205. Jtevllko.
i lmbbl i mm. i sunki mi
EJL IdS.
.Slovenski Narod«* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
cdo leto.......K 24-
pol leta........12*-
Četrt leta........6'
ne mesec........2'
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22 —
pol leta........ 11 —
četrt leta........ 5-50
na mesec........ 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflcve ulice št. 5, d. nadstropje levo), tetefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemsi nedelje in praznike.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85.
»Slovenski Narod44 velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........ 13-—
četrt leta  ........ 650
na mesec.......- 230
za Nemčijo:
celo leto....... K 28 —
za Ameriko in vse"druge dežele:
celo leto 1....... K 30 —
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Posojanja.
Ministrski predsednik baron Bie-nerth so pograja.
Pa ne tako, kakor načelnik vlade, ki nm teče voda v grlo, marveč, kot mož, ki mu ni dosti ležeče na tem, če bodo njegova prizadevanja imela kak uspeli ali no. kor ima na razpolaganje sredstvo, ki um ua|M>slo:l po mag*] iz vsako silo.
To sredstvo jo znani § 14. Neni ^ki poslanci v Lincu so že povedali, da jim je ljubša vlada, ki bo delala s 14.. kakor vlada, v kateri sedi nekaj čeških ministrov. Xeniei kriče po absolutizmu to je klic, ki prijetno zveni na ušesa baronu Bienerthu.
Vlada se torej [x>gaja in sicer s (,'ehi in Nemci. Pogajanja imaj«) namen zagotoviti mirno zborovanje češkega deželnega zbora, kor je to pač prvi predi>ogoj za mirno zboro«-vanje državnega /l-ora.
Jedro vseli toh pogajanj se suee okolu tega. da zahteva vlada garancij, da ho državni zbor mirno zboroval, ker ga sicer neče sklicati. Vlada zahteva jamstev, da jej opozicija ne bo v državnem zboru delala težav ter daje razumeti, da drugače ljudski parlament sploh ne bo prišel do besede.
To je vspeh tiste bedaste obstruk-;e, ki jo slovenski klerikalci razglašajo kot nekaj imenitnega, docim je v istini bila največja neumnost, ki ju je mogla storiti kaka stranka.
Ko bi bilo zadnje zasedanje državnega zbora mirno poteklo, bi bila vlada danes v najsitnejšem položaju. Ne vedela bi. pri čem da je, i u morala bi sklicati državni zbor na nevarnost, da ji opozicija v prvi seji zavije vrat. Prav nobenega izgovora bi ne bila imela odlašati s sklicanjem državnega zbora in misliti na S 14. Xa junački mejdan bi bila morala priti.
Sedaj pa se vlada sklicuje na onu otročjo obstrukcijo in pravi, da sploh ne bo nič iz državnega zbora, če opozieijonalne stranke ne dajo jamstev, da ne bodo več delale ob-strukcije. Vlada torej hoče, naj si opozicija sama zaveže roke. in če te-gn ne stori, si bo pomagala brez državnega zbora.
To je lep uspeh klerikalne ob-sl rnkoije.
Pogajanja toroj tečejo in so nanašajo najprej na češki deželni zbor. Vlada so dela, kakor bi si obetala uspehov, ali po tem, kar se doslej ve o teh pogajanjih, ni pričako-
vati nič uspehov. Ta pogajanja napravi jajo utis, da so samo forinelun.
Da, ko hi ne bilo neizogibno potrebno izvesti »finančno reformo« v svrho, da dobi država denar in da pokrije velikanske izdatke, ki jih je provzročila aneksija Bosne in Hercegovine, potem bi se vlada lahko smejala. Toda treba j*1 denarja, ogromnih milijonov je treba in veliko vprašanje je, če jih je mogoče dobiti brez parlamenta.
Tallevrand je nekoč rekel: Z bajoneti se lahko vse naredi, samo sedeti na njih ni mogoče.
Tudi s § 14. se lahko vse naredi, samo par sto milijonov ni mogoče ž njim dobiti, posebno ker j*' finančna reforma nemogoča, če je ne odobre deželni zbori.
Torej pogajanja . . .  Zdaj či-
tamo dan na dan dolgovezna poročila in razmot rivan ja O šnnsnh teh pogajanj, za kulisami pa se bije ljut boj, ne zaradi teb pogajanj, marveč kaj naj se zgodi, če ostanejo pogajanja brez uspeha. Eni hočejo, naj vlada odstopi in naredi prostor ministrstvu, ki bo tako sestavljeno, da se mu ne bo bati obstrnkcije, in ki bo moglo izvesti finančno reformo; drugi upi i vajo v tem smislu, naj vlada razpusti državni zbor, kar bi pač imelo le ta uspeh, da bi se radikalni elementi vseli strank le še pomnožili, tretji na čelu jim nemške si ranke vseli vrSt, hočejo ohranitev sedanjega ministrstva za vsako eeno in vladanje s § 14.
Kakih deset do štirinajstih dni imajo te zakulisno borbo še časa. potom pa bo odločitev neizogibna.
Dr. 1$, Pewetz — tfežel-fi03borslii kandidDt.
[z P t n j a . 7. sept.
V zadnjem času so listi poročali, da namerava nadsvetnik c. kr. nad-sodišea v Gradcu dr. I. Pe w e t z nastopit i kot kandidat za deželni zbor namesto odstopi vsega ekssokola Hansa VVoschnagga V .Šoštanju. Slovenska javnost se je že večkrat bavila z osebo tega nadsvetnika in prijatelja sumljivega I. Orniga. Pevvetz ima postati v kratkom /lordober-richter« za Slovence i. o. dvoran svetnik pri najvišje!!! sodišču na Dunaju. To imenovanje se je sicer nekaj zavleklo, meda ker je »Slovenski Narod« O Pewtzu razkril ne baš ugodna I dejstva. Teh dejstev ni niti sam Pitt-
LISTEK.
Juretova ljubezen.
Jurče je bil ubog pastir in je pasel ovčice in kozliče po strmih in zaraščenih rebri h zelene gorenjske pokrajino. Kadar je vzhajalo rumeno solnce, je najprej pomežiknilo njemu z jasnim gorečim očesom, zakaj Jurče je že stal vrhu osojnega roba -rodi zlatorumene svoje družine, sredi dehteče kozlove rodbine, in kadar je zahaja h) svetlo solnce ter se je utrinjalo sijajno oko, kadar mu je pošiljala zarja svojo razbleščano in plamenečo posteljo, tedaj je Jurče ...
V tako visokom slogu n. pr. bi pol lahko hvalo in slavo pastirčku •lurčku, ali ker ini ni do tega, zato hočem veličati samo njegovo ljubezen in njogovo izvoljenko, vaško krn-sotieo 'Finko, ki je toliko gorja in srčnih bolečin prizadela ubogemu Jurč-ku. —
Vso noč ni mogel Jurče zaspati, in po njegovi glavi so se motale zelo čudne misli in okoli srca ni bilo vse v redu, zakaj tako močno je tolklo na lovi strani, da je Jurče že mislil, da i-ra straši nekaj, najbrže stara Majda, ki je pred tednom umrla, in ki ji je •lurče lansko leto otresel hruško. Nazadnje je siK)znal,   da ga ne straši
Majda, ampak da mu srce tako silno udriha pod srajco, da se je treslo in Šumelo listje in slama okoli njega.
In pomislimo, zakaj Jurče ni mogel zaspati! Xokaj tako presneto čudovitega se je zgodilo, nekaj takšnega je v idol pastir Jurče danes na paši, kakor Še nikoli ne! Sramežljivo jo rdel in gorel v lica, ves je bil za-ripljen in nekaj sladkega mu je go-mazelo po telesu, kakor bi se sprehajali mravljinci po njegovih goslih okoli srca in nato nastopili dolgo pot na vse strani.
Jurče je mislil in mižal, a po njem je vse goni a zelo in brbljalo, in nato je sklenil roke, kakor bi hotel nekaj objeti, sunil je z nogo in vzdih-n i I: »»le j, jej, Tinka«
Strašno se j«* bil užejal danes jk>-poldne Jurče na paši, zato je pustil čedo in se z vrčem napotil k studencu, ki je tekel tik pod njim v gosti dolini med leščevjem in jelševjem, čist in hladen. Ko tako gre, zapazi tik pred seboj Rožnikovo Tinko, ki je imela isto pot, in ki je vsa gorela vročine. Ruto je vrgla z glave, in tudi za vratom je bila vsa gola, odpetega srajčnika, vsa rdeča in oblita s svetlim znojem. Jurče je že hotel skočiti za njo in jo z medvedjim rjovenjem prestrašiti, ali ne da bi vedel zakaj, je to (»pustil, ter tiho šel za njo.
Tinka je stopila v studenec, pomočila roke v vodo in se ogledala na
reioh s svojim uradnim popravkom t glej uvodni članek »Slov. Naroda« z dne 27. maja 1989, št. 119) mogel o v reči.
Verjetno je, da dr. Pevvetz svojo kandidaturo za deželnozborski mandat sam ponuja v to svrho, da bi čim prej postal dvorni svetnik pri najvišjem sodnem dvoru. Cnstihlepnost toga »sodnika« stoji v nasprotnem razmerju z njegovimi zmožnostmi. To je dokazal kot sodnik v Ptuju, kot svetnik v Marilioru, kot nadsvetnik v Gradcu. V istem času. ko jo skoraj vos civiliziran svet z opravičenim gnjevom obsojal j u stični umor zakoncev Brntnša v Majšper-gu, okraj Ptuj (1. 1 IHKi>, je imel ta kandidat za deželni zbor nalog c. kr. okrajno sodišče v Ptuju nadzorovati. To jo dlje časa trajalo. Dr. Pevvetz jo našel vse v najlepšem in najboljšem redu ter konečno predlagal, da se podeli okrajnemu sodniku dr. Glasu odlikovanje, kar se je tudi /godilo. Dr. (Jlas je bil po nasvetu dr. Ig. Pe-tvetza odlikovan z viteškim križcem Fran Josipovega roda.
Pri banketa, ki so je od 1 i kovancu na čast vršil dne IS. marca 19(14, napija I jo dr. J. Pevvetz svojemu ljubljencu, češ, da on »Grossartiges ieisto«. Pri tem seveda ni povedal, ali je dr. Glas tako »velikansko« delal v zadevi zakonskih Bratušn. ali pa v zadevi uradnega sluge Antona f ia1lesel la v Ptuju, ki je bil ob tistem času po nedolžnem obsojen radi prestopka tatvine ter zajedno odpoden iz službe. Šele najvišje sodišče na Dunaju je razveljavilo to krivično sodbo ptujskega sodišča ter A. Gallescha rehabilitiralo, zajedno pa dalo dr. Glasu in dr. Pevvetzu očitno klofuto.
Nam Slovencem je pač vseeno kdo postane naslednik »značajnoga« Hansa \Vosehnagga. Tudi je nam vseeno, ali je bil dr. Ig. Pevvetz kot gimnazijec Slovenec ali ne.
Proti temu pa moramo odločno ogovarjati, da bi dr. Ig. Pevvetz dosegel s pomočjo dežel nozborskega mandata dostojanstvo »lordober-richterja«, ki bi naj v zadnji instanci sodil Slovence.
Slovenska javnost očitala je dr. I. Pevvetzu celo vrsto pregreh ;bi vsi minister dr. Klein je odgovoril na tozadevno interpelacijo i>osl. Zičkarja šele po smrti tega poslanca s pače-Eijeni resnice in s skriv ljenjem dokazanih faktorjev samo v to svrho, da opere dr. I. Pevvetza očitanih nepoštenosti. Sedaj pa naj bi bilo vse to p< »sabijeno ?!
To ni mogoče in ne sme biti. Ce post a no dr. J g. IVvvetz kot deželni poslanec ali kot kandidat dvorni svetnik pri najvišjem sodišču, jo gotovo, da bode vse sloje spodiiještnjer-skega slovenskega prebivalstva pro-Šinilo spoznanje, ki mu samo zato ne damo izraza, ker nočemo pisati za državnega pra vdnika.
Resnicoljub.
Konference pri Bienerthu
I) u ti a j , S. septemba. Dopoldne je bar. Pienerth konferiral z voditelji čeških Nemcev. Ti so za opustitev obstrukcijo v dež. zboru zahtevali, da se odpravi navada, da hi češki dež. odborniki referirali o nemških stvareh, dalje da se zviša Število nemških »lož. uradnikov. Opustiti pa nameravajo obstrukcijo samo toliko, da se dež. zbor konstituira, gle-de nadaljnjega obnašanja pa no mo-rejo obljubiti ničesar. Nade na Uspeh akoije so torej zelo majhno.
D u d a j . s', septembra. Ob 10. dopoldne so se podali k ministrskemu predsedniku po<i Paca k. Maštalka in Kkarda. l-Vški poslanci so izjavili, da so prišli samo po informacije. Po-vdarjali so, da so za modus vivendi, toda nemški obstrukeiji no morejo dati nobenega plačila. Mir se lahko sklone edino!«1 v češkem dež. zboru. Poslanci so daljepovedali ministrskemu predsedniku, kakšno razburjenje vlada med Cehi zaradi zadnjih dogodkov na Pniiaju in na Nižje Avstrijskem sploh in kakšne posledice bi prinesla sankcija zakona Axinann-Kolisko. Baron Bienerth je odgovoril, da vlada obravnava češka šolska vprašanja no s političnega stališča, temveč popolnoma stvarno. Konferenca, ki sta s** je udeležila tudi ministra Braf in Začek, je trajala tri uro.
I) u d a j . S. septembra. Popoldne jo baron Bienerth sprejel zastopnike nemško stranke v češkem dež. zboru, s katerimi se je posvetoval že včeraj. Povedal jim je. kakšen uspeh je ime! njegov dopoldanski pogovor S Cehi. in jih jo prosil naj bolj natančno precizirajo svojo zahtevo. Nemci so dejali, da bodo to storili šele. ko pride posl. Pergoil. Po konferenei so se nemški poslanci še posvetovali z m in istrom Sedi rei uerjem.
Strankarski zbor češke socialne demokracije
Praga. 8. septembra. Prednik dr. Smerni jo referira] O narodnost-
nem vprašanju in je stavil sledeči predlog: »IzvrševaIni odbor stranke naj stopi s strankami drugih narodnosti v Avstriji takoj   v pogajanja
glede razširjenja narodnostnega strankinega programa in naj ta program izdela v tako konkretni obliki, da bo lahko služil za podlago statuta, ki je veljaven za vse socialno - demokratične stranke v državi.« (Tovornik jo izjavil, da je protinarod-nostni dualizoin v sedanji dobi, ko so vsi narodi kulturno in gospodarsko na visoki stopinji, popolnoma ne vzdržljiv.
Iredenta na južnem Tkolskem.
I n o m o s t, 8. septembra. Ko se jo zadnjič izvršila tatvina v tri-dentski »Baiicu cooporativa«, ki znaša okoli $00.000 K, in jo policija zaprla več osu Taljenih oseb ter izvršila hišne preiskave, je zasegla jako kompromitujoča pisma politične vsebine. Tudi v urodiiištvu »Alto Adige« in v stanovanjib urednikov so se izvršile hišne preiskave. Danes je gotovo toliko, da je iredenta organizirala na južnem Tirolskem obširno spijonnžo in da m je sredstva za svojo propagando dobivala na nereelen način, pred vsem s tem, da je kradla v tridentski banki »Cooporativa«.
I n o m ost, 8. septembra. Iz Tridenta javljajo, da so oblasti zaprlo uredništvo lista »Alto Adige« in stanovanje glavnoga urednika ter so na obeh krajih izvršilo podrobno preiskavo. V neki hiši so našli podzemeljski hodni];, ki je peljal v banko »Cooporativa« in v katerem je bi-
S lo mnogo papirjev. Papirje so zaple-
\ nili.
Ogrska kriza.
B u d i m p e sta, 8. septembra. Ministrski svet bo šele prihodnji teden. Po njem se bo podal Wekerle na Dunaj k cesarju. Vlada namerava podati demisijo že *27. t. in., t. j. še preden se snide državni zbor.
Španij
a.
M a d r i d , s septembra. V Barceloni so v soboto zopet aretirali šest anarhistov, v Hud vi štirnajst in mnogo tudi v Saragosi in drugih sosednjih mestih.
Maroko.
Meli] a . 8. septembra. Mavri so v zadnjem času zopet utrpeli več porazov. Španci napredujejo. Kabi-lom manjka živeža in s skrbjo zrejo v bodočnost.
v-se strani.   Stopila jo popolnoma v
gosto zatišje zelenega grma, ki se je spenjal čez vso strugo, in se naglo slekla do pasa. *
.lurče je stal za grmom, i ti ko je zagledal dekle do polovice telesa golo prod seboj, mu je zmanjkalo sape. Gledal j«' skozi gost jelšev grm in ni se mogel nagledati belih dekletovih nedr«j, ki so evetole kot lilije; ko si je dekle napiju skalo vode na prsi, so ji bile nenadoma vse rožne; vreščala je kot mokra ptica in trepetala. .Jurče je strmel in bulil v studenec, ko je dekle že zdavnaj odšlo, in nato se je vrgel oblečen v vodo ravno tja, kjer je stalo dekle. Pil je, pil in ni znal nehali; bil je pijan, ko se je vrnil k ovcam. Legel je v sredo mednje in gledal v oblake na zapadu, in zazdelo se mu je, da plava na njih Rožni kova Tinka, in njena bela nedrijn rde in se oblivajo z rožnim lestom.
»Tinka«, je zajeeal pastir in začinio sladko se mu je naenkrat zazdelo to ime. »Tinka, Tinkiea«, je ponavljal celo uro in pri tem mislil na njeno golo telo. Proti jutru je zaspal, in ko se je zbudil, je tiščal usta v listje, zakaj sanjalo se mu je, da poljublja dekletova nedra.
Jurče je ležal v listju in zlagal liesini. V1 noč so strmele njegove oči in se svetile v lemi, kolena je potegnil prav do brade in jih objel z rokama.
Vse njegove misli so bile od tistega popoldneva pri Tinki, in gospodar ga je včeraj z vrvjo pretepel neusmiljeno, ker je prišel domov brez črede. Pastir pa jo samo gledal predse, in niti josti se mu ni ljubilo.
Ko je imel v nedeljo srečati Tinko na poti iz cerkve,  jo   zbežal pred njo kot nor in so zakopal v listje, odkoder ga ni bilo vos dan na spregled. Potem pa je začel zlagati pesmi:
»Tinka je tako lepa,
kot nobene ni zlepa.« To je bila prva misel, ki jo je na tak lep način izmodrovala Jurčetova glava, zakaj sklonil je posebno prikupiti so najlepšemu dekletu.
»Tinka ima tako oči,
kot sveča gori,
pa tako je bela
kot je purpala rdeča.
Prešmentana Tinkiea ti!« Sedaj je mislil primerjati njeno lice z jajčecem in njene prsi z mlekom, ali v tem je začutil, da ga nekdo vleče za noge. Splašil se je in sunil z nogo na vso moč. Nato se je izkopal iz listja in zagledal v sonirač-nem jutru razjarjenega gospodarja in zaslišal njegov kreg. Skočil je pred stajo in odgnal svojo družino.
Še tisti teden je Jurče prišel opolnoči na vas in se splazil pod okno Rožnikove Tinke. Lila je ploha iz nebes, in grom se je valil po oblakih, zato ni bilo nikjer vasovalcev, kakor ponavadi. S seboj je imel kos
belega papirja in nanj je bila z rdečim svinčnikom, ki ga je kupil pri kramarju v nedeljo pri cerkvi, zapisana ta-le pesem:
Tinka ima lepši oči,
kakor so v Ljubljani vse reči.
Tinka ima lepši vrat,
kakor je v Ljubljani beli grad.
Tinka ima lepši lase,
kakor v Ljubljani vse gospe.
Splezal je na češpijo, ki je tam rastla, in je pomolil pest s papirjem proti oknu. Bilo je samo prislonjeno, odpahnil je je, a v tem se je za oknom nekaj prevrnilo in zazvenčalo je, kakor da se je ubil kozarec. Jurče je zagnal gpapir v sobo in se stisnil k deblu.
Dekle je v kamrici prižgalo luč in vstalo. Jurče je zagledal znova njeno belo telo, a danes so se razple-teni lasje ovijali njenega vratu in lili na prsa. Dekle je pobralo papir in se nagnilo k svetilki, lice se ji je zasmejalo, in nato se je sklonila skozi okno: »Peter, ali si ti?«
Jurče je stiskal ustnice med zobmi in srce mu je tolklo.
In bilo je drugo noč, ko je prišel na vas. Boječe se je plazil okrog oglov, dasi Jurče nikakor ni bil plah korenjak. Bal se ni nikogar, edino sosedovega Petra ni rad srečal, ker mu je nekoč podstavil nogo, ko je Peter moško prikorakal pred cerkev na čelu vaških junakov, in je v vsej svoji slavi in mogočnosti   padel na
Sokolski slavno* v Brežicah.
Pod naslovom »Avstrijska vlada proti   Sokolom«   piše zagrebški
»Obzor«.
Preteklo uedeljo je bila v Brežicah sokolska slavnost, pri kateri je nameraval sodelovati tudi zagrebški »Hrvatski Sokol:< korporativno z zastavo in fanfarami. Y soboto zvečer je bil dostavljen odboru zagreliškega »Sokola« odlok okrajnega glavarstva v Brežicah, s katerim se Sokolom zabranjuje, da bi prišli v Brežice korporativno in korakali v vrstah pod razvito zastavo med sviranjem godbe. Enake odloke so sprejela tudi ostala slovenska sokolska društva, ki so prijavila svojo udeležbo pri slav-nosti. Zagrebški »Sokol« je smatral to odredbo kot ponižanje ter sklenil, da se to pot ne udeleži slavnosti in da se uvede akcija, da se »Sokolom« da zadoščenje za to žalitev. Kakor smo izvedeli, je bila dotična odredba izdana na izrecni ukaz ministra notranjih del, da se ima torej smatrati kot izraz splošnega razpoloženja proti Slovanom v monarhiji, ker je izdana vkljub lomu, da so »Sokoli« dosedaj vedno prihajali v Brežice v vrstah in z zastavami. Sicer pa je značaj mesta popolnoma slovenski, kar se je pokazalo zlasti v nedeljo, ko so korakala po mestu slovenska sokolska društva, sprejeta z nepopisnim navdušenjem prebivalstva, česar ni moglo oslabiti ignorirano izzivanje nekaterih najetih odpadnikov. Slavnost sama, ki ji je prisostvovalo mnogo slovenskih sokolskih društev in množica hrvatskih gostov v civilni obleki, je uspela v vsakem oziru izredne* lepo.
Dejstvo, da ni prišlo do nobenih konfliktov, je dokaz kako neopravičena in baš s tendenco ponižanja je izdana odredba okrajnega glavarstva. Vso hvale vredno je bilo postopanje v velikem številu /branili orožnikov, ki so morali iz nerazumljivih razlogov pozno v noč stati pred nemškimi hišami, ne da bi se jim privoščilo potrebnega spanja. Značilno je tudi to. da je bila brzojavka, s katero je zagrebški Sokol- javil, da ne bo sodeloval in ki je bila dana na prosto ob 10. dopoldne dostav Ije-na v Brežicah šele ob 5. popoldne. Konca »Obzorovih« izvajanj žal i bog ne moremo priobčiti, ker bi nas takoj zaplenilo velemožno državno pravd-ništ vo.
Naslovnik obmejnih in v tujini živečih Slovencev.
Slovenci smo majhen narod. Sovražniki, ki nas od vseh strani obdajajo, so velike) močnejši od nas. Hočejo nas zatreti in se polastiti naših lepili zemelj ter jim za vedno zagospodovati, o nas pa izbrisati vsak sled na zemeljski obli ter v zgodovini. Tega pa mi nočemo in ne bomo nikdar dopustili. Hočemo živeti, ker imamo za to pravico, ki nam jo je dala narava, ki nas je ustvarila kot vse druge. Nočemo pa le životariti. Napredovati in razvijati se hočemo tako, kakor nam naše lepe in bogate slovenske dežele nudijo po svojem zemljepisnem položaju in legi. To pa bomo dosegli tedaj, če se ho vsak Slovence zavedal, kaj je in kaj je njegova dolžnost kot Slovenca doma in tudi na tujem. V ta namen delujejo naše šolske družbe, našo obrambne organizacije. Treba je. ker smo majhni, kakor smo rekli, da preštejemo vse naše vrste, da vemo za vse pripadni
zobe pred očmi vseh deklet, ki so prihajale po poti. Tedaj se mu ni zgodilo ničesar, kor je Jurče svojim urnim nogam zaupal rešitev in je res srečno utekel razsrjeneinu Petru. Ali sedaj je bilo drugače. Jurče je že velik fant. in ni je večje sramoti*, kakor bežati.
Ojunačil se je in stopil k vasovalcem, a komaj so ga spoznali, že se je Peter zaletel vanj, in začela sta se biti in huiikati na žive in mrtve. Jurče se je dal rajši protepsti do krvi, in je tudi sam na vso moč vihtel pest in lM>žal ž njo Petra po licih. Tisti, ki je prvi odnehal, ui bil Jurče, ampak Peter. Omenil pa je nazadnje:
»Fant, danes te pustim, a drugič ne hodi med nas!"
In tretjo noč Jurčka zares ni bilo med vasovalci, a ko je tekla polnočna ura, je nenadoma začel nekdo prepevati nekje:
Tinka ima lepši oči,
kakor so v Ljubljani vse reči.
Ponočnjaki SO začeli iskati skrivnostnega pevca in so nazadnje uganili, da mora biti na lipi. Prišli so bliže, a nenadoma so se znižale veje, in nekdo je kot kamen priletel na tla. Komaj so se ozrli, ni bilo nikogar; oglasil pa se je glas na Rožni-kovem vrtu:
Tinka ima lepši lase,
kakor v Ljubljani vse gospe. (Dalj« prihodnjič.)
ke našega naroda in da se medsebojno podpiramo )>o geslu »Svoji k svojim«, zlasti na mejah in v tujini. Ne smemo dopustiti, da se nam kateri od
teh izgubi in potujči, ter tako postane naš naroden sovražnik, ki bi nam
stregel |m> življenju. Cehi so že pred leti izdali naslovnik (Adressar) vseh v mešanih in tujih krajih živečih Cehov, zlasti trgovcev, gostilničarjev in drugih obrtnikov. V tem naslovniku so naslovi Cehov vsega sveta. Izdal ga je narodni svet češki in stane samo 25 vin. Naslov: Narodni rada, Praga, Vodričkova ul. č. 20. Ko Ceh potuje v obmejne kraje ali v tujino, ve dobro, kam se mu je obrniti, da pride do svojih ljudi, da |>odpi-ra svoj element v tujini in obmejnih krajih ter jim daje tako ]k)gum, da vstrajajo trdno kot obmejne straže češkega naroda.
Tudi Slovenci moramo sestaviti tak kažipot. V krajih, kjer ni slovenskih trgovcev, gostilničarjev in drugih obrtnikov, bomo vzeli naslove za slovenski kažipot iz češkega naslovnika in tako podpirali naše brate, a obenem tudi sebe.
Poživljamo vse one, ki nam morejo dati informacij in podatkov, da nam naznanijo naslove slovenskih trgovin, ohrtnij in gosti len in drugih podjetij v obmejnih in tujih krajih. Tako n. pr. iz Trsta, Gorice, Pulja, Reke, Maribora, Celovca itd. Tudi iz drugih drŽav in vseh kontinentov. Naznanijo naj se tudi vsi lokali v obmejnih in tujih krajih, kjer so na razpolago slovenski časopisi.
Naslov: Hrast Ciril, akademik, Ljubljana, Zaloška cesta 1.
Prosimo vljudno, da ta poziv ponatisnejo vsi časopisi.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 9 septembra.
-p Nemška gimnazija. Kranjski Nemci so znanstveno popolnoma sterilni, kajti razven »Bela rje vili potresov« nimajo ničesar. In kakšen pristen German je Belar, to ve vsakdo. Skrbno pazijo tudi, da hi se njihova mladina preve«' ne naučila, zadostuje samo skrajno fanatična nemško - nacionalna vzgoja. O tem nam priča pred vsem nemška gimnazija, ta elitni zavod, ki so ga pridobili slovenski klerikalci naši deželi v večno sramoto. Učitelji in učenci se zbira- j jo tu od vseh strani sveta. Kjerkoli že more deželni šolski svet v kazini koga iztakniti, ga privleče v našo deželo: zadostuje samo kvalifikacija »dass er ein geborcner Deutscher ist.« Te dni se .io čulo po Ljubljani, tla hočejo Nemci na nemški gimnaziji nastaviti za učitelja telovadbe nekega »tumorja«. Za enkrat samo provizorno. Kakor hitro pa napravi turnerski izpit, pa stalno. Mi sicer tega ne verujemo, toda pri nas je mogoče vse. Radovedni smo kakšen krik in vik bi nastal \ Izraelu, ako bi na slovenski gimnaziji poučeval telovadbo kak sokoiski vaditelj brez vsenčiliščnega  telovadnega izpita.
— Na Goriškem se vremena jasnijo. Poročali smo, kako je hotel spraviti dr. (iregorčič takozvane agrarce« v slogaško vodo. v kateri naj bi bili potonili, držali pa njega na vrhu z rokami, ko bi se pol upijali, da bi se mogočni mož rešil. Iz tistih pogajanj ni kruha. V ponedeljek je zboroval Gregorčič s svojimi, pa odbil vse zahteve »agrarcev«. Med zahtevami je bila tudi ta. da naj Gregorčič opusti takoj vsako /vezo s Pajerjem. To je moža seveda speklo v dno duše.  da indignirnno zavrnil
tako zahtevo, češ, ko pa vendar ni in ni take zveze! Gregorčič seveda tudi izključuje povsod i napredno stranko, češ. da je brezverska. »agrarci« pa so zahtevali čisto precizno, da se no sme nikogar prezreti, ako se hoče pokončati novost rit jursko seme na Goriškem. Od strani Gregorčiča je bila to sama komedija, vprizorjenn prav prefrigano. On ve, da so mu novost rujarji v klerikalni stranki nevarni, da ga ne marajo, ter da bi se ga radi iznebili, rajši danes kakor jutri. Zato jim je hotel pokazati, da ima še nekaj moči ter da utegne dobiti zaslomho tudi izven klerikalne stranke. Spor v klerikalni stranki je hud, ali nobenega dvoma ni, da nastopijo klerikalci pri volitvah skupno. Pogajanja med Gregorčičem in »agrarci« so torej končana, razbita, in ne preostaja drugega kot boj proti klerikalcem. Danes sta v Gorici dva shoda: narodno - napredne in »agrarne« stranke. Kakor smo informirani, se širi misel, naj se postavi od strani Udi dveh strank 'ste kandidate kakor lani. To misel imenujemo pametno, ker tako se olajša volilni boj in tako se vzame klerikalcem iz rok tudi vsako orožje proti skupnim kandidatom. Vsa Umska gonja klerikalcev jim n i nič škodovala, izvoljeni so bili; torej naj se postavi te za kandidate in izvoljeui bodo zopet gotovo. Izvrši se morda le kaka prememba. — Kakor čujemo, se dela od vseh razsodnih strani goriške dežele vedno bolj na to, da naj nastopijo skupno vsi protiklerikalni življi, ker treba streti klerikalno sedanjo moč. Misel
o samostojnih   zastopih je   izgubila 1 tla, ker pač vsak vidi, kam bi peljali taki nastopi.    Vremena se jasnijo v strah in grozo goriških klerikalcev.
-j- Kandidatje sa splošno kurijo na Goriškem. »Kmečki Glas« že naznanja kandidate za splošno kurijo deželuozborskih volitev, ki so isti kakor lani: dr. Alojzii Franko, Anton Križnic in Alojzij Št rekel j. Vodstvo »agrarne« stranke proglaša te kandidature na svojo roko; potrditi in sprejeti jih imajo še zaupniki stranke.
+ Stebri države. Zadnja »Mar-burger Zeitung« prinaša pod naslovom »Die Nationalitat der Auss-spaher« članek, v katerem zatrjuje, da so bili doslej še vsi vohuni, kar jih je prijela avstrijska državna oblast, neneniške narodnosti. Bili so to Italijani, največkrat pa Slovani. Iz tega sklepa imenovani list, da so le Nemci pravi steber avstrijske države. Kar se tiči* avstrijskih Slovanov, je navadna laž, da bi vohunili za kako tujo državo. Kar se tiče Nemcev, je pa stvar čisto drugačna. Nemcem ni treba čisto nič vohuniti, saj .avstrijska vlada sama stori vse, kar je v korist napredujoče Prusije. Celo j železnice graoli tako, da ho Nemčija lažje poslala svojo armado v Avstri- j jo. Tudi pruski oficirji nemoteno po-t u jejo po Avstriji. Celo po c. in kr. praharnab stanujejo po več mesecev, j Seveda je to vse v redu. Da je pa a v- j strijski patriotizem avstrijskih Nemcev vzvišen nad vsak dvom, o tem pač ne more nihče dvomiti. Saj je bila samo pomota, ko so nemški državni poslanci v av-trijskem parlamentu kričali: »Heil Hohenzol lern!« Mislili so klicati: »Hoeh Habsburg!« pa so se samo malo zmotili. Da bi si avstrijski Nemci, zlasti spodn jesta je r-ski renegati, same žalosti pulili laso in z glavo butali ob zid, ako bi pruski polki zasedli avstrijske pokrajine, o tem smo vsi prepričani!
+ Iz šolske službe. Pčiteljska kamlidatinja Boza Gospodaric je imenovana za prov. učiteljico in voditeljico    na enorazi ednici v Prežgan ju.
-{- Odlikovanje. Kvidenčni ofiei-jal v Novem mestu, g. Mihael Mole, je dobil za 401etno službovanje častno svetinjo.
— Ke vol verski streli ob cesti na Rožnik. Snoči ob , na 10. se je vračala družba, obstoječa iz 7 oseb, od Conžka v mesto. Med potjo bo peli pesem >NHej Slovani«. Prišedšf kakih 50 korakov do Lassnikove vile, so zaslišali v gozdu kli'-: »Habt ihr Cou-ruge«. koj na to pa se je vsulo nanje debelo kamenje. Padlo je okrog 30 kamnov, vendar pa k sreči ni bil nihče zadet. Družba je prestrašena pospešila korake, ko pa je prišla tik vrta, pri Lassnikovi vili, je nakrat nekdo z vrta 5krat ustrelil z revolverjem v smeri proti družbi. Dasi k sreči ni nikogar zadel, vendar se je družici preplašena razpršila. Gospa z 11 letno hčerko je začela ihteti. trije moški pa so v splošni zmedenosti hiteli v gozd. da hi zajeli napadalce.Ti so sov oda že zdavnaj odnesli pete. Da bi kdo stopil v vilo in se prepričal, kdo je streljal, ni prišlo v splošnj zmedenosti nikomur na misel. Morda je bila to celo sreča, ker kdo ve, ako hi ne bil strelec naperil revolver proti vsakomur, ki bi skušal priti v vilo. — Ta dogodek kaže, da so nemčurji v Ljubljani že postali tako predrzni, da mečejo kamenje in celo streljajo na mirne Slovence. Zdi se, kakor da bi Slovenec ne bil že življenja več varen v Ljubljani. Zahtevamo I vso odločnostjo, da se uvede stroga preiskava v svrho, da se izsledi krivce, ki pa se naj aata eksemplnričiio kaznuje. Ovadim o dogodku je bila policiji podana takoj snoči, toda do danes dopoldne se še ni ničesar ukrenilo, da bi se eruiralo napadalce. To je zelo čudno! Ako bi se zgodilo obratno, da bi kak Slovenec streljal z revolverjem na Nemce, bi bilo že snoči alarmirano vse orožništvo na Kranjskem in za krivcem bi stikala legija detektivov. A tu so bili napadeni Slovenci in nihče se ne zmeni za to, da bi se pravočasno izsledilo napadalce! To se pravi, zanima se za stvar edino detektiv Gerlovič od državne policije, ki je že danes na vse zgodaj spraševal, kaj da se je zgodilo ob cesti na Rožnik. Pa ne da bi bila pri stvari interesirana kaka -— ugledna •neka ? Pripomnimo, da afere ne bomo izoustili iz vida!
— K vprašanju o spomeniku septembrskim žrtvam. »Slovenski Narod« je že ponovno pozival slov. javnost, da naj pove svoje mnenje o tem spomeniku. Pa ta poziv še vedno ni našel odmeva dovolj. In to ni prav! Zdaj, ko je prilika, da se umetniki, ki ga bodo izvršili in javnost sporazumejo, je vse tiho. Potlej pa, ko bo spomenik gotov, ga po stari navadi ne bo najti kotička, v katerem bi se z vso emfazo ne zabavljalo. In tedaj bo vsakdo vse prav dobro vedel in znal, vse holje nego ves skupni odbor. To ne sme biti. Zato vnovič pozivamo, da naj javnost pove svoje mnenje.
— »Ein   uloveniacher Narr«.
Včeraj dopoldne je neka elegantno napravljena dama peljala svoja dva
otroka mimo Prešernovega spomenika. Dečku je bil spomenik najbrže nov, kajti z otroško radovednostjo povpraša, (seveda nemški) : »Mama, kdo pa je to t« Nemška dama pa se na kratko odreže: »Ein slovenischer Narr«. — Nič se ne čudimo, da so kranjski nenici in nemškutarji tako sirovi, ker jih matere tako vzgajajo.
— »Die windischen Damen kom-men doeh gerne zu uns ein kan len, sprecheii sehr gerne deutsch und wir lacben sie »pater aus.« Tako je nedavno zatrjeval neki neniškutarski trgovec svojemu tovarišu. Ali je to res, slovenske dame?
— Češko dijaštvo v Ljubljani. Častna dolžnost Slovencev je, da mile češke goste, ki jih pride okoli 100 v prihodnjih dneh v Ljubljano, da pokažejo svoje simpatije naprednemu slovenskemu dijaštvu in napredni slovenski Ljubljani, sprejme kar naj-prisrčneje in najgostoljubileje. Saj so Slovenci tudi bili vedno sprejeti v Pragi in na Češkem sploh vsakokrat naravnost kraljevsko. Pripravljalni odbor se obrača tem potom na
ljubljanske rodoljube, ki so v posesti vozov, z uljudno prošnjo, da jih dajo za sprejem Cehov dne 16. t. in. zvečer ob ': 4 7 na razpolago. Cenjena tozadevna naznanila naj se blagovole poslati na naslov: »Prosveta«, Ljubljana.
— »Svobodna Misel«. Vsa vprašanja in naznanila glede organizacije slovenske sekcije »Svobodne Mi sli«, istotako vprašanja glede jugoslovanskega krematorija naj se pošiljajo na naslov: V. M. Zalar, Ljubljana, hotel »Tivoli«. Želje in vprašanja pa, ki se tičejo lista »Svobodna Misel« in brošur, naj se naslavljajo kakor doslej na uredništvo in uprav-ništvo na Kralj. Vinogradih pri Pragi.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je priredilo včeraj popoldne svojo II. veliko ljudsko veselico pri Plankarju na Dolenjski cesti. Kakor je bilo   pričakovati,   se   je vabilu
»Ljubljanskega Zvona« odzvalo tako lepo število udeležencev, da more biti društvo res zadovoljno s svojim uspehom. Mnogo je seveda tudi pripomoglo krasno vreme, ki je naravnost vleklo meščanstvo iz mesta. Obširni Plankarjev vrt je bil zaseden do zadnjega prostora. Zlasti je prirejajoče društvo z radostjo pozdravilo kuinico svoje zastave, go. Trn-koezvjevo. »Ljubljanski Zvon« je pod vodstvom svojega pevovodje g. Sachsa s priznano preciznostjo izvajal pevski program. Posebno ugajali ste »Gorski kraj« in pa »Zvezda«. Najpreeiznejše peta pa se nam je zdela »Svoji k svojim«. Med pevskim sporedom je sviral ljubljanski sektet in se je razvila prav živahna domača zabava. Zlasti moramo pohvaliti dame, ki so s priznano neutrudljivostjo prodajale »mačka v žaklju«. ki je vzbujal vsestranski smeh. saj je vendar vsak dobil svoj del. saj je vsaka srečka zadela svoj dobitek. »Avtomat« je deloval prav pridno in vsak je tu dobil »punčko«, če je ni že pripeljal seboj. Zlasti veselo pa je bilo na plesišču, kjer je bil tak »drenj«, da si se komaj mogel zavrteti. No, pa to ni motilo splošnega veselja. Pozno v večer je potrajala zabava, ki je gotovo zadovoljila vsakega udeleženca. Pripomnimo naj še, da so bile dekoracije prav lepe in da je tudi gostilničar g. Plankar prav pošteno po-stregel gostom. »Zvonu« vsa čast na tej prireditvi!
— Umrla je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 4 gdč. Albina M obori č , stara 17 let. N. v m. p.
Odhodnica Žirovniku. Minulo soboto so priredila razna društva: požarna hramba draveljska, šentvid-ski Sokol. Žirovnikov zbor. kmetijsko društvo i. dr. gospodu naduči-telju Janko Žirovniku, ki je »službenim potoni« premeščen v Borovnico, krasno serenado. Vsa imenovana društva so nastopila korporativno, čili Sokol v kroju, vrla požarna hramba draveljska pa v uniformi ter napravila ob razsvetljavi nebroj balončkov obhod po Št. Vidu. Ves sprevod se je potem ustavil pred šolskim poslopjem, kjer je zapel Žirovnikov zbor podoknico. Nato so se mu poklonila vsa društva s primernimi govori, izmed katerih je posebno omeniti govor g. Pipana, posestni ko vega sina iz Vižmarjev. Govornik je z jedrnatimi besedami očrta 1 vse delovanje Žirovnikovo v korist in blagor Šent-vidčanov, zahvalil se mu je za njegov trud ter mu obljubil, da se bodo tudi v bodoče vodna ravnali vsi njegovi bivši učenci in učenke po njegovih lepih naukih. Pri tej priliki so mu izročili tudi dragocen prstan z bri-ljanti in rubinom, v znak hvaležnosti in odanosti. Nato se je g. Žirovnik zahvalil s toplimi besedami za izkazano mu čast ter pozval vse navzoče naj zapojo prekrasni naši domovini posvečeno pesem »Lepa naša domovina«. Ves prizor je bil tako ginljiv, da nisi videl suhega očesa. — Med petjem in govori pa je gorel bengaličen ogenj v raznih barvah in dvigali so se krasni raketi. Ves Šentvid je bil pokonci in nepregledna množica je navdušeno klicala svojemu ljub-
ljencu »Živio« i n »Na zda r«, le klerikalci so se poskrili, ker jih je bilo sram. — Nato so odkorakala vsa društva v gostilno vrlega narodnjaka g Fran Ci *mana, v u Igo Lovrenca, ki jt» okrasil prostor pred hišo z balončki. Tam je prepeval Žirovnikov zbor svoje lepe pesmi in le prehitro je prišel čas, ko smo se morali raziti. Dasi ni bilo nobene agitacije, je prišlo mnogo Ljubljančanov in prijateljev iz ljubljanske okolice ter Gorenjskega. Naslednji dan, v nedeljo popoldne; pa se je zbralo na vrtu vrlega naprednjaka g. Frana Šuštarši-ča, vulgo slepega Janeza polno domačinov, Ljubljančanov in gostov \i ljubljanske okolice. Navzočih je bilo tudi dokaj odličnih učiteljev in učiteljic. ljudstvo je prihitelo, da pokaže g. Žirovniku, kako visoko ga čisla in da obenem demonstrira proti taki premestitvi. Ko je zapel Žirovnikov zbor par pesmi, j,« izmed pevcev povzel besedo g. Albin Koman. Govoril je tako izborno, da mu je občinstvo vsestransko čestitalo. Rekel je med drugim tudi: »Nasprotniki so nam pač vzeli pastirja, a črede njegove ne bodo razkropili nikdar.« Zatrjeval je, da mu ostanejo njegovi učenci in učenke zvesti do zadnjega zcliha in hočejo nevstraše-uo korakati po poti, ki jim jo je bil začrtal on. »Žirovnikov duh moramo zatreti« so vpili klerikalci, »toda motijo se«, je dejal govornik, »Žirovnikov duh ostane med nami in bodril nas bode neprestano k neumornem delovanju na kulturnem in političnem polju.« — G. Žirovnik s«' je nato zahvalil govorniku in obljubil, da bode i nadalje prihajal k njim, če j»» to njegovim nasprotnikom všeč ali ne. Za njim sta govorila še gg. dr. Lapajne in Sič ter bodrila Žirovniku ve pristaše k neustrašenemu mulalj-neniu delovanju po zgledu svojega voditelja, ki so ga imenovali svojega »očeta«. Tu sem, k temu slovesu naj bi bili prišli klerikalci, potem hi se bili prepričali, da so s premestitvijo g. Žirovniku dosegli ravno nasprotno od tega, kar so želeli doseči, zakaj Žirovnikovi ljudje so nanj navezani s tako ljubeznijo, da je ne zamori nikdo in -e.iaj šele jim bo dana prilika, da nastopijo z odprtim vizir jem proti svojemu političnemu sovražniku.
& polja je pregnan sejalec seme pa bo dalo klas in, ko pride dozoretje, šel bo o sejalcu glas .... Tebi, dragi  Janko, pa kličemo:
Borovnica — naj se razjasne ti lica: nova zemlja, novo polje orji dobre volje!
Državni popotni pletarski tečaji za osrednjo Kranjsko. Prihodnji teden se prične pravilni pouk v Dolskem, v Dolu in v Smartnem po«l Šmarno goro. Pojasnila glede pouka in vrboreje ter sploh v to stroko spadajočih stvari daje vodstvo v Ljubljani, Turjaški trg št. 1.
»Cirili« v Kamniku sporočamo, tla iz vodstva družbe sv. Cirila in Metoda ni izšla notica v »Slov. Narodu«, kjer se je baje imenoval Kamnik »zaspano mesto«. Znano j nam je, da so naši Kaniničani zaved-I ni in požrtvovalni rodoljubi in da njihov »Narodni dom« sega globoko v njihove žepe. Anonimna »Cirila« dobi menda s tem zadostno zadoščenje. Spominjamo pa vendar to |m>-nosno »Cirilo«, da zida marsikateri gospodar hišo in druga poslopja sebi, pa se udeležuje priredb v korist družbi sv. C. in M. in bo podpisal »200X1000«. Cenjena »Cirila« blago voli pridobivati posebno še hrambo vce v za 200 X 1000!
Kamniški Sokol priredil je zadnjo nedeljo v solnstnem društvenem domu domačo veselico, ki je nad vsr pričakovanje tako moralično. kakor gmotno prav dobro vspela. Mnogoštevilno občinstvo, med kojimi smo videli razven odličnih letoviščarjrv in Ljubljančanov tudi več premožnih posestnikov iz kamniške okolice, je sledilo proizvajanjem telovadcev z velikim zanimanjem in odobravanjem. Vrsta ljubljanskega Sokola 1 telovadila je na bradlji in drogu vzorno in napravila na gledalce najboljši vtis. Hvala bratom za sodelovanje! Pa tudi domači telovadci — večinoma mlajše moči — so bili kos svoji nalogi in želi obilo pohvale. Telovadbo so končale skupne proste vaje pod vodstvom br. načelnika Po-laka. Nato je sledila prosta zabava. Bratsko društvo »Lira« zaj>ela je « umetno dovršenostjo več krasnih pesmi in mestna godba svirala je mar Ijivo in dobro. — Narodne gospe pa so i ljubko spretnostjo skrbele za telesni blagor vesele družbe. Vsem iz-reka odbor najiskrenejšo zahvalo! Dan potem spremil je Sokol svojega podpornika br. Avgusta Albrehta k večnemu počitku. Bil je vzgleden n»* • rodnjak naprednega mišljenja. Hotel je v grob v sokolskem kroju, a želja se mu ni izpolnila. Vzeli so mu kroj, pa zaslug za narodno-napredno stvar mu vzeti ne morejo. Slava mu!
(Dalja v prilogi). *
Otvoritev   Triglavakega doma
(2515 111). Krasni dan je zazoril dne 8. septembra in od vseh strani so prihajali planinci in domačini   na sivo
Kredarico, kjer se je imelo izročiti prometu    popolnoma prenovljena,
udobna turistovska postojanka Slovenskega planinskega društva. Tik pod vrhom Triglava, nad razsežnini,
ta dan s svežim snegom pokritim ledenikom se ponosno dviguje nova, enonadstropna stavba, v tla priklenjena s številnimi železnimi drogovi in žicami. Podaidek s kletjo in zahodna stena so iz lomljenega kamena, ostala stavba je iz trdnega mecesnovega lesa, zunanje stene krite z me-eesnovimi škodljicami; trije strelovodi varujejo stavbo pred strelo. V starem, manjšem delu so ostala skupna ležišča bistveno neizpremenjena, veliki novi prizidek pa obseza poleg veže in stranišča veliko obednico in kuhinjo v pritličju in 9 ločenih solne v 1. nadstropju, vsi prostori lično z lesom obiti, skrbno zavarovani proti vsakorsnemu prepihu in no-derno, lično opremljeni. Že zvečer je prišlo okoli 50 turistov, da tukaj pre-nočujejo; zjutraj so pa i/Jetniki hipoma napolnili vse prostore, okrepča joč se v gorkoljubnem zavetišču. Večina njih se je seveda razkropila po vrhu Kredarici1 in polozla tudi na vrh Triglava (okoli KM) ljudij je bilo ta dan na vrhu), da občuduje razsež-ni čarobni razgled. Ob enajstih je daroval mašo g. katehet Janko Mlakar in po primernem, posebno domačemu ljudstvu namenjenem nagovoru blagoslovil novo stavbo. Nato je društveni predsednik, g. dr. Fran Toni inšek, oficijelno otvori! novi Triglavski dom in ga izročil prometu. V -vojem slavnostnem govoru je posebno uaglašal veliki pomen Slov. planinskega društva, ki je z ozirom na rastoči promet tujcev jako pomenljiv faktor našega narodnega življenja: ne bavimo se s politiko, kakor tuja planinska društva, ki jim v naši h krajih delovanje ni osredotočeno na razvoj mednarodne turistike, nego na to, da širijo nemški in laški nacionalizem, da jemljejo ugled našemu narodu, da nam grdo potujču-jejo krasna naša imena gora in krajev itd. Zato nam je pač dolžnost, varovati slovenski značaj naših krasnih planinskih pokrajin; vse naše planinske naprave izvršujejo to nalogo, ker vzdržujejo ugled slovenske delavnosti in žilavosti; prva med našimi planinskimi postojankami pa (»ostane ponosni Triglavski dom. odprt ho brez razlike vsaki narod-sti, kazal pa leta in leta širnemu -vetu, da naš narod \ kljub omejenim sredstvom ne zaostaja za drugimi, da jih s svojo požrtvovalnostjo in žilavostjo uadkriljuje. Govornik je izrekel priznanje in zahvalo domačim podjetnikom, ki so sodelovali pri stavbi, tesarju llrbancu, mizarju Mraku iz Mojstrane, »očetu« Požgan-cu, ki v imenu odbora pri vseh naših stavbah vodi nadzorstvo; posebna zalivala pa gre g. inž. Viktorju Skaber-netu, ki je skrbno izdelal in priredil načrte nove stavbo in ves čas kot stavbenik delo nadzoroval in vodil. Tudi župniku Aljažu gre iskrena zahvala, ker je svoj čas dal prvi inicijativo za stavbo na Kredarici, in je tudi pri povečanju stavb«* zvesto podpiral društvo in posebno prevzel vse posredovanje z delavci in obrtniki. Da je moglo društvo izvršiti kar najboljše opremo ločenih spalnih sobic, prevzel je krog ljubljanskih planink in planincev stroške njih oprav«*; tako so prispevali za opremo ene sobice z dvema posteljama vsak po 290 kron gospodje Ivan Mejač, trgovec, Tomaž Menciger, trgovec, govornik sam, dr. A nt. Švigelj, odvetnik in Ivan Korenčan, trgovec, ter za opremo po eno sobic.- z eno posteljo vsak po 160 K g. dr. Karel Triller, odvetnik, gospa Mink.i Ogorelčova, soproga trgovca, ga. Antonija Kadi v če va, trgovka in g. Anton Susteršič, društveni odbornik. Vsem darovalcem je izrekel govornik v imenu društva najiskrenejšo zahvalo. Nazdravil je še mnogobrojnim domačinom, ki so došli iz Mojstrane in Dovja ter iz Boli inja in jih prosil, da naj vedno podpirajo tako, kakor doslej, domače društvo, kajti s tem se najbolj utrdi n zavaruje delovanje Slov. planinskega društva, (i. katehet »Janko Mlakar je se sporočil pozdrave župnika Aljaža, ki se osebno ni mogel udeležiti otvoritve, potem pa so zbrani pevci zapeli narodno himno »Lepa našo domovina«; mogočno je odme-. aia veličastna pesem od Triglavskih sten in budila orjaka, ki se je pač moral začuditi, da je zašlo toliko število (vseh udeležencev je bilo blizu 300, med njimi polovica domačega ljudstva) v samotno njegovo kra-
I jest VO.
S Turjaka: Pri nas se veliko govori, da ima »Slov. Narod« najetega vohuna, da po gostilnah prisluškuje raznim pogovorom! Povemo tistim strahopetcem, da ni potreba vohunov, ker je poštenih ljudi dovolj, ki poročajo »Slovenskemu Narodu«. Naši klerikalci imajo zelo velik strah pred liberalci. V nedeljo sem bil tudi priča slavnostnemu odkritju »Mari-
jinega doma« v Vel. Laščah!  To je
bil dirindaj! Čuki so prišli reševat dolgčas, ki so ga Marijine device priredile. Gledalci so mislili, da bodo videli sedaj same kranjske junake,
povedati pa moram, da so bili slabši,
kot kozji pastirji. In te reve se hočejo primerjati »Sokolom«! Sicer pa posebne nesreče ni bilo! — Vohun.
Umrla je v Št. Jerneju gospa Mai *ija M a r o k roj. Ranki, stara 84 let. N. v m. p.!
Državno podporo v znesku 6600 kron dobi občina Kuteževo v postojnskem okraju za napravo vodovoda. Prvi obrok v znesku 3300 K je že do-šel na kranjski deželni odbor.
Neniškutarenje se v Metliki še vedno goji, zlasti' se v tem odlikuje g. Davorinček z njegovo družbo, posebno ob nekaterih večerih. In ta človek hoče biti nekak vodja vrlih Helokranjcev ? Mogoče je pa dobil g. Davorinček kakšen migljaj od nemškega viteškega reda, katerega oskrbnik je, da naj dela tako. — Saj ni dolgo tega, kar je ravno ta red prodal pri Črnomlju »Schulvereinu« nekoliko posestva za nemško šolo. Ali je bil tudi s.tem g. Davorinček v zvezi ? Sploh pošilja g, Davorinček slovenskim strankam tudi samonem-ške dopise. L*e tako naprej!
»Slavna zagorska godba« hode sodelovala dne 12. septembra pri »Cuknriji« v Smartnem pri Lutiji, kakor se bore na lepakih. To je tista godba, ki je lani dne 1. avgusta sodelovala pri slavlju cesarjeve šestde-setletnice. To slavlje je priredilo prostovoljno gasilno društvo; dekan Ribar je po končani maši zagorski godbi prepovedal igrati, korakajo po trgu, češ, da je par tercijalk pri spovedi. Tekel je za godbo celo na gostilniški vrt v cerkvenem ornatu, se nudi prerekal i načelnikom in kapelnikom tako, da bi jo bil pošteno skupil, ako bi jo ne bil hitro odkuril. To je pa božji namestnik v svoji goreči krščanski ljubezni do bližnjega, godbi in gasilnemu društvu velikodušno odpustil ter bode godba na krščanski podlagi povzdigovala srca vrlih »eu-karjev« in nedolžnih Marijinih hčera, medtem ko bode »Oherčukar« kaplan Krische na drogu kazal gledalcem svoje blagoslovljene kosti, gasilno društvo pa pomagalo s svojim sodelovanjem in zastavo (?) večati slavo »ču kari je«.
Povožen (drok. Iz Zagorja ob Savi se nam piše: V soboto dne 4. t. in. popoldan povozil je vpokojeni policijski uradnik in posestnik Josip Schvvaiger iz Zagorja v Pod k raj u Bletnega dečka Rudolfa Mrva. Nesrečnežu je šlo kolo čez glavo in danes še ni mogoče reči, kakšne posledice bode imelo to za Mrvata. Schvvaiger je vozil, kakor po navadi, tudi to pot z blazno hitrostjo, tako. da se more človek res čuditi, da že ni bilo več nesreč. Obžalovati je, da mora biti porpej žrtev, predno se prepove Sohvvaigerju njegovo vratolomno vozarenje po zagorski okolici.
Šulvcrajnska demonstraciji v Hrastniku. Narodna društva (šest jih je) so poslala trboveljskemu županstvu sledečo vlogo: Slavno žu panstvo Trbovlje! Podpisani odbori narodnih hrastniških društev se obračajo s sledečo nujno prošnjo do slavnega županstva: V nedeljo, dne I l'. t. m. se vrši v H lastniku veselica v prid šulferajnn. K tej prireditvi se je povabil ves spod n jestajersk i nem-čurski živ olj, svoj prihod so na/minila tudi turnarska društva. Vse to priča dovolj jasno, da se je vrgla hrastniškn nemška manjšina na izzivanje mirnih slovenskih domačinov, da provzroči nemire in pretepe med trboveljskimi občani. Zato prosimo slavno županstvo v imenu stoterih društvenikov, da v kali zatre vsako izzivanje nemških prenapetežev, da prepove vsak javen nastop turnar-skih in drugih nemško - nacionalnih društev ter vsako razohešanje proti-avstrijskih frank furtarskih zastavna tleh slovenske občine Trbovlje. — V Hrastniku, dne 8. septembra 1909.
Svoj prihod na šulferajnsko slav-nost je javil tudi ljubljanski turnfe-rajn. Odpelje se iz Ljubljane opoldne z brzovlakom.
Telovadba v Hrastniku. Z ozirom na notico »javna telovadba v Hrastniku« še dostavljamo: Telovadba in veselica se ne vrše pri narodnih izdajalcih Mariji in Alojziju Logor, temveč pri narodnjaku gosp. Franu Logarju v Hrastniku. — Z ozirom na vesti o nevarnosti, ki preti Slovencem, poudarjamo in zagotavljamo, da je in varnost v jm>1-nem ohsegu skrhljeno, in to od nas domačinov, kakor tudi od strani orožništva, ki se ta dan memla petkrat pomnoži. — Pripomnimo še, da bodo cene pri veselici nepretirane, nizke, torej tudi s te struni ni nol>ene nevarnoti. Zato pa pričakujemo, da se slavno občinstvo odzove v ogromnem številu našemu klicu. Na zdar!
Iz Hrastnika se nam piše: Mnogo se* je govorilo svoj čas, da bodo v Hrastniku nastavili še enega občinskega redarja; dva že imamo. Tuhtali smo in premišljevali, kaj naj bi bil neposredni vzrok temu. Neki vi-
soko naobražen gospod v občinskem odboru, kateri je seveda Slovenec — kadar je med Slovenci — se je pri neki priliki izrazil, da vlada v Hrastniku »eine forinliche Anarchie«. No, smo si mislili, gotovo so dale zaslužene klofute, katere so prejeli nekateri celjski fakini, ki so prišli izzivat v Hrastnik, inicijativo za nameravano nastavljenje občinskega redarja št. 3. To pot pa smo se nekoliko ure-zali. Ne morda skrb za »osebno varnost«, marveč skrb za publikacijo raznih nemških veselic je bil vodilni motiv pri tem načrtu. Nameravali so ustanoviti mesto policista - plakate rja. Pa ne, da bi kdo mislil, da se šalimo. Kaj še! Stvar je preresna! Ni še dolgo tega, ko smo videli nekega dopoldne občinskega redarja št. 2 z velikim zavitkom papirja pod pazduho sopihati po naši dolini. Radovedni, kam so mu tako mudi, smo stopili za njim. Pri nekem poslopju se vstavi, razvije zavitek in začne lepiti na steno velikanski lepak. Imel je reklamne lepake za »CJrazer -Herbstmesse«. Ker bode najbrže redar št. 2 prevzel tudi službo plaka-terja, so opustil misel, nastaviti še redarja št. 3. Od zanesljive strani smo izvedeli, da redar št. 2 ni iz lastnega nagiba lepil imenovanih lepakov, marveč je storil to na ukaz svojih predstojnikov. Neovrgljivo dejstvo je torej, tla so službeni organi trboveljske občine skrbeli za reklamo pangermanske prireditve, na kateri se je lani na najinfamnejši način žalilo in zasramovalo Slovence z nabiralniki, na katerih je bilo napisano: »fiir die bedrohten Deutschen Laibachs«. Temna senca, katera je padla s tem na doslej slovensko trboveljsko občino, bo ležala na njej, dokler ne opraviči svojega, vsega obsojanja vrednega postopanja. Ali pa naj bo morda ta korak prvi karakteristični simptom nastopajoče bolezni    Vedereino! S—C.
Naj se uče slovensko! — Veletrgovina za železnino v (Iradcu, Grelni tz NetTen — tako se nam piše iz Spod. Štajerskega — ima mnogo opravka s Slovenci. Seve ta tvrdka opravlja vso svojo korespondenco \ nemščini in slovenski odjemalci — znano nam je več takih »narodnih« trgovcev — so s tem zadovoljni. Tozadevno je že vendar čas, da Slovenci napram nemškim firmam drugače postopajo! Kdor hoče slovenski denar, mora naš jezik upoštevati; če pa tega ne stori, potem nam tudi stika ni ž njim! Če se bomo dosledno držali tega pravila, potem je bodo sigurno tudi neslovanske tvrdke uva-ževale ter nam dopisovale slovensko tako ali tako; kajti denar je denar.
Le en vzgled! Slovenski trgovec v (\ na Spodnjem Štajerskem naroči več blaga pri tvrd k i (Ireinitz v Gradcu. Dobi nemško fakturo. Trgovec, zaveden Slovenec, jo vrne ter energično zahteva, da se mu ima zgolj dopisovati v slovenščini. Koj nato dobi slovenski račun ter nastopno pismo, katero objavimo brez korektur in komentara doslovno. Slove: ; P. t. gospod! Vaš o. list od dno 14. t. m. smo sprejeli in vsebino nar-boljši k vedenju vzeli poročamo, da bodemo stavljenemu zahteva v polnem objemu uzadovoljaje nasproti nesli in odslej račune kakor sploh vse dopise, le v slovenskem jeziku opravljali. Pri tej priložnosti prosimo nam doslej poklonjeno zaupanje, še zanaprej obvarovati, beležimo se in priporočamo zmirej na cenjeno službo radi pripravljeni s poštovanjem pr. (ireinitz: N.« — Vidi se, šlo je trško, strašno teško, a šlo je vendar.
Zato pa, slovenski trgovci, tudi vi za prava naša na plan!
Shod cestarjev bo dne 12. t. in. popoldne ob 1. v Koven v gostilni g. župana A. A. Mlekuža.
V Gradišču ob Soči je izvolilo starešinstvo poslanca Faiduttija in Bngatta za častna občana, ker sta iz-poslovala Gradišču laško učiteljišče. Bila je tudi hakljada in razsvetljava. Izvoljena sta za častna občana z večino. Zupan in par drugih so bili odločno proti, ker so pristaši liberalne stranke. Začela se je vojska in odstopi! je cel občinski odbor.
V Koja n u pri Trstu so službovali trije duhovni gospodje: laški župnik, en slovenski in en laški kaplan. Župnik J ur izza pa slovenskega kaplana ni mogel trpeti. Sovražil ga je tako, da niti v službenih stvareh ni hotel ž njim spregovoriti nobene besede. Naročil mu je vse pismeno. Sedaj je kaplan prestavljen. Upati je, da se laškemu župniku Jurizzi počasi ohladi njegova krščanska jezica.
Klcktrorailiograf »Ideal«, Franc Jožef ova cesta št. 1, hotel »pri Malica«, zraven glavne poste ima od srede, dne 8. septembra do petka, dne 10. septembra 1909 nastopni spored: Predor Sempione v Italiji. (Zanimiv naravni posnetek.) Iznenađenje zakonske dvojice. (Komično.) Sabljaške borl>e med komanderjem Pinijem in g. Ad. Rouleau. (Zanimivo, po naravi.) Magda. (Zgodovinska drama v 25. slikah.) Baby ne mara juhe. (Komična   umetniška projekcija.)
Pri zadnji večerni predstavi izven sporeda se dve sliki.
Kinematograf »Pathe« v Ljubljani, na Dunajski eesti št. 22, nasproti kavarne »Evropa« ima od srede 8. do petka 10. septembra 1909 ta - le program: Vojaške vaje na teki
v Italiji. (Zanimiv naravni posnetek.) Anton se hoče oženiti. (Komično.) Ribji lov pod ledom na Blatnem jezeru na Ogrskem. (Interesantno, po naravi.) Čolnar z Rivijere. (Drama v 20. slikah.) Pacijent z dežele. (Umetno - komična projekcija.) Pri zadnji predstavi nekaj slik izven sporeda.
O, te ženske! Ko se je te dni na
Sv. Petra cesti selil nek strojnik k svojemu prijatelju, kateri je od žene ločen, je prihrumela na stopnice ločena žena ter začela kričati ko sraka, naposled je pa pometala stroju i k ovo hišno opravo po stopnicah. Ker ]>o-k ticani stražnik razjarjene ženske, ki je bila nekoliko »sladkoginjena«, ni mogel pomiriti z lepa, je nastopil resneje in ji na povoda 1 aretacijo, a jih je moral dovolj preslišati, predno je privede! Ksantipo k uradu.
Aretovati je dalo deželno sodišče pretočen teden trgovca Škerlja z Dolenjske ceste, ker je na sumu, da je napravil goljufivo krido.
Nasilnež. Ko je hotel na Cojzo-
vi cesti stražnik legitimovati 291et-nega brezposelnega dimnikarskega pomočnika Antona Gottvvalda, se je ta zagnal vanj in le s težavo ga je stražnik obvladal ter odvede! v zapor. Gottvvalda so izročili zaradi hudodelstva javnega nasilstva deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 2o Macetloncev, 30 Slovencev, 15 Hrvatov in 10 Kočevarjev, nazaj je prišlo pa 35 Hrvatov. 35 Hrvatov je šlo v Heb.
Izgubljeno in najdeno. Pekovski vajenec Andrej Toinažič je izgubil zlat prstan z rdečim kamnom. — Zasebnica ga. Helena Ovcjačeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Neka gospodična je izgubila žensko jopo. — Brivec Slavko Regovič je izgubil zlat prstan. — Delavec Peter Majdič je izgubil denarnico s srednjo vsoto denarja. — Stražnik Valentin Gradišek je našel srebrno, kratko verižico z obeskom. Kuharica Marija Medvedova je izgubila srebrno žensko žepno uro. — Kavarnar g. Ivan Stritar je našel pozlačeno zapestnico.
Mtm stvari.
* Severni tečaj1 — zopet dosežen. Amerikanski potovalec Pearv, .">:) let star mož, ki je vodil že več ekspedicij na severni tečaj, je po poblrugoletni odsotnosti sporočil, da se mu je posrečilo, priti do severnega tečaja. Pearv je zdaj na povratku v domovino in bo torej kmalu kaj natančne jega slišati o njegovem uspehu.
* Ponesreči! se je v Inomostu atlet Kttore Tiberio, ki je lansko leto v Ljubljani kazal svojo moč. Utrgala se je veriga, na kateri je imel priklenjenih par volov, vsled česar je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo in je zadobil tudi notranje puško* Ibe.
„ :: Sorod niča nemškega cesarja umrla. V Tren tonu v Ameriki je umrla Mrs. Katarina Zimermann, ki je tam živela IS let. Pokojnica jo bila direktna sorodnicn nemškega cesarja Viljema. Kako se je preje imenovala, ni znano, pač se pa ve, da je svojo domovino in vse razkošje v Nemčiji ostavila samo, da se je za-mogla poročiti s siromašnim mehanikom Henrikom Zimerinannom. Oba sta živela srečno petintrideset let, nakar sta dobila sina. Mož jo je potem zapustil in vzel dete seboj. Ona ni z nikomur občevala. Umrla je v starosti 83 let.
Telefonsko in brzojavno porodilo.
(Vškn-ncmška pogajanja. Dunaj, 9. septembra. Ministrski predsednik baron Bienerth je imel danes dopoldne posvetovanje s ]>o-slancem Pergeltom. Ob 10. dopoldne so imeli češki poslanci konferenco pri ministru-rejaku dr. Začku. Ob 2. popoldne je dr. Žaček konferiral s češkimi agrarci. Pri tem posvetovanju je bil navzoč tudi poljedelski minister dr. Braf. Ob 3. popoldne je sprejel odposlance čeških agrarcev ministrski predsednik baron Bienerth. Ob 5. pridejo k Bienerthu zastopniki Mladočehov.
Dr. Cook na potu v Ameriko.
Bruselj, 9. septembra. Dr. Cook je odpovedal svoj prihod semkaj, ker se je odločil, da odpotuje iz Hamburga naravnost v New, Jork.
Sternbergov predlog.
Praga, 9. septembra. Poslanec grof  Vojteh   Sternberg   je sprožil I predlog, naj bi se z ozirom na zadnje
protičeške demonstracije na Dunaju in   na Nižje Avstrijskem proglasil Dunaj z bližnjo   okolico   za skupno ozemlje vseh avstrijskih dežela, na katerem bi se naj   uzakonila ravnopravnost vseh v Avstriji navadnih jezikov po zgledu, kakor je to urejeno v Washingtonu.   Grof Sternberg bo ta predlog   stavil   v prihodnjem zasedanju državnega zbora. Velike vojaške vaje. Veliki   Meziriei,   9. septembra. Danes so se tu pričele velike vojaške vaje, ki se jih udeležita cesar Fran Josip in nemški cesar Viljem. Glavna bitka se bo bila med Velikimi Meziriei in Trebičem. Glavno poveljstvo vojaških vaj se nahaja v Trnavi, kamor sta se danes vladarja napotila. Dementovana izjava. Budimpešta, 9. septembra. Ko-respondenčni urad dementuje,   da bi se  bil  prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand v zadnjem času proti komurkoli izrazil tako,   kakor je poročal    »Budapesti Hirlap«   in za njim razni drugi listi.
Nekaj o Nastiću. Sarajevo, 9. septembra. Na ovadbo urednika »Srbske Riječi«, Aleksandra Omčikusa, je državno pravduištvo vendarle uvedlo kazensko postopanje proti zagrebškemu kronskemu svedoku Nastiću. Te dni je bil zaslišan priča Dušan Babic. Kakor zatrjujejo, bo državno pravd-ništvo dalo aretirati Nastiča, ki bivfi sedaj na Dunaju, ako ne bo preje u tekel v inozemstvo.
Kdo bo guverner Krete?
Atene, 9. septembra. Iz Kanejo poročajo, da je večina kretskih narodnih zastopnikov sklenila predlagati, da se za guvernerja na Kreti imenuje vojvodaTeck, brat angleškega kralja Edvarda.
Izvoljski v Berolinu.
Berolin, 9. septembra. Ruski minister zunanjih poslov Izvoljski pride prihodnji teden semkaj. V Petro-grad se vrne 1(j. t. m.
Bolezen ruske carice. Berolin, septembra. »Tag-
blattu« poročajo iz Petrograda, da je telesni zdravnik dr. Potkin konstati-ral, da je carica obolela na premakljivih ledvicah.
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda je prejela meseca avgusta t. 1. sledeče prispevke: I. Prispevki iz nabiralnikov:
Jak, Maria Enzersdorf 20 K; gostilna. Ahlin, ta 9 K 93 v; Fran Drnovšek, Sevnica i. s. Kenlej 80 v; Simončič 1 K, Vrečko 4 K 80 v, Kurent 3 K 40 v, skupaj 10 K; J. Frelih, št. Rupert 5 K; M. Gombačeva, Matavun 4 K 40 v; podružnica Vransko i. s. Brinar 14 K, Konig 3 K, skupaj 17 K;
Ilirija«, Praga 10 K; podružnica moška, Maribor i. s. »Narodni dom 29 K, pri pošti 16 K, pri Rapocu 3 K, skupaj 4S K; podružnica moška Idrija i. s. pl. Premer-stein 6 K, črni orel 5 K 30 v, Kobal 5 K
11 v: Gruden 3 K 40v, skupaj 19 K 81 v; A. Kobal, Studene 2 K 42 v; A. Stepie, Črnomelj 3 K 60 v, J. Komljanec, Ptuj i. s. čitalnica 10 K 57 v, pri Muršecu 7 K 75 v, Krenčič - Zupančič 5 K 20 v, Moho-rič 2 K 12 v, skupaj 25 K 46 v; J. Brinšek, Trnovo, i. s. Ribirič 18 K, hotel > Ilirija v 24 K 40 v, J. Brinšek 14 K 40 v, skupaj 56 K 80 v; I. Maselj, Novo mesto, i. s. Fer^ lič 149 K 50 v, Vrata (Rozman) 47 K, Tu-č«k 38 K, Kavarna 2S K 40 v, Jakše 25 K 50 v, Krištof 25 K, Štcmbur 17 kron, GaČnik 10 K 30 v. Romar 3 K 10 v, na Grmu 25 K. skupaj 308 K 80 v: M. Korenčan, Vrhnika 11 K, A. Kržič, Rakitna 3 K SO v: omizje pri Roži., tu 200 K; gostilna Plasker, Braslovče, 20 K; Sprelcer, Črnomelj 10 K; .Teras, Spodnje Gameljne 3 K 13 v;. Ko-go\šek, Rovte 3 K; F. Konšek, Trojane 4 K: gostilna Bastl. Tržič 14 K IS v; M. Ličen, Rihenberk 4 K 30 v; . druži »ena pisarna, tu 3 K 40 v; A. Sever. Semič - i. s. A. Lipohar 2 K 22 v. F. Prešeren UO v. skupaj 2 K 82 v; V. Vrtnik, Maribor 4\K »8 vin.; T. Zaje, Begunje i. s. Janša 1 K Si) v;, I. Avsenek 7 K 74 v, skupaj 9 K 54 v; podružnica Dramlje S K: podružnica Dobrava 35 K 35 v; A. Vrtovec, Tolmin 14 K; Iv. Koželj, Celovec 20 K; trafika VVdlf-ling. tu 2 K 40 v; trafika češark, tu 2 K
07 v; moška podružnica št. Jurij i. s* Do-bovišek 9 K 08 v, Kincel 5 K 03 v, Nemil.
8 K 60 v, Plavštajner 4 K 40 v; A. Vreč-, ko 2 K 36 v; Mastnak 93 v; Vrečko 25 kron 75 v, Vuga 8 K 50 v, skupaj t>4 K 65 v; J. Tušar, Rovte 2 K; P. Strel, Mokronog 4 krone; gostilna Dolničar, Šmartno C5 K; R. Vižintin. Renče i. s. Hebat 10 K 60 v, R. žnideršič 1 K, skupaj 11 K 60 v; J. Rav-hekar. B. Bistrica 16 K; podružnica Turjak i. s. pri Prajerju 9 K 60 v; V. Benko, D. Braniča 15 kron 14 v; Lovrcc, Polcnšak 4 K 47 v; Fr. Kosi. Sv. Tomaž 5 K A0 v; Vika Dolenc, Vrhnika 11 K 2G v; Ivan Žumer, Cerknica 14 K 50 v; Fr. šorn. Sv. Lovrenc i. s. Finžgar 4 K 76 v, Brenči 52 vin., skupaj 5 K 28 v; podružnica Ljutomer i. s. Seršen 5 K 50 v, Vavpotič 3 K 50  v;   skupaj  9  K;   Pernat,  Sv. Lovrenc
12 K 50 v; L. Bučar, »Kostanjevica 44 K; M. Pipan, Kral. Vinogradi 11 K 40 v; gostilna Auer, tu 3 K 50 v; podružnica Zagorje i. s. Medved 4 K 78 v, Avšič 17 K 80 v, Stepišnik 7 K 10 v, Vlogar 11 K 59 v, Korber 9 K 86 v, Muller 2 K 28 v, Križanec 2 K 62 v, skupaj 56 K 03 v; A. Lamut,
Radeče i. s. Pluser 6 K, Vozel 4 K, skupaj 10 K; podružnica moška, Postojna i. s. Paternost 110 K 60 v, Jarc 30 K 40 v, Ar-ko 13 K 02 i Ambrožič 3 K 64 v, Burger 4 K 40 v, Baraga 14 K 70 v, Fr. Paternost 12 K, Pikel 10 K 74 v, skupaj 199 K 50 v; Andrej Petelin, Preserje 5 K; podružnica Toplice 14 K 83 v; Fr. čehovin, Gor. Braniča 9 K 20 v; gostilna Mravljak, Sv. Anton 10 K 60 v; T. Miki, Sv. Marjeta 3 K 31 v; gostilna Bauman, St. Ilj 3 K 37 v; A. Urbančič, Čatež 12 K; gostilna pri Levu, tu 2 K 47 v; gostilna pri Mačku, tu 4 K 59 v; V. Watzak, Šmartno i. s. Ha* slinger 7 K 33 v, hotel cikago 87 v, Prein-falk 6 K 68 v, Mešek 72 v, Lajovic 2 K 06 v, Hribar 1 K bi t, Lajovic 5 K. Wur*
50 K: Benedikt Ponli. Gorica 900 K: me ika in ženska  podružnica  t ilikl 100 K Josip K lun. Ribnica 50 K; Iran Klun, Ribnica 50 K;    neimenovana, V. Loka 00 K; moška pod ratnica Bretice 100 K; ienska podrutnlca Bretice 100 K; dr. Pran Novak, tu 40 K; neimenovan, II. St .Peter, 10 K; Francelj Dekleva, Slavina 20 K; narodni duhovnik, tu 32 K; 11. Proaekar. Kot mara ves 10 K; Fr. Kalmus, tu 50 K; dr. Maka Pregl. Vuzenica 10 K; F. Đ. Stlftar. Kalu-ga (Rusko) 200 K; Brus in Zorman. tu 5 K; M. Korber,   Sevnica 40 K;   neimenovan v Vel. Loki   40 K;    Fr. Luznar, Primakovo 200 K;    štlpko S tokar, Ajdovščina 200 K; Angel   Martelanc, Baajtovlje 5 K; podrutnlca Cerknica   550 K;    podružnica Unec 550 K;   Anton Vrbančič.   Vel. Loka 50 K; slov. akad. fer. društvo »Balkan«   100 K; A. šarabon, tu 200 K;   Fran Medica, Mori 200 K; moška podružnica Črnomelj 200 K; ženska podružnica Črnomelj, 200 K.
Mati!
čas pri pe kanj a in čas nevarnega obolenja otrok je prispel! Ali si se prepričala, da pravilno preživljal svojega otroka, in ga t rej varuješ pred pokonČ evalcem otroike dobe: „b 1 j e van j e m , drisko, Črevesnim katarjem?4 Samo hranilo „Kufeke" ti daje najzanesljivejše varstvo
Proti prah a jem, luskinam in izpadanju las
dolnje n«»Jb«ljie priznan«.
Tn-cMn tinta
bach 1 K SC v. Raiboriek 00 v. Robavs S kron 50 v, Zore 4 K 02 v, skupaj St K 25
vin.; K. Havelka, Krško 15 K; Jak. Zalas-nik. tu 17 K 70 v; gostilna Svetina, Žirovnica 2 K; gostilna Drascek. tu 5 K; Min-ka Pikon, Blejska Dobrava 4 K 16 v; Fr. Stubelj, Šmarje 12 K 98 v; podrutnlca Metlika 1. s. Flcischman 20 kron, Koprnič 4 krone 20 v; Malesič 3 K. Widenig 10 K. skupaj 37 K 20 v; motka podrutnlca Idrija 1. s. Kavči« 10 K 22 v. Božiček 3 K, Seljak 1 K 90 v. Bačner 2 K 10 v, skupaj 17 K 22 v; L. C ve t nič, tu 5 K 30 v; V. Turk, Novikot 13 K 28 v; trnovsko župni-s če 10 K; podrutnlca Škofljica L s. Ogore-lec 17 K 50 v,   Javornik 1 K 27 v. Jesih
6 K 50 v, Jersin 1 K 40 v, Marinko 2 K 50 v, Gerbec 11 K 02 v, skupaj 40 K 19 v; Angela Zupančič, Višnja gora 10 K 14 v; Florijan, Kranj 12 K; O. Grabner, Motnik
7 K 04 v; D. Murn, Gradac 5 K; podružnica Cerklje, 7 K; gostilna Mlakar, Senožeče 1 K 50 v; Leopold Kovšca, Planina 5 kron 60 v; gostilna Mohar, Šiška 7 K 01 vin; gostilna Potočnik, Drvešaves 6 K 13 vin.; gostilna Bergant, tu 6 K; Ivan Belič, gostilna, tu 8 K; trafika Pichler, tu 4 K 25 v; gostilna Thaler, Železniki 8 K; hotel Zlatorog, Bohinj, 12 K 78 v; Fr. Poljšak. Siverič 16 K; gostilna Podnar, Osilnica 4 K; F. Skolič, Solčava 3 K 65 v.
It. Prispevki podružnic:
Kranjsko: Bistriška, ženska 109 K; Dobrava 84 K 05 v; Novo mesto, moška 250 K; Ljubljana, šentjakobska - trnovska moška (dar Anton Kluna iz dtajnaha) 6 K; Jesenice 30 K; Turjak 465 K; Ljubljana, šentklavško - frančiškanska 92 K; Krško, ženska 100 K; Krško, moška 5 K; Šiška, moška 400 K; Šiška, ženska 400 K; Zagorje 381 K 37 v; Postojna, moška 267 K 49 v; Postojna, ženska 136 K 51 v; Šiška, ženska 156 K 60 ; Črnomelj, moška in ženska 202 K 58 v; Novo mesto, ženska 731 K ; Toplice 105 K 66 v; Postojna, moška (pokr. Još. Lavrenčiča) 200 K; Metlika 344 kron 45 v; Železniki 53 K; Cerklje 12 K 10 v; skupaj 4531 K 85 v.
Štajersko: Maribor, moška 41 K 87 v; Ptuj, moška 28 K; Konjice 10 K; Slovenji Gradec 60 K; Celje, moška 200 K; Braslovče 120 K 40 v; Dramlje 3 K 60 v; Št Pavel pri Preboldu 160 K 20 v; Gradee izvenakad. 165 K; Sevnica 55 K; Sv. Lovrenc 22 K; Velika Pirešica 4 K; skupaj 870 K 07 v.
Koroško: Celovec (bivša podružnica) 93 K 82 v.
Primorsko: Tolmin 14 K 20 v; Gorica, moška ln ženska 1600 K; Greta, Rojan 150 kron; Rokol 16 K; Komen 10 K; Brje 10 K; Trst, ženska 427 K; skupaj 2227 K 20 v.
III. Razni prispevki:
M. Hrašovec, Kral. Vinogradi, nabral 4 K; M. Oblak, D. Logatec, uobljeno stavo 1 K; Rebek, tu, zgubljena stava 1 K; dr. Hinterlehner, Kutna gora 5 K; S. Praprot-nik, Lokev, mesto venca Lj. Praprotniku 10 K; neimenovan namesto venca A. šap-1 ji 10 kron: dr. Šandor Hrašovec, Celje, mesto venca Franu Hrašovcu, darujejo njegovi otroci 50 K; prva slov. zaloga čaja in ruma v Ljubljani, prispevek 50 K; V. Ogo-relec, Škofljica, nobral v veseli družbi v Trebnjem 20 K 96 v; Josipina Vajda in E. Vargazon, Središče, mesto venca Hrašovcu 20 K; Lojzika Roš, Hrastnik, dobljeno stavo 8 K; slovenski dijaki 7 K 30 v; Iv. Vrhovnik, tu, mesto brzojava skupščini 20 K; dr. Rostohar, nabral na Jesenicah 30 K 31 vin.; pomožna podružnica New York I. 200 kron; A. Kozlevčar, Rakek, nabral narodnega davka 15 K; V Pyžik, Blansko 10 K; Janko Cvetlic, Gorica 1 K 35 v; rodoljub iz Pliberka 1 K; M. Grobotek, B. Bistrica, nabral 11 K 42 v; dr. Furlan, tu, kazenska poravnava P. T. 10 K; Sokol v Radovljici 10 K; Josip Medica, dobil za Ciril Metodove hlače 3 K; J. Sirnik, Celovec 2 K; Vadnal Fr.. Kapele 7 K 60 v; A. širok. Trst, 5 K: Novak, Zadnikar, šare, Slatner, Cvetic iz Kamnika 10 K; slovenski dijaki 10 K; Fr. Majer, Maribor, nabral 24 K; Bogdanažižek, Ormož, nabrala 14 K; slovenski topličarji v Krapini 15 K; hrvatski topličar v Krapini 1 K: Fr. Medica. Mori 4 krone; St. Poljanec, Gradec, mesto venca
Hrašovcu 8 K 80 v;    I. Cvar,   Dramlje, na- ^ %       -m ^     ^ ^ w ^.t^L.,,Jto, ^
bral   6 K;    Ivan   Kromar,   Trbovlje,   nabral 6 ffi iy ^ SK WtWtJK*t*t*H*WJlm
kron; J. Fabčič, Gorica, nabral 6 K; mlad j£    ~ " fant I. P. prodal s\oje kodraste   lase za 5 ?[i kron;  F. štubelj, Šmarje, od prodanega vi- gW na 5 K; Fr. Bogataj. Kobarid, polovico do--fc^! bička   od   predstave 13 K;    Ferdo Lašlc, Ptuj,   neko kazensko poravnavo 10 K; A. Kolenc, čemšenik, nabral 5 K;    I. Kejžar, Maribor, daroval Grunder 1 K; V. Praprot- A, nik, Kranjska gora, nabral ob odhodniri dr.)j| Jana 9 K;    Marica in Metka Pirnat pri fehtali« v Idriji 6 K 50 v; Fr. Crešnik. Sv. Primož 3 K;  I. Vrhovnik, tu, radi napada v »Slovencu« 18. avgusta 1909 10 K; I. Vr hovnik, tu,  mesto  venca  prelatu  Rozmanu J 10 K;    J. Garvas,    Hotederšica, čisti dobi- H| ček otroške veselice 12 K; Fran Gregorič, X Prvačina, nabral o priliki slavlja rojstnega ™ dne našega cesarja 38 K;    F. Robič, Lenobah, nabral med kvartopirci 21 K;  M. Vrečar, Sv. Lenart, nabrala v veseli družbi 3 krone;  trgovsko - obrtna zadruga, Goricami lotj K;  J. Keber, tu, ne-sto venca prHatu^ Rozmanu 10 K;    Justa Hrenova, št. Janž, J nabrala 4 K 14 v; dr. A. švigelj, tu. kazen- jK ska poravnava i. s. J. c. T.: 20 K — in R. S
D. c. C: 10 K, skupaj 30 K; čitalnica v Po- W stojni, mesto venca J. Deklevi 20 kron; Lam-preht v Beljaku,    nabral 10 K; Arnuška Žagar, Markovec, nabrala na pojedini zajca 5 K;    dr. Windišer, tu, dobljeno stavo
28 K; volilo neimenovanega 200 K; A. Hudovernik,    tu,    nabral narodnega davka
29 K; gost.. Raduka, Luče, nabrala od izletnikov 4 K; mladi rodoljubi napravili veselico pri Bergantu, tu 14 K. Baudek V., Opatija 3 K.
IV. Prispevki za Ciril - Metodov obrambeni sklad:
Jos. Pajnič, tu 20 K; dr. Bogumil Voš-njak, Gorica 200 K; ženska podružnica, Ptuj 117 K;  L. Schwentner. tu 50 K; dr.
E. Dereani, Gorica 40 K; neimenovani 133 kron; U. pl. Trnkoczy, tu 200 K; L. Peto-var, Ivanjkovci 5 K; neimenovan v B. 10 K; Lešnik Vekoslav, Maribor 1 K; Iv. Knez, tu 200 K; V. Štangelj, šmihel-Pliberk 5 K; J. Koschier, Kamnik 40 K; Fran Stupica, Sv. Lenart 10 K; Josip Gerdešič, Novo mesto 200 K; Angela Novak, Senožeče 4 K; Lavoslav Cvetnič, tu 5 K; dr. Josip šegu-la, Novo mesto 200 K; dr. P. Defran-cesehi 200 K; dr. K. Slane 200 K; Mimi Seidl 200 K; J. Plcek 40 K; O. Skale 100 kron; Iv. Kraje 40 K; Seidl Fran 50 K; Wokač Fran 10 K; vsi v Novem mestu. Robert Kollman, tu 400 K; dr. F. Munda, tu 200 K; dr. Josip Tičar, Kranjska gora 200 K; Anton Zurc, Črnomelj 20 K; neimenovan, tu 200 K; neimenovan, Litija 200 kron; dr. F. Horvat, Brežice 200 K; belokranjska rodoljubkinja, Metlika 200 K; Anton Gnus, Dol 40 K; Kazimir Gnus, Dol 40 K; dr. I. Eržen, Gorica 40 K; Anton Kunej, Celje 10 K; Fr. Berlec v Kandiji 3 K 33 v; skupina rodoljubov po A. Zlber-nj v Trstu 200 K; neimenovan Novomescan
tatera   okrepouje   laeliče, odstranjuje
luaka in preprečuje Izpadanja laa. I iteklenlsas navodom t krono.
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici
Zaloga vseh  preizkušenih zdravil,
medte, rt i I, medicina! vin, spec-ali
tet, najfinejših parfumov, kirirgi&kh
obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna MIlana Leusteka
v Ljubljani Rečeva testa it I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
j ubil. mostu 19 30
m
o/erravallo
eleznalo Kina-VIno
Higijenićna rtsataT« na Dunaju 1900: Državno odlikovanja in caatnJ diplom k mlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša
kri in je rekonvalescentom
in malokrvnla *
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Večkrat odlikovano. Kad eOOO sdravniaklh sprieevsi.
J. SERRAVALL0, ihb.M
- TBST-BnrkovlJa. -
**************
žitne oene v Budimpešti.
Das 9/septembra. 1900. Toraslai
Plenica za oktober 1909 za 50 kg K 13«?
.       ,  april 1910 50 kg K 13 68
tj za okt 1909 za 50 kg K 9*57 Koruza za mi]        „     za 50 kg K 7*11
Oves za oktober 19C9 za 50 kg K 7 32
ero*t v.
5 vin. višje.
HctcoNtotttH ponfiki
•ors. SmIhJI
tlak raso
| septem. i	Cas tnaae-vaoja	Stanje nsttr. v ene	it is	vetrova	Nebo
7	9. sv.	733 8	3 5 sl. j vzhod del obl.'		
8	•** a. pop.	784 8 7 50	100 st. svzhod megla 22 2 sl jzahod jasno		
i	9. ST.	7963 7367	155 141	! a brezvetr.	• •
9	• pop.	736-7	24*2	ar Jzah.	•
Srednja včerajšnja temperatura 131( 60' ln predvčerajšnja 159°; norm. 169/» Padavina v 24 urah 00 ia 0*0.
11 Slovenske tvrike o Dubljim!.
Će v ljame:
Josipina Herisch
salon oevljev češke tovarne, ffldovske ulice it 7._
»Združeni čevljarji44
Tgovina s čevlji sa gospode, dame in otroke, Wolfove nlioe štev. 14.
Gos< ilne, restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulice štev. 6.
Galanterijsko blago:
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12
Knjigarne:
Narodna knjigarna
&aloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Ivan Vrečko
Tgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta Štev. 31.
Knjigoveznice:
Knjigoveznice
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice, II. nadstropje.
Lekarne:
M Ph. Josip Čižm&f
lekarna „pri Zlatem orlu", Jurčičev trg.
Widmayer
trgovina t vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" ta vodo.
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija cesta št. 7.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice,  sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17
Obrtno pomožno društvo
r. a. z o. s. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila.
Lekarna Leustek
npri Mariji pomagaj", iesljeva oesta, (poleg jubilejn. mosta)
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana
Mestni trg (poleg rotovža).
Manufakturno blago:
Janko Češnik
„pri Časniku"
trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
tka trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalsk**) ulice.
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7.
Manufakturna trgovina
„pri Cirilu in Metodu*
(lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Židovske ulioe št. 8
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija. Stari trg št. 21.
Špecerijsko blago:
Josip Boltar
trgovina s mešanim blagom, Florijanske ulice št. 17.
Štefan Mencingf r
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
A & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina na debelo, Frsnoovo nabrežje.
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan« sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara St uvanova hiša
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo, _Mestni trg štev. 28._
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Feliks Urbane *
trgovina a manufakturnim blagom Pod Trančo št 2.
Modno in meša blago:
Matej Orehek
trgovina s mešanim blagom, zaloga modemih oblek, _Kolodvorske ulice štev. 26._
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, _Jurčičev trg_
E. SkuSek
modna trgovina aa gospode, _Mestni trg št. 19__
A. Šinkovic dediči
anodu trgovina, Mestni trg Mer. 19
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra cesta št. 37 in 42.
Tapetni ki:
Anton Obreza
tapetnik in dekorater, Šelenburgove ulioe štev. 1.
Urarji in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgovec e zlatnino in srebminc Ljubljana, Jurčičev trg St. 3
Usnje:
Fran Mally
trgovina a usnjem Besljeva oesta štev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in Čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.;
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioe fitev. 5.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovaka oesta št. 2
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik ln zaloga valjčnega mlina
Vinko Majdiča v Kranju, _Vegove ulice Štev. 6_
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6
Železninske trgovine:
Valentin Golob
trgovina * šelesnino in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg Štev. 10
Ključavničarji;
Jos. Rebek
mojster, Fraaoovo nabreaje štev. 9.
Slikarji:
Filip Pristou
slikar specialno le sa napise in grbe, Prešernove ulioe št. 50.
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kranjska vrvarna in trgovina konopninc,
_Sv. Petra oesta št. 33.
M. Drenik Kor grešni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd.
M, Franzl
mehanično pletenje na stroj, _Privoz štev. 10._
Brata Hlavka
izdelovatelj kirurgičnih in otropedičnih predmetov in bandsž, Prešernove ulice.
G. F. Jurasek
uglaševaleo glasovirjev, _  Sv* Petra oesta štev. 62 al.
Fran Kollmann
zaloga poroelana in steklen ine Mestni trg.
Lavrenčič & Domicelj
nasi. Ka-al Meglč
Žitna trgovina, Dusajska cesta št 32,
p- Mally & dr
parna opekarna Reslje a ces^a št. 2
Fr. Sevčik
puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulice štev. 8.
Josip Skerlj
spedioijsko podjetje Kongresni trg št. 16.
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16.
_
bsip Vidmar
zaloga dežnikov in solnČnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4.
Fr. Parkelj
plakater, reklamno podjetje in snaženje stanovanj in okenj. Šelenburgova ulica št 6.
Tužnim, potrtim srcem javljamo prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo odpoklicati v boljšo večnost našo preiskreno ljubljeno mater, oziroma staro mater, gospo
parijo JVJarok roj. Rankl
katera je po daljši bolezni, večkrat previđena s sv. zakramenti za umirajoče, dne 6 septembra ob 9 uri zvečer v 84 letu sveje dobe, mirno v Gospodu zaspala
Pogreb predrage raj niče je bil
v torek 7. septembra ob ». popoldne na tukajšnje pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
Pokojno priporočamo v molitev in blag spomin. 3347
Šentjernej, 9 septembra 1909 ialuloćl ostali.
Zahvala«
3362
Za vse Izkazano srčno sočutje I povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga in očeta, gosp.
Ivana Simonič
c. kr. uradnega sluge dežel sodišča,
kakor tud za spremstvo dragega nam pokojnika k večnemu počitku in za darovanje prekrasnih vencev izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naj-i skrene j šo zahvalo.
Posebej se pa presrčno zahvaljujemo velerodnemu gosp dvornemu svetniku Josipu Pajku in častltim gospe dom uradnikom deželnega ln okrajnega sodišča in gosp. oskrbniku jetnišnice deželnega sodišča Juliju Rabitschu in prečastitemu g. kaplanu B rletu za Častno spremstvo rajnkemu. Nadalje bodi zahvala g. društvenikom »Certifikatista" in pa njegov m stanovskim tovarišem sodišča in ter kaznilniškem osebju, ki so izkazali rajnkemu tovarišu zadalo čast
Bog bodi obilen plačniki Ljubljana, dne 9. se p t 909.
-Uhajsia niktani
t
Brivski pomočnik
ao takoj *prasa« pri
Ivanu Potušek, brivcu
w Eraaju
3359-1
3358
domsko kolo
(znamka Puoh) se proda.
Stari trs st. 6 sli Vodna steza it L
Učenec
se sprejme
v trgovini I, Krivic na Dunsjski
eesti. 3 <50-i
3356 1
dr. R. Pipaš, odvetnik
Išče 89 zanesljiv in izurjen
T*
za več ur na  dan.  event. za stalno Ponudbe   z   zahevami  plače na
uorHvn^štvo    ^Slovenskega Narodau
f od „Pisar". :35 -i
n
]
C3
li ili
sprejme
na hrano in stanovanje
Katl Flis, Bleiw*isova cesta 11, I. nadstropje        2355 i
soba
lepo meblovana. na Miklošičevi cesti 10, (nasproti hotela „Union4*), se odda takoj. Razgled na cesto.
Več se po zve v ravnotam, v III nadstropju na levo.       3361 i
Zrli pe kupiti
posestvo
ki stoji prav bHzu tirne cerkve na deželi na Kranjskem in kjer je v hiši že gostilna in tudi pripraven prostor za trgovino. Zraven pa naj bod*- več aii manj   zem»jišča.    —    Ana Boinsr,
Škofje Loka st 82. 3357—1
kupiti ho^e   3348 1
dva Singerjeva
šivalna stroja
samo dobro ohranjena
A Hufner, PotiMK, pošta Litija.
15 čem spretnega
trgovskega sotruSnlka
prvo moč, izvežbanega v manufakturni in mešani stroki za glavno trgovino v Litiji in
prodajalko
s takojšnim vstopom za podružno trgovino v Kresnicah ob juž železnici. Plača po dogovoru.
Prijazne ponudbe je pošiljati na naslov: E. Elsner v Litiji. 1334—2
3* O'^^^<k't/S^i!5^lS'So^lS
Doktor
S354 1
pl. Foedransporg
Sv. Jakoba trg 2
zopet ordinira.
%#       a B a inženir-hidrotekt
VOdOVOdi Konradtachnik,rjnblj
honmizccUe, fcopuBflte urne
£epa soba
663 31
pctiasfiasvc succ stcv. 4.
ana
e
^^J^2f^^^3a^^^ o    ^Cja^C^fcHiiC iCJlsi^Pe^^s^e^^oe
Projekti in ixvr«tcv pri domači
specialni tvrditi (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe saustoiij).
v bližini deželnega dvorom ao Odda
<Dli z (ospodomo.
Izve se Soteska it. ■ v Ljub-ljaaL
3311—3
Sprejmeta so takoj izvežbana in zanesljiva
slikarska pomočnika
in učenec
pii Antona Stlpleifc. v Sliki pri L|«M|eal 8SS7 2
Dva dijaka
srednješolca nižjih razredov, ia boljše rodbine, se  sprejmeta na krajaO in stanovanje    Na razpolago je tudi klav r.
Več se izve v Prešernovi oliol
št 5. I nadstropje, desno.   3.36 s
Kupim dobro obranjene
sode za vino
od 15 do 25 hektolitrov. Naslov se izve pri upravniitvu
,Slov. Naroda-.
3131-8
Dijaki
se spre|meio
na hrano in stanovanje.
Ki*\ pove upravništvo „Sloven-skega Naroda**. 3^30—2
Gostilna
s prenočiščem za tujoe, z velikim prometom, v obljndeaem kraja na Grorerj*kem, večja železniška postaja,
se da na račun, ali pa tndi t# najem.
Naslov pove uprav niš t vo „Siov. Nerodau 3340 2
Zenitna ponudba.
56 let star vdovec brej otrofa v državni s^Šbi v prijavnem Juraju na dejeli, 3 letnimi dohodki 2000 f^ron, Si Seli neveste, stare od 35 do 45 let, g-o s cico ali vdovo brej otro^, /ci bi imela veselje do gospodinjstva in ne/^aj premoženja. Jfuharica ima prednost
te res^e ponudbe s slifo in polnim imenom naj je blagovolijo poslati do 12. septembra t909 pod šifro „2). 7 tgOO g" na upravništvo „Stov* Jfaroda".
S:*ka se t a j vrne. ^rro^a tajnost 3ajamčena 3318—2
Za šport iinroaet.
M« J*. W.eW.»»
Zaloga koles
Pack, (Styria), (lotos, Regent is dragih specialnih znank ter posameznik Mer.
3zposojevanje koles
prejem keks a emajliraaje, ponikUaje ter popravila
solitao ia ceao. 2954
14
Karel Camernik
OiUjau, Panjska cesta «. 9.
i Dijaki
ao aprejmejo na stanovanje in kramo v aUlior|evl allei it II.
Nad 25 let dobro idoča
pekarija
v lepem kraju na Gorenjskem, kjer je tndi letovišče in pride 800 do 1000 tujcev  na leto,  SO da  takoj pod
selo ugednisal pogoji v najem.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „Postarija"       3i79 6
Išče se
Barknra afcMenj rojenaKsmenšek. Pred 8 meseci je bivala na 194 Bakon Str. Ober Disteln P. Reklinghansen, Westfalskol Nemčija. 3227 4
Za njen naslov bi rad zvedel njun soprog: Zorho tilnik« Bon 2S7 Ckiakeim, Mlan U S. A
Dijaki
loe>l *i
Ceno
perje
■ s jasa f sne nevo ta kres prah«, kilo sivega perja, puljenega K 140 in boljšega K 2 40; kilo polbelega perja, puljenega K 4 —, kilo boljšega belega perja puljenega K 6*—, prima belega perja, kakor puh K 8—, kilo vele prima napel puha, belega K 10 — ; kilo napol maha, sivega K 52 , kilo puha sivega K 6 — in K 8 —, kilo puha sivega K 10—, kilo prsnega puha K 12*—.
»Narejene postelje«
iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z 2 zglavmcama, te dve 80x58 cm, zadosti napolnjeno,  z novim, sivim, očiščenim, košatim   in stanovitnim perjem K 16—, napol maha K 2o —, maha K 24—, pern ca sama K 9 —,   12 —,  14—, 16 — zglavnica K 3 —, 3 50, 4 — razpošilja po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594—21 Antoa Poleduak Oraz, Mariakilfstraaaa 11 B.
se sprejmejo
v deski zavod pod vodatvom iz-kniencfja Šolnika. 3.69-5 Informacije daje vodstvo zavoda, Cesta na Bolnik, vila tlorisu
fližnik
ali kiialea (najraje zakonski par brez otrok) ao sprejme. Mizarji imajo prednost. Pismene ponudbe je poslati do 13. t. m. pod „Hisnik" na upravništvo „Slov. Naroda", kjer se izve tudi naslov. 3331—2
Izurjen
i
Sukna
ln modno 32 9 5 Moto zn o&leke
Karel Kocian
tvornico za solno
v Humpoicu
Vzorci Iranko.
z večletno prakso, samostojen dela-! vec z izvrstnimi izpričevali, teli pre-{ meniti Slotbo Nastop s 1. novem-; brom t. 1. ali pa tudi preje. 3224—2
« Pojasnila daje Društvo odvetni-j Skih in notarskih uradnikov za Kranj-• sko ali pa uprav. „Slov. Naroda".
Za večjo trgovino na deželi se išče trgovsko izebražena   a;92—3
blagajničarka
s prakso. Ponudbe s prepisi spričeval, referencami in z navedbo zahtev naj se pošlje na tvrdko:
SLAVOJ JENKO,
nP€»dewa«aicl. Istra.
C. kr. avstrijske  jfff   državne železnice.
Izvleček iz voznega red >.
Odhod Iz LjaSljana QwL ioL)
7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (če* Podrožico), Celovec.
7*28 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
0*2e dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
ll-ao dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž žel., Beljak, (čes Podrožico), Celovec.
•S2 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
SB28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel.. Gorico, drž. žel., Trst, c kr. dri. žel.. Beljak, (čes Podrožico), Celovec
0*23 zvooor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (Čes Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin.
7*40 zvooor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje,
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. ar. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čes Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
0*4.2 zjutraj. Osebni tlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c kr. dri. iel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
7*2a zjutraj: Osebni vlak v Kamnik.
»s Oaeani vlak v Kamnik. Osebni vlak v Kamnik,
U  nemamfem S»0*».
lO'OO ponoOI: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih)
Prihod v LJnelfano (Južne ieleznlce) i
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draž dan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča.
3-52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žeL, čez Podrožico in Trbiž, Gorice, dež. žeL, Jesenic, Tržiča.
2*08 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4M5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro žico), Gorice, dri. žel.. Trsta c. kr. drž žel., Jesenic, Tržiča,
e*40 zvooor: Osebni vlak iz Berlina, Draž dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic
0"42 zvooor: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. drž. žel.. Gorice, dri. ieL, Jesenic Tržiča.
0-07 zvooor: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*08 ponoOI: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. dri. iel.. Gorice, dri. iel., Jesenic.
t L|«bl|sjso (driai
zjutraj: Osebni vlak is Kamnika.
lO-OO dopoldne: Osebni vlak is Kamnika
OHO zvooor: Osebni vlak is Kamnika
O'OB zvečer: Osebni vlak iz Kamnika, (Le ob nedeljah in pramikih).
Čast prihoda in odhoda so navedeni v srednja evropejskem času.
C. kr. driaTno-ielesnitlko ravnateljstvo v Trstu
s dobrimi iaprifievali, lito eiolbe Pismene ponudbo do 13» L m« pod „A A11 na uprav. „Sl. Naroda11.
2 dijaka
ao snrejmeta na Bianovanje
Naslov pove npravništvo „Slovenskoga
Narodau.
3343—2
ia boljših rodbin. 80 aprejmejo pri
boljši rodbini
na hrano in stanovanje.
Poisve se v Ljubljani, na Bregu 20, I nad tropje. tB4$-2
Elegantno
stanovanje v vili
s 4 sobami, verando, kopalno sobo in pritiklinami, 80 odda 88 mOSOC
november. 9341-2
Več se izve v stavbni pisarni P. Supančida, Šnblčeva ulica štev. 5.
Proda 80 pod ugodnimi pogoji in za nizko oeno
enonfltitropna hiša
na Selu pri Ljubljani, Poljaka oesta it. 20. 2596-27 Poizve se v pisarni dr. Frana Počka, odvetnika v Ljubljani, Stari trg it. 30.
Učenca
ia pekovsko Obrt, starega 14—15 let, sprejme takoj
Vladimir Skrinjar,
pekovski  mojster,  Javornlk, Boren] sko 3270-3
3šče se
Janez Ude, rodom iz Ljubljane, po poklicu pekovski pomočnik, ki se e izučil pri g. Brezina v Šiški. Delal je nazadnje v Celovcu, kjer je tudi menda dosiužil vojaščino.
Njegov naslov naj se izvoli naznaniti našemu upravništvu ali pa M.
Alojzu Anina, 103 Hortb Halatod Str., Ckleego, lil. 0 8. A   3371 -s
SODI
pi*8¥ moćni, za vino pripravljeni, en del od žganja, v obsegu
Od 1 50—70        od 1 130-290 h  „100—120 „  „ 250-450
n n HO- 130        „  „ 500-700
nadalje  sodi s  vratcl  od 800, 000, HOO, 1100, 1500. 1800, 4000 ia 8000 1 se dobe po prav nizki ceni pri tvrdki
. Rosner in drug
w  Mj|naSr»mSaizml     b93 93
polog Koalerjeeo pivovarne.
Redka priložnost!
Kupil sem od tovarne, ki jo je uničil požar, celo zalogo, krasnih, težkih
fUmttalh
33» -»
posteljnih ode]
v vseh najnovejših in najkrasnejiih vzornih, ki imajo Čisto neznatne, ko* maj vidne madeie od vode in pošiljam 3 kose 88 0 kron. — Od je ao za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in oaeb in ao jako tople in mehke. •TOM UUatA, o. kr. fin. nadetraš-nik v p. v Hdekodn na Čoikoaa.
..SLAVIJ A"
•  •  vssjenno zavarovalno banka v Pragi.  • • • m ffoadl t 44r407.08e-OI K. IspiaOoao odikodaiao Ia kapHeUje 98,323^86 36 K Po v*Ukogti druo^ vyomoa ^vtuvj^ra^ca naše države
Esvarajs posloajs m
Ufttvs sajkoUŠJ
..._
R+L
PVA
Naznanilo prodaje.
Upniški odbor konkurane mase Viktor atkerlja, trgovca v Ljubljani in na Igu je tkledoil, da se pusti prodati premoienjo Viktor Škerlja
na javni sodni dražbi.
Sodna dražba se bode vršila
dne 10. septembra t. I. ob 9. uri dopoldne
▼ Hodnika it- 24 in se bode potem nadaljevala prihod oje dni na Ifjn.
Prodajalo se bode rasno špecerijsko Mago» anltnono Mof ov kla-gs|ne, čevlji, vino, vozovi ter sploh v špecerijske trgovino spadajete blago
Prodajalo se bode posamezno v partijah ali skupno.
Upravitelj kenknrsne mase
dr Jran Jfovak,
odvetnik ▼ Izubijani, Dalmatinova nllea *t S.
33i6-8
dr. Kari Sturn
3332 2
vljudno naznanja
da je odprl odvetniško pisarno
v Črnomlju.
^% 4^ 4^ ^
Šolske knjige
za vse šole
v najnovejših odobrenih izdajah
ter 3349-1
ise šolske potrebščine v najbolji! kakovost!
priporoča po zmernih cenah
L. Schwentner
v Cjubljani
Prešernova ulica il 3 (poslople »Mestne hranilnice").
Šolske
za ljudske in srednje šole, učiteljišče in licej, za obrtne in stro-
:-: :-: :-: kovne šole :-: :-: :-:
ima
v najnovejših izdajah
v zalogi
„Narodna knjigarna"
v Ljubljani
o Prešernovih ulicah štev. I
HU7I0L
tvrdke Bergmann & dr., Dodan na L. jo in ostane najboljio vseh modernih barvil na laoe in se dobiva aa po barvanje v svetlo, rjavo in orno steklenica po K 2 50 pri
0. fettich^eUkheimn
v Ijabljaai.
2-4 krone na dan stalnega zaslužka. ■
osne) za prevzetje pletenega blaga ttfik »ne, ki bi na našem stroju delale doma za nase podjet|e. Pred-| znanja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka   Z majhnimi SSI nabavnimi   stroški   gotovs ek«l-
■stenca   Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju.   Zahtevajte vse-| kakor nas prospekt. 65o '40
Domače industrije trikotaže,
■Zagreb, Ilice 98 13. Naša  zastoontca v Ljubljani je
_ gospa Ivanka Marata ver, ar. ■ Patra nasip st 67.
M Bajec
naznanja si. p. n občinstvu, da se 356—37     nahaja njegova
vrtnarija
na Karlovski cesti št. 2,
cvetlični ;olon
pa pod Trančo.
Isdelovanto šopkov, vencev L ti Okusno delo In zmerne cene.
Velika zaloga suhih vencev.
:: Zunanja naročila točno.::
Št 26877.
S353 1
Ustanova
zo vzsolo debile.
Podpisani mestui magistrat razpisuje s tem ustanovo Katarine War« nussove za vzgojo deklic v znesku letnih 300 K za dobo treh let in sicer za leto 1910, 1911 in 1912 v podelitev.
To ustanovo podeliti je dvema deklicama iz sorodstva ustanovnice ali pa. ko bi] tokih ne bilo, dvema hčerama ljubljanskih meščanov.
Prošnje za podelitev te ustanove morajo biti opremljene z dokazili o sorodstvu oziroma ljubljanskem meščanstvu, potem o imovinskih in pridobitnih razmerah staršev dotičnih deklic, in jih je vlagati
do 30. septembra letos
pri tukajšnjem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. septembra 1909.
Županov namestnik:
Vonftina 1. r.
J^C 3^C 3^C      3^C 3^C
jKodni salon
Častitim damam priporoča
: klobuke:
le ujfnejšeoa okusa
M Škof - Vanck
n  peš Traa&i. u
Žaba kUtaU vetao prl-pravHaL Zato trti nad s trakt* ia rane cvetlice, z Um izfttrrtjoc. z
K X X X X x x
Izdajatelj in odgovorni orednik Raeto P uetoelemiek.
Razpis.
Ceearioe Elizabeto bolnioa v Novem mesta
3360 r
išče pomožnega zdravnika
z letno plačo 1800 K s prosto hrano in stanovanjem v bolnici.
Tozadevne prošnje naj se čim prej vlože pri vodstvu bolnioe v Novem mestu, katero tudi daje na vprašanje natančnejša pojasnila. V Novem ntestn, dne 6. septembra 1909.
Vodstvo cesarice Elizabete bolnice.
Od t2 do vštetega t9. septembra t. i bode v pritličju „/fa?odnega doma" v Ljubljani
grafična razstava
IS!
i'!1
Razstavljene bodo umetne reprodukcije stikt umetna tiskarska dela in afaidence domačih in tujih tvrdk, vse ijiedeno po najnovejših načinih.
Odprto od 9. dopoldne do 6 juečer brej presledka. Ustopnina 40 vin 3a osebo.
3352-1 r\az5tciuni cdscl<
Društva tiskarjev na kranjskem.
i! Ml lili illi!! i!
I
Povodom zadetka šole
priporoča
326>- 5
modna trgovina P. Magdić
£jubljana, nasproti glavne pošte
za dijake in dijakinje
Serilo, klobuke, čepice, majice, nogovice, rokovice, ežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, .-. .-. gumbe, moderce, telovadne čevlje itd. .-. .-.
'M
JFolske potretefl
vseh vrst
se dobe po najnižjih cenah
Narodni hipii
o PKJemMlh Dllcoh SI. J.
m ►:
s*
• 9
O  o ♦
F5^
zjf-MS"
7,
Jfajeečja isbira je samo v
9320 2
Ljubljana, Kastni trg štev. 5.
čei 3000 kom. jesenske in zimske obleke za gospode in dečke od 10 K višje, čez 1000 kom. površnikov in raglanov od 12 K višje, čez 3000 pelerin od 8 K višje, čez 15 000 kom. najnovejše kocfdkoije za dame in deklice, kakor jopioe, p al eto ti, mantibje, pelerine, kostume, krila in bluze, čez 2000 kom. oblek na otroke od 4 K vitje.
O* Beriiato vi6e
Lastnina In tisk »Narodne
7