Leto LXIV., št. 75 aprila Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, ve«ji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Df UFRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon it. 8122, 8123, 3124, 3125 in 3126. PODRDŽN ICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.-- Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. TAJNI CILJI AVSTRIJSKO • NEMŠKEGA CARINSKEGA DOGOVORA „Prager Presse" — Nemčija In Avstrija stre-Srednji Evropi — Verjetnost tajne pogodbe Senzacijonalen članek mita po hegemoniji v Praga, 3. aprila. >Prager Presse« objavlja uvodnik pod naslovom >Av- I strijsko-nemška pogodba v historičnih perspektivah«. Pisec Jaroslav Papou-šek dokazuje v članku od točke do točke, da je avstrijskonemski dogovor točna kopija carinskega dogovora, ki je bil sklenjen 14. februarja 1828 med Prusko in Hessen-Darmstadtom, ki se je pozneje združil z ostalimi pogodbami Pruske v nemško carinsko zvezo. Sedanja avstrijsko-nemška pogodba se razen par uvodnih stavkov v ničemer ne razlikuje od omenjene pogodbe. Iz tega se da sklepati, da duh avstrij-sko-nemškega dogovora ni v skladu z Briandovim panevropskim načrtom, marveč ima tendenco slično oni, ki jo je imela pogodba pred nemškimi državami pred 100 leti. Ta cilj je popolnoma jasen. Ne gre za gospodarsko, marveč v prvi vrsti za politično združitev Avstrije in Nemčije. Carinska unija naj tvori le uvod za definitivno priključitev. Na tem ne morejo ničesar spremeniti uvodne besede te pogodbe, ki naglašajo popolno neodvisnost obeh držav. Avstrijsko-nem-ška pogodba zasleduje izrazito politične cilje, ki se dajo izraziti le v eni sami besedi: »Anschluss.« Bilo bi napačno misliti, da je to edini in zadnji cilj te akcije. Tudi nemška carinska zveza je šla preko združitve Nemčije, preko Avstro-Ogrske, dalje proti vzhodu. Nemško-avstrijska carinska pogodba izpopolnjena s pozivom evropskim državam, naj se priključijo, ima torej še drugi cilj, ki se lahko označi z izrazom »Srednja Evropa«. Pogodba 1. 1828 je bila sklenjena za dobo šestih let, toda po preteku te dobe je bila nemška carinska zveza dejstvo. Vsiljuje se vprašanje, zaključuje člankar, ali se vzorec te pogodbe in te akcije ne bo ponovil po 100 letih in več ko verjetno je, da obstoja med Avstrijo in Nemčijo dogovor, ki ni namenjen javnosti. ★ Mussolini odobrava Rim, 3. aprila. Na plenarni seji udruženja italijanskih delniških družb je imel Mussolini govor, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja avstrijsko* nemške carinske unije. Opozarjal je na to, da so se izvršili v zadnjih treh mesecih važni dogodki: pomorski spo* razum, dogovor med Indijo in Anglijo in končno avstrijsko*nemški carinski pakt. Mussolini *e naglasil, da se rao* rajo vsi ti dogodki presojati ugodno in Italija niti z daleka ne misli na to, da bi obdolževala Avstrijo in Nemčijo kršenja mirovnih pogodb. Načrti Brianda Pariz, 3. aprila. V »Matinu« se bavi Sauerwein s fran cookiind rvačrti glede na avstrijskosnemaiko akcijo in napoveduje no* ve korake Francije v Berlinu in na Ehinaju. Briand bo na seji evropskega odbora stavil svoje predloge in pojasnil, da nista Avstrija in Nemčija edini, ki smeta delati načrte in staviti predloge za omiljen je gospodarske krize v srednji Evropi. Pcpoinoma neodvis? no od tog"i bo Francija Društvu narodov predlagala, naj prouči, aii je avstrijsko* nemški carinski pakt v skladu z ženevskim protokolom in da predloži zadevo evenruels Slovanska solidarnost Predavanje ministra Demetrovića v Pragi — Popolna solidarnost Jugoslavije in Češkoslovaške Praga, 3- aprila Slovanski zavod v Prasri je sprejel v svoj delovni program serijo predavanj, namenjenih zbližanju slovanskih narodov. Serijo je otvoril v sredo naš trgovinski minister Juraj Demetrovič s predavanjem o Jugoslaviji K predavanju, ki ga je vodil predsednik narodno-gospodairskega odbora Slovanskega zavoda dr. Preiss, je prišlo več odličnih članov pravkar ustanovljene Ceško-slovaško-jugoslovenske trgovske zbornice v Pragi, kakor tudi odličnih predstavnikov Češkoslovaškega javnega, posebno pa gospodarskega življenja. Minister Demetrovič' je predaval v srbohrvaščini. Govoril je o gospodarskem položaju Jugoslavije in iz njega izvirajoče potrebe po sodelovanju s Češkoslovaško. Govoreč o rešitvi svetovne gospodarske krize je dejal, da Jugoslavija odklanja nemško-av-strijsko rešitev, odrekajoč ji preferenčni princip. Ta nedostatek nam tudi pove, zakaj je nastalo v Evropi tako veliko razburjenje. Ker je nastaila svetovno gospodarska kriza deloma zaradi nizkih produkcijskih stroškov v zamorskih državah, deloma pa zaradi nesocialnega sovjetskega produkcij- skega sistema, ki ga ne more usvojiti nobena civilizirana država in ki obstoji v negaciji lastnine in svobode poedincev, se da kriza rešiti samo s socialnim zedinjenjem in gospodarsko solidarnostjo vse Evrope. Ob koncu svojega predavanja je izrazil minister Demetrovič trdno prepričanje, da bo doživela preferenČna politika polom In naglašal, da se jugoslovensko stališče popolnoma v jem a s češkoslovaškim, kar »e tiče presojanja te politike. Iz ministrovega predavanja so bili razvidni globoki socialni motivi, na katerih so slonela njegova izvajanja in pokazalo se je prepričanje o nujni potrebi, da se države Male antante gospodarsko strnejo. Poslušalci so nagradila ministra za njegovo zanimivo predavanje z burnim pritrjevanjem. Predavanja so se udeležili naš poslanik dr. Albert Kramer, kancelar dr. Samal, guverner Narodne banke dr. Pospišil, poslanec dr. Krof ta, bivši trgovinski minister dr. Pe-routka, inž. Dvofaček, posL inž. Novak, šef naše delegacije Pilja itd. Praga, 3 aprila. Danes opoldne bo ju-goslovenski trgovinski minister dr. Demetrovič preko Brna v Beograd. Grozno dejanje nečloveškega sina Ker mu starši niso hoteli rzročRi iti mater ter Praga, 3. aprila. Strašna rodbinska dra* ma se je odigrala v mali vasi Višna Stu= d ena na vzhodnem Slovaškem. Petindvaj* setletni kmet Popovič je živel s svojimi si* volasimi starši že dolgo v prepiru, ker mu niso hoteli izročiti posestva. Njegova žena ga je vedno bujskala proti staršem, kar je izzvalo vedno nove spore. Predvčerajšnjim je prišlo med sinom in njegovimi starša ponovno do prepira. Surovi sin je napadel očeta z nožem in ga sumil naravnost v st* posestva, Je umoril v prepiru očeta nato pobegnil ce, tako da se je oče zgrudi! na mestu mr* tev. Mater, ki je hotela posredovati, je po* besneli divjak vrgel v zid tako moćno, da ji je počila lobanja in je bila prav tako na mestu mrtva. Nečloveški sin je nato po« begnil in ga doslej Še niso izsledili, njegovo ženo pa so aretirali zaradi sokrivde. Dogodek je izzval med prebivalstvom sil« no razburjenje in bi bili ljudje suroveža gotov Kričali, če bi ga dobila v pest. so Eksplozija rumunskega pamifca Bukarešta, 3. aprila. V Konstanci sprejeli brezžične vesti, po katerih je Šved* ski paraSc »Abandon« pri vožnji sko^i Bo* spor, potopil, ker je baje na parniku eks* prodiral rezervoar za plin. Število smrtnih irtev je baje zelo visoko. I Nemški ministri na počitnicah Berlin, 3. aprila. AA. Oržavni kancelar dr. B riki mg in zunanji minister dr. Our* tius sta v Radon w eden ju, kjer ostaneta za veMkonočne praznike. Tudi ostali ministri so odpotovali iz Berlina zaradi velike noči. no haaakemti paesodišou. Sauerwein je mne* nja, da se bosta Avstrija in Nemčija uklo* mili temu postopku. čsL sw. s ilo Avstriji Praga, 3. aprila. Pod naslovom »Avstri* j a v zagati« objavljajo »Lidove Novrnv« članek o nemško*avstrij»ki carinski po« godbi, v katerem izvajajo med drugim: Avstrijski zunanji minister dr. Schober govori o medna rodnem sanacijskem posojilu iz 1. 1922. kakor o kakšni miloščini ter o sosedih Avstrije kakor o sovražnikih, ki niso pustili niti možnosti obstoja. V resnici ravnajo v Evropi skoraj vsi z novo Avstrijo kakor s pravim nebogljencem. Tudi Češkoslovaška je med onimd država« mi, ki so takoj po vojni dovolile Avstriji večje posojilo. Avstrija se je sedaj poka« zala ze«o nehvaležno napram vsem, ki so jo od Versaillesa do Haaga tako skrbno vodili. Vedeti bi morala, da ni v enakem položaju kakor Nemčija, ki lahko reče sa» ma o sebi, da nima ničesar več izgubiti. Avstrija ima še kaj izgubiti in šele tedaj bi spoznala, kako so jo doslej ščitili. Madžarske izmišljotine Beograd, 3. aprila. M. »Pesti ttirlap« z dne 31. marca poroča, da je avstrijski zunanji minister dr. Schober v neki izjavi, ki jo je dal dopisniku tega Itsta naglasil, da so »delegati neke države z juga« sprejeli vest o načrtu avstrijsko nemške carinske unije »z velikima simpatijama in izjavil, da bodo referirali o tem na pristojnem mestu m se posvetovali o eventuelnem so-đe'ovanju v tel uniji«. »rfniap« misli, da :e država, ki jo je imel v mislih dr. Schober, Jugoslavija. To tolmačenje peštanskega lista, v kolikor bi se moglo nanašati na delegate Jugoslavije je popolnoma neosnovano. Na Dunaju v tem času sploh ni bilo nobenih jugoslovenskih delegatov. Zveza industrijcev se pritožuje Odgovor na pritožbo proti ljubljanskemu občinskemu proračunu Pred obnovo dela v slovenskih rudnikih Ljubljana, 3. aprila. Kakor izvemo iz merodajnega vira, je pričakovati, da bo izdala državna železnica v najkrajšem času naročila premoga za mesec april. S tem bo zopet vpostavljeno delo v slovenskih rudnikih in je pričakovati, da se bo prihodnji torek zopet delalo. Komunistična akcija v Reichswehru Berlin, 3. aprila. »Vossische Zeitung« poroča iz Furstenwalda, da so oblasti odkrile tajne komunistične celice med vojaštvom. Aretiranih le bilo sodem vojakov konjiškega polka št. 9 in več delavcev. Vsi so člani komunistične stranke in so širili med vojaštvom komunistične ideje. Osumljeni so, da so snovali tajne celice med vojaštvom in pripravljali opor. Zoper vse aretirane Je uvedeno kazensko postopanje. Nov hitrostni rekord London, 3. aprila AA. Kave Dom je dosegel včeraj na reki Parana v bližini Bue* nos A i resa z motorno ladjo »Miss England« hitrost 103.49 milj na uro. EVne 20. marca je vozil Američan Garwood z motorno ladjo »Miss America« s hitrostjo 102.15 milj n* uro. Tako si je AngKja zopet priborila sve tovni hitrostni rekord na vodi. Rekord po* kojnega sira Henrija Segrava je znašal na jezeru Windermere 96.76 milj na uro. Grof Karolyi toži zedlnjene države Budimpešta, 3. aprila. Grof Kairo!yi je vložil tožbo zoper Z edini ene države zaradi izplačala 16.214 dolarjev. Grof Karoljn je ta znesek nabral 1. 1914 med madžarskimi izseljenci v Arneriki in ga ie nameraval uporabiti za borbo za neodvisnost Madžarske. Ob izbruhu svetovne vojne je Amerika ta denar konfiscirala. Grof. Ka-rolya naglasa v tožbi, da on ni pripadnik nobene držav« in torej tudi ne more biti njegov denar zaplenjen kot lastnina pripadnika sovražne države. Smrt nemškega učenjaka Rim, 3. aprfta. Na potovanju po Kaliji je iznenada premamil profesor prava na berlinski univerzi dr. JGpp. Zadela ga ie srčna kap. 10. anrils t* imel 69 let. Pokoj- f ntik ie zaslovel v znanstvenem svotu kot j odličen 1 Ljubljana, 3. aprila. Zveza industrijcev je 1. aprilu razposlala okrož-meo, v kateri vabi svoje ljubljanske člane, da se pritožijo proti ljubljanskemu občinskemu proračunu za leto 1931. Zveza industrij cev je mnenja, da se mora potreb* ©čina proračuna znatnp znžati, da se mora v proračunu vpoštevati donos kuluka in^s to davščino ^nižeti občinske doklade na državne davke, in končno, da 6e mora od* praviti davščina na blagovni promet, ki za* deva industrijsko predelavo in industrijsko produkcijo S sv*>jo aprilsko okrožnico Zveza indu; stri j cev zavestno ali nezavestno zavaja svo* je člane, ko utemeljuje znižanje proračun* ske potrebščine s tem, da primerja porast proračunu s skupnimi številkami rednega in izrednega proračuna. Pri objektivni kritiki je namreč treba po načelih teorije in prakse strogo ločiti redni in izredni promet, ker je treba, kar že beseda pove, redne potrebščin ne, kriti z rednimi dohodki, izredne pa z iz= rednimi bodisi s začasnimi davščinami, ali pa — kar se v praksi vedno godi — z poso= j ili. Le ločena cenzura obeh skupin pro= računa, nam poda pravo sliko in ne zavaja, če se jo objavi, javnosti na napačno pot in na netočno pojmovanje celega tudi za prak* tičnef a delavca često zelo zamotanega kom« pleksa neštetih vprašanj. Redni občanski proračun je znašal 1. 1930 Din 48,468.198, leta 1931 pa Din 50,590.868, torej za 2,122.670 Din več. Povišek rednega proračuna je nastal za.to, ker je morala mest* na občina letos prevzeti po zakonih in ad= ministrativnih ukrepih bremena, ki jih je po večini dosedaj nosila država. Tako je v pro* računu predviden višji izdatek za policijo v znesku Din 1,705.122, za sre/ko poglavarstvo 87.000 Din, za Borzo dela Din 87.000, za zdravljenje bolnikov 300.000 Din, za vojaški urad 130.000 Din in za protituberkulozni dispanzer 100.000 Din, skupaj 1,909.122 Din. Prav s temi poviški je pa tudi utemeljen pos višek proračuna. V zvezi s temi ugotovitvami moramo pa takoj omeniti, da izkazuje redni proračun povišek anuitet za 1,400.000 Din. namenje* nih za posojila, ki bi se navala v glavnem za regulacijo Ljubljanice, za regulacijo me* sta in za mehanizacijo cestne oskrbe. Ako upoštevamo ta povišek proračuna, potem moramo priti do zaključka, da je občina v raznih poglavjih prištedila višji izdatek za anuitete v znesku Din 1,400.000. Kajti nas vzlic dekretiranim višjim izdatkom v zne? sku Din 1,909.122 se dejansko proračun ni povišal iz naslova višjih izdatkov za orne« njene anuitete. Nestvaren je zato očitek Zveze industris jalcev, da vzbuja nagli porast proračunskih izdatkov najresnejše pomisleke. Res je, da je občina pri izdatkih kar najbolj stedila. Zveza industrijcev bi bolje ravnala, ako bi v svojih pritožbah protestirala, da se občini v prenesenem delokrogu nalagajo vedno hujša bremena, ki jih proti svoji volji mora sprejemati med izdatke rednega proračuna. Kakor že omenjeno, se kraja jo izredne po* trebšČine po navadi s posojili. Kar se tiče v izrednem prpračumu izkazanih že najetih, to še neporabljenTi posojil, je izredni prora* Čun le prikaz trenotnega stanja teh posojil, s čemur pa ni rečeno, da se morajo v pro» računskem letu izčrpati. Izredni proračun je bolj prikaz stavbnega programa, ne pa v celoti tudi kreditov, ki se bodo v resnici tekom leta izčrpali. V izrednem prometu je letos v občinskem proračunu rudi kaldrmin* ski fond v znesku Din 23.820.374. ki je na razpolago za zgradbo carinarnice in tlako* vanje cest. Ta fona se krije sam po sebi in si da vsakdo prav žalostno spričevalo, če take ali enake proračunske postavke šteje med poviške proračuna. V zadevi kuluka se je mestna obč*na postavila na, stališče, da ta davek za Ljubljano ni potreben, ker občina že iz rednih sredstev zadostno skrbi za ceste, ulice in trge. Pa tudi, če bi kuluk ostal, ga ne bi bilo mogoče vstaviti v proračun, ker prvič trenutno Se baza za odmero ni jasna in drugič mora občina pri proračunu operirati z realnimi številkami, nikakor pa z imaginarnimi, niti najmanj pa s takimi, ki jih je izračunala Zveza industrijalcev in ki jih ne moremo smatrati za resne. Ce bi občina proti vsemu pričakovanju vendarle prejela kak denar iz tega naslova, ga bo porabila tako, kot zakon predpisuje po odobritvi in pod kontrolo mestne uprave in nadzorstvenega obla-stva. Mestna občina se pa zaenkrat bori proti kuluku kot skrajno neupravičnl davščini in ker je mnenja, da so ljubljanski občani z dosedanjimi davščinami dovolj dali za ceste. Zveza industrijalcev bi imela rada še znižano občinsko doklado na državne davke in to prav s pomočjo donosa iz kuluka. Tudi ljubljanski občinski svet iskreno želi in si prizadeva znižati občinske doklade. Razumljivo gre pa občina drugo pot, kot Zveza Industrijalcev. Zvezi industrijcev je dobro znano, da je mestna občina po sklepu občinskega sveta predlagala ministrstvu financ diferencijacijo doklad na direktne davke, s čemur na žalost ni uspela dasi je kasneje diferencijacijo dosegla n. pr. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo in da je bila ta diferencijacija celo uzakonjena. Ker občina s svojo zahtevo ni uspela, je bila primorana sprejeti enotno doklado 60% na vse direktne davke. Posledica je bila, da je z unifikacijo izgubila na dohodkih Din 420.421. Unifikacija je učinkovala porazno za vse davčne zavezance, ki plačujejo zgradarino, odnosno pridobnino, za družbe, ki so zavezane javnemu polaganju računov, na rentnike pa uprav blagodejno. Za trgovce in obrtnike ter hišne posestnike se je breme zvišalo za 1,721.000 Din, dočim so delniške družbe, velike industrije in denarni zavodi ter rentniki profitirali 2,133.089 Din. Samo Trboveljska premogo-kopna družba, kjer je član nadzorstva tajnik Zveze industrijcev, je profitirala 1,100.000 Din in to vse na škodo malih pri-dobitnikov, kot trgovcev in obrtnikov. Takoj, ko bo občina dosegla difencija. cijo občinskih doklad, bo mižala občinske doklade za trgovino in obrt ter za hišne posesti, da s tem blažilno vpliva na najemnine. Zveza industrijcev bi hotela, da ostane kuluk, ki s svojo odmero favorizira ravno najbolj pridobitne kroge, znižajo se naj pa unificirane občinske doklade, ki zopet favorizirajo iste kroge. Zveza Industrijcev ne sme videti samo sebe, ampak tudi druge ljubljanske davkoplačevalce, ki še mnogo težje prenašajo davčna bremena, kot pa njeni člani. Ljubljanski občinski svet je za davčno pravičnost, ne pa za davčne oprostitve družb, kot je n. pr. Trboveljska. Zveza industrijcev v svoji pritožbi govori tudi o davščini na blagovni promet, ki se naj po njenem mnenju ukine, ne ve pa, da ta davščina ni nikaka trošarina, ampak samostojna občinska davščina (kot gostaščina), ki je ne pozna samo Ljubljana, temveč tudi druga večja mesta. Zveza Industrijcev stopa s svojo agitacijo za vlaganje pritožb proti občinskemu proračunu v krog onih maloštevilnih, ki žele slabo Ljubljani. Zveza industrijcev želi s svojimi pritožbami tudi slabo razvoju industrije, ker zadržuje in ovira mirno in redno občinsko delo, ki je posebno sedaj z gradbenimi deli dvignilo Ljubljano v gospodarsko aktivnost, katere mesto od potresne dobe sem. še ni bilo v taki meri deležno, kot baš pod sedanjo občinsko upravo. Ivan Tavčar. Novi nemški poslanik na Dunaju Berlin, 3. aprila. Državni predsednik je imenoval včeraj dosedanjega nemškega po-9laniškega svetnika v Parizu dr. Rieiha za poslanika na Dunaju. Dr. Rieth, ki je bil rojen 1. 1881 Je bil prej trgovcev Anversu. Od 1. 1914 do 1918 je bil legacijski svetnik pri civilni upravi na Dunaju, nakar je bil prevzet v diplomatsko službo. Po začasni službi v zunanjem uradu je bil imenovan za posla-niškega svetnika v Rimu, od 1. 1934 dalje pa v Pariz«. Atentator Zettra oddan v umobolnico Dunaj, 3. aprila. Atentator Bogoljub Zetka. ki je 1. februarja streljal na češkoslovaškem poslaništvu na legacijska svei-nfka Zajčka, je bil po odločbi sodišča oddan v imTobo4Trioo, ker je sodna preiskava ugotovila, da ni normalen. Zaradi tega je bn>fo zoper njega ustavljeno kazensko postopanje. Bržkone bo izgnan na Češkoslovaško. Polom italijanske banke v Trstu Trst, 3. aprila. Banka Comerciale Tri-estma je zaradi stalnegn nazadovanja prometa ukinila vse svoje podružnice ki sic?r v Milanu, TiTr'ni». P^trm. Opatvii fn na Reki ter odpustila vse nradni?Hvo nodruT/rnc, Banka ]t že dalje časa v težkočnh In io podpira nefca finančna slrnpina, očiv^"o pa tudi ta podporna akoHa ni rmcl? uspeha. Strmo 2 >S L O VENSKI N ARO D<, dne 3. aprila 1931 - 5tCV 75 Okoli ljudskega štetja v Ljubljani Popisovanje ne gre tako gladko kot se je prvotno mislilo — Težave s popisovalci V Ljubljani, 3. aprila. Z ljudskim štetjem ne gre tako gladko, kakor snx pričakovali. Mestni popisni odbor je prejel od vseh tukajšnjih uradov in šol sezname gospodov, ki so za ljudsko Štetje »sposobni« po svojem zdravju in starosti in so »na razpolago«. Izkazalo pa se je. da je med navedenci veliko število zdravstveno nesposobnih. Morali so se torej vpoklicali namestniki iz rezerve. A tudi med temi je bflo mnogo nesposobnih, bodisi bolnih, bodisi prestarih, bodisi službeno absolutno nepogrešljivih. Vrhu tesra so nekateri uradi nenadoma dobili nujna deta in so del navedenih popisovalcev zahtevali nujno zopet nazaj. Tako ima mestni popisni uTad z izpre-membami med popisovalci mnogo dela in skrbi Izkazalo se ie tudi, da so nekateri popisni krogi za enega popisovalca preveč obširni, da ima nepričakovano večje števi-vilo oseb kakor se ie računalo, da je vzra-slo več obljudenih barak itd. Tem popisovalcem Je bilo treba dodeliti pomočnike, da delo oravočasno zmagajo. Obrazci, ki so doš!i iz Beograda od glavnega statističnega urada, so deloma težje umi ji vi, preveč ali pa premalo natančni, malenkostni ali površni. Popisovalci si marsikdaj ne znajo pomagati, iščejo poduka, a ga težko prejmio, ker niti urad ne more vedeti vsega. Tako imajo popisovalci poleg težkega fizičnega dela tudi dovolj duševnega. V sokak o popisovanje ni lahka naloga. Glede narodnosti je določeno, da je za Slovence, Hrvate in Srbe izključno jugo-slovenska, dočam se vpisuje materinski jezik: slovenski, hrvaški aJi srbski. Glede nepismenosti je glavni popisni odbor odredil, da se predšolski otroci smatrajo in beležijo za nepismene, kar so v resnici. Toda po nikogar krivdi! Zato je mestni popisni Mbor odred*!, da se pri otrokih dostavi besedi nepismen še beseda dete aH otrok, da ne bo pri statisrJkih kasneje kake pomote, in da ne bomo imeli Slovenci zaradi otrok, ki Se ne hodtjo v šole in jim zato še n«i treba znati pisati in citati, nenadoma analfabete, ki jih faktično nimamo. Dijake je treba popisati tam. kjer so biJi o polnoči 1. aprila. Tudi dijaki (z dežele ali od dTugod) so v Ljubljani začasno prisotni: ako so odšli domov, so doma popisani kot trajno prisotni: ako pa so od$M kam drugam (n. pr. k sorodnikom), so ondi popisani kot začasno prisotni: v Ljubljani. kjeT jih o polnoči 1. aprtta rw več bilo. pa se sploh niso zabeležili. Pr; vojakih je treba vpisati tudi poklic v cfvHu, torej n. pr. kmetovalec — redov ... Popisovalci doživljajo vse mogoče. Vobče so ljudje ž njimi prijazni in uslužni: vendar na se najdejo tudi neustrežljtvi i-z-:emniki. Nekdo n. pr. je izjavil, da rajši odDusti štiri delavce, nego bi jih popisal. Neverjetno, a resnično. Nekateri popisovalci so razkrili po barakah in tudi stanovanjih nemogoče higijenske razmere: veliko zanikarnost in nesnažmost. preveliko oblinde^ost in bedo. •Vobče so popisovalci zelo agilni in spretni ter je med njimi večina z vso vnemo na de«u. Mestni popisni urad je v per-manenci in je določfi. da se rrm po možnosti ves popisni materijal izroči do 15. t m. Dnevi do 30. t. m. se izkoristijo za eventualno še potrebne ponovne pozvedbe in korekture, na kar se loti vsega materijala mestni osrednji popisni odbor s primerno pomočjo revizorjev. Nadejati se je, da se izvrši popisovanje v Ljubljani na vsestransko zadovoljstvo. Regulacijska dela na Ljubljanici Jeseni bomo že hoditi po novih mostovih tn tudi Prešernov spomenik bo že prestavljen Ljubljana, 3. aprila. Komaj so pričeli regulirati Ljubljanico pri Frančiškanskem mostu in postavili novo barako in nekaj odrov ter je zdrdral prvi motor, že je na mostu toliko gledalcev, da se šibi pod njimi. Firma Duki? & dru?, ki je dela prevzela, naj naglo zgradi stranska dva mosta, da se prej ne podere stari pod gledalci, ki jih bo seveda še vsak dan več, posebno pa po praznikih, ko se prične šele prava dela. Tovorni avtomobili vozijo v papirnatih vrečah cement v barako in ljudje se komaj razumejo v ropotu motorja, ki goni kompresorje, s katerimi rušijo stari beton, da se lažje prime in tesno zveze novo betonsko ozidje z njim. Pred prazniki so pričeli kopati že tudi temelje za podzemeljska skladi-y*a. kamor mestna občina namesti razne transformatorske postaje in drugo. Na vrsti je pilotiranje zagatnih sten. da se obvarujejo jame pred vodo. Postavili so motorje za sesalke, ki morajo biti zelo močne, ker priteka mnogo vode. Že pri prvih delih se je |K)kazalo, da je teren zelo slab in po večini le mehka ilovica, zato pa morajo biti postavljeni zelo široki fundamenti. Najprej zgrarjj i>odjetje desni most in ga popolnoma izgotovi, potem se pa priono šele dela pri drugem mostu, kjer stoji sedaj Prešernov spemenik. Čez Ljubljanico je tudi že zgrajena brv za provizoren prehod in za merjenje, po praznikih pa postavijo mogočen oder na S m dolgih pilotih, na katera potem polože železje in betoni rajo obode. Seveda postavijo za ta dela tudi dvigala in mešalne stroje za beton ter vsa potrebna sredstva moderne gradbene tehnike. Posebne težave dela tudi odkladanje materijala zaradi ozkega prostora in zaradi pasantov, znatno pa ovirajo delo tudi zijala, ki zastavljajo še ia že tako preozek prostor. Po praznikih prične delati kakih 40 delavcev, da najprej izkopljejo jame za opornike, ki bodo segali 4 m pod vodo. Podjetje je pričelo s tromoetovjem takoj, da bi bil z delom promet čim manj oviran. Za podjetje bi bilo ugodnejše, če bi bili najprej napravili provizorni jez pod izlivom GradašSce in tako pognali vodo v Gruberjev kanal ter bi lahko delan* skoraj na suhem. Včeraj dopoldne je tvrdka pričela tudi z deli provizornega jezu z zatvornicami pod izlivom Gradaščice. Ta provizorni jez bo stal na istem kraju, kjer je stal že ob prvi re uulaciji in so ga šele pred leti odstranili Tudi sedanji jez bo imel le leseno ogrodje in lesene zatvornice z 10 odprtinami po 4 m. Opozarjamo torej, da te zatvornice oz. Jez ne bodo take. kakor so one v Gruberjevem kanalu, ki se z njimi regulira tok Ljnbifa-nice skozi mesto. Do praznikov bodo za jez zabijali pilote in pripravljali zagatne stene. Postavitev jeza z zatvornicami je glavno delo, ki omogoča šele dela ob opornih zidovih ostale regulacije, po praznikih pa prietv-podjetje tudi z regulacijo v Malem grabnu. Ko bo jez gotov, prično tudi z izkopom obrežnih zidov na Grudnovem nabrežju in na Krakovskem nasipu, zakaj tudd ves del od šentjakobskega mostu navzgor pa do Gradaščiee bo reguliran, razen tega je pa treba regulirati tudi še kakih 150 m Gallusovega nabrežja pod Šentjakobskim mostom, ker toliko opornih zidov še manjka. Ko bo v toku vse delo od tromostovja do Gradaščice in ob Malem grabnu, bo za, poslenih seveda več a*o delavcev, kar bo znatno olajšalo že sedaj zelo malo brezposelnost v Ljubljani. Vsa dela bodo trajala kakega pol leta in bodo sigurno gotova že pred jesenskimi poplavami. Ko se torej vrnemo jeseni s postnic. bomo že hodili po novih mostovih in tudi Prešernov spomenik ne bo več stal na svojem sedanjem mestu. Če nam bo pa vroče, oremo ob levem mostu po stopnicah navzdol pod zemljo. kjer bodo razen najmodernejših higijenskih stranišč tudi prhe. Prvotni Plečnikov načrt tromostovja je sicer nekoliko izpremenien. vondar pa z regulacijo Ljubljanice, s troino-siovjem in z reguliranim Marijinim trgom in VVolfovo ulico dobi naše mesto prav v središču skoraj popolnoma novo lice, vendar bodo ]>a pri tej regulaciji ohranjene vse stare lepote. Ko bodo tudi kolibe na Poga-oarjevem trgu odstranjene in si podasta čez Ljubljanico roke Šenklavz in frančiškani, nam bo krasna slika prenovljene Ljubljane šele vidna. Iz gledališke pisarne DRAMA. Velikonočni repertoar ljubljanske drame. Na veliko nedeljo zvečer ob 20. uri je prva repriza velezabavne burke »Pri belem konjiSku«, katere dejanje se vrši v kotu naše Gorenjske. Glavno vlogo igra g Cesar, dalje ga. Nablock". g. Le-var in g. Kralj. V ostalih vlogah sodelujejo najglavnejši nosilci naše drame. Režija je prof. šestova. Za predstavo veljajo običajne dramske cene. Na veliki ponedeljek popoldne ob 15. uri se vprizor* vaška šala »Trije vaš%i svetniki«, zvečer ob 20. uri pa prvič v letošnji sezoni francoska komedija Življenje je lepo, ki ie bila lansko leto z velikim uspehom vprizorjena na našem odru. Obe ponedeljkovi prireditvi imata znižane dramske cene. OPERA. Na velikonočno nedeljo popoldne se ponovi Mililodkerjeva opereta »Dijak prosjak« z g. Gos ti če m v naslovni partiji. Ostala zasedba običajna. Dirigent g. Nef-fat. Predstava se vrša izven abonmana po znižanih opernih cenah. Zvečer ob 20. uri je premijera Rimski - Korzakova opere »Snegurka« z gospo Zlato Gjurgjeuac-Gavella v glavni vlogi. V večjih partijah nastopijo gospe Majdičeva. Španova, Ko-gejeve ter gg. Primožič, Sandn in Rirrnpel. Mehki melodijozni glasbi, pravljični vsebini je napravljena krasna odgovarjajoča inscenacija po načrtih g. Uljaniščeva. Novi sHkoviti, polni harmoničnih barv kostumi so izdelani v gfcd. ateljeju pod vodstvom g. Polaka. Izvirne plese je na študira! g. Goflovin. Dirigent g. Neffat. režiser g. Primožič. Predstava je izven abon-mana. V ponedeljek 6. t m. se ponovi izvrstna Oiarpentierova opera Liriza. Zasedba kot pri premieri. — Službeno Iz ZVS. Delegirajo se k tekmam dne 5. t. m.: ob 14. lltrrja : Maribor s. Oimperman. ob 13.30 Primorje : Sturm (Graz) g. Schneller; dne 6. t m.: ob 14. Primorje : Maribor g. Dolinar, ob 15.30 Ilirija : Sturm (Graz) g. Deržaj. — Tajnik. Kravata — to Je poglavitno! čemu se neki smehljate . . . .? Stopite vendar enkrat za poskušnjo brez kravate na ulico! SFINKS »KRAVATA, KI JEJ NI ENAKE NA SVETUe, Vas bo odlično predstavljala pred ljudmi. — Ta dragocena kravata je vsa iz enega kosa čiste svile — elastična, brez podloge. SFINKS .. čudovita kravata fin vendar le Din 85.—> fsre_ V modni trgovini Generalka za „Snegurko" Ce človek prisostvuje temu čudovitemu vrvežu različnih poedinosti. dogajanja, iz-prememb, nastajanja ter toka vseh teh stvari, ki jih obvladujeta dirigent in režiser, temu ustvarjanju iz godbe, pesmi, igre, svetlobe, ritma. barv. kulis itd. — tako skoraj 5 ur. ga vtisi končno popolnoma prevladajo, se izpremešajo med seboj, da človek za celoto tega ne najde besede. O, pač ... Sediš tako in gledaš ter toneš v mehkobo in sladkost teh melodij, pa končno spoznaš, da je oder resnična delavnica, da izhaja vsa veličina podajanja, prikazovanja, sile in lepote takšne opere — iz rezultante neštetih komponent energij. Sicer mi laiki vemo, da so potrebne za vsako uprizoritev vaje. učenje, skušnje. Toda to se nam zdi postranskega pomena, niti malo si ne moremo predstavljati, da je takšno delo zvezano s kakšnimi posebnimi težavami Tako pa človek sprevidi, da je za takšno delo potrebno mnogo prave ljubezni. Torej glavna skušnja, poleg tega pa še tehnična. In človek začne nehote občudovati režiserja. Zato ker je povsod pričujoč že zaradi tega. če bi ne bilo drugega. Iz parterja vodi vse niti. Tu je telefon: Svetlejše! Presvetlo, bolj počasi! Horizont se je izgubil! Transparenti presvetli! Tam rumeno, na desni rjavo! Senco imate! Hkrati pa mora paziti i na soliste kot na zbor in statiste. kot dirigira dirigent s svojo čarobno paličico zvočje — petje in glasbo, tako urejuje, disponira in oblikuje igro samo režiser. Toda — tudi on igra! Igra, se vživlja v svojo vlogo, obenem pa pazi na soigralce, vse vidi, nobene even-tuelne napačne kretnje ne spregleda. Teka neprenehoma na oder pa zopet v parter. 4 ure in pol! In dirigent. Nobenega tona ne presliši v tem morju zvokov. Njegova paličica pomeni ritem, takt, dinamiko celotne igre. Dirigent je diktator — harmonije. O melodijah, arijah, zborih, instrumentaciji, partiturah, solistih itd., o tem govore navadno poklicni esteti. In morda je tako bolje. Laiku n. pr. ostane vse to v srcu, neokrnjeno, neraztrgano, ker ne zna skruniti z besedami. Ce bi mu pa to ali ono ne bilo všeč, bi pa ne bil gotovo nič manj iskren . . . Tako bi rekel laik: To so melodije, ki skoz in skoz božajo srce. prava slovanska mehkoba, romantičnost in sladka poezija. Čustva se oblažijo, živci spočijejo, duh se sprosti. Zdaj je pomlad. In kaj ter kakšna je pomlad, to nam razodene »Snegurčka«. Da, to je pomlad in poosebljeno pomladno sanjanje. To razpoloženje nam povsem dopolni scenerija. V nji je zajeta umetnost narave in — naroda, narodni stil, ornamentika. — Občinstvo je sfinga, je dejal dirigent, ničesar ne smemo trditi vnaprej. Ko odhajam, se čudim ter ugibam, zakaj se je potem takem občinstvo tako odtujilo gledališču. To res težko razumeš, če si posetil »Snegurko«. Sfingo bi bilo treba vprašati. Posebni vlaki na velikonočni noredeliek Ljubljana. 2 aprila Ob velikonočnih praznikih bodo vsi via* ki zaradi običajnega velikega navala potnikov zadostno ojačeni Polep tega bodo ob ugodnem vremenu vozili na velikonočni ponedeljek Se posebni potniški vlak' ;n s: cer: Na progi Ljubljana gl. kol -■ Medvode za izletnike na šmarno goro in Katarino posebni vlak z odhodom i? Ljubljane gl kol. ob 7.30 minut: redni jutranji vlak za Jesenice pa bo sledil temu vlaku ob 7 -ir' 40 mm Na progi Kranj » Ljubljana gl kol bo za povratek izletnikov vozni posebn: vlak z odhodom iz Kranja ob 1° uri 25 minut. Na progi Novo mesto ■ Ljubljana gl kol bo peljal posebni vlak z odhodom iz No* vega mesta ob 18.30. I« Ljubljane gl. kol. do Z;danega mosta bo krenil vlak z odhodom iz Ljubljane ob 17. uri 5 Oroinut in i«ti posebn' vlak bo zopet odpeljal z Zidanega mosta ob 19 uri 55 minut proti Ljubljani. otniki se v lastnem interesu opozarjajo, da se v prvi vrsti poslužujejo teh posebnih vlakov, odnosno da v primeru popob ne zasedbe prvega vlaka počakaio na dru» gega.____ PREDSODIŠČEM — Ali priznate, da ste kresnili te? gale gospoda s palico po glavi, čeprav ga niste še nikoli videli? — Priznam, gospod sodnik, toda takoj sem rekel »pardon«, čini sem spoznal, da sem se zmotil. In dekoracijo izi&zfo Snoči Je bil zaključen — Zanimiv?? razstava vzornih iztozb in del tečajnikov Ljubljana. 3. aprila. Da nudi trgovskemu naraščaju priliko izobraziti se in temeljiteje izpopolniti v reklami in dekoraciji izložb, je priredil Zavod za pospeševanje obrti zbornice TOT v Ljubljani v prostorih Narodno galerije v Narodnem domu večerni tečaj za reklamo in dekoracijo izložb Ta tečaj, za katerega je vladalo velike zanimanje med trgovskim naraščajem, pa rudi med naprednimi ljubljanskimi trgovci, ki se dob-o zavedajo, kolikega pomena je dobra reklama za trgovino in da je lepa moderna izložba zrcalo trgovine se. je pričel 25. januarja, zaključen je pa bil snoči. Ves čas je tečaj posečalo okrog 30 gojencev po dvakrat do štirikrat na teden. V tečaju so poučevali absolvent višje trgovske šole za reklamo in dekoracijo v Berlinu g. Milan Prenk, akademični slikar g. prof. Saša Santel in inž. Matanovič. Program tečaja je obsegal: 1. teoretični pouk: kupec v toku cestnega prometa, dekoracije kot sredstvo za pridobivanje kupca, psihologija kupca. 2. Praktični pouk: dekoriranje blaga vseh vrst. različna izgradba izložbenih oken in predalov, prevleka izložbenih oken. pravilno ravnanje z izložbenim blagom 3. Nauk o barvah: risanje in slikanje, harmonija barv, slikanje izložbenih ozadij in reklamnih napisov, pršenje barv in podobna slikarska dola. 4. Slikanje reklamnih slik in napisov, izložbeni plakati, osnutki i ns era tov in razni slogi ter način pisave. 5. Razsvetljeval-na tehnika: pravilna razsvetljava izložbenih oken in razsvetljava blaga. Tečaj je bil snoči oficijelno zaključen. Da se pokaže javnosti njegov uspeh, je priredil zavod razstavo 15 vzorno dekoriranih izložb raznih trgovskih strok in nekatera vzornejša dela gojencev. Snoči se je zbralo v dvorani Narodne galerije poleg odličnih predstavnikov javnosti tudi precej občinstva. Razstavo je otvoril pod- predsednik TO I g Ogrin, ki ji najprej toplo pozdravil ravnatelja Trgovske Rgjdc-mije g. Pirjevca. predalnika Iruftva Merkura dr VVmdtsche.rja, rcvnntt 'jubljanskega velesejma dr. Dularja in dr. Pretnarja kot zastopnika TOT. nato je pa poudarjal, da je razstava velikega pome-na za naš trgovski naraščaj, pa tudi :i naše trgovce, ki se morajo pač zavedati praktične vrednosti moderne reklame :n dekoracije. Za njim je v imenu TOI govori! dr. Pretnar, ki je omenil, da je bil teoaj prvi te vrste v Ljubljani in Jugoslaviji ?plch. Tečaj je v polni meri uspel, čeprav je razpolagal samo s skromnimi sredstvi Tečaj in razstava sta v celoti namenjena trgovskemu stanu. Današnja moderna doba zahteva od trgovca zelo veliko, uspel pa bo samo trgovec, ki je sposoben voditi moderno reklamo, kj bo znal dekorira* i svoje izložbe in konkurirati v ceni ter splošnem aranžmaju. Slabe izložbe so slabo izpričevalo za trgovca. lepa izložba je zrcalo njegove trgovine. Tudi v tujsko prometnem pogledu je važno, kako so dekorirane naše trgovine in izložbe. Lepa izložba napravi na tujca najboljši vtis. Dr. Pretnar je nadalje poudarjal, s kolikimi težavami se je moral boriti tečaj, z dobro in trdno voljo je pa premagal vse teSko-če. Zahvalil se je toplo vsem trgovcem in razstavijalcem. ki so dali na razpolago blago za razstavo. Nato je bila razstava otvorjena, profesor šantel je pa občinstvu pojasni! podrobnosti razstavljenih slikarskih dol ter tolmačil barvno harmonijo. Razstava je prav zanimiva, napravljenih je 15 koj z ličnimi, prav okusnimi aranžmaji. Razstavile so razne tvrdke, tako Peko . šin-kovec-Soss, Juhan*, ^Kalodont«, Schicht. Odol in dr. Vse koje so bile dekorirane in aranžirane po idejah gojencev samih. Razstava bo odprta še d revi od 20. do 21. motim T\VNO P ATT I ERA naš najslavnejši tenorist, član berlinske opere goetnje v Elitnem kinu Matici v opernem velefilmu Voleeenzacija! Pride! Premiera! Velik požar na Viču Ljubljana. 3. aprila. Na Viču, blizu posestnika Pleska, po domače šusarja, kateremu je lani polati zgorelo gospodarsko poslopje, je nastal snoči požar. Pogorelo je precej veliko gospodarsko poslopje posestnika g. Lovra Zorca, po domače Sluhca, ki ima hišno številko 13. V času, ko so opazili ogenj, to je kmalu po 22. uri, so gospodinja in otroci, katerih je 7 in so še vsi nedorasli, že spali, dočim gospodarja ni bilo doma. Prav tako sta že spala na podu domači hlapec in pastir. Ogenj so opazili najprej gostilničar g. Slavko Novak in njegovi gostje, med njimi gg. Peterca in Knez, ki so takoj zbudili Zorčeve hitro poklicali v gorečem poslopju speča hlapca in pastirja, nato pa pomagali rešiti še živino iz hleva. Stanovanjska hiša sicer ni bila v neposredni nevarnosti, ker stoji par metrov proč. vendar so zaradi varnosti spravili iz nje speče otroke. Veliko poslopje, obstoječe prav za prav iz treh objektov pod eno streho, iz skednja, svinjaka, hleva, šupe za steljo, v kateri je bil se z listjem naložen voz. in shrambe za krmo. je pogorelo do tal in niso mogli zaradi silne vročine rešiti niti vozov iz kolaraice. Obenem s poslopjem so postali žrtve plamenov mla-tilnica. čistilnica, siamoreznica, koleselj, dva voza za pesek, lojtrski voz. pet sodov, skobelnik in vse drugo, kar je bilo v poslopju. ♦ Na kraju požara se je kmalu zbralo precej ljudi, ki so pomagali na pomoč prispelim viškim in brdskim gasilcem omejevati požar, ker na reševanje ni bilo več misliti. Neumornemu prizadevanju gasilcev se je zahvaliti, da se ni požar razširil še na številna sosedna poslopja. K sreči ni bilo vreme vetrovno, kar je lajšalo omejevanje ognja, zlasti ,ker je bilo gašenje zaradi oddaljenosti vode združeno z velikimi napori. Pri gašenju se je izkazala posebno viška motorna brizgalna, ki je z močnimi curki vode krotila divjajoči element in tako polagoma odstranila nevarnost za prestrašene sosede. Gasili so do 5. ure zjutraj. Kakor se sodi. je začelo goreti v nle-vu. Najbrž je zločinska roka že v zgodnjih večernih urah zanetila v hlevu ogenj, ki je I počasi tlel m naposled v polnem razmahu 1 objel vso poslopje, zakaj po pripovedova-^ nju sosedov je bilo najprej opaziti le mal plamen, a nekaj minut nato je gorelo že vse poslopje. Skoda se ceni na okrog 200.000 Din in je tem občutnejša, ker je posestnik nedavno stornira! zavarovanje premičnin, a poslopje je imel zavarovano le za 60.OO0 Din. Nesrečni posestnik je v zadnjih desetletjih že trikrat pogorel. KOLEDAR Danes: Petek, 3. aprila 1°31. katoličani: Veliki petak. pravo6Javr>i: 21. marca. Žar* ko. DANAŠNJE PRIREDITVI!. GledaJsšča m kinematografi zaprti. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli. Dunajska cesta. Bakar* čič. Sv. Jakoba trg. Ne igra] se z granato Ljubljana, 3. aprila. Včeraj popoldne se je na Jezici pripetila težka nesreča. France Hva^tja. 13letni dijak k Savelj, je že lami poleti našel <.h Savi »taro granato, katero je odnesel do* mov. Za granato se potem ni več brigal, včeraj jo je pa zopet staknil, vzel jo je in odšel z njo na polje. Tam je tako dolgo razbijal po njd, da mu je eksplodirala. Po« bledice so bile seveda hude. Drobci grana« te so fanta močno ranili. Na levi nogi ima dve večji rani, ranjena je tudi desna noga, drobci so mu pa tudi precej razmes;!ril obraz. Težko poškodovanega fanta so snoči pripeljan v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno, vendar pa zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje. SE DVE NESRBOI. Včeraj poldne so pripeljali v bofalico 40ietno posestnico Marijo Lah iz Dolskem Lahovi so včeraj grabili steljo m jo salo« žih* na voz .Ko je posestnica pognala konje, so se splaš^i in nenadoma potegnili. La* hova je padla pod voz m si zlomila desno nogo, zadobila je pa rudi notranje poškodbe. — Janez Mrhar, 301etni delavec i/ Do* lenje vasi je pri delu padel in si »lomil desno ključnico. Prepeljali so ga v bolnico. Praktična žena. — Zagotavljam vas, da bi lahko živel samo od vaših poljubov. Ali liuće-te postati moja žena? — Da, toda preje bi rada vedela, od česa bom živela jaz. Stev. 7S >S L O V E N 8 K 1 N A R O Dc, dne 3. aprila 1931 Stran * •Male in -nujne oglase sprejema uprava .Slovenskega Naroda* *« putri 9 soboto 4. i. *tt. samo do Cm ure dopoldne Dnevne vesti Minister Demetrovič gost dr. Beneša. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš H priredi! z gospo soprogo v torek na čast jugoshovenskemu trgovinskemu ministru .1 Dernetroviču na svojem domu občd. ki so se ga udeležili poleg ministra ;n njegove soproge šef njegovega kabineta dr. Mašič. naš* poslanik v Pragi dr. Albert Kramcr g člani poslaništva in naše delegacije s xekcijsk"m Sefom Pilio in dr. Laza-revičeni. ministra dr. MatouŠek ip Bradač. sekcMsk' šef dr. Pazderka, ini niste rij aln-i svetnik dr. Frankenberger. sekcijski §ef Martinec, zastopnik trgovinskega manistr-stva Jr. Dej! ter zastopniki zunanjega ministrstva dr. Krofta. Strimp!. Friedmann in ing. Cii" choloušek — Vefer na ča^i minUtru Denietroviru v Prasi. NhJ poslanik v Pragi dr. Albert Kramor je priredil z cospo soprogo v torek t palači nagega poalaniMva v ožjem krogu rečer na čast nagemu ministru trgovine J. Dernetroviču Večera so se udeležili s svojimi soprogami namestnik ministrskega predsednika minister Bechvne. miniatri dr. Beneš. dr. Matoušek in Bradač, kancelar dr. Šamai poslanec dr. Krofta, dr. Peroutka, Sefa obeh delegacij pri trgovinskih podajanjih Pilja in dr. Friedmann in 3e nekaj drugih članov delegacij. Večerji je sledila recepcija, h kateri so prišli med drugimi ministra dr Slavik in dr. VisUovskv, poslamM in senatorji, županov namestnik dr. štula, vseučiliskj profesor dr. Murko, škof Gorazd, zastopniki ministrov, magistrata in člani CsJ. juifoslovenske lige. — Odlikovanje češkega glasbenika. Profesor-beograjske glasbene šole in prvi vijo-linist beoarajske opere Karel Holub je bil odlikovan s častno diplomo Saveza muzičara za zasluge, ki si jih je pridobil med svojim 12-letnim delovanjem v Jugoslaviji. — Novi podporočniki. <5in podporočnika so dobili absolvirani gojenci nižje sole intendantske akademije Zdravko Pulko, Salva tor Roblek. Josip Božič, Bozo Matu-lin. Vekoslav Logar, Bruno Ceh, Milan šproc. Dragotin Mraljak in Janko Mazi. — Sprejem aktivnih oficirjev v žandarmerijo. Komanda žandarmerije potrebuje za popolnitev žandarmerijskega oficirskega kadra 20 aktivnih oficirjev. Prija- j viti se je treba komandi dc 15. maja. ^- Nove cigare. Uprava državnih monopolov spravi v promet še pred prazniki nove. luksuzno opremljene kolekcije po 22 komadov najfinejših cigar. škatlica ' novih cigar bo stala 100 Din. Zaenkrat ' pridejo te cigare v promet samo v Beo- { gradu. Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Dubrov- j niku in na Sušaku, pozneje pa tudi po drugih krajih. — Sprejem gojencev v brodarsko podčastniško solo. Razpisan je natečaj za sprejem 170 gojencev v brodarsko podčastniško šolo v Mandalini, Prošnje je dravski banovini 3 (7), v savski bamo-vmi — (6), v vrbaski banovini — (3), v primorski banovini 1 (2), v drinski banovini 3 (5), v zetski baonvini — (2), v dunavski banovini 9 (12). v moravski banovini 1 (14), v vardarski banovini 2 (11). Beograd. Zemun. Pančevo 1 (6). Otvorjene prisilne poravnavc izven konkurza: v dravski banovim 1, v savski banovini 2, v drinski banovini 3, v dunavski banovini 5, v moravski banovini 1, v vardarski banovina 1, Beograd, Zemun, Pančevo 3. Odpravljen: konkurzi: v dravski banovini — (9), v savski banovini 2 (2), v drinski banivoni 1 (—)- V dunavski banovini 6 (9), v moravski banovini 2 (6), v vardarski banovini 3 (1), Beograd, Zemun, Pančevo l (4). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1, v savski 2, v dunavski banovini 1 — Dostava poštnih pošiljk pri po*tah savske banovine. Uradno se naznanja, da i »ostavlja na področju savske direkcije pošta Čakovec na dom tudi vse pakete ne glede na težo in označeno vrednost, medtem ko joste: Dekanovec, Donja Dubrava, Donji Kraljevce, Donji Vidovec, DraŠkovec, Porican. Kotoriba, Macinec, Mala Subotica, Mursko Središte, .Vedelišče, Podturen. Sveta Marija na Muri, Strigova in Vrati5enec ne izplačujejo na domu poštnih in čekovnih na-kaznic. — K podražitvi kvasa. Včeraj smo poro* ča!i, da so Izdelovalci kvasa podražili kvas za 20 para pri kg. Pri tem se je pa vrinila neljuba pomota, ki so jo lahko čitatelji rtak sami popravili. Po podražitvi stane kvas 31.20. ne pa 51.20 Din. C/* — Vojaki na odru. Na velikonočni pone j oeljek ob pol 21. bo v Sokolske m domu v l škof ji Loki predstava, kakoršne še nismo I imeli. Igrali in deklamirali bodo namreč sami preprosti vojaki 5*2. pešpolka. ki je v treba poslati komandantu sole do 1. sep- ; T. ... . f r ... * „ ^ v i ^kofji Loki v garmziji. A ne morda dijaki al* em ra J izšolani fantje, temveč kmečki sinovi Iz — Potovanje v Belgijo. V cilju poseta i SUre Srbije in Makedonije, ki z večine se velike izložbe v Bruslju, ki se bo vrši! ta f>lsati in 5itatj nigo znali ko M ?Tm k vojakom, sedaj jih pa za presveto naroda j vneti poročnik g. BradoviČ, junak, ki mu je - škofja Loka zaradi njegove orjaške postave nadela ime Triglav svoje momke tako izobrazil, da se z njimi lahko pokaže pred mesec organizira druStvo »Putnik« veliko ekskurzijo v Bruselj preko Pariza. Program potovanja predvideva poset Pariza, z zadržavanjem 2 dni v Bruslju, Ostendu, Gandu. Asiversu In Ličgu. Pri povratka poselijo izletniki za en dan Miinchen. kjer si ogledajo muzej in razne zanimivosti. Ekskurzija bo trajala 17 dni. Odhod •« Beograda 16. aprila, povratak 2. maja. Potovanje bo pod nadzorstvom strokovnjakov jn organizirani bodo sprejemi na čast izletnikom od razstavnega odbora V Bruslju in od naŠilj poslanstev v Parizu in Bruslju. Celokupni stroški za potovanje znašajo Din 6800. vračunano je bivanje v prvovrstnih hotelih, vožnja II. razr. brzo-viaka in osta!^. Ta cena se računa od dr-r žavne meje Jesenice ki nazaj do državne meje. Natančne podatke daje društvo »Putnik < v Beogradu in podružnice v Ljubljani in Zagrehu. — Velikonočni Izleti v Južne kraje. SPD naznanja, da so predvideni sledeči velikonočni izleti; 1.) Vzhodna Srbija: Bor — Rrestovačka banja — Zlot — Zlotska pečina, povratek z ladjo čez Djerdap iz Prahova. 2) Užička Požega - Arllje — Mu* Kanj (1554 m) — Tvanjica, 3.) Suva planina fl$08 rti) - Svrljiške planine (1267 m) -Prekrnoška pelina. 4.) Tara z izleti v bližnjo in daljno okolico. Odhod skupin je v četrtek 9. aprila zvečer, povratek v torek 14. aprila zjutraj, a iz Prahova v ponedeljek ||, aprila zvečer. Izleti bodo imeli težje in lažie. ter skrajšane varijanr te: vršili se bodo le če bo zato dovoli udeležencev Za velik! letni izlet pa je predvideno: Prokletije (2556 tn) — Kiomp-V« (24M m) (zetska banovina) z varijan-tami: Povratek v Beograd ali bivanje na morju oko-fi Kotora. Izlet bo trajal okoM 14 dn;: odhod v nedeljo 12. julija. Vsa na^ tančna pojasnila daje prof. ing. Dušan Podgradski, Beograd. Pctn gradska 10. — Konkurzi in prisilne poravnave, j javnostjo. Naša vojašnica ne vzgaja le dobrih vojakov, temveč je tudi prava narodna £ola. kjer se fantje nauče vsega. če9ar j'm domači kraji še niso mogli dati Občudovanja vredno }K>žrtvovaliiosi in gorečnost oficirjev za izobrazbo preprostega naroda pa zasluži največjo pohvalo in priznanje, saj je to prava bratska ljubezen do podrejenih jim sinov preprostega nareda, ki v petsto-letneni narodov ni imel prilike, da se izSola Že zato prireditev, ki nas navdaja z naj večjim ponosom, zasluži, da se je udeleže najSirsi krogi tudi iz Ljubljane in drugih krajev. -~ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno vreme. Včeraj je bile de po večini krajev nase države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15, v Ljubljani 11.2, v Skoplju 10.4, v Zagrebu 9.8, v Beogradu 9.2, v Mariboru S.©. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761 .S mm, temperatura je znašala 0.6. — L ju brka svoje žene ustrelil. Pred sodiščem v Beli cerkvi se je te dni odigral epilog krvavega zločina. 14. januarja je r^ini Kovin posestnik Branko Budimlič ustrelil jHjaeatnika Joco Vranica, njegovega oeeta pa težko ranil. BudiniliReva žena, Leposava. mati štirih otrok, je imel« že več let Jjii-r bavno raamerje z Vranicam, Ta je zapodil svojo ženo in prigovarjal Leposavi, naj pobegne z njim. Leposava se je ree dala pregovoriti. Pebegniila sta v Dulovac, k|er s« ju pa orožniki aretirali in pripeljali nazaj v Kovin. Leposava se je vrnila k možu. toda Vra*lič ji ni dal miru. Neprestano jo je zaleaoval. prežal je noč in dan pred njeno hišo in opetovano zahteval, naj pride k njemu. Orožji ji je, da bo njenega moža ubil. njej pa odrezal ušesa in nos. Leposava se je r>rnšt\o industrijcev in veletrgovpev V 1 groženj ustrašila in se znova preselila k Ljublianj obiavlja za čas od 21. do 31. njemu, mož ji je pa celo pomagal prenaiati marca 1931. sledio stat;#tiko (številke perilo iri obleko k Vraniču. To je bilo 14. v oklepaju se nanašajo na isto dobo pre- januarja. K^> Je pp- Budimlič stopil v Vranj- tečenega leta): Otvorjeni konkurzi: v eevo hišo, sta se tekmeca sprla, Vranic in njegov oče sta ga podrla na tla in mu u roži 1 a z nožem. V iilobranu je Budimlič streljal ua oba Vranic je bil takoj mrtev, njegov oče pa težko ranjen. Sodišče se je prepričalo, da je bil Vranic velik nasilnež in da je Budimlič ravnal v silobranu ter ga je oprostilo. — Svaka umoril. Pred sodiščem v Som-boru je bil te dni obsojen na 8 let težke ječe mesar Čtefan K oni p iz Belega Manasttr-ja, ki je lani o. novembra v prepiru zaklal svojega svaka Franca Lan na. Konig se je ugovarjal s silobranoui, večina prič ie pa izpovedala zanj neugodno. Iz Ljubljane —lj Rožice na ulicah. Danes so mestni vrtnarji zasadili gredice okrog Vodnikovega in Prešernovega spomenika / modrimi ma čohamd, v rondeli pred frančiškansko cer* levijo so nasadili same rumene mačehe, ki že deloma cveto, ko pa posije toplo solnce, bodo polne cvetja. Tudi pod gradom v Ti* vol i ju »o na terasi še zasajeni tulipani, spo« daj so p:i uredili velike pisane skupine iz raznobarvnih mačeh, belih in rdečih manje* tic in sinjih potočciic, da bo Velika noč vsa v cvetju — ali bomo pa še malo počakali. RpftV tako bogat.-) s tulipani in drugimi po* mladanskimi cvetlicami okrasi mestna vrt* na rij a tudi park na trgu kralja Petra. —U Prodaja sadik na Krekovem trsa. Zadnjo sredo je bil prostor pred Mestnim domom jako živahno tržišče. Sadjarji iz škofiek)§ke okolice to ie iz Žabnice, Dor-farjev m od Sv. Duha. so pripeljali Že v zgodnjih dopoldanskih urah na stotine sadik, zlasti jabolk, hrušk, češpelj, marelic itd. Te vasi se s posebno vnemo ukvarjajo z vzgojo sadnih sadik. Med njimi so posestniki, ki imajo na svojem svetu po 15.000 drevesc. Pa tam od Dobrove sta biLa tudi dva kmeta s številnimi sadikami. Ločaui gredo s sadikami tudi na Hrvaško in iz kupi j o zanje lepe denarje. —lj Zadnja pot ge. Ljudmile Zobčeve. Včeraj popoldne so spremili ožji sorodniki in mnogi prijatelji na znanci ugledne rod* bin gospo lTfudmrlo Zobcev o k vodnemu počitku. Ppgrob je pokazal, kako priljubljen na je bila pokojna gospa. Dolg žalni spre; vod. pred katerim so nosili več vencev, se je pomikal po Zaloški, Ahacljevi m §mar* rinski cesti na pokopališke k Sv. Križu, kjer bo blaga pokojnica mirno počivala. Bodi ji lahka zemVja! —lj Veliki tedei nam je prinesel tudi klopi v nase parke, ki smo jih res že pogrešali ob souichih dnevih, zlasti utrujene mamice z otroškimi vozifflki na izprehodih. Klopi nam bodo prišle posebno prav ob praznikih — seveda, če ne bo deževalo. Nekateri pravijo da bo. a k sreči samo teisti, ki nameravajo praziuovati — doma za Lloydu-obeni zbor te organizacije god ban i kov. ki ima 107 članov po vsej banovini, v Mariboru pa podružnico, ki popolnoma avtonomno posluje. Točno jo zbran odbor s predsednikom g. kapelnikom g. Neffatom na čelu in, ker imamo dopoldne pri -Slov. Narodu< silno malo čaea, »em »i iz poročila prijaznega tajnika g. Staniča naglo napravil podroben izvleček, blagajnik o. Hafner mi pa 5e ni mogel postreči, ker Se niso prišli člani mariborske podružnice, ker seveda tudi poslali niso svojih poročil. Lepo smo torej čakali in samo veliki petek je kriv, da se nismo smeli pokrepčati z golažem. Sreča za re stav ra terja, da ga ni pripravil za pričakovano množico gostov, zakaj prišlo jih jc le 17 in g. Neffat je hočeš - nočeš moral vstati in konstatirati, da je po pravilih navzočih vsaj Še 50 članov, zato se pa lepo zahvaljuje za udeležbo in naznanja, da se občili zbor vrši v nedeljo 19. t. m. na istem prostoru in ob isti uri ne glede na število navzočih. Nič hudega, saj bodo notic« tudi še čez 14 dni veljavne in porabne... r—lj * Afrika govori« — vsa Ljubljana se zanima za ta film, ki obeta biti velika sen zacija. Samo jutri od 11. do 13. ure se dobe vstopnice za nedeljsko premiero ▼ predpro-daji. Premiera se bo vršila na vel. nedeljo In ponedeljek vsakokrat ob 11. uri dop. v prostorih Elitnega kina Matice. — lj Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek, dn« 9-aprila 1931 ob pol 9, uri zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Na vrsto pride predavanje neposredno praktične važnosti za vsakogar, ki ima kupoijske posle. Preda vanje bo o sledečem predmetu: »Kako sklepamo in izpolnjujemo pogodbe v navadnem kupčijskem poslovanju?« O tem zanimivem predmetu izpregovori gospod dr, Josip Ha-cm. odvetnik v Ljubljani. Gospod predavatelj slovi za odličnega pravdnika ter bo kot vajen govornik in vešč praktik brezdvomno v vsakem pogledu umel zadovoljiti poslušalce. Vstop je brezplačen. Oostje so dobrodošli. 182-n —lj Ciril Metodove razglednice so dobe v trgovinah, trafikah in družb, pisarni. Kupujte družb, razglednice, ker a tem podpirate družbo, ki je slov, obrambno šolsko društvo ter vsestransko podpore zelo potrebno. _ Bolgarska pianistka Dobri Hristrmi, ki kencertriral a ta t, m. v Filhermonični dvorani je uživaJa prvi glasbeni pouk v Zofiji in končala v Parizu. Umetnica pride prvič kot koncertna pianistka v našo kraljevino in bo imela tu tri koncerte in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Naša dolžnost je. da posetimo koncert Slovanke in sosednje Bolgarije v najlepšem številu. Pred-prodaja vstopnic bo v Matični knjigarni. —lj Vsi ljubljanski kritiki so napisali najlaskavejše ocene o letošnjem samostojnem kopeertu gospe Pavle Lovšetove in a|e-nih sodolovalcih: gospodične Majde Lovšetove. violinista Ffeiferja in pianista Lfpov-ška, ki sta oskrbela spremljevanje posameznih |očk. Koncert, ki sp je vršil z najlepšim uspehom v marcu, bo ponovila ga. Pavla Lovšetova s popolnoma istim programom v srexjo, dne 8. t. ni. ob 20. uri v Filharmo-nicni dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. aVajee. športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in najroneje pri Šterk nasl. Karaicnik, Stari trg 18. —U Dobava službene obleke. Mestno nać"i»tso v Ljubljani razpisuje dobav.j blaga in podloge za 50 službenih oblek, 17 zimskih sukenj, 16 pelerin in b? službenih čepic. Poleg tega razpisuje tudi izdelavo te službene obleke. Ponudbe z vzorci blaga je oredložiti do vStetega 20. aprila 1031 mestnem« ekonomatu. kjer se dobijo tudi vse potrebne intonnacijc t. j. dobavni p:>-goji in na ogled vzorci blaga kakršnega bi želelo mestno načelstvo. —1) Gledališka blagajna — dnevna — posluje v opernem gledališču in sicer na veliko soboto zjutraj od 10. do lo. ure. popoldne je blagajna zaprta. Na veliko nedeljo od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure, na velik; ponedeljek pa od 10. do 13. ure dopoldne. Za operne predstave posluje blagajna na veliko nedelio in veliki ponedeljek kakor običajno za dramske predstave pa v glavni veži opernega gledališča. —lj Uboj. Včeraj dopoldne je bil v Ljubljani izvršen zločin, katerega žrtev je postal 21-letni delavec France štrajner iz Velikega Gabra nad Litijo. Okrog 11. se je vračal štrajner v družbi Martina Kr-žišnika in njegove žene. Franca šturma in Stanka KržiSnika po Dunajski cesti domov. Družbo je pa zasledoval neki Bosanec, katerega je KržiSnik opazil pred Ka-Čičevo gostilno in opozoril nanj štrajner-ja, češ, da je to tisti, s katerim sta se nedavno stepla v Pavškovi gostilni. Tedaj je stopil štrajner čez cesto k Bosancu in ga nekaj vprašal, Bosanec je pa bliskoma segel v žep, potegnil nož in sunil Btrajnerja v levo ramo. Nato se je mirno obrnil in odšel naprej, štrajner je imel še toliko moči, da je odšel k svoji družbi, nato se ie pa zgrudil. Kržiinikovi so ga prenesli v vežo Kačičeve gostilne in pozvali reševalni avto. štrajnerja so prepeljali v boli kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč, toda ves njihov trud je bil zaman. Napadalec mu je prereza! žilo odvodnico in zaradi velike izgube krvi je st rajne r okrog 14. umrl. Bosanca so takoj po zločinu prijeli mimoidoči in ga izročili stražniku. Po» licija je ugotovila, da gre za 24-'jtnego Ibrahima Hamžiča iz Velike Kla '.uže. okraj Cazin v Bosni Moz je oženjen B Slovenko. Policija ga je včeraj ve5 ,l^n zasliševala, danes gra bo pa izročila sodišču. —lj \taterinstoi večer v zavodu 7n zdravstveno zaščiti., mater n dect. se vrfA v sredo dne aprHa lu.*1 točim ob 9, uri zvečer. Vstop prost, (iovor: prof. dr. Ozvald Kar! o temi: »Matere in hčere . —lj Lunin mrk. Snoči okrog 19. je začela luna dobivati senco, okrog 20.30 ie pa popolnoma mrknlla in postala bakreno-rdeča. Popolni lunin mrk je trajal do 23., potem se je pa luna počasi otresla sence in ob 23. je bila zopet popolnoma -Ms*a. Krasen je bil prizor o polnoči, ko je bilo vse nebo prepreženo z »baveki«, luna ie pa sijala tako jasno, kakor že dolgo n«. Slo-venec«, pač pa pošteni ljudje, ki večkrat poromajo v cerkev. Nekje v neposredni bližini mesta so barake, v katere se zatekajo ljubljanske prostitutke podnevi, ponoči pa gredo v svoja lovišča. Stalno so tam naseljene tri, seveda ne da bi bile prijavljene. Ker pa so glavna vrata noč in dan odprta, pripeljejo one tri večkrat še katero kolegico s seboj in če se ne najde za nje prostora, se par ur prebije lahko tudi v stranišču. V take kotičke bi priporočil ^Slovencu«, da malo pogleda In da jih iznese v javnost, kajti s tem bi tudi mnogo pomagal oblastim, o katerih aem prepričan, da bodo napravile konec tem žalostnim razmeram, ki vladajo v omenjenih barakah. Sprehajalec. Iz Celja —c Mestna knjižnica v Celju na vaJMco soboto in vet&o nedeljo ne bo poslovala. —c Znižanje mesnih cen v Celju. Pred dnevi ^ seljsk: mesarski mojstri znižali cene n»esa in sicer stane zdaj voIovsa« meso, ki je stalo doslej 18 do 20 Din kg, 16 do 18 Din, kravje pa. ki je stalo 14 do 16 D;n za kg. se prr>daja zdaj po 12 do M Din za kg. —c Smrtna kosa. V (jaberin 13". ie umrl včeraj včeraj zjutraj ob 5. uri v starosti 2\ let sotrudnik znane ce!jske manufakturne trgovine Vegi * Bavc na Glavn. trgu 10 gospod Julij Vegi. Mlado življenje simpatičnega mladeniča je ugass;:ia nenaJ-na pljučnica. Pogreb b danes ob 18. iz Gaberja na okoliško pokopališče. Pokojniku naj bo lahka celjska zemljica, težko prizadeti rodbini naše iskreno soža.ie' —c Iz delovanje Nabavljalne zadruge državnih nameščencev v Celiu, Pred dnevi se ie vršil v Celju redni letni nočni zbor celjske Nabavljalne zadruire dr/, nameščencev, kjer je bilo podano podr bno poročilo o uspeSnem delovanju zadružnega odbora. Zadrugiđi poslovni letni promet je znašal skoro poldrugi niiMjon dinarjev, kar je nedvomno lep uspeh in napredek Z malenkostnimi spremembam: ie bil izvoljen dosedanji odbor, ki zasluži pač vse zaupanje in pohvalo, kar se ie spozna n rudi iz občnega zbora —c Tvrdka »Bafa« ustanovi v Cel v podružnico in sicer v dosedanjih lokalih manufakturne in konfekcijske trgovine »Brata Sumer na Glavnem trgu. Tvrdka "Brata šomer« se okrog IS apr;b preseli v lokale dosedanje manufakturne trgov;, e Kari Vauič v Prešernovi ulic* poleg mest-nesa magistrata. —c Rodna sefa me&tnega občinskega sveta celjskega se bo vršila predvidoma v četrtek 9. t. m. ob 18. v sejni dvorani mestnega načetaiotva z istim dnevnim redom, kot je bil napovedan za sejo pretekli petek, k; pa se zaradi bolezni g. Ennana ni n>aglu vršiti. Stran 4 >8LOVEN8KI NARODc, dne 3. aprila 1961 Stev. 75 C. O. N 92 Etoman. —Da, to je težko reči, milostiva gospa. V takih primerih je težko kaj storiti. Mir, suho, vroče podnebje podaljša Često življenje proti pričakovanju; toda razumeli boste, da medicinska veda ne more delati čudežev tam, kjer je skoraj že vse zamujeno. Gospod Kirk lahko živi še šest mesecev-- — Sest mesecev? --ali pa šest let. To je odvisno od nege, postrežbe in dijete. —Ce vas prav razumem, gospod doktor, se to pravi, da je gospod Kirk zapisan smrti. — Tega nisem trdil, milostiva gospa; živi prav lahko še šest let. — Več pa ne? — Najbrž ne. Izključeno seveda ni; toda kar sem hotel reči je to: vaš prijatelj je neozdravljivo bolan. — Razumem ... Razumem ... Neozdravljivo. NSkoli več ne bo mogel delati, nfkoii več slikati aH risati. — Ah, torej je umetnik... Ne. to se mi zdi neverjetno. Nobenega napora ne bo več prenesel. — A če ostane tu? — Bo umrl. — Kaj pa če odpotuje v Arizono? — Lahko živi še nekaj mesecev ali let, kakor bo pač pazil nase. Dolga pavza, med katero je Zelda težko dihala. — Hvala, gospod doktor. In pravite, da so sanatoriji, kjer bi imel dobro postrežbo in zdravniško osrbo? — Nedvomno. Lahko vam priporočim izborne sanatorije in zdravnike. V Tusconu so na primer prvovrstni sanatoriji in v enem... — V bolnici ne sme ležati, gospod doktor! —$\o da, — je menH zdravnik, — posebna soba stane seveda mnogo več. — Denar ne igra nobene vloge. Vse, kar imam, mu je na razpolago. Kdaj bi moral po vašem mnenju odpotovati? — Cim prej, tem bolje. — Kaj pa, če ni dovolj trden za vožnjo? — Ga bo moral pa kdo spremljati. — Strežnica? — Strežnica. — Že razumem. — Hvala vam torej, gospod doktor ... iskrena hvala ... Da, in Če odpotuje--v Arizono ali v Tucson — ali se vrne? — Ne, če odpotuje tako daleč, se ne vrne več. Počasi se je vračala po kamndtih stopnicah m skozi vratca v ograji je prišla na cesto, kjer \o je že čakal avtomobil. Zadnje zdravnikove besede so ji še zvenele po ušesih, ko je sedla v avtomobil. — Ne morem verjeti! — je vzkliknila. — Saj ni mogoče! Toda vedela je, da je vendar Ie res. Sest mesecev ali šest let! Tako se je glasila obsodba. Sest mesecev ali šest let biti obsojen na smrt! In tak naj bi bil konec mladeniča, ki je stanoval v ulici Sa-cramento, čigar mati je bila učite jica klavirja in ki ga je ona, Zelda, ljubila nekoč iz vsega srca! Konec! V sanatoriju v Arizoni oditi iz življenja — ugasniti! Kako tragično — kako mizerno in tragično! Kako neki naj začne? Lahko bi poravnala račune, tcda to je bilo še naj- manj, saj ga ni mogla niti spraviti tja in pogledati, če je dobro preskromen. Gledališče, vedno, vsak večeT gledališče! Nikoli odmora, nikoli miru, niko-!: časa. da bi si malo oddahnila. To je bila cena uspeha. Kako vroče je nekoč hrepenela po tem! Zdaj je bila že vsega do grla sita ... In rotem Tom. zvesti Tom. ujen prijave »j, njen zaščitnik, njen »avtor«, mož, ki jo je hotel vzeti za ženo! In gospa Marnev. ki jI je bila dobra kakor d:i je njena mar: Toda bojazni, ki jo je zdaj mučia. ni mo^la zaupat- niti tej dobri, sim »a-tični prja eljici, niti njenemu sinu. Nit ni mogla odložir: svoje vloge v »Dekli«, vsaj Jo.vej ne, dokler ne spravi svojega orvega 'jubčka v sanator-i. Morda bi jo Tom razumel. Ta hip je bila zaverovana vanj, da ni bila prav nič presenečena, ko ga je zagledala v veži. kjer jo je pričakoval. Vsa srečna se mu je nasmehnila. Toda tom ni odgovoril na njen smehljaj. Nekam svečano jo je pogledal in prijel za roko. — Ali že veš? Vprašujoče oči. Mihael? Ne, saj tu je bila visoka dostojanstvena Chese-broughova postava. Tudi on je bil nekam svečan ... Nekaj se je bilo pripetilo! — Kaj se je pa zgodilo? — Kaj--kaj še ne veš? — Ne, ne vem. Povej vendar! Tvoja mati? — Ne, moja mati je zdrava. Stopiva tjale. — Prijel jo je pod roko m od-vedel v kot, kamor je njima sledil tudi Chesebrough. — Zelda, bojim se, da ti prinašava bridko vest. — Povej no že enkrat, kaj se je zgodilo, Tom! Njegovo oklevanje ji je šlo na živce. — Tvoj--tvoj mož-- — George! — Da. On je... On se je... Takoj je razumela. Prebledela je ko zid, krčevito stisnjenih ustnic in pesti mu je namignila, naj nadaljuje. — Chesebroughovi agenti so imeli nalog izslediti Georga. Imel je najeto tesno sobico v zakotnem hotelu blizu Broadwaya. Hotelsko osobje ga je klicalo in ker se ni oglasil, so takoj shi-tiM, da nekaj ni v redu. Vlomili so vrata in ga našli. Ustrelil se je, dušica, in je bil seveda takoj mrtev... Ko je prišel Chesebrough. so pregledali njegove stvari — mnogo jih itak ni bilo, kaj ne, gospod sodni svetnik? Kupček pepela - nedvomno je sežigal pisma in listine — dve tvoji sliki iz nekega časnika — in tole pismo ... Kar se je začela Zelda tresti m iute-ti. Zakrila si je obraz z rokami. — Grozno je to, prešibka sem za tak udarec! George in Mihael! Udarec za udarcem! Vse je zaplesalo okrog nje, za-ihtela je, krčevito je zaplakala. Tom ji je položil roko okrog pasu in začula je njegov glas: — Pomagajte mi, prosim, odvesti jo je treba v njeno sobo. V sobi je hotela vedeti vse podrobnosti samomora. Toda večinoma je slišala samo glasove in Tom je moral ponavljati besede. Ves čas je mislila, da so bili vsi ti ljudje veseli, da so se veselili Georgove smrti — Miranda se je veselila, ves svet se je veselil! George mrtev! Kakor da je šele zdaj doumela: George mrtev!... Saj je še snoči govoril z njo!--Prispel je bil iz Manile — osem tisoč milj orge mrtev! da bi videl njo! Ge- Gospodar umoril služkinjo Strašen zločin bogatega veteindustrijalca Feborea — Za umor 5 let težke Ječe Pred porotniki departementa Hau-te Marne je stal te dni občinski svetnik Febore, ki je bil obtožen, da je umoril svojo služkinjo Julietto Galmi-che. Porotniki so vprašanje glede krivde potrdili, priznali so pa olajšilne okolnosti, češ, da je storil obtoženec svoje dejanje v razburjenosti. Febore je bil obsojen na 5 let težke ječe. Charles Febore, 40-letni mož visoke, krepke postave, občinski svetnik v Chaumontu, veleindustrijalec in zelo bogat človek, je začel pred dvema letoma ljubavno razmerje s svojo služkinjo Julietto. Njegova žena je bila težko bolna in Julietta ji je stregla, obenem je pa skrbela tudi za otroke. Cez nekaj mesecev je žena umrla in gospodinjstvo je prevzela lepa in energična služkinja. Prvo leto je šlo vse gladko, potem je pa začela služkinja gospodarju presedati, ker je postala malo preveč objestna in mu je povedala odkrito v obraz vse, kar ji ni bilo po volji. Poleg tega se je začelo po mestu šušljati o tem ljubavnom razmerju in Febore je vedno bolj čutil, da kažejo ljudje s prstom za njim. Na drugi strani se pa ni bilo lahko odkrižati energičnega dekleta in na vrsto so prišli mučni prizori, ko je Febore grozil svoji ljubici, da jo vrže iz hiše, ona se je pa sklicevala na svoj izjemni položaj, češ, da te pravice nima. Nekega dne je pa Julietta nenadoma izginila. Ljudje so vpraševali Feborea, kaj je z njo, pa jim je odgovar- jal, da je pobegnila z ljubčkom, ali pa da je morda izvršila samomor, ker je bila zadnje čase nekam potrta. Cez nekaj dni so se začele za zadevo zanimati oblasti. Preiskale so vso okolico in končno so našle Juliettino truplo v vodnjaku dobrih sto korakov od Fe-borejeve hiše. Glava je bila odrezana. Umora je bil seveda takoj osumljen Febore, ki se je dolgo obotavljal priznati zločin, končno je pod težo dokazov priznal, da je služkinjo umoril, izgovarjal pa se je. da je storil to v silo-branu. V preiskavi je Febore pripovedoval, da se je ponoči zbudil in zagledal Julietto, kako stoji pri njegovi postelji s krepelcem v roki, pripravljena na udarec. Febore je planil na njo. ji iztrgal poleno iz rok in jo udaril z njim po glavi v strahu, da bi ga ne udarila ona. Ko se je zgrudila mrtva na tla, jo je odvlekel v klet. Tam ga je pa začelo skrbeti, kam bi spravil truplo. Zato je svoji žrtvi odrezal glavo, trup je pa stlačil v vrečo in vrgel v vodnjak. Niti preiskovalnemu sodniku, niti na glavni razpravi ni mogel Febore točno povedati, ali je bila njegova žrtev mrtva ali še živa, ko ji je rezal glavo. Na predsednikovo vprašanje, kakšne občutke je imel, ko je vlekel truplo svoje žrtve v klet, je obtoženec odgovoril, da ni obžaloval svojega zločina, ker je bil že vsega sit. Dejal je, da sam ni vedel, kako bi se Juliette odkrižal. Bal se je škandala, pa tudi nje. Zborovanje brezposelnih profesorjev V torek se je vršilo v Brnu zborovanje, kakršnih je na svetu malo. Zbrali so se namreč brezposelni profesorji, ki nimajo nobenega upanja, da bi dobili ▼ doglednem času službe. Na Češkoslovaškem je nad 400 brezposelnih profesorjev in v Brnu se jih je zbralo 250. Prišli so tudi predstavniki akadetničnih uradov in visokih šol. Govorili so zastopniki brezposelnih profesorjev in pojasnili vse vzroke težkega položaja prizadetih. Tudi na Češkoslovaškem se opaža splošno nazadovanje zanimanja za kulturne probleme. Vse drvi za gmotnimi dobrinami, za duhovne vrednote se ljudje presneto malo zmenijo. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri brezposelni profesorji zahtevajo, naj oblasti poskrbe, da pridejo do kruha, pri profesorskem društvu bo ustanovljena posebna sekcija brezposelnih profesorjev. Levi na cesti V Južni Ameriki so določili veliko zemljišče pod imenom Krugerjcv na* rodni park za kraj, kjer so divje živali in zveri pod državno zaščito. Tu ima* jo zdaj levi pravi raj. Na leve v Kru* gerjevem narodnem parku ne sme nihče hoditi na lov in vse kaže, da zveri* ne to dobro vedo. Cesto ustavijo na cesti avtomobiliste, ki jih pa ne napa« dajo, temveč ležejo mirno čez cesto tako, da avtomobil ne more naprej. Če pa hoče avtomobilist napraviti ovinek, začno levi tuliti in grive se jim naježi« jo tako, da mine vsakega avtomobili« sta veselje nadaljevati pot. To se je pripetilo že mnogim avtomobilistom. Lahko si mislimo, kako se počuti avto* mobilist, ko zagleda nenadoma pred seboj na cesti orjaškega leva. So pa med avtomobilisti tudi čast« ne izjeme, ki si upajo izstopiti in pre« gnati leve. Ker pa niso vsi tako po« gumni, se rado primeri, da stoje avto« mobiJi na cesti po več ur, pred njimi pa leže levi, dokler se ne naveličajo in ne odidejo v gozd. Sleparije z zavarovalnino Policija v Marseillu je prišla na sled velikim sleparijam z zavarovanjem za primer smrti. Sleparije imajo na vesti štiri sestre nemške narodnosti. Dve, Maja in Fannv Schmidt, bivata v Nemčiji, drugi dve, Katarina in Filo* mena, pa v Nizzi odnosno v Marseillu. Aretirana Filomena Schmidt je najprej izjavila, da ji je umrla sestra Fannv in ker je bila sestra Katarina zavarovana za 500.000 frankov, ji je šinila v glavo misel pomagati si do denarja s slepari* jo. Mrtvaški list je bil izdan na ime Katarin Schmidt, pokopana je bila pa Fannv in Filomeni je zavarovalnica res izplačala 500.00 frankov. Marseillska policija je zahtevala, naj policija v Nizzi takoj aretira Kata* rino, ki je stanovala tam v hotelu pod imenom Renaudova. Ko je pa prišla policija v hotel, Katarine ni bilo več tam. Etila je pravočasno opozorjena na nevarnost in izginila je. Pri drugem zaslišanju je pa Filomena izjavila, da je bila zavarovalnina izplačana za ne« znano tuberkulozno dekle, ki je umrlo pri nji in bilo pokopano pod imenom Katarine Schmidt Prava Katarina se je kmalu javila sodišču in potem sta sestri priznali, da imata na vesti že več takih sleparij in da sta zaslužili že 1,700.000 frankov. Neznano dekle, ki je bilo pokopano kot sestra premetenih slepark, je 26 letna delavka Magali Herbinova iz Narbonna. Pobrala jo je po mnenju zdravnika težka tuberku* loza, vendar bo pa njeno truplo obdu* cirano. Kuhajte mleko Redilnosti mleka ne more nihče ta» jiti. Ni pa še dovolj znano, da more biti neprekuhano mleko Človeku zelo nevarno. Z mlekom se namreč prena* šajo mnoge bolezni, med katerimi je najbolj nevarna tuberkuloza. Krave, ki imajo tuberkulozo vimena, izločajo z mlekom tuberkulozne bacile. Tako mle« ko ima navadno slan okus in po tem ga lahko spoznamo. Krave, ki imajo tuberkulozo vimena ali kakšno drugo bolezen, dajejo tudi manj mleka. Samo v Nemčiji so izračunali, da znaša s tem povzročena škoda 250 milijonov mark letno. Doslej so mnogi dvomili, da bi bilo mleko bolnih krav človeku nevarno. Nekateri učenjaki so trdili, da bacili (streptokoki), ki povzročajo kravje bo* lezni, človeku niso škodljivi. To nazi* ranje je bilo pa zadnje čase ovrženo. Želodčni katari in črevesne bolezni pri otrocih in dojenčkih, združene z vro* čico, imajo po mnenju nemških zdrav* nikov često izvor v mleku bolnih krav. Če pa mleko prekuhamo, so uničeni v njem vsi zarodki bolezni. 2e če segre* varno mleko pol ure na 60 stopinj, po* ginejo v njem vsi bacili. Zato je treba mleko segreti vsaj do te temperature, predno ga zavžijemo. đt adictrrcgram Sobota, 4. aprila. 11: Velikonočna poslanica papeža PV-ja XI. 12.15: Religiozna glasba na plošč ab? 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; Prenos slovesnega zvonenja in vstajenja iz cerkve sv. Petra v LJubljani; 18: Vladimir Ka-pus: Velika noč med našim ljudstvom; 18.30: Rudolf Berce: Velikonočni običaji; 19: Velika noč v literaturi; 20: Prenos opere iz Beograda; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefovece grenčice, popite zjutraj na tesče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki ter pri koč-nih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurjevemu katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Pri odraslih in otrocih ie FIGOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje že* lodca in črev ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter in hemeroidov, kadar so v zvezi s slabo prebavo. — FU GOL se dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa izdelovalec — Apoteka Dr. Semelić, Dubrovnik 2/60. — 3 steklenice S poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. INlatkutatutni paph Šef « 4>fr» RIBIŠKE PALICE kolesa, svilene in navadne vrvice, proste in montirane trni-ke, raznovrstne blestilce, umetne ribice in druge ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, LJUBLJANA, Kongresni trg št. 9 prej Kranjska hranilnica LJUBLJANA. Knafljeva ulica 9 ■ Postno ček. rač. st. 10.680 1 Telefon štev. 2483. Za vloge jamči dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno moČJo. Najugodnejši pogoji za nalaganje prihrankov in za na' jemanje kreditov« STOJ ZA DROBLJENJE SMREKOVEGA LUBJA dnevno 1 vagon, 3 m dolgo marmornato ploščo in kompletno armaturo za strojilni sod ali sod za mazanje, ozir. splakova-nje kož, nekaj strojarskega ■>rodja in elektromotor 3^» Ks, proda Bruh, strojar, St. Jernej, Dolenjsko, Slovenija. 1219 PRIHRANITE denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vaše strehe, temeljne zidove, železne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in napeljave iz cevi a svetovno priznanimi CONCO« nitka- fltimi izolacijskimi produkti. The Continental Products Co. Euclld. Ohl© U. S. A. Razpečevanje za Jugoslavijo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva ulica 26. Vsa dela a >Conco< preparati izvršuje tvrdka PETER 2ITNIK, splošno kleparstvo in instalacija strelovodov LJUBLJANA, Ambrožev trg 9 Telefon St. 3146. 26VL > mM al i og1asi< Vsaka beseda M par. Pleča ee lahko tudi v mamica*, ta od&ovor znamko t - Ha vprašanja bm znamk* wm —— nd*ovnHama ~ Najmanj* a&lam Uim K-—» ' ZELO DOBRA VINA za velikonočne praznike. Cez ulico Din 10.— liter. — Mestni trg St 13 »Pri Fridrihu« (Grajska klet). 1217 HIGIJENICNO! Pri kurivu prihranite! Samo 150 Din stane patentirana naprava za gretje in zračenje. Vzida se v peč ali štedilnik, — Aljančič, Bistrica, Podbrežje. 1221 NOVOZGRAJENA HIŠA z dvema stanov, in lepim vrtom za zelenjavo naprodaj. Vprašati: Zagata ulica. 7, Studence, igrišče RapkL 1220 Čopiče vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše ščetke vseh velikosti izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRO STEV. 8 (poleg kino Matice) DVE LEPI VINOGRADNIŠKI POSESTVI v ormoško - ljutomerskih gori-cah, z lepima stanovanjskima Masama ter več manjših in večjih hiš v Središču z več ali maj posestva, naprodaj. Informacije daje iz prijaznosti gosp. Anton Turin, Ivanjkovci. 1199 Pozor! Pozor! URE ZA BIRMO nudi najceneje IVAN PAKI2, LJUBLJANA, Pred Škofijo št. 15. 1173 RABLJENO: Primož (Schraubstock), nakovalo, Schneidzeug 3/8"—7/8", ročni vrtalni stroj (Bohrma-schine) kupim. — Feliks Tavčar, Vodice pri Ljubljani. 1196 JAMOMEREC z visokošolsko naobrazbo in dveletno marksajdersko prakso — išče primemo stalno službo v rudniku. Kotetič, Bi t olj, Despota Uglješe 18. 1201 (posestnifet! 6e hočete imeti Vaše vrtove in dvorišča suha in gladka, jih posipajte s dolomitnim peskom, ki Vam ga dostavi na dom — KATARINA VODNIK, gostilna pri »Mojstra«, Podutik it. 25, Ljubljana Vn, ali oa u a lahko naročite pri tvrdki »Je-klo«, Ljubljana, Stari trg 11. Urejuje Joatn ftunanclc. — Za »Jtarodno tiskarno« Fran — Za ugcavo hi —01111111 osi 4im*» uvsb ummflu — .vm * ijntujam. 0975