197. Stralfta.        ______                       I LiHIUil, i UM, 21. nfitti 1911                                                XLV1. Itlo.

.Slovenski Narod* veija: ▼ Ljubljani na dom dostavljen:       .            ▼ uprav oištvu prejeman:
«elo leto.   ......   K 24— I ček* leto.   .   .   .  #        .    K 22*—
pol leta.......m 12-— I pol leta   .......    . 11 —
žetrt leta     •;•!•♦•,•-•    #   6— I če trt leta •   .   •   •,.,•   •    •   5%50
sa mesec    .••••.   9   2*— I na mesec    ..«.*••    »   1-90
*                       Dopisi mj te frankirajo. Rokopisi se ne vrafajo.
Vr*6ni4troi Knaftova milom ŠL 3 (v prttltfju levo.) toUton  tt 94.
Ukaja mk 4aa vwtmr ts«M«M a*4#ll« 1b arasalfc*.
Inserati veljajo:  peterostopna petit  vrsta za enkrat po  J6 vin., xa  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat  po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin   Pri večjih inserdjah po dogovoru.
UpcavaišUu naj se pošiljajo namčnine, reklamacije, inserati L t d,
to je administrativne stvari
■                   Pottmtuui itevilka velja IP vinar}«*.     .....    ■   ■
Na pismena naiočila brez istodobne vposlatve naročmne se ne ozira. „Xar«4na tiakana" tetetea ŠL »S.
.Slovenski Narod* velja po pošti:                •>; .
la Avstro-Ogrsko:                .                    za NcmOJo:
ćelo leto.......K 25-- I cek> leto.   .   •           .   i   K 30--«
cšrtiL'::::.:: : ltz> I za Ameriko m vse **& ***«:
na mesec    •  •«««•    m   2 30 ' ćelo leto .•••••»   K 35,—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamkt, tmrmniL&tvo (spodaj, dvorišče levo), Hn&Ilova uliea tt 5, teltfon it &9.
Konec hatollšhcga shoda.
Katoliški shod je bil včeraj kon-Čan in zaključen, nekako tiho m t>rez posebnih cerernonij. kakor da je bilo ludi udeležnikom že vsega dovolj in preveč.
Da je bila nedeijska javna manifestacija glavni moment letošnjega katoiiskega shoda, vsa zborovanja pa samo nekak privesek, to je spoznati tuđi po govoriti na teh zboro-vanjih in po sklepih. ki so bili stor-jeni. Udeležba pri teh zborovanjih je bila tuđi prav skromna. Verodostojnt* informacije pravijo. da med udelež-niki ni bilo nič zanimanja za razpra-ve in da bi se bilo vse skupa] pone-srečilo, če bi ne bilo že v naprej do-ločenih govornikov. ki so predna-sali svoja skrbno naučena predavanja,                                                  j
Dobrih dvajset let je tega, kar i je bi! v Ljubljani prvi katoliški shod. Kake govore je bilo tedaj slišati, kake debate so se takrat vnele! V V5u-ki dvorani, v vsakem odseku vojska za ideje! Zdaj ra tako mrtvilo! Ofi-cijalni govornik je zaspanim poslu-Šalcem prednaša! svoj pensum — pa je bilo vse pri kraju. Kaj ni danđanes med duhovščino že prav nič dušev-nesra življenja več in prav nič več resnega zanimanja za javne za-deve ?
*Posvetovanja* katoiiskega sho-cia so bila posvećena notraniim zade-vam klerikalne stranke. Seveda Je bilo že v naprei določeno, kako sta-lišče zavzejna katoliski hod v dotičnih vprašanjih. a tuđi to je že izraz, ka i srna t rajo vod Uni krogi za pn-manikljivo ali pogrešeno. oziroma, kaj se jim zdi potrebno, da se javno poudari in proglasi, četudi moraa ne z namenom storjene skleoe tuđi de-janjsko uresničiti.
Trije momenti so karakteristični za raznrave na katoliškem shodu: poudarialo se je narodnostno načelo, poudanalo se je principe katoliskega življenja in poudarjal se je verski ra-dikalizem.
V narodnem oziru ima klerikalna stranka na sebi neodpustne grehe. Vse avstrijske vlade skupaj nišo slo-venskemu narodu toliko pozitivne škode storile, kakor slovenski kieri-kalci. Ti  so ustvarili  Nemcem  ćelo
vrsto trajnih pozicij na Slovenskem ter jih s tem utrdili, odprh so jim vsa \ rata, da zamorejo s kolonizacijo, z importom uradnikov in uslužben-cev večati svojo moč in slabiti Slo-venstvo in pomagali so jim, ugrabiti Slovencem ćelo vrsto važnih mest ter utesniti veljavo slovenskega jezika. Slovenski klerikalizem je Nemcem ustvaril vse pogoje za zmagova-nje in satno po zaslugi slovenskih klerikalcev smejo danes Netnci opra-vičeno upati, da zgrade tekom nekaj desetletij neinski most do Adrije.Slo-venstvo propada, posebno ob meji, a titdi tega je največ kriva klerikalna stranka, ker ni ničesar storila za narodno probuio slovenskega pieblval-stva, niti za njegovo narodno utrje-nje. Zdaj seveda, ko se že kažejo po-sledice te politike, prešinja klenkalce strah pred bodočnostjo in ta strah jih j je napotil, da so začeli zdaj poudar-j jati narodnostni moment. Ali pa Je to tuđi resno vzeti? Narodne so se klerikalci vedno delali, tuđi v tre-notkih najgrjega narodnega izdajstva, a bili so narodni samo z bese-dami. Tuđi zdaj mislimo, da je bilo pGudarjanje narodnega momenta samo pesek v oči, samo teoretična koncesija času in razmeram, sicer pa. ostane vse pri starem.
S tem pa nećemo reci, da v klerikalni stranki ni nič mož res narodnega mišljenja. So tuđi taki, a ti nimajo nič vpliva na praktično politiko, nič besede in nič moči, pa tuđi ne poguma. da bi nastopili proti temu, kar počenjajo voditelji.
Mnogo se je govorilo na zborovanjih o katoliškem živlienju. Upa-mo. da se pri tem ni mislilo samo na izpoln.ievanje cerkvenih formalnosti, nego sploh na nravno povzdigo sio-venskes:a ljudstva, vendar tuđi temu ni pripi^ovati nikakega resnega po-mena. Liudje, čijih nravno stopnjo smo spoznaii prav v dnevih katoliškega shoda, liudje, čijih politično in javno delovanje je pravi posmen na vse principe katoliške nravnosti, ti pač nišo v stanu, v tem oziru kai sto-riti, tuđi če ima ta ali oni kaj dobre volje. Od kod pa izhaja vsa u demoralizacija in vse to zastrup7 enje našega naroda. Ravno od tistih. ki so se zdai na katoliškem shodu zavze-mali za povzdigo katoliškega življenja!
NajznacilnejŠi moment pri vseh zborovanjih je pa bil vsekako nastop proti tištim, ki so se pridružili katoliski stranki, pa nimajo krščanskega prepričanja. 2e dlje časa je v klerikalni stranki opaziti neko nasprotje do tistih elementov, ki so odločilno pomagali, da je klerikalna stranka prišla na površje. Kar je v klerikalni stranki posvetne inteligence, je vsa, le z malimi izjemami, prišla v Crni tabor, ne iz krščanskega prepričanja, nego zgolj iz častihlepnosti in lakom-nosti. Začel je dr. Šusteršič, ki so mu farji smrdeli, dokler mu ni škof Missija rekel: pridi k nam, pa te bo-mo spravili naprej. Takrat ni ćela duhovska stranka premogla posvet-nega moža večje inteligence in zato je sprejela dr. ^usteršiča. In po tem svetlem \ zgledu se je ravnalo sto in sto drugih. Vsi ljudje, brez prepričanja in značaja, so se nekoliko na-maškeradili s kršćanskim prepriča-njem. na so sli iskat prostore ob koritu. Na stezaj so bila odprta vsa vrata in dr. Susteršič je na ves g'a^ kričal: lierreinspaziert. vsi ste dobrodošli, bodite po mišljenju karkoli, liberalci, ali socijalni dernokrntje, ah anarhisti, stopite pod katoliško zastavo, saj se vam ni treba brigati za nauke in načela katoliške vere in cerkve — samo volite na našo stran in delajte na to, da srdimo in povećamo svojo stranko. In sto in sto ljudi se je odzvalo, kar vsuli so se. pa ne okrog katoliške zastave, nego ti koritom in danes je pri koritih že ta-k;< gneča, da je groza . . .
Katoliška stranka je vabila in kupovala ljudi, ki nimajo katoliŠKega prepričanja, ti liudje so danes poleg duhovšeine njeni glavni nositelji, ti liudje so jedro ćele stranke. Seveda je to provzročilo mnogo pohujšania in demoralizacije v katoliških vrstan in katoliške ideje in principi nišo imeli od tega prav nobene koristi, nego le škodo, ali vendar nam ni prav razumljivo, kaj je vzrok tej naj-novejši vojski zoper tište, ki so prišli h klerikal. stranki, pa nimajo krščanskega prepričanja. Voditelji stranke Kčejo in vanijo in kupu je jo te ljudi, Katoliski shod pa jih ven meće, uranka sloni na teh ljudeh, katoliski sliod pa jih hoče odstraniti. Ali se ćuti katoliška stranka tako moćno, da hi  lahko izhajala  brez  teh ljudi, ali
pa smatra moralno in materijalno škodo, ki jo provzročajo ti ljudje, za tako veliko, da hoče raje pogrešan te ljudi, kakor da bi še dalje trpela to škodo?. Ali pa je morda tuđi to vse skupaj le humbug?
Će pregledamo, kar se je na katoliškem shodu razpravijalo, moramo priznati, da še noben katoliski shod ni bil na tako hizki umstveni stopnji, kakor letošnji. Kaj se ie za kulisami razpravijalo in govorilo, to osiane seveda skrito, a kar se je javno po-vedalo, temu pač ni mogoče pripiso-vati resnega in praktičnega po-mena._________
Kriza v štojershemdBželnem
zboru?
S. R. Ker je slovenski deželni odbornik proi. R o b i č nevarno obo-lel, je stopila kriza štajerskega de-želnega zbora v odločilni šiadij. Kakor je razvidno iz sledečih vrst, je radi verjetne izstopitve zastopnika Slovencev, proi. Robiča iz štajerskega deželnega odbora mogoče samo dvoje: ali skorajšnje sporazumijenje Nemcev s Slovenci, ki obsega tuđi točko, da se prazno mesto v dežel-nem odboru na me sli z novim slovenskim deželnim odbornikom« ali pa odprava deželne avtonomije, kakor se je to zgodilo v Pragi z istočasno razpustitvijo deželnega zbora.
Pred kratkim se je po časopisju dosti pisalo o ponovnih pogajanjih za deiazmožnost štajerskega deželnega zbora. V slučaju, da ta ponovni poizkus izpodleti, pa da se mora deželni zbor razpustiti. Kakcr pa to vedo poučeni krogi, se omenjenih poročil ne srne razumeti dobesedno. Kajti jasno je, da Slovenci, oziroina merodajna klerikalna stranka, v tre-notku ne more misliti na to, da bi opustila obstrukcijo, ne da bi lahko pokazala na kake večje narodne pri-dohitve, ker bi se v nasprotnem slučaju pri bodočih splošnih volitvah ž njo čisto navadno pometlo. Pa tuđi iz osebnih vzrokov ne more že-leti omenjena stranka sedaj dela-zmožnega deželnega zbora. Dve tretjini njenih poslancev ste namreč za delo v deželnem zboru    popohna
nezmožni, priprosti kmetje, s kateri-rni je klerikalna stranka kot kmečka zveza brez prevelikega napora lahko pri volitvah prodrla, kateri pa ne pridejo spričo izobraženih in verziranih politikov deželnozborske većine do nikake veljave. Zato bi iahko pomenilo oživotvorjenje deželnega zbora spričo takega položaja narav-nost razsul klerikalne stranke, ker bi slovenska Narodna stranka, ki je postala spet bolj prozna, že vedela poskrbeti, da se vsi slovenski ne-uspehi po pravici pripišejo na rovaš nezmožnosti klerikalnih poslancev. O kakšni popustljivosti od riemške strani pa absolutno ni nič slišati. Trenotka najhujše finančne stiske na Štajerskem še ni, četudi je nemški većini sitno, da mora ostati dostikaj neizvršeno. Za take odločbe, ki smo jih doživeli zadnji čas na ČeŠkem, še na Štajerskem ni povoda.
Kakor so prepričani v intimnih nemških krogih, je nameravala zato većina štajerskega deželnega zbora vsaj nekaj let gospodariti brez dež. zbora, samo z deželnim odborom. Do poteka volilne dobe! In potem zna-biti še nekaj let, ker bi bil deželni zbor vedno nezmožen za delo. Vendar se zdi, da se dogodi drugi slučaj, v katerem bo avstrijska vlada v položaju dajati odredbe in odločbe v Gradcu, kakor jih je dala v Pragi.-Lahko govorimo tukaj o slučaju, da zastane samoupravni aparat na Štajerskem popolnoma,' o slučaju, da niti deželni odbor ne more opravljati več svoje službe, ker ne sode-luje zastopnik enega dela prebival-cev v dvojezični Štajerski.
Ali ni bil na Ćeškem podoben položaj sigurni predhodnikvzpostav-ljenja vladne komisije? Ali more ista osrednja oblast, v istem letu, pri istem položaju, kakor v Pragi, raz-Hčno odločiti?
Seveda ima oboleli slov. deželni odbornik Robič namestnika, ki ga lahko pokličejo v deželni odbor. To bi bil slovenski klerikalni profesor dr. Verstovšek. Toda mi dvomimo, da bi smatrala slov. klerikalna stranka sedaj za umestno, da posije tega gospoda v deželni odbor, ne da bi peskusila doseći častni sporazum z nemško većino. Ta mož je pa tuđi v rsasprotju  s  konservativnim, pa    ne
LISTEK.
Đolga roka.
M. Gardenhire.
(Dalje.)
Conners je zvedavo gledal okoli
sebe.
»Kje ste našli puško?« je vpra-
šal.
»Tam,« je rekel Sadler ter po-kazal v kot pri kaminu.
»Na kakšen način je košček me-denaste žice, ki so jo policisti zapazili pri vstopu v sobo, pritrjen na puško?«
»Kateri policist jo je opazil?«
>,Zdi se mi, da je bil neki Flynn, ki je to javil. Vsaj ste bili vendar na-vzoči pri zasliševanju?«
Sadler se je zmagonosno za-smejal.
»Prvič slišim danes o tem,« je rekel.
»O žici?*
»Ne, o okolščini, da so opazili žico. Bila je zadrga iz žice, ki se rabi pri zapiranju oken. In najbrže je padla z okna, ko je doktor liaslam položil puško v kot. Doktor Haslam pač ni izvršil nežnega opravila, in njegovi pregibi so morali biti precej nasilni. Stvar pa je brezpomembna.«
»Vpoštevajte, da je doktor Haslam skrit...«
»Skrit?« ga je takoj prekinil mladi mož z vprašujočim  glasom.
»Menim. ali mislite, da je doktor Haslam, ko je vstopila mrs. Sauds, prišel iz svoje spalnice ali da je tukaj v studijski sobi prežal na njo ? t
Doktor Sadler je zaničljivo po-gledal umetnika.
»To pač nima za zadevo nika-koršnega pomena; vsekako se je mogel dofctor Haslam v svoji lastni niši popolnoma svobodno gibati, in ni mu bilo težko, videti mrs. Sands, kadar in kjer jo je hotel. Će se je odločil, da jo umori, tedaj bi to sto-ril ravnotako v svoji sobi, kakor pred vsem svetom; ni hotel ničesar prikrivati.«
In vendar je pobegnil.«
Mladi mož je pobesil oči.
»Zločinci navadno pobegnejo,« je odgovoril.
»Ali ste tako daleč prišli, da smatrate svojega dobrotnika za zločinca?«
Sadlerju so se oči svetile od jeze, vendar pa je premagal svojo vznemirjenost. Pač pa sem videl, kako zelo se je vsled tega mučil, in kako ga je to vprašanje vzne-mirilo.
»Jaz se ga bom vedno s hvalež-nostjo spominjal,« je odgovoril, »vseeno, če je zločinec ali ne.«
»Ali je doktor Haslam z vami govoril?«
»Oovoril ne, toda njegove oči so več povedale.«
»Zdi se mi čudno,« je pripomnil Conners zamišljeno in v tonu, ki je bil pravzaprav namenjen meni, »da je doktor    tako hitro prišel iz hiše.«
Mladi mož je kar zasikal od jeze.
»Kdo pa bi si ga upal, zadržavati ga?< je vprašal. »O zločinu vendar ni nihče ničesar slutil!«
Tuđi meni se je zdela Conner-sova pripomba precej vsakdanja; vendar pa je stavil še druga vpraša-nja.
»Ali je kdo izmed poslov govoril z doktorjem Haslamom, ko je šel skozi kuhinjo? Ali ga ni nihče vprašal o strelu, ki so ga vendar vsi sli-šali?«
Doktor Sadler se je obotavljal. Mahal je z žepnim robcem, Ki za je kar naenkrat izvlekel iz žepa, in je raztresen gledal na tla.
»Ni lahko, spominjati se vseh posameznostij takih trenotkov,« je odgovoril, »toda ravno ta mi je popolnoma jasna, in čudno se mi zdi, da policija ni za to vpraiala. Go-spodje so bili vedno naziranja, da je doktor Haslam odšel iz hiše po stop-nicah v zadnjem delu hiše; jaz sem jim to povedal, ker^sem bil začetko-ma tega mnenja. Sele pozneje sem vprašal posle o tem.«
»Ali nišo posli sami vprašali svojega tovariša Grava o tem, go-spod doktor? Kaj je morilec govoril, kako se je obnašal, ko je šel proti prednjim vratom?«
V očeh mlađega moža se je za-svetilo sovrastvo.
»Mogoče, da so to storili,« ie rekel. »Kakor sem že rekel, nemogoče se je spominjati vseh posameznosti.«
»Vi ste vendar ravno tej pripi-sovali posebno važnost,« je nadalje-val Conners z nekako trđovrat-nostjo.
»Seveda,« je zagotavljal Sadler. »Vsaj sem jo moral smatrati za važno, ker sem uvidel, da sem se najprvo motil o potu, po katerem je šel moj dobrotnik, kakor pravite vi.-<
»Da, po katerem potu pa je vendar šel?« je vprašal Conners.
Doktor ni napačno razumel vprašanja, in poslusal sem z najvećjo napetostjo. Kar se je imelo zgoditi, nisem mogel slutiti, in nisem pnča-koval kaj posebnega, toda, glej, dej-stva so se pokazala v popolnoma novi obliki. Seveda sem si domišlje-val, da se zadeva vsled tega ne bo mnogo izpremenila; toda za me oseb-no je bilo zelo interesantno.
»Policija je dobila vsa okna za-prta,« je začel Sadler. Govoril je počasi ter previdno izbiral besede. »Ko sem izrekel domnevanje, da je moj oče najbrže odšel po zadnjih stopnicah, so to smatrali za pravo, in s tem je bila rešena zadeva. Jaz
sam sem, kakor že rečeno, govoril s popolnim prepričanjem; sele to, kar sem slišal od poslov, me je spravilo do tega, da sem začel dvomiti. Ker so bila okna zaprta, je mogel po-begniti le skozi okno na strehi. To okno je zelo nizko in iz sprednje hiše vodi lestva do hleva. Od tu do-speti na dvorišče, in težko, kajti ob zidu se vspenja trta. Ko sem preiskal zadevo, sem dobil dokaze, da je doktor Haslam faktično pobegnil po tem potu, kajti trtno listje je bilo po-hojeno in raztrgano, in na strehi hleva sem dobil eno njegovih copat — tu je.«
Odprl je neko tajno miznico ter nam pokazal copato.
»In vi niste smatrali za potrebno, da bi pojasnili policiji, da ste se motili v svojem domnevanju?« je vprašal Conners.
»Ne,« je odgovoril Sadler mirno. »Za slučaj kot tak ni ta okolščina prav nikakoršnega pomena. Pomisliti pa morate tuđi, kako zelo sem lju-bil doktorja Haslama. Vsled tega sem smatral za bolje, da so ostale oblasti mnenja, da je bil čin izvršen v hipni blaznosti, kar tuđi jaz menim.«
»Zelo čudno,« je mrmral Conners. »Kakor ste vi poprej sami rekli, je doktor Haslam popolnoma po-Ijubno mogel hoditi po svoji hiši in, iz nje. Tedaj je mogel oditi tuđi pri sprednjih durih — če bi hoteL« (Dalje prihodnjic.)
ftnm >._____________________________________________              „SLOVENSKI NAROD«, dne 28, tvgusU 1913._____________________________________________________197 štev.
klerikalnim prof. RobiČem. Kot za-stopnik Slovencev }e popolnoma ne-mogoć, ker na to mesto spada mož, pri katerem lahko računajo vsi Slovenci brez razlike strank na objektivno postopanje, Seveda ni pri dr. Verstovšku na to niti misliti Dr. Verstovšek je postal iz včerafšnjega naprednjaka nestrpen novopečen klerikalec*in Je na Štajerskem naj-bolj osovražen mož. Sigurno lahko računa na odpor pri vsei štajerski slovenski inteligenci, ki ne bode vi-dela v njem nikdar objektivnega za-stopnika vsega slovenskega naroda na Štajerskem. Se pred kratkim so bile obelodanjene izjave tega izpre-menljivega politika, ki misli, da mora uporabljati svoj vplivkotposbnec samo v korist svoje stranke. Tak slovenski deželni odbornik bi bil bolj denuncijant ko pa pozitiven delavec za, nar odo v blagor.
Tuđi to osebno vprašanje po-ostruje krizo v štajerski deželni upravi. Morda je komisarijat v naši deželi bližji ko si kdo misli.
CeSfti nemšhi postanci in StOrghh.
Pri ministrskem predsedniku Sturgkhu so se zglasili nemški po-slanci: Bachmann. Knirsch, Krutz-nerf Pacher, Roller. Schreiner in Wolf. Zahtevali so od njega:
1.  Enakopravnost narodnih inte-resov Nemcev na Ceškem pri sesta-vi    proračuna   in    pri    sprejemanju uradnikov in slug v deželno službo.
2.  Ureditev učiteliskega vprasa-nja.
3.  Ureditev narodno - političnih vprašani in potem sele izvedbo dežel-nozborske volilne reforme.
4.  Opustitev    izrednih    korakov za uveljavljenje deželnozborske volilne reforme.
5.  Pri ureditvi volilnega reda po-polno upostevanje nemških želj, zla-sti glede četrte kurije.
6.  Popolno   izvedbo      poizvedb glede narodnostnih mej.
7.  Zasedenje mesta praskega na-mestnika po nepristranskem   uprav-nem uradniku.
8.     Odprava          koniiskacijske prakse.
9.  Upostevanje   interesov Nemcev na Ćeškem pri sklepanju pogodb 2 balkanskimi državami.
10.   Nemški poslanci s Ceškega bodo uredili svoj nastop napram vladi po stališču, ki je bo zavzela vlada napram tem vprašanjem. Če bi vlada teh zahtev takoj ne upoštevala, ^ bi začeli Nemci z najstrožjo opozicijo.
Popoldne se je vršila konteren-ca z ministrskim predsednikom od 4. do 9. zvečer. Kolikor prihaja v javnost o konferenci. so nemški poslanci s pogajanji zadovoljni. Kar se tiče volime reforme in narodnostnega sporazuma, je ministrski predsednik baje izjavil, da bi izvedba volilne reforme pred končno ureditviio nacijo-nalno - političnih vprašanj otežkocila zopet spravna pogajanja, morda jih ćelo onemogočila.
Vidi se, da hoče vlada ostati Še naprej na svoji stari poti, da stoje,na obzorju čaši še hujšega zatiranja Ce-hov in da vlada niti sedaj še ni uvi-dela, kaj je dobro za državo. Zahte-ve Nemcev bi sicer ne bile v svoji celoti nesimpatične, če bi ne imele priveskov, ki ne prihajajo v javnost in ki hočejo zagotoviti Nemcem na Ceškem preponderanco.
Dogodki na Balkanu.
Kooec«
Romunska je že poklicala zadnjega svojega vojaka z bolgarske zemlje, Boigarska je skoraj že kon-čala demobilizacijo. Srbija je razpu-stila vojsko, rezervisti prvega in dru-gega poziva so šli domov, glavno ta-borišče se ie razšlo, v desetih dneh bo vse končano. Crna gora ima pod orožjem samo toliko mož, kolikor jih je treba za varstvo meje proti ro-parskim Albancem. Tuđi Grška je že pričela z demobilizacijo. Turčija seveda stoji še popolnoma pod orožjem. Ko bi se to zgodilo v kakem drugem času, ko bi to storila katera-koli druga država, bi bil ogenj v strehi in velesile bi kričale in rohnele, da bi bilo joj. Dokler Srbija ni začela demobilizirati, so morali stati naši ubogi rezervisti na meji in zdi se, da je nekatere hiperpametne naše državnike navdal strah, da bi mogla Srbija poseči po končani vojni z Bolgar-sko po Bosni in Hercegovini. Tak Je bH vtisk po ćeli Evropi in dosti srne-ha je to povzročalo. Sedaj pa, upaj« mo, bo vendar že enkrat konec tef komedij.
Odrin ostane Turčiji, to je konec druge komedije velesil. Vsa slovesm zatrdila, vsi sklepi, vse ni nič poma galo, Odrin ostane Turčiji in evrop* ski diplomati so šli na letovišča i prepričanjem* da aa Balkana še do*
go ne bo miru. Poglejmo Se malo mt-zal Status quo, Skader, Ćataldža, Janina, Ovčje polje, Kavala, Južna Albanija, vse to so večje ali manJŠe blamaže, ki jih mora postaviti v svojo bilanco evropska diplomacija. Naj-večji minus v knjigi ugleda naših dr-žavnikov pa tvorita Albanija in Odrin. Naj bi se vendar že enkrat pretrgala vrsta teh porazov, naj bi vsaj zdaj spoznali na Dunaju, v Be-rolinu, Rimu, Petrogradu, Londonu in Parizu pot, na kateri ne bodo ne-prenehoma padali iz blamaže v blamažo.
Meja med Srbijo in Crno goro je že skoraj popolnoma določena- Ko bodo rešena še nekatera manJSa vprašanja, bo izšel kraljev ukaz, ki bo proglasil aneksijo zavzetih po-krajin.
Tuđi GrŠka in Srbija sta se oči-vidno že sporazumeli, samo dejstvo, da Grška ne hiti demobilizirati svoje vojske, je nekoliko sumljivo.
Končni sklep vseh vojn pa je sledeči:
Turčija se je bojevala od začetka proti Crni gori, Srbiji, Grški in Bolgarski, Ko je bilo sklenjeno pre-mirje, ie trajala vojna z Grško in Crno goro naprej, in vnela se je po od-klonjenem premirju še enkrat vojna z Bolgarsko in Srbijo. Zopet je bila Turčija poražena.a izrabila je priliko, da je ćelo po sklepu preliminarnega miru zopet pričela vojno z Bolgarsko. Turčija je stala torej v ognju se-demkrat.
Boigarska se je bojevala proti Turčiji v dveh presledkiru in pozne-je proti bivšim zaveznikom, v celem torej petkrat.
Srbija je posegla v boj proti Turčin dvakrat in enkrat se je bojevala proti Bolgarski, v ognju je bila torei trikrat.
Crna gora ni sklenila premirja s Turčijo, bojevala pa se je na strani Srbije proti Bolgarom, imela je torej dve vojni.
Grška je nastopala podobno ka-kor Crna gora. tuđi ona je bila dvakrat v ognju.
Romunska je potegnila meč proti Bolgarski. imela je torej vojno, če tuđi nekrvavo, ker se Boigarska ni branila.
Skupa] so bile torej balkanske države v ognju devetnajstkrat.
Štajersko.
Iz Celja. Velika ljudska slavnost, ki jo priredi Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« o priliki otvoritve svoje pete javne ijudske knjižnice v Velenju. se ne vrši v ne-deljo. dne 7. septembra, ampak pri-hodnji dan v ponedeljek, na praznik, dne S. septembra t. I. na vrtu gostil-ne Ježovnik v Velenju! Vsa sosed-na narodna društva prosimo, da se na to ozirajo, in ne prirejajo na ta dan nobenih drugih veselic.
Iz Celja. V ponedeljek zjucraj se je majalo po Krožni cesti nekaj popolnoma pijanih čukov. Ljudje so iih začuđeno gledali in delali ne baš spoštljive opazke. Skoda za sokolski kroj, katerega take barabe oneča-ščajo. Talarji bi bili za čuke in za enake nastope nedvomno primer-nejši.
Ta ljuba naša pohlevnost! V nekem prijaznem kraju vinor Jnih Slovenskih goric se je v gosto'iubni hiši zbrala družba veselih vi-skih bratov. Prištulil se je med nje tuđi kaplan iz bližnje fare. Družba je prišla na hvalevredno misel, da bi bilo dobro kaj zbrati za narodne namene. A da hi ne žalili kaplana, so vrli na-rodnjaki zbrali za »Slovensko Stražo« 35, za »Ciril - Metodovo Druž-Ibo« pa — 26 K. Ce bi bi! kak Nemec zraven, bi pa njemu na ljubo morda še zbrali kaj za -Sudmarko^ — in iz vljudnosti še ćelo več ko za C. M. D. Vedeli bi vsi. da »Slovenska Straža- podpira klerikalno časopisie in da nas »Sudmarka^ rine z domaće zemlje — ampak kje bi si to upali naši pohlevni in vljudni narodnjaki povedati! Ni čudno, da je po tem tuđi naš uj^led doma in med svetom.
V imenik   štajerskih odvetnlkov
Iso na    novo    vpisali    g. dr. Antona Gosaka, ki se je naselil v Ptuju. Iz Maribora.    Kakor  čitamo    v »Marburger Zeit.", se je zdravnik dr. Majciger   »energično«  potegoval    za to, da je bila na dan otvoritve drav-skega mostu  nad  lekarno Taborskv na Glavnem trgu razobešena frank-furtarica.    Napram nekemu   sloven-skemu farmacevtu, ki mu je to hotel zabraniti, je  postal  ćelo    nesramen. :    Ta zdravnik dr. Majciger je sin zna-.    nega pokojnega profesorja in sloven-.    skega   narodnjaka    Majcigerja.    Pri i    renegatu je res ogabno videti, če se tako za nemško stvar in za izziva-;    nje Slovencev poteguje. Prave Nem-i    ce, če so poštenjaki, mora biti sram takih neznačajnežev!
Iz Št. Pavla pri Prebddu. Naš i Sokol se tem potom prav presrčno -    zahvaljuje gospodični   Angeli Sittei
nčitefjid sedaj na LJubnctn v Gorno-graškem okrahi, ki je kot Št. Pa viska narodnjak inja se trudila in 17 K 50 v nabrala za »Sokolski dom« v Št. Pavlu pri Preboldu. Še enkrat hvala njej! Na zdar!
Iz St. Janža na Dravskem polju. Petindvajsetletnica našega prosto-voljnega gasilnega društva pod vodstvom tukajšnjega učiteljstva se je obnesla nad vse nepričakovano dobro. Z Dravskega polja in sosednih Slov. goric se je zbralo nad 400 ljudi. Saj je bilo samo Mariborčanov in Ptujčanov okoli 150. 2alsko Zvezo gasilnih društev je zastopal g. dr. Bergmann, ljubljansko sokolsko župo g. dr. Pipenbacher, akad. ferijalno društvo »Prosveto« pa gg. iur. Dobravc in phil. Vuga. Nadalje ie bilo več požarnih bramb. — Takega dneva še nismo imeli v Št. Janžu, sem slišal govoriti kmete, katerih se je tuđi zbralo nad 200, dasiravno je agitiral kaplan Kramaršič proti veselici z vso njemu lastno besnostjo. Vsem je ugajal prihod Ptujčanov. Spredaj okoli 30 kolesarjev, za njimi velik voz Sokolov, vzadaj pa kočije z ostalimi gosti. Ptujčani, hvala vam za naklonjenost, katero ste nam zopet pokazali. Ko so prikorakali tuđi Mariborčani z dičnim Sokolom je pozdravil eden izmed domačih učiteljev goste, podal zgodovino društva in slavil zasluženega požarnika Jakoba Ekarta. kateremu je pripel g. župan Janez Lešnik svetinjo, znak petindvajsetletnega službovanja pri požarni brambi. Potem so čestitali društvu ptujski in mariborski Sokoli, nato sta pa govorila v navdušenih besedah g. dr. ev Brunčko in nov ptujski odvetnik g. dr. Tone Gosak. Hvala vsem! Po gledališki igri nas je razveselil Sokol s svojim nasto-pom. Kmetje so se Čisto zaverovali vanj, povsod govorijo o njem. Sokoli, tuđi vam se prisrčno zahvaljujemo za sodelovanje in vas prosimo, da se še večkrat pokažete pri nas v svojih rdečih srajcah. — Nato se je razvila prosta zabava. Vsem cenje-nim gospodičnam iz Ptuja, Hajdine, Šmarjete in Št. Janža, ki so razpeča-vale srećke, šaljivo pošto, konfeti itd., se istotako prisrčno zahvaljujemo. Ravno tako pevcem in igral-cem.
Iz Studenic. Na obeh straneh okrajne ceste, ki drži skozi našo župnijo, je nasajeno sadno drevje. Res, izvrstna ideja potovalnega učitelja g. Goričana!
Iz Crešnjevca v slovenjbistri-škem okraju. V ponedeljek smo po-hiteli z učenci višjih razredov tu-kajšnje sole z vlakom v PoljČane, od-tod peš v Studenice in od tu skupno z deco studeniške sole na Boč. (987 m.) Škoda, da je koča na Bocu tako zanemarjena. O razgledniku pa itak ne bo kmalu ne sluha ne duha. Trebalo bi Ie malo dobre volje v PoljČanah in v Studinicah in ni zlo-dej, če bi se ta nujna zadeva ne spravila v pravi tir. Pomagala bi pač tuđi lahko podravska podružnica S. P. D.
Iz Poljčan. Poročil se je tukaj-šnji učitelj Ljudevit Vari z gospico Pavlo Grudnerjevo.
Iz Dravinjske doline. Po naši dolinci se je pojavila svinjska kuga — perečjek. Nekateri posestniki so ob vse svinje. Ljudstvo se bo moralo navaditi, da bo dalo cepiti svinje.
Iz Makol. Prireditev v prid C. in M. družbe se je obnesla vrlo dobro. Posebno mi je omeniti, da si vi-del navzoče ter tuđi sodelujoče ljudi, ki so dandanes drugje ob sličnih prireditvah žalibog Ie redke bele vrane. Vsa čast jimJ
Od Sv. Duha pri Lučanah. V 192. številki »Slov. Naroda« prekliče g. dr. Verstovšek s pomočjo § 19.: »Ni res, da je šel poslanec dr. Verstovšek ćelo na lipniško okrajno glavarstvo protestirat proti razšir-janju sole z motivacijo, da se mora-jo prej razširiti tuđi nemške sole v Arnavžu in Lučanah.« G. dr. Verstovšek s tem sam indirektno pri-pozna, da ie hodil protestirat. Ker ima dvorazredna šola Sv. Duh 2ZZ šoloobiskujočih otrok in je zatega-delj c. kr. dež. šolski svet razširjenje zapovedal že leta 1909, smo rado-vedni s čim je g. profesor svoj protest motiviral? Da, še ima Verstovšek žalosten pogum »popravljati«!
Drobne novice. Stanje o b o-lelega dež. odbornika prof. R o b i č a se obrača trajno na bolje. Sedaj že lahko zopet nekaj govori in tuđi otrpnelost desne roke je popustila. — U m r I a je v Mariboru hiš-na posestnica Ana Počivavšek, roj. Kopriva. — Umrla je na Prager-skem trafikantinja Marija Novak. — Z g o r e 1 a je gostilna Muršičeva, poprej Puklova za žitnimi skladišči v Melju pri Mariboru. — V kon-k u r z ie prišel lesni trgovec in po-sestnik Jakob Pernath v Meži ob Dravi. — UstreIil se je v Št. Uju pod Turjakom 271etni trgovski pomočnik Friderik Weber in sicer z
lovsko puško kar v trgovini. Služil je pri trgovki Hofer. — V Vojni* ku nad Celjem so si nemškutar-ji ustanovili »Turnverein«. Zvabili so žalibože vanj tuđi neka] slovenskih -fantov. — U m r 1 je v Konjicah po-sestnik tovarne za stole v Zbelovem, Edvard Hafenrichter, 45 let star. Pokojnik je bil član konjiškega okrajne-ga zastopa in kot tak zagrizen pod-pornik nemškutarije.
Romsko.
Zaklad v cerkvl. V neki romar-ski cerkvici nedaleČ od Pliberka so dobili povodom popravil v cerkvi za nekim stranskim oltarjem v odprtini v zidu zavoj, omotan z blagom in trefno povezan z vrvicami. V zavoju so našli 34 različnih srebrnih tolar-jev, ki datirajo večmoma iz 1. 1764. Delavec je izročil denar župniku Vranšku, ki je sprejel denar med cerkveno  premoženje.
Požar. Kakor smo že poročali, je pogorela dne 16. avgusta tovarna za papir, last beljaške mestne obči-ne. Zgoreli so vsi stroji in ćela zaloga papirja. Škodo so cenili sedaj na 70.000 kron, ki pa je pokrita z zava-rovalnino. Poleg tega imajo trije na-jemniki 12.000 kron škode. Ogenj je bil podtaknjen in kot požigalca so aretirali tovarniškega vodjo I. Schmieda.
Primorsko.
Trst — Tržačanom. — Odloki tržaškega namestnistva. Odloki tr-žaškega namestnistva, ki so pribito povsem upravičeni in o katerih smo-trenosti smo že pisali, so zelo razbu-rili laško kamoro, laske brate v Italiji in njihove sekundante Nemce, ki zasledujejo dosledno princip, da se mora uničiti Slovane najprej, nato bo boj z Lahi lahek in Nemci bodo lahko v kratkem zagospodarili na slo-vanskem Primorju. Nemci in Italija-ni poskušajo sedaj na vse kriplje v Trstu in posebno na Dunaju, da bi dosegli razveljavijene teh odlokov. Pri tem pa sami priznajo. da so se vršile v tem oziru na tržaškem magistratu kljub raznim opominom namestnistva dosledno velike nered-nosti in prosijo, da bi se ti odloki preklicali, toda Ie pod pogojem, da se mestni magistrat tržaški obligato-rično zaveže, da od sedaj naprej ne bo vsprejel v javno službo nobenega inozemca več. To je namestnistvo hotelo doseći, in tuđi če sedaj nekoliko odneha od svoje odredbe in do-voli dosedanjim uslužbencem ino-zemcem nekoliko ugodnosti v tem oziru, da Iažje dobe avstrijsko državljanstvo, s tem namestnistvo ni odnehalo, pač pa je doseglo v polni meri svojo zahtevo in končno ureditev že res neznosnih razmer, ki so vladale do sedaj    pri    podeljevanfu
I javnih služb v škodo domaćinom, avstrijskim državljanom. Poudarja-mo ponovno, da je tržaško namestnistvo s tem storilo Ie svojo dclžnost in da so namestništvu lahko hvalež-ni vsi domačini, seveda med temi tuđi Slovani, dasi smo popolnoma uverjeni, da je namestnik storil to najmanj samo v prid Slovanov, mar-vec da je imel pred očmi v prvi vrsti red in koristi vseh avstrijskih dr-žavljanov brez razlike narodnosti. Tržaški namestnik princ Hohenlohe je odgovoril na vprašanje »Neue Freie Presse« zakaj je izdal te odlo-ke brzojavno iz Stainacha sledečc: »Jaz samo ponavljam, da je treba iskati vzroke za te odredbe namestnistva izključno samo v želji in za-htevi. da se napravi konec zakonom neodgovarjajočim in od vsakega Avstrijca grajevrednim razmeram. ki so ostale nespremenjene kljub raznim ponovnim opominom namestnistva. Posebno poudarjam, da se nikakor ne strinja z avstrijskimi nazori, da so nastavljeni v enem naj-večjih in najvažnejših mest države v Trstu pri javnih uradih v pretež-nem številu in na najvišjih mestih inozemci.« — Ta utemeljitev je tako točna in neovrgljiva, da ji pač ni treba nobenega komentarja.
Seja občinskega sveta tržaškega se vrši danes zvečer. Ta seja bo bržkotne zelo zanimiva, ker pridejo na dnevni red tuđi predlogi pravne-ga odseka o posebnih ukrepih glede odredb tržaškega namestnika, ki za-htevajo odslovitev vseh inozemcev iz javnih služb.
Aretacija. Na zahtevo dunajske policije so aretirali včeraj v nekem hotelu v Gorici tujca Franca \Vie-dermana in ga poslali na Dunaj.
Ubo] iz maščevanja. Delavec Andrej Benedek iz Rudalanje je su-nil svojega tovariŠa Franca Bošaka iz Brda povodom prepira v gostilni Marije Klapičečeve trikrat z nožem. Zadel ga je v levi bok, v hrbet in \ levo nogo. Bošak je vsled dobij snili ran v kratkem umri. Đenedek je pc
zločinu pobegnil, toda že drugi dan so ga orožniki aretirali. Pri prvi preiskavi je Benedek priznal, da je Bošaka zaklal. Storil je to iz maščevanja, ker ga je Bošak pred dvema letoma silno pretepel.
Koze. V občinsko bolnišnico v Tržiču so prepeljali nekega delavca tujca, ki je obolel za kozami. Oblasti so bolnišnico zaprle in odredile vse zdravsveno varnostne odredbe.
Detomor. K včerajšnjemu poro-čilu o detomoru, ki ga je izvršila v Gradežu ločena Fumula poročajo, da so našli nekaj delov razrezanega te-lesa novorojenčka tuđi v stranišču pri Fumulovi. Kot sokrivca so aretirali včeraj tuđi njenega ljubčka nekega Grattona.
VIom. V trgovino za cevlje Petra Podberška na Llovdovi cesti v Trstu so vlomili neznani tatovi in so odnesli za 900 K usnja in čevljev. Policija je včeraj aretirala nekega Rudolfa Habermana, ravno ko je ne-sel velik zavoj blaga iz mesta. Njegovi tovariši so pobegnili.
Pogreb žrtve. V torek popoldne so pokopali nesrečno žrtev zakonske nezvestobe Emilijo Bizjakovo od Sv. Jakoba v Trstu, katero je ogo-ljufani soprog Ražen pobil in ustrelil namesto svoje žene. Pogreba se je udeležila zelo velika množica sose-dov in znancev. 2ena Ražnova je izginila iz Trsta in do sedaj še ne ve-do kje je.
Slepar s kavcijamf. V nekem draždanskem listu je bil pred kratkem objavljen oglas, glasom katerega je iskal lastnik hotela Excelsior v Trstu hotelskega ravnatelja, blagajnika, več kuharjev in natakarjev. Za omenjena ponuđena mesta so se oglasili trije kompetenti. Lastnik je zahteval od njih kavcijo in sicer 2000 K, 1000 K in 500 K. Ker mu po-nudniki nišo poslali takoj kavcije jih
I je začel dozdevni lastnik hotela na-dlegovati, da naj mu čim preje po-šljejo denar. Ta zahteva se je zdela dotičnim sumljiva in ovadili so ćelo zadevo policiji, ki je dognala, da je dotični lastnik, ki se je izdajal za Charlesa Diese čisto navaden slepar znani Dušan Kišov, katerega so aretirali.
Potopljena jadrmea. Iz Reke poročajo: Pri uvozu parnika »Grof Szerenvi Bela« v pristanišče Porto Baros je trčil parnik vsled nerodne-ga obraćanja v j'adrnico »Romolo II.« iz Pirana. Jadrnica se je kmalo po šunku potopila. Dalje je trčil parniki pri isti priliki y pristanišču zasidran?
Ipornik »Szernyi« in sa precej poško-doval na prednjem delu.
Dnevne vesti.
+  Ljubljanska    tragikomedija«.
Pod tem naslovom je »Riečki Novi List« priobčil obširen dopis o ljub-Ijanskem katoliškem shodu. Sodeč po jeziku in različnih drugih okolno-stih je dopisnik skoro gotovo dalmatinski Hrvat. Učakal je veliko razočaranje in izreka brez ovinkov svoje ogorčenje. 2e ko je šel y svojo sobo v hotelu »Union« je vkiel lep prizor, pred njim so namreč »turala dva fratra i jedan pop drugog nekog popa«, ki se je bil tako napil, da bi mu v Dalmaciji rekli »pun je ko či-mak«. Dalje poroča: »Sjeo sam kod objeda nedaleko tog čestitog društva, koje je danas stiglo u crnu Ljubljanu da s drugim božjim zastupnicima posvete slovensko - hrvatski narod bez grijeha začeto!, ali sam se morao udaljiti slusajuć razne njihove viceve, koje su si ti Kristovi nasljednici dozvoljavali činiti s nekom slovenskom rijeci, koja hrvatski znači nešto sasvijem drugo, dok slovenski znači »pile« ili >ko-koš«. Nemoral te crne družbe najljepše se je zrcalio večeras na onom mnoštvu zaobljenih ljudskih figura u crnim mantijama, koje se većinom pijano tetura po ulicama ljubljanskim a osobito po vrtu i lokalima klerikalnog hotela »Union«. Gledajući ih razočarao sam se ko čovjek, ko kršćanin a najviše ko Hrvat. Znao sam da je pijanstvo rak-rana naše slovenske braće, ali da je to tako ge-neralizovana bolest kod njih, to sam tek danas vidio. Gadi mi se kad pomislim na ovaku »veselicu«, kakvu sam vidio večeras u hotelu »Union«,« — Dalje piše: »Iz nekog kraja počnu pjevati »Lijepu našu« pa čovjeka u srcu zaboli takva profanacija naše himne, ali ju ne svrše, jer ih nadkrili pleskanje mase koja !e čula zvukove »Mladih vojaka«, Što ih tršćanska mularija svira. Nije kadra ni »Lijepa naša« ni »Naprej zastava« da oduševi ovaku publiku, njoj se hoće »mladi vojaki«... Razočaran tražim naokolo kojeg opzna-tog iz Dalmacije. Nadjem ih nekoliko. Najprije dva svećenika iz Dubrovnika. »Sto vam se para (čini)?< pitam ih. »Smenso, samo }e previše ovijeh crno-žutijeh bandijera, što ih se kod nas ne vidi....« »A gdje su
197 Stev.                                                                                                    .SLOVENSKI NAROD-, dne 28. avgusta 1913.                                                                                                      Stran 3.
ona dva kanonika iz Lezine?« upitah ih. »Otišli su, jer su se skandali-zali, kad su ovo vidjeli«. »Sto, crno-žute bandijere?« »Ne, ne, nego ove naše sloveske kolege ovako vesele«. I vjere mi, ne treba biti hvarski kanonik za skandalizirat se nad ovakvim nemoralom.« — Popisujoč spre-vod pravi dopisnik: »U toj dugoj povorci valjala se uz suhe istrošene seljake dobra percentuala zaobljenih popova. A bilo je i nešto klerikalnih učitelja i učiteljica, koji su sramežljivo koracali napred ko i skupina akademičara (30 na broju). Vidjelo se. da bi najradje bili pokrili svoja lica maskama, da ih se ne prepozna, ali korito je korito. Da je u takvom mnoštvu bilo i malo oduševljenja, da ih je sakupila kakva ideja, bilo bi se to razvilo u veličanstveno manifestaciju, dočim je to izgledala ko običajna procesija. Iz povorke su se trudili da bi povicima i pozdravima oduševili mnoštvo svijeta u špa-liru kroz koji je povorka prolazila, ali ništa nije pomagalo. Niko nije odzdravljao, na nijednom licu malo veselja, sve je gledalo tu ogromnu povorku nekako samilosno. Tako je cijeli taj ophod ostavio veoma mučan utisak u publici, koja ga promatrala mirno i time pokazala da grad-janstvo i inteligencija u Ljubljani drugčije misli, nego li bi to htjeli razni Jegliči, Mahniči i Šusteršiči; pa ako to gradjanstvo nije jučer demonstriralo proti onim mnogobrojnim crnim mantijama, koje izsisava-ju jadnog slovenskog kmeta i koje su sa svojim »Orlovima* profanirale crvenu košulju, to se ima pripisati samo ugladjenosti ovdašnjeg pučanstva i činjenici, da je u povorci bilo 90 po sto što stranaca Što slovenskog naroda iz provincije, koje zaista nije znalo da svojim prisustvom služi za stafažu onoj bandi, koja mu ne da da otvori oči, e da bolje uzmože živjeti od njegovog znoja.« Ko je dopisnik še omenil, kako krasno ovacijo je napredno občinstvo tišti dan napravilo Sokolom ter obsodil ubijalce slov. gledaliŠča, končuje z beseda-mi: »Dalje nemogu. jer čujem u hodniku teturanje i galamu te glas sobarice, koja glasno govori: »Velečasni — to je moja soba, ta druga je vaša , a on joj svojim privremenim basom odgovara: »Znam, znam, saj nisem tako pjan . . .-«
— Katoliški škof proti katoliške-mu časopisju. Na predvečer in men-da v proslavo katoliškega shoda je goriški nadškof dr. Sedej proiclel in dal crtati strogo klerikalna in katoli-ška lista »Gorico- in »Primorski List« iz vrst katoliškega Časopisja. Pri tej priliki je izdal dolg ferman, v katerem našteva vse pregrehe obeh listov, ozir. njih duševnega voditelja in dosedanjega voditelja goriških klerikalcev sploh, prof. dr. Gregor-čiča. Profesor bogoslovja dr. Gre-gorčič ni napravil druge pregrehe, nego da se ni dal terorizirati od gotovih skrajno radikalnih elementov, ki bi radi uvedli na Goriškem kranjsko klerikalno politiko nasilstva. Ta korak goriškega nadškofa tuđi jasno kaže, da imajo prvo in zadnjo besedo v klerikalni politiki škofje in da je klerikalno časopisje odvisno edinole od škofov, ki so obenem tuđi njegovi najboljši agitatorji. Iz te odločitve pa je tuđi razvidno, da naši škofi s popolnoma drugačnimi merili meri-jo svoje pristaše nego naprednjake. Dočim klerikalni listi dan na dan na najpodlejši način grde in psujejo poštene naprednjake ter jih obkladajo s psovkami, ki se jih v pošteni družbi sploh ne rabi, ni strogo klerikalnemu in katoliškemu listu dovoljeno, da nazivlja gotove klerikalne posili-vo-ditclje z »žagarji, kričači, privan-drovci, srakarji.. .<* To se pravi: klerikalni listi smejo pod protektoratom škofov na najpodlejši način blatiti naprednjake, dočim klerikalni list, katerega lastnik oziroma Šet-urednik je nekoliko drugačnega mnenja nego njegov cerkveni predstojnik, ne srne niti kritizirati delo-vanja gotovih pristašev klerikalne stranke. »Gorica* in »Primorski List«, dosedanja oficielna lista klerikalne stranke, sta torej prišla na indeks. S tem je rečeno, da oni klerikalci, ki se nočejo prištevati k špeci-alno škofovi stranki, nišo već pravi katoiičani, in to vzlic temu, da so tej klerikalni — zdaj ne več katoliški stranki dozdaj pripadali vsi naj-uglednejši klerikalci, vsi duhovniki ražen nekaterih hiperradikalnih. Kanonik dr. Gregorčič je bil dozdaj voditelj katoliške duhovščine na Goriškem, priznan in slavljen voditelj goriškega klerikalizma — danes pa je izrečena nad njem anathema, ker nekoliko drugače misli, nego dr. Brecelj, oziroma kranjski Klerikalci. Najviši voditelji klerikalne stranke so tore! škofje. Škofje so torej tuđi odgovorni za vse klerikalne liste, za njihovo pisavo in za njihove surove napade. In ker — kakor pravi nad-ikoi dr. Sedej — katoliška   politika
ne srne prekoračiti onih mej, ki so jih zacrtala katoliška načela, tedai vetno, da vsi sirovi izbruhi »Slovenca« in drugih enakih listov odgovar-jajo katoliški in načelom, katerih va-ruhi so katoliški škofje.
—   Na katoliškem shodu ie obu-dil nekoliko    senzacije govor  okraj-nega     sodnika    dr.    L av r e n č i č a. Ta je najbolj    vehementno   nastopil proti tištim, ki so prišli v klerikalno stranko pa nimajo  krščanskega  pre-pričanje. Dr. LavrenčiČ je res veren katoličan in ne klerikalec iz dobička-rije, ergo iz prepričanja;  on hodi k maši,    izpolnjuje    cerkvene predi)ise in se tuđi v zasebnem življenju ravna po verskih naukih. Takemu možu seveda ne more biti prav, če vidi, da je katoliška stranka   danes v rokah ljudi, ki jim je za katoliška naCela in za katoliško stvar toliko,   kakor za lanski sneg.    A tega naj si dr. Lav-renčič nikar ne domišljuje, da bo imel njegov  nastop na  katoliškem shodu le najmanjši uspeh.    Tišti, ki nimajo krščanskega prepričanja,    se zdaj iz katoliškega shoda,   iz dr. Bivjca   in dr. Lavrenčiča, kar javno norca de-lajo, ker se zavedajo, da nimajo so-mišljeniki   dr. Brejca in dr. Lavrenčiča klerikalne stranke v roKah, nego da jo imajo   tišti v rokah,   ki so prišli k stranki, dasi nimajo krščanskega prepričanja.
—  Castilci Brezmadežne,   ki so te dni sklepali na katoliškem  shodu o    povzdigi morale in nravnosti in o katoliškem  življenju, so potrebo    te povzdige res prepričevalno dokazali. Začeti bi se pa moralo pri sebi samih. Nismo netolerantni, ampak kar se je zgodilo te dni, kar po počenjali gotovi uđeležniki katoliškega  shoda te no-či, to je bilo pa že tako, da  se  ne more dovolj ožigosati. Saj je čisto gotovo bilo na katoliškem shodu jako mnogo udeležnikov, ki be jim abso-lutno nič ne more očitati.      A drugi! Kar pa so ti  počenjali, presega   res vse meje. Za božjo voljo, kaj nimajo ti ljudje že prav nobenega čuta več za ugled svojega stanu? Kar pri be-lem dnevu so se vozili in letali v znano ulico, ponoči pa že ćelo. Ljubljana vendar ni veliko mesto, da bi se kaj takega ne zapazilo. $e ćelo do skandala bi bilo skoro prišlo. Pripeljali so se    z    zagrebškim  avtomobilom — menda je bil ta avtomobil zagrebške-ga nadškota    —    a ko so  izvedeli: *>>\i nič prostora — je že toliko ljudi, da gospodje na stopnican sede in ča-kajo«, so se  začeli  prepirati  in  raz-sajati. Saj nič ne rečemo, tuđi ti če-stilci Brezmadežne so pod kožo krvavi, kakor vsi ljudje,    ampak    vsa] najprimitivnejše ozire bi morali vendar imeti!                                    *"* '■
-•- Svete! žarek s katoliškega shoda. Piše nam neki Ljubljanean, ki rad hodi po cerkvah: Danes, t. j. v sredo, sem šei v šenklavško cerkev k maši. Pokornost mojo je vzbudil duhovnik, ki ni prišel iz zakrlstije, kakor drugi duhovniki z ministrantom, temveč z bagoslovcem v koret-Iju. Pažljivo sem ju spremlial ter bil tuđi navzoč, ko sta opravljala pred oitarjem sv. daritev. In čul sem prav razločno besede: »Gospod z vami!« j-Slava v višavah Bogu!« >Molite brat je * itd. V stolni cerkvi je bila torej staroslovenska masa. Bil sem gi-njen do solz in ražen mene tuđi mar-sikdo drugi izmed navzočih. Kdaj bo zopet taka masa?
- Alkoholizem in katoliški shodi. Pred par dnevi smo »riobčili članek klerikalne »Kolner Korres-pondenz<% ki se peča z alt-.oholnim navdusenjem na katoliških shodih. Med drugim se je v tem članku konstatiralo, da udeleženci teh shodov prespe dopoldne svojo pijanost. Za to trditev imamo tuđi v Ljubljani dokaze. V neki hiši blizu šentjakob-skega mostu so bili nastanjeni Štirje duhovniki. Dva od teh duhovnikov sta prišla redno vsako jutro ob šti-rih domov, se prepirala s hišnico, na to pa spala do tren popoldne.
-1- Iz Vevč. »Slovenec« poroća, da vodja vevške tovarne Hentschl delavcem nagaja in da tovarniški de-lavxi že dva meseca zaman čakajo, kdaj bodo dobili preinog, ki so ga že davno plaćali. To jadikovanie je popolnoma odveč. saj imajo klerikalci ravno v Vevčah tako moč, da aranži-rajo takrat stavke, kadar to tovarna hoće. In da bi ne mogli doseći tega, da dobi delavstvo svoj plaćani pre-mog, tega menda sami ne verjamejo. Morda pa tovarna vsled tega noče dati premoga, da prihrani pri obre-stih od denarja, ki so ga plaćali delavci za preinog. onih trinajsttisoč kron, ki sta jih dobila klerikalni zaupnik in župan Ditnnik in pa njegov adlatus občinski tajnik Mrcina. O tem naj vevški delavci premišlju-jejo.
-r- Iz politične službe. Prov. okr. komisar dr. Alojz Gregorin v Ljubljani je imenovan za definitiv-nega okrajnega komisarja.
-1- V pokoj ie šel senatni pred-sednik pri upravnem sodišču gospod Karol Marija Truxa;    tem povodom
mu je cesar podelil viteštvo. Gospod Truxa je bil svoje dni v kombinaciji, da postane deželni predsednik na Kranjskem.
—  Prijatelj našega lista nam piše:    Stal sem pred    kolodvorom    s svojo družino ter gledal sprevod. Za napisom Slovenski Ziljani sem takoj opazil vpokojenega delovodjo iz to-bačne tovarne Rekarja    in    nekega Drmastja po imenu, ki je tuđi   jahal med slov. Ziljani. Ko pridejo  mimo Češki Orli je načelnik nekega oddel-ka dvignil čepico ter zavpil »Ziveli Slovinci«,   toda niti en glas mu   ni odgovoril, dasi je bilo dosti ljudi posebno kmetov z dežele    pred   kolodvorom. Tuđi domaći Čuki so vpili semintja Živio, ali vpili so sami, čisto sami v sprevodu, in    niti    eden gledalcev se ni odzval. — Toliko v pojasnilo, ker piše Slovenec od na-vdušenja od    strani    gledalcev.    — G 1 e d a I e c.
—  To pa    nekaj pove!    Policijsko poročilo o izgubljenih in najde-nih    rečen javlja,   da je bilo v dneh katoliškega shoda najdenih 23 nabo-jev za samokrese.    To pač kaže, da so     gotovi     udeležniki     katoliškcv-a shoda  prišli    oboroženi  v  Ljubljaro in bili pripravljeni na boj in na stre-Ijanje. Omenjenih 23 nabojev je čisto gotovo izgubil en sam udeležnik katoliškega  shoda. 23  nabojev.  Vraga, s 23 naboji  lahko človek že pol Albanije  prepotuje!     Mislimo,   da    teh 23 nabojev dovolj pove!
Izgredi   železniških  delavcev.  Z
Dolenjskega se nam poroča: Z ža-lostjo opažamo, da sta se v zadnjem času med delavci pri železnici pojavili velika bojaželjnost in brezmejno pijančevanje. Poročali smo že, da so po zadnjem izplačevanju v Novem mestu, nekateri delavci popivali in razgrajali kar po ćele dni in uoči, tako da je v mestu samem prišlo do iz-gredov v gostilnah. Glavni ropot pa je bil zdaj ćele noči doli v Kandiji. Tu je v soboto ponoći po velikem pijančevanju in vpitju prišlo med delavci do pretepa. ki se je konca! s tern, da je eden obležal nezavesten tik ob Krki. Enemu izmed pijancev in raz-grajačev to še ni bilo dovolj. Prišed-Ši iz gostilne, je opazivši nezavest-nega tovariša ležati blizu vode, ga je začel še obdelavati in sicer kar je značilno, ga ob krohotu radovednih gledalcev prijel za noge ter viekel proti Krki. Le ker mu je bil pretežak, ga ni spravil v vodo.
Se en poboj med železniškimi deiavci. Iz Birčne vaši pri Novem mestu se nam poroča: Pretečeni pe-tek so bili zbrani železniški delavci pri zajutrku. Eden delavcev je prosil svojega tovariša naj mu posodi nož, da si ošpiči svinčnik. Med tem ko je dotičnik špičil svinčnik, priđe zra-ven neki Rojčič, ki je v šali izrekel: Saj se vidi, kdo se boji. Nato je oni, ki je imel v roki nož. skočil rrori Rojčiču. in z besedami: »Bos videl, kdo se boji«, Rojčiča štirikrat sunil z nožem, po tem junaštvu pa kakor zajec pobegnil. Težko ranjenega Rojčiča so prepeljali v bolnico Usmiljenih bratov v Kandijo.
Iz Kranjske gore. One 15. t. m. je priredilo kranjskogorsko dijaštvo cvetlični dan, ki je nad vse povoljno izpal. Oobiček znaša 177 K 57 vin. Nnjvečje zasluge gredo seveda lju-beznjivim gospicam in gosnodon;, ki so tako pridno prodajale in nabirali. Posebno hvalo pa zasluži par z rde-čim dežnikom gospica Pavlica Bu-dinek in g. Joško Turk. ki sta res po-žrtvovalno delala v prid revnim di-jakom. Vsa čast! Obenem se je vršila veselica let. drutvo, ki je pod vodstvom g. dr. Tičarja dobro uspela! Njemu posebna hvala. Vršila se je lepotna tekma. Prvo darilo je dobila najlepša dama v narodni nosi g. Cernilec. Prugo darilo namenjeno gospodu v narodni nosi je srečno od-nesel gospod Sniolej z Jesenic. God-ba je bila z Jesenic in sicer zelo dobro je igrala, ples ie bil animiran.
Letosnji jesenski manevri se vrše med Ilirsko Bistrico in Postojno. Vojaštvo bode po vseh vaseh od Postojne pri U. Bistrici do Rakitni-ka pri Postojni razdeljeno. Zaključni manevri bodejo med Ravnami in II. Bistrico.
Zopet bodo žvižgali. S 1. oktobrom prično na vseh avstrijskih že-leznicah vlaki zopet žvižgati. Z to zopetno vpeljavo upa železniška uprava omejiti  nezgode.
U soda slovenskega delavca v tujini. Ko je 481etni dninar Ivan Sojer iz Ihana v kamniškern okraju lansko leto izvedel, da gradi neka nemška družba bagdadsko železnico, ie šel tja tuđi on iskat si dela in ga je tuđi dobil. Delal je v Siriji, &o je trajala se laško-turška vojska ter imel 3 franke na dan, profesijonisti so zaslužili tam do 10 K našega denarja. V dotičnem kraju je bilo samo tursko prebivalstvo (divji KuidiK kate-ri so marsikakega tujega delavca po-tolklL Enaki usodi je zapadel tuđi Sojer. Ko je bil nekega dne poslan s
pismom, so ga ujeli trije Kuroi ter brez vsakega vzroka tako pretepli, da so mu popolnoma pohabili levo nogo, potem ga pa vrgli v neki jarek in zbežali. Hudo poškodovanega so potem pri železnici zaposleni delavci oddali v bolnišnico za silo, ouko-der je moral pozneje v bolnišnico v Anatoliji, od tam v Carigrad. In ker ga tuđi tam nišo mogli ozdraviti, je šel v Smirno, pozneje v Bejrut, na-posled je šei pa v bolnišnico v Jeruzalemu, kjer ga pa tuđi nišo mogli ozdraviti in tako je bil siromak prisiljen na avstro-ogrski konzulat, da mu je ta nakazal prosto vožnjo v domovino, kamor je prišel s prisilnim potnim listom včeraj popoldne brez denarja in s pokvarjeno in za delo nezmožno nogo, kjer bo nadlega sam sebi in občini.
Klerikalni kuriozum je gotovo znani Al. Kranjc, ključavničarski pomoćnik in tovarniški delavec v Ljubljani. 2e pred nekaj meseci smo poročali o njem, da je pozabil nekoć v Mostah na cesti, kjer je ugledal dve deklici, da je na cesti, in se ]e začel obnašati, kot bi bil doma v sobi pred s>oio posteljo, držeč v roki noćno posolio. Ko sta sramežljivi deklici videli padle hlače in junaškega vsi-ljivega Kranjca, sta pobegnili, mož pa se je umaknil za neko drevo, kjer je zakril za deblo svojo sramoto. Pred par dnevi, menda ravno ob času katoliškega shoda je poskusil podjeten mož zopet svoj manever za vojasni-co 27. pešpolka. Srečal je tam dve delavki iz Kolinske tovarne. Poka-zal je svojo moć kakor prvič, toda deklici sta se najprej klerikalnemu čudaku smejali, nato pa sta pobeg-nili. Kranjc je ostal sam na pozori-Šču. Kako je zaključil svoj intermezo pa ni znano. Gotovo je le, da je o tem zvedela tuđi policija, ki si je zapisala Kranjca v svoj album in se bo še pri-merno bavila z njegovimi kurijozite-tami.
Kinematograf »Ideal«. Danes se vidi zadnjikrat ljubka veseloigra »Punčke male Hildice«, Iepa kolorirana drama »Zadnja pot« In pa vele-komični prizor »Maks na ogledih« z Lindrom v glavni vlogi. — Jutri spe-cialni večer z Nordiskdramo »Stara klop« s Psvlandrom v glavni vlogi. — V soboto drama »V žalotni uri«.
Zdravstveno stanje mestne ob-čine ljubljanske. V času od 17. do 23. avgusta se je rodilo 16 otrok, 2 sta bila mrtvo rojena. Umrlo je 23 oseb, med njimi 14 domačinov. Za jetiko so umri 4 osebe, med njimi 2 tujca, sarnomora ta bila 2. V zavodih ie umrlo 16 oseb. Za infekcijskimi bo-leznimi ni zbolel nihče.
Zopet    žepna    tatvina    na trgu.
Danes dopoldne je bila na Vodniko-vem trgu ženi tovarniškega delavca iz Most M. Jerelovi iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela okoli 3 K denarja. Neko osumljenko so prijeli, a menda ni dognano, da je prava storilka. Kakor se kaže, so se na trgu žepne tatvine zopet zacele ponavljati. Vsled tega naj bodo ženske, ki imajo tam posla, previdne.
Izgubljene stvari ob času katoliškega shoda od 23. do 27. avgusta. 1 denarnica s 97 kronami, 1 zlata zaponka z rožami, 1 denarnica s ca. 16 kronami, 1 crna denarnica s ca. 50 kronami, 1 pasja verižica z 2 znamkama 1912—13, 2 visitierja s 40 kronami v papirju, 1 damska torbica z 1 ključem in denarnico z vsebino 1 krone, 1 denarnica s 5 kosi po 1 krono, 1 crna denarnica z 1 krono drobiža, 1 bankovec za 20 kron, 1 zlata zapestnica z 1 obeskom, 1 crna denarnica z 12 do 13 kronami. — Najdene stvari v času katoliškega shoda od 23. do 27. avgusta. 1 kolo znamka »Styria«, 1 bankovec za 10 kron, 1 usnjata zapestnica s srebrno uro, 1 zlata damska ura z verižico, 23 nabojev za samokres. 1 fotogra-fični aparat, 2 crna dežnika, 2 krone, 1 denarnica z vsebino 7 kron 50 v.
Narodna obramba.
Podružnica Ciril - Metodove družbe v Dom/alah vljudno naproša vse one p. n. člane ter prijatelje Ci-ril-Metodove družbe, kateri se ude-leže dne 8. septembra t. 1. velike skupščine v Domžalah ter žele tu obedovati, da takoj, vsekakor pa do 4. septembra t. 1. to javijo na tukajš-njo podružnico, da se zamore vzdr-žati red ter preprečiti vsako nespo-razumljenje. Prosi se tuđi navedbe natančnega naslova, da se tem p. n. udeležencem dopošljejo znaki.
Odbor.
Društvena naznanila.
Izlet na Barje, o katerem smo včeraj poročali, da ga priredi v ne-deljo 31. t. m. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj, od-pade ta dan in se preloži na poznejsi čas.
Narodna    čitalnica   v Kamnlku
vzida pesniku A. Medvedu na nje-govem rojstnem domu spominsko ploščo in ima v to svrho že deloma denar nabran.
Sokol na Bledu priredi v nede-ljo 31. avgusta ljudsko veselico na vrtu g. Ferd. Sekovaniča s sledečim sporedom: Telovadba s sodelova-njem tamburaškega odseka Sokola. Srečolov. Koncert zdraviliške godbe. Ples, pri katerem igra odsek zdraviliške godbe. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na 8. septembra.
Poziv.
Društvo notarskih kandidatov za graško nadsodišče v Ljubljani je na svojem zadnjem obenem zboru skle-nilo, prirediti v letosnjem letu par društvenih sestankov. Z ozirom na ta sklep se je določil prvi sestanek na 7. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne na Vranskem (Štajersko). Gg. to-variši s Kranjskega se odpeljajo iz Ljubljane z avtomobilom ot) pol 7. zjutraj skozi romantični Grni graben in Trojane na Vransko, gg. tovariši iz Štajerske pa se poslužijo ali avto-mobila, ki odpelje ob 7. uri iz Celja, ali pa se odpejejo s savinskim vlakom ob V48. iz Celja. Odhod z Vran-skega isti dan skozi Celje z avtomobilom ali pa drugi dan z avtomobilom na Ljubljano skozi Domžale, kler se lahko SS- tovariši udeležijo Ciril-Me-todove glavne kupščine. — Tovariši! Nujno potrebno je, da se medsebojno spoznamo in da se nekoliko pogovo-rimo o naših stanovskih zadevah. \ sak naj se skuši udeležiti tega se-stanka, tuđi če še morda ni član društva. Priglasi pa naj svojo udeležbo po dopisnici naikasneje do 4. septembra t. 1. društvenemu tajniku, tovan-šu Francetu Presečnik, Ljubljana, Sodna ulica št. 11.
Odbor.
Razne stvari.
*  Rešitelj ponesrečil.    Iz    Rima poročajo:   Načelnika postaje Trevi-zo je v hipu, ko je potegnil neko damo s tira, prijel stroj ter ga usmrtil,
*  Morilec Jankubowicz.    Z Du-naja poroćajo:    Zdravstveno    stanje častniškega sluge Jankubovvicza,   ki je ustrelil groiico Bolzo in    stotnika Eisenkolba, se je    zboljšalo,   in    bo najbrže ozdravil.
*  Sleparski bančni ravnatelj pri-jet. Iz Diiseldorfa poroćajo: Ubegle-ga banćnega ravnatelja Steega, ki je poneveril 235.000 mark, je bii pred-vcerajšnjim    popoldne    aretiran     v Donausch\vingen.
*  Nasiljenca ustrelila. Iz Beroli-na poroćajo:    Predvčerajšnjim zve-čer je hotel šofer Kuhrau posiliti ženo prodajalca smotk Beckerja v njeni prodajalni. 2ena se je branila z re-volverjem ter ustrelila šoferja.
*  Hazardne igralnice v   Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: Policija je pomladi zaprla šest budimpeštanskih   igralnic    zaradi    hazardne igre. Notranje ministrstvo je zdaj začelo razpuščati zaprte igralnice. Kot prvega so zaprli Hungnria - klub.
*  Svojo ženo umiril. Iz Budimpešte poročajo: 341etni pekovski pomoćnik Jaroslav Kunz se je javil dr-žavnemu pravdništvu,    ćeš,    da    je umoril svojo ženo. Njegova žena je občevala z drugimi moškimi,    in    v( prepiru jo je ubil s sekiro.
*  Delavska usoda. Iz Curiha poročajo: V tvornici za papir   v Bal-štalu je eksplodiral parni kotel. Lug, ki se je vlil iz kotla, je poparil tri de-lavce, ki so kmalu na to umrli. Dva druga  delavca     sta   smrtnonevarno poškodovana.
* Preganjanje v Spljetu. Iz Splje-ta poročajo: Državno pravdništvo je dvignilo obtožbo proti pravniku Jer-ku Guliču, trgovcu Anti Mikačiću in sobnemu slikarju Rožicu, ker so raz-širjevali prepovedani časopis »Narodno Ujedinjenje«.
*  Razredna loterija.    Z   Dunaia poročajo:    Državna tiskarna je   že oddala srečke razredne loterije    od-delku za srečke generalnega ravnateljstva državnih Ioterij.   Tam bodo zdaj srečke porazdeljene v četrtinke in osminke ter odposlane   poslovni-cam. Poslovnice bodo najpozneje 1. septembra dobile srečke.
*  Prisleparjena dedščina. Iz Su-botice poročajo:   Marijo Proboviče-vić, ki je imela prej pogrebno   pod-jetje, dolže, da je ponaredila oporo-ko ter na ta način podedovala čez en milijon kron. Pred kakimi tremi leti je umri    kmetski    milijonar    Štefan Konjović, in pet oseb je pod prisego izpovedalo, da je v njihovi   navzoč' nosti podpisal oporoko v    prid   po-grebnega podjetja. Ena teh prič pa je zdaj povedala, da je po krivem pri-i segla in da je testament ponarejen.
*   Na smrt obsojen mllljonar. lt Novega Jorka poročajo: V Atlanti v St Georgiii je bil predvčerajšnjim na
str*g 4-  __________                                                                    „SLOVENSKI NAROD«, dne 28. avgusU 1913.                                                                                       197, Itcv.
smrt obsojen milijonarjev sin Leo Frank. Usmrtili ga bodo 10. oktobra. iMorilec je sele 25 let star in je sin nemških staršev. Bil je ravnatelj to varne za svinčnike, njegov oče je večkratni milijonar v Brooklinu. Frank je posilil neko Hletno deklico ter jo na to umoril. Frankova mlada žena in stara mati sta se onesvestili, ko sta slišali obsodbo. Njegov oče umira.
*  Šlvajoči piano. Pariška »Petit R6publique« poroča, da se je neke-mu    sodelavcu    Edisona    posrećilo, izumeti nekaki šivajoči piano. Je to klavir,    spojen s šivalnim    strojem. PregibajoČa    sila    šivalnega    stroja udarja na klaviaturo. Tako more ši-vilja    združiti    praktično    z zabavnim, oziroma    neprijetnim:    šivanje perila z mučenjem   sosedov.    Če je dekle le nekoliko muzikalično, tedaj si napravi balo, ne da bi vedela kdaj.
*   Đančno ravnateljstvo aretira-no. Iz Stanislava poročajo: V pone-deljek zvečer so aretirali ravnatelja poljske    meščanske    banke Horosz-kiewicza in višjega    ravnatelja  iste banke Marko\vskega. Se isto noč so revidirali bančne knjige ter konstatirali, da ima banka za en milijon po-narejenih menic in da so elani ravnateljstva in drugi funkcijonarji banke porabljali    kredit    večinoma    za-se. Preiskovalni sodnik je vsled tega se isto noč dal aretirati bančne^a pred-sednika    inž. Romana   pl. Chlebo\v-skega.
*   1071etni pravdar.   V pariškem predmestju  Neuillv   imajo  najstarej-šega pravdarja in to je 1071etni star-ček Peter Schomel-Rov, ki je slavil pred kratkem 1071etnico svojega roj-stva.   Isti dan je mož vložil na sodi-šče lastnoročno    pisano prošnjo,    v kateri   prosi   starček za brezplačno zastopanje v njegovi   tožbi,   katero namerava vložiti proti svojemu l'is-nemu gospodarju. Do 90. leta je bil starček kot garderobni    uradnik pri pariški veliki operi.    Mož se soomi-nja še rimskega kralja, s katerim se je igral skupaj v Versajlu.
*  Najstarejša   listina o ustvarje-nju sveta.    Iz New  Yorka poročajo, da    je prestavil    pravkar    dr.  Arno Poebel vsebino table, ki je last pen-silvanskega vseučilišča    in  ki  so jo izkopali pred leti v Nipurju. Tabla je iz vladarske dobe Hamurabija, okoli leta   7000 pred  Kristovim  rojstvom. Iz vsebine je posnel dr. Poebel,    da so takrat pripisovali ustvarjenje sveta boginji; listina govori tuđi o dveh bogovih,   ki pa ništa   bila   posebno važna. Vseučiliške oblasti se srrinja-jo z dr. Poeblom v tem, da je tabla najstarejša    pripovedka    o ustvarje-nju sveta    in da je obenem    krasen opis civilizacije okoli leta 7000 pred Kristovim rojstvom.
*  Kolera.   Iz Zagreba poročajo: Bakteriologični     deželni    institut   je konstatiral, da so    v vaši    Bošnjaci zbolele štiri osebe na koleri. Iz Osje-pa pa poročajo, da je v tem    kraju zbolelo na koleri 19 oseb, od katerih so štiri umrle.    Predvčerajšnjim    je odpotoval deželni    sanitetni set   dr. Reichwein  v  Bošnjace,  da  vse   potrebno odredi, da se prepreci nadalj-ne razširjevanje kolere. Da se te odredbe  z  vso  strogostjo  izvedejo. je komitatska oblast prosila    za   voja-ško  asistenco.   Prebivalstvo   je   zelo vznemirjeno.    V Mitrovici so   zopet umrle štiri osebe na koleri. — Iz Sarajeva poročajo: Uradno se je konstatiralo, da je ljudstvo skrivalo na koleri obolele osebe. V Zgornji Tuzli je zdravnik zasledil dva taka bolni-ka. V Sarajevu še ni kolere.
*  Proti izseljevanju.    Z   Dunaja poročajo:     Pri    izvrševanju    akcije proti    neopravičenemu   izseljevanju in agentom je bilo v   zadnjih   dneh aretiranih  in  sodišču    oddanih    sto oseb. Tuđi drugaće je začela policija postopati proti  nedovoljenemu  izseljevanju.    Pri nekem    izseljencu    z Ogrskega so konstatirali, da mu je dal delavsko knjižico, glasečo se na nepravo ime, Franc Hruschka, ki je kot tolmač nastavljen    pri   dunajski agenturi neke paroplovne družbe. V stanovanju Hruschka so našli osem-najst bolgarskih potnih listo v, 21 av-strijskih in ogrskih  delavskih    knji-žic, katere je bržkone dajal izseljen-cem. Oddali so ga deželnemu    sodišču. Državna policija v Velikem Va-radinu je odkrila veliko izseljevalno agenturo, ki je   pripomogla   mnogim prebivalcem komitata, da so se brez potnih    listov    izselili    v    Ameriko. Predstojnik agenture je sin bivšega velikovaradinskega  župana  Ludovi-ka Stettnerja. Na podlagi dosedanjih poizvedb so aretirali Stettnerja, re-gistratorja velikovaradinske policije, Julija Gulyasa, tri železniške urad-nike in enega sodnika.    S pomočjo agenture se je v dveh mesecih   več Sto oseb biharskega komitata izseli-lo v Ameriko.
*  Ljubček žene ustrelil moža. V Esermo    v aradskem    komitatu    na Ogrskem se je zgodila žalostna dru-žinska tragedija. Tamošnji bogat po-
sestnik in trgovec je izvedel od raznih prijateljev, da ima njegova žena ljubavno razmerje z bančnim knjigo-vodjem Eseilerjem, ki je sele pred kratkim prišel v Esermo. Ker se je ta govorica vedno bolj širila po me-stu je povabil trgovec Eseilerja v svoje stanovanje in ga je vprašal vpričo svoje žene koliko je na tej go-vorici resnice. Ker mu ni hotel Esei-ler nič pozitivnega odgovoriti i't ker se je tuđi žena sumljivo obnašala, je popadla užaljenega moža taka jeza, da je popadel mlađega zapeljivca, ga vrgel ob tla in ga začel tolči s pest-mi. Eseiler je potegnil na tleh ležeč samokres in je ustrelil Weinbergerja dvakrat v trebuh. Weinberger je obležal na mestu mrtev, nezvesta žena je omedlela, Eseilerja pa so od-peljali v zapor. Pri preiskavi je izpo-vedal, da je streljal samo v siiobra-nu, ker se je bal, da ga ne bi razjar-jeni mož, ki je bil veliko močnesji od njega zadavil. Samokres ni vzel s sabo z namenom, da bi Weinoep*er-ja ustrelil, rnarveč ga je nosil vedno s sabo, ker je to zahtevala njegova služba.
*    Pobotnica   o   prejemu Kralja.
Angleški general sir Harv Prenuer-gast je v letih 1885. in 18S6. pridobil Angliji Birmo. Sedaj je general umri in angleško časopisje pripoveduje ob tei priliki mično dogodščino, kako je uiel Prendergast kralja Theebawa, ki je bil znan daleč naokolo vsled svojih grozovitosti. Prendergast pripoveduje tako: »Z 20 do 30 oficirji in s tolmačem sem vstopil v kraljevsko palačo. Kralj Theebavv je sedel na prestolu, ki je bil postavljen na verandi, obdan od dvorjanov, svojih zen in krajice matere. Kazal ni najmanj-šega sledu bojazni ali strahu, tem-več nas je sprejel povsem mirno in z umerjeno vljudnostjo. Opozoril sem ga, da se mora nemudoma vkrcati v Indijo. Prosil je za trimesečni odlog; ker sem mu ga odbil. je prosil za tri-tedenski, končno za tridnevni odlog. Pa bi napravil čim hitreie konec, sem potegnil uro iz žepa in izjavil: »Deset minut Vani dovolim.« Kralj Theebaw je prosil nato prav iskreno, naj mu ne vzame general dragocene-ga, z rubini okrašenega prstana in žene. Ko se je Pendergast ob tej prošnji skrivnostno smehljal, je kralj hitro zaklical: »Ze dobro, vzemi ženo, ampak veliki vojskovodja, pusti mi prstan.« Ko se je kralj vkrcal in ves njegov dvor, je vročil Prendergastu kapitan ladje, s katero se je odpeljala vsa družba v eksil. naslednjo pobot-nico: »Potriujem, da sem prejel enega kralja, tri kraljice, enega ministr-skega predsednika, tri svetnike in toliko in toliko dam«
*  Preveč realistično.    V Torotti pri  Neaplju  so  igrali     v    gledalisču igro. ki slika tripolitansko vojno. Junak igre, vrnivši se iz vojne v Afriki. sreča izvoljenko svojega  srca ter ji pripoveduje, kaj je tam skusil v boiih z Arabci.     »Ah, te grozne noči!     Ti arabski vragi  se kar  naenkrat    od vseh strani vržejo na nas! Ah, koliko sem jih pobil! Ne vem. Divje sem tol-kel in streljal okoli sebe. In drugi tuđi. Vsi smo do skrajnosti tam branili svojo domovino, mi iz Bis Tobre!« Pri tem pa je nekdo vskliknil izrned obćinstva z glasom, ki se je trese* od ogorčenja:  »Lažniki!  Navadni hr/.ni-ki!«  Občinstvo se  ie začuđeno     hr-nilo proti nemirnežu. Bil je to i  lad vojak, ki se je ravnokar vrnil iz Tri-polisa, ki je skočil s svojega se eža ter klical: »Slepar! Da, sleparji   te! Ti tam niti bil nisi. Jaz sem bil pri Bis Tobri, toda tebe nisem tam videl. Kaj se hvališ in lažes!« Zaman so se okoli stojeći trudili, da bi pojasnili vojaku, ki je bil prvič v gledališču, da je to le igra in da ni treba, da bi bil igra-lec v Bis Tobri. Morali so ga vreči iz gledališča. Igralec pa ie bil vsled tega   tako razburjen, da ni mogel več igrati.
*  Vsa vas Je izumrla. Kratko po-ročilo razpošilja »Peterburška brzojavna agentura-:    Vse prebivalstvo ruske vaši Volskaja   na Sahalinu je umrlo za kozami. Samo 721eten starček je živ . . . Uradna vest, kiatka in suhoparna, a razgrinja tragedijo ćele vaši.    Še pred nekaj tedni je bilo v vaši 1100 oseb.    Kakor v večini ruskih vaši,   tj'J: v Volskaji niša desti gledali na snago in higijeno.    Naenkrat je obolelo nekaj otrok za kozami.    Na cepljenje koz,    ali sploh na zdravniško pomoč,   ni mislil    rihče. Koze    veljajo    za    »sveto bolezen«. Zdrave otroke so ćelo kopali z bol-nimi skupaj, ker to baje zdravju dobro de. Seveda se je zaradi tega epidemija širila z neznansko naglico. V nekaj dneh je pomrlo    do KM) otrok in odraslih. Na vaši fe nišo delali nič drugega, nego pokopavali in prireja-li pogrebščine. Kon':no pa nišo mogli nikogar več pokopati, ker je pop tuđi umri. Ko je vendar že odposlala vlada komisijo v vas, ni mogla komisija vstopiti niti v eno hiso in je odšla, ne da bi bila kaj opravila zoper bolezen. Vas so morali preoustiti usodi in bo-lezni. Polagoma je utihnil tuđi jok in
stok na vaši, vse življenje Je prene-
halo in mir kakor na pokopališču je zavladal na vaši. Samo star mož je blodil naokolo kakor brez uma. Vlada bo najbrž sežjjala vas, v okolici pa imenujejo odslej »vas smrti.«
*  Ruski    beguni   na Setlmogra-škem. Za časa balkanske krize je po-begnilo več ra^kih begunov na Ro-munsko. Tam s j dobili delo v raznih rudokopih.  Ko \t R.>munska mobilizirala, je pozvaia tuđi te ruske begu-ne, da naj gredi pod zastave.    'Joda ruski beguni    se    temu pozivu nišo odzvali   in so poV-^irli   na Sedmo graško. Ogrska vlada pa ni bila tako gostoljubna kot Romunska in je uboge begune zavrui'.i.    Dubili nišo no-benega dela in sedai jih bodo poslali odgonskim    Dotom   nazaj   v Rusijo. Prebivalstvo,    k?    bi    rado spreieia pridne in ceiii    deUvce   se vsled te odredbe ogrska    vlade    zelo    vzne-mirja.
*  Kulturna    slika iz 20. stoletja. Iz   Petrograda    poročajo:    V petro-Rradski    okolici,    v Parohovoju,    je cerkev v spomin    svete Paraskeve. \sako leto na    nek pred 20. julijem roma    prebivalstvo    iz okolice k tei cerkvi, da gleda silno sirov prizor, ki se ponavlja    vsako leto.    Na zadnji strani cerkve je velika    podoba mučenice  Paraskeve.  Tisočglava  nino-žica obdaja   prostor in z napeto \ o-zornostjo opazuje. Trije krepki fant-je, ki stoje na odru,   vlečejo    dekle, oblečeno le v srajeo, k sliki svjtnice. Dva fanta jo držita za roke, tretii ju vleče za lase. Ko je tako priviečejo do podobe, mora dekle — ki je baje obsedeno — neštevilnokrat  poljubiti sveto Paraskevo in glasno    se obto-žujoč,    prosi za odpuščanje.    Od teh muk je vsako    dekle    že napol one-moglo.    Potem jo zopet spuščajo za lase na zemljo. Ko je na tleh, jej silo-ma odpro usta in jej vlivajo nezmer-ne množine vode v usta    zato da se utopi hudič,    ki je v njeni duši.    Ta procedura    traja tako dolgo,    da se ubožica onesvesti.    Tujec, ki je slučajno prisel med te divjake, je vprašal, kaj da pomenja vse to. Povedaii so mu,   da je zapeljal hudič dekle v nečistost.      Sveta    Paraskeva      pa ozdravlja razuzdana^dekleta in izga-nja hudiča iz njih.   Šest deklet je še čakalo na    »očišćenje«.    Popolnoma vdane so bile in so se venomer pre-križavale. Ko je bil grozni prizor kon-čan, so oblekli    pozdravljene« v bogato okrasena oblačila in jih sprejeli zopet med se. Kako velikanska rnno-žica gleda te divjaške prizore jc^ razvidno iz tega, da so morali zdravniki 647 osebam pomagati,    ki so se po-škodovale v gneči.   Dve   ženi in tri otroke so pohodili tako, da so umrli.
*  Za novo, pred kratkim otvor-jeno mirovno palačo v Haagu je dobavila  prelepe    razsvetljevalne   objekte in kandelabre znana tvrdka R. Ditmar — Br. Briinner, d. d. na Du-naju.
Telefonska in brzojavna poročila.
Avdijenca.
BI, 28. avgusta. Danes dopoldne Je sprejel cesar v avdijenci notranje-ga ministra Heinolda.
Češko - nemška sprava in češki deželni zbor.
Praga, 28. avgusta. »Samostat-nost prinaša izjavo podpredsednika zbornice Zdarskega glede češko-nemške sprave. Zdarski je baje izjavil : Deželni zbor je edino mesto, od-koder more izhajati nova posredo-valna akcija. Će se vlada kijub temu odloči, povabiti k spravnim pogaja-njem druge osebe, kakor od dežel-nega zbora pooblaščene, potem bi si morali biti oni, ki se odzovejo temu povabilu, svesti, da nastopajo samo kot zaupniki vlade, nikakor pa ne kot pooblaščenci Cehov. Na ta način do-seženi. ali z oktroaiem ustvarjeni mir bi ne bil samo brez pomena, marveč ćelo vir novih zmešnjav.
Praga, 28. avgusta. Včerai se je oglasilo odposlanstvo Zveze bivših češki deželnih poslancev pri name-stniku knezu Thunu ter zahtevalo ta-kojšnji razpis novih volitev za deželni zbor. Novi deželni zbor naj bi rešil samo volilno reformo in se naj nato takoj razpusti. Ćeške stranke se odločno izrekajo proti vsakemu oktroaju in proti vsaki drugi nepo-stavni rešitvi krize na Českem.
Nova konstelacija na Hrvaškem.
Zagreb, 28. avgusta. Državni po-slanec dr. Spevec namerava skupno z nekaterimi vseučiliškimi protesorji in docenti ustanoviti novo unionistič-no stranko, v katero naj vstopijo v prvi vrsti člani madžaronske stranke, Rauchova skupina in izven stranke stoječi starounionisti. Ta nacrt je iz-delal ogrski ministrski predsednik grof Tisza ter ga predložil v obšir-nem memorandumu. V Zagrebu so-dijo o izvedljivosti te ideje zelo skeptično.                                        .
Skerlecr.
Zagreb, 28. avgusta. Preiskava proti atentatorju Dojčiču bo najbrže v kratkem končana, tako da se bo obravnava najbrže vršila že tekom prihodnjega meseca.
Nezgoda na morju. Zader, 28. avgusta. Parnik »Un-garo-Croate« »Croatia« je zapeljal snoči severozahodno od otoka Mor-tera na skale in obtičal. Podrobnosti o nezgodi še ni.
Poljaki in nemški cesar.
Poznanj, 28. avgusta. Ob priliki velikih cesarskih manevrov je nemški cesar povabil k slavnostnemu banketu tuđi poljske odličnjake. Po večini so Poljaki odklonili povabilo, nekateri pa so povabilo sprejeh. Ko so ti hoteli v cesarski grad, je priredilo poljsko prebivalstvo burne protestne demonstracije, da prepreci njih udeležbo na banketu. Še le, ko je dobila policija pomoč orožnikov, se ie posrećilo napraviti prosto   pot.
Dogodk] na Kitajskem.
London, 28. avgusta. »Morning-post« poroča iz Šangaja: General ćangsun je brzojavil, da je njegova konjenica ob 10. dopoldne prispela v Nanking. Bivši gubernator v Anhuju, ki je pred kratkim dospel v Nanking, da pomaga pri odporu, je odko-rakal včeraj proti Vuhuju.
Mehika.
\Vashington, 28. avgusta. Z vlakom, s katerim se je odpelial odpo-sfanec Zedinjenih držav Lind v Ve-ra - Cruz, se je odpeljalo tuđi mnogo Amerikaneev.
Washington, 28. avgusta. Ker mehikanski predsednik Huerta do do-ločenega roka '_ ugodno odgovonl, je predsednik Zedinjenih držav Wil-son prebral kongresu poslanico. Poslanica je sestavljena zelo miroliubno in prijateljsko ter naglaša potrebo postavne in pravilne vlade v Mehiki. Lindova misija ni imela uspeha. ven-dar pa so Zedinjene države pripravljene pripomoći sanacir razmer. Ker Mehika pogojev Zedinjenih držav ne sprejme, morajo vsi Amerikanci nemudoma zapustiti Mehiko in prene-hati mora eskport orožja v Mehiko. Vse interesirane velesile podpirajo Zedinjene države. Predsednik Wilson je sporočil tuđi noto mehikanske vlade, v kateri ta odklanja predloge Zedinjenih držav in zahteva priznanje mehikanskega poslanika v Washing-tonu in sedanje mehikanske vlade.
Washington, 28. avgusta. Mehikanski zunanji minister Oamboa ie poslal v zadnjem trenotku Lindu noto, v kateri pravi, da bi pomenilo pre-mirje z vstaši premirje z banditi. Za-hteve Zedinjenih držav so tako poni-žujoče. da ne bi bile dopustne niti v mirovni pogodbi po popolnem porazu. Vendar se je mehikanska vlada odločila iz spoŠtovanja do Zedinjenih držav, da hoče zahteve svoje sosede vzeti v pretres in na nje odgovoriti-
Washington, 28. avgusta. Predsednik Zedinjenih držav Wilson ie pozval vse Amerikance v Mehiki. da naj takoj zapuste deželo. Ameriska poslaništva so dobila povelje, da naj sporoče vsem civilnim in vojaškim oblastem, da bodo Zedinjene države zahtevale od njih obračun in da so odgovorne za vsako krivico, ki se bo zgodila ameriškemu prebivalstvu na življenju ali premoženju.
Brazilija.
Rio de Janeiro, 28. avgusta. Listi priobčujejo manifest pretendenta za brazilsko predsednistvo, princa Louisa Braganškega, v katerem se stavi na razpolago svoji domovini.
Dunaj, 28. avgusta. Tukajšnji brazilski poslanik ne ve ničesar o manifestu princa Miguela Bragan-Škega v Rio de Janeiru. Pač se vrše v Brazili sedaj volitve predsednika. V Braziliji pa ni prave monarhistič-ne stranke in onih par rnonarhistov, kar jih je v Braziliji, politično nima nobene veljave.
Dogodki na Balkanu.
Odrinsko vprasanje.
Petrograd, 28. avgusta. Zdi še, da so ruski vladni krogi do najvišjih krogov odločeni za sedaj opustiti vsako diplomatično inicijativo v odrinskem vprašanju, zlasti ker ne more računati Rusija na podporo s strani entente. V merodajnih ruskih krogih so vedno bolj prepričani, da odgovarja dejstvo, da ostane Odrin Turčiji, mnogo bolj ruskim interesom, kakor eventualna zopetna utr-ditev Odrina s strani Bolgarske, kar bi pomenilo neprestano ogrožanje Carigrada in s tem vitalnih interesov Rusije.
Carigrad, 28. avgusta. Očividno inspirirani članki turškega Časopisja trde, da se je Rusija popolnoma odrekla vsaki nadaljni akciji v odrinskem vprašanju in priznala sedanje stanje kot definitivno. Listi opirajo to svojo trditev na dejstvo, da so ruski državniki zapustili Petrograd.   Listi
izrekaio prepričanje, da se bo skleni-la po zaključenju sedanjih pogajanj bolgarske vlade s Turčijo ozka defenziva in ofenzivna zveza.
Pariz, 28. avgusta. »Matin« poroča iz ofic. turskih virov, da bo Tur-čuja vstrajala proti Bolgarski na me-ji, ki jo je označila v noti na velesile 19. julija. Pač pa je Turčija pripravljena odstopiti Bolgarski več vaši ob Crnem morju, ki imajo skoro izključ-no bolgarsko prebivalstvo,ter skleniti z Bolgarsko ugodno trgovinsko pogodbo za dobo 10 let.
Reforma v bolgarski vojski.
Sofija, 28. avgusta. Vojno mini-strstvo bo odpravilo določbo, da mora imeti vsak častnik enega vojaka za postrežbo. Služabnike bodo imeli samo polkovniki. S tem prido-bi vojska najmanj 2000 mož. Izpremembe v grškem    ministrstvu.
Atene, 28. avgusta. Novi zunanji minister Panas je intimen prijatelj Venizelosa. Posle prevzame v pone-deljek. Dosedanji zunanji minister Coromilas priđe kot poslanik v Kim.
Hamidie.
Carigrad, 28. avgusta. Križarka »Hamidie«, ki je delala Grkom toliko preglavice in ki je prišla tuđi pred Ulčinj, je dospela v Smirno, kjer jo je tursko prebivalstvo navdušeno sprejelo.
Izpped sodišca.
Izpred tukajšnjega porotuega sodišča.
Jetičen zavarovanec. (Nadalievanje in konec.)
Uvodoma popoldanske razprave je vprašal predsednik Možekovo, zakaj je napisala v pismu na zavaro-valnico, v katerem pismu je zahtevala zavarovalnino, da je B e r 1 e c nenadoma umri. Žena je odgovorila, da Berlec ni bil še tako slab, hodil je še okoli hiše in nišo pričakovali tako nenadne smrti. Naenkrat ga je prije-lo, obležal je in v dveh dneh je bil mrtev. To dejstvo je ona smatrala za nenadno smrt. — Predsednik je nato zaslišal obtoženca Marti-n i a k a zaradi raznih maniših slepa-rii, katere je izvršil po raznih krajih pod predtvezo, da nima denarja, da je bil okraden in da plača za njega zavarovalnica, ki se je seveda odrekla vsakemu plačilu. Martinjak, kl se sploh cei čas zelo spretno in dobro zagovarja, oporeka trditvi, da hi bil imel namen dotične stranke ogoliu-fati. Vsled nekulance zavarovalnice >Alianz«, ki ga je kot svojega zastop-nika puščala v gmotnem oziru več-krat na cedilu, dasi ji je sicer dobro služil, je bil primoran delati semmtja dolgove, katerih en del je tuđi odpla-čal, ko je dobil denar od zavarovalnice, en del pa je ostal dolžan, ker je bil v tem času aretiran. Priče, ki so bile zaslišane glede tozadevne krivde, so potrdile njegove dolgove. Zastopnik družbe »Alianz«, Nemec, izraeht, ki je položil judovsko prisego, je izjavil, da je bila družba do tega slučaja z Martinjakom zadovoljna. Tuđi mu je njegovo delo precej dobro plačevaia. Prve ponudbe glede Berleca družba ni vsprejela, ker se je zdelo družbi sumljivo, da bi mogel navaden lesni delavec pačevati take premije. Drugo ponudbo pa za 5000 K ie družba vsprejela zato. ker ji je Martinjak po-ročai, da Berlec ni navaden delavec, marveč preddelavec, ki se udeležuje tuđi kupčije posebej pri nakupu lesa. Po sprejetju zdravniškega izviđa je bila pogodba sklenjena. Po smrti Berleca je družba Čakala natančnih pojasnil o smrti zavarovanca, ćela stvar se jim ni zdela umevna m uvedla se je preiskava, ki je dognala sleparijo. Razne druge priče so poir-dile v celoti obtožnico, glede obto-ženke Možekove pa so izpovedale, da je iMožekova duševno manj razvi-ta in obenem precej vdana pijaci, kar tuđi zelo slabo vpliva na njen duševni razvoj. Po govoru državnega pravdnika dr. Neubergerja, ki je za-hteval krivdorek Možeka in Marti-njaka, sodbo glede Možekove pa, ki se mu zdi duševno manj vredna in nesamostojna, prepusti! porotnikom, so govorili zastopniki obtožencev. Predlagali so v zmislu zagovora, ki se je razpletel med obravnavo, opro-stitev svojih klijentov. Po repliki predsednika senata so porotniki vprašanje glede krivde zakonskih Možek zanikali, potrdili pa so krivdo glede Martinjaka. Sodišče je torej oprostilo zakonska Možeka, zavaro-valnega potnika Martinjaka pa je, oziraje se na številne olajševalne okolščine, obsodilo na 13 mesecev težke ječe, pooštrene s postom in tr-dirn ležiščem vsako četrtletje. V ka-zen se mu všteje trimesečni preiskovalni zapor. — Martinjak je kazen vsprejel, prosil pa je, da se mu do voli za nastop kazni en mesec odlo ga. Njegov predlog je bil zavrnjen in Martinjak je moral nastopiti takoi kazen«
ft                  A
197, Star;_______         '                                                                        .SLOVENSKI NAROD", dne 28. avgusta 1913.                                                                                              Stran 5.
Izpređ porotnega sodl§£a v Novem mestuu
Novoraesto, 26. avgusta.
Marijina devica — detomorilka.
Marija Kalčič, 28 let stara, dninarica, doma iz Vinice, bivajoča v Zalogu pri Šmarjeti je imela že pred 4 leti nezakonskega otroka, Ker maćeha ni trpela, da bi fant, s katerim je imela Marija Kalčič otroka, zahajal v hišo, je Kalčič odšla v Zalog. Fant ji je sicer oblJubiU da jo vzame, ko pa je postala drugič noseča, jo je po-pihal v Ameriko. Pač pa je pred svojim odhodom vsaj za botra pre-skrbel in pa tuđi za prvega otroka, da so ga njegovi starši vzeli. Po iz-povedbi žensk iz dotičnega okraja, je bila Marija Kalčič ves čas odkar je imela razrnerje z Janezom Sinkov-cem, v Manjini družbi. 41etnega nezakonskega otroka, drugega pa žc na potu na to revno zemljo, pa Marijina devica . . .? Obtoženka je priznala dejanje in priznala tuđi, da je že mesec pred porodom sklenila otroka usmrtiti. Izgovarja se, da jo ;e v to silila beda in skrb za drugega
uroka. Dne 26. juni ja je porodila, pa ;e otroka prestregla, vzela cunjo, jo /vila in zatlačila s prstom skozi usta v grlo. Nato je usta še z eno cunjo zamašila, vsled česar se je otrok zadušil. Po tem dejanju ga je nesla v drvarnico in ga tam ob zidu zakopala. V nedeljo je šla k maši, kjer so ženske takoj opazile, da je »prazna«. Ko so prišli orožniki, je tajila porod, potem ko je bila po babici preiskana, se je vdala, da je porodi-la mrtvo dete. Babica Ana Kumer ji :e na dušo pihala, naj le vse prizna,
pa Mariji Materi božji naj se pripo-roči.« Ko jo je drugo jutro babica v zaporu obiskala, je na njeno vpraša-nje zakaj je ta strašni greh storila, odgovorila: »Sam hudič me je zrno-til.« Še le 5. julija je vse priznala in tuđi pokazala, kje je otrok pokopan. Z ozirorn na to, da so porotniki dan prej v slučaju detomora izrekli opro-srilno sodbo, je občinstvo z veliko napetostjo pričakovalo. kako bodo porotniki ta v bistvu isti slučaj raz-sodili. Porotniški izrek se je glasil: soglasno detomora kriva. Marija Kalčič je bila obsojena na 3 leta tež-ke ječe. Ko jo predsednik po preči-tanju obsodbe vprasa, če se misli zoper obtožbo pritožiti. se ni mogla odločiti ne za eno, ne za drugo stran. Naposled pa jo je najbolj skrb cio samo to,   koliko postov so ji naložili.
*      w      *
Uboj v Rožnem Dolu. Jože Su-:ič ie eden tistih. ki svoj trdo zasluženi denar sproti zapijejo. Sutič je Jelal na Drogi med Rožnim Dolom in Prelogami in stanoval v Rožnem Dolu. Dne 25. maja je dobil predajem 15 K. da si v Semiču nakupi razne potrebsčine. Res je šel v Se-mič, toda namesto da bi si bil kaj na-kupil, je samo popival po gostilnah in zapravil 8 K. Ob povratku domov. se je zglasil še na Prelogah, kjer je zopet zapil blizo 4 K. Od tod se je vrnil v Rožni Dol, šel zopet v go-vtilno. od tam pa v delavsko kuhinjo. Namesto da bi bil večerjal in šel spat. si je vzel samo kos kruha in zopet odšel v drugo, Jakobovo go-stilno. Tu je med drugimi sedel de-!avec Stojan Gostovič. Sutič je na-vzoče tovariše pozdravil, nakar je Gostovič odzdravil z znano psovko. Sutič se je čutil vsled tega vžaljene-ga in je takoj pograbi! nasprotnika, nakar se je med njima začelo preri-vanje. Navzoči so mislili, da bo to ruvanje minilo brez posebnih posle-dic. Kar Sutič zagrabi za nož in z njim Gostoviča trikrat sune proti trebuhu. Eden sunkov je bil tako silovit, da je nožna oštrina prerezala obisti. Zaklanega Gostoviča so položili na postelj, poklicali takoj zdrav-nika, ki je rano zašil. Toda zdravni-ska pomoč je ostala brez uspeha. Gostovič je uro po dejanju na notra-njem izkrvavljenju umri. Ubijalec je po dejanju zbežal in nasproti svojim tovarišem priznal, kaj je storil. Da-nes se obtoženec zagovarja s ponol-no pijanostjo in da je svoj čin storil iz strahu pa tuđi iz jeze, ker je Oo-stovič psoval njegovo mater. Po već pričah pa je dokazano, da Sutič ni bil do nezavesti pijan, da je Gosto-:ć takoj vzel omenjeno psovko na-/aj. da ga je Sutič napadel in da ni bilo prav nobenega vzroka, da ga je na tak silovit način zaklal. Komaj 20 let starega Jožeta Sutiča je sodi-^e obsodilo na 3 in pol leta težke icće.
Ustnlco uredništvo.
Gosp. Janko Vozel, učitelj v Trebnjem: Izjavljamo, da ni->te v nobeni zvezi z notico, ki je izšia v >Slov. Narodu« št. 194 pod naslovom *Težka nesreća«. ,^.^
PrcHtane časopise i srat-jahobshBm okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, VoŽarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Iijuibljani
vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši ▼ petek, dne 29. t m. ob pol 9. uri zvečer pri »Tratniku« ■— Razgovor o rupnem   izletu  na Vrhniko.
Vabt|o se tuđi bratje, kl i*le pristopiU k odseku.
Današnji list obsega 6 stranu
Izdajatefj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Mnenje gosp. dr. H. Wimmerja,
Ischl.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Vaše železnato kina vino Serravallo priznane kakovosti, se samo hvali in vsak zdravnik ga vedno ra-dcvolje predpisuje v navedenih slu-čajih bolnikom, ker ono je ravno tako uspešno, kakor prijetno pri vži-vanju.                                      ,   -
Ischl, 17. julija 1911.
Dr. \Vimmer.
Eay - rum
s konjičkom
tvrdke Bergmann & Co, Dečin na Labi
ostane prej ko si ej najbolj si vseh Tod za plavo, za racionalno ne-govanje Ias, zabranjnuje vsakršno tvoritev luskin, prezgodnje osive-nje in izpadanje las ter jači lasne korenine. Premnogo priznanj. V steklenicah po K 2"— in K 4"— se dobiva po vseh lekarnah, dro-C*erijah, par fumerii^hin brivnicah.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v  Ljubljani*.
Driđii kirzl dnmjskc bone 28 avgusta 1913
4«', ma*ev« renta    ....!,    *2'10       8230
4*2C', srebrna rentu .    .    ,    . |i    85 75       85 95
4«;, avstr. kronska renta   .   .ti    82 25       82 45
4", opr.......I    8140       8160
4% kranjsko deželno potojlio :j    -—       ^4 50
Vh k. o. edke dež. banke   .       84 50       85 50
Srftflk«.
SfCfte ti 1. IRfiO |f,     .   .       ! 453—     463—
m     „   ,f 1864 .....  I J65—          ~ -
"      ««ke......      2^0—          i0-
„     zemeljtke  T. lidafc   .»279 75        S9 75
Z             .        !!...'.      251-50        ni 50
„     ogrske hfnotefne .   .     233 50         41 -50
m      dan. kornana!ne     .        ! 469-—         7Q- —
_      Hvstr. kredhn«   .    .    .      474—|     »s4—
„     Ijublfanske    ....       6375 -     «775
1     antr.rdee. krila    .   .      ^'50      58 50
r. op. ., - .. 33>8°i s7m
"     b«x»rkB    .   .   ;   .   .      27 95,     Pl-95 "     tarlke......233'- ;   236 —
J|nh1|an$ke kreditne hunke  .      M5'—'    420 —
Avstr. krcdftneea tflvoda .    .     623*75     624 75
Dunajske bančne drufbc .    .     513 — '   514—
Južne Selezfifce.....     123 10;    129 10
Državne železnice   ....     703 ^0     70430
Alplne-Montan.....     946*50     947*50
Cdlke sfadkorne drulbe   .   ,     350'—      354 —
Zivnoitentke bunke.   .   #   .     263*25     264 25
Cdrfnl.....I   ;   .        1143       II 47
Marke     ........)  118*15'    118*45
Frtnld........        9500       95 85
Lire........      I     r^565       9590
Pab'll.    ........)-    9380       94-
Zitne cene v Budimpešti.
Dne 2«. avgusta 1913. T • r m i n.
Pšenica za oktober 1913.   .   za 50 k*  11 4S
Pšenica za april 1914.    .    .    za 50 kg  11 95
Rž za oktober 1913        .   .    za 50 kp    8 79
Ove*; za oktober 1913    .   .   za 50 kg    8 29
Koruza za avgust 1913 .    .   za 50 kg    826
Koruza za sept  19H      .   .    za *0 kg    825
Koruza za maj 1914 .   .   .    za 50 kg    7*52
Meteorolotfčno porodilo.
Viifti ud morjero 306-,*               Srednji   ir«ćm tlak  li% ni
I iSTi-Si1 fS !Vetlwi    Neb0
«   I •"■»■ • t mm   £ &   !
27.   2. pop   739 0      22-5   sr. jjvzh       tasno
„   9. zr.   739-5 1    17-5   si. zah.   del.oblae.
28.    7. zj.    7387      11-6   si. svzh.     megla
Srednja včerajSnja temperatura 17*3, oorm.  17-6*. Pa da vina, v 24   urah  0*0 mm.
^M Tužnim srcem javljamo vsem so- ^m ^M rodnikom, prijateljem in znancem ^M ^M prežalostno vest, da je naš pre- ^M ^m dragi soprog in oče, gospod              ^M
I Alojzlj Huth I
■|     c kr. flaamtnl komlsur v p.     H
^M danes rjutraj po dolgi in mučni bo- ^M ^M lezni v 42 letu svoje starosti iz- ^M H dihnil svojo blago dušo.            3035H
^M Pogreb premitega pokojnika bo ^m ^H v soboto, 30. avgusta ob 4 uri po- ^H ^M poldne v Podkorenu pri Kranjski ^M ^M gori iz hiše žalosti, Podkorenom 1, ■! ^M na ondotno pokopališče.                  ■■
H Sv. maše zadušnice se bodo slu- H ^M žile v cerkvi Podkorenom.                jH
^m Predragega raj ni ka priporočamo ^m ^M v blag spomin.                                 ^M
H       Podlrorenom pn Kranjski gori. 28. avg. 1913. H
H      MihaeU Huth roj   Ra&ingar,      H
H                    soproga.                    H
H             Srećko in lfuia,             H
^m                          otroka.                         ^M
^m     I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.     ^H
1     Zahvala.     I
jH       Za vsa ljubezniva sočutja povo-  ^M
mM dom  mučne   bolczni  in  smrti   naše  ^m
^m nadvse ljubljene mamice, stare ma-  ^B
^B tere, gospe                                       ^fl
I Marije Breceljnik I
jH kakor tuđi za prekrasne darovane ^M ^M vence ter za mnogoštevilno častno ^B ^H spremstvo k zadnjemu počitku, iz- ^M ^m rekamo vsem dragim sorodnikom, ^M ^1 prijateljem in znancem našo naj- B ^M iskrenejšo zahvalo.                           ^M
H       Sp. Šiška, dne 27. avgusta 1913    H
M                Žalnfoči ostali.   I
I JTaroSna |
I knjigama 1
v Ijubljani
prešernova ulica štcv. 1.
9             ^   priroro^a   y                e
k                '                   'i
i kanccliski, konccptnit fioku- j » mcntni, ministrski, piscmski, | g       ovitni in barvani papir        £
I                   \
} Kasete s risetnsklm papiriem. /
i       —       i
I              Jrgovskc knjige                I
J1*    v  vseh velikostih, Crtane z eno ali    :.
iz dvema kolonama, vezana v papir,    h
platno ali polusnje.                  J
f                                                                     fm
\ Oa!«malne knjižice p° crean^£nih ?
ŽZalaoga šolsih zvezkov in risank.  \ n Zavitke za nraO« ▼ vseh veiikostih. K
i            i
I     _ Velika izber-------      i
I   vseh    plsarnlikita    potrebftfila,   U
i   ivlnčnikov, perem, poresnlkOT,    I
Sradirk,     kam«n6kOT,    Ubile.    |
,                 gofclc, ćrnlU ltd.               |
I        w         -------                 i
»        Jarve za sole in umetnike,        «
B                ~  —~                      £
I      ------- RazgU9nice-------      |
'j pokrajinske, humoristične, umet- 8 g niske vseh vrst, od najpreprostejših JL J                   do najfmejših.                   I
f                             i
J^nbnmi za slike in dopisnice,    7 vezane v pliš in v usnje.           J[
I                  -------                  |
| ------poezilske knige.   — |
E                         - ~                    £
I        podobtce za otrokc.         1
\ Ccseni okvircki u razglednice, |
I Risatie deske, trikotiiki, palete, ■ I [    risahu ravnila, \nlzt čopičc    f
I            Jfotesi in tintnikL            I
Na rejo vzame
2 — 3letno punčko
zdravih   staršev,   boljSe   rodbine,   zak.   ali
nezak., proti zmerni odškodnini uradnikova
soproga brez otrok. Ponudbe pod: „Ljubljani*1
na upr. »Slov. Nar.«.            3015
X>ija.ls:i
sisirciKjs na Iraiin slami*
Kje   pove   iz   prijaznosti   upravni-Štvo »Slovenskega Naroda«.           3018
Šprejme se ni
s   primerno   šolsko   naobrazbu
v špecerilska trgovino i. Mu Ljubljana.
2933
Naprodaj je
pesfermač
posebno dober vodni aportćr. Izve se v restauraciji Schmidt (Frieđl), Ljubljana.                                           3013
Vrtna?
popolnoma  zmožen v sadjerejski in ze-
leniadni stroki, se išfce.   Vstop takoj.
Ponudbe na  oskrbništvo graščine
3mpolca, p. Radna pri Sevnici.
Gospodična
katera je sedela v nedeljo z materjo in sestro z zelenkasto obleko na veselici v Ljubljani dne 17. t. m. v blizini vinskega Šotora, je naprošena, da bla-£ovoli poslati svoj naslov pod šifro „ViS-a Vis11 na glavno pošto v Trst v svrho korespondence pod ugodnim pogojem.                                             3032
Učenec
ki ima veselje do   trgovine  13—14 let
star,    čvrst,    nekoliko    tuđi    nemŠčine
zmožen  ter poštenih  staršev sprejme
S6 v polno oskrbo ali  pa
učenka
v starosti    14---15 let,   s  hrano   in  sta-
novaniem, dru^o od doma, Sprejm6 ::     V trgovino z  mešanim blagom     ::
3v. Razboršck v Smartnem pri litiji.
| Kaii-piaii red i
SJ               z  dne 23. maja 1873 Stev.      /L
J                119  državnega zakonika z     /yj
m                             dodanim                   (■
S     zvrsitve&im propisom 2
■L in drugimi zakoni in ukazi *3-Q V kazenski postopek zadeva- *W ¥^                 jočimL      ______                       m^
f(4(              Trdo  vezan 5 K 60 v..     [fC
^                po poiti 5 K 80 v.         ^
| Narodna knjigama v Liliani. |
Učenec
za fotografsko obrt
WW se tako] sprejme. "9K
Kje,    pove    upravništvo    »Slov. Naroda".                                            2982
Kontoristinja
s popolnim znanjem slovenskega in nem-škega jezika v govoru in pisavi, strojepisja in dobra računarica se sprejme. Reflektira se le na boljšo moč. Začetnice imajo prednost Pismene ponudbe z navedbo do-sedanjega slušbovanja pod „Zmožnost« na upravništvo »Slovenskega Naroda«.   3000
Išie se itnmi
ali abiturijentinja, (od učiteljišča), ki bi po-magal učiteljski kandidatinji pri pripravljanju za zrelostni izpit do 20. septembra. — Ponudbe pod MV. S. 3022" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.          3022
Dva               3014
pMa vaiita
sprejme  takoj pekarifa
SQirey»Linftnl Gradišće si. 5.
Iščem samostoino       3029
v trgovsko hišo v mestu na deželi. Plača po dogovoru, vstop takoj, Ponudbe  pod   „Kuharica   3029"   na
upravništvo     »Slovenskega     Naroda«.
se sprejme             2996
v pira noiaiia Kazimira Bratkovič v Ptuja.
Plača   po   dogovoru.   —   Vstop   takoj. Sveže koroške         3024
(Preiselbeeren) razpošilja  po   povzetju 5 kg K 3*40, razpošiljalnica sadja
O. STREIT, Beljak.
Trgovci,   zahtevejte  ponudbe.
- Narodna Knjisarnar1
I              v Ljubljani              |
1 Ima v zalooi Iepo zbirkol
niKlB KM
=       ki jih  prodaja       =
I antikvarično [
-  po izredno oizkili cenab. _
Svetovno znani! Oriainalni motorii „Otto" I
za bencin,  bencol, petrolin,  surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t, d.
v     Motorjl za surovo olje „sistem |\    Diesel". Bencinove lokomobile.
U   Naimodemolša konstrukcija.
^- Jfajvcčja tvornost! Jfajvarcncjši obrati
~X~*   Doslej prodanih cer 117.300 mo~
>     torjev z 1,212.000 konjsk. si lami.
Specialnl    prospekt   541   gratis«
Langen & wou, unna] x., Lazenonrgersir. 33. sl
Zastopstvo   Heckl   ft   Pohl,  Trst,   Via   Torro   Bianoa  10.
*
Stran 6.                                                                                                „SLOVENSKI NAROD", dne 28. avgusta 1913.                                                                                              197 štcv.
T.i*fo« *f w. 1*.                                                                      T«i*f **«.„. i*.    982    Stavbno podjetnifttvo i   pisarna za arhitekturo in stavbno-1
9mr    L«t«  1S7S.  ustanovljena   delnlftfca  drw*fca    ~^MI         *                                  *»_-*.■_       ji»                a-           -             -                *.        -    -           .         •            I
tf         #_                 ■•■        i         i           ■•!■••         tehmska dela; tesarstvo ni mizarstvo s strojnim obratom I
Kranjska stavoinska oniii i LinDljani ^sbs^^sss^s^ I
Klavir
(firme  Schnabe!)            2207
ir se proda, -m*
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«
Kfamltaa   tvornica    TraiaUrcham    pri
ftvnagv, Lieblein * Co.
Cementna malta,  beton, apnena malta napravi neprodornc za vodo samo
STEARIT
(obi. varovano.)              2291
Najidealnejše sredstvo za osušen ja vseh vrst zadržan je talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. lasttpstn w alip: F. P. tidic i [ks*,  Ljgbljana
z večletno prakso           2992
želi   spremeniti   službo.
Pismene    ponudbe    ped   „Spre-menac< na uprav. »Slcv. Naroda«.        |
^prejema zavarovanja človeškega živ-I                                     fiSftl^^^'^^I \^L.**                 %               I Zavaraje poslopja in premičnine proti
ljenja po najraznovrstnejših kom bi na-I                                       "                                       *&                                                       I požarnim Skodam po najnižjih cenah.
cijah pod tako  ugodnim!   pogoji,  ko   .».   -   .*.    vzaiemno   HflPOvalna   banka   V   Pragi.     .*.   -   •■■ I Škode cenjuje takoj in najkulantnejc
nobena druga zavarovalnka,          imrTiii fondi K 58,481.432-Sft  —  Izplaćane  odakodaine in kapitali!e X 123,257.695-77 I Uživa najboljši sloves. koder posluje,
ziasti   je   ugodno   zavarovan,e   na   Po velikostidnigaviajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.   Powl Sprejem7Tudi zavarovanja doživetje   io  smrt z manjšajočimi   se-----------------------------¥*«   pojasnila   daje,      ——————                I proti viomskj tatvini   pod zelo  ugod-
12         vp|aiih-____________9*~ Generalno lartopsm n liiilUjani &£™x »Oosposki ulici štcv. 12. -«Hmi p<w -za^te prospekte!
Prva Ha lovama vozov Peler H,
nasl. brata Oroszy
^= v Spodnji Siški pri Ljubljani ^^
prodaja  zaradi  prevelike   zaloge  voiov,   eno-   in  dvo-
▼preine vozove pod ceno.
Obenem   priporoča   svojo   bogato   zalogo   drugih   vozov   ter poŠlje cenike brezplačno.
=>                  Tuđi vsa   tozadevna popravila   in   dela   se po   najnižji   ceni
\     izvršujejo.                                                                                         2611
nX                 Tovarna izdeluje tuđi
V avl»!tt teci h w rt aiisiiiin.
Redek prlloinostnl naknp.
=     Mlinsko posestvo         ■
poleg mesta z velikim prometom na Stajer-skem, ob železnici, vedno ledu prosta vodna moč, prav dober zaslužek. Cena z gospodar-skimi poslopji in zemljišči K 30.000. To posestvo se samo zaradi starosti in bolehno-sti lastnika proda iz proste roke. Naplačilo K 8000. Dopisi pod „Gelegenhelt £t. 65626" na anončno ekspedicijo Schalek, Dunaj 1-, VVoIlzeile U.                                          3007
Kontoii
zanesljiva, z lepo pisavo, sloven-skega in nem^ke^a jezika v pisavi zmožna, se sprejme tako].
Naslov pod Mzanesl]iva 2999"
na uprav.  »Slov.  xar°da«.                2999
Izborno sredstvo
zoper  xrs»e                                2860
bolezni in motenje prebave je Stomoxygen. Če bolehate na hemeroidih, želodčni kislini, Tiapenjanju, glavoboiu, tolčenju srca, boTestih v hrbtenici in v jetrah, če ste nervozni, se počutite os!abelega a!i pobitega in Če nirnate teka, nabavite si tako) v bližnji lekarni Sto-moxygen. Večji del zgoraj navedenih tolezni izvira iz infekcije čreves in se je v teh sliu čajih Stomoxygen izborno obnese!. Ta preparat razvija v želodcu kisik, ki umori bacile, izčisti Želodec in učinkuje oživijajoče in okrepčajoče. En poskus vas bo prepričal o izbornosti tega sredstva- — Dobiva se v skoraj vseh lekarnah ali pri
;«i!i!ii !l!iHii la hslni-Dsnko: Mp t IH. Bitoiti U., Iftalj uto 12.
Čitajte v Vašo lastno korist!
V današnjih  težavnih  razmerah zaciorete  obogateti le s srečkol TtRŠSA  SBEĆKA  je v to  svrho  prra  in  najnriporoćliivei&a  srećka,
ker ima šest žrebanj vsako leto,                 ker igra še doigo vrsto let in obdrži
ker zna?aio glavni d^bitki v«=ak^ le+o                 kupee po izplačilu kupnine trajno
|          400.000,   403.000,    403.000,                 igralno pravico brez vsakeea na-
I          200.000,   200.000    n   200.000                daljnega vplačevanja,
I          zlatih frankov,                                      k      ?n^ mes(:ini obrok  sam     4 K
i  ker vsaka srečka mora  zadeu  naj-                 ?5 ¥lMr|^   in
manj 400 frankov,                                                      ■    •
ker je tedaj zanjo izdan denar varno          ker zadobi kupee že po vplačilu : rvega
i          naložen kot v hranilnici,                              obroka uključno igralno pravico.
POZOR! Prihodnje žrebanje se vrši 1. oktokra 1913!
k^am. 1 turska srečka.....1    z 10 žrebanji vsako leto na me- «^^^
^^»    1 srečka italii. rdečega kriia }    sečne  obroke po samo 6 kron.    ^^m
I   2257                  Natančnejša pojasnila posije vsakomur brezplačno
' Češke   industrijske   banke   glavno   zastopsivo  ▼  Llabl)ani.
-----=  Sprejmejo se provizijski zastopmki pod u^odnimi pogoji.   ^=^-
i^kwioiTiobily
Laurin & Klement
Tvornica v Mladi Boleslavi.
lf?roMla   sprejema   A.   Parter - MftUbaeli«rf Im**erlalgaragef Gradec, Pestslouistrasse 37.
H3 V                       I        V        ■■
los na nP7R iUu MO U   Luli
v   celjski   okolici.
Priložnostni naknp.      2960
4 sobe, 2 kuhinji, 2 jedilni shrambi. 2 drugi čumnati in različni postranski prostori, pral-nica z dvema kotloma, velike drvarnice, 2 svinjaka, vse z opeko krito, dvorišče za perutnino, velik izboren zelenjadni vrt, vse prisojno ležeče, brez prahu, z lepim razgledom na okoli ležeče gozdovite vrhove in na 10 minut oddaljeno mesto, 10 let davka prosta se proda. Cena 12.000 K. na roke 2 do 3500 K. Poia?nila daje p. Mlhael Ma-6ek, ćevliarski rnojster y Celju, Cer kveni trg štev. 1.
NA   IZBIRO  pošilja tuđi na  deželo: Krasne
BI   II 1 f  krlla» kostume,
I    lili    noćne halje,
I    SI   I  r   perilo in vsako
I    II f   I    modno blago.
L U li Li   Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Liubliana, Stari trg 9. Lastna biaa.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
:: in krstni opravi. ::
Proda sb« Ronfeih pri Tržiču
(Monfalcone)         2005
dve lii si
s hlevom, velikim skladiščem in prostorom primernim za tovarno
v obstga 3000 m2 ske^ro v sredi vaši, primerntm za skladi'Če, trgovino ali sploh za industrijo. Posestvo je od daljeno 5 minut od južne železnice na eni in toliko na drugi strani od drž železnice OdTržiČa,kjerjesredišče industrije je oddaljeno 2 km. Cena po dogovoru.
Pfl^P^fvA v izmeri ^5 000 m2 pri-I UjOIVU pravno za veliko industrijo tuđi sredi vaši z vel'kim prostorom na trgu, kjer je hiša in hlev. Pripravno za industrijo.  Pojasnila  daje
naravnost g 0. OliTOtti, farmaclst ▼ Roakib pri Trftita, Primorsko.
® ozdravi brez vbrizganja pri gospodin in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi pomočki odpovedo. Hernial Dragee
Skatlja (100 kom.) K 5—. 2 škatlji za 13       eno zdravljenje. — Izdeluje
Mta Libintoire It Pndiits aiiiviesi Pirii
Dobiva se pri gen zalogi za Avstro-Ogrsko:
Ltlina hum, mm n. Liszt FercBt-tir 21
po povzetja ali ako se znesek poSlje napre.

Prosim samo podpetnike PALMA! najtrdnejše od vseh!   I
Vfintilni vozovi
■ Mlltlllll   iVlLUIIi 14/18, 24/28 in 40/45 HP
se dobavilo laliko takoj.
Br e;ventllnl vozovi
25/30 in 30/35 HP
na kratek dobavni rok.
Ll&enka tvornica avtomoliilof di. z o l liberce.
Zastopstvo za Kranjsko:
Karei titii i Kl., tiijat