Zopet vojska? Ofti cele Evrope so vprte so<laj v London, kjer se TrSi dvojno zborovanje in posvetovanje. Zastopniki veleoil se posvetujejo 0 sKupnem nastopu svojih držav z ozirom na izpremembe na Balkatnu, zastopniki balkanskih držav pa se pogajajo s turškimi poslanci zaradi iniru. Piosvetovanja zastopnikov velesil baje prav povoljno napredujejo. Vse velesile so pristale na to, da se ustvrr' samostojna Albanija in da Srbija ne (Tobi albans. i-o do Jadranskega mona. Sedaj se gre za me]e Albanije. Srbija zaliteva vsaj vseto. kar si je z orožjem prisvojila. Predložila je kairto, ki daje meje novoustanovljeni Albaniji. Rusija je karto že odobrila, tudi Francoska in Anglija sta pripravljeni, poclpirati zahteve Srbije. Avstro-Ogrska še ni 'kon6no javila svojega stališSa nasproti vsem posameznostim, ampak samo sploS-no. Nemfiija in Rusija se trudita, dabi se vse spprne zadeve med Avstrijo in Srbijo mirnim potom resilc. Pogajanja za mir. Mnogo slabše stojijo razmere pri pogajanjih balkanskih držav s Turcijo zaradi miru. Turčija ne bi rada nifesar nrivolila zmagoslavnim balkanskim državam, kakor da bi ne bilo vojske, Turški zastopniki so celo O!)ozorili velevlasti na njiliovo izjavo pred znčetkom vojske, da vojska ne bo izpremenila posestnega stanja na Balkianu. To so velesile res iz.iavile, toda takrat v mnenju, da bodo balkanske države premagane. Velevlasti so le Turčijo hotele opozoriti, da svojega ozemlja na Balkanu ne bo povečala, eetucli bo zmagovita. Koj ko nam je prinesel brzojav prve vesti 0 zmagah balkanskih držav, so se velesile iz]nvile, da je njihovo naziranje, naj ostane na Balkanu vse pri starem, vsled dogodlkov postalo neraogoce. Turki noSejo nič vedeti 0 tem, d.a bi odstopili Bolgairom Odrin in Grkoni Kreto ter ze zasedeae Egejske otoke. O Skadru ni govora, ker glede tega mesta nimajo veg govoriti Turki asni;tik oni, ki delajo karto za novo Albanijo. In -šie prej bi se odločili Turki, da izroiijo Grkom Kreto in. Egejske otoke, le Odrina no.~e.io dati Bolgarom. Pravijo, da raj&i vojsko, nego Orlrin. A tndi Bolgari govore tako odloftiio, da rajši vojsko nego brez Odrina, Dne 3. januarja je bilo že i.a.ko napeto razraerje me'd zastopniki, da se je bilo bati^ da se razidejo. V zadnjem trenotku so vendar določili novo sejo, katera se je vršila na Treh KraIjev (Taii. Ko to piSemo, nam 0 "dogodkih prl tej seji še niso došla nobena porofiila, Prinesli jili bomo na dru. gem mestu. Zakaj norejo Bolgari odstopiti od Odriiia, je pač razumljivo. Turške usi sredi v bolgarskera kožvili.u ne morejo trpeti. Zakaj pa Turki tako trdovra-tno zalitevajo Odrin za-se? Pravijo, da jlm je sveto mesto, ker je pokopanili tam nekaj sultanov in radi tega, ker he Odrin vedno ni padel, aaipak' se n.aKaja §e v turških rokah. Toda glavno je pac nekaj drugega. Odrin je ključ do Carigrada, in ako bodo imeli Bolgari Odrhi, ¦potem bodo imeli tudi velikamski upliv na turško dr. žavo, In to je tudi vzrok, da nobena velika država z vso silo ne podpira bolgarsfcega stališca. In tudi ma- 10 zavisti je zraven. Pravijo, da je Bolgarom v tem 0ziru naša Avstrija še najprijaznejša, mencla ne toliko iz ljubez.ni do Bolgarije, ampak iz zadovolinosti, da bosta potem Rusija in Anglija imeli v Carigradu man,j upliva kot dosedaj. Nova vo]ska? Seveda je Turkom težko za Odrin. Toda, da kažejo toliko korajže za vojsko, izvira iz tega, ker upajo, da bodo dobili v Rumuniji zaAreznico. Rumunija zahteva od Bolgarov pokrajino Dobrudžo za plačilo, ker so se Rumuni dosedaj držali tako mirno. Bolgari so sicer voljni, se pogajaiti z Rumiini, toda >ne sedaj, ko ima.b drugili skrhi flovolj. Rumuni pa so nestrpni in pretijo z vojsko. Nadalje mislijo tudi Turki, da so sedaj miiogo mofinejSi nego Bolgari in da bodo Bolgare laliko premagali. A tudi to je treba vedeti, 'da je mnogo Turkov s sedanjo turško vlaclo, celo s sultanom, nezadovoljnih, ki pretijo z revolucijo, ako se uda Turftija Bolgarom in' se ne brani z orožjem. To vse seveda vpliva na turške zastopnike, ki ne vedo, ali bi pustili Odrin ali pa pripustili, da se začne zopet vojska. Ako se pogajanja razbijejo, potem se sme vsled medsebojne pogodl>e še-le po preteftenih' 4 dneli, od ure razbitja raCunjeno, vojska na.novo zaceti. Ifelgari bi imeli seveda rajši Odrin brez vojske, toda ce drugaSe ne gre, riripravljeni so tudi za vojsko. Zatrjujejo, da stevilo turškega vojaStva ni mr,!ogo vefje nego jijihovo, in v turških vrstali je nezadovoljnost, v Ca^ rigradu naravnost upornost, doPim je med Bolgari sveto »avdušenje. Bolgari upajo, da velevlasti nazadnje in končno, četudi se pogajanja razbijejo, vendar 11 e bodo pripustile vojske, ampak" prisilile Turčijo, da odstopi Odrin brez novega prelivanja k'rvi. Tn mnogi vedo povedati, da bi bilo to sultanu in turSki vladi prav, ker bj potem n«zadovioljinežem laliko rekli: ho- teli snio, a nam velevlasti niso pustile. Prili.idnji due. vi nam me.nda že prinesejo odloCito^-. Zanlmlva seja pri pogaianjili. Heja iTne 3. januarja raed turškimi in balk',ar.skimi zastopniki v Londonu je bila ena najvažnejših in konec nje je vzbudil pozornost po celem svetu ter na^ redil povsod velikanski utis.. Se^a se je zaeela ol> 6. in je trajala do 7 in %. TurŠki zastopniki so pvedložili sledece pogoje: 1. Me.|a med TurČijo in Bolgariio teCe (lo Crnega morja, tako kakor sedanja, do Adali, ki leži ob izlivu rekB Sujidinhaj v Ardo, potem sledi Ardi nekako do toeke severno od Gimiiildžine in zaivi.ie nato do Giilmildžhie ter teče na skrajnem zapadu 'do neke točke ob jezeru Bura, oziroma zalivu Lagos. Na ta nfičin ostancta. tako Odrin kakor Lozengrafli turška. 2. Kar se tiče Krete, bi odstopila Tureiia svojo pravice velevlastim, ki naj bi določile obliko vladovine na tem otoku, to pa pod pogojem, <ia 3. Tur6ija ne odstopi nobenegaEgejskega otoka, ki so jih vzeli in zasedli Grki. Tb zahteve so so izročile' pismeno. Balkanski zastopniki so se nato sami posvetovali in podali pismeno sledeei odgovor: Bnlkanski zastopniki obžalujejo, da Turfeija ne upoštev.a uspehov vojske in tako balkanske zastopnike primora, ila prekinejo pogajanja. Da pa dokažejo svojo rairoljubnost, stavijo zastopniki Turciji rok, do ponecfeljka ob 4. uri popoldiie, da oilgovori jasno gleae U 0'drina, 2. Krete, '>. Egojskili otokov. TuršKi zastopniki so odgovorili: ,,Zakaj že ne jutri ?" ,,Dobro!" — so odgovorili nato balkanski zastopnniikkii,,  Nato se je z ledeno hladnostjo odgodila. konferenca do drugega dne nb 4. uri popoldine. Toda, ko so prišli drugi dan zastopniki skupaj, so bili Turki že skesani. Predno se je začela seia, so prosili, naj se prekinejo pogajanja do ponedeljka, v kar so balkansk.i zastopniki privolili. Iz znanienite sejc. Iz znamenite seje dne 3, jamiarja se izve sedaj tudi za intere'santen (zaniniiv) dogodek, k\ se je odigral. Seji je predsedoval, ker zastopniki med seboj menjajo pri vsaki seji v predsedstvu, grSki ministrski predsednik Venizolos. Ko so naznanili balkanski zastopniki svoje predloge, rekel je Venizelos Rešidpaši: ,,Dovoljujemo Vam, da se do ponedeljka pokorite iiašim zahtevam". Pri teh besetlali je Rešid-paša prvikrat me'd pogajanji izgubil svojo mirno potrpežljivost in, je razburjeno odgovoril: ,,Nismo prišli semk'aj, da se pokorimo vašim zaUtevam, ampak da se pogajaino in tlrug z ¦(Iriigim izhajamo". Venizelos je sam spoznai, da se ni sreCno izrazil, in je izrecno preklical bes«do ,,pokoriti". Avstrlja pripravljena. Ker so razmere Se vedno tako napete, ker še niso rešene1 vse sporne točke in Ker je S© vedno mogoča zopetna vojska na Balkanu, zato mora fte tudi naša država biti pripravljona in" stati na straži. V skupni seji ministrov "dne 4. t. m., }e zunanji minister grof BerMold izrekel, da bomo morali &e čaknti kratek čas, predno se popolnoma razjasni mednarodni položaj, Dosedaj so nas vse pripravo do 1. januarja stale 188 milijonov. Misli se, da bodo krite vse potrebe z 250—300 milijoni, Poveljnik mornarice, groi Montejdikuli, je zalileval, da se mu dovoli zgraditi nove ladje namesto takozvanih že zastaranih monarh-ladij, Finančjii minister je rekel, da bo kril stroške za priprave z blagajniSkimi ostanki. Rusijii pripravljena. Iz Petrograda priUaja poročilo, da bo imelfi Ru. sija pripravljeno svoje vojagtvo, dokler ne bo sklen.jen mir med Turčijo in balkanskimi držaframi, Sicer pa bo ostala Rusija v zvezi z rlnigimi velesila.mi in ho delovaJa ž njimi za mir. Iz tega poročila slodi za Avstrijo, da bo ludi ona morala ostati v Galioiji priprajvljena, dokler se na Balkanu ne sklene mir. ltumnnija in Bolgariia. Ko je zažela Bolgarija vojsko s TunMjo, so mnogi prifiakovali, da se bodo Riimuni zvezali s Turki in napadli Bolgare za lirbtom. To se ni zgodilo, in sicer, kakor se pripoveduje, na niasvet avstro-ogrske vlade, ki je spremljala boj Bolgarov od vsega početka 7, najboljšimi željami. Pač pa je obljubila AvstrcnOgrska Rumuniji, da jo bo podpirala v nienili korakili, ako po vojski mirnim potom zaliteva od Bolgarije, da ji odstopi ob Crnem morju pekaj zemlje, Dobrudžo imenovano, katero otrebuje za varnost svojega brodovja. Rumur"' .aj precej nemirno spominja našo vlado iri na ..ube pred vojsk'o, Toda, Bolgarija čisto pravilno odgovarja, da ne more dati Rumuniji svoje zemlje, dokler ne vef, Kaj bo sama dobila od Turfcije. Turki seveda liujskajo Rumunijo," naj si z orožjem poišče zemljo pri Bolgarih. Tako bi Turki vendar-le dobili zaveznike. Turki so pri pogajanjih v Londonu ravno radi tega takb trmasti, Ker &e vedno upajo, naliujskati Rumunijo na vojsko zoper Bolgare. Rumunski vojni minister je predložil poslansk.i zbor' nioi zakonski načrt, s katerim bi se naj pomnožila armada za 80 bataljonov. Bolgari se zanašajo na Avstrijo. Bolgarski poslanec Bobčev se je izrazil naspro. ti nekemu poroBevalcu, da nima Ruraunija nobene pravice, od Bolgarije kaj zalitevati, Se manj pa sedaj, kio se ni še niti sklenil niir, Ako bi vdrla Rumujiija v Bolgarijo, ki ,je sedaj popolnoma brez vojakov, bi vsa Evropa to najstrožje obsodila. Upa, da ne bo Avstrija Ruraunije v tem oziru nikoli podpirala. Lovčen ostane črnogorski. Precl dobrimi 14 dnevi so prinesli nekateri diinajski listi novico, da zahteva naša država od Crne gore lirib Lovcen, ako hoče, da jo lx> Avstrija podpirala, da dobi Crna gora Skačler. Gora LovSen dobi med našini mpstom Kotorora in medi črnogorskim preslolnim mestom Oetinjem. Topovi z Lovce.na lahlco dosežejo Kotor in Cetinje. Ako bi postal Lovčen naš, bi bila črnogorska prestolnica pravzaprav v naši oblasti, v oblasti naših topov. Sedaj izjavlja predsednik najvišjega sodišfia v Crni gori, Lazar TimanoviC, da Avstrija ni nikdar zaltfevala, naj se ji odstopi gora. Lovden. in da tega tudi sedaj ni storila, Bolgari za red in mir. Pod novo bolgarsko upravo so zopet hoteli nekateri jiemirni ljudje razndh narodnosti (bivši ftetniki in drugi) svoje prejšnje delovanje požiganja in ropa^nja nadaljevati. Temu pa hoče novo imenovani upravitelj Makedonije, general Vlkov, uiarediti enkrat za vselej konec. Izdal je takoj po svojem nastopu iz Seresa razglas clo vsega prebivalstva v Makedoniji, v katerem med drugim veli: ,,|Ustanovljene vojaške in posvetne oblasti pod mojim nadzorstvom jam&ijo vsem mirnim prebivalcem popolnO osebno in premoženjsko sigurnost, da se morejo okoristiti s svobodo in, z vsemi njenimi pravicami in dobrotami. Vse liiše in druga lastnina odsotnih se morajo oliraniti. Nobena samo modsebojna razprava o premoženju ni dovoljena; nobene 5etet nobeni 6etniki (roparji) ne sme'jo več obstati. Oblastnije bodo skrbele za mir in red in uvajale zakone carstva." — Tako govori samozavestea in omikan narod, Grška na lnorju in lia suhem. Na otoku Kios, ki leži v bližini Male Azije v Egejskem morju, so dosegli Grki dne 2,. t. m. nad Tur. ki zopet lepo zniago. GrSke &ete, ki so se že poprej izktoale na otoku, so prodirale1 ves dan v notranjost otolca. Turki so se dolgo upirali, a so se morali vedno umikati» En grški bataljon je prodiral proii mestecu Sv. Jurij, ki leži bolj v sredini otoka ter ]e zasodel važne turške postojanke. Turki so se zop«t umaknili dalje. Proti ve<5eru so Grki T.urke objšli, na kar so se ti brezpogojno udali. Grki so vjeli 1800 Turkov \n jim vzeli 2 topova, mnogo orožja, streliva in, živil. Na vladnih poslopjili glavnega mesta Kios so razobesili Grki grške zastave, v uradih pa so nastavili grške uradnike. — Iz Carigrada se p"oro5a, da so dne 4. t. m. ob 7. uri 30 rainut zjutraj zapustile 4 velike turške bojne ladje in 3 torpedni rušilci Dardanele. Med bojnimi ladjami sta se nahajali tudi že v prejšnjih bojih poškodovani križarki ,,Medšidije" in .,HamiSie" ter bojna ladja ,,,Torgue-Reis". Ladje so odplule v smeri proti Kiosu, Slišalo se je streljanje in sodi se, da so je vnela bitka rnedi grškim in turškim brodovjem, o katere poteku pa Še sedaj, ko to pišemo, podrobnosti niso znane. — Boj za Janino v Epiru se Še vedno nadaljuje. TurŠka posadka se čvrsto brani, Grki so sicer že zasedli vec važnejših turških postojank pred mestom, a o pre3aji Jianine baje- sedaj Š« ni govora. Dne 4. t. m. sta se vršila pri Lessani in Bizani vroča boja. Grški toptovi so prizadjali Turkom mnogo Škode. Turški i>apad je bil odbit. Strah pred voisko. Nemški praški dnevnilč je izračunil, da se je vsled vojske in napetosti med velesilami napovedalo v Avstriji že C0 k.onkurzov, pri katerili znaga za vsako posamezno tvrdko primanjkljaj najmajnj 100.000 kron, Torej vse izgube skupaj bi iznašale pri teh konkurzi.h. 182 milijonov. Zraven tega je šo propadlo vefi tiso8 tvrdk, pri katerih je znaSal primanjkljaj za vsako posamezno manj kot 100.000 kron.