2 Letos še bogatejši program Festivala Soboški dnevi 3 Županov kotiček 4 Majsko zasedanje mestnega sveta 10 Športno-rekreacijski center Fazanerija 15 Bogračiada 24 Evropska kulturna prestolnica 28 Mura 05 ostaja v drugi ligi 34 Nagradna križanka 35 Letalski spektakel Air Borne Letos še bogatejši program Festivala Soboški dnevi Letošnji tradicionalni Festival Soboški dnevi bo med 21. in 26. junijem znova poskrbel za pestro zabavno. kulturno in športno dogajanje v Murski Soboti. Na festivalskih odrih se bo letos zvrstilo preko 30 različnih izvajalcev za vse okuse in generacije. Že prvi dan letošnjega festivala bo presenetil s pestrim programom. Popoldne si bodo naj mlajši lahko ogledali predstavo Zavoda Bufeto ki ga predstavljata edina profesionalna klovna v Sloveniji. Za tem se bodo najstarejšim pred stavile upokojenske ljubiteljske skupine. Zvečer sledita najprej nastopa Pihalne godbe Bakovci ter sopranistke Barbare Fürst s pianistko Gaive Bandzianite, nato pa še koncerta pevske skupi ne Eroika in Jana Plestenjaka. Petkov program bo v znamenju zaključka šol skega pouka. Čez dan se boste lahko udeležili različnih glasbenih in ustvarjalnih delavnic ter si ogledali nastop klovnese in klovna. Zvečer bodo nastopili Zelezobeton, Bambi Molesters TBF in Nero Burns. V Cerkvi sv. Nikolaja pa boste lahko uživali ob nastopu godalnegain teta Rožmarinke. kv Ljubitelji starodobnih vozil si bodo lahko v soboto v mestnem središču ogledali tradicionalno razstavo Motokluba Veterani MS. Popoldne se bodo odprla vrata muzeja. V mestnem središču bosta potekali predstavitev hokeja na travi ob 50-letnici tega športa v Pomurju in Prekmurska tržnica s ponudbo tradici- onalnih prekmurskih kulinaričnih izdelkov. Murskosoboški harmonikarski orkester in celjski godalni orkester bosta poskrbela za pravo festivalsko vzdušje, ljubitelji predstav pa si bodo lahko ogledali zanimivi gledališki predstavi. Zvečer bodo nastopili tudi rokerji iz Nove Gorice Zaklonišče prepeva in Davor Radolfi s skupino Ritmo Loco. V nedeljo se bodo najmlajši razveselili otroškega programa prve in druge osemletke iz Murske Sobote, sledila pa bo predstava murskosoboških srednješolcev Hair. V Evangeličanski cerkvi se bo odvijal koncert Kvarteta kljunastih flavt, v Mestnem parku pa koncert Pop Designa z Miranom Rudanom. Sledil bo slavnostni nagovor župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca, temu pa še tradicio nalni ognjemet. Vrhunec večera bo dopolnil nastop Tonvja Cetinskega. V ponedeljek se bo v Mestnem parku odvijala predstava Saša Hribarja, zvečer pa bomo lahko uživali ob zvokih ansambla Slaki in romske skupine Langa. Letošnji festival se bo zaključil v torek, 26. junija, z nastopom vsem znanih Laibachov. V okviru festivala se bodo odvijale številne dodatne prireditve. Na letališču v Rakičanu se bo 16. in 17. junija odvijala letalska prireditev Air Borne 07. Za vse športne navdušence se bodo 16. junija začele Športne igre mestnih četrti Murske Sobote, ki se bodo zaključile 22. junija z igrami na bakovski kamenšnici. 24. junija bo organiziran orientacijski tek po Fazaneriji in Mestnem parku, med 25. in 29. junijem pa se bodo mladi lahko udeležili taborniške avanture pri Bukovniškem jezeru. 2 ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Berete prenovljene, barvne in vsebinsko polnejše Soboške novine, ki so tako postale mesečnik. Ob deseti obletnici so Novine dobile nov zagon. Upam, da smo tako korak bližje k izpolnitvi obljube, da vas bomo o dogajanju v mestni občini redno in kvalitetno informirali. V zadnjem času je nemalo govora o projektu Fazanerija. Turistični, rekreacijski in športni center je velika priložnost za trajnostni razvoj Mestne občine Murska Sobota. Z uresničitvijo projekta bomo pridobili sodobno kopališče s pokritim bazenom, wellness center, trim stezo, ledeno dvorano, pokrita teniška igrišča, poligone za skejterje in rolkarje, prenovljen stadion in nov hotel. S projektom bomo pridobili infrastrukturo, ki bo med drugim omogočala razvoj različnih programskih vsebin športnega turizma. Ta predstavlja pomembno tržno nišo, ki bi ob izkoriščanju vseh naravnih danosti v naše mesto lahko privabila tako številne športne ekipe kot tudi ostale turiste. Projekt v pokrajino ob Muri prinaša tudi številna nova delovna mesta. Ker je Fazanerija z vidika ohranjanja narave zaščitena, smatram, da so izjave nekaterih predstavnikov svetniške skupine LDS, da se Fazanerija jemlje našim občanom, povsem zavajajoče in niso v duhu želje po razvoju. Uresničitev največjega projekta v zgodovini Mestne občine Murska Sobota na področju javno-zasebnega partnerstva se nam tako odmika zaradi pomislekov nekaterih svetniških skupin. Odkrito je treba povedati, da mestna občina sama ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za izvedbo tako velikega projekta, katerega vrednost znaša blizu 24 milijonov evrov. Trdno sem prepričan, da je posodabljanje infrastrukture javnega pomena s pomočjo zasebnih investicij pravi in edini način, saj vse, kar bo zgrajeno in preurejeno, ostaja pri nas, za nas in za naše potomce. Fazanerijo, ki je naša naravna danost, je potrebno na pravi način ponuditi v koriščenje vsem nam. Tudi letos smo za vas že dvanajstič zapored pripravili pester, poletno obarvan Festival Soboški dnevi, ki bo popestril glasbeno, kulturno in športno dogajanje v našem in vašem mestu. Festival bo, tako kot prejšnja leta, postregel s prireditvami za vse okuse in generacije na številnih prizoriščih mesta Murska Sobota. Še posebej vljudno pa vas v Mestni park vabim na predpraznični večer, v nedeljo, 24. junija, ko bi z vami rad delil nekaj v poletje in lepe trenutke usmerjenih misli ob dnevu državnosti in si v vaši družbi ogledal slavnostni ognjemet. Spoštovane občanke in spoštovani občani, dovolite mi, da vas povabim, da se nam tudi letos pridružite na številnih prizoriščih po mestu, da bomo skupaj sproščeno in veselo zakorakali v prihajajoče poletje ob dobri glasbi. Začutimo poletje skupaj! Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota Majsko zasedanje brez sprejetja sklepa o Fazaneriji Brigita Bavčar Prvi odlok se je nanašal na način izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in njegove dobave tarifnim odjemalcem. V drugi obravnavi je Nada Cvetko Török, vodja oddelka za infrastrukturo in prostor ter gospodarske javne službe, obrazložila vključitev pripomb iz prve obravnave, ki so se nanašale na objavo sistemskih obratovalnih navodil in splošnih pogojev na spletni strani sistemskega operaterja, obvezo tarifnega odjemalca glede sporočanja spremembe dejstev pravne in tehnične narave ter s podaljšanjem odpovednega roka s sedem na 30 dni pri prenehanju pogodbe o oskrbi. Pri obravnavi odloka o podelitvi (oziroma podaljšanju) koncesije za distribucijo in dobavo zemeljskega plina ter upoštevanju določil energetskega zakona je bilo v razpravi izpostavljeno, da je koncesionar dolžan zgraditi plinovod tudi na tistem območju mestne občine, kjer tega še ni, kot na primer v Bakovcih in drugod. Ob nespoštovanju predpisov in bistvenem kršenju odloka se mu namreč koncesija lahko tudi odvzame. Predsedujoči seji mestnega sveta Anton Štihec je pojasnil, da se koncesijski pogoji prenašajo in da se tisto, česar koncesionar ni spoštoval, mora izvesti. Daljša razprava je sledila tudi predstavitvi odloka o lokacijskem načrtu trgovskega centra Noršinska na območju Obrtne cone Sever za obstoječo trgovino Hofer. Uvodničarka Angelca Dokl-Mir je pri navedbi namenske uporabe površin v izmeri 4,6 hektarjev navedla trgovino široke potrošnje, skladiščenje blaga in logistično dejavnost, gostinstvo z lokali manjših vsebin ter mirno poslovno dejavnost in športno-rekreativni program. Gre namreč za območje, ki je že vrsto let opredeljeno kot stavbno, v naravi pa nepozidano in zaraslo z drevesi. Prav zaradi slednjih je kljub pozitivnemu mnenju Ministrstva za okolje in prostor za poseg in sprejemljivost vplivov izvedbe večina razpravljavcev zahtevala ponovno presojo vplivov na okolje in se zavzemala za ohranitev zelenega pasu in tudi za več dreves na površini načrtovanega parkirišča. Pripombe so bile tudi naprometno obremenjenost v tem delu mesta, ki se navezuje na Lendavsko ulico, med tistimi iz javne razprave pa se lastniki parcel prek svojega odvetnika zavzemajo za gradnjo objektov, svoji parceli pa ponuja tudi Cestno podjetje Murska Sobota kot možni investitor na razširjenem območju prvotno opredeljenega lokacijskega načrta. Med posredovanimi pisnimi stališči mestnih četrti sta izdvojeni vzporedna izgradnja vzhodne ob- voznice in parkovna ureditev na mestu, kjer sta predvidena zeleni pas ter ozelenitev vsaj v deležu 15 odstotkov od predvidene celotne parkovne površine. Prav tako ekološko usmerjena je bila v začetku razprava o določitvi območja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta Turistični in rekreacijsko-športni center Fazanerija Murska Sobota, ki pa je dobila druge razsežnosti. Kljub podrobni obrazložitvi Draga Ružiča in dodatni pojasnitvi Antona Štihca, da je Fazanerija zaščitena kot naravna dediščina in da je pri pripravi idejnega projekta sodelovala s svojimi predlogi in pripombami tudi strokovna komisija, 24 milijonov evrov vredna naložba ni dobila zelene luči. Svetniška skupina LDS je zahtevala prekinitev točke dnevnega reda in jo s preglasovanjem tudi dosegla. Tako bo po njihovem sporno določitev območja javno-zasebnega partnerstva najprej obravnaval pristojni občinski 4 MESTNI SVET odbor, katerega člani so v glavnem prav tako mestni svetniki, ti pa bodo sklep o izvedbi za Mursko Soboto pomembnega projekta sprejemali na naslednji seji. Na tej pa so mestni svetniki potrdili pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči na področju razvoja kmetijstva in podeželja v Mestni občini Murska Sobota, ki ga je razložila Silvija Kouter iz mestne uprave. Sestavlja ga pet sklopov, med katerimi sta v drugem podrobno opredeljena ukrepa dodeljevanja za namene pomoči pri plačilu zavarovalnih premij in zagotavljanja tehnične podpore v kmetijstvu. Med sklepi je bil prvi o spreminjanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki iz gospodinjstev za strošek novega zbirnega centra CERO v Puconcih ter dvig cen. Kot je na seji pojasnil dr. Branko Škafar, direktor podjetja Saubermacher & Komunala, ta predstavlja za končne uporabnike neznaten dvig 0,27 evra na mesec, medtem ko ostajajo cene storitev zbiranja in odvoza odpadkov nespremenjene. Brez zapletov je bil sprejet tudi sklep o prodaji stavbnega premoženja in ukinitvi javnega do- bra ter dokapitalizaciji družbe Sobota-Center, d. o. o., Murska Sobota. Mestna občina Murska Sobota je njen družbenik v višini 60 odstotkov in bo na podlagi sklepa vplačala 149.481 EUR, Imo Real pa za 40 odstotkov 99.654 EUR, tako da se po dokapitalizaciji še naprej ohrani enako razmerje v družbi. Pozitivno mnenje so mestni svetniki tokrat izrekli k imenovanju Zlatke Lebar za ravnateljico Srednje zdravstvene šole in Antonije Berden za ravnateljico Dijaškega doma Murska Sobota. Svetniške pobude in predlogi Svetniške pobude in predlogi na 6. seji mestnega sveta, dne 24. maja 2007. Anton Tonček KOS: Postavil je vprašanje, zakaj letos ni bil postavljen mlaj. Meni, da se zaradi tradicije postavljanja mlaja ob 1. maju to bi smelo zgoditi. Predlagal je, da se na kanalu pokosi trava, ker je zaradi previsoke trave po kanalu onemogočena rekreacija oz. hoja. V občini naj se ustanovi zavod za šport, ker je tak zavod pomemben. Postavil je vprašanje v zvezi z govoricami in pisanjem o hotelu Zvezda-Diana. Ocenil je, da zadeve, ki jih pišejo o Klavdiji Zrim, niso dobre ter da ima nekdo poseben interes, da z nekorektnimi članki v sredstvih javnega obveščanja nagaja. Zanima ga, kaj se skriva v ozadju, saj bi ji sam za opravljeno delo podelil priznanje. Župan je že javno, prek Murskega vala, govoril o tem, zakaj letos mlaj ni bil postavljen. Vsako leto je bila postavitev mlaja v domeni sindikata. Letos nismo bili pravočasno obveščeni, da mlaj ne bo postavljen, sicer bi ga lahko postavila občina. Sindikat smo pisno zaprosili za obrazložitev, kij e sledeča: Sindikat letos ni postavil mlaja, ker se niso mogli dogovoriti oz. niso dobili soglasja murskosoboške poslovne enote Elektra Maribor, ki ga vodi g. Turki Ti so mlaj postavljali vsako leto, ker imajo ustrezno napravo, letos pa ga niso, ker se je delavec, kije to delal, upokojil, drugi delavec je bil na bolniškem, neizkušeni osebi pa mlaja niso dovolili postaviti. Torej krivda ni na strani mestne občine, saj o zadevi ni bila pravočasno obveščena. Spomin na 1. maj, praznik dela, ostaja. Vsako leto mestna uprava da soglasje za uporabo javnih površin. Če občina lahko sodeluje, bo sodelovala, ni pa želela sindikatom prevzemati iniciative, ki jo ima vsa leta. O košnji trave na kanalu se mora občina dogovoriti s tistimi, ki so za to zadolženi. To je Vodnogospodarsko podjetje, ki od države dobiva denar za košnjo. Kolikor sredstev dobi, tolikokrat kosi travo. Na koncu je bil sklenjen dogovor, da občina iz občinskega proračuna prispeva za dodatne košnje, čeprav to ni njena obveznost, ampak je obveznost države prek Vodnogospodarskega podjetja. O ustanovitvi zavoda za šport je župan že govoril. Razmišlja se, da bi ustanovili zavod za šport, kulturo, turizem oz. glede na dogovor v mestnem svetu. Sedaj se zadeve rešujejo tudi prek športne zveze, ki pa je zveza športnih društev; podobno je tudi na področju kulture, kjer so društva ustanovila zvezo kulturnih društev. Ti zvezi nista v pristojnosti mestne občine. Ko se bo ustanovil zavod, kakršenkoli že bo oz. na katerihkoli področjih, bo le-ta v pristojnosti mestnega sveta, ki bo imenoval vodstvo itn. Glede nekorektnega pisanja o direktorici hotela Zvezda-Diana v sredstvih javnega obveščanja imamo lahko takšne ali drugačne pomisleke. Na občini smo seznanjeni, da je lastnik hotela Hypo banka, ki z njim tudi upravlja. Del je tudi že bil v stečajnem postopku: zemljišče gostinskega dela v področju kopališča, glede katerega je na našo pobudo in v dogovoru s stečajnim upraviteljem izkazan javni interes. Zaradi tega bo s stečajnim upraviteljem potreben dogovor, da to zemljišče mestna občina pridobi nazaj. Elizabeta ROŽMAN: Izrazila je veliko zadovoljstvo in se zahvalila, da so bile urejene stvari, na katere je opozorila. Urejeni morajo biti le še parkirni prostori za Sopingom. Dobila je nekaj pisem občanov z različnimi problemi, in sicer: Ob povišanju cen storitev odpadne in pitne vode ter zdaj tudi komunalnih in drugih storitev bi morali povedati tudi, kako bodo vodovarstvena območja in črpališča pitne vode zaščitena. Doseči bi morali popolno zaščito vodovarstvenih območij in črpališč pitne vode za Mestno občino Murska Sobota na lokacijah Fazanerija, črnske meje in Krog ter prepovedati uporabo umetnih gnojil in ostalih škodljivih sredstev v premeru treh do petih kilometrov. V prihodnosti se predvidevata pozidava in ureditev širšega območja Fazanerije v rekreativne, družabne in sprostitvene namene, zato bo onesnaževanje narave večje. Kakšni bodo ukrepi za bodočnost? V bližini črpališča Krog ob reki Muri je potrebna sanacija smetišča. S čistočo in kvaliteto vode se ne moremo pohvaliti, če pa zanju ne bomo skrbeli, je vprašanje, kakšna bo voda v bodočnosti. Skupina starejših ljudi je opozorila na urejenost parka za gradom. Klopi so samo še štiri, so nizke, zato na njih starejši ljudje ne morejo sedeti. V delu parka, proti Osnovni šoli I, je na voljo zelo lepa senca in dosti prostora. V tem delu že dolgo ni bilo nič narejeno, tudi trava se najprej pokosi spredaj. Na pokopališču se med grobovi trava kosi, a se ne odstrani. Veliko trave je tako tudi na spomenikih, z marmorja pa jo je potem težko odstraniti. Obširno pismo je prejela o prekomerni prometni obremenitvi Gajeve ulice v Černelavcih. V tej ulici živijo pretežno upokojenci. Ulica je postala nasičena s prometom v obe smeri. Ta poteka iz smeri Gederovske prek Gajeve ulice na 5 MESTNI SVET Tišinsko mimo naselja Pušča in obratno. Že večkrat so zaprosili za rešitev, da bi se promet po Gajevi ulici razbremenil, saj je prekomerno obremenjena z osebnimi in poltovornimi vozili, po novem pa tudi s tovornimi vozili ter delovnimi in kmetijskimi stroji. Promet je tak, kot da bi živeli ob avtocesti. Ograje so zamaknjene v izmeri 120 cm. Če bi jih postavili na mejo, bi bilo cestišče široko 350 cm in bankina 100 cm. Zdaj se promet odvija praktično tudi po njihovem zemljišču, ki ga hočejo zaščititi, saj so za tamkajšnji aslalt morali odšteti lastna sredstva. Bankine so mešanica cementa in peska, v suhem vremenu se dviguje prah. Živijo v samem hrupu in prahu. Varnega in zdravega življenja nimajo, saj so v nevarnosti že, ko stopijo z dvorišča. Hitrosti vozil so prekomerne, mogoče bi jih zavaroval pločnik, ki si ga lahko samo želijo. S svojim vozilom se zelo težko vključijo v promet, saj prihajajo naravnost na cestišče. Že večkrat so prosili za pomoč varuhe prometa. Upajo, da trkajo na prava vrata, da bodo rešeni te nevarne prometne more, prekomernega hrupa in nezdravega vdihavanja prahu in izpušnih plinov. Ker so starejši, si želijo zdravega in mirnega življenja, predvsem pa miru. Postavila je vprašanje, kdaj bo prišel kakšen predstavnik policije, ki je zadolžen za prometno varnost v mestu. Po Slovenski ulici in Ulici Stefana Kovača se vozniki vozijo s hitrostjo 100 km/h. Lepo bi bilo, če bi predstavnik policije predstavil, kaj so naredili na področju prometne varnosti v Murski Soboti in kaj nameravajo narediti v bodoče. V mestu je redko videti uniformiranega policista. Društvo upokojencev Murska Sobota je praznovalo 60-letnico obstoja. Na prireditev ob jubileju se vabilu ni odzvala nobena naša televizijska hiša, da bi posnela lepo prireditev. Zupan se je zahvalil svetnici Rozmanovi za izrečeno pohvalo občinski upravi. Res se je nekaj naredilo. Glede parkirišča pri Šopingu so bili opravljeni pogovori z Mercatorjem, ki je lastnik parkirišča. V prihodnosti bo Mercator verjetno izvajal investicije v Mestni občini Murska Sobota, o čemer so s predstavniki podjetja potekali pogovori. Glede vode in vodovarstvenih pasov je župan povedal, da je v Mestni občini Murska Sobota sprejet odlok o vodovarstvenih pasovih. Skupen projekt “vodooskrba Pomurja" bo za obstoječa vodna zajetja Krog, Murski Črnci in Fazanerija predvidel drugačen status. Pri Krogu bo glavno vodno zajetje. Od Ministrstva za okolje in prostor občina zahteva, da se mora predvideti takšna zaščita vodovarstvenih pasov, kjer ne bo prihajalo do kršitev. To pa se lahko naredi le tako, da drugi varstveni pas ostane last občine ali Komunale, ne pa v zasebni lasti, saj se potem kršitve lahko vedno dogajajo. Najožja vodovarstvena območja so že v lasti tistih, ki upravljajo z njimi, širša druga varstvena območja pa naj bi tudi ostala v lastnini upravljavca, saj bo prek lastnine bolje zagotovljeno, da ne bo prihajalo do kršitev. Urejenost parka za gradom bo pregledana, pregledane bodo tudi klopi. Komunala bo o tem obveščena. Prav tako bo Komunala obveščena glede urejenosti na pokopališču oz. glede košnje trave in odstranjevanja pokošene trave. Gajeva ulica je res nasičena s prometom. Pravi naslov za ureditev je občina, tudi prek mestnih svetnikov. Kolikor župan ve, so v tej zadevi že sprejeti nekateri ukrepi. Postavljeni so prometni znaki, ki razen za stanovalce prepovedujejo ves ostali promet. Ker jih vsi ne upoštevajo, je treba rešitev doreči s policijo. Danes je kar nekaj svetnikov govorilo o prometni varnosti. Vprašanje je tudi bilo, kdaj pride nekdo s policije, ki je zadolžen za promet, na mestni svet. Od policije bomo zahtevali, da na naslednji seji poročajo o prometni varnosti. V preteklosti je občina sodelovala s policijo z nakupom koles, da policisti nadzorujejo tudi park. Občina je prejela kar nekaj opozoril, da policija tega dogovora v celoti ne spoštuje. Policija je zaprosila občino za sofinanciranje nabave skuterja za večjo mobilnost policistov. Zupan upa, da se bodo predstavniki policije udeležili naslednje seje, kjer bodo opozorjeni na nespoštovanje postavljenih prometnih znakov (Ulica Mikloša Kuzmiča, Gajev a ulica itn.). Zupan je opravičil svojo odsotnost na proslavi ob 60-letnici društva upokojencev, proslave pa se je udeležil podžupan. Ob tem je čestital društvu ob tako visokem jubileju. V prihodnje se proslave ob tako velikih jubilejih lahko prirejajo v* dogovoru z občino, kjer se bo poskušalo več narediti na marketingu. Mogoče bi občina financirala kakšno televizijo, da proslavo posname in jo predstavi širši javnosti. A če teh dogovorov ni pred prireditvijo, potem občina ne more pomagati. Zupan je pohvalil organizacijo proslave, saj mu je podžupan prenesel novico, da je bila res zelo dobra. dr. Andrej HORVAT: Podprl je pobudo o javno-zasebnem partnerstvu, glede katerega je Mestna občina Murska Sobota neke vrste testni zajec. Ni mu simpatično, da se zasebnega kapitala bojimo. Naloga mestnega sveta je skrb za javni interes. V Sloveniji z velikimi projekti na področju javno-zasebnega partner- stva praktično nihče nima dobrih izkušenj. Predlagal je, da se pripravi osnutek pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, o kateri bi svetniki razpravljali. V pogodbo je treba vnesti dikcije, ki bi zagotavljale javni interes. Boji se, da se ne bi zgodilo kaj podobnega kot v Moravskih Toplicah, kjer si domačini zaradi visokih cen in zasebnikovega interesa po premožni ciljni skupini težko kaj privoščijo. Kot izkušnjo javno-zasebnega partnerstva je omenil mariborsko čistilno napravo, kjer Mariborčani plačujejo večje komunalne storitve na tem področju kot v Ljubljani in kjerkoli drugje. Predlagal je, da se mestna uprava s podobnimi negativnimi izkušnjami seznani. Na državni ravni, na Ministrstvu za finance, sta eden oz. dva strokovnjaka s tega področja, ki lahko točno povesta, kako se zaščiti javni interes. Projekt je zelo dober in ga rabimo, da se uredita Fazanerija in bazen, da dejansko pridobi ne samo Murska Sobota, ampak Pomurje rekreativni center. Ločiti pa je treba, kaj je v zasebnem in kaj v javnem interesu. Mestni svet mora zastopati javni interes, tudi ko bo pogodba o javno-zasebnem partnerstvu pripravljena. Pobuda glede javno-zasebnega partnerstva je umestna. Zadeva seveda ni enostavna, saj se na koncu morajo skleniti pogodbe, ki so obvezujoče tako za eno kot za drugo stran. Občina razmišlja, če se bo projekt Fazanerija nadaljeval, če ne bo vztrajanja nekaterih, predvsem svetniške skupine LDS, da bi najela strokovnjake, ki bodo pomagali pri tej pogodbi ter opozorili na negativne izkušnje. Občina ima negativne izkušnje, saj so predhodniki že sklepali koncesijske pogodbe, danes pa imamo nad 100-milijonske zahtevke, ker so pač pogodbe bile tako sklenjene. Pobuda je torej umestna. Predebatiranih bo kar nekaj osnutkov pogodbe, saj je zakon začel veljati s 7. marcem 2007, torej prakse po novi zakonodaji ni. Če bo občina vabljena na sestanek, ki ga organizira Podjetje Saubermacher & Komunala na temo javno-zasebno partnerstvo, se ga bodo predstavniki udeležili. Rudolf HORVAT: Menil je, da je javno-zasebno partnerstvo velik problem. Naslednjo soboto bo dr. Možina, strokovnjak s tega področja, o tej problematiki govoril v podjetju Saubermacher. Dobra oblika javno-zasebnega partnerstva je ekološki center Hardwerk, kjer so iz komunalnega podjetja na- pravili deset novih podjetij, ki že zaposlujejo 250 ljudi. Pohvalil je mestno upravo, predvsem računovodjo, ki je podal poročilo o stanju proračuna. Postavil je vprašanje, kdaj se bo uredil drugi del Slovenske ulice. Ljudje ga sprašujejo, kdaj bo otvoritev nove mrliške vežice na pokopališču. 6 MESTNI SVET Sam je to vprašanje že postavil, enako tudi glede policijske postaje. Zupana veseli pohvala računovodje; še bolj bi bil vesel, če bi bila pohvaljena občinska uprava, saj se na kolegiju doreče in dogovori, kaj se posreduje mestnemu svetu in to ni le stvar računovodje. Zupan je pohvalo vzel kot pohvalo za celotno občinsko upravo, se pravi za celoten kolegij. Ureditev Slovenske ulice se bo nadaljevala. Kako bo potekala, bo župan pove- dal v okviru točke pobude župana. Čas izvedbe je odvisen od izbora projektov glede na sredstva v proračunu. Za projekt glasbene šole je namreč ponudba za 200 odstotkov višja od načrtovanih sredstev po projektni dokumentaciji. Dogovoriti se bo treba, kateri projekti ne bodo izvedeni, če želimo glasbeno šolo zaključiti. Anton SLAVIC: Prenesel je vprašanje občana, ki je opozoril, da je pred Rakičanom (od Noršinske ceste proti Rakičanu) odlagališče odpadnega materiala. Zanima ga, ali je odlagališče legalno ali ne. Odlagališče naj se odstrani, če ni legalno. Objekt na vogalu Slovenske ulice in Ulice arhitekta Novaka zelo kazi ta del mesta. Zgradba je v denacionalizaciji. Tam je sicer nekaj starejših objektov, ki prikazujejo, kakšna je Murska Sobota bila, ampak omenjeni objekt res ni primeren. Občinska uprava, župan in predstavniki svetniških skupin so dobili pismo občanov Ulice Mikloša Kuzmiča, v katerem občani predlagajo oz. zahtevajo spremembo prometnega režima, tako da bi se promet zaradi ropota, hrupa, gostote prometa dovolil tovornim vozilom samo do 7,5 ton. Drugi del vprašanja pa predstavlja zahteva po preplastitvi ceste, kar je bilo pri proračunu že obravnavano in kot takšno ni več aktualno. Zanima ga, ali je te ljudi kdo sprejel in jim dal odgovor. Če je prometni režim že spremenjen, se ga nihče ne drži. Predlagal in menil je, da bi bilo prav - ker je na mestnem svetu v tej sestavi bilo sorazmerno malo govora o industrijski coni in tudi širše - občanom posredovati pisno informacijo o tem, kaj je že prodano, kaj se bo gradilo in kdaj. Parcela, na kateri je odlagališče (na relaciji od Rakičana proti Noršinski cesti), je v lasti krajevne skupnosti, ki dovoljuje, da se na tem mestu lahko odlaga gradbeni material. Občasno parcelo poravnajo. V preteklosti je tam bila depresija, nakar se je ta jama zasula z odpadnim gradbenim materialom. Vsak, ki želi tam odložiti odpadni gradbeni material, mora pridobiti soglasje krajevne skupnosti. Objekt na vogalu Slovenske ulice in Ulice arhitekta Novaka je bil nekoč v polovični lasti mestne občine. Ta del je bil potem prodan. Kakor je župan seznanjen, novi lastnik želi na tem območju nekaj narediti. Občinska uprava je že z nekaj dopisi lastnikom sporočila, da želimo in zahtevamo, da objekt uredijo, kajti mestu res ni v ponos. Sprememba prometnega režima po Ulici Mikloša Kuzmičaje urejena. Postavljen je prometni znak, ki prepoveduje vožnjo tovornjakov s težo nad 7, S ton. Zupan se je udeležil sestanka s predstavniki te ulice, na katerem je bilo dogovorjeno, kako zadeve urediti. Občina je tudi obvestila policijo, naj kontrolira promet. Odgovorjeno je bilo na vsako zahtevo prebivalcev ulice. Glede zahteve po preplastitvi obvozne ceste zaradi prepovedi prometa za tovornjake in druga težja vozila po Ulici Mikloša Kuzmiča so bili predstavniki občine na sestanku pri predsedniku DARS-a, družbe, ki gradi avtoceste. Prav tako je bil sklican sestanek s predstavniki Direkcije za ceste, ko se je odpiral gornjeradgonski sejem. Zadeve so bile predstavljene. Tudi zahteva, da kdorkoli, lahko je to DARS, za katerega potrebe se iz kamnoloma Sotina vozi sekanec, ali pa izvajalec, v tem primeru Pomgrad, cesto oz. poljsko pot preplasti, da se zaščitijo okoliške (tudi kmetijske) površine. Zahteva, da se poda informacija glede industrijske cone, bi lahko bila posebna točka dnevnega reda, podobno tudi o drugih zadevah, s katerimi je treba seznaniti občane (čistilna naprava ipd.). Zupan že danes lahko poda nekaj odgovorov, kaj vseje že prodano. Ker svetniki nimajo gradiva, je župan menil, da je to bolje prepustiti za drugo sejo. Dejstvo pa je, da so v prvi fazi že vse štiri parcele prodane. Vsaka parcela meri približno dva hektarja. Investitorji so znani, nekateri še niso začeli graditi, nekateri bodo do konca letošnjega leta. V drugi fazi pa na enem zemljišču želi investitor do konca letošnjega leta zgraditi nov objekt. Prodanih je torej pet zemljišč, skupaj je to med 14 m 15 hektarji zemljišč. Investitorji so. Pred dnevi je bil sestanek z investitorjem, ki se zanima da bi delal ventile na plinskih ceveh oz. da bi začel s proizvodnjo. Dezider ŠOOŠ: V primestnih naseljih že dalj časa ugotavljajo, da je ogrožena varnost predvsem pešcev, kolesarjev ter otrok na poti v šolo. Opozarjajo, da vozniki mo-tornih vozil, motornih koles in tudi traktorjev ne spoštujejo predpisov o omejitvi hitrosti skozi nase-lja. Naša dolžnost je, da skrbimo za varnost občanov. predvsem otrok, zato je smiselna pobuda občanov, ki predlagajo zmanjšanje omejitve hitrosti za motorna vozila in motorna kolesa s 50 na 40 km h oz. manj, če je to možno; za traktorje pa brezpogojno na 30 oz. 20 krn/h. Ceste se naj opremljajo z ustreznimi prometnimi znaki, prouči naj se možnost postavitve hitrostnih ovir na najbolj kritičnih cestnih odsekih, na ravninskem delu Kupšincev in Veščice do Gederovske ceste. Prometno policijo pozivajo, da na teh odsekih poostri nadzor hitrosti in kršilce kaznuje. Občanke in občane, ki spremljajo prenos seje, je nagovoril, da kot udeleženci v prometu te omejitve upoštevajo, saj bodo tako obvarovali nedolžne otroke, ki lahko kadarkoli pridejo na cesto z dvorišč oz. izza hiš. Razgrajajoči v prometu na cesti so znani, a se jih ne da ujeti oz. je to v pristojnosti policije. Predvideno je, da se bo tovorni promet z Ulice Mikloša Kuzmiča prenesel na cesto, ki povezuje naselje Veščica s cesto proti Tišini. Za prepoved vožnje kamionov, ki bodo vozili gramoz iz Sotine na avtocesto prek Gederovcev. Sodišincev se je odločila Občina Tišina. Tako se je ta promet prenesel na cesto od Veščice čez državno cesto do Tišine. Vaščani Veščice zahtevajo, da se ta cesta asfaltira. Ker pa tega ne bo storil DARS, naj to stori izvajalec del na avtocesti Pomgrad iz Murske Sobote. Glede na izkušnje o nespoštovanju nekaterih pogodb pri določenih poslih v mestni občini se krajani bojijo, da bodo postali žrtev nedoslednih odločitev in popuščanja v pogajanjih pri izvajalcih del. Zato vztrajajo, da je treba cesto, po kateri se bo valil ogromen tovorni promet, asfaltirati, tako bodo tudi posejane njive pšenice in koruze zaščitene, na kar posebej opozarjajo lastniki zemljišč ob tej cesti. Miselnost, da smo drugorazredna družba in pokrajina, mora biti v našem širšem okolju ovržena. Tudi sami znajo pisati peticije in ceste za tovorni promet zapreti. Izvajalci del naj nekaj dobička namenijo tudi za obnovo ceste, ki bi jo sicer uničili. Predlagajo, da se ultimat izvajalcem posreduje takoj. Na eni prejšnjih sej mestnega sveta je podal pobudo o ureditvi dela pokopališča v Murski Soboti, kjer so pokopani murskosoboški grofje. Poleg obnovitve ograje okrog grobov in kapelice bi bilo potrebno urediti robove grobov. Spomeniki so iz marmorja in se po mnenju kamnoseka ne dajo več popraviti. Obnovo ograje, poti in kapelice je obljubilo že prejšnje vodstvo občine z županom Slavičem. Če so urejeni grobovi borcev NOB in borcev ruske vojske, je treba urediti tudi grobove naših prednikov, ki so zapustili ogromno premoženje, gradove in posestva. Predlagal je, da se mestni svet o tem predlogu opredeli in za izvajanje zadolži določeno osebo. V imenu Društva Pihalni orkester Murska Sobota, ki šteje približno 40 članov in je dejavno na območju občine in širše, je predlagal, da občina krije tudi stroške kurjave v prostorih za vaje, saj so brez finančnih sredstev. Želijo 7 MESTNI SVET tudi, da jim mestna občina iz proračuna dodeli sredstva za nakup uniform. Predlogi glede prometne varnosti v naseljih bodo posredovani Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki si bo stanje ogledal na kraju samem in predlagal rešitve: postavitev prometnih znakov, omejitev hitrosti, po potrebi tudi cestne ovire. Župan sedaj težko poda konkreten odgovor. Župan je že odgovoril o asfaltiranju ceste, po kateri sedaj vozijo tovornjaki s Tišine proti Veščici in potem zavijejo na poljsko pot. Občina je problem že predstavila tako podjetju kakor tudi državnim institucijam in bo zahtevala preplastitev te ceste. Pred obnovo okolice ograje na pokopališču, kjer so pokopani grofe, si je treba le-to ogledati in pripraviti predračun. Zupan bo zadolžil sodelavce na občinski upravi, da si jo ogledajo; ugotoviti bo tudi treba, iz katere postavke proračuna bo obnova plačana. Lepo bi bilo, če bi Društvo Pihalni orkester Murska Sobota tudi povedalo, da se veselijo, da so dobili prostore in da lahko v miru vadijo. Sedaj vadijo v kinodvorani. V zimskem času bodo nastali stroški ogrevanja; občina se teh stroškov ne otepa, najti pa je treba proračunsko postavko, iz katere bodo ti stroški plačani. Glede nabave uniform se društvo lahko prijavi na razpis, ki bo objavljen v kratkem (zli je že objavljen) za projekte v kulturi. Občina bo, v okviru zmožnosti, društvu pomagala še naprej. Jože CASAR: Prebivalci Ulice Mikloša Kuzmiča so z organiziranostjo dosegli preusmeritev tovornega prometa. Prejšnjo soboto so se zbrali, na prireditvi je bilo povedano, da moramo vsi biti ponosni na krajane, ki se znajo tako dobro organizirati, in da se je treba takih občanov tudi »bati«. Občina je prepovedala promet tovornjakov nad 7,5 ton, ne more pa prometa ustaviti, saj je to v pristojnosti policije. Udeležil se je proslave ob 60. obletnici društva upokojencev, predstavnikov medijev ni bilo. Vsaj v lokalnem krogu bi se tak jubilej organizacije lahko predstavil. Menil je, da je Rakičan trenutno polovična severovzhodna obvoznica. Podatki opravljenih meritev prometa v Rakičanu kažejo, da je v 18 urah iz Rakičana proti Noršincem peljalo 1650 avtomobilov, v obratni smeri pa 1960, kar znese dobrih 3500 vozil po eni sami ulici. Poleg tega je do Noršincev možno priti še po drugih ulicah, zato so lahko nekateri avtomobili peljali mimo merilnih naprav in niso bili evidentirani. Torej je v tem času med Rakičanom in Noršinci peljalo čez 4000 avtomobilov. Iz Rakičana do Murske Sobote se, če imaš srečo, pripelješ v 15 minutah, brez sreče traja vožnja še dlje. To problematiko bo treba rešiti. V Murski Soboti pa obstaja še problem parkiranja. Prireditvi, ki so jo pripravili stanovalci Ulice Mikloša Kuzmiča, je občina pomagala tako s šotori in drugače. Da se je treba bati organiziranih občanov, je seveda bilo rečeno v dobronamernem smislu. Zupan je povedal, da se občina ne boji nikogar, celo veseli ga, če še občani organizirajo in tudi na takšen način pomagajo občinski upravi spremeniti določene stvari. Zupan se strinja, da je Rakičan severovzhodna obvoznica vsaj v polovici. 3500 vozil dnevno na cesti od Cvetkove ulice je velika obremenitev. Tudi po drugih ulicah so v primestnih naseljih velike obremenitve. Zadeve bodo drugačne, ko bodo urejena izvennivojska križanja in ko bo zgrajena vzhodna obvoznica. Letos je v proračunu predvidena izdelava lokacijskega načrta za vzhodno obvoznico, vsega pa se v enem letu ne da zgraditi. Andrej GERENČER: Na prošnjo občanov Ulice Stefana Kuzmiča in Ulice Mikloša Kuzmiča je opozoril, da je ob večerih nemogoče stanje v parku med tema ulicama. Predlagal je, da se župan pogovori z redarji in da se pregleda situacija v omenjenem parku. Skoda bi bilo, da se park uniči, saj je tudi oaza mesta. Občani bodo hvaležni, če se bo v parku naredil red. Marko MARTINUZZI: Strinjal se je, da je kanal neprehoden vsaj od zapornic do ceste med Markišavci in Polano. Obiskovalci, ki to traso redno uporabljajo, morajo zdaj ubrati drugo pot. Predlagal je, da naj se pokosi trava na vrhu kanala, kar ne bi bil velik strošek. V parku med ulicama Stefana Kuzmiča in Mikloša Kuzmiča se skoraj vsak večer zbira določen del mladine, so hrupni in pustijo za seboj kup praznih steklenic in kozarcev. Predlagal je, da se postavijo dodatni koši za smeti; smiselno bi bilo, da si možje v modrem situacijo včasih ob večerih tudi ogledajo. V parku med Stefana Kuzmiča in Mikloša Kuzmiča je res nemogoče stanje. Opravljen bo ogled glede postavitve dodatnih košev za smeti. O zadevi bo obveščena policija, s katero se bo poskušalo dogovoriti, da opravijo več kontrol. Občinska redarska služba občasno park tudi kontrolira, a ne v večernih urah, kar pa bomo morali zahtevati od policije. 8 AKTUALNO Sabina Gutalj Razvojni projekt Fazanerije je bil s strani Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije ocenjen turistični projekt iz Pomurja, kar si lahko v Murski Soboti, ki ni tipično turistično središče, štejemo In kje se potem zatakne ? Prekmurci še vedno nismo naredili premika v svojih glavah, ki bi nas posledično potegnil z repa razvitosti. Medtem ko se je v ostalih državah Evropske unije model javno-zasebnega partnerstva izkazal kot izredno učinkovit, je pri nas vsa zadeva še v povojih. In ker je naše tradicionalno razmišljanje, da nam le kdo česa, kar je naše, ne odvzame, je treba povedati sledeče. Mestna občina Murska Sobota s približno 20.000 prebivalci ima proračun, ki letno premore okoli 22.500.000 EUR. S temi prihodki vozimo po svojih najboljših močeh, a kljub temu se vedno zgodi, da za velike investicije zmanjka denarja. Tokrat nam je prvič dana 9 AKTUALNO možnost, da projekt v Fazaneriji, ki je največji projekt v zgodovini Mestne občine Murska Sobota in katerega skupna vrednost je ocenjena na skoraj 24 milijonov evrov, izpeljemo s pomočjo vlaganja zasebnega kapitala v objekte, ki so sicer javna korist. In kaj se zgodi? Zatakne se v preslabem poznavanju nove zakonodaje in odklonilnem stališču do zasebnih investitorjev. Razmišlja se lahko vedno na dva načina. Prvi je ta, da nam nekdo jemlje nekaj, kar je last nas občanov, in išče svojo poslovno priložnost. In drugi način razmišljanja, ki je povezan s premikom v naših glavah, da je zasebni investitor morda nekdo, ki si upa poslovno tvegati in s svojim vložkom povečati do- dano vrednost na že dotrajani in zastareli infrastrukturi, ki bo dvignila kvaliteto preživljanja prostega časa v prvi vrsti nam, domačinom. Pripravo programske vsebine projekta Fazanerija je nadzorovala strokovna komisija in podala tudi svoje pripombe in zahteve, ki jih je investitor moral vključiti v svojo idejno osnovo, da je posledično sploh lahko bil izbran. Naj naštejem le nekatere od njih: ločena vstopnina za pokriti in odkriti del kopališča, ki bo rezultirala v dostopni ceni za odprti del bazenov, ohranitev olimpijskega bazena kot simbola našega kopališča, 25-metrski pokriti bazen za potrebe plavalnih tečajev, ohranitev Fazanerije, ki je med drugim zaščitena kot na- ravna dediščina, in ponovna ureditev trim stez, ureditev športnih poligonov za skejterje in bajkerje, izgradnja sodobnega hotela, ki bo prek zračnega mostu povezan z novim wellness centrom, dograditev in posodobitev nogometnega stadiona, Mustrova dežela za naj-mlajše in še bi lahko naštevala. In vprašanje tveganja? Medtem ko si našega zemljišča nihče ne more dati v žep in ga preprosto odnesti, saj bo vsa infrastruktura ostala v prvi vrsti našim občanom, ki jo bodo lahko koristili, bo moral investitor narediti dober izračun o tem, v kolikšnem času mu bo investicija povrnjena. Kdo bo nosil odgovor nost, če izgubimo investitorja in nam projekt, s katerim smo želeli ustvariti infrastrukturo in pogo je za razvoj trenutno naše edine tržne niše športnega turizma, ki bi med drugim privabljal športne ekipe, ki že kažejo interes po več letnem zakupu terminov v času zimskih in letnih priprav? Z uresničitvijo projekta bi se ustvarila tudi številna nova delovna mesta ki jih lahko povežemo s turistič no šolo v Radencih in bodočo turistično fakulteto. Bomo torej dopustili, da nam zaradi lastnih razprtij in dvomov projekt pred nosom odpeljejo drugi? Ni morda večje tveganje, da Fazanerijo, termalno vodo in druge naravne danosti, ki nam jih ponuja naše mesto, pustimo še naprej propa dati, namesto da se odpravimo sodobnim trendom naproti. Na koncu ostaja še vprašanje, ali gre pri časovnem zamikanju tega za naše mesto res strateškega projekta zgolj za nezaupanje do investicij zasebnega kapitala v javno infrastrukturo ali pa gre morda spet za višje interese posameznih svetniških skupin, ki so se v imenu svoje politike pripravljene odreči temu skupnemu in največjemu lokalnemu projektu. 10 AKTUALNO Svet regije O programih drugič Brigita Bavčar Vodooskrba Pomurja je bila osrednja vsebinska točka osmega zasedanja Sveta pomurske regije, ki mu letos predseduje gornjeradgonski župan Anton Kampuš in je zato potekalo v prostorih tamkajšnjega gasilskega društva. Po pričakovanjih so se prisotni pomurski župani razživeli v daljši razpravi, potem ko jih je župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec seznanil, da strokovne podlage in priprave na izdelavo državnega lokacijskega načrta kasnijo. Po nekaterih lokalnih skupnostih bodo lastne javne vodovode očitno uredili prej, kot bo vse pripravljeno za gradnjo skupnega pomurskega vodovoda. Ta bo v glavnem financiran z državnimi in evropskimi sredstvi, do 10 odstotkov vrednosti naložbe pa naj bi na osnovi konzor-cionalne pogodbe zagotovila pomurska regija. Njen gorički del ima pomanjkanje pitne vode, ravninski pa oporečno in čeprav v pomurskem središču ni težav z njeno oskrbo, gre za skupna prizadevanja po čim prejšnji izgraditvi pomurskega vodovoda. Ker gradnja kasni, je bil sprejet sklep, da je potrebno okoljskemu ministru poslati poziv, naj resorno ministrstvo pisno ali minister Podobnik osebno obrazloži, kako daleč je projekt vodooskrbe Pomurja, da zaradi zamude, ki botruje predolgemu iskanju za državo ustreznega projektanta, namenska sredstva ne bi bila porabljena drugje. Ostali župani so prisluhnili pobudi župana Štihca, da država Pomurcem prepusti vodenje projekta izgradnje vodovoda po vzoru urejanja regijskega odlagališča od padkov v Puconcih kjer dela nemoteno potekajo. Upamo, da bo tudi pri ostalih regijskih projektih pristop tako enoten, kot je bil do aktualne oskrbe s pitno vodo na območju Pomurja. Za slednje bi naj po priporočilu RRS bilo predvidenih najmanj 15 odstotkov iz skupne kvote projektnih predlogov, ki jih vsebuje Regionalni razvojni program pomurske regije do leta 2013. Med njimi je regijsko visokošolsko izobraževalno središče, ki ni le stvar mestne občine, ampak je eden ključnih razvojnih programov regije. Kot je bilo slišati v razpravi, župani tostran Mure očitno ne poznajo vsebine posameznih subregijskih projektov, predvsem ne tistih, ki jih pripravljajo posamezne lokalne agencije. Kljub nekaterim pomislekom so potrdili Območno razvojno partnerstvo Prlekije, ki zajema enajst občin iz Pomurja in Podravja. Za potrditev projektnih predlogov tako regijskega kot subregijskega značaja pa bo očitno ključna naslednja seja Sveta pomurske regije, na kateri bodo izbrani projekti. Če bodo župani upoštevali predloge posameznih strokovnih odborov, ki jim predseduje Radovan Žerjav, jim bo delo olajšano. Lažje pa bo tudi pripravljavcem gradiva, med katerimi so predvsem volonterji vložili veliko truda. O projektih regijskega pomena bodo odločali župani Karlo Vratarič Na osmi seji Regionalnega razvojnega sveta v Murski Soboti so sprejeli sklep o pobudi o razdelitvi sredstev za regijske projekte, sama višina sredstev pa še ni določena. Potrjen je bil še osnutek delnega izvedbenega dela Regionalnega razvojnega programa pomurske regije za obdobje 2007-2009, v katerem bo za projekte na voljo 22.442.142 evrov. Od tega že v tem letu nekaj manj kot sedem milijonov, prihodnje leto okrog 8,4 milijonov in v letu 2009 preostalih sedem milijonov evrov. V tako imenovanih dežnikarskih projektih, ki so regijskega značaja, sta dobri dve tretjini skupnega zneska namenjeni gospodarskemu razvoju in razvoju podeželja. S tem so mišlje- ni ureditev visokošolskih središč v Murski Soboti in Ljutomeru, razvoj visokošolskih in fakultetnih programov in ostale iniciative na področju izobraževanja. Na področju razvoja človeških virov, za katerega je predvidenih osemnajst odstotkov sredstev, je pod skupnim imenom Kultura Pomuriana prijavljenih enajst projektov ter dva iz socialne vključenosti. Na področju infrastrukture Regionalna razvojna agencija Mura predlaga projekt Pomurje na spletu - javno pomursko brezžično omrežje v vrednosti 1,9 milijona evrov. Na področjih okolja in prostora so predlagani štirje projekti in trije na področju kmetijstva in razvoja podeželja. V kolikor bo Svet pomurske razvojne regije sprejel predlog Regionalnega razvojnega sveta, da se petnajst odstotkov sredstev iz vira neposrednih razvojnih spodbud nameni za skupne regijske projekte, bo to pomenilo razporeditev 3,3 milijonov evrov. Nekaj dni kasneje sta se na razširjenem delovnem srečanju sestala Svet pomurske razvojne regije in Regijski razvojni svet, prisotnim pa so bili predstavljeni poziv vladne Službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko za sofinanciranje regionalnih razvojnih projektov ter sami projekti s strani njihovih nosilcev. Odločitev, kateri projekti bodo dobili podporo, je zdaj pri županih, ki bodo o tem odločali na naslednji seji Sveta regije 19. junija. 11 AKTUALNO Mesti Kormend in Murska Sobota partnerja v skupnih čezmejnih projektih Delegacija Mestne občine Murska Sobota se je v sredo, 25. aprila 2007, udeležila prvega delovnega sestanka v Kormendu na Madžarskem, kjer se je sestala z delegacijo Mestne uprave Kormend. Gre za prvi delovni sestanek strokovnjakov različnih delovnih področij obeh mestnih uprav. Na sestanku so se strokovnjaki pogovarjali o možnih dvostranskih skupnih projektih in programih v finančnem obdobju 2007-2013. Pobuda za dolgoročno sodelovaje med obema mestoma sega še v prejšnjo finančno perspektivo, ko je prišlo do prvega sodelovanja na področju ohranjanja mestnih parkov. V okviru Skupnosti 24 mest v regionalnem trikotniku Slovenija, Avstrija in Madžarska kjer sodelujeta obe mesti, pa je prišlo tudi do pobude za bilateralno sodelovanje obeh mest na več področjih. Področja skupnega bodočega sodelovanja so tako turizem, kultura, gospodarstvo, šol stvo, naravna in kulturna dediščina, okolje ter energija, ker bosta mesti pripravili skupne projekte, za katere se prvi razpisi pričakujejo že v letošnjem letu. Delegaciji sta sklenili, da bosta ne glede na razpise pričeli že letos aktiv no sodelovati na področju kulture in turizma v okviru tradicionalnih dogodkov obeh mest ter omogočili prve izmenjave in gostovanja. V ta namen se je 25. maja 2007 sestala tudi bilateralna skupina za področje kulture ter pripravila program sodelovanja v letu 2007. Tako se je 1. junija 2007 Pevski zbor Stefan Kovač udeležil koncerta v Kormendu. Mesto Kormend bo sodelovalo v okviru Soboških dnevov, mlada kiparka Robertina Sebjanič pa se bo avgusta letos udeležila kiparske delavnice v Körmedu. Pričakuje se, da bosta mesti v okviru poletnih festivalov podpisali partnersko pismo, s katerim bosta potrdili namero o dolgoročnem sodelovanju. Dr. Zdenka Čebašek - Travnik obiskala župana Nova varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Cebašek-Travnik je obiskala Mursko Soboto in se srečala z županom Antonom Stihcem in direktorjem mestne uprave Bojanom Petrijanom. Rojena Murskosobočanka si je z županom, ki je tudi član vladne skupine za pripravo zakona o romski skupnosti, izmenjala mnenja o rezultatih sprejema novega zakona romske skupnosti. Ker so doslej bile zakonsko urejene predvsem pravice Romov, torej pozitivna diskriminacija, je to pri ostalem prebivalstvu že začelo vzbujati občutek neenakopravnosti napram privilegiranim Romom. Pozitivna diskriminacija se po mnenju Stihca kaže v primeru javnih del, saj so Romi na področju socialnih zadev privilegirani, zato se že dogaja, da ostali prebivalci zaradi lastne socialne stiske obravnavajo tovrstno pozitivno varstvo že zelo kritično. Stališče murskosoboškega župana je tudi, da bo nov zakon natančno opredelil tako pravice kot dolžnosti Romov. Z novim zakonom je Slovenija postala tudi prva država v Evropski uniji, ki bo imela zakon o romski skupnosti, prav tako pa bo zakon urejal pravice in dolžnosti državnih organov in organov lokalnih skupnosti v odnosu do romske skupnosti, zato ga tako župan kot varuhinja človekovih pravic ocenjujeta pozitivno. Varuhinja dr. Cebašek-Travnikova bo Mursko Soboto obiskala tudi v jeseni, ko bo občanom mestne občine tudi na razpolago za pogovor. Role 2 preseljen v Maribor Vojaška mobilna bolnišnica Role 2, ki je bila nameščena pred Splošno bolnišnico Murska Sobota od konca leta 2005, se je preselila v Maribor. Razen osnovnega usposabljanja, kjer je murskosoboška bolnišnica usposobila dvanajst vojaških zdravstvenih delavcev, v njej ni bilo drugih aktivnosti. Govoric o domnevnih nepravilnostih pri nakupu 9 milijonov evrov vrednega kompleksa je bilo veliko, kar je potrdila posebna komisija Ministrstva za obrambo. Tako je sklep o potrditvi zahtevka za nakup podpisala in izdala nepooblaščena oseba in ne tedanji minister Grizold. Kupljena je bila tudi oprema, ki se v omenjeni bolnišnici ne rabi, zato je bila končna cena šestkrat višja od načrtovane. Poročilo ugotovitev notranje revizije bo predano obveščevalno-varnostni službi, na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani pa že teče predkazenski postopek. Kompleks je že preseljen v Maribor, del opreme pa je ponujeno v izposojo civilnemu zdravstvu. »Vodilni bolnišnice smo seveda takoj izrazili interes in že ob prvih informacijah tudi ministru za zdravje posredovali seznam opreme, ki bi jo želeli uporabljati v tukajšnji bolnišnici,« je povedal direktor splošne bolnišnice Ernest Bore. 12 AKTUALNO Dobrodelni binkoštni piknik Na binkoštno nedeljo, 27. 5., je bila okolica Evangeličanske cerkve v Murski Soboti zopet v znamenju tradicionalnega kulturno-dobrodelnega binkoštnega piknika, ki je potekal po osrednjem nedeljskem bogoslužju. Tudi letošnja prireditev - bila je že 10. po vrsti, je potekala v organizaciji murskosoboške evangeličanske cerkvene občine in Zavoda Roka, podprla pa jo je tudi Mestna občina Murska Sobota. Moto prireditve je ostal enak lanskemu - Krepost glasbe za krepost ljudi. Ob ponudbi hrane in pijače so se številnim obiskovalcem predstavili lokalni glasbeni ustvarjalci: otroški in mešani pevski zbor murskosoboške cerkvene občine, ženski pevski zbor Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja Žarek, glasbena skupina Mikveh -Upanje in Carmen Sonno. Prejemnik na pikniku zbranih dobrodelnih sredstev bo otroški oddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota. Položitve vencev ob dnevu zmage Evropski dan zmage smo v Murski Soboti proslavili s položitvijo vencev na Trgu zmage, kjer sta bila slavnostna govornika ruski veleposlanik v Sloveniji, Mihail Vanin in župan mestne občine Anton Štihec. Tradicionalne slovesnosti so se udeležili predstavniki Zveze združenj borcev in jo popestrili praporščaki ter drugi vabljeni gostje. Posebej številčna je bila ruska delegacija, ki je obiskala murskosoboško pokopa lišče in se poklonila spominu padlim ruskim vojakom, ki so pokopani pri nas. Tradicionalna spominska slovesnost se je pričela pri piramidi, kjer je po položitvi vencev, Mileva Veren, predsednica Mestnega odbora Zveze združenj borcev, nanizala podatke o padlih za svobodo in internirancih s tega območja. 13 AKTUALNO Dan odprtih vrat Geza Grabar Po dobrem mesecu delovanja so v novi porodnišnici svoje delovanje predstavili širši javnosti z dnevom odprtih vrat. Doslej je od skoraj 250 porodov na ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota dobra polovica potekala v novi porodnišnici. Opravljen pa je bil tudi porod v vodi, kar je samo ena mnogih novosti nove porodnišnice. Zanimanje obiskovalcev - prevladovale so bodoče mamice oziroma starši, je bil za ogled prostorov nad pričakovanji, kar samo potrjuje, da je pokrajina ob Muri nov objekt še kako potrebovala. Zanimivo je, da so prišli obiskovalci tudi s širšega ptujskega in mariborskega območja. Potem ko so bile z odprtjem nove porodnišnice prostorske težave na ginekološkem in porodniškem delu oddelka - ta sta bila pred štirimi leti zaradi slabih prostorskih pogojev razdružena, vendar sedaj obstaja možnost, da ju fizično v novem objektu ponovno združijo - odpravljene, je njihova trenutno največja težava pomanjkanje ginekologov. Namesto potrebnih enajst specialistov jih imajo trenutno na voljo le sedem. Mladi dobili svojo kavarno MIKK je 8. junija dočakal težko pričakovano otvoritev kavarne v klubskem prostoru. Za svojo kavarno so se mladi zavzemali že od pridobitve mladinskih prostorov v gradu. Gre za eno pomembnejših pridobitev na mladinskem področju, saj nedvomno vpliva na pestrejšo ponudbo ter s tem mladinskim prostorom daje tudi več življenja. Pridobitvi in namenu primerne so tudi cene najbolj zaželenih brezalkoholnih pijač in toplih napitkov, točenje alkoholnih pijač pa je dovoljeno le v večernem času in ob prireditvah. Vsekakor se klubski prostor čez teden spreminja v kavarno in galerijo, kar pomeni, da si v prihodnje obetamo bistveno več galerijske dejavnosti, čez vikend pa se prostor prelevi v koncertno-klubski prostor. Festival mladih Pomurja uspel Karlo Vrataric Dijaki Gimnazije Murska Sobota in Srednje poklicne in tehnične šole Murska Sobota v sodelovanju z Mladinskim informativnim in kulturnim klubom, Klubom prekmurskih študentov in društvom Svobodna prekmurska iniciativa kulture so 11. maja prvič organizirali Festival mladih Pomurja z namenom povezati vse pomurske dijake. Organizirane so bile tri infotočke, kjer so dijake usmerjali na prireditveni prostor. Dogajanje v Mestnem parku in njegovi okolici se je pričelo že zjutraj, ko so potekale številne brezplačne delavnice kot na primer nogomet, streetball, rolkanje, risanje grafitov, improliga, glasbena in literarna delavnica ter revija neuveljavljenih glasbenih skupin. V prostorih MIKK-a je potekala okrogla miza o možnostih in potrebah za ustanovitev kluba pomurskih dijakov, v pozni popoldanski uri pa jena grajski ploščadi sledila osrednja prireditev. Na njej so se predstavile posamezne delavnice, festival pa se je končal z večernim koncertom. Nastopili so Clockwise, Zmelkoow in Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Dvorišče gradu je bilo premajhno za vse, ki so si želeli ogledati koncert glasbenih skupin, zato so mnogi ostali pred gradom. 14 AKTUALNO Rekordna enajsta Bogračiada Družba RPS 04 Murska Sobota v vlogi organizatorja že več kot desetletje trajajoče turistično-etnološko-kulinarične prireditve, ki je prerasla v osrednjo enodnevno prireditev v Murski Soboti, se je zopet izkazala. Pod kostanji pred znamenito restavracijo Zvezda v središču mesta so zadnji vikend v maju ponovno pripravili tekmovanje v kuhanju bograča, na katerem se je pomerilo rekordnih 42 ekip; na ocenjevanju prekmurske gibanice pa se je na krožnikih pojavilo 26 slaščic. Tekmovalci iz vse Slovenije, z žrebom razdeljeni v dve skupini - dopoldansko in popoldansko, so se pomerili, kdo bo na odprtem ognju in v kotličku skuhal najokusnejšo pikantno enolončnico, ki je najbolj značilna prav za Prekmurje. Surovine za bograč - čebulo, krompir in štiri vrste mesa ter seveda vino in začimbe, so ustrezno pripravljali in dajali v kotliček kar na tekmovalnem prostoru, zato je bilo zanimanje obiskovalcev za ogled priprave toliko večje. Komisija, ki so jo sestavljali Zdenka Tompa, Ida Mir, Janez Gjergjek in Karel Černjavič, je ocenila, da je najokusnejši bograč pripravila ekipa SDS Murska Sobota, za katero sta več kot samo kuhalnice vihtela Silvo Sarkanj in Franc Škodnik, drugo in tretje mesto pa sta pripadli ekipi iz Maribora. Poleg treh najvišje uvrščenih sta zlato medaljo prejeli še ekipi Prijatelji za vedno iz Noršincev pri Murski Soboti in Terme Radenci. Za ocenitev je najslajšo prekmursko gibanico pripravila Gabriela Marija Lukač s Turistične kmetije Flisar v Moravskih Toplicah, na drugem mestu je pristala Magdalena Rudaš iz Radmožancev, tretja pa je bila Cvetka Časar iz Zvezde. Zlato medaljo je na četrtem mestu osvojila tudi Sabina Kous s Turistične kmetije Ferencovi s Krašč. Prireditev, ki se je nadaljevala z zabavnim programom, je bila tudi letos izjemno dobro obiskana, saj so organizatorji našteli večtisoč obiskovalcev. Geza Grabar 15 AKTUALNO Murska Sobota - mesto osveščenih lastnikov psov Iris Faflek Mestna občina Murska Sobota se je v mesecu maju lotila akcije »Mestna občina Murska Sobota - mesto osveščenih lastnikov psov«. Osnovno vodilo Mestne občine Murska Sobota je skrb za večjo kakovost življenja vseh nas. Le-tej so se tokrat posvetili tudi na čisto posebnem področju, to je na področju osveščanja lastnikov psov. Posebno pozornost so organizatorji in pobudniki akcije namenili vprašanju zdravega in okolju prijaznega sožitja med človekom in psom, ki med drugim zajema tudi vestno in odgovorno ravnanje lastnikov psov pri sprehajanju po parkih, zelenicah in drugih poteh. Pri tem akcija opozarja na sprotno čiščenje pasjih iztrebkov s strani lastnikov psov. Seveda ob tem ne gre pozabiti preventive pred prežečimi in prenosljivimi boleznimi, ki se skrivajo v pasjih iztrebkih, kakor tudi na to, kako pomembno in obenem lepo je, če je pasji ljubljenček ustrezno vzgojen in šolan. Tako namreč postaneta s človekom nerazdružljiva v vseh pogledih. Akcija se je pričela z osveščanjem javnosti prek medijev, letakov in drugih aktivnosti, zaključila pa se je z zaključno slovesnostjo v Mestnem parku, kjer je bilo prikazanih veliko zanimivo- sti in spretnosti šolanih psov, poslušnost psa skozi glasbo, predstava v kinološko-športni disciplini agility, veterinarji in strokovnjaki s področja kinologije pa so svetovali in odgovarjali na razna vprašanja. Akcija je doživela veliko odmevnost, saj so poleg lastnikov psov bili vanjo pritegnjeni tudi že omenjeni strokovnjaki, šole, vrtci ter vsi sedanji in bodoči osveščeni lastniki psov. Njen končni cilj je nuditi pomemben prispevek k čistemu, zdravemu in prijetnemu okolju za vse nas in tudi za naše štirinožne prijatelje. Festival kulinarike Anton Križnik Turistična zveza Slovenije je v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota in Pomursko turistično zvezo 11. maja v Murski Soboti pripravila 4. mednarodni festival Več znanja za več turizma o kulinariki in turistični kulturi. Na festivalu, ki je od poldneva dalje potekal na ploščadi pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, se je predstavilo trideset srednjih in ena višja šola. Svoje zamisli iz raziskovalnih nalog za obogatitev turistične ponudbe so mladi turistični zanesenjaki na ogled, na pokušino in na prodaj ponujali na 4. turistični tržnici. Raziskovalne naloge in predstavitve na tržnici je ocenjevala petčlanska komisija. Zlata priznanja je prejelo osem šol, srebrna priznanja 20 in bronasta priznanja tri šole. Priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo je prejel VIZ Višnja Gora, priznanje za najboljšo predsta- vitev na stojnici pa Šolski center Velenje - Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti. Potrditev, da je bil festival kvalitetna promocija dela mladih turističnih kadrov, je zahvalno sporočilo turistične zveze Mestni občini Murska Sobota: »Veliko žara in ljubezni do dijakinj in dijakov ter spoštovanja do njihovih mentorjev je v prijaznem in lepem kraju prispevalo k uspešnemu poteku turistične tržnice. Iskrena hvala za vašo pomoč pri naših skupnih priza- devanjih za razcvet slovenskega turizma.« Popoldanski razglasitvi najboljših je sledila še družabna prireditev. Na prvem zaposlitvenem sejmu tudi Mestna občina Murska Sobota Med 20 delodajalci se je prvega zaposlitvenega sejma v Murski Soboti, ki je bil 18. aprila 2007, udeležila tudi Mestna občina Murska Sobota. Mestna uprava je prav v namen zaposlitvenega sejma izdala zloženko »Do vseh enaki in prijazni«, ki v kratkih stavkih informira z osnovnimi podatki o naši občini, tako z zgodovinskimi kot z aktualnimi. Veselilo nas je, da se je veliko iskalcev zaposlitve ustavilo tudi na sejemski stojnici mestne občine. Čeprav smo ponujali le delovno mesto cestnega inšpektorja, smo bili z zanimanjem za morebitno delo na občini in ponudbami izredno presenečeni. Tako smo na samem sejmu prejeli čez štirideset prošenj, enako tudi v času po samem sejmu. Na sejmu so zainteresirani dobili tudi informa- cije o sami organiziranosti in delovanju mestne uprave, ki so jih ves čas sejma podajali direktor mestne uprave Bojan Petrijan ter strokovni sodelavki Ana Svetec in Sonja Švenda. Če smo vsaj za nekatere postali zanimivi in so odhajali z občutkom, da na mestni občini ni samo birokracije, smo lahko tudi zadovoljni. 16 JAVNE OBJAVE POZIV Mestna občina Murska Sobota poziva občane in druge zainteresirane, da podajo predloge imen novih ulic in trga v mestu Murska Sobota v mestu Murska Sobota se je v zadnjih letih razširilo območje gradnje stanovanjskih in drugih objektov. kar je narekovalo formiranje novih ulic, v središču mesta pa trga. Tem novim ulicam in trgu je potrebno z odlokom, ki ga sprejme mestni svet, dodeliti imena. Poimenovali bomo pet ulic in en trg, ki se nahajajo na območjih mesta Murska Sobota. Označena so z rdečo barvo. Območje št. 1 - ulica Sega od južnega konca Kajuhove ulice do Kanala. Območje št. 2 - ulica Leži pravokotno med Kroško in med Tomšičevo ulico, nanjo pa se pravokotno priključuje tudi južni konec Kajuhove ulice. Območje št. 3 - trg Leži na vzhodni strani Kocljeve ulice, meji na objekte mestne tržnice, Galerije M. Sobota, Pokrajinske in študijske knjižnice ter novega poslovnega objekta. 17 JAVNE OBJAVE Območje št. 4 - ulica (rdeče) in območje št. 5 - ulica (modro) Ulici še nista formirani, sta pa v prostorskem aktu definirani kot ena krožna ulica, ki se bo navezovala na skrajni južni konec Tomšičeve ulice; deli se na dva dela, oz. na dve ulici zaradi zakonite dodelitve bodočih hišnih številk. Območje št. 6 - ulica Leži južno od Šercerjevega naselja in se navezuje v svojem južnem delu na Gajevo ulico. Predlogi imen za nove ulice in trga imajo lahko imena: po geografskih pojmih (ledinska imena, naselbinska imena, kraji, zgodovinsko povezani z Mursko Soboto); po stvarnih pojmih (arhitekturne stvaritve, zgodovinski dogodki, podjetja in ustanove, stanovi in poklici, znamenite prireditve, literarni liki ter obča imena); po pomembnih osebnostih, ki so bistveno prispevale k družbenemu in kulturnemu razvoju. Predlogi imen novih ulic in trga ne smejo biti enaki obstoječim imenom ulic in trgov v Mestni občini Murska Sobota. Predloge s pisno utemeljitvijo pošljite na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom "Komisija za imenovanje ulic in trga v mestu Murska Sobota" ter pripisom "NE ODPIRAJ !", do petka, 29. junija 2007. Komisija za imenovanje ulic in trga v mestu Murska Sobota, ki jo je imenoval župan MOMS, bo prispele predloge obravnavala in jih posredovala v obravnavo pristojnim mestnim četrtim. Komisija bo obravnavala le predloge, ki bodo vsebovali podatke o predlagatelju. Na osnovi predlogov in stališč mestnih četrti bo o imenovanju ulic in trga odločil Mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Poziv je objavljen tudi na spletni strani: http://www.murska-sobota.si V Murski Soboti, 21.5. 2007 Komisija za imenovanje ulic in trga v mestu Murska Sobota 18 JAVNE OBJAVE VODOVOD MURSKA SOBOTA javno podjetje d.o.o. Murska Sobota, Kopališka 2 teleton 02 521-37-00 telefax 02 521-37-40 Zap.št.: V05-037/2007-PB Datum: 23.3.2007 POROČILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOVODU MURSKA SOBOTA ZA LETO 2006 Vodna zajetja so na lokacijah Krog, Fazanerija in Črnske meje. Največja količina vode se načrpa v Krogu, zajetji Črnske meje in Fazanerija se uporabljata v večjih količinah samo v primeru večje porabe v sušnih obdobjih. V letu 2006 je bilo načrpano 2.538.535m3, od tega 78,8% iz Kroga, 13,9% iz Črnskih mej in 7,3% iz Fazanerije. Povprečna dnevna načrpana količina vode je bila 6.955m3. Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim klorom je v črpališčih Krog in Črnske meje postavljena klorirna naprava, ki se z minimalnim doziranjem klora (približno 0,1 mg/l) vzdržuje za primer večjih del na omrežju ali drugih nepredvidenih dogodkov (v primeru večjega bakteriološkega onesnaženja vode med poplavami). Vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 27.000 prebivalcev ter gospodarstvo v občinah M. Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova. Skupno število priključkov je 7.468, od tega 909 podjetij, 110 blokov z 2.747 stanovanji in 6.449 individualnih priključkov: Občina Bloki - št. Individualni Podjetja Skupaj stan. priklj. M.Sobota 105 - 2.725 4.366 721 5.192 M.Toplice 1-4 1.032 82 1.115 Puconci 4-18 887 77 968 Cankova 0 164 29 193 SKUPAJ 110 - 2.747 6.449 909 7.468 V letu 2006 je bilo skupno v vse občine prodano 2.162.783 m3 vode, od tega gospodarstvo 1.071.301 m3 in gospodinjstva 1.091.482 m3. Poraba po občinah: Občina Gospodarstvo Gospodinjstva Skupaj Dnevna poraba (m3/dan) Murska Sobota 790.998 816.135 1.607.133 4.403 Puconci 17.907 97.415 115.322 316 Cankova 4.279 23.507 27.786 76 Moravske 258.117 154.425 412.542 1.130 Toplice SKUPAJ: 1.071.301 1.091.482 2.162.783 5.925 Na cevovodih vodovodnega omrežja, je bilo v letu 2006 ugotovljenih 31 večjih okvar, ki so bile tekoče odpravljene v skladu s smernicami notranje kontrole HACC Kvaliteto pitne vode določata Pravilnik o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004,35/2004,26/2006 in 92/2006) in notranja kontrola po sistemu HACCR Sistem HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) omogoča identifikacijo oz. prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi agensi v živilih ali stanji, ki lahko ogrožajo človeka. Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M.Sobota, ki v skladu z notranjo kontrolo (HACCP) na omrežju tedensko odvzame tri vzorce za redne mikrobiološke preiskave in enkrat mesečno en vzorec za kemijske preiskave, zlasti na vsebnost nitratov in pesticidov. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki občasnih preskušanj izvaja v okviru državnega monitoringa. Vsi ostali izredni pojavi v pitni vodi pa se spremljajo v okviru izrednega nadzora, katerega vrsta in obseg se prilagajajo glede na vzrok in lokacijo. V letu 2006 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih 158 mikrobioloških analiz in 14 kemijskih. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da dva vzorca nista bila skladna s Pravilnikom o pitni vodi zaradi prisotnosti koliformnih bakterij. V obeh primerih je bilo ugotovljeno, da je vzrok v interni instalaciji objekta. Ukrepali smo v skladu s smernicami HACCP in vzrok neskladnosti takoj odpravili. Pri kemijskih preskušanjih ni bilo ugotovljenih neskladnosti s Pravilnikom o pitni vodi. V okviru državnega monitoringa je bilo odvzetih 28 vzorcev za mikrobiološka in 28 vzorcev za kemijska preskušanja. Pri mikrobioloških preskušanjih en vzorec ni bil skladen zaradi prisotnosti koliformnih bakterij (vzorec je bil vzet v OŠ Bogojina 12.7., v času počitnic!), kemijske analize pa niso pokazale neskladnosti s Pravilnikom o pitni vodi. Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov v omrežju: Atrazin - izraženo v/ug/l (normativ 0.1 ∂g/l) 19 JAVNE OBJAVE jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2000 <0,03 0,07 2001 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 2002 <0,03 <0,03 0,12 <0,03 <0,03 2003 <0,03 <0,03 <0,03 0,08 2004 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 2005 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 2006 <0,03 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,05 <0,03 jeseo-Atrazin - izraženo v /ug/l (normativ - 0,1 /jg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2000 0,10 0,23 2001 0,13 0,07 0,09 <0,03 0,07 2002 <0,03 0,09 0,11 <0,03 0,05 2003 <0,05 <0,03 <0,05 <0,05 2004 <0,03 <0,03 <0,03 0,08 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 0,05 <0,05 2005 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 0,05 <0,05 0,07 <0,03 <0,03 2006 <0,03 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 '('trati - izraženo v mg/l (normativ 50 mg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2000 12,8 18,1 14,1 15 32,3 2001 16,5 30,5 23,9 18,6 22,1 2002 16,4 26,1 12,8 11,1 15,9 2003 14,1 15,9 9,7 11,9 8,0 8,8 22,1 19,9 6,6 18,1 6,2 18,1 2004 15,9 15,9 23,9 16 8,7 11 10 30 26 2005 25 12 37 10 38 40 35 78 14 14 2006 15,0 18,0 18,0 35,0 16,0 39,0 12,0 24,0 32,0 12,0 14,0 Iz tabel, ki prikazujejo vsebnosti pesticidov in nitratov v vzorcih pitne vode, vzetih na raznih mestih v vodovodnem omrežju v okviru rednega notranjega nadzora in državnega monitoringa e razvidno, da nitrati, atrazin in desetil-atrazin ne presegajo predpisanih vrednosti. V okviru izrednega nadzora potekajo določene raziskave pitne vode in podtalnice na vsebnost nekaterih snovi oz. polutantov, ki niso neposredno določene v Pravilniku o pitni vodi. Ker ra raziskave še niso zaključene, bomo poročilo o rezultatih podali naknadno. °mdana voda od leta 2000 dalje: Leto Gospodinjstva Gospodarstvo Skupaj Indeks 2000 1.139.962 m3 2.033.125 m3 3.173.087 m3 100% 2001 1.086.000 m3 1.972.945 m3 3.058.945 m3 96,4% 2002 1.078.072 m3 1.524.808 m3 2.602.880 m3 82,0% 2003 1.166.687 m3 1.270.455 m3 2.437.142 m3 76,8% 2004 1.084.790 m3 1.070.376 m3 2.155.166 m3 67,9% 2005 1.088.868 m3 1.082.378 m3 2.171.246 m3 68,4% 2006 1.091.482 m3 1.071.301 m3 2.162.783 m3 68,2% . race e :'-razano zmanjševanje porabe vode v zadnjih sedmih letih. V letu 2006 smo prodali za 32% manj vode kot v letu 2000, čeprav se je število priključkov povečalo za 32%. Logična poseaca -ra-tšac pnhodkov ob povečanju stroškov, so vedno večje težave v poslovanju. Odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode Boris PETRIČ, univ.dipl.inže 20 AKTUALNO 60 let Društva upokojencev Murska Sobota Dolgost življenja našega je kratka Tako pravi pesem, tako smo se zamislili tudi upokojenci ob praznovanju 24. aprila 2007. Ob pripravah na praznovanje so se spomini vrnili nazaj, na vse. Kaj se je delalo, kako se je pelo, igralo, pripravljalo razstave, prireditve, hodilo na izlete, srečanja, kolesarilo, šivalo, šahiralo, balinalo... Spomin je obudil mnogo obrazov, vrnilo se je mnogo dogodkov. Mnogo je tega, s čimer so se ukvarjali in se še ukvarjajo upokojenci v društvu. Vse to je zazvenelo skozi prireditev v nabito polni dvorani. Zahvale, ki so bile podeljene za dolgoletno sodelovanje in delo v društvu, so prireditvi dale svečan pečat. Pesmi našega zbora in ljudskih pevk iz Monoštra, govor in zahvale so bili prisrčni, polni čustev. Petje vse dvorane ob zvokih tamburic je odprlo čustva, ki so se stopnjevala ob prijetnem skupinskem druženju po prireditvi. Pravijo, da nas je mnogo. Res je, vendar smo še polni moči, tudi pridnosti ne manjka, kar dokazujejo naše prireditve, tudi ta ob 60. obletnici našega delovanja. Elizabeta Rožman - Ruža predsednica Komisije za izobraževanje in kulturo pri Društvu upokojencev Murska Sobota Upokojenci s slikami do večje rodnosti V okviru dneva odprtih vrat nove porodnišnice so člani likovne sekcije Mozaik, ki deluje znotraj Društva upokojencev Murska Sobota, dočakali svoj veliki trenutek. V avli novega objekta so namreč direktor bolnišnice Ernest Börc, predsednik društva upokojencev Janez Kovač, vodja sekcije Ernest Bransberger in s strokovnim komentarjem njen član Vlado Sagadin slovesno odprli razstavo 21 podarjenih likovnih del 17 članov sekcije. To so: Marija Pavlič, Jože Špilak, Vlado Sagadin, Lojze Števanec, Zora Šonaja, Ernest Bransberger, Anton Bertalanič, Arpad Banfi, Marija Skledar, Drago Fiala, Nada Ritlop, Rozalija Sraka, Darinka Horvat, Marija Makovecki, Lojze Veberič, Ivanka Lehner in Elizabeta Tibaut. Za plemenito dejanje, ki pa začuda ni pritegnilo pozornosti medijev, so se sicer zelo delavni ljubiteljski likovniki odločili z namenom, da popestrijo prostore pred kratkim odprte porodnišnice ter na ta način po svoji moči prispevajo k večji rodnosti v pokrajini ob Muri. 21 AKTUALNO Musical HAIR na poti v Ameriko Karlo Vratarič Člani šolske glasbene skupine Gimnazije Murska Sobota v šolskem letu 2006/07 delajo pod mentorstvom profesorice za glasbo Polone Meke na projektu Musical Hair, ki je povzet po filmsko-glasbeni uspešnici Hair. Glasbeni repertoar, ki je združen z zgodbo, opisuje življenje hipijev v 60-ih in 70-ih. Skozi celotno zgodbo se dijaki klanjajo (sub)kulturi hipijev, ki so v tistih letih z glasbo in plesom izražali svoje nestrinjanje s konceptom vojne. Skupina deluje že od leta 2004, iz radovednosti in velike ljubezni do glasbe pa so se prijavili na letošnji Musicfest, ki se bo pričel 3. avgusta in bo potekal deset dni. Na Musicfestu, ki je eden največjih svetovnih glasbenih festivalov v Ameriki in ga letno obišče čez milijon ljudi, bodo nastopili kot edini iz Slovenije. Čeprav je največje priznanje za njihovo uspešnost povabilo za nastop na glasbenem festivalu onkraj Atlantskega oceana, pa je tovrstno potovanje tudi precejšnja finančna obremenitev. Za potovanje iščejo najcenejše možne variante, saj samo letalske karte stanejo kar enajst tisoč evrov, pričakujejo pa tudi, da jim bodo na pomoč z denarnimi prispevki priskočili razni donatorji in sponzorji. Člani gimnazijskega glasbenega projekta Musical Hair bodo 26. julija potovali v Bethlehem v Pensilvanijo, njihov nastop pa bo predvidoma 6. avgusta. Pri projektu sodelujejo: Blaž Ščavničar, Pavel Sipoš, Kristian Majcen, Štefan Sedonja, Iva Sedonja, Tine Luk, Doroteja Omar, Irena Lesic, Tjaša Lesjak, Denis Dugar, Željko Marušič, Luka H. Gaiser, Luka Slavic in Zoran Vogrinčič. Projekt je tudi medpredmetnega značaja: s samo vsebino povezujejo sociologijo in angleški jezik, saj bo trinajst v izvirniku angleških pesmi tudi prevedenih. Pri likovni vzgoji so dijaki izdelali sceno, projekt pa je opremljen tudi multimedijsko, saj so dijaki pri informatiki izvajali projekcijo slik in filma. 22 AKTUALNO Nove rekordne četvorke letos ni Karlo Vratarič V petek, 18. maja, so slovenski dijaki zaključnih letnikov točno opoldne po vsej državi na glasbo Straussove Fledermaus Quadrille zaplesali četvorko, ki pa po sporih ni še šesto leto zapored rekordna. Letošnja Maturantska parada je potekala tudi v sklopu prireditev in proslav ob 50. obletnici Evropske unije. Po prvih podatkih naj bi na Maturantski paradi 2007 slovenski dijaki z vrstniki iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije v 27 krajih postavili nov svetovni rekord, ki bi znašal 24.416 maturantov. Do dosežka je pripomoglo tudi 612 maturantov, ki so zaplesali na Slovenski ulici v Murski Soboti. Le-ti so bili iz Gimnazije MS, Ekonomske šole, Srednje zdravstvene šole, Srednje kmetijske šole, Srednje tehnične šole ter Srednje šole za gostinstvo in turizem. Poleg največjega pomurskega mesta so plesali še v Lendavi, Ljutomeru, Mariboru, Celju, Ptuju, Novem mestu, Velenju, Trbovljah, Slovenskih Konjicah, Slovenj Gradcu, Rogaški Slatini, Ravnah na Koroškem, Črnomlju, Ljubljani, Kopru, Škofji Loki, Postojni, Tolminu, Kranju in Novi Gorici. Pri celotnem projektu gre poudariti predvsem množično druženje mladih, vtis pa je nekoliko pokvarila obtožba po goljufiji. V Plesni zvezi Slovenije so namreč zatrjevali, da je Plesna šola Urška podporo institucij države, mesta Ljubljane in medijev zlorabila za prikazovanje lažnih podatkov, in sicer naj bi v sedmih slovenskih in 16 tujih mestih zbrala 24.416 maturantov in tako za nekaj sto maturantov sama presegla rekord. Obtožbe so se izkazala za resnične, saj je mesto Kraljevo iz Srbije prijavilo 1.008 plesalcev na prireditev European Quadrille Dance Festival, ki ga koordinira Plesna zveza Slovenije, in tudi na Urškino Maturantsko parado. Na prireditvi Plesne šole Urška je tako v 26 mestih nastopilo le 23.408 maturantov, kar je 220 plesalcev manj kot lani. Maturantsko parado sta letos organizirali še obe instituciji skupaj, zaplesalo pa je 23.628 plesalk in plesalcev. PIF podelil nagrade Pomurska izobraževalna fundacija je podelila priznanja in nagrade za najboljša diplomska in doktorska dela v letu 2007. Nagrado za najboljše diplomsko delo s področja naravoslovnih ved je prejel Robert Lutar, s področja družboslovja in humanistike sta bili najbolje ocenjeni diplomski nalogi Marine Cigut in Jasmine Papič, nagradi za najboljši doktorski dizertaciji pa sta prejeli dr. Spela Gorički ter dr. Melita Hajdinjak. 21. mednarodni sejem MIBA Sabina Gutalj Mednarodni sejem MIBA, ki sodi med pet največjih sejmov na Bavarskem in je zrcalo gospodarskega razvoja srednjebavarske regije, je letos potekal med 12. in 20. majem. Razstavišče v Ingolstadtu vsakič obišče približno 90.000 obiskovalcev. Tudi letos je med povabljenimi gosti bila delegacija pobratene občine Murska Sobota skupaj z županom Antonom Stihcem. Otvoritvene slovesnosti, ki je navdušila z uvodnim nastopom Audijevega orkestra, so se poleg predstavnikov naše mestne občine udeležile tudi delegacije ostalih sedmih partnerskih mest: Carrare iz Italije, Grasseja iz Francije, škotskega Kirkcaldyja, srbskega Kragujevca, Manise iz Turčije, ruskega glavnega mesta Moskve in polj- skih Opol, ki so sejmu MIBA dodale mednarodni pomen. Otvoritve se je udeležil tudi zvezni minister za prehrano, kmetijstvo in zaščito potrošnikov Horst Seehofer, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen sodelovanja vseh osmih partnerskih mest na MIBI. Predstavniki partnerskih mest so na svojih stojnicah predstavili svojo kulturno in turistično ponudbo, značilno tako za mesto kot za regijo. Murska Sobota je partnersko mesto Ingolstadta od leta 1979. Naš najpomembnejši adut, ki smo ga na sejmu predstavili, so bile informacije o turističnih potencialih zdraviliškega in termalnega turizma v Pomurju. 23 KULTURA Murska Sobota partner mesta Maribor, nominiranega za naslov Evropska prestolnica kulture 2012 mag. Mojca Breščak Mednarodna ocenjevalna komisija za presojo vlog in za izbor mesta, nominiranega za naslov Evropska prestolnica kulture 2012, je na zasedanju od 19. do 23. aprila 2007 presojala vloge Mestne občine Maribor, Mestne občine Koper, Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Celje in z večinsko podporo sprejela skupno priporočilo ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju, da za nominacijo naslova Evropska prestolnica kulture 2012 vladi priporoči Mestno občino Maribor skupaj s partnerskimi mesti vzhodne kohezije (Murska Sobota, Ruj, Velenje, Novo mesto, Slovenj Gradec), Prvi pozitiven korak k dodelitvi naslova Maribor, kulturna prestolnica Evrope 2012 je bil storjen 23. aprila. Mednarodna ocenjevalna komisija je menila, da bi imenovanje Maribora s partnerskimi mesti za evropsko kulturno prestolnico prineslo regiji največ dolgoročnih in trajnih učinkov ter stimuliralo sam kulturni razvoj. Poleg velike kreativnosti, inovativnosti in celovitosti pristopa izraža po mnenju mednarodne komisije predlagana vloga evropsko dimenzijo projekta, vpeljavo novih oblik organizacije, medsektorskega partnerstva in sodelovanje na regionalnem nivoju. Izraža dobro vpetost IKT v koncept in dober načrt izgradnje kulturne infrastrukture. Projekt temelji na koheziji vzhodne slovenske regije in medre-gionalnem povezovanju ter policentrizmu, pri čemer upošteva povezavo kulture in izobraževanja, kulture in gospodarstva, kulture in turizma ter povezavo urbanega in ruralnega okolja. Omogoča policentrični razvoj in je skla- den z razvojnimi dokumenti Slovenije. Projekt upošteva tudi velike izobraževalne potenciale na področju kulturne produkcije in kulturnega menedžmenta Univerze v Mariboru ter stavi na kulturo kot generator razvoja celotne kohezijske regije. Murska Sobota si kot partnersko mesto poleg investicij obeta predvsem bogat program in veliko promocijo mesta in regije doma, v Evropi in svetu. Sočasno pomeni projekt priložnost kulturi, da postane ena gonilnih sil razvoja mesta in Pomurja ter s tem prinese nova delovna mesta tako v kulturi kot v vseh navezujočih se panogah, kot so turizem, trgovina, promet itd. Sočasno projekt omogoča večje povezovanje in sodelovanje med partnerskimi mesti ter večjo povezanost in skladnejši razvoj le-teh. Evropska prestolnica kulture je projekt, s katerim mora živeti in dihati celotno mesto, torej vsi, ki v njem delamo in živimo. Menimo, da je leto 2012 šele začetek pravega kulturnega razvoja mesta in regije. Zato je sedaj čas. ko moramo ponovno skupaj sesti za mizo in podrobno definirati projekt. Z odobritvijo projekta se namreč pravo delo šele začenja in od nas samih je odvisno, kako uspešno bomo izkoristili dano priložnost. 24 KULTURA Dvig ravni glasbeno kulturnega razvoja v Pomurju Tanja Zrinski Glasbena šola Murska Sobota je v aprilu organizirala tradicionalni Morski festival kitare, ki spodbuja glasbenokulturni razvoj v lokalnem okolju in omogoča večjo regijsko prepoznavnost v širšem evropskem prostoru. V petih festivalnih dneh se je tekmovanja udeležilo 151 kitaristov iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije in Slovenije. Tekmovanje, ki je potekalo v osmih kategorijah, so spremljali tudi koncerti mednarodno priznanih kitaristov: Marka Ferija iz Italije, Bojana Ivanovskega iz Srbije in slovenskega Keel Klezmer Banda. Ob tekmovanju so bili organizirani tudi večerni koncerti, predavanja, predstavitve izdelovalcev kitar ter predstavitve drugih podobnih festivalov. Letos so organizatorji sodelovali kar s šestimi festivali in tekmovanji, zato je tudi zanimanje za Morski festival kitare vedno večje. Festivala se je udeležil dvakratni zmagovalec mednarodnega tekmovanja v Grčiji, Splitčan Petar Čulič, ki je tekmoval v sedmi in osmi kategoriji. Z udeležbo večkratnih zmagovalcev mednarodnih tekmovanj uvrstitve pomurskih kitaristov pridobivajo na teži. S tekmovanjem naših mladih kitaristov z drznejšimi virtuozi si je Glasbena šola Murska Sobota prislužila sodelovanje z drugimi festivali, kot so Guitar Art Festival v Beogradu, Kitariko Festival v Kopru, Bar Guitar Fest v Baru, Mednarodni festival kitare v Lipici in Mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov Ljubljana, ki so letos tudi prispevali posebne nagrade. Rezultati: Po zaključku posamezne kategorije je zlata priznanja prejelo 43 tekmovalcev, srebrna 72, bronasta priznanja 22 kitaristov, pohvale za udeležbo pa so prejeli štirje tekmovalci. Podeljene so bile tudi posebne nagrade, ki so jih prispevali organizatorji Guitar Art Festival Beograd, Guitar Art Summer Festival, Bar Guitar Fest v Baru, Mednarodnega festivala kitare Lipica, Kitarike Koper in Mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov Ljubljana. Prvonagrajeni v vseh osmih kategorijah so prejeli posebna priznanja za brezplačno udeležbo na tekmovanju mladih glasbenikov v Ljubljani. Od pomurskih mladih glasbenikov so zavidljive rezultate dosegli Klementina Vrbnjak iz Gornje Radgone, Matevž Karakatič Potočnik in Jaka Škoberne iz Lendave, ki so v starostni kategoriji do 9 let prejeli zlati in srebrno priznanje. V starostni kategoriji do 11 let je srebrno priznanje prejel Aljaž Lišič iz Gornje Radgone. Petra Ropoša iz Murske Sobote, Aljaž Gyurica in Miha Kozlar iz Lendave ter Blaž Domanjko iz Gornje Radgone pa so v četrti starostni kategoriji prejeli srebrna priznanja. 25 KULTURA PAC-ev Glasbeni maj Geza Grabar Murskosoboški Pomurski akademski center je bil konec maja organizator letos že šestega majskega festivala resne glasbe. V štirih dneh se je na enajstih prizoriščih zvrstilo 13 vrhunskih koncertov. Glavnina njih je bila v Murski Soboti, kjer je bil v sodelovanju z Lions klubom v Cerkvi sv. Nikolaja zaključni dobrodelni koncert z nastopom vseh udeležencev festivala. Poleg v krajih v pokrajini ob Muri (Murska Sobota, Moravske Toplice, Veržej, Beltinci, Lendava, Grad) je dogajanje festivala tudi letos seglo čez mejo - v avstrijsko Radgono, Monošter na Madžarskem in v Čakovec na Hrvaško. Največ koncertov - kar štirih, so bili deležni obiskovalci prav v Murski Soboti. V Galeriji PAC je nastopil slovensko-srbski trio v sestavi Milene Lipovšek (flavta), Igorja Mitroviča (violončelo) in Aleksandra Serdarja (klavir) ter izraelsko-slovenski trio M. A. Epsteina (flavta), Andreja Petrača (violončelo) in Tomaža Petrača (klavir), na grajskem dvorišču Slovenski tolkalni projekt STOP ter na dobrodelnem koncertu v cer kvi vsi nastopajoči, poleg omenjenih pa še Juvavum Brass Quintet iz Salzburga. Psihološko paberkovanje v PIŠK-u Geza Grabar Pokrajinska in študijska knjižnica je skupaj s celjsko Mohorjevo družbo pripravila zanimiv večer z novinarko in publicistko Renato Ažman, ki je predstavila dve svoji deli: prvo pod naslovom Japajade in najnovejše Depra. Med gosti večera je bil tudi psihiater dr. Jožef Magdič iz Rakičana, beseda pa je tekla o bipolarni duševni motnji in sorodnih pojavih, o osebnem doživljanju stisk in poteh iz njih in tudi o družbenem odnosu do te strani življenja. Dotik ustvarjalne roke kar 127 umetnikov Geza Grabar Natanko mesec dni je bila na treh lokacijah v mestu - v Galeriji Murska Sobota, v PAC-evi galeriji in v preddverju gledališke dvorane v gradu - na ogled doslej ena najobseženjih razstav umetniških del v Murski Soboti. Kar 127 članov in članic Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je pod naslovom Majski salon 2007 - Dotik ustvarjalne roke izložilo svoja dela. Razstava, ki jo je Murska Sobots gostila prvič, je zelo raznolika tako po obsegu tehnik kakor po vsebinski plati. Med nagrajenci letošnjega salona so rezec in kipar Metod Frlic, ilustrator Dušan Muc ter slikarja Jasna Samarin in Žarko Vrezec. Kot je povedal Franc Obal, v. d. direktorja Galerije Murska Sobota, je letošnji izbor mesta za prizorišče Majskega salona 2007 upravičen in posrečen z več zornih kotov: od ustreznih galerijskih prostorov na različnih lokacijah do tega, da se Galerija v zadnjih desetletjih tvorno uvršča v sodobne galerijske tokove. Nenazadnje se je tod leta 1973 rodil Jugoslovanski bienale male plastike, ki je prerasel v evropski trienale, ki bo ponovno odprl vrata 10. oktobra letos. 26 KULTURA V knjižnici tudi Primorci in Istrani Prekmurski rojak Janko Kleibencetl, že vrsto let živeč v Dekanih na Primorskem, je svoje najnovejše knjižno delo - že 8. knjigo pod naslovom Primorci in Istrani v Prekmurju, predstavil tudi v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice. Pri svojem najnovejšem delu, ki ga je avtor napisal na podlagi pričevanj, je obdelal 15 življenjskih zgodb, ki se nanašajo na obdobje od 1918 do 1945, ko so Primorci in Istrani zaradi pritiskov italijanskega okupatorja emigrirali v Prekmurje. Priložnost, ki se jim je ob tem ponujala - zemlja, se vedno ni uresničila. Koledar dogodkov Petek, 15. junij Kino Park 18.00 Sončna svetloba Kino Park 20.00 Smo že končali? Sobota, 16. junij Letališče Rakičan 10.00 Air Borne - letalski spektakel Kino Park 18.00 Artur in Minimojčki Kino Park 20.00 Sončna svetloba MIKK 21.00 Stand Up komedija Nedelja, 17. junij Letališče Rakičan 10.00 Air Borne - letalski spektakel Kino Park 18.00 Artur in Minimojčki Kino Park 20.00 Smo že končali? Četrtek 21 - Torek 26. Junij Mestni park FESTIVAL SOBOŠKI DNEVI Sobota, 23. junij Murska Sobota 08.00 Kolesarski maraton Spartacus Četrtek, 28. junij Kino Park 19.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta Grajska dvorana 19.00 Eko karavana Slovenije Petek, 29. junij Pred galerijo 11.00 Eko karavana Slovenije Kino Park 17.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta Kino Park 20.00 Številka 23 Sobota, 30. junij Dvorec Rakičan 17.00 Eko karavana Slovenije Kino Park 17.00 Številka 23 Kino Park 19.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta Nedelja, 1. julij Kino Park 17.00 Pirati s Karibov: Na robu sveta Kino Park 20.00 Številka 23 27 ŠPORT Mura 05 trepetala za obstanek Karlo Vratarič V končani tekmovalni sezoni 2006/07 je murskosoboška Mura 05 v drugi slovenski nogometni ligi med desetimi predstavniki osvojila le skromno osmo mesto, za obstanek so se morali boriti prav do zadnjega sodniškega piska. Po dokaj prepričljivi osvojitvi naslova prvaka 3. slovenske nogometne lige - vzhod je Mura 05 pred sezono ostala brez dveh pomembnih igralcev - Omladiča in Buzetija, nova igralca pa sta postala Bencik in Fajfar. Z višjo ligo se je razumljivo povečal proračun kluba, cilj ob ustanovitvi kluba pa je bil vrnitev v prvo ligo v roku petih let. Tekmovanje v drugi ligi se je izkazalo za precej bolj zahtevno, kot so to v klubu pričakovali, in že v jesenskem deluje sledila zamenjava trenerja - Slobodana Djuriča je nasledil Milan Koblencer. Po polovici prvenstva so se črno-beli uvrstili le na predzadnje, deveto mesto, zaradi česar je bila opravljena temeljita analiza igralskega kadra. Tako je Fazanerijo moralo zapustiti sedem nogometašev, za odhod pa so se sami odločili še trije. Pri iskanju okrepitev so zaradi omejenih finančnih sredstev in klubov, ki kljub ponujenim odškodninam niso dovolili prestopa svojih igralcev, v poštev prišli le igralci brez klubov. V Mursko Soboto so tako prišli Najdenov, Marič, Toplak, Arsič, Lalovič in Šunko. Slabe predstave so se nadaljevale tudi v spomladanskem delu prvenstva, zato se je moštvo držalo spodnjega dela lestvice. Zaradi zdravstvenih težav sta trenerja Koblencerja začasno nadomestila Boris Radoš in Nedeljko Topič, tudi njima pa se ni uspelo odlepiti od dna lestvice. Tako so se Muraši iz tedna v teden borili za obstanek v ligi, ki so si ga priborili šele z zmago v zadnjem krogu prvenstva. In kako so v vodstvu zadovoljni s sezono? »Cilj, obstanek v ligi, smo dosegli, z rezultatom pa ne moremo biti zadovoljni. Pričakovali smo vsaj uvrstitev v sredino lestvice, vseeno pa se ie na koncu kar solidno izšlo,« je povedal predsednik Mure 05 Dejan Kološa. Pred začetkom priprav za sezono 2007/08 bo ponovno potrebno strniti glave in analizirati moštvo ter si zadati cilje. »Vemo, katera igral ska mesta so deficitarna, in delali bomo v smeri, da jih zapolnimo. S tem se tudi na dejamo, da bomo veliko bolj konkurenčni v novi drugoligaški sezoni,« je povedal Kološa Medtem se je že sestal upravni odbor kluba kjer so člani sklenili povečati proračun, ki bo tako za vse selekcije ND Mura 05 znašal okrog pol milijona evrov. Klub bodo zapustili Arsič Lalovič, Šunko, Š. Horvat in Fajdiga, medtem ko sta Marič in Toplak podpisala eno- oziroma triletno pogodbo. Klub se želi okrepiti s tremi do štirimi igralci, in sicer z enim obrambnim enim do dvema veznima igralcema ter z enim napadalcem. Še vedno pa ni znano, kdo bo v prihodnje tre ner Mure 05. Milan Koblencer je še zmeraj na bolniškem dopustu, čaka se na njegove zdrav niške izvide, ki bodo dali dokončen odgovor ali bo sposoben voditi moštvo. Ce bo odgovoi negativen, se bo klub podal v iskanje novega trenerja, od petih kandidatov pa bosta dva prišla v ožji izbor. 28 ŠPORT Rokoborci potiho ciljajo na medaljo Karlo vratarič Za Rokoborskim društvom Murska Sobota je doslej zelo uspešna tekmovalna sezona. Na državnih prvenstvih so osvojili kar 11 posamičnih naslovov državnih prvakov (med dečki in kadeti po dva, pri mladincih tri in članih štiri). Na najvišje cilje merijo tudi na mednarodni sceni, kjer nastopajo trije rokoborci. Med mladinci je to Dejan Šernek, ki bo konec junija tekmoval na evropskem prvenstvu v Beogradu, v avgustu pa še na svetovnem prvenstvu v Pekingu. Med člani sta Jure Kuhar in Mitja Sedmak že nastopala na EP v Sofiji, čaka pa ju še nastop na SP v Bakuju, ki bo v septembru. To prvenstvo je obenem tudi prva faza kvalifikacij za olimpijske igre v Pekingu leta 2008. Med vsemi po rezultatih najbolj izstopa mladinec Dejan Sernek, ki tekmuje v kategoriji do 96 kg. Poleg mladinskega in članskega naslova državnega prvaka se je izkazal tudi na mednarodni sceni. Zmagal je na turnirju v Zrenjaninu; v Budimpešti, Murski Soboti in Poreču je osvojil drugo mesto, na zadnjem turnirju v Frankfurtu pa je bil trinajsti. Ker letos zadnje leto tekmuje med mladinci, se od njega na obeh prvenstvih pričakuje veliko. Marčevskega mednarodnega turnirja v Murski Soboti, kjer je bilo društvo tehnični organizator, se je udeležilo kar 15 reprezentanc, od naših pa poleg prej omenjenega Serneka izkazala tudi Mitja Sedmak z drugim in Jure Kuhar s tretjim mestom. »Ker je rokoborba šport, kjer se nasprotniki določajo z žrebom, si seveda vsi skupaj želimo, da bi na teh prvenstvih imeli srečno roko. Za Dejana bi bil velik uspeh uvrstitev med prvih osem na EP in med prvih dvanajst na SP, ob ugodnem žrebu in »pravem dnevu« pa tudi medalja ne bi bila veliko presenečenje. Jure in Mitja pa seveda ciljata na uvrstitev med prvih osem, kar bi bila izpolnitev norme za nastop na OI 2008. Tudi za njiju velja, da za ta rezultat rabita veliko sreče, saj bo konkurenca zelo huda,« je povedal trener Rade Bačič. Do sedaj so rokoborci opravili štiritedenske priprave skupaj z reprezentancama Moldavije in Hrvaške, v mesecu juniju pa sledijo priprave z reprezentancami Srbije, Hrvaške, Češke, Avstrije in Izraela. V mesecu juliju odhajajo v Ameriko v Colorado Springs, načrtuje pa se tudi udeležba na pripravah v Belorusiji. Področno prvenstvo v atletiki Geza Grabar Kot vselej pred koncem šolskega leta je bil atletski stadion pri OŠ I v Murski Soboti prizorišče področnega prvenstva osnovnih in srednjih šol v atletiki. Če so lahko športni pedagogi zadovoljni z udeležbo in dosežki osnovnošolcev, saj se jih je zbralo kar 446, pa tega nikakor ni mogoče zapisati za dijake in dijakinje, saj jih je tek movalo vsega 83. Najboljši so se uvrstili na republiško osnovno- oziroma srednješolsko prvenstvo. Med mladimi iz šol mestne občine so bili najuspešnejši učenci murskosoboških osnovnih šol, ki so posegli po nekaj najvišjih uvrstitvah. Tako je med mlajšimi učenci (nižja stopnja) prvo mesto v teku na 60 m osvojil Daniel Horvat (OS II), na enaki razdalji je bila prva tudi Urška Jelenovec (OS III) ter pri starejših učenkah na 1.000 m Klavdija Nemec (OŠ II) . Drugi so bili Aljoša Židan na 60 metrov in Matej Kos v metu žogice (oba OŠ II) ter Nastja Novak (OŠ I) v teku na 300 m; tretji pa Dominik Ficko na 60 m in Uroš Pavlovič v skoku v višino (oba OŠ III) ter Aleksander Bihno v skoku v višino, Tamara Kovač v metu žogice in Tjaša Horvat na 60 m (vsi OŠI). Med dijaki najbolj izstopata zmagi Mateja Fujsa (Ekonomska šola) na 2.000 m in Monike Trost (Gimnazija Murska Sobota) v skoku v daljino. 29 ŠPORT Akcija Veter v laseh uspešno izvedena Jože stvamik Z odločitvijo župana mestne občine Antona Štihca smo se ponovno pridružili evropskemu gibanju, ki letos po slovenskih večjih krajih poteka že enajstič. V mesecu februarju je bil s Športno unijo Slovenije, ki je organizator teh prireditev v Sloveniji, sklenjen dogovor o sodelovanju mladih v športno-humanitarni akciji »Veter v laseh, šport je življenje, s športom proti drogi« . Letos v akciji sodeluje 59 slovenskih občin, kjer se bodo prireditve zvrstile od sredine meseca aprila do konca junija 2007, ko bo zaključna prireditev potekala v Ljubljani, kjer bodo sodelovale tudi prvouvrščene ekipe iz naše občine, ki je bila letos med prvimi v Sloveniji, ki je akcijo v lepem vremenu uspešno izvedla, in sicer že 26. aprila 2007 na športnih površinah Društva za športno rekreacijo, ki je bilo tudi izvajalec prireditve pod taktirko Športne zveze Murska Sobota. Cilji akcije so bili predstavljeni dva dni pred akcijo na tiskovni konferenci, ki jo je organizirala Mestna občina Murska Sobota. Da je zanimanje precejšnje, je potrdila tudi množična udeležba novinarjev. K akciji, katere namen je razvijati rekreativni šport že pri najmlajših, smo v občini pristopili s prepričanjem, da je bolje izbrati šport kot drogo, v kateri išče rešitev vse več mladih. Da je temu res tako, je na novinarski konferenci pritrdila tudi predstavnica s Centra za socialno delo Murska Sobota Nada Škrbič. V nadaljevanju je povedala, da tudi pri nas preveč mladih preživlja prosti čas nekoristno, zato je to humanitarno akcijo še posebej pozdravila. Center za socialno delo na tem področju deluje preventivno, znotraj njega potekata dva programa, v njiju je vključenih čez 70 otrok, ki imajo težave z odraščanjem. Od leta 2003 deluje tudi Krizni center in v njegovem okviru Dnevni center za mlade, kamor se lahko zateče po pomoč vsak mladoletnik. Tudi njihov SOS-telefon beleži ogromno klicev, ki so povezani z odvisnostjo. Vsi sodelujoči so prejeli majice z logotipom akcije in diplome, ekipe za prvo, drugo, tretje mesto ter posamezniki pa so prejeli zlate, srebrne ter bronaste medalje. Ekipe in posamezniki, ki so bili uvrščeni na prva mesta, se bodo v juniju udeležili zaključne prireditve v Ljubljani. 30 GASILCI IN CIVILNA ZAŠČITA Najboljša ekipa Civilne zaščite Nemčavci Geza Grabar V organizaciji murskosoboške izpostave Uprave za zaščito in reševanje in tukajšnjega območnega združenja Rdečega križa je v Mestnem parku potekalo izbirno regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Pomurju. Tematika letošnjega tekmovanja z gostitelj-stvom Mestne občine Murska Sobota je bilo preverjanje delovanja in usposobljenosti že omenjenih ekip v nudenju prve pomoči in nesrečah v prometu in nesrečah z nevarnimi snovmi ter drugih nesrečah, ki lahko po oceni ogroženosti prizadenejo pomursko regijo. Vsaka od 17 sodelujočih ekip, ki so bile razvrščene v štiri kategorije, je usposobljenost in znanje pokazala pri dajanju prve pomoči poškodovanim v različnih situacijah. S pokazanim je bil zelo zadovoljen vodja murskosobo- ške izpostave Uprave za zaščito in reševanje Martin Smodiš kakor tudi vodja zdravni-kov-nadzornikov pri preverjanju Arpad Norčič ml., dr. med. V osrednji kategoriji - med devetimi pomurskimi ekipami, katerih noben pripadnik ekipe ni končal usposabljanja za področje zdravstva, so bile najuspešnejše prav ekipe iz Mestne občine Murska Sobota. Tako so Nemčavci s precejšnjim naskokom osvojili prvo, Satahovci tretje ter Bakovci četrto mesto. Med ekipami mladih prostovoljcev Rdečega križa pa je bila najboljša Srednja zdravstvena šola Murska Sobota. Organizatorji so se tudi letos odločili, da v sklopu preverjanja popestrijo dogajanje s spremljajočimi predstavitvami dejavnosti in opreme gasilcev, potapljačev, Civilne zaščite, policije, Slovenske vojske, kinologov, tabornikov, Rdečega križa, nujne medicinske pomoči in drugih. Usposabljanje vodij ekip Geza Grabar Tudi letos je murskosoboški štab Civilne zaščite pripravil usposabljanje pripadnikov ekip prve pomoči Civilne zaščite, in sicer tokrat le vodij in njihovih namestnikov. Udeležba tudi na letošnjem usposabljanju - bilo je v prostorih Osnovne šole I, je bila izjemno dobra, saj se je odzvalo več kot 95 odstotkov vabljenih. Kot je pojasnil poveljnik štaba Stanislav Wolf, na območju mestne občine deluje 14 ekip prve pomoči Civilne zaščite, štiri na območju samega mesta Murska Sobota, v vsakem primestnem naselju pa po ena ekipa. Na vprašanje, zakaj se usposabljanje tokrat omejuje zgolj na vodje oziroma namestnike, Wolf pojasnuje, da zato, da vodje obnovijo praktično znanje ter pridobijo znanje rutinskega vodenja v primeru nesreč; polnoštevilne ekipe pa naj bi na svoj račun prišle v skupni evakuacijski vaji, ki naj bi jo z OŠ I pripravili še v letošnjem letu. Usposabljanje že po tradiciji strokovno vodi Območni zavod Rdečega križa Murska Sobota, izvajajo pa ga zdravniki in višji medicinski tehniki, ki imajo za tovrstno izvajanje ustrezno kvalifikacijo. 31 GASILCI IN CIVILNA ZAŠČITA Gasilska zveza: požarna ogroženost čedalje večja Geza Grabar Na letni skupščini Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota so se delegati (predstavniki de-setih primestnih prostovoljnih gasilskih društev, Gasilskegaega društva Murska Sobota s poklicnim jedrom m industrijskega, ki deluje v tovarni Mura) v pregledu dela za leto 2006 seznanili z že znani-mi dejstvi v razpravi pa so se dotaknili številnih tekočih tem. Predsednik Štefan Barbarič je po štirih letih predsedovanja z doseženim znotraj zveze zadovoljen, saj je zaznati viden napredek in v številnih pogledih premike na bolje. Med vsemi društvi igra osrednjo vlogo Gasilsko društvo Murska Sobota, ki ima edino tudi poklicno jedro, zato je po predsednikovem mnenju prevzelo dodatne operativne obveznosti s ciljem dosegati čim krajši odzivni čas v primeru intervencije za vsako točko znotraj mestne občine. Sicer pa murskosoboški gasilci opravijo kar 95 odstotkov vseh intervencij med društvi znotraj zveze. »V vseh društvih sta problem operativna dosegljivost in odzivni čas, saj so pretežno vsi operativci v delovnem razmerju v domačem ali par deset kilometrov oddaljenem kraju. Zato je vloga GD M. Sobota še kako pomembna.« Poveljnik Franc Olaj pa je v poročilu na operativnem področju takoj na začetku izpostavil, da so zaradi goste naseljenosti ter industrijskih in vse številnejših trgovskih obratov glede požarne ogroženosti med najbolj ogroženimi v regiji. To potrjujejo tudi podatki RECO Murska Sobota, saj je imela v minulem letu mestna občina med vsemi največ izrednih dogodkov, kar 69. Gasilci se tega dejstva zavedamo z največjo odgovornostjo, je dejal in pripomnil, da je vprašanje, če se tega zavedajo tudi tisti, ki v tej lokalni skupnosti živijo in/ali delajo. Poleg vsega pa za gasilce ozko grlo predstavlja tudi železniška proga oziroma zapornice pred njo, saj se ob spuščenih zapornicah odzivni čas lahko podaljša tudi do deset minut. Poleg tega se po razmišljanju Olaja postavlja še vprašanje, kaj se prevaža po tirih v transportnih kompozicijah. »Ravno tako moramo biti dodatno zaskrbljeni nad tovornim prometom na avtocesti. Predvsem zaradi nevarnih snovi, saj se promet iz dneva v dan povečuje in predstavlja za gasilce dodatno skrb.« Sicer pa je enaintrideset enot že omenjenih dvanajstih društev opravilo predpisana preverjanja, tekmovanja; številne enote tudi usposabljanja. Gasilska zveza zelo dobro sodeluje z vsemi občinskimi institucijami kakor tudi širše. Dobro delo z murskosoboškim štabom Civilne zaščite oziroma z mestno občino sta potrdila tudi poveljnik Stanislav Wolf in direktor občinske uprave Bojan Petrijan. Prvi se je pri tekočih nalogah najdlje zadržal pri uresničitvi regijskega projekta nakupa gasilske avtolestve za GD Murska Sobota, za katero bi v primeru enotne podpore lahko tudi do polovice vrednosti dobili sredstva iz evropskih skladov. Občni zbor je soglasno potrdil, da postane nekdanji predsednik Jože Pintarič častni predsednik zveze, Štefana Merklina (GD Murska Sobota) pa so imenovali za novega člana predsedstva gasilske zveze. Skrbel bo za veterane, zgodovino požarnega varstva ter za gasilsko in kulturno dejavnost. 32 GASILCI PGD Rakičan z novo avtocisterno Geza Grabar Za rakičanske gasilce in krajane je bila prva junijska sobota pravi krajevni praznik: namenu so namreč tudi uradno predali novo gasilsko vozilo znamke Iveco. Vozilo ima rezervoar za 2.500 litrov vode in dva navijaka z visokim tlakom ter mešalec za gašenje s peno. Opremljeno je z vso opremo po tipizaciji GVC 15/25. Na slovesnosti ob predaji vozila v uporabo se je zbralo veliko gasilcev, številni gostje - med katerima sta bila tudi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec in direktor Območne enote Zavarovalnice Triglav Rudi Cipot, ki sta bila največja donatorja več kot 175 tisoč evrov (42 milijonov tolarjev) vrednega vozila, zbralo pa se je tudi nemalo domačinov. S tem se samo potrjuje, da krajani tudi tega primestnega naselja čutijo do gasilstva veliko pripadnost. Niti predsednik Matjaž Durič, ki je v kratkem orisal pot do novega vozila, niti predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry kakor tudi predsednik Gasilske zveze Mestne obči- ne Murska Sobota Štefan Barbarič in v imenu glavnega donatorja Rudi Cipot niso skrivali zadovoljstva nad to pridobitvijo. Ta v smislu povečane požarne varnosti ni pomembna samo za kraj Rakičan, pač pa tudi za zaledje oziroma celotno mestno občino. Slavnostni govornik na prireditvi, župan in tudi domačin Anton Štihec, ki je na koncu predsedniku Duriču simbolno predal ključe novega vozila, je med drugim izpostavil, da se tudi mestna občina zaveda pomembnosti reševanja premoženja in ljudi, zato s svojimi finančnimi sredstvi, a tudi moralno podpira delovanje gasilcev. Izkoristil je priložnost in se tako v svojem kakor v imenu mestne občine zahvalil za njihovo poslanstvo. Z novim vozilom se ne povečuje samo požarna varnost v kraju in njeni okolici, pač pa tudi odgovornost gasilcev, ki bodo z vozilom upravljali. Sicer pa je po njegovih besedah biti varen osnovna kakovost našega življenja. Skoraj polovico vsega potrebnega denarja za avtocisterno je prispevala mestna občina iz svojega proračuna, nekaj čez 20 odstotkov je primaknila Zavarovalnica Triglav OE Murska Sobota, skoraj 15 odstotkov GZ MO Murska Sobota, preosta li znesek pa so prispevali krajani Rakičana, KS Rakičan in društvo samo. Da humanost ne pozna meja in ne razdalje, dokazuje tudi njihova gesta, saj so 21 let staro avtocisterno, ki jo je kot rečeno nadomestilo novo, podarili gasilskim prijateljem v Občini Sv. Nikole v Republiki Makedoniji. PISMA BRALCEV Občanka Ana Horvat nam je poslala pismo, ki pa ga žal zaradi dolžine v celoti ne moremo objaviti v pismih bralcev. Objavljamo njeni konkretni pobudi. Jaz in moji sosedje se trudimo, da urejamo okolico, da se držimo navodil in uredb, ki naj bi veljale za naš kraj, saj gre za dobro vseh nas. V ta namen sem tudi skrbno prebrala obvestilo, ki je zapisano na 42. strani zadnjih Novin. Veselimo se tudi vsake nove stvari v našem kraju, saj to pomeni napredek in upanje na lepšo bodočnost, predvsem za mlade. Vendar pa verjemite, da je ves naš, vaš in tudi županov trud zaman, če nimamo osnovnega prazničnega in nedeljskega miru. Že dalj časa se s sokrajani pogovorjamo, da ne moremo razumeti, zakaj občina dovoli, da nam nekaj ekstremnih »športnikov« kali mir, ki ga želi imeti vsak, ko pridejo dnevi počitka. V dela prostih dneh smo v lanskem letu opazili, da so v » Gabrovem centru«, za Hoferjem, v soboto in nedeljo dirkalni motorji povzročali nemogoči hrup. Zvedeli smo celo, da so to tujci, ki baje v Avstriji ne smejo voziti v naseljih in ob dela prostih dnevih, zato prihajajo k nam. Ker prihaja poletje, se bojim, da bo tako tudi letos. Občanko motijo tudi letalci, ki delajo nizke prelete ob nedeljah. Ali ima res nekaj ekstremnih športnikov pravico motiti mir nekaj tisoč ljudi, ki po napornem tednu in stresnem življenju želijo najti kanček miru? Alije prav, da mi ne smemo kositi in z ropotom motiti someščanov ob določenih dnevih in urah teh nekaj ekstremistov pa lahko počne, kar hoče? Morda smo si dosti krivi sami, saj se že leta pogovarjamo o motečih poletih letal in motoristih, ki vozijo kros sredi mesta, in nismo nikogar na to opozorili. Ali pa je morda tu zatajil tisti, ki mora skrbeti za javni red in mir? Občanka pristojne naproša, da kakorkoli opozorijo policijo, da se po krasno pripravljeni kolesarski stezi do Bakovcev kmalu večne bomo upali sprehajati, saj je cesta zraven nje postala dirkalna steza za avtomobiliste in motoriste. Občanka apelira na župana in svetnike, da spregovorijo o tem in prepovejo določene aktivnosti vsaj ob nedeljah in praznikih, da posamezniki ne motijo občanov. 33 KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite na naslov: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko Žreb bo določil nagrajenca, ki bo prejel laserski tiskalnik Konica Minolta PagePro l400w. 34 Letalski spektakel AIR BORNE 07 v Murski Soboti Aeroklub Murska Sobota letos s ponosom praznuje 60-letnico delovanja. V tem času so v klubu izšolali številne vrhunske jadralne in motorne pilote, razvili padalsko in modelarsko aktivnost ter dali veliko civilnih in vojaških pilotov, priznanih tako doma kot v tujini. Letalska zveza Slovenije jim je ob njihovem spoštovanja vrednem jubileju zaupala organizacijo osrednje letne letalske prireditve v Sloveniji ob dnevu slovenskega letalstva. Prireditev Air Borne 07 z izjemno zanimivim in pestrim programom se bo odvijala v soboto, 16. junija, in nedeljo, 17. junija, s pričetkom ob 10. uri na letališču v Rakičanu pri Murski Soboti. Organizatorji prireditve pričakujejo čez 30.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Osrednja letalska prireditev v Sloveniji bo k nam pripeljala številna letala in druga zračna plovila, ki jih je redkokdaj moč videti na enem mestu, hkrati pa si bodo obiskovalci lahko ogledali zračne akrobacije vrhunskih pilotov, ki zasedajo sam svetovni vrh v akrobatskem letenju. Organizatorji Aeroklub Murska Sobota, Letalska zveza Slovenije in Ministrstvo za obrambo vsem obiskovalcem obljubljajo nepozabno doživetje. Letalska prireditev Air Borne 07 je ena največjih tovrstnih prireditev po osamosvojitvi Slovenije pri nas. Program, ki gaje organizatorjem uspelo pripraviti, ne bo nobenega obiskovalca pustil ravnodušnega. Priredite' se bo z generalko na letališču v Rakičanu pri Murski Soboti začela že v soboto, 16. junija. V nedeljo, 17. junija, pa se bodo na letališču obisko valcem predstavile tuje vojaške sile iz Španije, Avstrije, Švice. Nemčije Madžarske in Hrvaške z letali Grippen, MIG-21, Mi-24, C-295 ir. drugimi, Slovenska policija s svojo aviacijo, Slovenska vojska s svojimi: letali, helikopterji in ostalo vojaško tehniko ter generalno letalstvo inposlovna aviacija. Nastopile bodo tudi tri vrhunske akrobatske skupine z reaktivnimi letali: španska Patrulla Aguila, hrvaška Krila Oluje ir. srbska skupina Zvezde. Posebna atrakcija prireditve Air Borne 07 bo tekmovanje vrhunskih akrobatskih pilotov »Peter Podlunšek Challenge«. Gre za medna rodni akrobatski spektakel in hkrati tekmovanje, imenovano »4-mi nute Freestyle«, katerega pravilnik temelji na standardih s svetovnih prvenstev te kategorije, ki velja za najbolj privlačno za gledalce. Na tem nepozabnem spektaklu bo nastopilo sedem izjemnih akrobatskih pilotov iz vse Evrope, ki se ponašajo s številnimi zavidanja vrednimi dosežki: Slovenec Peter Podlunšek, Madžar Zoltan Veres, Spanec Sergio Pla, Nemec Peter Steiman, Švicar Aldo DiBernardo ter Angleža Andy Bickmore in Markjefferies. hvalimo | grajamo