenju. Pa saj taki spodrsljaji se ne dogajajo v Mengšu, pač pa v občini Perovo pri Kamniku... Se borno kaj iz tega naučili tuđi mi? Morda! Obilno trgatev Vam želim in polno klet kmetijskih pridelkov za hude zimske čaše! In pišite nam! Tatjana Sivec Strmšek, glavna in odgovorna urednica Mwmy UVODNIK ...............................................3 OBČINSKA UPRAVA POROČA..............4 OBČINSKI SVET....................................9 ŽIVLJENJE OBČINE ...........................13 PORTRET............................................18 ŽUPAN NA OBISKU..............................23 PRAZNIKI IN OBIČAJI .......................24 POGLED V PRETEKLOST.......................25 KULTURA ............................................28 NAŠI PESNIKI IN PISATELJI...................30 NAŠ VRTEC .....................................31 NAŠA ŠOLA ......................................33 IZOBRAŽEVANJE .............................36 VAŠA POŠTA ....................................40 DRUŠTVA ........................................42 ŠPORT ............................................47 OTROCI IN STARŠI.........................53 DOBROTA NE POZNA MEJA ..............53 IN MEMORIAM ..................................54 ZDRAVJE IN LEPOTA..........................56 NARAVA ............................................57 GOSPODINJSKI NASVETI ................57 POHVALE IN GRAJE........................57 RAČUNALNIŠTVO .............................58 SMEH NI GREH................................58 OBVESTILA ..........................-............60 PREDSTAVLJA SE VAM...................61 MENGŠAN, mesećnik OBČINE MEHGEŠ Naslov uredn&lm Slovenska 28, Mengeš tefefon/tete/ar (06?) 737 317 ž/ro račun: 50120-603-55739 G/as/to ure/a urodnlški odbor, Tat/ana Sivec Simiek (glavna in odgovorna urednica) Ljubica ftoiman, Milica Tomiič, Jože Va/itar, Blaž Janežić, Franc Veider (č/ara) Lektorica: Irena Stenfč Ra&unalnlški prelom: Sebast/an Unke Slike na naslovnici: Mengeš p atm g Msta Komam) Izdaja: Obtina Mengei Mengšan i/haja v nakladi 2500 fevodov jn ga prejemajo gospodinjslva Mengša, Topol, Loto In Dobena brezpla&no na dom. Tiskano na okolju prijaznem papirju, Tisk: Premfere, Pimiče i«^] ■<% OBČINSKA UPRAV^ POROČA Predstavitev delovnih področij STROKOVNE NALOGE IZ DELOVNEGA PODROČJA POSAMEZNEGA REFERATA - ODDELKA OBČINSKE UPRAVE OBČINE MENGEŠ Na podlagi 44. in 56. člena Statuta občine Mengeš ter Od lokao organizaciji indelovnem področju občinske uprave (Ur. vestnik Občine Mengeš, štev. 1/95), se z notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest zagotavlja uresničevanje nalog občinske uprave občine Mengeš, opredeljenih vzakonih, statutu in drugih splošnih aktih Občine Mengeš (v nadaljevanju občine). Naloge občinske uprave opravlja občinski urad. Delo opravljajo imenovani in zaposleni delavci na posameznih delovnih mestih znotraj organizacijskih enot - oddelkov. OBČINSKI URAD Župan občinskim premoženjem; vodi kadrovske postopke; proučuje organiziranost dela v občinski upravi in izdeluje sistemske analize za izboljšanje strokovnih, normativnih, organizacijskih in drugih področij delovanja občinske uprave; koordinira delo projektnih in delovnih skupin, katerih naloga presega področje posameznega referata ter vodi in hrani dokumentacijo s svojega področja. Tajnica občinske uprave Vzdrževalec, ekonom Nastja Poljšak vodi Občinski urad, organizira in usklajuje delo občinske uprave. Tajnica občinskega sveta Boris Kavčić opravlja vzdrževalna opravila in vodi ekonomat. REFERAT ZA INFRASTRUKTURO Izvaja upravne naloge in usklajuje planske aktivnosti s področja urejanja prostora, varstva okolja, komunalno-energetske in cestne infrastrukture terstanovanjskega gospodarstva; izvaja aktivnosti na področju ureditve prometnih površin, javne razsvetljave in ostalih javnih površin; izvaja operativne postopke pridobitve ali odtujitve zemljišč; vodi in pripravlja tehnično dokumentacijo za investicijska vzdrževanja in novogradnje; vodi in hrani dokumentacijo s svojega področja. JanezPer predstavlja in zastopa občino, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave. ODDELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE Usklajuje delo občinske uprave in organov občine; skrbi za protokol; skrbi za obveščanje in stike z javnostjo; izvaja naloge na področju zaščite, reševanja in pomoči; zagotavlja strokovne, tehnične, administrativne in druge pogoje za nemoteno delo občinske uprave ter Občinskega sveta in drugih organov občine; skrbi za zakonitost vođenja pravnih in upravnih postopkov; opravlja tehnična, vzdrževalna, pomožna in druga dela pri gospodarjenju z Administrativno tehnična sodelavka Referent za izvajanje nalog komunalno stanovanjskega gospodarstva in varstva okolja Marta Kuret opravlja vsa tehnično administrativna dela za potrebe občinske uprave, vodi delo sprejemne pisarne in zdravstveno zavaravanje brezposelnih. Martin Ogrinc opravlja dela s področja komunalno stanovanjskega gospodarstva. Irena Podboršek opravlja strokovne naloge v zvezi z organizacijo in delom občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Vodja referata za komunalno stanovanjsko gospodarstvo in varstvo okolja Stane Markovič organizira in koordinira delo referata za komunalno stanovanjsko gospodarstvo in varstvo okolja. '4 MMiSftM OBČ1NSKA UPRAVA POROČA Predstavitev delovnih pod roči) REFERAT ZA DRUŽBENE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Pripravlja postopke in odioča o upravičenosti do obveznega zdravstvenega zavaravanja oziroma skrajšanja teh pravic glede na predpise. Spretnija, analizira in pripravlja poročila s področja delovanja družbenih dejavnosti (osnovno izobraževanje, otroško varstvo, sociala, kultura, šport in rekreacija, raziskovanje, zdravstvo) in izvaja aktivnosti za pospeševanje društvenih dejavnosti s področja turizma, sociale, kulture, športa ter skrb za promocijo in celostno podobo občine Mengeš. Vodja referata za družbene in društvene dejavnosti RikaBinter organizira in koordinira delo referata za družbene in društvene dejavnosti. REFERAT ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO Izvaja finančno in računovodsko funkcijo izvajanja programa občinskega urada in delovanja občinske uprave; izvaja aktivnosti za pospeševanje razvoja gospodarstva, obrti, podjetništva, turizma in kmetijstva; vodi in hrani dokumentacijo s svojega področja. MENGŠAN Vodja referata za finance in gospodarstvo Irena Pogačar organizira in koordinira delo referata za finance in gospodarstvo. Svetovalno strokovna dela s področja pospeševanja razvoja kmetijstva, bo kot honorarni sodelavec opravljal g. Boris Grabrijan. URADNEURE U radne ure za neposredno poslovanje s strankami so: V ponedeljek od 8.00 do 11.00 ure in od 12.00 do 15.00 ure; v sredo od 8.00 do 11.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure in v petek od 8.00 do 13. ure. Neposredno kontaktiranje občanov in občank z županom je mogoče vsako sredo od 13.00 - 17.00 ure na podlagi predhodne najave sprejemni pisarni. Za področje pospeševanja razvoja kmetijstva bo občanom in občankam v prostorih občinske uprave, vsako sredo od 10.00 -12.00 ure na razpolago honorani svetovalec s področja kmetijstva g. Boris Grabrijan. Potrjevanje zdravstvenih izkaznic brezposelnih je v sprejemni pisarni (ga. Kuret, ga. Binter) v času uradnih ur (ponedeljek, sredo in petek). Občani in občanke, ki prvič uveljavljajo zdravstveno zavaravanje, ob prijavi predložijo prijavo (kartonček) Zavoda za zaposlovanje Domžale (Urad za delo) in zdravstveno izkaznico (v ponedeljek ali sredo). Prosimo, da vse morebitne pripombe na delo posameznega referata oziroma oddelka sporočate tajnici občinske uprave občine Mengeš. Občinski urad Občine Mengeš Obvestila Referat za infrastrukturo Na tem drogu je bilo nameščeno ogledalo - Križišče Kolodvorske ceste - Zavrti- Novakova ulica. Neznanec je odnesel ogledalo vredno 36.000,00 in ga bo prav gotovo koristno uporabil. Krajo smo prijavili postaji Policije v Domžalah. Storilcu so na sledi! Javno razsvetljavo smo pred leti zgradili Edigs Mengeš je dobavil betonske podstavke za svetilke, občani so opravili izkop za pokablitev, KS Mengeš je zagotovila kabel in priklop Neznani storilci pa so nam kljub rednemu popravilu in seveda stroškom uspešno kljubovali. Zaščitno steklo je končalo po strugi Pšate. Kaj storiti? Iz proračuna Občine Mengeš bo potrebno MMiŠ&KI S§ OBCINSKA UPRAVA POROCA Obvestila zagotoviti sredstva za ponovno popravilo ,morda tuđi dvigniti svetilke tako visoko, da jih ne bo mogoče doseći! Napačno porabljena barva! Neznani storilci so prepleskali napisno tablo zasebnika iz Muljave, prekinili el. napeljavo. Na svojem pohodu pa so naleteli na prom. znak "omejitev hitrosti 40" na nevarnem delu, kjer se pojavlja povećan promet in prevelike hitrosti. To vse se je dogajalo v večernih urah med 22. in 23. uro. Sprašujemo se, ali od občanov Muljave ni zaznal nihče pohoda "pleskarjev". Oddali smo prijavo na postajo Policije v Domžalah. Ob neredih, povzročenih škodah in kraji se sprašujemo, ali občani občine Mengeš resnično ne zaznajo teh dejanj. Pričakujemo pomoć oziroma tel. poziv o povzročiteljih, će jih opazite. Sporočilo je lahko anonimno na tel. št. 737-081 občine Mengeš ali direktno na postajo Policije v Domžalah na tel. št. 721-218. Odprava povzročenih škod direktno bremeni proračun Občine Mengeš in sicer postavke rednega vzdrževanja infrastrukturnih objektov, kar pomeni, daje posledica takega ravnanja okrnjeno redno vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Prosimo občane za sodelovanje! Na podlagi 13., 44. in 70. člena Statuta občine Mengeš (Ur. vestnik občine Mengeš, št. 1/95) župan občine Mengeš objavlja RAZPIS ŠTIPENDIJZANADARJENE UČENCEIN STUDENTE ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 Kandidati morajo predložiti: - dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto; - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja in sicer morajo dosegati učenci - prav dober ali odličen uspeh, oziroma studenti - povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj prav dobro (4); dokumenatacijo s katero kandidat dokazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila...); - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije; - dokazilo o stalnem prebivališču v občini Mengeš; - življenjepis; - vključevanje v delo društev in organizacij; - dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana. Prednost pri dodelitvi bodo imeli kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno. Prošnje s prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje 15 dni po objavi v glasilu MENGŠAN, na naslov: OBČINA MENGEŠ, Referat za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30,61234 Mengeš. Orezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni 15 dni po opravljenem izboru. Izbor bo opravila komisija, ki jo za ta * namen imenuje župan. župan Janez Per Mengeš, 26.09.95 JAVNO POVABILO ZA PREDLOZITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE VZDRŽEVANJA ŠTORTNIH OBJEKTOV V OBČINI MENGEŠ I. Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravljalci športnih objektov, - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za izvajanje treningov in športnih prireditev. II. Proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije športnih aktivnosti v teh objektih. III. Kandidati za proračunska sredstva za vzdrževanje športnih objektov morajo v prijavi na razpis navesti: - ime in sedež objekta, - starost inlastništvo objekta, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - treninge in prireditve v letu 1994, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu zadnjih pet let, - nacrt vzdrževalnih del v letu 1995, - predračunska vrednost vzdrževalnih del v letu 1995, - vire financiranja in pričakovani delež iz občinskega proračuna. IV. Ustreznost prijav in izbor bo opravil Odbor za družbene in društvene dejavnosti v sodelovanju z Referatom za družbene in društvene dejavnosti. Pri obravnavanju proračunskih sredstev za vzdiževanje športnih objektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: - stanje vzdrževanosti objekta, - delež športa vnamembnosti objekta, - intenzivnost športnegadogajanjav objektu - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranost za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. V. Vloge za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov lahko vložite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: OBČINA MENGEŠ, Referat za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 61234 MENGEŠ. Vse dodatne informacije dobite na telefonsko številko: 737-309 int. 213. ŽUPAN Mengeš, 26.09.95 Janez Per 6 MM§£aM OBČINSKA UPRAVA POROČA Na podlagi 9. člena pravilnika o ugodnom kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostaloga zasebništva v občini Mengeš /Uradni vestnik občine Mengeš, št5/9S/je župan Občine Mengeš v dogovoru s SKB banko d.d. PE Domžale-Kamnik sprejel sklep o razpisu natečaja za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter drugega zasebništva v občini Mengeš 1. člen Razpisana vsota posojila za podjetnike, obrtnike in druge zasebnike znaša 34.500.000 SIT; od tega se posojilo dodeljuje za naslednje namene: 1. v znesku 30.000.000 SIT po letni obrestni meri R + 7 % za: - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; - izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti /npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, itd./; - nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme; - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti 2. v znesku 4.500.000 SIT po letni obrestni meriR + 7%za: - pospeševanje turizma v občini 2. člen 2a nemene, navedene v 1. členu tega sklepa, se posojilo prednostno dodeljuje prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, - dajejo pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen deloven proces, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjene, - nadomeščajouvoz, - so turistično in promocijsko usmerjene 3. člen Posojilo se lahko dodeli: - podjetjemv zasebni lastnini, - samostojnim podjetnikom /obrtnikom/ in ostalim zasebnikom, - občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika oz. drugega zasebnika. Sedež samostojnega podjetnika /obrtnika/ oziroma drugega zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju Občine Mengeš. 4. člen Doba vračanja posojila znaša 3 leta. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklenez banko. 5. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila, ne izrabi posojila. 6. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v glasilu Mengšan na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš z oznako "krediti za podjetništvo". Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, visino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije in predviđeno število novozaposlenih delavcev. 7. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: - fizične osebe: potrdilo o vpisu v vpisnik podjetnikov /obrtnikov/ oziroma drugih zasebnikov oziroma potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis podjetnika oziroma drugega zasebnika, - pravne osebe: sklep o vpisu podjetja v sodni register, 2. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov: - fizične osebe: potrdilo RUJP - izpostava Domžale - pravne osebe: BON 1,2,3 oziroma potrdilo, da še nišo pričele poslovati; 3. dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, - pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, 4. dokazilo, daje odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 8. člen Nepopolne in nepravoćasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 9. člen Občina Mengeš bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestila vse prosilce o iziđu natečaja. 10. člen Posojila se plasirajo preko SKB banke, PE Domžale-Kamnik, s katero Občina Mengeš sklene ustrezno pogodbo. Župan Janez PER MM3Š£UM E m%_ OBČINSKA UPRAVA POROČA Na podlagi 9. člena pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Mengeš /Uradni vestnik občine Mengeš, št. 5/95/je župan Občine Mengeš v dogovoru s HKS Domžale sprejel sklep o razplsu natečaja za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Mengeš 1. člen Razpisana vsota posojila za kmete-lastnike kmetij znaša 7.000.000 SIT po letni obrestni meri R + 7 % za naslednje namene: a/ za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov b/ za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah c/ za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte ali za dopolnilno dejavnost na kmetijah d/ za nakup kmetijskih strojev in priključkov žanje e/ za nakup opreme za namakanje ali odvodnjavanje f/ za nakup kmetijskih zemljišč 2. člen Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še nišo prejeli in prosilcem s področij s težjimi obdelovalnimi pogoji. 3. člen Posojilo se lahko dodeli kmetom - lastnikom kmetij na območju občine Mengeš, če ima vsaj en družinski član status kmeta. 4. člen Doba vraćanja posojila znaša 3 leta. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene s HKS. 5. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če: - zamolči resnična dejstva ali posreduje lažne podatke, ki so vplivali na dodelitev posojila, - če se ugotovi, da je posojilo nenamensko izkoriščeno. 6. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave razpisa posojila v Mengšanu na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš z oznako "posojilo za kmetijstvo". Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, visino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije. 7. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: a/ posestni list za celotno posestvo b/ potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov c/ izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta ^ č/usmeritveno razvojni program kmetije d/ gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del e/ predračun za gradbena dela, nakup opreme ali strojev f/ overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih ali gozdnih zemljišč g/ poročilo oz. kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije. 8. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 9. člen Občina Mengeš bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestila vse prosilce o iziđu natečaja. 10. člen Posojila se plasirajo preko HKS Domžale, s katero Občina Mengeš sklene ustrezno pogodbo. Župan Janez PER POOBLASCENI SERVIS KENWOOD SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 73 84 09 SHARP VIDEO n. .... 8 MMSS^Kl OBČINSKI SVET Nekaj pomembnih utrlnkov iz zaplshlko^ V zadnji številki Mengšana smo napovedali kratko poročilo s sej občinskega sveta. Veliko o delu in življenju v občini Mengeš pišejo drugi dnevni časopisi: Delo, Dnevnik, Slovenec ali Gorenjski glas. Mengšan se je s teh sej oglasil manjkrat. Obljubljamo, da borno vključno s septembrsko številko to napako popravili. Z novinarskim očesom nam bo 3. izredno sejo Obanskega sveta občine Mengeš prikazala članica uredniškega odbora, ga. Ljuba Rožman. Da pa boste bralke in bralci kronološko razumeli nekatera dogajanja, smo povzeli in izpisali, po naši presoji, nekaj pomembnejših utrinkov iz zapisnikov 7. in 8. redne seje in druge izredne seje Občinskega sveta Občine Mengeš. 2.izrednaseja petek,30.junijal995 G. Janez Dimec sprašuje župana: Krajani Loke se sprašujemo, kakot to, da je postavka izgradnja kanalizacije v Loki odprta v visini 8 mio SIT. Prosim, da čimprej dobimo odgovor. G. župan je posredoval odgovor o zaprtju prehoda med objektoma Karo in Induplati, vendar z odgovorom nisem zadovoljen (Dimec). Želim, da se navede konkreten vzrok zaprtja prehoda. G. Jože Pajnič predlaga, naj se prouči možnost postavitve javne telefonske govorilnice pred Pošto Mengeš. Pod zaporedno št. 71 je dal g. županu pobudo g. Janez Dimec: Za Kulturnim domom je neizkoriščen prostor, katerega bi lahko uredili v parkirišče in s tem resili problem parkiranja v okolici PS občine Mengeš. 7. redna seja sreda, 19. juli) 1995 Obravnava in sprejem sklepa o soglasju k imenovanju ravnatelja Gfasbene sofe Doimale G. Savnik je po pozdravu članom sveta predstavi! delovanje Glasbene sole Domžale in med drugim povedal, da delujejo oddelki Glasbene sole Domžale v Dobu, Moravčah, Lukovici in da je mengeški oddelek Glasbene sole s 110 učenci poleg domžalskega oddelka največji. V mengeškem oddelku so predviđena tuđi redna investicijska dela, ki katera so potrebna za normalno delovanje pouka. Po krajši razpravi smo sprejeli sklep: Občinski svet občine Mengeš daje soglas/e k imenovanju g. Antona Savnika, roj. 25.01.1944, stan. Breznikova 31, Domžale, za ravnatelja Glasbene sole Domžale. Obravnava in sprejem pretiloga proračuna občine Mengeš za leto 1995 in pretiloga Otiloka o proračunu občine Mengeš za leto 1995 (druga obravnava) Vobrazložitvi te točke je g. župan Janez Per povedal, da je pri pripravi predloga proračuna za leto 1995 kar v največji meri upošteval pripombe, ki so bile podane na sejah odborov, na katerih je tuđi sodeloval. Na predlog proračuna za leto 1995 v drugi obravnavi so v skladu s 54. členom Poslovnika občinskega sveta bili posredovani naslednji amandmaji: G. Kalušnik je v imenu LDS posredoval naslednji amandma: 10. člen odloka naj glasi: "Župan samos-njio odloča o pridobitvi ali odtujitvi premičnin, če vrednost ne presega 500.000,00 SIT." Z obrazložitvijo: Pooblastila župana o samostojnem odločanju o pridobitvi ali odtujitvi nepremičnin so prevelika, zato naj se to z odlokom spremeni. V imenu LDS je g. Kalušnik posredoval tuđi naslednji amandma: 11. člen odloka naj se glasi: Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Mengeš. Župan bo Občinski svet obveščal o izvrševanju proračunu po periodičnih obračunih. z obrazložitvijo: O izvrševanju proračuna bi bilo potrebno in primerno vsaj na daljša časovna obdobja obveščati Občinski svet. Zato se predlaga. da se v 11. členu odloka doda nov odstavek, s katerim se to opredeli. Na 7. člen odloka je za SKD posredoval amandma g. Pajnič: Predlagal je, da se zadnji odstavek 7. člena "O uporabi sredstev za namene iz prvega odstavka tega člena odloča župan po oceni pristojne komisije sveta." K proračunski postavki št. IV.1.4. INVESTICIJA SLAMNIK sta podala amandmaja g. Pajnič za SKD in g. Kalušnik za LDS in sicer: AMANDMA SKD: Sredstva v visini 12 mio SIT Investicija Slamnik se vežejo oz. ostanejo v rezervi do trenutka, ko bo dokončno rešeno lastništvo. AMANDMA LDS: Postavka IV.1.4. investicija Slamnik v znesku 12.000.000,00 SIT se crta, znesek se razporedi: tč. IV.1.4. gradnja garderob za NK 3.000.000,00 SIT tč. IV.1.7. gradnjfršportne dvorane 3.000.000,00 SIT tč. IV.2-1-10. planHark. Slamnikarska 3.500.000,00 SfT tč. IV.2.1.11. zeleniće 500.000,00 SIT tč. IV.2.1.12. tim steže 500.000,00 SIT tč. IV.3.22. tekoče vzdrževanje sole 1.000.000,00 SFT tč. IV.3.2.4. vzdrž. šport, objektov 500.000,00 SIT Na oba posredovana amandmaja je župan obrazložil, da so sredstva 12 mio rezervirana za čim hitrejše vračilo sredstev za odkup objekta Slamnik. fifflMS^RiIKI 9 OBCINSKI SVET Nekaj pomembnih utrinkov iz zapisnikov Pobuda g. Jožefa Pajniča: Struga Pšate, ki je obzidana, je zelo globoka. V primeru, da nekdo pade v strugo, je reševanje skoraj nemogoče. Želim, da se v tem problematičnem delu Pšate namestijo nekakšna držala, ki bi omogočala izhod iz struge. G. Peter Gubanc referentu za komunalno infrastrukturo Ponovno postavljam vprašanje, kdaj bo rešen problem odvodnjavanja na križišču Grobeljske ceste in Zavrti, ker je ob večjih nalivih varnost na tem delu ceste ogrožena ravno zaradi zastajanja vode. Na seji je odgovoril g. župan: Rešitev tega problema je potrebno kompleksno resiti, ker ta odtok še ni priključen na kanalizacijo. Pripraviti je potrebno projekt, ki bo upošteval vse vode, ki potekajo na tem področju in potem speljati ta odtok na glavno kanalizacijo. Sledil je odgovor tuđi v zapisniku: Za razrešitev odvodnjavanja na Grobeljski cesti (križišče Zavrti) smo pridobili predlog sanacije- projekt s popisom del, katerega nam je izdelal "BNG" Domžale. V sklopu javnega razpisa za oddajo del trenutno teče tuđi zbiranje ponudb za sanacijo štirih odtočnih jaškov-ponikovalnic na tem delu cestišča, kjer zastaja voda. Rok za oddajo ponudb je 08.09.1995 do 12h. Po izboru najugodnejšega izvajalca in podpisu pogodbe borno nemudoma pristopili k sanaciji. G. Jožef Pajnič občinski upravi Dajem pobudo, da se na Slovenski cesti uredijo table s hišnimi številkami, saj se pojavljajo primeri, ko tujec ne najde naslovnika zaradi neurejenih tabel. G. Anton Benda je naslovil občinski upravi: Zanima me, ali borno dobili v Mengšu kakšnega policista, ki bo urejal promet oz. nadziral mopediste, ki s svojimi motorji povzročajo neznosen hrup. G. Jožef Pajnič je na vprašanje oz dejstva: "Že leta 1986 so krajani Rašiške ceste sofiancirali izgradnjo javne razsvetljave na tej cesti, katera pa še ni narejena. Zaradi nerazsvetljenosti tega dela v nočnih urah odvažajo občani odpadke v bližnji gozd. Kot začasno rešitev predlagam, da se namesti prometni znak, ki bo prepovedoval vožnjo v gozd", dobil naslednji odgovor: a) Občani Rašiške ceste so resnično v letu 86 sofinacirali izgradnjo javne razsvetljave skupaj z občani Muljave in sicer le nakup el. kabla za JR Linhartove ceste in Rašiške ceste v znesku 1000 takratnih DIN, kar je predstavljalo komaj 1/3 stroškov dejanske vrednosti investicije. S sredstvi Treba je dobro razmisliti.. foto: T. S. Strmšek KS Mengeš in občanov Linhartove ulice je bila takrat zgrajena JR na Linhartovi ulici. Dana pa je bila od strani KS Mengeš, da se nadaljuje z izgradnjo na Rašiški cesti in v ta namen ustanovi gradbeni odbor za izgradnjo, ter skupaj s KS Mengeš pristopi k izgradnji tuđi na Rašiški cesti. Vendar do danes, do te realizacije še ni prišlo. b) Dvomimo, da bi z razsvetijitvijo Rašiške ceste preprečili odvoz odpadkov v gozd. c) Glede namestitve znaka za prepoved vožnje v gozd pa smatramo, da bi s to prepovedjo preprečili dostop v gozdove tuđi lastnikom gozdov, kar pa po našem mnenju ni dopustno. Občinski svet je obravnaval in sprejel ugotovitev Nadzornega odbora o zadevi, vezani na odkup objekta Induplati G. župan, g. Pajnič, g. Kalušnik, g. Dimec, g. Podlogar, g. Gubanc, g. Lipar in g. Jere so razpravljali o problematiki prenosa nepremičnine objekta Induplati v last občine Mengeš. Predvsem so se pojavljala vprašanja, zakaj ni ustanovitelj Splošne obrtne zadruge KS Mengeš, kot je bilo to določeno s sklepom sveta KS Mengeš, kdaj bo celoleten objekt vpisan kot last Občine Mengeš. G. Dimec je posebno izpostavil vprašanje, zakaj Občinski svet kot najvišji organ ni bil obveščen o podpisih raznih pogodb, ki so bile sklenjene tuđi s strani Občine Mengeš. Županu je zastavil vprašanje, ali čuti kakšno odgovornost do sveta za vse prekrške, ki jih je ugotovil Nadzorni odbor. Usklajeni predlog Nadzornega odbora in članov sveta: "Do realizacije prenosa lastnine na ObSno Mengeš o poteku vseh aktivnosti župan in Nadzorni odbor mesečno poročata Občinskemu svetu." Sprejeti sklepi: "Ugotovitve Nadzornega odbora o zadevi vezani na odkup objekta Induplati se objavijo v Mengšanu." "Občinski svet Občine Mengeš sprejema ugotovitev, da je župan pri pridobitvi nepremičnine na Slovenski c. 30 v Mengšu prekoračil pooblastila, ki mu jih dajejo veljavni zakoni. Prav tako je kršil Statut Občine Mengeš in ignoriral Občinski svet, ki je pristojen odločati o pridobivanju in odtujitvi ter o zadolževanju občine." 09 MM^ftlM OBČINSKI SVET Ugotovitve Nadzomega odbora o zadevl vezani na odkup objekta Induplati Nadzorni odbor je na podlagi sklepa Občinskega sveta občine Mengeš, sprejetega na seji dne 24. 05. 1995, pristopil k delu dne 08. 06. 1995 in nadaljeval svoje delo dne 15.06., 20.06., 27.06., 11.07.1995. Ob svojem delu je bila dvakrat podana utemeljitev g. župana Janeza Pera in dvakrat g. Martina Ogrinca. Na osnovi vseh pregledanih dokumentov, Zakona o financiranju občin, Zakona o lokalni samoupravi in Statuta občine Mengeš je Nadzorni odbor ugotovil sledeče: 1. Dne 30.12.1994 je Občina Mengeš s pogodbo št. 239/94 pri SKB najela kratkoročni kredit v visini 51,025.258,12 SIT ali 625.000,00 DEM za dobo 1 leta. 2. Dne 17.02.1995 je Občina Mengeš sklenila s SKB pogodbo št. 520000-258/95 o dolgoročnem kreditu za osnovna sredstva, s cimer je ukinjen kratkoročni kredit iz pogodbe 239/94 in dogovorjen rok vračila istega kredita v šestih letih. 3. Kredit najet v visini 51.025.258,45 SIT (625.000,00 DEM) po obrestni meri R+12%, za obdobje od 17.02.1995 do 28.02.2001, to pomeni mesečno obveznost vračila 14.656,89 DEM oz. približno 1.187.298,00 SIT na mesec, odvisno seveda od koeficienta rasti drobnoprodajnih cen. Podatki so vzeti iz informativnega amortizacijskega nacrta posojilodajalca SKB Banke d.d. Ljubljana, ki smo ga pridobili v času raziskave primera. Letna obveznost občine Mengeš iz tega kredita znaša za leto 1995 od aprila do decembra cea 10.519.000 SIT, za leto 1996 pa cea 13.159.000 SIT. 4. Nadzorni odbor je pregledal tuđi dokumentacijo upravljanja z nepremičnino na Slovenski 28 tako, da je pregledal prihodke in odhodke iz tega posla. Prihodki oddaje v najem 11 poslovnih prostorov oz. 722,54 m2 površin, za kar Krajevna skupnost Mengeš fakturira in na svoj žiro račun prejema najemnino 6.945,54 DEM mesečno, to je povprečno 9,61 DEM/rtf. Letni prihodki iz najemov znašajo 83.346,48 DEM, obveznost iz najetega kredita za ta objekt pa znaša 162.465,69 DEM. 5. Iz poravnave z dne 09.12.1994 med Induplati Holding, kot zavezancem in novim upravičencem Zadružno zvezo Slovenije ter Krajevno skupnostjo Mengeš izhaja, da se po plačilu 625.000 DEM zavezancu vrne nepremičnina Zadružni zvezi Slovenije, kar se je tuđi zgodilo. Denar je Induplatiju zagotovila Občina Mengeš, ki naj bi s tem postala idealna solastnica 25/38 premoženja. KS do danes ni lastnica, ravno tako ne občina Mengeš. 13/38 premoženja pridobi Zadružna zveza Slovenije, ki se sicer z dogovorom zavezuje o brezplačnem prenosu na novoustanovljeno Zadrugo v Mengšu. S podatki, da je to preneseno ne razpolagamo, kot tuđi nišo realizirane določbe iz "Dogovora" med Krajevno skupnostjo Mengeš in Zadružno zvezo Slovenije dne 22.12.1994, kjer se v roku petih dni zavezuje k podpisu akta o prenosu 25/38 premoženja na Krajevno skupnost in 13/38 na Splošno zadrugo Mengeš. Posle v zvezi z vpisom lastnine 25/ 38 nepremičnine na Slovenski 28 v Mengšu na Občino Mengeš ureja advokat Kosmina iz Domžal. Njegove pismene zagotovitve, da razpolaga z vso verodostojno dokumentacijo za vpis, nadzorni odbor kljub zahtevi ni dobil. Odprto postaja še vprašanje, ali bo Občina Mengeš res postala lastnica 13/38, če so sedaj pri Zadružni zvezi Slovenije, nato bodo pri Zadrugi Mengeš, katere ustanovitelji so fizične osebe. Tuđi akt iz "Dogovora" z dne 22.12.1994 ni sestavljen tako, da Občina v tem trenutku, torej po šestih mesecih, ne razpolaga z nobenim premoženjem. 6. Predloženo je bilo potrdilo o registraciji Splošne obrtne zadruge Mengeš, katere ustanovitelji so štiri fizične osebe. Na vpogled so bile predložene tuđi izjave treh ustanoviteljev Splošne obrtne zadruge Mengeš, vendar s temi izjavami razpolaga župan g. Janez Per, ki je tuđi eden izmed ustanoviteljev. Pri realizaciji izvajanja sklepov 69. seje sveta KS Mengeš o pridobitvi nepremičnine na Slovenski c. 28 Mengeš in ustreznega zemljišta ugotavlja Nadzorni odbor kršenje naslednjih določil: 1. Pogodba je sklenjena v nasprotju s Statutom Občine Mengeš. Za najetje kredita ni pridobljeno soglasje Občinskega sveta občine Mengeš v smislu 16. in 17. alineje 21. člena Statuta občine Mengeš. 2. Občina je kredit najela v nasprotju s 16. členom Zakona o financiranju občin (Ur.l.RS št. 80/94), saj objekt ni namenjen za opravljanje gospodarskih in drugih javnih del. Pri najemu kredita gre tuđi za kršitev določbe 3. odstavka 16. člena Zakona o financiranju občine, saj Občina Mengeš o zadolžitvi ni obvestila Ministrstva za finance. 3. Ker gre v tem primeru za posel Krajevne skupnosti Mengeš, bi o prenosu zadev na Občino odgovorni župan moral obvestiti Občinski svet občine o vseh kreditnih pogodbah in vračilu dolga, kot določa 2. alineja 44. člena Statuta občine Mengeš. 4. Občina je najela kredit tuđi v nasprotju s 17. členom Zakona o finaciranju občin. Ob predhodni pridobitvi vseh potrebnih soglasij oziroma sklepov sveta KS Mengeš, bi smela znašati zadolžitev 10% zagotovljene proračunske porabe občine. Če vpogledamo v proračun za leto 1995, bi zadolžitev smela biti le visini 20.953.000 SIT. Kredit pa je bil najet v visini 51.025.258,45 ali 2,4 krat več kot dovoljuje 17. člen Zakona o financiranju občin. Odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu odplačiia ne srne preseči 5% zagotovljene porabe, to je 10.476.500,00 SIT. Tega parametra zadolžitev sicer ne presega, če bi bil to edini dolg Občine. Nadzornemu odboru ni znano, kakšne so zadolžitve krajevne skupnosti, ki jih prevzema občina in zadolžitve Občine Domžale, ki bodo po delitveni bilanci prenesene na občino Mengeš. 5. Nadzorni odbor ugotavlja tuđi kršitve 41. člena Zakona o financiranju občin, ki pred ureditvijo premoženjsko pravnih razmer med novo nastalimi občinami generalno prepoveduje zadolževanje. MMSŽM3 RT OBCINSKI SVET m Odkup Induplati g| ^^Nekaj pomembnih utrinkov iz zapisnikov 6. Ni realiziran sklep 69. seje Sveta KS Mengeš o ustanovitvi Splošne zadruge Mengeš, kar bi bilo mnogo bolj primemo za nemoten prenos lastnine 13/38 nepremičnine "Slamnik" na Obfino Mengeš. A/a pod/agj vseh zgomjih ugotovitev pređagamo Občinskemu svetu občine Mengeš sledeče: 1. Župan Občine Mengeš mora zagotoviti prenos premoženja 25/38 objekta Induplati, katere lastnik je Zadružna zveza Slovenije v korist Občine Mengeš. 2. Ker je Splošna obrtna zadruga ustanovljena v nasprotju s sMepom 69. seje Sveta KS Mengeš, je potrebno fimprej urediti prenos 13/38 lastnine v last Občine Mengeš. 3. Nadzorni odbor predlaga Občinskemu svetu, da za operativno izvajanje nalog v zvezi z dokončno ureditvijo lastništva stavbe in zemljišča imenuje tričlansko komisijo. Predlaga se, da g. župan ne sprejema več nobenih samostojnih odločitev vezanih na to stavbo in zemljišče. 4. Do realizacije prenosa lastnine na občino Mengeš o poteku vseh aktivnosti župan in komisija mesečno poročata Občinskemu svetu. 5. 0 najemu kredita se obvesti Ministrstvo za finance. Predsednik Nadzornega odbora: Miroslav Jere, l.r. 8. seja - 6. september 1995 G. Dimec je pod točko dnevnega reda vprašanja, pobude in predlogi članov sveta ponovno zahteval, da se v skladu s statutom pripravi program dela Občinskega sveta občine Mengeš. Pobuda je bila posredovana že pod zaporedno številko 97. V dodatnem pojasnilu je povedal, da se v planu dela pričakuje mesečna planirana obravnava posameznih zadev, katere pripravljajo posamezni referati občinske uprave. G. Peter Gubanc je vprašanje naskn/S občinski upravi: Ali bo zaključni račun KS Mengeš pred obravnavo na občinskem svetu obravnaval tuđi Nadzorni odbor in Odbor za finance? Člani sveta so soglasno sprejeli sklep, da morata Nadzorni odbor in Odbor za finance in gospodarstvo pred obravnavo na svetu obravnavati zaključni račun občine Mengeš. G. Franc Bergant je dal pobudo referatu za infrastrukturo: V križišču pri objektu Hidrometal je zelo slabo označeno, da stranska cesta prehaja na glavno cesto Mengeš-Kranj. Želim, da se uredi talna signalizacija, ki bo omogočala boljše opozorilo voznikom, ki prihajajo po stranski cesti iz Topol proti Mengšu na prednostno cesto. G. Branko Upar referatu za infrastrukturo: Za območje občine Mengeš je potrebno pripravili popis crnih točk v cestni mreži in pripraviti operativni nacrt odpravljanja le-teh. 3. izrednaseja 14. september 1995 Volitve v Občinskem svetu Mengeš Počitnice so se končale tuđi za naše občinske svetnike, saj so v mesecu septembru imeli že kar dve seji, zadnjo 14. septembra. Bila je izredna in je prinesla nekatere spremembe v sestavi Občinskega sveta. Ta je potrdil mandat g. Jožetu Vahtarju (SLS), nadomestil bo g. Andreja Kozelja, ki je nedavno odstopil kot predsednik in član sveta. Namesto pokojnega svetnika g. Franca Ručigaja bo odslej stališča SLS v Občinskem svetu zastopal g. Franc Jerič. Za predsedniško mesto s predstavniki strank predlagali tri kandidate. SKD je predlagala gospo Tatjano Sivec-Strmšek, LDS gospoda Branka LJparja, g. Franc Bergant (SLS) pa je predlagal dosedanjega podpredsednika Občinskega sveta gospoda Alojzija Janežiča (SDSS). Nihče od kandidatov ni dobil večine glasov vseh članov sveta, zato je bil potreben drugi krog volitev, v katerem so se svetniki odločali med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov, med g. Uparjem in g. Janežičem. Volilna komisija je ugotovila, da je bil za predsednika izvoljen g. Alojzij Janežič, ki je dobil šest glasov, en glas več kot g. Branko Upar, trije glasovi pa so bili neveljavni. Svetniki so med drugim sprejeli še odlok o gospodarskih javnih služDah v Občini Mengeš. Poslušati so mnenje o zaključnem računu KS Mengeš za leto 1994, ki sta ga podala Nadzorni odbor in odbor za finance in gospodarstvo. Kmetje, obrtniki in podjetniki pa si v tej številki Mengšana dobro preberite razpis posojil za financiranje vaših dejavnosti, saj je Občinski svet sprejel na svoji zadnji seji pravilnik, ki ureja to področje. Za uredništvo: L Rožman Na se/ah so prisotni tuđi novinar//, ki stvar odceni/o bolj objektivno. loto: T. S. Strmiek MENGSAN i« MBKK31.JMK1 ŽIVLJENJE V OBČINI mm Strokovna ekskurzija Radmirje - Olimfe - BizelJsVo^ "Pa še rekla sem ti, da pejva zraven!" Na tej strokovni ekskurziji Crpov Dobeno je vsakdo našel kaj zase: kmečki gospodarji ideje za delo, gospodinje so izmenjale recepte, nekaj je bilo za otroke, nekaj za strokovnjake, lahko si poklepetal z županom in mu povedal kaj pametnega. Pa še ćelo pot so padali vici, vmes pa je gospod Tone Premk igral na harmoniko. Ekskurzija je bila namenjena krajanom Dobena, Loke in okolice. Bilo je lepo in do naslednje take ekskurzije borno premišljevali, katere ideje so se nam utmile in bi jih bilo treba uporabiti. Vsredo 28. junija smo se zbrali pred gasilskim domom v Mengšu. S turističnim avtobusom in agencijo Veronika smo se peljali skozi Kamnik in preko Črnivca do Radmirja. Gospod župan Janez Per in direktor Razvojnega zavoda gospod Janez Končan sta nam povedala nekaj besed za na pot. Da bi bila ovinkasta pot za potnike nekoliko bolj gladka sta poskrbela zakonca Šinkovec iz Cešnjice nad Blagovico s tem, da sta ponudila odličen domaći sadjevec. Pot smo nadaljevali do Ljubnega ob Savinji, kjer smo se ustavili na naši prvi turistični kmetiji Jurjevec (športni center Prodnik). V blizini kmetije ob bregu Savinje je lastnik postavil turistično gostinski objekt, ki služi kot gostilna in čolnama. Poleg običajne gostilniške ponudbe je lastnik ponudil tuđi vožnjo s kajaki in kanuji. Objekt stoji ob širokem zavoju reke, kjer se konca spust po vodi. Obiskovalci lahko pridejo s svojimi čolni, lahko pa si izposodijo kajak ali kanu z inštruktorjem ali brez. Kadar je več zainteresiranih gostov in primerno vreme organizirajo tuđi rafting. Možno je tuđi prenočevanje. Kmečki gospodar iz kmetije na bregu Savinje je kot mlad fant rad čolnaril, svoje navdušenje nad športnim udejstvovanjem pa je ponudil turistom kot dodatno dejavnost kmetije. Mladi gospodar je nad svojim hobijem, ki ga je razvil v turistično dejavnost navdušen, njegovo navdušenje pa je bilo nalezljivo in je navdušilo tuđi nas. Mimo Celja smo nadaljevali pot čez Podčetrtek do Olimja. V tem minoritskem samostanu nas je sprejel predstojnik in nam razkazal cerkev in lekarno. Ta najstarejša lekarna tega dela Evrope je služila okoliškim prebivalcem (predvsem kmetom), za lajšanje zdravstvenih težav. V preteklih petsto letih zdravniki nišo bili tako na razpolago kot danes. V neposredni blizini te kulturne znamenitosti (in ne daleč od zdravilišča Atomske toplice v Podčetrtku) je Ježovnik svojč kmetijo razvil v turistično. Začel je z gojenjem šampinjonov, s cimer se še sedaj ukvarja. Dodal je gostinsko ponudbo in okoliške travnike je spremenil v pašnike za damjke in še nekatere vrste srnjadi. Povabljeni smo bili na kosilo, kjer smo poskusili odlične gobje jedi, srnino z brusnicami in druge specialitete. Za zaključek smo krmili damjeke s koruzo, tako da so nam jedli z roke. Nekoliko v goščavi, kjer je baje strašilo, je postavljena Hiša čarovnic. To je enostaven star vikend, ki stoji v goščavi med studenčki. Domiselni avtor je razpostavil lastnoročno izdelane lutke in jih priklopil na mlinčke, ki jih poganja voda. Tako je okolica hiše oživljena s čarovnicami. Poleg njih so razni duhoviti izreki napisani na lubju, lončki za pitje vode in druga tehnična čudesa. Ponudili so nam tuđi začarano in močno začarano žganje domaćega izdelka. Ta enostavna ponudba je namenjena otrokom in odraslim, mi pa smo dobili ideje, kako lahko ponujaš turistom nekaj praktično iz nič. Težko smo se ločili od čarovniškega vzdušja v tistem gozdu in kar malo začarani smo se odpeljali naprej proti Bizeljskemu. Ustavili smo se pri Pinteričevih, ki se ukvarjajo z vinogradništvom kot osnovno dejavnostjo. Strokovno so nam postregli z raznimi domačimi vini, ki smo jih kasneje lahko kupili v buteljkah. Vzdušje je postalo sproščeno, gospod Premk je pripravljal harmoniko, a smo se žal morali odpraviti naprej proti Krškemu. V Dečnem selu se dve gospodinji, mati in hči ukvarjata s pridelovanjem in sušenjem sadja, v glavnem jabolk. Večino jih prodata iz sadovnjaka za ozimnico (v boljših letih jih pridelata do šest ton), nekaj pa jih sušita. Dodatno imata nekaj vinograda in nasad lešnikov. Ko smo prišli sta nam postregli z vinom in suhimi jabolkami in hruškami z lešniki. Nakupili smo si nekaj sušenega sadja za popotnico in se spomnili na staro sušilnico sadja na Dobenem. Peljali smo se severno od Krškega in se ustavili v blizini obcestnega nasada jagod. Lastnikova družina je po rodu iz Koprščine in ker je podnebje podobno poskušajo gojiti tuđi rastline, ki jih prej tu nišo gojili. Največje tržišče je bližnji Zagreb. Pomudili smo se ob pokritih gredah, ki so zalivane kapljično. Jagode so zelo zahtevne, večino dela je potrebno opraviti ročno. Gospodar je bil zaskrbljen za naslednjo letino in mi smo podelili njegove skrbi. V avtobusu pa nam je gospa Ivanka Kocjančič iz Katarije pri Moravčah ponudila svoje jagode in pojamrala o problemih gojenja te zahtevne kulture. Odpeljali smo se naprej proti Ručnemu vrhu na Bogulin blizu Sromelj. Ko smo stopili iz avtobusa smo občudovali prelepi razgled na Krško in okolico. Turistična postojanka na Ručnem vrhu je last tovarne Labod Novo mesto, najela pa jo je družina, ki prireja domaće pogostitve za večje število ljudi. V sklopu stavb je stara kmečka hiša urejena po starem. V tem okolju lahko postrežejo manjšo skupino ljudi (naprimer za domačo ohcet). V večji hiši pa je več jedilnic za večje število gostov. Zunaj je zahajalo sonce, počasi se je večerilo. Prijetne razgovore smo morali počasi prekinjati in iti v avtobus in domov. Dobra volja ni prenehala do gasilskega doma v Mengšu. Alenka Sortne KOffiSiSAN m ŽIVLJENJE V OBCINI Kreditiranje razvojnih fn podjetniških programov Tekmovanje oračev Podjetniški center Domžale je v okviru svojih dejavnosti v četrtek, 20. 07. 1995 pripravil predstavitev možnosti kreditiranja razvojnih, podjetniških in obrtniških programov iz proračuna Občine Domžale za leto 1995. Več kot 100 zbranim podjetnikom in obrtnikom domžalske in mengeške občine, je po uvodnem pozdravu najprej spregovorila Županja Občine Domžale, gospa Cveta Zalokar - Oražem. Med drugim je dejala, da je po uvedbi lokalne samouprave občina sicer izgubila velik del pristojnosti, vendar kljub temu želi in bo podpirala razvoj podjetništva V mengeškem proračunu predvidevajo 3 mio SIT za subvencioniranje obrestne mere. Na razpisu lahko sodelujejo podjetja v zasebni lasti, samostojni podjetniki in ostali zasebniki. Doba vraćanja kredita je 3 leta, obrestna mera pa bo R+7%. Predstavil je še kriterije in namene, za katere bodo odobrili posamezne vloge in zahtevane priloge. Natančen opis in pogoji bodo objavljeni v razpisu. Poudaril je tuđi, da nepopolnih in nepravočasno oddanih vlog ne bodo upoštevali. Ostale možnosti kreditiranja podjetništva in obrti so predstavili predstavniki LB Domžale, predstavniki občin in bank v elementu. in obrti v domžalski občini. S Zbrane udeležence je pozdravil tuđi župan Občine Mengeš, gospod Janez Per. Poudaril je, da bodo tuđi v novonastali občini podpirali razvoj podjetništva, tuđi s krediti, posebno še, ker je obrtništvo v Mengšu tradicija. Možnosti kreditiranja podjetništva in obrti leta 1995 iz občinskega proračuna je v nadaljevanju predstavil načelnik oddelka za finance in gospodarstvo, gospod Zoran Kramžar. Povedal je, da se je občina v letošnjem letu odločila za način kreditiranja, ki so ga uvedli pred t tremi leti. To pomeni, da bodo tuđi v letošnjem s letu sofinancirali obrestno mero (to so I nepovratna sredstva), kar omogoča J: sprejemljivejše pogoje kreditojemalcem. Posebej je opozoril na razpis za dodeljevanje kreditov, ki je objavljen v tej številki Mengšana. gospod Mezgec in gospa Juvan, SKB banke pa gospa Sitar. 0 zavaravanju kreditov je spregovoril predstavnik zavarovalnice Triglav, gospod Gabrijel Škof. Zelo zanimiv, vendar dosedaj našim podjetnikom nepoznan način delovanja Sklada RS za razvoj malega gospodarstva pri dodeljevanju različnih oblik pomoći sta predstavila gospod Zoran Sirca in gospod Roman Dobrina. 0 delovanju Sklada bo Podjetniški center občine Domžale v drugem tednu meseca septembra pripravil podrobno predstavitev. Podrobnejše informacije o slednjem lahko dobite tuđi v Podjetniškem centru Domžale, na Ljubljanski 102. Podjetniški center Regijsko tekmovanje oračev Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš Zato pa /e treba z zemljo ravnati tako, kot zasluži. Semenu moramo pripraviti pravo "posteljico", da bo vzklilo in plenjalo. Začne se z oranjem. Temu že leta posvečajo posebno pozornost območni kmetijski zavodi v sodelovanju z Ivezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Na 25. jubilejnem regijskem tekmovanju oračev z območja Kmetijskega zavoda Ljubljana je imela pač posebno besedo Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana. In seveda orači. Površine je tokrat "posodil" Kmetijski poskusni center Jable pri Trzinu. Mojstri iz treh kategorij (ženske, mladinci in člani) so jabelska strnišča v nekaj urah spremenili v zorane njive za jesensko setev ali pa morda za strniščne posevke. Tekmovanje je potekalo 12. avgusta. Oranje ni kar tako, temveč je prava znanost. Najprej je treba imeti dober plug. Na traktorju mora sedeti pravi človek, pa gre. Območje Ijubljanskega kmetijskega zavoda je obširno in šega nekako od Medvod pa do Novega mesta, zajema pa še kajpak vse, kar je vmes. Na tekmovanje se je prijavilo 11 tričlanskih skupi; kar tri iz Ivančne Gorice, po ena iz Vidma-Dobrepolja, Komende, Domžal-Mengša, Bežigrada, Litije, Medvod, bivše občine Ljubljana-Moste-Polje in domaćini iz Jabel. Seveda so imeli s seboj tuđi navijače. Komisiji za končno ocenjevanje je predsedoval direktor KPC Jable Lojze Avšič, uspehe startov posameznih skupin pa so merili in ocenjevali določeni sodniki, nekoč tuđi sami orači. Stvar sploh ni tako preprosta - meri se namreč le globino oranja, vse drugo pa so morali oceniti. To je odpiranje prvih brazd, krona (šest brazd z vsake strani), razor (prav tako po šest brazd), izenačenost brazd po dolžini in počez, pravilna naleglost brazd, zaoravanje rastlinskih ostankov, vhod in izhod na 10- arsko parcelo (po enem metru mora plug doseči polno globino oranja), brazde morajo biti vidne in dobro pretresene, da je zemljo po oranju mogoče pripraviti za setev s čim manjšim številom prehodov drugih strojev, splošen vtis opravljenega dela pa kar najboljši, skratka-umetnost. Pa so jo tekmovalci kar dobro obvladovali. (M MK3&&M ŽIVLJENJE V OBČINI Jabelska strništa so se spremenila v njive. Ni kaj, orati pa znamo, so si rekli "Ljubljančani" Komisija pri izbiri najboljših nikakor ni imela lahkega dela. Nekdo se bolje spozna na eno ali drugo fazo dela, odločilen pa je bil skupni seštevek vseh točk. Ta je odločil takole: Jože Benec, Kmetijski zavod Ljubljana, ki je vodil prireditev z dobršno mero humorja, se je pravilno odločil začeti z damami. Ker sta bili le dve, komisija ni mogla podeliti bronastega odličja. Pokal za prvo mesto si Rok pravzaprav ponosen. Prvo mesto si je prislužil najmlajši tekmovalec Tomaž Mrčun iz bežigrajske ekipe, Rok pa je bil drugi. Tuđi v skupni uvrstitvi sta oba pristala v prvi polovici, kar je dober znak, da "na mladih svet stoji". Med člani je šio kar oštro. Precej mest je bilo treba deliti med dva sli ćelo več tekmovalci. Nesporni prvak pa je Matej Adamlje iz Ivančne gorice, tako v svoji kategoriji kot v skupni uvrstitvi. Drugi v skupni uvrstitvi je bil Milan Mihelčič iz skupine gostiteljev, oba pa se bosta udeležila državnega prvenstva, ki bo 8. in 9- septembra v Lendavi. Največ točk si je nabrala skupina Ivančna gorica 1 (Aleš in Matej Adamlje ter Franc Kavšek). Orati pa znajo ti "južnjaki", so Gorenjci šaljivo označili Dolenjce, ki so postali "južnjaki" od osamosvojitve dalje. Ker pač nimamo več Jugoslavije. Razveseljivo je bilo, da je bilo 40 tekmovalcev, šest več kot lani. Torej zanimanje za zemljo Tekmovanje je obiskal tuđi mengeški župan g. Per (na fotografiji v sredini). Med tekmovalci je bil namreč tuđi njegov sin Boštjan ■ v skupni uvrstitvi je bil 21. Brazda mora biti dovolj globoka, izenačena in ravna. je priorala Magda Kastelic, Ivančna Gorica 3, srebrno medaljo pa je prejela Marija Nučič, prav tako iz Ivančne gorice. Mladinci so bili trije. Sele po končanem tekmovanju se je pokazalo, da pravzaprav štirje, saj so sedemnajstletnega Roka Kolmančiča iz skupine Moste-Polje pomotoma uvrstili kar med člane. Na to bi moral biti narašča. Prav je tako, saj je nimamo ravno preveč. Vsi sodelujoči so dobili priznanja za sodelovanje iz rok Jožeta Benca, pokale in medalje pa je najboljšim izročil Janez Kušar, MZOTK Ljubljana. Jabelska strnišča so se spremenila v zorane njive. Ni kaj, orati pa znamo, so si rekli E rTrSEiiiovSamErSnuESv1 inmg&m ŽIVLJENJE V OBČINI iTekmovanje oračevii Preserje 95| Prihodnost je v rokah mladih - prvi z desne najmlajši tekmovalec in hkrati zmagovalec med mladinci, trinajst letni Tomaž Mrčun. Leto je naokoli, zato smo se v nedeljo 13.08.95 zbrali v majhni vasici vsi polni energije in domišljije na IV. kmečki olimpiadi v Preserjah pri Lukovici. Sodelovalo je 13 ekip, od tega ena iz Avstrije in dve iz Italije. Vsako ekipo sestavljajo trije člani; vodja ekipe, ki odgovarja za red in disciplino ter po dva člana. Tekmovalo se je v petih disciplinah in sicer: - skladanje plohov z latenjem (špenglanjem) - meri se čas ter ocenjevanje natančnosti skladanja po dolžini in širini. - žaganje metrskega tramička na tri enake dele s tračno žago (amerikanko) - merita se čas žaganja in razlika po dolžini med odžaganimi kosi. - razstavljanje in sestavljanje kmečkega voza Zmagovita skupina Ivančna gorica 1 je odkorakala domov kar s tremi pokali. V "Ljubljančani". Brazda mora biti dovolj globoka, izenačena in ravna. Tekmovanje je obiskal tuđi mengeški župan g. Per (na fotografiji v sredini). Med tekmovalci je bil namreč tuđi njegov sin Boštjan-v skupni uvrstitvi je bil 21. Prihodnost je v rokah mladih (prvi z desne je najmlajši tekmovalec in hkrati zmagovalec med mladinci, trinajstletni Tomaž Mrčun). do najmanjšega dela na vozu, ki se da razstaviti. Po razstavitivi sodniki pregledajo voz, ocenijo, ga do kraja razstavijo, če je kateri del pozabljen. Sledi sestavljanje v obratnem vrstnem redu, pri tem marsikomu malo ponagaja. Čas neusmiljeno teče, vendar se ura pri najboljših ustavi pri razstavljanju okoli 20 sekund, pri sestavljanju pa okoli 50 sekund. - skladanje drv v križ. 1m3 drv je potrebno čim hitreje in točno zložiti tako, da je v vsaki vrsti enako število polen. - spravljanje sena v kopico z grabljami ali vilami odvisno, kako se odločiš. Pomemben je izgled kopice in čas, ki ga porabiš. Pri razstiljanju sena je potrebno na označen prostor čim hitreje in enakomemo razporediti seno. Pri tem se dvigne mnogo prahu saj mora biti čas čimkrajši. V današnjih časih so takšna dela že skoraj pozabljena, ker so ročno orodje in delo zamenjali stroji. Zato so te panoge marsikateri ekipi delale preglavice. Po končanem tekmovanju je organizator TD Preserje pri Lukovici podelil priznanja in darila vsem nastopajočim ekipam. Za prve tri uvrščene ekipe so bile pripravljene zmagovalne stopničke tako, da je potekalo vse po predpisih, podelitev pokalov in bogatih nagrad. Pohvaliti je treba mlado ekipo iz Mengša, ki se je letos pridružila že utečeni ekipi iz Topol. Fantje so še mladi, pa ne tako izkušeni s takimi, že skoraj pozabljenimi opravili. Vaja dela mojstra in naslednje leto bodo boljši. Obenem pa pozivam Ločane in Dobence, da se nam prihodnje leto pridružite, saj spol in starost ništa omejena. Za ekipo Mengša so se trudili kot vodja Gašperlin Boštjan t^r Per Boštjan in Skok Nada Podlogar Ekipa Topol je voz najprej razstavila na pralaktorje, potem pa ga je sestavila. Mm MMlSaiM ŽIVLJENJE V OBČ1NI Preserje "95 Mednarodna kmečka olimpiada Ekipa iz Mengša je skušala čimbolj verno prikazati žaganje. Franci. Zasedli so 12 mesto. Za ekipo Topol pa Aleš Martin, Zabret Franci in vodja Bergant Franc. Uvrstili so se na tretje mesto s pokalom in odojkom farme Ihan. Obenem bi se zahvalil v imenu obeh ekip vsem navijačem, ki ste nas bodrili ob trdem delu in vas ni bilo malo. Zahvala velja tuđi lastnikom posameznih rekvizitov za dober trening in SLS podružnici Mengeš za prijavnino na tem tekmovanju. Franc Bergant loto: Gregor Bergant Mednarodna kmečka olimpiada Ekipa iz Topol tretja Turistično društvo Preserje pri Lukovici je letos že četrtič pripravilo MEDNARODNO KMEČKO OUMPIADO, na kateri se je pomerilo 13 ekip iz Slovenije, Avstrije in Italije. Med njimi sta bili tuđi dve iz občine Mengeš in sicer so bili to mladi iz Topol in ekipa iz Mengša. Prijetno nedeljsko popoldne je v prijetno vasico nedaleč od Lukovice privabilo blizu 2000 ljudi, ki so si pred tekmovanjem lahko ogledali privlačno razstavo številnih starin, se posladkali s pravimi kmečkimi dobrotami, vmes pa že navdušeno navijali za svojo ekipo. Voditeljica Marija Kavka je spretno vodila tekmovanje, v katerem so se pomerile izključno moške ekipe, ki so morale najprej zložiti plohe, potem prežagati metrski tramček na čim bolj enake kose-brez pomoći metra seveda. Gledalci so se prijetno zabavali ob sestavljanju in razstavljanju pravega kmečkega voza, si z zanimanjem ogledovali zloženo klaftro drv in ob koncu zaploskali kopici sena, ki pa je bila ocenjena sele, ko je bilo seno spet razstlano. Najboljši so bili trije mladi bratje Ciril, Metod in Silvo Vidergar iz Dvorij iz Občine Moravče, tuđi drugo mesto je pripadlo bratom in sicer so bili to Nakrstovi iz Preserij pri Lukovici, že na tretjem mestu pa najdemo ekipo iz Topol. Mengšani so bili tokrat, najbrž tuđi zato, ker so bili na tekmovanju prvič, malce bolj zadaj, ampak kako že gre tista: važno je sodelovati, ne pa zmagati. Čestitke obema mengeškima ekipama in hvala MENGŠANU, ker je objavil prijazno povabilo- zastonj. Pa nasvidenje v Preserjah pri Lukovici avgusta 1996. Vera Vojska VIDEO UUftJP" fi^MSta E Vas v FITNESS HIT FIT - aerobika -savna - fitness - body building TEL: 737-577 737-101 od!4h-21h VSAK DAN Prodam računalnik PC 386DX 40MHz s programi in igram i. Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 061/ 737-043 PORTRET Pogovor z ravnateljem OŠ Mengeš, g. Brankom Liparjem Zadnji avgustovski dnevi, ko se poletje preveša v jesen in ko prijetni dnevi dopustovanja ali počitnikovanja postajajo le še lep spomin, se pozornost mnogih usmeri k soli, vendar vsakemu na svoj način: starši seštevajo stroške, učitelji in drugi šolski delavci pripravljajo delovne nacrte, učenci s tesnobnim in radovednim pričakovanjem mislijo na prvi šolski dan, šolska oblast pa je najbrž kot vsaka oblast prepričana, da je storila vse, kar je bilo potrebno in je vse v najlepšem redu. V uredništvu se nam je zato zazdelo, da je za spetemberskega portretiranca primerna oseba ravnatelj mengeške sole, g. Branko Lipar. Ali je prvi september res neka/ posebnega? Res. Za številne učence in starše je to začetek novega obdobja. Tuđi številni učitelji začenjajo svojo poklicno pot s tem dnem. Mnogim pa se nekoliko lagodno počitniško življenje spet vrne v ustaljene kolesnice: starši v službo, otroci v solo, skrb za varstvo, prehrano... Za pedagoške delavce je začetek šolskega leta neke vrste Novo leto: veliko načrtov imamo in upamo, da se bo vse kar najbolje izteklo. Ali je mengeška sofa pripravljena na letošnje novo šolsko leto? Da. Med počitnicami smo opravili precej vzdrževalnih del v šolski stavbi, kupili nekaj nove opreme, pridobili smo manjkajoči kader, pripravili urnik in organizacijo dela. Za vse to je po zakonu odgovoren ravnatelj, ki mora pripraviti tuđi delovni nacrt sole ter poskrbeti, da ima tuđi vsak učitelj izdelane programe za naloge, ki mu jih je poveril v skladu z njegovo strokovno usposobljenostjo. Med letom se bodo odprla še številna vprašanja, ki jim bo treba najti odgovore, resiti bo treba mnoge probleme. Mnogi bralci morda niti ne vedo, da je naša šola za mengeške razmere kar precej velika organizacija. Zaposlenih je okrog 50 oseb, od tega okrog 40 učiteljev. Številka ni vsako leto enaka. Čeprav se število učencev že nekaj let giblje okrog števila 700, pa narašča število oddelkov. Pred nekaj leti je sprejeti normativ znižal število učencev v oddelku, zaradi česar se povečuje število zaposlenih, istočasno pa tuđi prostorska stiska. Trenutno je na soli kar 29 oddelkov,^ saj so v večini razredov po štirje oddelki. Šola ima dobrih 4.500 m2 notranje delovne površine, zunanje pa nekaj tisoč m2. Vse to je seveda treba vzdrževati, kar ni vedno lahko. Človek, ki je odgovoren, da ta pomembna organizacija dobro deluje, se je v Mengeš priselil pred dobrimi osmimi leti. Doma je iz brežiške občine, kjer je tuđi začel svojo poklicno pot: najprej kot učitelj, nato ravnatelj. V družini s petimi otroki, kjer se je bilo treba vsak dan spopadati s težkim življenjem, se G. Lipar pozorno posluša vse, ki potrebujejo njegov nasvet. foto: T. S. Strmšek MSKKSilftKl *fy& i i m & 18 PORTRET Pogovor z ravnateljem OS Menges, g. Brankom liparjem mi je kot najmlajšemu nasmehnila sreča. V soli so se zame zavzeli, mi priskrbeli stipendijo ter mi dali korajžo, da sem se vpisal na novomeško učiteljišče. Zgodaj sem ostal brez očeta. Vse je bilo treba delati, še posebej ob počitnicah. Na otožno mehkobo pokrajine od sotočju Krke in Save sem navezan še danes, saj so tam številni prijatelji, najbližni sorodniki in prvi sodelavci. V kranjski občini ste nato preživeli dobrih deset let V tem času sem bil ravnatelj in tajnik občinske izobraževalne skupnosti. Deloval sem v številnih društvih in organizacijah, največ v kulturi. Preden sem prevzel delo ravnatelja v Mengšu, sem se nekaj let vozil ravnateljevat v Ljubljane Ponosen sem, ker sem bil ravnatelj ene najuglednejših in najstarejših ljubljanskih osnovnih šol, to je osnovne sole Ledina. Sedaj živite z družino na Gorenjski cesti. Včasih slišim tuđi šalo na račun svojega priimka, češ, da sem povsem neupravičeno dobil "svojo" ulico. Pogosto me tuđi kdo vpraša, v kakšnem sorodu sem z ugledno družino Lipar, po kateri ulica nosi ime. Zakaj ste postali učitelj? Odločitev, da bom učitelj, ni bila moja. Sam niti pomisliti nisem upal na šolanje. Da bi me lahko vzdrževala mati z dninami pri kmetih...?! Še danes sem hvaležen svoji razredničarki Julijani Golob, ki me je, ko sam nisem vedel, kaj bi, enostavno "določila". "Ti boš šel na učiteljišče!" In ko je dobričina ravnatelj uredil še stipendijo, sem sele lahko pričel sanjati. In sanje so se pričele uresničevati. Na učiteljišču sem preživel svoja najlepša leta v življenju. Tore/ vam ni žal, da ste /zbra/i ta poklič? Ne. Če bi spet izbiral, bi izbral ravno tega; izredno težak, a zelo lep poklič. Prisiljen sem vedno kaj snovati, biti dinamičen. Imam možnost, da sooblikujem osebnost, nisem uradnik. Tragično je, če se ne bi zavedal pomena in vrednosti svojega dela. Otrok, kateremu je namenjeno učiteljevo delo, je le enkrat otrok: le enkrat je v življenjskem obdobju, ko se odločilno oblikuje kot človek. Nihče nima pravice otroku ne dati tistega, kar v tem času potrebuje za svoje dozorevanje in za bogato ter srečno življenje. Ravnatelj se zna tuđi smejati Zakaj danes pomanjkanje učiteljev? Učitelj je imel v vsem času, odkar obstaja ta poklič, različen status. Tuđi danes je v različnih državah različno. Pri nas velja, da pedagoški poklič nima ugleda, ki bi ga glede na svoj pomen moral imeti niti ni materialno dovolj ovrednoten, zato za sposobne kadre ni privlačen. Za marsikaj pa smo pedagogi krivi tuđi sami. Navsezadnje velja, da je poklič ali posameznik ugleden, kolikor si ugled pridobi ali gradi sam. Ugleda se ne da ne podariti in ne kupiti. Koliko je Mengšanov v Vašem kolektivu? Ne veliko. Mengeški učitelji se očitno raje vozijo drugam v službo. Sam nisem prepričan, da je zmeraj dobro, če je učitelj zaposlen v svojem kraju. Zase lahko rečem, da sem se počutil veliko bolj sproščeno, ko sem se iz Mengša vozil v službo v Ljubljano. Ni prijetno, če je vsak korak in vsaka beseda pod drobnogledom. Je pač tako, da mnogi mislijo, da se mora ravnatelj zmeraj obnašati lepo in govoriti le pometno in modro; napake se mu štejejo dvojno, četudi pa so same po sebi umevne. V času, ko ste ravnatelj, je bilo pri soli marsikaj storjenega! Skupaj s kolektivom se trudim, da bi za boljše počutje učencev naredili kar največ. Ogromna pridobitev za Mengeš je odprava izmenskega pouka, potem ko je bil predlani zgrajen prizidek. Pouk v popoldanskem času je za učence povsem neprimeren. Zgrajene so bile nove garderobe za učence, obnovljenih je bilo več učilnic in kuhinja, nabavljene veliko nove opreme, na telovadnico je bila postavljena klasična streha. Stavbo skrbno vzdržujemo, kar predstavlja veliko stroškov. Po dvajsetih letih je marsikaj potrebno temeljite prenove in popravila, še posebej, če je bilo vzdrževanje dolgo časa pomanjkljivo. Veliko truda vlagamo tuđi v hortikultumo ureditev okolice sole. Je prostora dovolj? Prostorska stiska je velika. Omenil sem že, da število oddelkov raste. Za predmetni pouk bi potrebovali vsaj še dve ali tri učilnice, da bi bil pouk predmetov res specializiran in temu primerna tuđi oprema. Poseben problem je pouk z računalniško tehnologijo; opreme imamo dovolj, prostor pa je neustrezen. Izredno kritično stanje je pri izvajanju športne vzgoje; v telovadnici je prostora le za dobro tretjino ur pouka, ostale pa izvedemo v avli ali dvorani telovadnega društva Partizan, pri čemer morajo učenci preko izredno prometne glavne mengeške ceste. Učitelji imajo še dodatno odgovornost za prometno varnost. Govor; se, da bi prihodnje leto, ko bo iola praznovala 200-letnico, pričeli z gradnjo nove in večje telovadnice. Je to res? Želimo si, da bi se to res zgodilo. Vse projekte imamo že izdelane, potrebno je le še pridobiti soglasja in, seveda, denar za mm mm^m PORTRET ^MV^-Ia^jIAAj^^^ gnlg^ffl^T^ll HfciSSffiiilllliS Sili gradnjo. Resne razprave, ki bodo pripeljale do odločitev, se bodo jeseni že začele. Zaenkrat lahko z veseljem izrazim ugotovitev, da ni čutiti nobenega nasprotovanja, saj je tak športni objekt za Mengeš nujno potreben. Rešen bi bil problem pouka športne vzgoje, obenem pa bi bila omogočena bogata športna aktivnost vsem društvom in posameznikom. Pridobili bi tuđi prostore za večje družabne, zabavne in športne prireditve, s cimer bi pridobivali denar za kritje stroškov vzdrževanja. Prepričan sem, da bo občinski svet podprl akcijo. Gradnji je naklonjen tuđi župan, zato mislim, da bi nam z združenimi močmi moralo uspeti. Načrtovanje za praznovanje 200-letnice... Tu pripravljamo vrsto prireditev, od katerih bi nekatere presegle občinski pomen. Skupaj s Slovenskim šolskim muzejem borno pripravili dve razstavi, organizirali borno strokovne posvete, srečanja, izvedli borno več kulturnih prireditev, med njimi koncert Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič. Izdali borno monografijo o soli ter uredili spominsko sobo. Vse občane in podjetja borno zaprosili za pomoč pri izvedbi: da nam podarijo predmete za spominsko sobo, pomagajo pri prireditvah, prevzamejo sponzorstva itd. Kaj šola po/eg pouka še nudi? Poleg rednega pouka vsako leto organiziramo letno in zimsko solo v naravi, pričeli pa smo tuđi z organiziranjem taborov. Zanimivi so naravoslovni in kulturni dnevi, kvalitetno so organizirani športni dnevi. Vsem učencem je dana možnost, da se vključijo vsaj v eno interesno dejavnost. Vsi učenci prejemajo malico, kosilo pa kdor ga potrebuje. Znatno število učencev ima subvencionirano prehrano. Za učence, ki so v kakršnikoli stiski, skušamo poiskati pomoč: materialno, strokovno napotitev v ustrezne službe... Sposobnejši učenci so vključeni v dodatni pouk, šibkejši v dopolnilnega. Na soli imamo logopeda, pomagamo pa tuđi učencem s specifičnimi učnimi težavami. Organiziramo jezikovne tečaje, pouk računalništva, izdajamo glasilo KORAKI, organiziramo prireditve, namenjene nastopom učencem. Skupni naslov kulturno zabavnim prireditvam smo dali ŠOLA TAKO IN DRUGAČE. Mislim, da je naš program dovolj bogat, da vsak učenec lahko naredi zase še kaj več, kot le prihaja k pouku. Kakšen je Vaš odnos do učiteljev? Osnovni in najpomembnejši kader v soli so učitelji, vsi ostali pa so zato, da pomagajo ustvarjati pogoje za njihovo uspešno delo. Dobra šola je tista, ki ima dobre učitelje. Teh se učenci običajno spominjajo vse življenje. Izredno cenim učitelje, ki so v tem pokliču zato, ker ga imajo radi in doživljajo ob svojem delu uspehe, ob tem pa zadoščenje. Nišo mi všeč poklicni nergači, ki jim nikoli ni nič prav. Nišo sposobni realno oceniti vrednosti svoje osebnosti in svojega dela, zlasti ne škodljivih posledic svojega ravnanja. G. Branko Lipar se rad sprehodi med učenci, tuđi v telovadnici. foto: T. S. Strmšek Pa starši? Šola, ki nima na svoji strani staršev, ne more biti dobra niti uspešna. Starši in učitelji se morajo v vzgojnem ravnanju dopolnjevati in se medsebojno spoštovati. Slabo uslugo otroku in soli delajo starši, če so do sole in učitelja vpričo otroka krivični ali pretirano kritični. Če pomagajo rušiti učiteljevo avtoriteto, rušijo s tem tuđi njegovo možnost pozitivnega vplivanja na otroka. Starši bolje storijo, da svoje pomisleke ali kritike izrečejo konkretni osebi, razredniku ali ravnatelju. Za naše starše lahko rečem, da so med njimi za solo dragoceni; naklonjeni so nam, nam svetujejo, pomagajo, vendar tuđi kritizirajo. Še vedno pa je preveč staršev, ki se za otrokov napredek v soli zanimajo le formalno; kaj več kot za številke (ocene) nimajo časa. Ampak za ocenami je vendar toliko vsega, o čemer bi se bilo treba pogovoriti! So učiteljice in učitelji še tovarišice in tovariši? Učence spodbujamo, da se do svojih učiteljev in vseh ostalih obračajo z gospa, gospod. Mnogi so to že sprejeli, za mnoge pa je izraz tovarišica enostavno sinonim za učiteljico in vzgojiteljico. Nišo redki, ki povsem spontano pokličejo: gospa tovarišica! Kaže, da odraslim besede pomenijo več in še kaj drugega kot otrokom. Otroci na srečo (še) nišo ne ideološko in ne politično obremenjeni. Stavke po šolah so spef znana beseda. Kaj menite Vi? Nisem za stavke; menim, da v solo ne sodijo. Država bi morala vsa vprašanja urediti tako, da bi se učitelji lahko ustvarjalno posvetili svojemu delu. Stavka je skrajno in po mojem mnenju ponižujoče dejanje za učitelje, zato bi bilo treba državo tožiti zaradi nespoštovanja predpisov. Vendar če se delavci odločijo za stavko, z njihovo odločitvijo soglašam. Nihče jim nima pravice ovirati pri zahtevah za uresničitev legitimnih pravic. Tore/ podpirate svobodo govora? Seveda. To namreč pomeni, da za izgovorjeno besedo tuđi odgovarjaš. Kaj bodo prinesle devetletke? Nova zakonodaja, ki pa še ni sprejeta, predvideva devetletno obvezno šolanje, vendar tako, da bi se šolanje pričelo eno leto prej. MMSSftM 20 PORTRET Pogovor z ravnateljem OŠ Mengeš, g. Brankom Uparjem Za devetletko bo seveda treba izpolnjevati pogoje, med drugim kadrovske in prostorske. Sole, ki jih bodo izpolnjevale, bodo lahko z devetletko pričele prej, ostale pa najprej z letom, katerega bo določil zakon. Vsekakor bo mnogim šolam v Sloveniji potrebno dograditi učilnice, med njimi tuđi mengeški. Kdo financira redni šolski program? Država zagotavlja denar za plače zaposlenim, občina naj bi pa za vse ostalo: materialni stroški, šola v naravi, vzdrževanje, nabava opreme, itd. Veliko bremena še vedno pade na ramena staršev; predviđeno je, da bi v prihodnje država prispevala več za učbenike, prehrano, ekskurzije in še kaj. Kako čutite spremembe v soli, odkar je nova občina? Sistem bo ostal enak, kot je bi doslej. Upam samo, da se bodo sedaj razmere za nas izboljšale in ne poslabšale in da se borno v domaći občini lažje pogovorili o materialnih potreban in boljšem standardu za učence. Navsezadnje je vse vendarle namenjeno učencem in pogojem za njihov uspešnejši razvoj. Generacije, ki sedaj obiskujejo osnovno solo, bodo morale že kmalu prevzeti odgovornost zase in za skupnost! Sodelujete z lokalno cerkveno oblastjo? Šola in cerkev imata vsaka svojo vlogo in pomen; prav je, da ga uresničujeta ločeno in v mejah svojih pristojnosti. Družini ni mogoče odvzeti pravice, da se odloči, na katerih osnovah bo oblikovala moralna načela svojih otrok, vendar pa ji tuđi ni mogoče vsiljevati, kako in na podlagi česa naj oblikuje ta načela. Na zadnjih lokalnih volitvah ste kandidirali za svetnika občine Mengeš... Že v srednješolskih časih me je privlačila tovrstna aktivnost. Opravljal sem vse vrste funkcij; še največ v organizaciji mladine in krajevni skupnosti. Politika v tem smislu torej zame ni nekaj novega. Novo je to, da je za sedanjo politično organiziranost značilna uvrstitev v stranke. Za nobeno stranko se nisem odločil, da bi bil njen član, torej nisem strankarsko obremenjen. Trenutno je torej politika zame le možnost vključiti se v dogajanje v občini in prispevati delež k njenemu razvoju. Pomembno se mi zdi, da Knjižnica je hram modrosti... bi bilo v občinskem svetu čim manj članov, ki bi bili najprej podrejeni interesom politične stranke, sele potem pa interesom Mengša. Ste predsednik odbora za druibene in društvene dejavnosti. Doseči želim, da opravimo temeljito analizo stanja v društvih, organizacijah, kulturi, športu, zdravstvu, otroškem varstvu, sociali in izobraževanju, nato pa opredelimo najustreznejše razvojne možnosti na vsakem od navedenih področij. Odločiti se bo treba tuđi, na katerih področjih borno še sodelovali z občino Domžale in kje borno vzeli stvari v svoje roke. Kaj imate pri tem v mislih? Mislim zlasti na status vrtcev, ki sta sedaj enoti WZ Domžale, Zdravstvenega doma, ki je sedaj enota ZD Domžale, knjižnice. Pri tem je treba upoštevati, kaj je racionalneje in seveda tuđi, kaj je glede na veljavne normative sploh možno. Vemo, da so v zdravstvu normativi za zaposlitve zelo oštri, zato bo treba paziti, da bo vsak zdravstveni delavec v privatni praksi imel tuđi soglasje zdravstvenega zavoda. Vsak občan mora imeti še naprej možnost, da priđe lahko k zdravniku z napotnico in ne kot samoplačnik. Kako vpliva lokalna politika na šolsko politiko? Kot ravnatelj - to delo opravljam že več kot dve desetletji - sem vedno stal na stališču, da je šola strokovna institucija, v kateri opravljajo delo strokovni delavci. V delovnem času se ukvarjajo le s strokovnimi vprašanji. Tuđi starši so za solo le starši. V soli torej ni prostora za politiko in politiziranje. Vse to lahko počnemo v svojem prostem času. Učitelji morajo biti enotni v strokovnih vprašanjih, sicer pa je normalno, da se obnašajo kot politični subjekti z različnim prepričanjem, vendar, kot rečeno, izven šolskih prostorov. Sicer pa je bilo v zadnjih letih tuđi nekaj poskusov neposrednega vpliva lokalne politike na solo. Tuđi vnaprej bom temu nasprotoval. Ni pa se mogoče izogniti vplivom političnega dogajanja in odločitev na solo nasploh. Zakon o denacionalizaciji pomeni, da šola z svojimi funkcionalnimi zemljišči stoji na privatni lastnini. Zemljiškoknjižni postopek ni možen, dokler ne bo urejeno vprašanje lastništva in seveda, ustrezne odškodnine lastniku. Iz tega naslova so bili veliki problemi pri gradnji prizidka in bodo nastali, ko se borno odločali o gradnji telovadnice. Zadnje čaše se je uveljavil izraz "mala matura". Kaj je pravzaprav to? To je tako imenovano eksterno preverjanje znanja učencev 8. razreda iz matematike in slovenskega jezika, ki je vsako leto v začetku junija in se ga morajo udeležiti učenci, ki želijo na srednje sole, kjer je omejen vpis in bi morali opravljati sprejemne izpite. Za ostale MMŠ&ftKI 2*1 PORTRET je preverjanje prostovoljno, vendar se ga običajno udeležijo vsi. Z rezultati na dosedanjih preverjanjih smo bili bolj ali manj zadovoljni. V povprečju so primerljivi z ocenami, ki jih dobijo učenci pri pouku pri teh dveh predmetih, v primerjavi z ostalimi šolami pa se pri matematiki uvrščamo nad državno povprečje, pri slovenskem jeziku pa v povprečje. Sicer pa učni uspeh, ocene in doseženo znanje postajajo vse bolj pomembni za uresničevanje življenjskih ambicij. V soli se tega zelo zavedamo, zato išČemo in uveljavljamo rešitve, da bi bilo naše delo kar najbolj kvalitetno. Zdi se mi, da je poglavitno vprašanje zlasti motivacija za učenje in to ne le za trenutno oceno, ampak učenje kot živijenjsko opredelitev. Sodobno življenje namreč ne priznava več le znanja, pridobljenega v času šolanja, ampak zahteva neprestano izobraževanje, usposabljanje in prilagajanje razvoju znanosti in tehnologije. Mnogi starši se zavedajo pomena kvalitetnega znanja in otroke spodbujajo k učenju, vlagajo pa tuđi precej denarja za dopolnilne oblike izobraževanja. Dobro vedo, da je znanje neprecenljiva vrednostna kategorija in da se temelji zanjo postavljajo že v predšolskem in osnovnošolskem obdobju. Ste zadovoljni s tem, kar nudi vaša šola? Ne povsem. Imamo še veliko neizkoriščenih možnosti. Lahko pa rečem, da veliko naših učiteljev o teh stvareh zelo resno razmišlja in veliko naredi za svoj strokovni razvoj, s tem pa za kvaliteto svojega dela. Vam ostane sp/oh še kaj časa za osebno sprostitev? Rad hodim v hribe in naravo, kolikor mi dopušča čas. Veliko časa pa posvetim branju knjig. Kako se sprostite po delu v službi? 1 veseljem delam na domaćem vrtu. Vaše dopustovanje? . Dopusti so moja šibka točka. Počitnice so za ene počitek, za druge pa čas, ko je treba veliko postoriti in pripraviti vse, da se šolsko leto prične, kot je treba. Pregledati je treba tuđi dokumentacijo prejšnjega leta in napisati poročila. Pri tem seveda pomagajo sodelavci, vendar v času počitnic kljub temu lahko izkoristim le manjši del dopusta. V julijskem ali avgustovskem času se marsikdo začudi: Ja, kaj nimaš počitnic? Čaši, ko sem drugače hodil v solo in užival počitnice, so, žal, že zdavnaj minili. Vam je Vaše delo vieč? Ja, če s kolektivom v strokovnih vprašanjih najdem skupen jezik in če imamo v teh pogledih skupne ambicije. Ne morem pa se znebiti lastnosti, da od sebe in drugih dostikrat zahtevam več, kot je mogoče, zaradi česar doživljam tuđi obdobja križ, dvomov. Nekako obremenjen sem s prepričanjem, da imajo učenci pravico do najboljših učiteljev in sole, za kar mora poskrbeti ravnatelj. Učenec si ne more izbrati niti sole niti učiteljev, kot si odrasli lahko izberemo službo po svoji meri. In če je tako, potem moramo vsi, ki usodno odločamo o otrokovem življenju in njegovem počutju, storiti vsaj to, da se tega zavedamo. Svoje moči ne izrabljamo in otroku omogočimo srečo in sproščen razvoj v življenjskem obdobju, ki je enkratno in neponovljivo. Se dobro počutite v Mengšu? Da in ne. Strašno me moti delitev na "taprave" Mengšane in one "tadruge". Mislim, da so priseljenci za Mengeš pridobitev. To je strokovni potencial, poleg tega pa tuđi ustvarjajo dohodek in omogočajo novi občini večjo ekonomsko moč. Bistveno se mi zdi, ali so v zadostni meri pritegnjeni v javno dogajanje. Poznam veliko "tapravih" Mengšanov, ki za svoj kraj ne storijo ničesar, in veliko takih priseljencev, katerih aktivnost je vidna in pomembna. Včasih se človek ne more znebiti občutka, da ne vemo, ali smo mesto ali vas. Moti me, kadar rajši vidimo slabo drug pri drugem kot dobro, kadar se razrašča nevoščljivost in kadar naravna želja po materialnem udobju postane pohlep. Všeč pa mi je, če se srečujem in družim z Ijudmi, ki nišo obremenjeni z ničemer: ne s politiko ne z ideologijo ne s statusnimi simboli, ampak so odprti, sproščeni v komuniciranja in široki v miselnosti, pri srcu pa jim je napredek Mengša in občine kot celote. MENGŠAN steklarstvo zasteklimo vam vse, ražen očal tel./fax: 061 713 821 delavnica 061 715 717 Komenda, Suhadole 13 VARSTVO PRI DELU IN VIDEO SNEMANJE Teh: 061/711 875 7fL |p§S3] MMSS^M ŽUPAN NA OBISKU Ne stori kruha moka ampak roka Gospodu Ivanu Peru za osemdesetletnico Znameniti mengeški pek Ivan Per je pravi portret velike dobričine in skromnega človeka. In prav je, da nam taki Ijudje pečejo kruh, to najpomembnejšo vrednoto našega vsakdanjega življenja. Pravzaprav gospod Per več ne peče kruha, saj je šel leta 1980 v zasluženi pokoj. Peče pa ga njegova hči Anči za domaće potrebe; seveda rada peče tuđi žemlje, piškote in še druge praznične dobrote. Njeni dobrepoljski rojaki in ljubljanski prijatelji so mi povedali, da je bila odlična šivilja z mojstrskim izpitom. Zato ni čudno, da je kot izvrstna oblikovalka zlahka poprijela za delo tuđi v domaći pekarni, kjer so imeli posebno za praznike veliko dela in bogato ponudbo. Tuđi sama sem nekoč s kolegico in njenimi otroki doživela imenitnega Miklavža v Perovi pekariji. Gospod Per nam je Ijubeznivo odprl svojo peč, da bi iz nje vzel pravkar pečene parkeljne. Malčkom se je ta prizor zdel čudovit in prepričani so bili, da so pokukali v pravi pekel. Otroci so sploh radi zahajali k Peru po dišeče rogljičke, slanike, makovke in žemlje. Ko sem učila na mengeški soli, so večkrat zamudili pouk z opravičilom: "Pri Peru je bil tak drenj." Ivana Pera na začetku ni posebno veselilo, da bi se izučil za peka, a domaći so mu prigovarjali, da bo tako najhitreje prišel do kruha. Oče je bil kovač in najstarejši brat je nadaljeval kovaško tradicijo pri hiši, kjer se še danes reče pri Kovaču. Hiša stoji na Slovenski cesti in tu se je gospod Per rodil pred osemdeseti leti, 6. junija 1915. N družini je bilo deset otrok, on je bil deveti po vrsti, zdaj pa je ostal sam, saj so mu pomrli že vsi bratje in sestre. Oče je kupil še eno hišo na današnjem Trdinovem trgu, kjer se je včasih reklo pri Anžk. V to hišo, iz katere pravzaprav izhaja Kovačeva rodbina, so se po očetovi smrti z materjo preselili vsi otroci, ražen najstarejšega brata, ki je prevzel domačijo in kovačijo, ter sestra, ki je bila tuđi že poročena. Oče je umri že 1918. leta za špansko boleznijo, tako da ga je mama preživela skoraj za petdeset let. Pekarske obrti se je Ivan Per izučil v Kranju pri Čadežu, v Trzinu pri Kralju pa je delal štiri leta kot pomoćnik. Tam je prodajal kruh tuđi po okoliških vaseh, kamor ga je vozil s kolesom in s košem na hrbtu. "Bilo je vseh sort," pravi gospod Per. Tuđi prevrnil se je nekoč s kolesa, ko je bilo ledeno; k sreći je bila čez koš pripeta rjuha, da se mu kruh ni raztresel po tleh. Nekateri odjemalci so mu na okno ali na vejo obesili papir kot znamenje, da potrebujejo kruh, sicer bi brez potrebe stopal s kolesa. "Kruh so ponavadi kupovali tam, kjer so imeli otroke in teličke," pripoveduje gospod Ivan. Včasih revnejši Ijudje nišo vsak dan jedli kruha, marsikje so ga stradali, zato pa so ga toliko bolj spoštovali. Če ti je padel kruh na tla, si ga moral pobrati in poljubiti. Tuđi otroke so učili: "Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga." Danes pa je žal drugače; z miže, ki je bila nekoč hišni oltar za kruh, se je preselil na tla, v smeti in vsepovsod. Ljudje so izgubili posluh za kulturno dediščino kruha in za njegov simbolni pomen v našem duhovnem življenju in ustvarjanju. Včasih so si ga pritrgovali od ust, a za praznike so se potrudili, da je bil na mizi kruh take vrste in oblike, kot so zahtevale šege in navade v krogotoku letnih časov in človekovega življenja od rojstva do smrti. Ivan Per je leta 1937 dogradil svojo pekarno na Trdinovem trgu, še isto leto je v njej začel peči kruh in tu ga je pekel prav do svoje upokojitve. Leta 1948 se je poročil in žena Anči mu je vseskozi pomagala v pekarni. Naslednje leto se jima je rodil sin Zvone, ki pa ni nadaljeval očetove obrti, pač pa je postal zdravnik. V pekariji je bilo vedno veliko dela, ponoći in podnevi. Pekli so bel, črn kruh in tuđi rženi, a ta je ostajal. Ljudje so si raje privoščili bel kruh, ki je včasih bil tuđi statusni simbol, danes pa je izgubil ta pomen, saj prehrambeno osveščeni Ijudje vedo, da druge vrste kruha še bolj koristijo človekovemu zdravju. A ob posebnih prilikah se je dobro malo posladkati, zato je gospa Perova pekla tuđi piškote, toda nekoč jih je nekdo prijavil, da so morali plaćati veliko globo, ćeš, da v pekarni ne smejo peči in prodajati piškotov. Seveda so jih pekli tuđi drugi peki, a kjer ni tožnika, ni sodnika! Perovi pa so pekli tuđi srčke, zapeljivčice-to so male pletene štručke-piške, rogljičke, slanike, makovke, žemlje in pa še parkeljne za Miklavža. Pred vojno in še po njej so Ijudje nosili peč tuđi svoj kruh v pekarno, ćelo po sto komadov dnevno. Za praznike so prinesli tuđi potiče. V pekarni so tokrat pekli bolj štruce kot hlebe, samo za gospoda Fikarja, ki je stanoval pri Traku, so spekli vedno majhen hlebček, sicer ni hotel kupiti kruha. Dve ženski sta jim pomagali prodajati kruh po Mengšu, ena ga je nosila po Malem Mengšu, druga pa po Velikem Mengšu. Med vojno je bilo težko za drva, saj je bilo nevarno hoditi v gozd, zato so Ijudje sami prinašali drva, da so jim pekli kruh. Takrat so imeli nemškega župana, ki je stanoval v župnišču, in ta je vsako jesen poslal svojega hlapca s hruškami, da so jih posušili v pekarni. Po vojni pa so delili prostor v pekarni z vojaki, štirje fantje so pekli pri njih za vojsko, v Radomljah so imeli štab. "Bili so fejst fantje," se spominja gospod Ivan, "eden je bil izučen za peka, ostali trije pa so mu pomagali." V Perovi peči, ki so jo kurili z butarami in "klaftrami", se je pekel zares dober in zdrav kruh. Med vojno so poskusili kuriti s premogom, pa se ni obneslo. Zadnjikrat je gospod Per zakuril peč na silvestrovo 1980. leta; še do pol dvanajstih sta z ženo pekla pečenko za mengeške silvestrovalce, prihodnji dan pa je bilo vsega konec. Obema je bilo hudo, saj sta rada bila med Ijudmi in z MHi&S&SMM ■i ŽUPAN NA OBISKU PRAZNIKI IN OBIČAJI veseljem sta delala žanje. Še sedaj z znanci in prijatelji rada pokramljata o tistih časih. Da pa ne bi bila vrata trgovine za vedno zaprta, sta oddala lokal v najem in zdaj je že dvanajst let preurejen v prijazno cvetličarno, ki nosi pomenljivo ime Marjeta. Ob pogovoru s Perovo gospo in gospodom mi je prišel na misel Bojan Štih, ki je v svoji knjigi z naslovom, To ni nobena pesem, to je ena sama Ijubezen, napisal, kako je nekoč ob reki z največjim užitkom jedel rogljičke, ki sta mu jih starša na njegovo željo kupila za rojstni dan. Nikoli se jih ni mogel dovolj najesti, saj pri hiši ni bilo denarja na pretek. In ko se je spominjal tega dogodka, je takole zapisal: Danes nihče več ne peče tako čudežnih rogljičev, kot sta jih znala gospa in gospod Zalaznik. In če nimata spomenika v našem mestu, ga imata v mojem srcu. Zaradi našega vsakdanjega kruha in zaradi mojega otroškega kruha. Zdaj ni več kruha, je le še "družbena prehrana". Te besede veljajo tuđi za gospo Anči in gospoda Ivana Pera, ki imata prav gotovo posebno mesto v marsikaterih spominih na otroštvo. Marija Cvetek POOBLAŠČENI SERVIS KENWOOD SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 73 84 09 Nadangel Mihael ("kdo kakor Bog") nam je znan z neštetih podob: kot bleščeč vojščak peha Satana v peklensko brezno; takega nam predstavlja sveto pismo. Zato mu je bila že v Dioklecijanovem času posvećena cerkev v Nikomediji: cesar Konstantin mu je sezidal v Carigradu svetišče Mihaelion. Pod Justinijanom je bilo v Carigradu kar pet cerkva Sv. Mihaela in papež Gelazij mu je postavil v Rimu iepo cerkev I. 1943. Posebno je cvetelo češčenje nadangela Mihaela v 6. in 7. stoletju. Ker je bil nadangel Mihael bojevnik zoper Satana, poganstvo pa je bilo po naziranju prvih kristjanov češčenje satanovo, so med pokristjanjevanjem na razvalinah poganskih svetišč zelo radi postavljali cerkve v čast nadangelu Mihaelu. Tako je bilo tuđi na Slovenskem v 8. in 9. stoletju. Najimenitnejša taka cerkev je bila cerkev v današnjem Šmihelu na Gosposvetskem polju na Koroškem, sezidana na razvalinah starega rimskega mesta Virunum. Dolga je vrsta cerkva na Slovenskem, ki so jih v tistih in poznejših časih posvetili nadangelu Mihaelu. Mnogo nekdanjih starih Mihaelovih svetišč je ob prezidavi menjalo patrona. Na vsem Slovenskem ima ali je imel nadangel Mihael nad 100 farnih ali podružničnih cerkva. Duše, ki jih je nadangel Mihael s svojo zmago iztrgal duhovom iz peklenskega brezna, je krst privedel v naročje Cerkve. Zato so v prvih časih krstne cerkve ali kapele ob potokih ali rekah in jezerih, zelo radi posvečali nadangelu Mihaelu. Po vzgledu sv. Ruperta je bilo to dokaj pogosto v salzburški nadškofiji. Te prvotno lesene stavbe nišo bile trajne in jih danes ni več, vendar pa zavetništvo sv. Mihaela pri današnji fami cerkvi priča, da je bila na tistem kraju krstna cerkev za vso okolico. Sporočilo navaja, da je nadškof Adalvin I. 864 posvetil na ozemlju kneza Kočija krstno cerkev v čast sv. Mihaelu. Takšne krstne cerkve so bile na Štajerskem-kot cerkev v Pišecah; na Kranjskem v Mengšu (njen okoliš je segal eto Zagorja in Čemšenika) in Šmihelu pri Novem mestu; iz 9. stol. so cerkve sv. Mihaela v Blatogradu, v Rožeku in v Šmihelu nad Pliberkom na Koroškem, dve iste starosti sta na Primorskem. Ko so v 10. stol. prenehali ogrski roparski napadi in se je začela organizacija fara, so jeli ob novih zidanih farnih cerkvah postavljati tuđi okrogle krstne kapele sv. Mihaela, če nišo nove fame cerkve sezidali kar ob stari krstni kapeli. Toda v 12. in 13. stoletju so nehali krščevati s potapljanjem, zato so krstne kapele izgubile svoj prvotni pomen in so poslej rabile le kot kostnice. (V kostnice so spravljali kosti iz prekopanih grobov.) Najznamenitnejša krstna kapela stoji še danes poleg Gospe svete na Koroškem. Legenda trdi, da je v njej krščeval že škof Modest, ko je za vojvode Hotimira (754 - 770) oznanjal evangelij med karantanskimi Slovenci. Spodnji del je danes kostnica. V gosposvetski krstni kapeli je bila gotska freska sv. Mihaela, ki je nastala okoli leta 1400. Ker je bila že zelo poškodovana, so jo sneli in prenesli v cerkev. Ta podoba ne kaže nadangela Mihaela kot zmagovalca nad satanom. V viteški opravi drži v eni roki meč, v drugi pa tehtnico. Nadangel tehta dušo, ki jo predstavlja droban človeček. Le-ta ves prestrašen čepi v skodeli, ki se je vzdignila visoko kvišku. Na drugo skodelo se je namreč obesil nemaren hudobec, ki vleče skodelo krepko navzdol. Zdi se, da je usoda človečka zapečatena, če se ne bo zgodil čudežl. Za to bo poskrbela Marija. Nastale so razne pesmi v duhu srednjeveških legend. "Marija tri kapljice solzic spustila dušica dosti vage dobila." Hudič se srd/;"Ti požrtna Marija, ki si nam dušu z grla spulila". Marija ga zavrne: "Jest sem vam dušu z grla spulila če li ni sama meni služila, pa mi je lih nje mati, ko ju v trupli je nosila, in jo je Mariji priporočila. Hudiči naj grdojo za hudičem v pekel, dušice naj grdojo za dušicem v nebesa". Pravda je bila s tem dognana. Te pesmi so očitno nastale ob opazovanju številnih podob nadangela Mihaela s tehtnico po naših cerkvah, pa tuđi ob poslušanju pridigarjev, ki so radi preprosto in na široko M&€&' ~^» VRTEC GOBICA Pollcaj je prijazen mož policijski avto z lučkami in sireno, imeli so pravo kapo, pa lisice, pa pištolo... Otroci so bili navdušeni. Utrdili so znanja, katera so jim vzgojiteljice ćelo leto pospešeno posredovale in ponovili zlasti kdaj in kje smejo prečkati vozišče, zakaj morajo nositi rumene rutice in kreshičke, kje se smejo in kje ne smejo igrati, kje in s kom moraji biti, kadar vozijo kolo... Nato so policistom povedali, da skoraj vsi poznajo svoj naslov, da nikoli požrtvovalnim vzgojrteljicam, ki so se na obisk policista izredno dobro didaktično pripravile. Zlasti smo previdno pripravile ukrepe za otroke, ki imajo pred policisti prirojen ali pridobljen strah. Obisk pri malčkih je bil vreden res prave pohvale. Kako čudovita je bila vzgojiteljica s policistovo kapo in kako prijazen je bil vrtčevski otrok pod njo; in kako prijazen je bil ta mož, ki je otroke kar pobožal in dovolil, da ga pocukajo za hlače in pobožajo 22.06.7995 Ura je 22.30, otroci pa še vedno plešejo-seveda v oblačilih za spanje. Z otroki preživljata zadnje ure prizadevni Jana in Klavdija. Policaj je prijazMbž! Marija Jerina % iMMSŽ^M od usklajenega sodelovanja vzgojiteljic in staršev. Moram reci, da smo bile letos zelo vesele, ker so starši zelo dobro sodelovali z vzgojiteljicami pri uvajanju novincev. Vsaj većina. Tako otroci laže prebrodijo uvajalno obdobje. Ko se to konca, otroci po enem letu preidejo v naslednjo skupino, kjer nišo več "žabice", ampak "polžki". Tu se navadijo na suhe hlačke, na umivanje in na večjo samostojnost, pa tuđi na drugih področjih že delajo: na govornem področju, na področju spoznavanja okolja, inteiektualnem področju, na likovnem, plesnem in glasbenem področju, na področju telesne in zdravstveno-higienske vzgoje in na moralnem področju. Vsako leto prilagajajo vzgojne cilje in vsebine starostni stopnji otrok in zahtevnost stopnjujejo. Iz leta v leto postajajo z vzgojiteljico večji prijatelji in vežejo jih vedno globja in prijetna skupna doživetja. Tuđi če se zgodi, da otrok skozi vsa obdobja ne vzgaja ista vzgojiteljica, so si z otroki blizu in zlasti zadnje leto pred vstopom v solo otroci tuđi veliko potujejo, si pridobivajo tuđi širša spoznanja in veže jih še več lepih doživetij. Letos so se otroci z vzgojiteljico odločili za slovo na nenavaden način. Otroci iz popoldanske "priprave na solo" so se poslavljali v Kranjski Gori v KEKČEVI DEZELI, otroci iz dopoldanske "priprave na solo" pa so se odločili za eno od novosti v slovenskem prostoru-za PRENOČEVANJE V VRTCU, z zobnimi krtačkami, oblačili za spanje in z vsem, kar sodi zraven. Po odzivih sodeč so se imeli zelo lepo in dobro, kaj pa so doživljali ob svojih vzgojiteljicahart^dni, vedo sJmj sami otroci in i^BPy na prijftne* urice jim bodo moffla~v tejeibo, ko bodi za njih prišle resnejše in težjem^^e v življenju?™ ^Mam& Jerina ne bodo "lopovi", katerim bi morali natakniti lisice in zlasti, da poznajo najbolj varno pot Tako mali šolarji, kako pa m^jjtjljpil 3§P| smo ga plprosili, naj se "pokalirle rrMckom. Sefeda gre Rivala tupi po obrazu. Mlajšim je bil najbolj všeč tuđi avto, pa lučka, pa sirena in znak za ustavljanje vozil; policist^Jcaj-nisa Ju. nisoJboteli spustiti odjsebe, tlht^f^K I Pafcebna zahpi grerpoiicistof) zato, ker ni v Iseh krajirrpo Sloveniji taki. Tuđi pri nas smo imeOakSricrtete*wežj| težave, zlasti zaradi razd|)blj|nosti oddelkov predšolskih otrok pofrafličnih krajih in zaradi preobrememerfisti policistov. Vendar je pomembnoJdaf se daje poudarek na vzgoji predšolskih jptrfck zlasti zato, ker je zgoden vpliv na otfokli v velikem številu primerov usoden za lelpf kasnejše življenje. V Domžalah, Mengšu, porlvčah in Lukovici poteka tuđi !Wgra»ftJfeijgrečeyanje nezgod v cestnem spfoTrn5^4a^SpcfctfT^^ah otrok so bili le del interverilrtep^pfeg^a^ftRsi^ da je bil ta del dobro opravljen.'^^Je "~wkraiLiiyjla policistom in vzgojiteljicam v svojem imenu nTTlniMrotfelu, Hvaia w^gflHpnlllHC otrokO|rj^]OHBPW«t^^l|f'''iP'^8f11'''1" v pravi obliki. Se najbolj gre zahvala! gospodu Karbi, ki je znal motivirati svoje^r^ž^jnje našel voljo '^Jx&^mn!$^OX[ ^cflp^k.) Tu smo seVašđetiJkv voVe?$l^jfflfnVHaniri^ in na pohoanike* s^vs^niso^pftU|kojdOb/fX^ da-tM-^tl-ra Karrir^nk^TjeTfe" vodila strma in ozka kampita, pot, verpaLJino-jo zmogli vsi pjpinoi^S/ u u Z-vrfmpailinitnika se-Trbopfl-žfudovit razgled na Bl|a/in okolice jcraje'. / Ff l^kem pečitkusmo s6 po strmi poti po mel#cu spustHiJiavzdm^oti domu. Ta izlet mi/je bil zelo všeč, čeprav sem bil nekoliko ufrujen. Jure Vahtar V hribih V Ce hočeš prilesti v Medji dol, hoditi je treba dve uri in pol. Čeprav težavna naša je pot, lepot prepolno je povsod. Si rože ogledujemo in pesmice pigaevamo, v skale se oziramo, za gamsi pMratiiapo. Ip^naši hribi čudoviti, ^^y&.______ j^do^v scnčne žarke so odejLg^ 3&97niwa krila bi imeti, ^F^^—______ Je[el«H<-vfhu bi poleteti. Martina Beber - i^j^kO......."V—-—^ V^) ^vr^laninc^;^TO b)i\ / { f\k<^^\M^!#r\) pd$H. I • ■■PrVa^kkjfl^^^^.-ij—\V-.....------i ko drufaupožiši vriTOTvaja. \\ j MecKpotjo smo^%>lfco opazovali, v\\ na-wni poljani se tuđi igrali. \\ Če^raV že noge nas močno bolijo, \ \ i /Se^a^asrca v^selijo, n^ ' saj^Jtiflv vrtv srr\dl osvojili \J 1 lepw-fldrave\se/naužili. \l I / Anja Markovič , Instruiram MATEMATIKO in ANGLEŠČINO za osnovno solo Nataša: 715-762 MM^KI 35 IZOBRAŽEVANJE .Poletni tabori, Tabori v Kranjski Gori 2. julija 1995 se je začel poletni tabor v Kranjski Gori, ki ga je organiziralo podjetje Ml AMIGO. Ves teden je manjša skupina otrok, starih od 7 do 11 let, preživela v Porentovem domu skupaj z učiteljema Damjano in Blažem. V Porentovem domu so nas že sprejeli zelo lepo in nam ves teden kuhali dobro hrano. Taji so za rojstni dan spekli slastno torto, poleg tega pa so nam ponudili tuđi jahanje. Bili so zelo prijazni. In kaj smo ves teden sploh počeli? Poudarek je bil na učenju angleškega, nemškega jezika in plesa, kar je potekalo vzporedno z drugimi dejavnostmi na sproščen način in v obliki igre. Poleg tega smo tuđi plavali, hodiii na sprehode, jahali, pripravljali naš časopis, pisali dnevnik, imeli likovno delavnico, šli na izlet v Bohinj in obiskali Kekca v Kekčevi deželi. Ob večerih smo se zabavali ob pokaži kaj znaš, karaokah, modni reviji, pantomimi, plesnem in športnem tekmovanju in igrah... Seveda smo bili tuđi v disku. Bilo je pestro. V nedeljo, 9. julija 1995, pa smo vsi skupaj že nestrpno pričakovali starše, da jim na krajšem nastopu pokažemo, kaj smo delali in se naučili. Pripravili smo tuđi razstavo izdelkov otrok. Otroci, ki so ves teden pridno delali, so tuđi nastop lepo izvedli in starši so bili navdušeni, zadovoljni in tuđi presenećeni. Otroci so se razveselili daril, ki jim jih je podarilo podjetje Ml AMIGO za uspešnost na različnih področjih. Nagrado je dobila tuđi najlepše pospravljena soba Piksne in najboljši jedki Masa in Ana. Po prijetnem tednu smo se tako poslovili z otroki iz treh sob: Snoopy, Miki Miške in Piksne in njihovimi starši, ki so prišli iz različnih koncev Slovenije v prelepo dolino Save Dolinke. Za vse tište, ki bi se radi udeležili tabora v Kranjski Gori, borno ponovno organizirali prijetne počitnice naslednje leto. Damjana Trobec Poletni tabori tako in drugače Kaj je lepšega za starše kot to, da lahko otrokom nudijo tisto, za kar menijo, da jim bo v življenju lahko koristilo, še posebej, če sami teh ugodnosti nišo imeli ali pa so Tuđi veliki de radi igrajo. od njih doživeli tako prijetne trenutke, da jih želijo na nek način prenesti tuđi na otroke. Tako so se mnogi odločili, da bodo svojega "nadebudneža" poslali za teden dni na poletni tabor, ki ga prireja podjetje Ml AMIGO iz Mengša, kjer se bo od učiteljev naučil tujega jezika in plesa, v zameno za to pa bo njih naučil neumnosti, kakršnih včasih nismo poznali, še bolj verjetno pa je, da smo nanje že pozabili. Tako so nekateri že pred odhodom odkritosrčno priznali, da so "problematični", da stalno težijo in da je zato najbolje, če imajo sobo nekje v kotu, kjer ne bodo nikogar motili. No, navsezadnje se je izkazalo, da so bili to najbolj navihano prisrčni, zabavni in prijetni "mulčki", ki so spravljali voditelje taborov, upravnike in drugo osebje v domovih v smeh, mlade "gospodične" pa v zadrego. Stkali so mnogo novih prijateljstev in simpatij in zbrali mnogo idej, ki jih bodo s pridom uporabili drugo leto. Samo eno vprašanje je ostalo odprto za njih, za njihove starše in za nas. To je vprašanje pričakovanj, ki je bilo posebej izraženo le pri nekaterih udeležencih tabora, nam, ki smo želeli, da bi bili vsi otroci kar najbolj zadovoljni, pa je marsikatero urico s*premenilo v globoko premišljevanje o tem, kako stvari v bodoče urediti še bolje. Mnogi starši so nam ob odhodu zabičali, naj otroke kar trdo primemo, da se bodo česa novega naučili. Nekateri imajo v tujini znance in sorodnike, "zato se morajo čimprej naučiti jezika," so še zatrjevali, "pa zapravljati ni treba in ubogajo naj, da se jim kaj neprijetnega ne zgodi!" No, pa smo tam, kjer ni muh in kjer so pozabljeni vsi "dobri" nasveti. Najprej so na to pozabili otroci, pa ne čisto vsi. Ker smo jih ob prihodu glede na predznanje in jezik, ki so se ga "želeli" učiti, razdelili v več skupin, je bila v vsaki od njih vsaj četrtina takih, ki so kljub dobrim in strogim starševskim nasvetom mislili, da organiziramo "tabor žurk", ena četrtina je bila takih, ki se je želela učiti in kasneje s pridom uporabiti pridobljena znanja tuđi v soli, ena polovica pa je bila takih, ki ji je bilo pomembno samo to, da se nekaj dogaja, pa naj bo to šport, ples ali pa učenje. Tako so bile tri četrtine s programom zelo zadovoljne, ena četrtina pa nekoliko manj, še posebej, če ji ob strogih "zmajih" (voditeljih tabora) ni uspelo negativno vplivati na ostale. Pa tuđi učimo. RfflMaš&M 36 IZOBRAŽEVANJE Nekateri starši, sprva najbolj zagrizeni privrženci reda in poslušnosti, so ob težko pričakovanem snidenju s svojim nadebudnežem popolnoma pozabili na svoja načela in z velikim usmiljenjem poslušali tarnanje glede reda, ki so ga morali spoštovati. Spet drugi so izrazili obžalovanje, ker je trajal tabor samo teden dni. V tem času se od presenečenja nad mirom in tišino v svojem domu še odpočiti nišo utegnili. Največ staršev pa je realno ocenilo, da v skupini sedemindvajsetih otrok vedno priđe trenutek, ko vsaj enemu od njih ne moreš ustreči, kajti vedno se najde kdo, ki bi v tistem trenutku rad počel nekaj drugega kot počne večina, pri tem pa njegovi možgančki še ne razmišljajo o tem, da so ga starši poslali v tabor,.da bi se naučil prilagajanja in življenja v skupini. S takšnim obnašanjem škodi sebi, ker ga skupina obravnava kot posebneža in ga zato ne mara, in skupini, ker onemogoča izvajanje dogovorjenih dejavnosti in s tem skrajšuje prosti čas, Nenazadnje tak otrok ne more biti deležen posebnega zaupanja voditeljev, ki v tem času odgovarjajo za njegovo varnost, zato kljub svojim željam ne morejo sami preživeti prostega časa tako, kot bi ga želeli (ponoči disco, samostojno potepanje po okoliških krajih, ne da bi koga obvestili o svojem odhodu, skakanje s pogradov na nižje postelje, poslušanje preglasne glasbe v poznih nočnih urah in spanje do poldneva...). Ceprav so bili le redki tišti, ki jim poletni tabori v organizaciji Ml AMIGO nišo bili povsem všeč, bodisi zaradi preveč učenja, po njihovem preveč reda ali pa premajhne svobode (nekateri so trdili, da so jim starši naročili, da lahko gredo sami povsod, kamor želijo in delajo tako, da bodo kar najbolj zabavno preživeli svoj "dopust"), smo pričeli razmišljati o pestrejši ponudbi, ki bo že v naslednjem letu omogočila tako staršem kot otrokom, da bodo lažje uskladili svoje želje, nam pa da borno lažje izpolnili njihova pričakovanja. Tako borno že naslednje poletje organizirali tabore, kjer bo poudarek na učenju tujih jezikov, športu, likovni dejavnosti, na glasbi in plesu, na preživetju v naravi. Vsakdo bo lahko prilagodil svoje želje naši ponudbi. Morda boste tuđi vi, spoštovani starši in otroci, prišli na kakšno zanimivo idejo. Sporočite nam jo in skušali jo borno uresničiti. Zavedajmo se, da velja poskusiti prav vse, s cimer lahko otrokom ponudimo več in bolje. Morda je to tuđi trajanje, saj največji del udeležencev trdi, da je teden dni premalo. Nekaj dni potrebujemo vsi za medsebojno spoznavanje, tista najlepša doživetja pa ostajajo za zadnje dni. S tem se strinjamo tuđi mi, saj se proti koncu umirijo tuđi tišti, ki se na začetku bojijo, da ne bodo mogli pokazati vseh svojih "vragolij" in zato na začetku bolj hitijo, temu primerno pa sledijo "kazenske sklece", ki so navadno tuđi najbolj zabavni del tabora. Radi se imamo. Nikakor pa ne moremo mimo najpomembnejše ugotovitve. Otroci so naše bogastvo in naša prihodnost in prav vsi so najboljši: eden pri tujem jeziku, drugi pri petju, risanju ali pa je tako zabaven, ki bi ga želeli naslednje leto pogrešati, želimo le, da se starši in otroci kar najbolje uskladite glede na to, kaj kdo od tabora pričakuje: učenje in red, zabavo in svobodo, tako v trenutku, ko otroci odhajajo, kakor tuđi takrat, ko se ponovno srečujem. S tem nam boste omogočili oblikovanje homogenih skupin, mi pa otrokom in vam še boljšo izpolnitev pričakovanj. Letošnji poletni tabori so potekali v Fiesi v začetku julija, v Kranjski Gori pa v Juliju in avgustu. Za boljšo ponazoritev naših dejavnosti smo pripravili nekaj zanimivih utrinkov. V Fiesi so v penzionu Šica poskrbeli, da nismo bili nikoli lačni in da smo spali v lepo urejenih sobah. Pouk je potekal v naravi, saj smo imeli vseskozi lepo vreme. Učili smo se ob igri na plaži, na večernem sprehodu. V prijetni senci doma smo reševali križanke, izrezovali izdelke iz papirja, na obali pa plesali, poskakovali na trampolinu in se potapljali s pravo potapljaško opremo. Z ladjo smo se peljali do Izole, zbirali školjke in risali na kamne. Zadnji dan smo pripravili staršem pravo presenečenje. Obdarili smo jih z lastnimi izdelki, pred njimi zaplesali, zapeli in jim marsikaj zanimivega povedali-seveda po angleško ali nemško. Večina otrok se še vedno z veseljem oglasa z najlepšimi pozdravi in željami po ponovnem, skupnem srečanju. To je bila skupina petindvajsetih otrok, starih od 7 do 13 let. V Kranjski Gori v Porentovem domu so potekali trije tabori. Prvega je opisala voditeljica Damjana. Program je bil pri vseh podoben. Učenje in prostočasne dejavnosti so se med seboj prepletale glede na vreme in možne termine: kino, fitnes, obisk Kekčeve dežele, obisk pasje farme, kopanje, jahanje, izlet v neznano (Bohinj, Vrata, Martuljek). Na zadnjem taboru smo se takoj po prihodu udeležili prireditve Karaok v Martuljku, kjer sta dve dekleti zasedli 1. mesto, dve pa tretje. To dokazuje, kako hitro se otroci spoznajo in prilagodijo. Pred nekaj urami se še poznali nišo, potem pa so ćelo peli skupaj in tako izjemno prijetno vzdušje je trajalo do M mm^m IZOBRAŽEVANJE Center za mlajše odrasle zažlvel Igre brez meja so igre smeha in sp;■. zadnjega dne, ko se je takoj po končanem nastopu vlil dež in spral marsikatero solzico slovesa. Zadnji poletni tabor je potekal na Madžarskem, ob Blatnem jezeru, namenjen pa je bil predvsem starejšim otrokom. Otroci so ob vrnitvi domov prejeli tuđi Zbornik, kjer so zbrani vsi njihovi prispevki in slike, ki so jih naročili. Vse to je na voljo na ogled tuđi v podjetju Ml AMIGO kot spomin na prijetne skupne trenutke. Vodje taborov Gregor, Blaž, Damjana, Petra, Martina in Metka želimo vsem otrokom prijetne spomine na poletne dni in da bi s pridom uporabili v soli tista znanja, ki so jih pridobili pri nas. Naslednje leto pa zopet na svidenje v enem izmed poletnih taborov, z enako ali drugačno vsebino. Margareta Atelšek Prodam solato in radič (večje količine) Informacije 813-398 CENTER ZA MLAJŠE ODRASLE ZAŽIVEL Kaj nekajkrat smo že pisali o namenu delovanja Centra za mlajše odrasle, ali kakor ga na kratko imenujemo CMO. Mnogi ste se z njegovim pomenom za mlađega, brezposelnega človeka, brez srednje ali drugačne strokovne izobrazbe, seznanili, ko ste pred vrati Zavoda za zaposlovanje čakali v vrsti in prebirali različne pisne informacije, ki so tam na voljo. Skupaj z Andragoškim centrom Slovenije v Ljubljani, Ministrstvom za šolstvo in šport, zavodi za zaposlovanje in službami za socialno delo smo već kot dve leti analizirali brezupen položaj mladih brezposelnih in iskali poti za reševanje situacije, v kateri so se znašli, največkrat brez svoje krivde. Tržne razmere so narekovale številne spremembe na gospodarskem in družbenem področju, ki so mnogim omogočile napredovanje, številne pa so porinile na rob pteživetja in jim vzele upanje v izboljšanje razmer in zaupanje vaše. Po vzoru drugih držav smo prišli do zaključka, da je ena od možnosti pomoći mladim v stiski njihovo vključevanje v CMO. Pri tem smo se zavedali znanega rekla: "Ne daj lačnemu kruha, ampak ga nauči, da ga bo zaslužil sam; ne daj mu ribe, nauči ga loviti!" Tako smo pripravili obširen program, v katerem se bodo mladi naučili spoštovati sebe in zaupati svojim sposobnostim. Le tako bodo bolj odločno stopili pred kadrovsko komisijo in brez zadrege povedali, kaj znajo in kaj bi radi delali, drugi pa z veseljem izpolnili prijavnico za nadaljnje redno šolanje, ki so ga iz različnih vzrokov opustili. Postali bodo samozavestni in zopet bodo začutili, da so družbi potrebni, da so vsaj v eni stvari najboljši in tisto se bodo naučili uporabljati in tržiti. V prvem Centru za mlajše odrasle, ki ga odpiramo v Mengšu v podjetju Ml AMIGO, se bodo mladi brezposelni, od 16. do 27. leta starosti ob praktičnem delu v kuhinji, na polju, v šiviljski in v tehnični delavnici prepričali, da učenje ni težko, če veš, kaj se učiš in zakaj se učiš. Pridobili si bodo splošna znanja, ki so potrebna za splošno razgledanost in različna strokovna znanja, s katerimi si bodo po končanem izobraževanju lažje iskali zaposlitev. Pri tem ne bodo ostali sami. Skupaj borno navezovali stike s podjetji, kjer bi se lahko zaposlili in jih naučili tistih vsebin in del, ki jih bodo pri delu rabili. Obiskali borno številne sole in se dodobra spoznali z njihovimi izobraževalnimi programi, spoznali borno številne znane in manj znane pokliče v teoriji in praksi. Vsi skupaj borno staršem, podjetjem in vsem v okolju, kjer borno delovali, pokazali, česa smo se naučili in kaj vse znamo, čeprav se tega nismo naučili v klasični soli, na klasičen šolski način, ki ga mnogi sovražijo prav zaradi njegove neprilagodljivosti, neživljenjskosti in nepovezanosti z okoljem in njegovimi potrebami Izobraževali borno torej za posamezno, vnaprej dogovorjeno delovno mesto ali za ponovno vključitev v redni izobraževalni proces, mladim pa skušali vrniti mesto, ki jim v družbi pripada. Glede na dosedanje raziskave pričakujemo precejšen interes za tovrstno izobraževanje, ki ni niti šolsko niti seminar. Zato smo se strokovno in organizacijsko dobro pripravili. Vse mlade, ki se želijo vključiti v naš program, pričakujemo v svetlih, dobro opremljenih in prijetnih prostorih, kjer boste imeli na voljo svojo knjižnico, možnost dodatnega usposabljanja - ples in učenje tujih jezikov. Učili se boste tistega, kar boste sami želeli in kar čutite, da vam bo v življenju glede na vaše sposobnosti in interese koristilo. 3« MM9Š&K1 IZOBRAŽEVANjE Center za mlajše odrasle zaživel Pri nas se boste izobraževali od dveh mesecev do enega leta. Izobraževanje je za udeležence brezplačno. Zato se morate prijaviti na svojem Uradu za delo ali se oglasiti pri nas, na Slovenski 28, v Mengšu. Pokličete nas lahko tuđi na telefonsko številko 737-857, kjer vam borno z veseljem nudili izčrpne informacije. vodja CMO: mag. Margareta Atelšek CMO lm« tečaja J it nr za otrokt A jutikovni Maji (po »topnjah) 1. angleški jezik 30 2. angleški jezik 40 3. angleški jezik 60 4. ncmški jezik 30 S. ncmški jezik 40 h. ncmški jezik 60 7. franeoski jezik 30 8. franeoski jezik 60 9. iliilij.mski jezik 30 10. italijanskr jezik 60 B ples 1. jazz balet 16 2 standardni + latinsko ameriški plesi 16 3. priprava na valeto (1. stopnja, osnove) 20 4. priprava na valeto (2. stopnja - nadaljevanje) 20 C Idlan ta petle 1. Mila kitarc za ljubitelje (OS) 30 2. šola kitarc za ljubitelje (OŠ) 60 3. šola petja za ljubitelje 30 4. šola petja za ljubitelje 60 5. karaokc (starost ni omejena) 30 (>. karaokc (starost ni omejena) 60 » .... ofugo . . i. šola slikanja 30 2. ure pravi]ic 30 3. likovna delavnica 30 4. glasbeni ŽIV Ž.AV 30 D aerobika 1. aerobika 30 2. aerobika 60 E balet 1. prvi korak! h klasičnomu baletu (MS, 1. - 4. r.) 30 2. prvi koraki li klasičnomu baletu (MŠ, 1. - 4. r.) 60 3. baletni koraki za ljubitelje plesa (5. • 8. r.) 30 4. baletni koraki za ljubitelje plesa (5. - K. r.) 60 za odrade r jezlkovnl Maji i. angleški jezik 90 *> ncmški fezik 90 Spoštovani! V Solsko leto se je spet začelo, otroci so se novemu redu privadili, enako tuđi starši. Jutranje vstajanje nam ni več tuje, ćelo zamujamo ne več. Krožki in druge prostočasne dejavnosti so že razpisane, marsikdo pa želi poleg šolskih aktivnosti obiskovati tečaj tuđi kje drugje. Šola Ml AMIG0 je tuđi v letošnjem letu pripravila pestro ponudbo izobraževanj, delavnic, seminarjev in tečajev za otroke in odrasle. Kljub določenim težavam, s katerimi se je podjetje srečevalo pri uveljavljanju 3. angleški jezik (konverzacija) 60 4. ncmški jezik (konverzacija) 60 5. franeoski jezik 60 6. italijanski jezik 60 G ple> 1. standardni + lal.-amer. plesi (družabni plesi) - 1. stopnja 16 2. standardni + lat.-amer. plesi (družabni plesi) - 2. stopnja 16 3. standardni + lat.-amcr. plesi (družahni plesi) - 3. stopnja 16 ■«■■' aeroMka 1. aerobika 16 I tečaj knfaaaja In peke 1. osnovni tečaj kuhanja 40 2. nadaljevalni tečaj kuhanja 40 3. tečaj kuhanja in peke peciv 40 4. tečaj kuhanja slovenskih narodnih jedi 30 5. tečaj peke kruha in potic 20 1 tfranje, roba dala 1. tečaj Šivanja - 1. stopnja 50 2. tečaj šivanja - 2. slopnja 50 3. tečaj ročnih dcl: vezenje narodnih vzorccv 3(1 K a viaoJtteUe i* vetteUe 1. papir in Škarjc 1. dcl 5 2. papir in škarje 2. dcl 5 3. papir in škarjc 3. del 5 4. likovna delavnica, 1. dcl 5 5. likovna delavnica, 2. del 5 6. likovna delavnica, 3. del 5 7. vžiganjc v les 5 8. vžiganje v usnje 5 g. komunikacija in retorika 20 L izobralrranj« (a torktUa* delavce 1. izohraževanje za turistične delavec 120 2 tefaj kuhanja slovenskih jedi 40 M xa poflovnefe 1. angleški jezik za poslovneže 60 2. angleški jezik za poslovncžc 90 3. ncmški jezik za poslovneže 60 4. ncmški jezik za poslovneže 90 5. družahni plesi 16 6. komunikacija - delavnica 4 7. drugi tečaji in seminarji po dogovoru določenih novih projektov, osnovna dejavnost poteka uspešno ne le v Mengšu, pač pa tuđi po drugih krajih Slovenije do Kostanjevice, Kočevja, Kranja, Ljubljane... Dekleta v tajništvu pričakujejo vaš klic vsak dan med 08. in 15. uro. Podaljšan vpis pa bo v torek, 26.09., in v petek, 29.09.1995, od 08. do 17. ure. Takrat boste lahko uredili vse vpisne formalnosti. Pokličite nas po telefonu 737-317 in dogovorili se borno o podrobnostih! Tatjana S/Vec Strmšek, direktorica Pri tem velja omeniti zlasti nekatere programe: h. marketinški pustoj) - delavnica 8 9. retorika - delavnica 30 10. poslovna sknvnosl in varovanjc podatkov 8 N » m, U » kakorkoll povezani i lokalno »amoupraro 1. Kako zagotoviti dobro poslovanje občin? K 2. poslovna skrivnost in varovanjc podatkov 8 3. javno nastopanje - delavnica 4 O u podom« (ckratarke ............■'■■:■ 1. verificirani program za poslovne sekretarke 475 2. bonton 10 3. poslovna korespondenca v slovenskom jeziku 40 4. poslovna korespondenca v angleškem jeziku 40 s. poslovna korespondenca v nemškem jeziku 40 6. poslovna skrivnost in varovanjc podatkov X P za po4|etniltf - uitrarjalac deUvatea 1. poslovne knjige za podjetnike 70 2. računovodstvo in knjigovodstvo na računalniku 55 3. poslovni bonton 10 4. retorika 25 S. učinkovito vođenju mulugu podjetja 30 6. uspešna pogajanja 8 7. javno nastopanje 20 8 poslovna skrivnost in varovanje podatkov 8 R priprave na teplla 1. /a trgovca 24 2 za trgovskega poslovodjo 30 3. za malo maturo 30 4. za veliko maturo 30 s la bmpoMhM 1. Ccntcr za mlajše odrasle 2. Usposabljanje za živl| uspcšnosl 120 6 drugo 1 trening hitrega branja 15 2. po dogovoru in želji naročnika MEKI^ffl V> VAŠA POŠTA Nad Mengšem imamo lep hribček, ki se imenuje Gobavica. Na njem je več sprehajalnih poti, najlepša in najdaljša pa je trim steza. Ta je namenjena vsem sprehajalcem tako tištim, ki jo imajo za športni trening kot ostalim starejšim in mlajšim, pa tuđi veliko sprehajalcev je s svojimi štirinožnimi prijatelji. Ko se tako sprehajaš po lepi gozdni poti, srečaš veliko osamelih psov, ki sploh nimajo svojega gospodarja, in se sprehajajo po mili volji po gozdu in stezah. Veliko je primerov, ko se pripeljejo z avtomobilom do hriba, odprejo vrata in svoje Ijubljenčke spustijo brez vrvice in nagobčnika. Med njimi so različne pasme psov, od najmanjših, pa do največjih. Na stezi je veliko pasjih iztrebkov in je treba paziti kam stopiš. Gospodarji mirno gledajo svojega psa pri opravljanju svoje potrebe in gredo lepo mirno naprej, ne da bi počistili za njimi. Nekega nedeljskega jutra sem se sprehajal po stezi in doživel srečanje, ki se ga bom dolgo zapomnil. Nič hudega sluteč opravim nekaj vaj na orodju. Mimo prideta mlajši moški in ženska z velikim psom čuvajem. Bil je šar planinec. Takoj, ko je prišel do mene, me je napadel in mi raztrgal trenirko. Nisem še prišel k sebi, ko me je napadel drugič. Od strahu sem močno zavpil. Psa sta gospodarja poklicala k sebi in ne da bi vprašala za škodo in posledico ugriza, sta jo lepo odkurila naprej, kot da se ni nič zgodilo. Ne zamerim psu, temveč gospodarjema, ki se ništa ne opravičila niti predstavila. To naj bo opozorilo vsem, ki imajo svoje pse spuščene, pa tuđi sprehajalcem, ki se mirno sprehajajo po stezah Gobavice. Kaj lahko priđe do nesreče! T. S. Zalostni obletnici samostojnosti na rob Vmesecu, ko nam narava ponudi svoje prve plodove, je dozorelo tuđi naše tisočletno prizadevanje. Dobili smo samostojnost! Res, da ni šio vse gladko; tema je pred jutrom najgostejša. Toda desetdnevna vojna je dokazala, da znamo biti složni, da znamo pozabiti drobne vsakdanje prepire. Potem pa so minevala leta. Štiri svečke smo upihnili in z vsako upihnjeno svečko je manj razumevanja, manj Ijubezni. Smo se naveličali biti gospodarji na svojem, še preden smo sploh začeli gospodariti? Nas je strah lepot, ki nas obdajajo? Se kot narod hlapcev-kot nas je označil Cankar-bojimo, da nismo sposobni? Ljudje, zbudite se! Res je potreben DOBER gospodar, ki pelje kmetijo, toda brez hlapcev je delo neopravljeno! Brez delovnih rok je vsa umnost zaman! Toda mi imamo umnost in pridne roke! To nam je priznal že Valentin Vodnik. Izkoristimo to! Izkoristimo energijo za graditev, ne za rušenje! Pustimo tište, ki se bore za stoičke; naj se sami pobijejo med seboj-če to žele! Ne potrebujemo jih! Nikogar ne potrebujemo, ki bi namesto nas jedel dobro, svezo hrano, nam pa dajal vso prežvečeno. Sposobni smo sami jesti! Sposobno smo sami delati! Sposobni smo sami živeti in preživeti! Ljudje, zbudite se! Ni še čas za spanje na lovorikah. Dobili smo sele eno bitko. Najtežja nas še caka. To je bitka s samim seboj. Z našimi problemi, z našimi strahovi, sovraštvom, razklanostjo, zavistjo... Slovenci smo pošteni, delovni, dobri ljudje. Zakaj smo pokopali te vrednote? Pustimo jih na svetio! Naj spet zazive! Dovolimo, da med nami zavlada Ijubezen! Ničesar ne borno izgubili! Saj veste: ko z nekom deliš srečo, se podvoji: ko deliš žalost, se razpolovi. Prosim, delimo srečo, radost, Ijubezen.....da borno vsi bogati! Ne zapirajte se v svoje ozke kamrice, ne pestujte žalosti! Slovenija je prelepa in prebogata, da bi jo smeli zapraviti! 0, domovina, čeprav bolečina mi trga srce, ljubim te! 0, domovina, 6eprav de/a nimajo tvoji ljudje, ljubim te! 0, domovina, čeprav oblastniki fe zase skrbe, ljubim te! 0, domovina, čeprav le nekateri si tvoje bogastvo dele, ljubim te! 0, domovina, pa če vzamejo mi vse, ljubim te! 0, domovina, ker za tvoje bolečine nihče ne ve, ljubim te! Natalija Kušar Realistična razmišljanja Mengeš ni mesto, ki je nastalo samo po sebi. Zgradili so ga ljudje, v svojem času pač po svojih zmogljivostih. V zgodovinske čaše, ko naj bi bili tišti, ki nimajo živih prič, segajo koristi. V sedanje čaše, v katerih pa še živimo, četudi so v prelomnici dveh sistemov, pa posamezniki lahko nastopamo še vedno kot graditelji. V Mengšu si določeno graditeljsko pravico jemlje tuđi Edigs. V času socializma je s precejšnimi prispevki denarne narave omogočil izgradnjo kulturnega in gasilskega doma. Zavedal se je, da ima vsaka gospodarska dejavnost širše družbene naloge, zato je obnovil tuđi propadajoči objekt v blizini osnovne sole v času, ko je kot kulturna dediščina že tako propadal, da je postal že fizično nevaren. Bili sta dve možnosti: objekt porušiti ali obnoviti. Edigs je izrazil željo po gradnji, tuđi zaradi poslovnih interesov. Objekta ni bilo možno kupiti, ker je bil označen kot kulturna dediščina. Denarja za tovrstne objekte vedno primanjkuje, zato bi bila najlažja rešitev rušitev. Kako lahko in kulturno je rušiti kulturno dediščino, vidimo in slišimo vsak dan po radiu ali televiziji. Da rušenje ni ravno najboljša rešitev, so se zavedali tuđi takratni ljudje krajevne skupnosti, ki so kulturno dediščino ^^^^^sS^^SSsSSSsSSBBSBSp^fp^SS^^F^^^^^^^Sf^^^p^^^^^^^^^^BSvi^s^^^^^nSMK^^^^^S^sss^^K ^iLaJosftil obletnici samostojnosti na rob ■ 40 RfflEKrSŠ&K] VAŠA POŠTA Realistična razmišljanja moćno spoštovali in nišo popustili nagovorom Edigsa, da odkupi omenjeni objekt. Želja mož KS je bila obnoviti ruševino, denarne možnosti za to pa nišo imeli, zato je bila najemna pogodba za obdobje 60-ih let modra odločitev. Edigs je bil obvezan obnoviti (seveda tuđi plaćati) nevarno ruševino po zahtevah spomeniškega varstva. Normalno je normalnim Ijudem, da je Edigs to počel tuđi iz svojih interesov in da je verjetno prekoračil običajne norme, ko je vložil ogromne vsote denarja v ta objekt, ki je sedaj lep in varen. Da ga sosedski odnosi ne bi bili načeli, je Edigs sodeloval tuđi z osnovno solo. Začetek je bil seveda v denarnem prispevku (nakazilo OŠ v enkratnem znesku v vrednosti 50.000 DEM), ki je bil namenjen zanakup računalniške opreme za krožke učencev. Tuđi prašno cesto na drugi strani in temne poti so postale asfaltne in osvetljene z denarjem Edigsa. Tuđi v samem Edigsu se je marsikaj spremenilo. Zaradi dogodkov v letu 1991, ko so izgube trgov prizadele vse gospodarske subjekte, je v svoji moči popustil tuđi Edigs. Najprej je izdelal novo zasnovo trženja, ki je vplivala tuđi na razvoj objekta Oranžerija. Prvotno je bilo mišljeno, da bi Oranžerija predstavljala poslovno reprezentančni del Edigsa. Zaradi delitve premoženja iz osebnih interesov ta funkcija ni bila več opravičljiva. Edigs je preko statusne oblike Edigs-Holding ustanovil pet podjetij-hčera, ki so morale ustanoviti lastno gospodarsko delovanje; Ena od teh firm je tuđi podjetje Edigs Oranžerija, ki deluje izključno na lokaciji Oranžerije. Trudili smo se in se še trudimo preživeti na izključno gospodarskih osnovah. Kljub temu je organizirala 37 različnih razstav, 30 kantavtorskih večerov kot popolnoma negospodarske dejavnosti (vsakomur je razumljivo, da jih je morala sama plaćati). Vse to smo delali z dobrim namenom za Mengeš oziroma Mengšane. Ko ni mogla poenostaviti svojega razvoja z nakupom objekta znanih lastnikov, je lastnik in direktor firme Brane Peterlin predlagal odpravnino vloženih sredstev v objekt Oranžerija. Nisem še našel nikakršne odpravnine, kar mi nujno narekuje, da nadaljujem poslovanje po lastnem nacrtu, seveda upoštevajoč tuđi odlok Občinskega sveta, ki je opredelil Oranžerijo kot kulturni objekt. V tem objektu je poskušala tuđi druga firma Edigs Pege ojačati svoje gospodarsko delovanje, vendar je bila zaradi neustreznosti objekta prisiljena opustiti svoje ambicije. Edigs je začel svojo pot v Mengšu leta 1976. Kar precej se je razvijal in tuđi spreminjal. Zanimivost je mogoče v tem, da je pravica uporabe imena Edigs omejena z letom 1995, ko vse hčere Holdinga izgubijo pravico uporabe imena Edigs. Tako postane tuđi podjetje Edigs Oranžerija po odločitvi lastnika, Oranžerija d.o.o. Škoda, da imeni Edigs in Oranžerija ne bosta potovali skupaj. Tako so narekovale objektivne in subjektivne okoliščine. Gospod Edvard Golob, ki je bil in ostaja edini lastnik blagovne znamke Edigs, odhaja iz Mengša. Pojem Edigs Mengeš, žal, ne obstaja več. Oranžerija d.o.o. Brane Peterlin V PREMISLEK! O, ti preljuba, slovenska deželica! Koliko darov si prejela, koliko bogastva je v tebi, koliko prečudovitih kotičkov premoreš. Vse imaš, kar potrebuješ, od visokih, s snegom pobeljenih višav, do rodnih ravnic, ki nam dajejo kruh, od čudovitega koščka morja, preko krasa, do visokih, z gozdom poraščenih planot. Le kdo te ne bi Ijubil, deželica moja?! Majhen narod, narod Slovencev te naseljuje. Na tisoče zavednih mož, mater, deklet in fantov si rodila, ljudi, ki so se borili dolga stoletja za to deželo, ljudi, ki so dali življenje za Slovenijo in slovenstvo, ljudi, ki so hoteli biti Slovenci, ki so govorili svoj rodni jezik in želeli živeti v slovenski državi. Pred kratkim smo si priborili to državo. Zdaj jo imamo, imamo tako imenovano demokracijo, imamo voditelje, ki smo jih volili na svobodnih volitvah. Skratka, imamo možnost sami odločati o sebi, kako in na kakšen način borno živeli. Pa smo se začeli obnašati kaj čudno. Ta svoboda nam je stopila v glavo, nas opijanila, - da se niti ne zavedamo, kakšno škodo si delamo. Rodili smo se slovenskim staršem; najbržje bila prva beseda, ki smo jo spregovorili, mati. Spregovorili smo jo v materinem jeziku, v slovenščini. Ćeli rodovi pred nami sojo govorili in to navkljub resnim poskusom, da bi nas potujčili. Mi pa smo se zaćeli, milo rečeno, maćehovsko obnašati do svoje materinščine. Zakaj? Zakaj tako hlepimo po takoimenovani "Evropi", da pri tem pozabljamo svoj jezik. Poreče kdo, da se motim, pa se ne. Ko potujem po tej naši, slovenski deželi, me spreletava srh. "Kaj sem res še v Sloveniji, se morda nisem naenkrat znašel na angleškem podeželju"? Sama tuja imena podjetij, angleška imena trgovin, tuje reklame, tuje blago, še tisto, kar pridelamo sami, poimenujemo v tujem jeziku. Svoje otroke že kot osnovnošolčke pošiljamo v tujino, da se učijo tujega jezika. Zakaj vse to? Se mar sramujemo slovenščine, svoje materinščine? Kaj borno res prej v Evropi, ki nas ne mara, če borno pozabili svoj jezik? Menda se je pred kratkim pripravljal zakon o podjetjih, po katerem se podjetje pod tujim naslovom sploh ne bi moglo ustanoviti. Kdo in kje je tak predlog izstavil, ne vem. Vem pa, če bi imel moč in možnost, vsaj v moji občini podjetja ali trgovine s tujim imenom ne bi bilo. Na žalost tega ne morem zagotoviti niti v svojem kraju. Zato prosim vse tište, ki še govorite slovensko, ki ljubite svoj jezik, ki lahko kaj storite, ki imate to, zganite se že enkrat, da ne bo prepozno, da zgodovina ne bo poznala našega jezika kot jezika majhnega, eksotičnega naroda na meji Balkana, ki je umri, na žalost po svoji malomamosti. Kakor zdaj slepo drvimo v to pogubo, ne rabimo nobene zgodovinske osebnosti, ki bi dejala:"Naredite mi to deželo tujo!" Optimist AVTO SOL A | lel.t 739-621 MM^aiKI 411 DRUŠTVA Mengeška godba v novi narodni nosi Zborovske novice Mengeška godba, ki deluje že 111 let, je v tem letu dosegla še en velik uspeh. Poleg dobrega igranja je potreben tuđi dober izgled godbe. Mineva 10 let, ko smo prešli iz klasičnih uniform, v nove "mengeške nose" s tradicionalnim slamnikom na glavi. Godbeniki bi radi še nekaj več, zato smo ob praznovanju 110-letnice godbe nabavili nove slavnostne obleke s površniki. Kar je bila pred pol leta samo želja, je sedaj že resničnost. V soboto in nedeljo, 17. in 18. junija 1995, smo v Malečniku, Mengšu, Ljubljani in Jaršah prvič nastopili v novih narodnih nošah. Idejo, če se temu lahko tako reče, je dobil predsednik Lađo Kosec pri njegovih dobrih prijateljih v Gorjah oz. pri Gorjanski godbi. Pri njih je videl in občutil kakšen odnos gojijo do same narodne nose in igranja v njej. Upamo, da bo mengeška godba, ki tuđi sicer veliko nastopa, še bolj zanimiva. Kako nam je to uspelo. Finančna sredstva so iz več virov. Prvo so tu godbeniki in njihovi starši, ki so sami vložili del sredstev. Tu so sredstva većine mengeških in tuđi okoliških obrtnikov in podjetnikov in podjetij na čelu s podjetjema, s katerima še posebno dobro sodelujemo, to je Filc Mengeš in LEK- PFU Mengeš. Sredstva so še od obiskovalcev prireditve Pod mengeško marelo, pa tuđi sredstva same godbe in Občine Mengeš. Investicija s samo predstavitvijo še zdaleč ni zaključena! Kdo so opremljevalci Ženske nose - naša godbenica Mateja Totter iz Mengša Spodnje hlače in srajce - tuđi godbenica Irena Keš iz Rodice pri Domžalah Hlače - material: Usnjarna Grčar, Dragomelj delo: Krojaštvo Herman Kokol, Cirkulane Telovniki - Krojaštvo Konrad Šmigoc, Ruj Škornji - Jaka Jereb, Šentjakob Klobuki - Univerzale Domžale Tako je Mengeška godba, ki ima sedaj tri uniforme-obleke, končala z vizuelno podobo. Sledi pa prav tako izredno velik zalogaj, ki je s strokovnega in glasbenega stališča zelo nujen. To je nabava oz. zamenjava zastarelih instrumentov. Prvi nov instrument nam je ob 110. letnici podarila bivša KS Mengeš. Ob tako mladi godbi in podpori v Občini Mengeš, obrtnikov in podjetnikov, ter seveda ob pomoči in podpori naših Dobencev, Ločanov, Topolcev in Mengšanov (pa tuđi izven meja občine imamo veliko iskrenih prijateljev), nam bo to tuđi uspelo! Ob tej materialni pridobitvi smo skoraj pozabili na izredno prizadevnega kapelnika Frančka Gornika, ki nam vliva poguma in je nasploh "duša". Mislimo, da bo tako tuđi v bodoče! UO Mengeške godbe Mešani pevski zbor "SVOBODA" Mengeš tuđi v sezoni 1995/96 nadaljuje s svojimi pevskimi nacrti. Oblikujemo nov koncertni program, s katerim se želimo predstaviti našim zvestim poslušalcem. Če nas kljub našemu dolgoletnemu delovanju še ne poznate, naj se na kratko predstavimo. Zbor je bil ustanovljen leta 1972. Sestavlja ga štirideset Ijubiteljev lepega petja iz Mengša, Domžal, Ljubljane in okolice. Kakovost našega petja si že osmo leto z veliko energije in znanja prizadeva dvigniti zborovodja Matevž Goršič. Vsa leta smo širili svoj repertoar, nastopali na samostojnih koncertih, občinskih srečanjih in prireditvah po Sloveniji in tuđi v zamejstvu. Pojemo renesančne skladbe, slovenske in tuje ljudske pesmi, lahkotnejše vedno zelene melodije, ni nam tuj niti ritem črnskih duhovnih pesmi, predstavili pa smo se ćelo z jazz rock maso. V sezoni 1994/95 smo med drugim uspešno gostovali ob 100-letnici celjskega pevskega društva. Predstavili smo se na medobčinskem srečanju pevskih zborov in na regijskem srečanju Gorenjske v Kranju. 9. junija pa smo pripravili letni koncert in v goste povabili Tunjiški oktet. Vemo, da je v Mengšu in okolici še veliko pevcev in pevk-ljubiteljev petja, ki bi se nam želeli pridružiti, zato vas vabimo med naše vrste. Pridružite se nam vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v kulturnem domu Mengeš (pevska soba II. nadstropje). Korajža velja. Vabljeni M.G. Anonimni alkoholiki, vas zanimajo naše izkušnje? Pokličite nas: 061/451 022 061/301 883 061/714 238 061/13 21 096 Ali nam pišite AA-61116-p.p. 12 KffiKT^M «w» **) . ',. <0 *<■*« ' T *4te DRUŠTVA Mihaelov sejem Gasilci letos 30. septembra in 1. oktobra Napredek sodobne tehnike nam ponuja raznovrstno zabavo samo s pritiskom na gumb. Številne trgovine nam svoje blago ponujajo "za vsakim vogalom", pa vendar, po velikem številu obiskovalcev na predlanskem in lanskem sejmu ugotavljamo, da si takih sejmov kot ga znamo pripraviti v Mengšu, želimo tuđi v današnjem času. Sejem organizira Odbor Mihaelovega sejma, ki ga sestavljajo člani Gasilskega in Turističnega društva ter Mengeške godbe, ob pomoći pokrovitelja Občine Mengeš. Po oživitvi sejma pred tremi leti, si je odbor zadal nalogo, da bo poleg prvotne zasnove sejma, vsako leto še kaj novega, privlačnejšega. Tako bo tuđi letos. Osrednji del sejma bo na Trdinovem trgu pred cerkvijo, stojnice bodo postavljene od križišča Lovec in vzdolž Trdinovega trga. Živahno bo že dva dneva pred uradno otvoritvijo sejma. V ČETRTEK, 28. septembra 1995, bo otvoritev prenovljene TRIM STEŽE na Gobavici ob Staretovem gradu. Tega bodo veseli vsi ljubitelji zdravega življenja. V PETEK, 29. septembra 1995 ob 8.00 bo otvoritev OCENJEVALNE RAZSTAVE malih živali v organizaciji Društva malih živali iz Kamnika. ob 19.30 nam bodo ponudili veliko kulturnega užitka KAMNIŠKI KOLEDNIKI, MPZ ZVON, folklorna skupina SVOBODE, dramska skupina KD FRANCA JELOVŠKA pod naslovom Fantje na vaši. V SOBOTO, 30. septembra 1995 ob 9.30 bo OTVORITEV SEJMA in dvig sejemske zastave, ter otvoritev RAZSTAVE GLASBIL izdelovalcev iz Mencjša, v glasbeni soli Mengeš. ob 10.00 ŽIV-ZAV Otroci in mladi po srcu, vabljeni ste na ustvarjalno delo z raznimi materiali, glino, papirjem in še s čim. Pri delu vam bodo pomagale strokovne voditeljice iz obeh vrtcev iz Mengša. KARAOKE- pri Iju bijena zabava otrok in mladih po srcu, ki se radi preizkusijo v petju. NAJBOUŠI BOSTE NAGRAJENI. Razpis tekmovalnih pesmic bo objavljen na panoju v križišču Lovec, da se boste za nastop lahko pripravili. ob 15.00 se boste zabavali ob nastopu HARMONIKARJEV IN KITARISTOV na instrumentih Mengeških izdelovalcev. ob 18.00 bodo zazvenele ZLATE CITRE MIHE DOVŽANA in glas JOŽICE KAUŠNIK. od 19.00 dalje pa bo zabavno z ALPSKIM KVINTETOM NEDEUA, 1. oktobra 1995 9.15-9.45 bo podelitev priznanj in pokalov rejcem malih živali. 10.00-11.00 Masa na prostem-blagoslovitev novega gasilskega avtomobila. 11.00-12.30 Koncert Mengeške godbe. 13.30-15.00 Nastop pevcev iz Mengša: KD SVOBODE, MKZ Zvon-a, LEK Mengeš, Nonet Vigred, ter pevci iz pobratenega Šentilja pri Vrbi (St. Egvdena iz Koroške)-zbor Pavla Kernjaka. 15.00-16.00 Povorka kmečke vprege s prikazom kmečkih opravil. Potekala bo iz Šolske ulice po Slovenski cesti in na prireditveni prostor. 16.00-18.00 Festival narodno zabavnih ansamblov. 18.00 Podelitev priznanj najlepši in najizvirnejši stojnici na sejmu. 19.00-23.00 Zavrteli in poveselili se borno ob zvokih Slovenskega kvinteta. Nekdaj je bilo v Mengšu takole: Mnogi sejmarji se se na Mihaelov dan v Mengeš pripeljali s konji že dan prej in potem prenoćili. Največ pa jih je prišlo na semanji dan. Ko se je zdanilo, je bilo po vsem Mengšu živo. Živo bo tuđi letos, zato vas vabimo na obisk. Odbor Mihaelovega sejma Mengeš 105letdelovanja prostovoljnega gasilskega društva Mengeš Pomeni 105 let enotnosti krajanov, ki so se združili v potrebi po varovanju pred požarom in drugimi elementarnimi nesrečami. V te organizirane vrste so stopili Ijudje, ki so imeli čut humanosti. Biti pripravljen pomagati drugemu v stiski, pomeni pravo prijateljstvo in od prijateljev lahko pričakuješ, da bodo pomagali tebi, ko boš to potreboval. Pravega prijatelja, ki je tuđi strokovno izobražen za gašenje in reševanje, pa lahko imenujemo PROSTOVOLJNI GASILEC. Prav ta humanost, prijateljstvo in izobraževanje, pa je lahko trdna osnova, da je ne more zrušiti niti politika, ne vojna in ne čas. Na to smo lahko ponosni. Naj se ne sliši neskromno, če rečem, da smo lahko ponosni tuđi na naše opravljeno delo v zadnjem obdobju in tuđi rezultate, ki smo jih dosegli. Za dosego tega je bilo na tisoče prostovoljnih delovnih ur gasilcev in občanov, za kar se vsem skupaj še enkrat zahvaljujem. Ostanimo takšni kot smo, kot so bili naši pradedje, dedje in očetje. Vzgajajmo naše otroke, da bodo nadaljevali to plemenito poslanstvo v službi ljudstva. NA POMOĆ! Predsednik GD Mengeš Jože Žargl Ljubljanska 80 (SPB1). 61230 Domžala 713-660 dr RAČUNALNIŠKI TEČAJI 1MBKJ31&M] 4& DRUŠTVA Sponzorji in darovale! spominskih trakov Občina Mengeš, Gasilska zveza Domžale, LEK d.d., FILC Mengeš Gasilska zveza Kamnik, Dom počitka Mengeš, Semesadika Mengeš, Prostovoljno gasilsko društvo Bevče, Trak Mengeš, Blejec Marija- Matej, Špenko Peter, Leben Jože, Servis Gregorc, Marlov Mengeš, Avtogen Trzin, Modecom Mengeš, Foto Repanšek Seznam darovalcev zlatih žebljičkov Prostovoljno gasilsko društvo: VIR, Trzin, Lukovica, Blagovica, Kamnik, Šinkov Turn, Kamniška Bistrica, Loka pri Mengšu, Križ, Domžale, Jarše-Rodica, Tosama, Rova, Radomlje, Krašce, Dob, Homec, Moravče, Ihan, Topole Industrijsko gasilsko društvo: Helios Domžale, LEK Mengeš Darovalci srebrnih žebljičkov Prostovoljno gasilsko društvo: Šmarca, Prevoje, Bukovica-Utik, Studenec, Študa Darovalci zlatih žebljičkov Delovne organizacije in društva Avtoservis BUS Domžale, Ljubljanska banka Domžale, Menina d.d. Kamnik, KIMI Comerc d.o.o. Trzin, Hidmetal-Vidic, Hidroteh Mengeš, Vigred Mengeš, Edigs Credo, Optika Golavšek, MBB Mengeš, Hani Mengeš, DOM sester Mengeš, Osnovna šola Mengeš Zveza borcev NOV Mengeš, Društvo upokojencev Mengeš, Avto moto Mengeš, Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš, Balinarski klub Mengeš, Turistično društvo Mengeš, Kulturno društvo Svoboda Mengeš, Godba Mengeš Seznam darovalcev zlatih žebljičkov za nov prapor Sinčić Marjan, Blejec Marjan, Družina Benda Toneta, Medic Andrej, Melich securitv, Pungerčar Zvone, Škofic Jakob, Rožman Jože, Šinkovec Marjan, Pavli Francka, Flerin Franc, Gregorc Stane, Debevc Franc, Ipavec Anton, Lipovšek Matevž, Trobec Marjan, Rženičnik Janez, Ogrin Pavle, Benda Jože, Tomelj Anton, Špenko Janez, Družina Ručman, Trampuž Mirjan, Gjerger Ernest, Rak Vinko, Hribar Jože-Darinka, Avbelj Janez, Župan Valentin, Jeločnik Minka, Borin Štefan, Bleje Franc, Žargi Jože ml., Jerič Franc, Jerič Jure, Žargi Tomaž, Podgoršek Alojz, Skok Ana, Kosec Petre, Jerman Anka, Kosec Primož, Rojnik Franc, Kos Fani, Cunder Ignac, Župančič Miran, Rogelj Jože, Tomažin Franc, Srebačič Štefan, Pire Francka, Jančigaj Anton, Škrlep Feliks Mimo! Ga. Vida Marcijan, direktorica tovarne Filc. Darovalci zlatih žebljičkov Černetič Marija, Lenarčič Sašo, Car Janko, Orel Francka, Jamšek Franc, Skok Jože, Rojnik Božidar, Rahne Franc, Slokan Stane, Šimenc Stane, Kuralt Lađo, Žagar Franc, Župan Valentin, Koncilja Brane, Leb Tilka, Mlakar Domžale, Horvat Jure, Mučič Emil, Kušar Janez, Jenko Brane, Župan Sašo, Rogovič Brigita, Kosec Franc-dva žebljička, Koželj Andrej, Koželj Justina, Osolin Ciril, Levec Ignac, Levec Franci, Sitar Vinko, Osenek Stane, Golob Matjaž-Darinka, Labrovič Luka, Železnik Anton, Leskovec Miha, Skok Cene, Skok Jernej, Peternelj Maja, Per Jože, Jeretina Primož, Belentin Martin, Funtek Ivanka, Tome Stane, Sršen Miha, Kunstelj Ana, Skok Franci, Pečnik Franc, Makovec Marjan, Jagodic Jože, Krušnik Peter, Bergant Ivan, Martin Ogrinc- iu5n^ael^^^pi™»^oijnega gas||^gg^^|yg{y^r|^g||g^™ m MMS&ftM DRUŠTVA i 05 let delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš Jgf G. Jože Žargi Dare, Bergant Matjaž, Černivec Janez, Železnikar Vinko, Kveder Boris, Burgar Feliks, Burgar Slavka, Majdič Milan, Rovanšek Jože, Čebulj Zdravko, Kosec Anton, Sitar Marjan, Vrhovnik Marjan, Kosec Lađo, Čebulj Jože- Anica, Kosec Tone, Andolšek Minka-Stane, Rajnovec Radovan, Skok Janez II, Jenčič Francka, Malus Stanko, Hočevar Jože, Vahtar Vinko, Rženičnik Anica, Žargi Jože, Burja Janez, Skok Jože, Burnik Janez-Ana, Per Janez, Kosec Marija, Sršen Stane, Franko Janez, Dolinšek Slavko, Jauh Rudi, Kompare Vera, Kumer Marjan, Sitar Jože, Maver Igor, Malus Inka, Čeh Vinko, Orešnik Mojca, Župančič Marina, Rosulnik Franc, Jamšek Marjan, Robavs Niko, Lukan Franc, Lukan Milan, Krašovec Martin, Verbič Helmut, Sitar Peter Darovalci srebrnih žebljičkov Stempelj Feliks, Mueller Anton, Vengust Franc, Kos Tone, Gašperlin Ivan, Divjak Lojze, Žibert Avgust, Hribar Anton, Burgar Vera, Šuštaršič Pepca, Lipar-Jamšek, Pavli Marko, Bele Frido, Plibernik Marjan, Marinkovič Nedeljko, Tomelj Anton ml., Boštjančič Jože, Krpič Vili, Družina Špenko-Rob, Šimenc Janez, Slapar Zdravko, Hribar Franc, Aleš Silvo, Keržič Mirni, Majdič Franc, Majdič Vili, Dolinar Milan, Sedevičič Roman, Zorman Anton, Vidic Franc, Petač Mirko, Zabret Ivana, Župančič Stane, Požar Marjan, Kuhar Jože, Gregorc-Žunec, Gregorc Inka, Sršen Rajko, Stele Franc, Kimovec Matjaž, Lužar Franc, Merčun Janez, Totter Marjan, Jamšek Zdeslav, Smole Ivan, Dolinšek Matevž, Šimenc Anica, Družina Fartek, Družina Pajnič, Šuštaršič Darinka, Štendler Anton, Klemen Franc, Prelovšek Ludvik, Gale Karol, Zalokar Peter, Salobir Danilo, Završnik Brane, Kosec Ivan, Skok Franc, Novak Francka, Oman Vojko, Kocjan Vera, Pogačar Ivanka, Janežič Marija, Tkurnher Marija, Stojič Drago, Zibelnik Matija, Kolar Marjeta, Jerič Franc st., Ficko Stane, Župančič Drago, Hajdinjak Drago- Marjana, Šuštar Marjeta, Burgar Viktor, Videmšek Minka, Janežič Tone, Jaklič Stanka, Volkar Janez Škofic Marija, Jerin Edo, Brank Vera, Štraus Angelca, Golob Angela, Golob Sandi, Šuštar Anton, Zaletel Ignac, Loparič Viktor, Bleje Anica, Mušič Pavle, Habjan Zvone, Žužek Aleksander, Seliškar Andrej, Habat Martina, Zalokar Pavle, Dolinšek Martin, Homar Janez (Že v naprej se opravičujemo, če kateri darovalec ni objavljen. To borno storili naslednjič). MENGŠAN Dne 04.09.1995 je Društvo upokojencev Mengeš priredilo vsakoletno kosilo za svoje člane, stare 80 in več let. Od 78 vabljenih, se je kosila udeležilo 49 članov, ostale vabljene, ki se zaradi bolezni vabilu nišo mogli odzvati, bodo člani UO društva obiskali. Ker je DU del prostorov, ki jih je doslej uporabljalo, v denacionalizacijskem postopku vrnilo bivšemu lastniku, sprejema letos prvič ni moglo prirediti v svojih prostorih. Zelo prijazno so udeležence sprejeli v Domu počitka Mengeš, kjer so jim tuđi pripravili okusno kosilo in jim lepo postregli. Za še lepše počutje pa sta s svojim glasbenim nastopom- brezplačnimposkrbela g. Bozo Matičič in g. Jožica Kališnik iz Kamnika. Tako so naši starejši upokojenci doživeli prav lepo družabno in z lepo glasbo popestreno popoldne. Domu počitka in obema glasbenikoma se prav lepo zahvaljujemo. AVTO ŠOLA tel.: 739-621 4*5 DRUŠTVA Novo pri sosedih Srečanje zborov v Jaršah V septembru 1995 je izšla že druga številka glasila KD Groblje in KS Jarše Rodica pod imenom njihovega krajevnega simbola PIB'Č. Očitno opogumljeni z vzgledi, so za svoj kraj naredili izredno lepo publikacijo, ki izhaja vsaka dva meseca. Kdor ga je imel že priliko videti, lahko prizadevnim članom, komaj dve leti staremu Kulturnemu društvu Groblje čestita, saj tako prizadevnega pobudnika v vsesplošni kulturi v celotnem področju ZKO verjetno drugje ni. Želimo obilo uspeha pri nadaljnjem delu z željo po sodelovanju med "Mengšanom" in "Pib'čem". Jože Vahtar JHB'Č * -jr^- Glasilo Kulturnega dru&tva Groblje in Krajevne skupnosti Jarše - Rodica Srečanje zborov v Jaršah Vsoboto, 09.09.1995 nas je KD Groblje povabilo vse pevce iz bivše občine Domžale na srečanje pod njihovo platneno streho. Kljub dežju smo prišli iz treh novih občin, le iz Lukovice ni bilo glasu. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi in to kar ob svoji mizi. Sodelovali so: OKTET BRATOV PIRNAT, MOŠKI PEVSKI ZBOR RADOMLJE, ŽENSKI ZBOR UPOKOJENK DOMŽALE, MOŠKI ZBOR UPOKOJENCEV DOMŽALE, MEŠANI PEVSKI ZBOR GROBUE, DEKLIŠKI ZBOR MORAVČE, SVOBODA MENGEŠ in MOŠKI KOMORNI ZBOR MENGEŠKI ZVON. Zagnani domačini so nam pripravili prijeten večer in dokazali, da se s skupnimi močmi da marsikaj narediti, predvsem pa povedati dvomljivcem, da kultura nima mej-ne občinskih (ki bi jih nekateri ali so jih že postavili), ne društvenih, ne političnih. Pesem je kljub gromu in dežju izzvenela z žeijo, da se večkrat takole srečamo, KD Groblje pa vse čestitke za opravljeno delo. Jože Vahfar Zahvala GD Mengeš se zahvaljuje vsem darovalcem I m Društvo izgnancev Domžale vabi na Srečanje izgnancev v Brestanici Vabimo vas, da skupaj z nami 17. septembra 1995 obiščete Brestanico (Rajhenburg), kjer borno slovenski izgnanci, živih nas je še blizu 23.000, počastili spomin ob petdesetletnici vrnitve iz izgnanstva. Iz Domžal in okoliških krajev (če bo dovolj prijavljenih) se borno odpeljali v jutranjih urah, po dogovoru pa ob Brestanici in znanem Posavskem muzeju obiskali tuđi druge zanimive kraje. Prijavite se lahko samo PISMENO na naslov Društvo izgnancev Domžale, 61230 Domžale, Ljubljanska 69. Cena vožnje bo okoli 1.000,00 SIT, o natančni uri odhodov pa boste pravočasno obveščeni. Prijeten september vam želimo! Društvo izgnancev Domžale KM Trgoavto trgovina Burnik Prešernova 3, Mengeš Akcijska prodaja - plačilo z 1+5 čeki brez obresti kolesa Rog kolesa Atala avtoradio Pioner motorne žage Husqvarna plačilo z 1+3 Čeki brez obresti ali 1+5 čekov z min. obresti vrtne 4-taktne kosilnice avtogume, dodatna oprema vozil betonski mešalci, samokolnice avtokumulatorji za vse vrste motorjev, osebnih in tovornih vozil električno ročno orodje, stabilne elektro žage avtokozmetika, motorna olja in maziva Castrol, Valvoline, Elf, Ina Delta, RSL motorji Tomos in Piaggo vespe rezervni deli za osebna vozila Zastava, Lađa Škoda, Golf tovorna vozila Tam, Zastava, Iveco, Man rezervni deli za kolesa in mopede plačilo kupljenega blaga je možno z gotovino, čeki ali kreditom brez pologa za pogodbene kupce ugodni pogoji Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19., sobota od 8. do 12. ure. Vse informacije na tel. 061/737-785. Se priporočamo! MM3Š&N ŠPORT Prenova trimske steže na Gobavicl V Ze skoraj četrt stoletja je minilo, odkar je val trimskega gibanja zajel tuđi Slovenijo. Rojevale so se številne trimske akcije in trimski kabineti, v sleherni takratni občini pa so se na pobudo številnih lokalnih dejavnikov, zlasti organizacij sindikata, turističnih in športnih društev, pojavile tuđi trimske steže. V nekaterih občinah jih je bilo ćelo več, vse pa so bile zgrajene z namenom, da bi se prebivalci dejavno rekreirali v naravnem okolju. Trimska steza je bila in je še danes privlačna vadnica v naravi, zlasti še, če je dobro vzdrževana, saj le taka spodbuja krajane k rednemu športnorekreativnemu udejstvovanju. Većina trimskih stez je bila sestavljena iz stez za hojo in tek ter posameznih postaj, ki so sledile vzdolž stez. Na označenih Dostajah so udeleženci izvajali različne gimilstične vaje ali pa druge gibalne naloge, ki so jih narekovala orodja oz. jrjt$fČne naprave na stezah. mt Trimskih stez je bilo vež Vrst. Razlikovale so-, se po dolžini, številu postaj in vrsti naprav, ki so sestavljale posameznft jsostaje. Razlike so bile tuđi v boJjL ali mah)' zahtevanih gimnastičnih vajah oz gibalnih nalogah, ki so jih udeleženci izvajali med rekreativnp vadbo na trimski stezi. Največ je bilo takoimenovanih "Vita.ppcours" trimskih stez, ki so bit|: postavljene po švicarskem vzoru. Dolge % bile od 2 do 2,5km, z dvajsetimi postajafhi in uporabne za najširši krog udeležencev. Na teh so lahko vadili moški in ženske, mlajši in starejši ter družine, pa tuđi taki s slabšo telesno kondicijo, Zaradi neustreznega odnosa, zlasti lok%iih dejavnikov, je mnogo trimskih stez v Sloveniji propadlo. Številne je preraslo grmičevje in le še nekateri ostanki pričajo, da je bil tam nekje in nekoć korišten naravni športnorekreativni objekt. Za trimsko stezo na Gobavici, ki je speljana v gozdnem okolju po razgibanem terenu, z določenimi vzponi in spusti, tega ne bi mogli reći. Marsikateremu krajanu je v preteklih letih nudila možnosti za redno in sistematično vadbo oz. rekreiranje v naravnem okolju. Kljub hvale vredni skrbi za omenjeno mengeško naravno vadnico, pa se je izkazalo, da je trimska steza potrebna prenove in tuđi nekaterih dopolnitev. Vadba na prenovljeni stezi bo bolj pestra Vemo, da redna vadba na trimski stezi ugodno učinkuje na organizem vadečega. Ker gre za kombinacijo hoje in teka ter različnih gibalnih nalog, so .tuduičinki mnogoteri. V ospredju je ugoden vpliv na srce in ožilje, dihala, živčfip-mišični sistem, kostno-sklepni sistem fi druge organske fjsteme. meznik lahko izbira med različnimt načini Sobremenjevanja na trimski stezi. Zapisali smo, da se športnorekreativna dejavnost nilSmski * stezi sestoji iz hoje in teka, pa tuđi iz^drogit^ ggibalnih dejavnosti. Tek je, pomemben, saj 1|pt ugotavljajo strokovnjaki podajjšuje in bogati žaljenje. Za mnoge je to temeljna sestavina gibane omike. Pri teku na trimski stezi gre za igrlv način gibanja v nliavnem okolju in za najlolj primerno^fičinkovanje na takoimenovane aerobn/sposobnosti. Hkrati z tebojjšanjem in ohranjanjem aerobnih sposobnosti, pa redna vadba pozitivno vpliva tuđi na motorične sposobnosti. Tu mislimo predvsem na moč, ki je pri delu in v življenju nasploJ!" najbolj pomembna, pa tuđi na gibljivost koordinacijo in ranotežje, Ob tem naj dodamo še ugoden učinek, ki ga ima redna vadba za ohranjanje oz. uravnavanje primerne telesneleže udetežencev, hkrati pa jih psthično ra/bremenjuje in sprošča. Rekreacijska vadba na trimski stezi prav tako •iigodno vpliva na izboljšanje in ohranjanje Idravja, če pa na trimsko stezo zahaja vsa družina oz. prijateljska skupina, se bogatijo tuđi medsebojni odnosi in krepijo notranje vezi. Vse kar smo zapisali seveda velja tuđi za vadbo slehernega posameznika ali skupine, ki redno zahaja na trimsko stezo nad Mengšem. Vadba je dosedaj potekala tako, da so po ogrevanju lažjim vajam sledile težje. Med prvimi so bile tište, s katerimi so se dosegli določeni učinki na gibljivost v posameznih sklepih. To so bila kroženja, predkloni, zibi, odkloni in druge gibalne naloge. Zatem so sledile vaje moči in različne naloge na posameznih orodjih, ob koncu pa so udeleženci izvajali lažje gimnastične vaje in druge gibalne dejavnosti. Tuđi po obnovi bo začetek vadbe podoben, le da bodo posamezne postaje bolj strnjene. Na teh se bodo še vedno izvajale lažje vaje, ki bodo hkrati dopolnilo ogrevanju pred zahtevnejšimi gibalnimi storitvami. Te bodo sledile po prvem daljšem vzponu. Na primernih mestih bodo pripravljene nove postaje, ki podo popestrile celotno vadbo in omogočile tuaTlabtevnejšim športnikom in športnicam večjo intenzivnost. Tako bo na celotni trimski stezi dodano sedem novih postaj, kjer se bodo izvajale različne vaje, na nekaterih sicer že znanih orodjih. Neposredno ob trimski stezi se ponuja tuđi možnost, da se primeren skalni odsek opremi s klmi in doda krajši "plezalni" vložek. Gtede na dodatne postaje, bo ob enaki dolžini trirnske steže neprekinjenega teka nekoliko maflj, izvajanje različnih gimnastičnih vaj in gibatti nalog pa bo bolj zgoščeno. To pa pomeni, da borno tako na Gobavici dobili kombinirano trimsko stezo. Povsem razumljivo je, da si vsakdo lahko prilagodi vadbo svojim sposobnostim in željam. To pomeni, da posameznik, ki želi več teka, nekatere postaje lahko obiđe in obratno, število ponovitev različnih vaj na posameznih postajah naj podvoji oz. ustrezno poveča. Ob koncu naj zapišemo še to, da bodo na trimski stezi obnovljene tuđi klopi in za tište, ki se radi večkrat zaustavijo večkrat dodane tuđi nove, Sfts Še naprej«: pa-velja, da motorji in gorska kolesa ne spadajo na trimsko stezo, lastniki psov, pa naj svoje štirinožne prijatelje vodijo na vrvicah. Ce borno vsi skupaj to upoštevali in še naprej skrbeli za trimsko stezo na Gobavici, tako kot doslej, bo vadba na njej prijetna, kraj pa bo svojim prebivalcem še naprej ponujal nadvse korišten in privlačen športnorekreativni objekt. Herman Berčič | 1*7 JfflBMtal&Kl Mengeški balinarji praznujejo Letos praznujemo mengeški balinarji že 10. obletnico ustanovitve sekcije. V sklop prireditev in turnirjev, ki jih borno še imeli, je spadal tuđi največji letošnji turnir, ki smo ga organizirali 12.8.95. Udeležilo se ga je 16 ekip. Turnir je bil tuđi po moči ekip najmočnejši, saj sta se ga udeležila dva društva iz 1. lige, tri ekipe iz Italije, ena iz Primorske ter ekipe, ki krojijo vrh v 2. ligi. Pripravili smo tuđi srečelov, kjer smo imeli kar 350 dobitkov in bližanje v krog, kjer je bila nagrado električna kitara tovarne "Melodija". Turnir je lepo uspel, k temu je pripomoglo tuđi vreme. Pavli Tjaša na OP Radenci (22.-24.7) Tekmovalni tenis se v Mengšu sele dobro razvija, zato je vsak uspeh spodbuda tako tekmovalcem, kot tuđi njihovim trenerjem. Tokrat je za to poskrbela Pavli Tjaša (TK TOP Mengeš), ki je nastopila na odprtem prvenstvu deklic do 12 let v Radencih. Z dobro igro se je uvrstila v potfinale, v katerem je izgubila proti kasnejši zmagovalki turnirja - Nives Kneževič (ŽTK Maribor) - z rezultatom 6:1 6:1, in na koncu osvojila 3.mesto. Ćeprav so v konkurenci manjkale prve štiri z jakosine lestvice TZS, rezultata ne gre podcenjevati. Z dobrim delom in vztrajnostjo Tjaše in njenega trenerja Sitar Miha lahko upamo na še več podobnih in tuđi boljših rezultatov. Blaž Janežič Uvrstitev ekip nosilk pokalov: 1. Strahovica 2. Gorica 3. Sloga 4. Domžale Letos pripravljamo med drugim še tradicionalni maraton med Mengšem in Budničarjem, ki bo 17.9.95, maraton "veliki in mali" Mengeš ter klubsko prvenstvo med posamezniki. Predsednik BS Mar/an Tomazin AVTOOPTIKA, VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avtoplaščev Sava Exact, Semperit, FULDA in obnovljeni plašči Bandag Jože Skok Veselovo nabrežje 16, Mengeš tcl./fax: 373-300 Mi£lrr5Š£\M ŠPORT J Mengeški balinarji | Tenis 4*8 ___________ ŠPORT____________________________ Slavko Duščak Julija je mlada košarkarska reprezentanca Slovenije-igralci do 22 let-na kvalifikacijskem turnirju v portugalskem mestu Madeiri osvojila prvo mesto brez izgubljene tekme in se uvrstila na EP, ki bo naslednje leto v Turčiji. Za mnoge je bilo to veliko in prijetno presenečenje, po mnenju stroke in prikazani igri pa je ta zmaga povsem zasluženo pripadla našim mladim igralcem. Verjetno pa je malo Ijubiteljev športa v Mengšu, ki vedo, da je bil med izbranimi košarkarji selektorja Andreja Urlepa tuđi naš someščan, 21 letni Slavko Duščak, sicer član prvoligaške ekipe Litostroja (prej Slovan) iz Ljubljane. Zato je prav, da ga predstavimo, saj si to tuđi zasluži. Pri nas je v modi, da trenerji pogosto menjajo klube. Je bila to praha tuđi v Litostroju? Kako to vpliva na igralce? Tudi moj klub ni nobena izjema. V štirih sezonah, odkar igram, sta me po dve leti trenirala Vojko Herksl in Janez Drvarič. Ker pa je slednji odšel k Olimpiji, je moj zdajšnji trener Franci Volaj. Igralci nimamo vpliva na te menjave in se pač prilagajamo novim metodam treninga, vse dru^je stvar vodstva. Po seleldorjevih podat lak w bil eden boljših na Portugalskem, v napadu (efo odličen. So tvoje želje po vsem tem še vedH vezane za^edanji klub ali imaš večje ciljeJšŠffrda Y/W? Zdaj so moje želje šp vedrio vezane na slovenski prostor, čaprav vsak mlad igralec , sanja o igranju preko luže Moj prvi cif je * Smelt OOmpija. tja pa me lahko pnpeljejo le ' odlične igre v I rtostrojevem ^fesu,v* o, * Se z igrattjem fošarlu > \lmrn\ki Ug)^(kpreziveti? Preživi $e, ŽM pa bolj skrorhđGT?KOsebno, ker žena še štu.djra m je vsa družiniea odvisna od m0i ds^lkov, klub pa z i/plačili velikokfS zamuja Dobro, da imava oba z ženo ijedne,«jarše, ki nama stojijo ob strani, takova t^sSjbroblem ni tako velik in nep^mostlji^ %%&* ^I&^ %-' *' M " "Kot vrhunstit športnik imaš verjetno bolj malo prostega časa. Je Mengeš kraj, kjer lahko dobro izkorisliš proste urice? Tega je res bolj malo, vendar se tudi prosti čas najde. Težje je takrat, ko se začno priprave in med samim tekmovanjem. Toda jaz si ne belim glave, saj imam okrog sebe same vesele in družabne ljudi in mi ni nikoli dolgčas. Mengeš? Super kraj. Vesel sem, da sem postal Mengšan, mislim, da sem ga že dodobra spoznal in je že prirastel k srcu. Vsak prosti trenutek z družino izkoristimo za sprehode po drevoredu, Gobavici, Dobenu, obisk sorodnikov, radi se zapeljemo k slapu Orglice in v Kamniško Bistrico ter k mojim staršem v Ljubljane Pogostokrat pa zavijem tudi v mengeško cerkev, kjer najdem mir in duhovno oporo. Slavko, od kod prihajaš in kje si se učil prvih košarkarskih korakov? Prihajam iz Ljubljane, kjer sem tudi začel svojo športno pot. Med kose me je zaneslc^ že v petem razredu OŠ in takoj sem postat član KK Vič-Olimpija in v naslednjih letih igral v mladinskih selekcijah. V letu 1989 sem se preselil k Slovanu-današnjemu Litostroju, kjer sem še zdaj. Kot vem, te v Mengeš ni pripeljala Ijubezen do košarkaške žoge, temveč... Katarina Rožič-bivša košarkarica Induplati Mengeš, Šentvida in Slovana, ki je zdaj že skoraj leto in pol moja žena in super mamica , najinemu deset mesečnemu sinku Klemenu. Kot mlad in obetaven igralec si že dokaj izkušen, saj ie četrto leto igraš v 1. ligi. Katero je tvoje pravo meslo v ekipi? Do lanskega EP v Mariboru sem igral kot organizator igre, ker pa sem izrazit igralec na koš, sem se preselil v napad, kjer pridejo do izraza moje strelske sposobnosti. Včasih se je treba podrediti tudi trenerjevi strategiji in odigrati tekmo po njegovi zamisli. Velika većina mladih športnikov ima vzornika. Ga imaš tudi ti? Ne, svojega vzornika nimam, po mojem okusu pa so mi od domaćih igralcev, najbolj všeč Vilfan, Brodnik in Hauptman ter Jordan, Stocton in Malove od tujih. Mengeš je veliko bolj znan po glasbeni kot športni zvrsti. Je glasba tudi tebi blizu? Glasbo rad poslušam, čeprav nisem glasbenik in tudi kakšnega posebnega posluha nimam. Vendar smo košarkarji veseljaki in radi zapojemo predvsem ob zmagah. Nisem privrženec nobeni zvrsti glasbe, še najbolj mi je všeč narodno-zabavna (nagnjenje sem podedoval po mami), pri srcu pa mi je tudi mengeška godba. Z veseljem si ogledam . jfireditev Pod mengeško marelo. \K Ali bi za konec morda sam kaj dodal k najinemu pogovoru? Rad bi se zahvalil vsem, ki mi tako ali drugače stojijo ob strani pri mojem vzponu na košarkarski olimp, še posebej ženinim in svojim staršem, Marceli in Lađu Koscu ter Tomažu Arhu. Pozdravil pa bi tudi vse bralce Mengšana Slavko, jaz pa ti v imenu bralcev našega glasila želim, da bi ta olimp čimprej dosegel, pa ne samo košarkarskega, tudi tistega mnogo važnejšega, po katerem se vzpenjata tudi tvoja Katarina in Klemen. Jože Brojan MWmm MENGŠAN ŠPORT Alpinistične novice Nogomet Vmesecu maju se je največ plezalo v Kogli in Beli peči nad Tržičem. V južni steni Kogla so bile preplezane naslednje smeri: Spominska smer Tine Jakofčič (V-VI, A2), ki sta jo preplezala Miran Martinjak in Marjan Malus. Kamniško smer (VII-) sta plezala Janez Kešnar in Marjan Kovač. Virjansovo smer (IV+) pa so plezali, Dušan Kralj, Janez Kešnar, Marjan Kovač, Janez in Jana Slokan. V Beli peči pa sta JZ Raz (IV+/IV) in Sleparsko (IV,V), plezala Marjan Kovač in Klavdija kren. V Ospu pa je Tržaško smer (VI + /A1) in Prečenje (VI/AO) plezala Monika Kambič in Klemen Mali (AO Kamnik). Gobo (V, A2) v isti steni pa sta plezala Marjan Malus in Monika Kambič. Monika Kambič pa je skupaj z Janezom Cerarjem (AO Domžale) v Beli peči preplezala Javorniškovo mser (VI + /VI) in Fazanovo (VI + /VI). V plezališčih pa je v Vranji peči smer Peč (VII-) preplezal M. Malus. M. Malus pa je v Preddvoru preplezal že Črička (VII), Binetovo (VII-) in Ta Belo (VII). M Kambič pa je v Ospu preplezala Preetv Baby (VII-). V Kotečniku je Kešnar preplezal naslednje smeri: Beli svod (VII), Bambus (VII-*-), Mravlja (VII-), Ob ražu (VII-) in Marjetico (VII+). Malus pa je preplezal Zajedo in Lusko (VII-) v Kotečniku. Vmesecu junija je bilo preplezanih že nekaj kvalitetnih vzponov. V Koglu sta Županovo smer (Vl/Ao) preplezala Monika Kambič in Andrej Nastran. V isti steni pa sta Miran Martinjak in Marjan Malus preplezala varianto treh smeri, Srakar-Češnovar-Amonit in Ceneta Kramarja (Vl/Ao). V Planjavi pa sta Majsko smer (IV) preplezala Janez Slokan in Janez Šuštaršič. V Dedcu pa sta Desno smer (VIA/) in Levo smer (VI-/V) preplezala Janez Kešnar in Marjan Malus. V Beli peči pa sta Dolinsko smer (Vll/Ao) preplezala Marjan Malus in Monka Kambič. Planšarsko smer (VI/A2) pa sta preplezala Monika Kambič in Robi Poličnik (AO Kamnik). Grapo med Rzenikom in Konjem (IV-) pa je preplezala Monika Kambič. V Rušci pa sta smer Aga (VII-/IV+ preplezala Marjan Malus in Monika Kambič. Zahodno zajedo (V), pa Andrej Nastran in Dušan Kralj. V Kalški gori so Gregorinov steber (V) preplezali Miro Šuštaršič. Janez Slokan, Franci Vrankar in Janez Kosec, kateremu je bil to 20 vzpon v tej smeri. Janez Slokan pa je preplezal še Belačev steber (IV+). V plezališčih je v Preddvoru Malus preplezal Sovo (VII+), Binetovo (VII-) pa S. Gabrilo in M. Kambič. Kambič pa je preplezala še Ta Belo (VII). V Kotečniku je Zarjo (VII) in Beli svod (VII) preplezal M. Malus. Dare Boi/c Monika Kambič v smeri Netopir (VI/AO) loto: M. Malus Malonogometna liga Domžale - Kamnik Poletje gre h koncu in zopet se bo začela malonogometna liga. Po lanskoletni dobri organizaciji so se v ligo vključile tri nove ekipe, tako da bo letos tekmovalo 8 ekip. V taboru MNK Mengeš bistvenih sprememb glede na lansko, dokaj uspešno sezono, ko smo osvojili 2. mesto, ni. Zasedba je ostala enaka, z lanskim tekmovanjem pa smo si pridobili prepotrebne izkušnje. Tako vstopamo v novo sezono optimistični in z visokimi ambicijami - to je osvojitev 1. mesta. V sezoni 95/96 bo tekmovanje potekalo nekoliko drugače kot lani. Najprej po dvokrožnem sistemu (vsak z vsakim doma in v gosteh), na koncu pa se bodo za zmagovalca lige potegovala prvo štiri uvrščena moštva v PLAY-OFF. Da bo vse potekalo kot je treba so poskrbeli tuđi sponzorjit katerim se zahvaljujemo za dano pomoč. Ze drugo leto je z nami Marlovv design, ki nam nudi tiskarske usluge, letos pa so se mu pridružili še Avtoprevozniki PP ter Silva in Brane Koncilija (Bar Piccolo), ki so nam finančno pomagali. Domače tekme borno igrali na ploščadi OŠ Mengeš ob četrtkih popoldne. Da si boste zvesti navijači in ljubitelji nogometa tekme lahko ogledali, prilagamo še razpored tekem jesenskega dela prvenstva. Lkolo - 7.9.1995 ob 17h MNK Mengeš - Pizzerija Furman (Lukovica) 2.kolo - 14.9.1995 ob 17h (igra se v Mengšu) Dream team (Loka) - MNK Mengeš 3.kolo - 21.9.1995 ob 17h MNK Mngeš - Termit bar 6 (Ihan) 4.kolo - 28.9.1995 ob 16h MNK Rokovnjači (Lukovica) - MNK Mengeš 5.kolo - 5.10.1995 ob 16h MNK Mengeš - Pekama Jurček (Trzin) 6.kolo - 12.10.1995 ob 16h MNK Mengeš - Don Juan (Vir) 7.kolo - 19.10.1995 ob 16h Pizzerija Skok - MNK Mengeš MNK Mengeš ir S® HJIMSŽto _____________________ ŠPORT__________________________ Pričetek nove sezone v Partizanu Mengeš Kolesarski maraton Kolesarski maraton Alpske ceste V Sportov je več vrst, smučanje, plavanje, tenis,..., množični in posamični, zabavni, profesionalni, ... Zadnje čaše vedno bolj množičen in vedno bolj priljubljen šport pa je kolesarjenje. Veliko družin in posameznikov se odloča za staro geslo: Vsi na kolo za zdravo telo. Enako je prepričan tuđi g. Lojze Dežman, predsednik Organizacijskega odbora prvega promocijskega kolesarskega super maratona 200 km ALPSKE CESTE. V soboto, 26.09.1995, je bilo veselo v Kranju, na Kokrici, v Tržiču, Domžalah, Kamniku, Mozirju, na Črnivcu, in seveda tuđi v Mengšu. Karavana vztrajnih in kondicijsko nabitih kolesarjev se ni ustrašila niti dežja niti prometa niti zdravnikov in drugega spremstva, ki so bili kolesarjem ves čas na razpolago. Če kje kdo manjka, prav gotovo ne manjkamo Mengšani. Kot ena najbolj množičnih ekip je bila tuđi naša. Povprašali smo jih na cilju, ko so že srečno prestopili v ciljno ravnino, kako se počutijo. Odgovori so bili sila optimistični. G. dril Porenta: Bilo je zelo v redu. Ko premagam tako težko oviro, imam prijeten občutek. Čestitam organizatorju! V Mengšu imamo kolesarski klub, vendar, žal, trenutno stagnira. Lep šport je to, vzame mi nekaj časa, vendar se splača. Vse se povrne s prijetnim občutkom na cilju. G. Anton Jereb: "Luštno" je bilo, pa seveda veliko km. Všeč mi je, da je bilo veliko km. Utrujen sem pa le toliko, da bi sedaj lahko peljal še stotko. Vsi štirje smo bili dobro pripravljeni. G. Niko Urankar: Super odlično. Do sedaj nisem nič utrujen (ob 19.30 uri zvečer, ko je bila za njim že 200 km dolga pot). Maraton s tako dolgimi postanki ni nič hudega, priprave so trajale daljši čas. Kljub letom sem aktiven y dveh klubih, Anžex in pa v mengeškem. Želim, da bi se drugo leto tega maratona udeležili tuđi drugi mladi Mengšani, ki se skrivajo. Pokazali pa so se že na različnih MEMSS^M Konec avgusta so se sestali vaditelji in vodstvo društva na 1. sestanku. Pripravili so urnik vadbe in se dogovorili za nekaj novosti, ki jih bodo ponudili krajanom to jesen. PONEDELJEK 14.00 - 15.30 TENIS TELOV. TVD 16.30 - 18.00 NAMIZNI TENIS 2. SKUPINA TVD 18.00 - 20.00 NAM. TENIS TEKM. SKUPINA TVD 20.00 - 22.00 NAM. TENIS - REKREACIJA TVD 20.00 - 21.30 AEROBIKA TELOV. OŠ TOREK 14.00 - 15.30 TENIS TELOV. TVD 17.00 - 18.00 CICIBANI TELOV. TVD 18.00 - 20.00 NAM. TENIS TEKM. SKUPINA TELOV. TVD 20.00 - 22.00 REKREACIJA ŽENSKE TELOV. TVD 20.00 - 22.00 BADMINTON TELOV. OŠ SREDA 14.00 - 15.30 TENIS TELOV. TVD 16.30 - 18.00 NAM. TENIS 2. SKUPINA TELOV. TVD 18.00 - 19.30 BADMINTON TELOV. OŠ 18.00 - 20.00 NAM. TENIS TEKM. SKUPINA TELOV. TVD 20.00 - 22.00 AEROBIKA TELOV. TVD 20.00 ■ 22.00 ODBOJKA ČLANI - ČLANICE TELOV. OŠ ČETRTEK 14.00 - 15.30 TENIS TELOV. TVD 16.00 - 17.00 OTROCI IN STARŠI TELOV. TVD 18.00 - 20.00 NAMIZ. TENIS TEKM.. SKUP. TELOV. TVD 2O.00 - 22.00 REKREACIJA MOŠKI TELOV. TVD 20.00 - 22.00 FITNES MALA TELOV. PETEK 14.00 - 15.30 TENIS TELOV. TVD 16.00 - 17.00 MALČKI IN MAMICE TELOV. TVD 18.00 - 20.00 NAM. TENIS TEKM. SKUPINA TELOV. TVD 20.00 - 22.00 NAM. TENIS REKR. LIGA TELOV. TVD 20.00 - 22.00 BADMINTON TELOV. OŠ SOBOTA 9.00 - 10.00 NAMIZNOTENIŠKA ŠOLA TELOV. TVD 10.00-11.30 NAMIZNOTENIŠKI KROŽEK TELOV. TVD 15.00 - 17.00 BADMINTON TELOV. TVD Vadba v vseh skupinah se je pričela v prvem tednu v septembru, ražen: CICIBANI PRIČNEJO Z VADBO V TOREK, 3. OKTOBRA MALČKI Z MAMICAMI PRIČNEJO Z VADBO V ČETRTEK, 5. OKTOBRA AEROBIKA PRIČNE Z VADBO V PONEDEUEK, 2. OKTOBRA VSE DODATNE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PRI VADITELJIH OB PRIČETKU VADBE! Izdelujemo vseh vrst štampiljk iz polimerov in gume. Na kvalitetne štampiljke iz gume dajemo 3-letno garancijo. Naročila: MI AMIGO d.o.o., te].: 737-317 511 Kolesarski maraton Alpske ceste posebnih poškodb. Vesel sem, ker je projekt uspel že kot ideja. tekst in loto: Tatjana S/Vec Strmšek LDMENGEŠ LOVSKI PIKNIK v soboto, 14. oktobra 1995 ob 10. uri pri lovskem domu Mengeš je odprtih rok sprejel projekt ALPSKE CESTE, katerega začetnik je bit tuđi naš župan, g.-Janez Per. Kolesarji so potrdili pravilen pristop vseh sodelujočih. krajih. Većina kolesarjev se je prvič vozila po nekaterih krajih. Udeležencev je bilo 117, od tega dve ženski. Bilo je slišati kot dolga pot - 200 km. Pomanjkljivosti, ki so bile prisotne, bodo drugo leto odpravljene. Kolesarji so bili deležni zdravniške pomoći, masaže, spremstva kot na profesionalni dirki. Čiste vožnje je bilo dobrih sedem ur. Večinoma je šio brez Mengeška četverica v družbi glavnega organizatorja, g. Lojzeta Dežmana, pozdravlja Mengšane in jih vabi v svojo družbo. tekmovanjih, zato jih vabim, da se nam pridružijo. G. Zvone Juršič: Ostal sem še edini predstavnik ekipe, ki je pred štirimi leti hodila po Evropi. Kdor ima rad kolesarjenje, ga ne more opustiti. Temu športu se je treba posvetiti, da spoznaš njegovo globino. Utrujen? Kako utrujen? Veste, 2 deci pinota povrne vse moči. Če bi bila dirka nepretrgana, bi bilo bolj naporno, tako pa so bili postanki. Ni bilo težav. G. Lo/ze Deiman: Maraton je proti Karavana se je ustaviia tuđi v Mengšu. Pristaši in pncakovanju uspel ^zelo dobro. Glede na .. množj. . SQ ^ .em m0)e kolesarske ,zkusn|e sem lahko predvidel .. . „ imnu Qbčjne M š čas, potreben za pot od enega do naslednjega vse ., Romn Kalušnjk kraja. Vesel sem pnsrcnih spre^mov v vseh na /e,0 Državno prvenstvo v delu po krvnem sledu za vse pasme lovskih psov CACT lov§ki golaž kranjske klobase vrhunsko vino vabljenll »JMTSSftKI ŠPORT moški komorni zbor Mengeški zvon vabi na koncert ob svojem 20.1etnem delovanju vpetek 27X1995 ob 2O.uri v kulturnem domu v MENGŠU :j; ■ OTROCIIN STARŠI DOBROTA NE POZNA MEJA Kako in koliko naj staršl pomagajo svojemu otroku pri učenju? Gotovo je, da prav vsak šolar potrebuje podporo ter vzpodbudo staršev. Zelo malo je takih, ki bi bili lahko popolnoma prepuščeni samemu sebi in zaradi tega ne bi imeli težav. Na kakšen nafin in koliko pomoći kdo potrebuje, pa je vprašanje, na katerega se ne da odgovoriti v enem stavku. Vsak otrok je svet zase in tisto kar, nekomu koristi, lahko drugemu škodi. Na splošno bi lahko rekli, da otroku ni potrebno pomagati pri stvareh, ki jih je sposoben opraviti sam. Občutek, da mu starši zaupajo, krepi samozavest ter odgovornost. Kar zmore, naj le naredi sam, pa četudi ni vse čisto dovršeno. Otrok naj se zaveda, da mu šola nalaga obveznosti, ki jih je dolžan izpolniti. Starši nišo tišti, ki morajo namesto njega sprejeti to skrb ter odgovornost. Ločiti mora delo od igre. Pri tem pa mu starši najlažje pomagajo tako, da uvedejo nek red, ki bo otroku omogočal redno delo. Dobro je, če se otrok usede k delovni mizi vsak dan ob istem času. Za delo naj ima primeren kotiček, kjer ga nihče ne bo motil. Če bodo starši pokazali razumevanje do otroka in se skupaj z njim tuđi poveselili, ko konca s šolskim delom, bodo otroku s tem pokazali, da so obveznosti včasih sicer neprijetne, a nudijo hkrati zadovoljstvo, ko so opravljene. Otrok potrebuje tuđi čas za igro ter sprostitev. Zato ni prav, če starši otrokovo domače šolsko delo v nedogled podaljšujejo in poskušajo iz njega izvleči maksimum. Enako napako pri privzgajanju delovnih navad pa bi naredili tuđi starši, ki od otroka ne bi zahtevali resnosti, ker bi se jim preveč smilil in bi prelagali začetek njegovega dela, ali pa bi mu ćelo naredili domačo nalogo in bili do njega preveč zaščitniški. Seveda se morajo starši otrokom, ki imajo v soli težave, bolj posvečati. Razstresenemu otroku bo dovolj že sama prisotnost starša. Ker se sam ne zna organizirati, lahko pred odprto knjigo presedi ćelo popoldne, naredi pa ničesar. Ko pa se poleg njega usede mama ali oče in usmeri njegovo pozornost, se rezultati občutno izboljšajo. Otrok s slabim spominom naj ključne točke naučene snovi še na kratko obnovi pred spanjem ter zjutraj, preden gre v solo. Otrok naj snov ponavlja na glas, pred zaprtim zvezkom. Če otrok napreduje le v primeru, da se z njim uči tuđi odrasla oseba, bodo morali zbrati starši veliko potrpežljivosti za delo z njim. Njihovo podporo in razumevanje, otrok s težavami nujno potrebuje. Starši pa ne smejo videti v njem le učenca, pač pa človeka kot enkratno osebnost. Pokažejo naj mu pozitivna čustva pri vsakem uspehu, ki ga doseže, pa čeprav ni v nobeni povezavi s solo. Le tako bo ohranil notranjo mirnost in zaupanje vaše. Janja Čefofiga šolska svetovalna delavka v Zupnijska Karitas Mengeš naj bi za svoje človekoljubno delo dobila ustreznejše prostore v prenovljeni kašči ob župnišču. Po denarne darove za njeno obnovo smo se obrnili na obrtnike in podjetnike v mengeški občini. Kljub temu, da se jih je našemu klicu odzvalo že lepo število, brez vaše nadaljnje podpore ne borno zmogli bremena, ki smo si ga zadali. Zato se ponovno obračamo na vse vas, spoštovani župljani, da izkažete svojo širokosrčnost in nam priskočite na pomoč. Ljubezen je pač odločno premalo za današnjo stisko ljudi, ki naj bi bili naša skupna skrb. S svojimi denarnimi prispevki boste pokazali pozornost in razumevanje do našega dela, predvsem pa do trpečih. Doslej so se z darovi za kaščo odzvali naslednji (navajamo imena po izpisku Krakove banke): Mizarstvo Štempelj, Flajšman, Franc Debevc, Matjaž Majdič, Marija Škofic, Plagal video, Družina Kolar, M. in A. Leb, I. Flajšman, A. Bajruš, Darinka Hribar, Pavla Selan, Majda Kosec, Svilea d.o.o., Limato d.o.o., Stopar Mengeš, S. Flajšman, T. Dermastja, Janez Car, Franc Rojnik, Burgar Mengeš, Stopar Ivan, Tehmax d.o.o., V. Dornik, F. Podgoršek, Matak d.o.o., J. Nakrst, Frido Bele, N.N. Balantičeva 9, P. Majdič, F. Pire, F. Stele, M. Krašovec, Irena Posavec, Kalcer d.o.o., Skanja d.o.o., N.N. Ljubljana, Mizarstvo Kumer, I. Jelovčnik, Semesadike Mengeš, A. Ipavec, Pečarstvo Košak, Peter Ručigaj, F. Rožnik, Trak Mengeš, Marija Kumer, Silvatica d.o.o., Občina Mengeš, Filc Mengeš. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo in naj jim Bog poplaća njihovo dobroto. Žiro račun za projekt "Kašča" 5180O620-336-200-225S6 Krekova banka d.d. p.e. Ljubljana Zupnijska Karitas Mengeš KffiM^&N npoiiTMSćoSrokoiii^^ pffj|fgnjui| mi »>xf»Ti y?n f?rt?iffn 53 IN MEMORIAM V ponedeljek, 21. avgusta nas je pretresla vest, da je umri naš častni predsednik Franc Ručigaj. Navkljub izraziti volji, da premaga bolezen, je klonil na pragu 61. leta starosti. Njegova žMjenska pot se je začela leta 1934 v Loki pri Mengšu. Že kot 16-letni fantič je postal član Prostovoljnega gasilskega društva Loka. To so bila leta, ko so se člani odločili za gradnjo gasilskega doma in jo tuđi pričeli uresničevati. Poleg dela pri gradnji, se je redno udeleževal orodnih vaj in se izpopolnjeval na operativnom področju. Tako je že v začetku leta uspešno opravil enomesečni tečaj za podčastnike v Medvodah. Član Upravnega odbora društva je bil Že leta 1951. V njem je deloval z manjŠo prekinitvijo vsled služenja vojaškega roka in dela v tujini, vse do današnjih dni. V različnih mandatnih obdobjih je kot predsednik 15 let vodil društvo, zelo uspešno pa je nekaj let deloval tuđi kot poveljnik. Za svoje nesebično delo, gospodarsko vztrajnost in požrtvovanost smo ga leta 1991 imenovali za častnega predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Loka pri Mengšu. Vse svoje operativno znanje in sposobnosti je prenaŠal na mlajše Člane ter jih usposabljal za vestne in sposobne gasilce. Zelo veliko vlogo je posvečal mladini oz. gasilskemu podmladku. VeČkrat je dejal: "Će borno imeli dobro mladino se nam ni treba bati za obstoj društva oz. gasilstva nasploh." Kar žarele so mu oči, ko je na naših občnih zborih bilo prisotnih toliko mladih oz. naraščajnikov. Ves čas delovanja v društvu je bil odbornik sektorskih, občinskih in področnih gasilskih združenj. Zavzemal se je za položaj gasilstva v družbi kot mu gre glede na njegovo humano poslanstvo. Za nas pa je storil še mnogo veČ. Pokazal nam je, kakšen mora biti človek-gasilec, da dostojno in častno opravlja dolžnosti, katere mu nalaga Članstvo v tej človeku tako potrebni organizaciji. 0 izjemni osobnosti gasilca pričajo Številna priznanja in odlikovanja, ko jih je prejel. Tako je prejel odlikovanje OGZ Domžale I. stopnje, ter odlikovanje GZ Slovenije I. stopnje. Ob jubileju društva v letu 1983 je prejel tuđi priznanje za 40-letno delo v društvu. Ta priznanja in odlikovanja so odraz njegovega trdega in zavzetega dela v gasilski organizaciji. Njegova poštenost, napreden duh, trdna- neomajna volja in življenski pogum, to so bile njegove vrline, zaradi katerih smo ga spoštovali in upoštevali. Delavnost in zagnanost mu ništa dala miru tuđi v zadnjih letih, ko mu je zdravje načela bolezen. Do zadnjega dne se je živo zanimal za delo in dejavnost društva. V sodelovanju s predsedstvom Gasilske zveze Domžale smo imeli v njegov spomin združeno žalno sejo v četrtek, 25. avgusta. Na zadnjo pot k večnemu počitku smo ga v spremstvu številnih gasilcev, sorodnikov, Ločanov, prijateljev in znancev pospremili v petek, 26. avgusta. V imenu PGD Loka se je od njega poslovil predsednik g. Peter Petrič, v imenu GZ Domžale pa predsednik g. Marjan Slatnar. Z njegovim odhodom je nastala vrzel, katero bo težko zapolniti. Naj nam bosta Francetov značaj in deio vzor in vodilo. Tako mu borno dajali najlepšo zahvalo in ohranjali njegov spomin. UO PGD Loka pri Mengšu Mito Urbane tydw4U Ob nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, ata, brata, svaka in strica Franca RuČigaja se iskreno zahvaljujemo za zdravljenje, nego, pomoč h razumevanje prim.dr. Dragu Ažmanu in osebju onkološkega instituta, zdravnici dr. GabrijeS KovaČ-Mohar za skrbno zdravniško pomoč. Iskrena hvala Gasilski zvezi Domžale, Občini Mengeš, Prostovoljnemu gasiskemu društvu Loka, govornikom za poslovilne besede, Franciju za igranje "Tišine", župniku Mateju za obred, vsem, ki ste mu izkazali čast, mu darovali Čudovito cvetje, svece, darovali za svete maše, nam izrekli ustno in pisno sožalje, ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala. Vs/ njegovi 1/ ift/mU Zelo nas je prizadela vest, da je po težki bolezni odšel od nas v večnost, g. Franc Ručigaj Ko se poslavijamo od spoštovanega Franca, se zavedamo, kako kruta je usoda, ki človeka' tako nenadoma iztrga iz okolja, v kateri je živel in delal. Hudo je za sorodnike, prijatelje in znance, vendar nam je v tolažbo naša vera, da se nekoč snidemo v večnosti. Pokojni France je bil še generacija, ki je občutila vse tegobe druge svetovne vojne in naše svobode. Možnosti za prospiriteto so bile slabe oz. priviligirane. Vendar s svojo pridnostjo in prizadevnostjo si je ustvari), dobre pogoje za življenje, svoje družine. Ko so se v Sloveniji začela politična obzorja jasniti, je začel delovati tuđi na tem področju. Bil je član izvršnega odbora Krajevne skupnosti zadnjega mandata, zadolžen za komunalo in zastopanost naselja Loka. Po pripravah, ki so se pričele za samostojno občino in volitve v njene organe, je bil takoj pripravljen sodebvati, Izvoljen je bil za svetnika občinskega sveta. Čeprav že močno bolan, je redno prihajal na zasedanja sveta ter konstruktivno sodeloval pri zasedanju sveta, konstruktivno sodeloval pri odločanju o pomembnih zadevah za novo Občino Mengeš. S spoštovanjem se ga borno spominjali, njega in njegovega dela. Naj mu bo lahka slovenska zemlja in naj se njegova duša spočije v Bogu. S spoštovanjem Podpredsednik občinskega sveta Mengeš wm¥<<£m 54 IN MLMORIAM Abjzij Janežič Ob boleči izgubi dragega Avgusta Šimenca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in svece. Posebej pa se zahvaljujemo g. župniku Mateju Zevniku, zdravnici Kovačevi in medicinski sestri Vandi, sosedi Zalki ter vsem prijateljem in znancem. Žalujoči družini Šimenc in Jeras ter vsi njegovi Ob smrti našega dragega Toma Štruklja se iskreno zahvaljujemo za izraženo ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, žalne svece in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikom g. Tomažu Pavšiču, Francu Rošlju in Mihaelu Beravsu za poslovilne besede, pevcem in gasilcem za zadnji pozdrav. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu! družina Štrukelj H4UH> $& doto, V spomin Dne 18. avgusta je minilo žalostno leto, od kar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Antonija Kralj iz Loke pri Mengšu Hvala vsem, ki se je radi spominjate, obiskujete njen grob, prinašate cvetje, prižigate svece in darujete za sv. maše. Vsi njeni mmmm I 55 IN MEMORIAM ZDRAVJE IN LEPOTA 0&. 6a6o- je fafa fmaipta,, 6&v teše & ttffi več ni. 'Ptef&feje tafo ftnvjOfMO,, $dcty čtafo tuja, te ho*h> Zahvala Ob boleči izgubi našega nepozabnega sina, brata in strica Gašperja Gregorca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, znancem, da ste ga v takem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in svece ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepe poslovilne besede in opravljen obred. Posebna zahvala Srednji soli tehničnih strok Ljubljana, sošolcem, številnim prijateljem, Osnovni soli Mengeš, Gasilskemu društvu Mengeš, tabornikom in pevcem. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Med v kozmetiki Žalujoči: vsi njegovi Rusi so znani kot vrhunski poznavalci naravnega zdravljenja. V njihovem Ijudskem zdravilstvu ima med pomembno mesto. Profesor Jojšir iz Moskve je raziskal in razloži delovanje medu na kožo. Dobro jo očisti, uničuje bakterije in jo istočasno učinkovito nahrani. Gladi gube in daje koži svežino in žametasto mehkobo. Danes priporočajo ruski profesorji Bremener, Lass in Polikarpova obrazno masko, ki je sestavljena iz enakih delov medu, jajčnega rumenjaka in sveže sladke smetane. Na obrazu jo pustimo 20 do 30 minut in jo speremo z mlačno vodo. Maska je primerna za nego suhe in normalne kože. Za nego mastne in mozoljaste kože pripravimo masko iz 100g medu, 25ml alkohola ali kakovostnega domaćega žganja in 25ml vode. Mešanico nanesemo na obraz za 15 minut in jo pokrijemo z gazo, da nam ne bi kapljala z obraza. Masko lahko pripravimo tuđi iz medu, ovsenih kosmičev in rumenjaka za nego suhe in normalne kože ali beljaka za nego mastne kože. Ameriški strokovnjaki so prav tako zbirali ljudske recepte. Za nego vseh vrst kože svetujejo masko iz dveh žlic medu, ki jih pomešamo z žlico mandljevega olja. Na očišćeni koži pustimo masko pol ure in jo speremo z mlačno vodo. Za nego utrujene kože in njeno pomlajevanje si pripravimo masko iz enakih delov otrobov in medu. Lahko ji dodamo tuđi nekaj kapljic rožne vode, ki jo pripravimo z namakanjen cvetnih latic vrtnic v destilirani vodi. Lahko jo tuđi kupimo v drogeriji ali lekarni. Najbolj kakovostne so turske in bolgarske rožne vode. Maska bo učinkovita tuđi brez tega dišečega dodatka. Na obrazu naj ostane pol ure. Zelo dobro kremo za obraz si lahko pripravimo iz žlice medu, dveh žlic masla, žličke olivnega olja in žličke orehovega olja (če ga borno dobili). Uporabljajo jo lahko vsi družinski čiani. Za otroke je primerna posebno pozimi ob hudem mrazu in v poletnih vročinah kot krema za sončenje. Recept je zapisal dr. Kurt Kancler. Hranimo v hladilniku. v Ce imamo doma čebele, nam bo vedno pri roki tuđi čebelji vosek. Iz njega lahko pripravimo kremo proti gubam. Potrebujemo eno žlico voska, ki ga borno le toliko ogreli, da se bo razlezel. Topi se pri temperaturi 62-650C. Primešamo mu žlico čebulnega soka in žlico medu. Kremo mešamo tako dolgo, dokler se popolnoma ne ohladi. Za lajšanje težav, ki jih povzročajo vse vrste opeklin in opamine, si pripravimo kremo iz dveh žlic masla, žlice čebeljega voska, žlice medu in žlice lanenega, šentjanževega ali mandljevega olja. Če imamo doma tuđi polhovo mast, jo borno dodali en žličko. Sestavine segrejemo in ko se stopijo, mešamo, dokler se krema ne strdi. Kremo hranimo v hladilniku. Znano je, da se ob njeni uporabi na opeklinah ne delajo mehurji. Večje opekline se zacelijo brez brazgotin. Po lastnih izkušnjah zagotavljam, da je krema tuđi primemo sredstvo za sončenje, zlasti za zelo svetlopolte začetnike. V ta namen sem kremi dodala še žličko korenčkovega soka. Končna oblika recepta je nastala ob sodelovanju babice. Želim vam obilico medenih užitkov. Mirjana Ulić Južnič G. Ivan Debevc, znani mengeški kreator, je svojo muzejsko zbirko 200 oblek prenesel s prvega v drugo nadstropje na Slovenski 30 v Mengšu. Njegova vitalnost in "borbenost", kot sam pravi, ga ohranja še vedno na vrhu slovenske mode. Več o njegovem življenju in delu v naslednji številki Mengšana. foto: T. S. Strmšek : 56 | MJS'tfiS<'l NARAVA Pogled z mojega okna Kuhajmo skupa) Mengeška kopriva Hov in Mjav stranlšča Zelene livade-prijetna pesmica s tem naslovom nam včasih polepša dan, kajne? Žal pa so naše zelene livade vse bolj tisto, kar naj ne bi bile. Načelno nimam nič proti, tuđi če se na njih podijo fantje za žogo in če dekletca urejajo svoje Barbike in druge "dojenčke". Vendar na te zelene livade nikakor ne sodijo naši štirinožni prijatelji-kužki (in tuđi prave mrcine/ ter mučki. Naši Ijubljenci na štirih nogah so odraz kulture in navad lastnikov. In če-le ti, vsaj običajno je tako, svojo malo in veliko potrebo opravijo največkrat v zato primernih prostorih, tega žal za naše štirinožce ne moremo trditi, saj se morajo, največkrat kar sami, s hitrim tekom po stopnišču in nato na najbližji zelenici oz. za prvim vogalom tuđi oni "razbremeniti". Če pa jim ne uspe, zaradi zaprtih vrat, priti na prosto, seveda to storijo kar v stavbi. No, pa nazaj k tištim, ki potrebo opravijo na zelenici. Največkrat to storijo seveda ob steblu drevesa, ki v poletnih dneh nudi senco tištim, že omenjenim kratkohlačnikom, ki se prav tam podijo za žogo in seveda tištim deklicam, ki prav tam dajejo spat dojenčke in češejo Barbike. Psi in mačke, ki prebivajo v stanovanjih, so ogledalo lastnikov in če sodim po tem, kar vidim v tem ogledalu, potem živim skupaj s čudnimi patroni, tuđi takimi, ki mirno gledajo, seveda pa ne vidijo, kako prijetno se lajša njihova mućka v peskovniku, kjer sicer otroci z lopatkami delajo čisto drugačne potičke. Bodo naše zelene livade res le zelene, ali borno še naprej mimo prenašali ignorantsko manjšino, ki spreminja naše zeleniće v, oprostite izrazu, poscane in posrane?! Rem MENGSAN Vprvi jesenski številki sem si dovolila razmišljati o novejši zvrsti mesa "Nojevem mesu". Noj doseže velikost 2 do 3 m in povprečno težo 100 do 150 kg. Leteti ne zna, zato ima dobro razvite noge, s katerimi preseže hitrost 60 km na uro. Njegova domovina je Južna Afrika, kjer živi v naravi in seveda tuđi na velikih farmah. Samica zleže na leto 50 jaje, od katerih je približno 80% oplojenih. Po 48 dneh se iz jaje izvalijo piščanci, ki fm v naslednjih 14-16 mesecih zraste perje in postanejo godni za zakol. Jajce, ki ima 2 do 3 mm debelo lupino, tehta približno 1,5 kg in se z njim lahko nasiti do 6 oseb. Največ mesa se pridobi iz stegna in se uporablja za zrezke. Okusno meso temne barve, skupaj ga je ca 35 kg, je precej podobno govejemu, vsebuje pa le 0,03% maščob in malo holesterola, zato je še posebej primerna dietna hrana. Zrezke pripravljamo na enak način kot goveje, lahko pa ga pečemo tuđi v kosu. V mesu je tuđi veliko rudninskih snovi (kalij-magnezij). Nojev zvttek "Zamorcek" za 5 oseb: 0,75 kg noja 0,10 kg sojinih kalčkov 0,10 kg slanine 0,10 kg šunke 0,12 kg masla 15 zrne zelenega popra, sol, poper, peteršilj. Zrezke potolčemo in jih namažemo z nadevom iz kalčkov, slanine in šunke. Zrezke zvijemo, zapremo z zobotrebei in na maščobi popečemo. Opečene zalijemo s 1/2 I juhe. Dušimo približno 20 minut. Nato zvitke vzamemo iz omake, odstranimo zobotrebee in damo na krožnik. K omaki prilijemo sladko smetano, solimo, popramo in dokončno prevremo in prelijemo čez zvitke. Kot prilogo ponudimo dušeni riž ali krompirjeve krokete. Nojev flle s prilogo 30 dag nojevih filejev, začimbe (rožmarin, brinjeve jagode, majaron) 30 dag kraške pancete, 1 dl vode, 11 temne mesne omake. Nojev file začinimo, ovijemo s kraško panceto, opečemo na olju, zalijemo z omako, začinimo in dušimo ca 20 minut. Kot prilogo ponudimo dušeno rdeče zelje, ocvrte krompirjeve kroglice z mandelji in brusnice. V delikatesah pa lahko kupimo tuđi nojevo šunko, katero ponudimo s smetanovim hrenom ali drugo primerno dekoracijo kot predjed ali samostojni narezek. Ob spoznavanju nove vrste mesa Vam želim veliko kulinaričnih užitkov Justina Urbanec Mengeško koprivo podeljujemo referatu za infrastrukturo. Na 7. seji Občinskega sveta je bila povedana naslednja trditev: "V blizini objekta Slamnik so bile opažene podgane. Prosim, da se ukrepa." V zapisniku s te seje smo dobili napisan odgovor: "V kolikor so bile podgane opažene, borno naročili deratizacijo za vse objekte, ki so v upravljanju občine Mengeš. Pripravlja pa se tuđi odlok o obvezni deratizaciji za področje občine Mengeš." Podgane pa, žal, za te grožnje nišo slišale niti še nišo prebrale v Mengšanu. Nič hudega sluteč se sprehajajo po dvorišču Slovenske c. 28 in 30. Vozniki, ki vozijo prehitro, pa so vzeli življenje že marsikateri. Eno smo slikali za spomin in opomin referatu za infrastrukturo, da bo mogoče vsaj sedaj kaj ukrepal. tekst in foto: T. S. Strmšek GOSPODINJSKI NASVETI POHVALE IN GRAJE MMSSftN 57 RAČUNALNIŠTVO SMEH NI GREH MS VVindovvs 3.1 Dopust s sanjsko žensko 5.del PAINTBRUSH Programček je namenjen za risanje. Uporabljajo ga vsi; tako otrod kot mi "profiji". Priljubljen je zlasti zaradi enostavne uporabe. V njem lahko hitro narišemo skice, lahko pa tuđi bolj zahtevne risbe. Lahko popravljamo že obstoječe slike ali pa jih s pomočjo ClipBoarda prenesemo v urejevalnike besedil, saj določeni teksti zahtevajo poleg besedil tuđi sliko. Na levi strani okna imamo pripomočke za risanje. To so šarke, sprej, črke,, radirke, maček, čopič, krivulja in ostale crte. V spodnjem levem kotu si lahko izberemo debelino crte. Na dnu okna pa se nahajajo barve. Barve izbiramo s pritiskom na miškin levi ali desni gumb. Skarje rabimo za rezanje risb. Risbo občrtamo in risba je že odrezana. Risbe režemo bodisi za prenos v urejevalnike ali pa za brisanje... Ali poznate spreje, s katerimi "mularija" packa po zidovih in riše razne grafite? Sprej v Paintbrush- u ima podobno nalogo, vendar se v nečem razlikuje: z njim se ne igra samo "mularija" in z njim ne moremo risati po stenah, ampak ga lahko uporabljamo samo na domaćem ekranu. Uporaba je enostavna: pritisnemo na ikonco s sprejem, držimo levo tipko in vlečemo po zaslonu. Redkokdaj pa se zgodi, da poleg slike rabimo tuđi krajše besedilo, za ta namen so nam Mikrosoftovi programerji naredili tuđi gumb za pisanje. Uporaba je podobno, kot pri spreju, samo da tukaj pritisnemo tipko sele takrat, ko si izberemo prostor za pisanje. Pri ostalih orodjih pa je postopek podoben. (nadaljevanje prihodnjič) Pripravila: Tomaž Novak Jure Labrovič Frenk je bil že skoraj deset let v pokoju, vendar mu tega ne bi nihče prisodil. Bil je vitek in vitalen, zmeren pri prehrani in pijaci, pri delu pa velikokrat bolj aktiven kot kak dvajsetletnik. Nikomur ni delal problemov, le za mladimi dekleti je rad pogledal. Vendar samo pogledal in se o tem pogovarjal, za kako resno avanturo pa se ni odločil. Večkrat je rad rekel: „Poglej, kako je ta lepa. In ona druga, kako lepe noge ima. in tista tam, ta bi pa bila za v posteljo." Pa se je zgodilo, da se je Frenk znašel na dopustu na lepi istrski obali. Z njim je bila seveda tuđi njegova žena Minca. Prav letos jo je težko pregovoril, da sta šla na morje. Nekje sredi dopusta mu je bilo ćelo nekaj dni žal, da ni na morju sam. Spoznal je namreč neko lepo mlado žensko, v katero se je kljub dolgoletni ženini zvestobi skoraj v trenutku zaljubil. Z ženo sta na morju stanovala v stanovanju ženinega nekdanjega podjetja. Zraven pa je bilo stanovanje neke druge tovarne. Vhod v to stanovanje je bil skozi isti hodnik. Dva dni zatem sta prišla v drugo stanovanje dva nova stanovalca. Nek "švedrast" moški v malo daljših kratkih hlačah in lepa mlada ženska, na kateri so takoj obvisele Frenkove oči. Frenk se je takoj vprašal, kaj je bilo tej ženski, da ima takega "dedca". Taka lepotica bi pa že lahko dobila kaj boljšega. Bila je kot filmska igralka iz ameriškega filma. Drugi dan se je Frenk z Minco kopal v kopališču, ki je bilo od mesta stanovanja kar precej oddaljeno. Z ženo sta rada pešačila. Šla sta po ozki prašni stezici in slednjič prišla v precej osamljeno kopališče. Bil je nekakšen napol divji kraj, kjer je bilo treba tuđi to kopanje nekaj plaćati. Kaj zato, je pomisli! Frenk, glavno je, da bo mir, čista voda in nobenega znanca. Šla sta prav na konec kopališča in se pripravljala za kopanje. Žena je pogrinjala brisače po pesku, ko se je Frank razgledal prav do bližnjih skal. Kaj, ali je res. Na skali je ležala njegova nova soseda, v vodi pa je čofotal njen švedrast moški. Frenku se je zdelo, da ga je mlada ženska takoj opazila in mu narahlo pokimala. Pogledal je bolj natančno: bila je brez zgomjega dela kopalne obleke. Imel je kaj videti. Bila je prav taka, kakršno bi si tuđi sam vedno želel- ženska in pol. Tukaj bi se pa dalo kaj narediti. Minca je dregnila v Frenka, ćeš: pojdi že v vodo ali boš kar stal. Frenk je res zaplaval, vendar ne tako daleč na morje, kot je imel navado. Krožil je ob obali in kar naprej pogledoval ono lepotico na skali. Dobro je videl, da je bila sedaj tuđi brez spodnjega dela kopalne obleke. Prav nič se ni skrivala pred njegovimi pogledi, sončila se je, kot jo je bila volja. Drugi dan je Frenk zopet treščil ob lepo stano- valko. Šel je v bližnjo samopostrežbo in kupovati hrano. V trgovini je bila tuđi ona. Zasmejala se je, pokazala snežnobele zobe in rekla: „Oh, VI ste. Tuđi nabavljate. Jaz moram tuđi. Tri dni bom sama. Mož je moral službeno na pot. Saj veste, kaj so trgovski potniki. Tuđi med dopustom morajo delati." A taka je ta stvar, je pomislil Frenk, sedaj je pa še sama. Pa še tako prijazna. In tako lepa. Kot v sanjah! Minca je v stanovanju vedno vse lepo pospravila. Tuđi na morju. Vse je očistila, oprala in zelo dobro kuhala. Imela pa je eno napako: Nič več ni bila mlada. Če je še tako dobra, ne odtehta enega dneva življenja z ono lepotico. Frenk je nestrpno hodil po stanovanju in Minca ga je vprašala:,, Kaj ti pa je? Daj se vendar sprosti, saj si na dopustu. Kaj nama pa manjka?" Vendar Frenk ni razpredal svojih misli. Ne bi jih za nobeno ceno. Minca bi mu rekla, da je osel. Čez nekaj dni je Minca zračila stanovanje. Odprla je tuđi glavno okno. Najbrž pa je bilo odprto tuđi pri bližnjem sosedu. Frenk in Minca sta prav dobro slišala naslednji prepir. Najprej je "znorel" moški, torej mož od tište lepotice: „Tristo vragov, v saj pospravila bi pa lahko. Takšno je, kot bi treščila bomba v najino stanovanje. Pa skuhala bi mi tuđi lahko kaj, saj si vedela, kdaj pridem. Si pa res lena. Še dobro, da kdo drug ne stopi v najino stanovanje."„Ne začenjaj spet tistega tvojega trapastega pogovora, ki ga ne prenesem. Će bi bil kaj vreden, se ne bi nahajala tukaj, temveč bi bila v luksuznem hotelu, kjer bi nama drugi kuhali. Pa še pospravili po sobah. Nikar ne misli, da te bom vedno prenašala!" „Saj me ne bo treba. Kar naravnost ti povem, da sedaj nisem bil na službenem potovanju, pač pa pri neki drugi, ki je tisočkrat boljša od tebe. "Frenk je zmajal z glavo in polglasno rekel: „Pa vendar ni tako sanjsko!" Minca pa ga je pogledala, češ:„ Kaj ti pa je?" C.S. mm^sm P 58 SMEH NI GREH Pokora Predsednik Ne morem si kaj, vendar dobro se spominjan zgodbe iz življenja, ki mi jo je pripovedovala babica. Na vaši je živela gospa Micka. Nekega dne je prišla k župniku in se mu izpovedala. "Veste, tako mi je hudo! 0 tišti sosedi sem govorila neresnično. Kaj lahko naredim sedaj?" "Ja, gospa, pokora bo potrebna! Za zdaj boste naredili to, kar Vam bom naročil. Jutri zjutraj ujemite kokoš, jo zakoljite, oskubite in perje raznosite po vaši." Micka je naredila, kar ji je župnik naložil. Naslednji dan se je spet oglasila pri njem. "Vse sem naredila, kot ste rekli!" je bila zadovoljna. "No, sedaj pa pojdite spet po vaši in poberite vse perje v vrečo in mi ga prinesite!" Micka je hitro ugotovila, da to ni možno. "Veste, tako se je zgodilo tuđi z vašim nepremišljenim govorjenjem in klevetanjem," ji je pojasnil župnik. Micki je bila pokora dovolj velika. Zavedla se je svojega dejanja in svojo izkušnjo od takrat naprej rada povedala vsakomur, ki se je podajal na taka pota. Če pa bo ta zgodba v poduk še komu izmed bralcev Mengšana, prostor ni bil uničen oz. brez potrebe popisan s črkami. Zavedajmo se teže svojih besed! Tatjana Slvec Strmšek Predsednik Izvolitev Predsednika je lahko silno zapletena reč. Treba je izbrati najboljšega. Problem nastopi takrat, ko so najboljši vsi. Tako se je zgodilo tuđi v Občini Perovo, ki leži južno od Kamnika v smeri proti Višnji Gori. Tam so Predsednika imeli, a ne za dolgo. Odstopil je, ker je bil to zanj preveč naporen slalom. Jasno in glasno je povedal, da se ne gre več. Pri izbiri novega Predsednika se je hudo zapletlo že ob vprašanju, ali se kandidat za Predsednika lahko predlaga sam ali pa mora za to uslugo prositi enakomislečega strankarskega kolego. V MENGSAN tej predtekmi so povedli tišti, ki so menili, da je samopredlaganje smešno, nasprotniki pa so nato izenačili in na koncu zmagali. Tako so bili za Predsednika nominirani trije kandidati, prav- zaprav dva kandidata in ena kandidatka. Da bi imela dama kakšno prednost, to pa ne, saj se je volilo Predsednika in ne predsednico. Odpadla je že v prvi rundi, ker je poleg svojega dobila le še dva enakobarvna glasova. Po boksarsko bi se temu reklo klasični knock out v prvi rundi. Ona in njeni so zato užaljeni in v drugi rundi statirajo, na glasovne listke pa rišejo čira care. V drugi rundi se tako spopadeta preostala dva kandidata, od katerih je eden NAŠ, drugi je NJIHOV. Rezultat je tesen 6:5! Prvi se veselijo: zmagal je NAŠ! Drugi bentijo: NJIHOV ima samo šest glasov. Ne morejo se zediniti ali sedaj Predsednika imajo ali ne. Nekdo modro predlaga, da bi pogledali v poslovnik. Potem so si skoraj enotni, da Predsednika imajo. Črv dvoma pa vseh ne zapusti. Poraženi se ne dajo. Radi bi še tretjo rundo, ker je po njihovem prišlo do velike nepravilnosti, saj so glasovali tajno, pa takega načina glasovanja ni nihče predlagat. In potem spet berejo poslovnik, vendar zaman. Tuđi predsedujočemu podpredsedniku, ki je že trenira! za Predsednika, so pravila španska vas. Zanj je najpomembnejše, da je on Perovski Predsednik. Kako se v bodoče izogniti takim ali podobnim zapletom? Predsedniki naj vendarle ne odstopajo! Obstaja pa tuđi možnost, da se upravni možganski trust občine ob vseh sekretarjih, referentih in njihovih namestnikih poveča za nekoga, ki bo znal brati. Ljubica Rožman P.S.: Prihodnjič možno nadaljevanje: Podpredsednik GOLDI d.o.o. Francarija 8, 64205 Preddvor te!.: 064 45129, fax: 064 46129 Izdelujemo kovinske zaštitne mreže - za vrata in okna, elemente za balkonske, stopniščne in vrtne ograje, gostinske separeje, ambientne dodatke . - po želji kupčev - v vseh dimenzijah - v različnih oblikah - v različnih vzorcih < - v crni mat, crni svetleči in beli barvi Po želji lahko mreže pred barvanjem cinkamo. Površinska obdelava mrež je elektrostatično prašno barvanje, ki zagotavlja večjo obstojnost mreže v vseh vremenskih pogojih. Osnovna mreža je iz 9 x 9 mm svetio vlečenega železa, okrasni elementi pa so iz 10 x 3 mm železa. Pritrjeni so s kovinskimi objemkami, ki dajejo mreži prijeten izgled. Dimenzije mrež izmerimo sami, po želji montiramo. 1m2 je samo 95 DEM plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju LB na dan plačila. MMšMM so OBVESTILA Koledar prireditev v Kulturnem domu Mengeš 28.09.95 ■ koncert Adija Smolarja Znani mengeški glasbenik, Franc Kompare, je pred kratkim izdal kaseto z naslovom Trobenta poje Ave Marija. Marjana Brojan je to seveda dobro vedela, bila hitra in pravilno povedala v eter. Slavni Kompare pa je ne bodi len vzel pot pod noge in k Marjani kar na dom. Čestitamo obema! Marjani za pravilen odgovor, Francu pa za prijetno popestritev na glasbenem področju. Ko vam je lepo • ali hudo, je lepo prisluhniti melodijam Pesem sužnjev, K tebi želim moj Bog,... Video stop novice Pozdravljeni ljubitelji dobrega filma! Počitnice, dopusti so mimo, mi pa vas še vedno pričakujemo v istih prostorih na Slovenski 28, vedno bolj polni dobrih filmov. Med počitnicami smo si med najnovejše prišteli THE MASK vedno bolj popularnega Jim Carey-a (pričakujemo Butec in butec), sledi akcija RED SCORPION I. in II. del, vsi trije deli THE NAKED GUN, igralec Leslie Nielsen vas obišce tuđi v obeh delih POUČE SQUAD, igralec ICE CUBE vas spremlja v BOYZNTHE HOOD, Amie Schvvarzeneger pa vas zabava v KINDERGARDEN COP in TVVINS. 0 novitetah malo kasneje. Bolj pomembno za vas, dragi 60 | !MSff!a£&KI izposojevalci, je dejstvo, da se lahko v videoteki VIDEO STOP osvežite ob sladoledih Sanson in Mars ter hladnih osvežilnih pijačah, ki so vam na voljo iz avtomata pred videoteko 24 ur na dan. Predvsem NOVO-NOVO-NOVO pa bo ugodnost za vse naše člane in sicer možnost izposoje filmov brez včlanitve (ki je tako in tako brezplačna!) v novi videoteki, VIDEO STOP št.2 v Kamniku (pod Pizzerijo Melita). Pa nazaj k novitetam: THE WOLF (Volk) STREET KNIGHT (Ulični vitez) CLEAR AND PRESENT DANGER (Neposredna nevamost) SILENT HUNTER (Neslišni lovec) DECOY (Vaba) THREE OF HEARTS (Tri zaljubljena srca) GLADIATOR COP GETTING EVEN WITH DAD (Obračun z očetom) MAVERICK THE PRESIDIO BL0WN AWAY (Odštevanje) THE ONLY WAY OUT (Edina rešitev) BEER (Pivo za prave moške) THE CE0W (Vran) THE YOUNG AMERICANS (Mladi Američani) STRANDED (Vesoljski brodolomci) PULP FICTION (šund) BANDIT (Razbojnik)... Še vedno velja geslo:.Preženite dolgočasne dneve in zavrtite svoj videorekorder. Konec leta tuđi letos najboljše čakajo nagrade. Prijazno osebje in VIDEO STOP Maja, Bojan, Marko, Aleš in Janez Vabilo občanom In občankam V okviru prireditev MIHAELOVEGA SEJMA in TEDNA ŠPORTA bo potekala tuđi ob/ortev prenovljene in posodobljene TRIM steže na Gobavici v Mengšu. Vabimo vas na kratko otvoritveno slovesnost, ki bo v četftek, 28. septembra ob 16.00 uri ob vznožju Gobavice (ob začetku TRIM steže nad Oranžerijo). Bodite v primerni športni opremi, tako, da po otvoritvi vsi skupaj preizkusimo nove naprave in obnovimo zdrav duh v zdravem telesu! Obvestilo Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale bo odvažalo kosovne odpadke v Občini Mengeš 15. in 26. oktobra 1995. Obvestilo Če Vas zanima, kako žhrijo, delajo in se zabavajo na Japonskem, če bi si radi to deželo pogledali z očmi dr. Majde Mazovec, Vas vabimo na ogled diapozitivov v petek, 29.09.95, ob 19. uri v prostore podjetja Ml AMIGO na Slovenski 28. Vljudno vabljeni! VIDEO !,\ ! ! [ i :J OBVESTILA PREDSTAVLJA SE NAM Obvestila Brez Ijubezni plesa ni, kdor se ljubi, se vrti.... Folklorna skupina Svoboda MengeŠ vabi v svojo družbo nove plesalce in glasbenike. Dobimo se na vaji v četrtek, 14.09.1995 ob 20. uri. Informacije: 712-134 737-981 Gledališče Podjetniški center Prodaja viskov kmetijskih pridelkov Člani Odbora za organizacijo Mihaelovega sejma Mengeš se v svojih idejah nismo omejili le na pripravo Mihaelovega sejma. Razmišljanja, kako bi v naš kraj prenesli delček sejemskega utripa tuđi na ostale dneve v letu, so nam dala idejo o prodaji viškov kmetijskih pridelkov. Prodajali naj bi drugo in četrto soboto v mesecu. Že DRUGO SOBOTO v oktobru borno poskusno postavili nekaj stojnic na prostor pred gasilskim domom. Pridelovalci boste lahko prinesli pridelke v prodajo, ne da bi si predhodno zagotovili prostor. Kar pogumno, kupci vas čakamo. Odbor Mihaelovega sejma Mengeš Obvestila Mešani pevski zbor "Svoboda" Mengeš VABI k sodelovanju nove pevke in pevce-ljurJelje petja, ki radi prepevate zabavne, umetne in slovenske narodne pesmi. Pridružite se nam vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v kulturnem domu Mengeš (Pevska soba II. nadstropje). Vabljeni! Vsebinsko je program prilagojen starostnim skupinam in posameznikom ter vključuje vsa področja gledališke ustvarjalnosti: * spoznavanje igralčevega instrumenta kot izraznega sredstva s poudarkom na odrskem samopočutju, glasovnem in telesnem izražanju * improvizacije za urjenje odrske zbranosti in pozornosti za izbrano jedro odrskega dogajanja * solo igro in dialog s soigralci ter skupinske nastope * zakonitosti gledališke igra z odrskim dogajanjem kot igralčevim življenskim prostorom * zbližanje in spoznavanje dramske in druge literature, ki je podlaga za igro v danih okoliščinah * elemente scenografije, kostimografije ter likovne in glasbene opreme Informacije in prijave: Ml AMIGO d.o.o., te/.: 737-317 OSNOVNOŠOLCI, SRLDNJEŠOLCI, ŠTUDENTJE Tečaj umetnosti učenja z audio in video delavnico Program obsega 16 ur: 1. Glavni dejavniki izpitne uspešnosti/preizkusov znanja 2. Metode in tehnike uspešnega učenja-znanje za učenje 3. Urjenje veščin in spretnosti za uspešno opravljanje izpitov in preizkusov znanja 4. Odpravljanje izpitne bojazni za boljše rezultate 5. Uporaba izpitnih tehnik z aktualnimi učnimi vsebinami Cilji tečaja: hitreje do znanja, boljši uspehi- v krajšem času dosežete več, z manj truda in več zadovoljstva! Uporaba zakonitosti uspešenega učenja Obvladanje sprememb, novih znanj, stresnih situacij S sistematičnim pristopom, prilagojenim osebnim sposobnostim! Informacije in prijave: Ml AMIGO d.o.o., te/.: 737-377 Zanimiv, vendar do sedaj našim podjetnikom manj poznan način delovanja Sklada RS za razvoj malega gospodarstva pri dodelovanju različnih oblik pomoči, je 14.09.1995 predstavila direktorica Sklada, gospa Cvetka Tinauer. Z zakonom o razvoju malega gospodarstva je bil ustanovljen leta 1991. Poslanstvo sklada je širše, vendar v zadnjih dveh letih deluje na področju subvencioniranja obrestnih mer in izdajanju jamstev za kredite. V ULI. 44/1995 je bil objavljen razpis za SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER V MALEM GOSPODARSTVU. Na razpis se lahko prijavijo enote malega gospodarstva, prednost pa imajo naslednji prosila - v kolikor predstavljajo njihovi projekti proizvodnjo in proizvodno storitev; - ki so sklenili kreditno pogodbo po 01.01.1995 z obrestno mero nižjo od 13% na letnem nivoju; - ki imajo čim večji delež lastne udeležbe; - ki zagotavljajo povećanje dodane vrednosti na enoto proizvoda, povećanje zaposlovanja, pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti, visoko stopnjo inovativnosti, uvajanje sodobne tehnologije in sodobnih metod dela, energetsko varčnost in ekološko pozitiven odnos do okolja. Gospa Tinauerjeva je še posebno poudarila pomen natančnosti vloge, ki mora vsebovatj vso, v razpisu zahtevano taksativno dokumentacijo (točke od 1-10) in časovno točnost vloge. Pomembno je tuđi obvestilo vsem prosilcem za sredstva za razvoj, ki bodo vložili popolno vlogo z zahtevano dokumentacijo do 1.10.1995 in je bila njihova vloga pozitivno rešena in nerealizirana. Če želijo ponovno kandidirati po tem razpisu, morajo predložiti Skladu samo zahtevo za obnovitev vloge. V kolikor pa so nastale spremembe pri nameravani investiciji, morajo spremembe obrazložiti in jih dokumentirali, ražen v primeru zmanjšanja prvotno zaprošenih sredstev za razvoj. Rok za prijavo je od objave do 30.09.1995. Stanislava Polajier Podjetniški center Gledališki in lutkovni oder mladih Podjetniški center Občine Domžale mmmm (M PREDSTAVLJA SE VAM "Venera" vam pomaga iz šamote in osamljenosti Vedno sem in bom trdila, da smo Ijudje družabna bitja. A, če nas življenje iz kakršnegakoli razloga pahne v osamo, lahko postanemo zelo nesrečni. Tega nas je strah. A to ni dobro. Slabe in negativne misli vlečejo slabe in negativne situacije. Z mislimi v pozitivno v dobro, v vse lepo in z Ijubeznijo, borno za sebe naredili največ. Če samo čakamo, kaj bodo drugi storili za nas, ne bo dosti uspeha, če se sami ne borno potrudili in pričeli misliti in delati drugače. A življenje riše čudna pota. Za svojo srečo se je marsikomu potrebno močno potruditi. Nismo vsi rojeni pod srečno zvezdo, da bi imeli in živeli s partnerjem, ki bi nas spoštoval in imel rad takšne, kakršni pač smo. Brez sprenevedanj in pretvarjanj. Dejstvo je, da smo ostali sami. Na vse mogoče načine iščemo sorodno dušo. Iščemo preko oglasov, na različnih prireditvah, preko agencij. A malokomu se nasmehne sreća. Saj to je kot zadetek na loteriji. Človek je razočaran. Strah ga je ponovnega uspeha. Ne zaupa več nikomur. Tava v temi in ne ve več, kam naj se še obrne. Med tednom še nekako gre, a vikendi in prazniki so strup za osamljene duše. Koliko napomega iskanja, težav in izdatkov, da ne govorim o čustvenih pretresih, ima takšna oseba pri iskanju ustreznega partnerja. Zmenek preko oglasa ali načrtovano srečanje Agencije. Spoznali ste osebo, a želje in hotenja so različna. Prevelika so odstopanja. Lahko, da ste naleteli na avanturista, na vezano osebo, skratka na človeka, ki ne zasluži vaše Ijubezni. In tako pogosto takšnim zmenkom sledijo razočaranja. v Ce se želite izogniti takšnim in podobnim situacijam, nam pišite, nas pokličite ali enostavno pridite. Mi ne zidamo gradov v oblakih, marveč trdno stojimo na realnih tleh. Težko je spoznati človeka, ki bi nam bil pisan na kožo, a prizadevamo si, da vsaj pri prvih srečanjih ni razočaranj. VENERA je namreč klub, ki deluje v sklopu "Moje Malenkosti", ter druži in spoznava ljudi, ki so sami. Pa tuđi klub, kjer Ijudje lahko najdejo svojega žMjenskega sopotnika. Resnično bi rada širšemu krogu samih in osamljenih povedala, da sem tukaj, da delam in pomagam. Družabna srečanja so ob živi plesni glasbi. Pa ne samo to. Ne organiziramo samo družabnih večerov, marveč počnemo še ogromno koristnih reci. Pomagamo Ijudem spoznavati zdrav način življenja, Naravna prehrana, zdravilna zelišča, sporščanje, pravilno dihanje.pozitivno mišljenje, preprečevanje stresov in blažitev le-teh, skratka samozdravljenje. Tuđi učinki barv, glasbe in različnih kamnov, ki delujejo zdravilno na naše telo in na naš življenjski prostor. Predavanja. Na željo mnogih je pričela delati tuđi veja ženitnega posredovanja. Žal je Ijudem še vedno neugodno na družabnih večerih pokazati svojo stisko in nemoč, zato si anonimno iščejo partnerja. A verjemite, samo prvi korak je težak. Lepo je rekla čebelica Maja: "Ko enkrat znaš, ni nič več težko, kajne Vili" in tega se držite. V načrtih našega kluba so tuđi literarni večeri, klepetalni večeri, če hočete. Hoja, kolesarjenje, plavanje. Predstavitev kmečkih opravil, šega ali pomoč pri kmečkih delih. Spoznavanje zdravilnih zelišč, nabiranje, sušenje in priprava čajev. Pogovori z alternativa in reševanje življenjskih situacij. Pa še kaj, saj se ideje kar same porajajo, če človek deluje v pravi smeri. Organiziramo tuđi srečanja obletnic maturantov. Vnaš klub lahko priđe vsak, ki mu je šamota postala breme. Ne čakajte, kaj vam bo življenje prineslo med štiri stene, ne zapirajte se v dom. Preženite samoto. Korajža velja. Pokličite nas. Vera Prelovšek Zgodi se Izgubila sem denarnico na poti domov iz banke in trgovine. V njej je bilo kar nekaj gotovine, čekovna kartica in osebni dokumenti. Prav nič ni prijeten občutek ob spoznanju, kakšne so lahko posledice ob taki izgubi. Seveda sem tuđi sama začela postopek preklica, saj sem imela zelo malo upanja, da bi denarnico dobila nazaj. Vendar, zgodilo se je nekaj lepega. Že po eni uri sta mi na dom prinesla izgubljeno denarnico dva štirinajstletna fanta. Žagar Bojan je denarnico našel in Mesarič Sebastjan je Bojanu pomagal iskati moj dom. Obema se prisrčno zahvaljujem in jima želim vse dobro in lepo v življenju. Včasu, ko vse prevečkrat vidimo samo kaj "ušpičijo" ti mladi fantje, je tuđi prav, da jih vidimo in pohvalimo tuđi takrat, ko naredijo kaj lepega in dobrega. Odrasli in starši pa jim bodimo dober zgled. laika Tavčar Iščem osebo za prodajo solate Informacije 813-398 FOTOGRAFIJE Z VAŠEGA FILMA V ENI URI! FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE TAKOJ! I m k»f£g£\M O6f/737-492 [market W samopostrežna trgovina MARKET VRBA LJUBLJANA PRESER3t % • OITIIHA pavovio MARKETl vrbaI AVTOCENVISl "I KAMNIK Vam nudim ugodne cene in prijazno postrežbo pon - pet: 08. - 20. ure sob: 07.30 - 17. ure ned: 8.30 - 11.30 ure Barbara Vrebec s.p., Japljeva 3, Mengeš tel.: 739-226 TRODELNI KOLEDAR)! - dimenzye 64 x 30 cm - v trobarvnem tisku - tekoči mesec z označitvenim okencem - možnost dotiska . 1 ' 2 S * 5 6 7. 8 ' 9 IO 11 12 13 14 1S ^16 17 18 19 20 21 22 ,^«J ;f?J 25 26 27 28 29 . 1 1 S 8 * 5 6 7, 8 ' 9 IO 11 12 13 14 15 ,16 17 18 19 20 21 22 «^v 2R 8B 8« Z7 ** «» w a * a. m ■ m . 1 ' • 3 4 B 6 7. 8 ' 9 IO 11 12 13 14 1S ^16 17 18 19 20 21 22 ,^J M« 2B 26 27 28 29 Had 200 l&psi dcitisđs larczpla£eii iREMIERE d.o.o., Sp. Pirniče 22 61215 Medvode, tel./fax: 061/621-002, mobitel; 0609 625 740 '^AVTOMO B IL sTT" PROGRAM LAĐA V industrijski prodaja/ni HELKO DOBRI PLAČILNI POCOJI IN UGODNE CENE ^ //< '^ ^> Informacije po telefonu: (061) 715 233\ (||D RAČUNALNIŠKI TEČAJI Ljubljanska 80 (SPB1), 61230 Domžale 713-660 MMSSftKI 63