XIX. letnik.	v Gorici, 6. aprila 1911.	14.	Številka.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU.
Državni zbor je razpuščen. Podpisani poslanci Vseslovenske ljudske stranke polagajo svoje mandate v roke svojih volilcev. Jasnega I očesa gledajo nas voje delo in z mirno vestjo pričakujejo sodbe svojega ljudstva. V nebrojnih shodih ste, cenjeni volivci, v navdušenem soglasju odobravali našo politiko in se veselili naših uspehov, neštetokrat nam j.e Vaše zaupanje vlivalo novega poguma v našem boju za Vašo staro pravdo. Zahvaljamo Vas danes za vse izraze Vaše ljubezni in Vaše zvestobe, ki dokazujejo, kako nepremagljiva stoji naša stranka, za katere prve služabnike smo se šteli mi kot Vaši zastopniki v državnem zboru.
Prezirano si bilo slovensko ljudstvo, z zaničevanjem so te ome-tavali narodni nasprotniki, z viška je gledalo nate tuje ti uradništvo. Naš prvi namen je bil dvigniti tvoj pomen. In to se je posrečilo. Brez pretiravanja smemo trditi, da te danes pozna cela naša država, da te uvažujejo narodi in stranke v nji, da jih ni malo, ki se te boje.
Tvoji zastopniki so zvesto branili vse, kar je tebi svetega in pokazali so neenkrat, da ne klonejo svojih glav pred nikomur na svetu, kadar gre za tvoje pravice. Bilo se je mnogo hudih bojev, ki so v njih tvoji poslanci stali v ospredju in pod vodstvom svojega načelnika pokazali strankam in vladi, da je zedinjeno slovensko in hrvatsko ljudstvo nevpogljiva sila, ki mora računati ž njo dunajski parlament in avstrijska vlada.
Štiri leta je doživela prva zbornica, izvoljena po splošni in enaki volivni pravici. Dovolj za prvič! Pokazala je svežo, mlado moč, zmi-sel za državo in ljudstvo, zlasti pa zmisel za ustavno življenje. Zdravo delovanje v državnem zboru je započeto z izpremembo poslovnika, pri kateri so v prvi vrsti sodelovali Vaši poslanci. Izpričalo se je pa tudi, da se v Avstriji ne da vladati proti veri in cerkvi, ne proti kmetu, pa tudi ne brez Slovanov.
V Ljubljani, dne 31. marca 1911.
Politična zavednost se je izredno povečala. Ljudstvo ve, da je država zavoljo njega, in da ima državno uradništvo edini namen služiti ljudskemu blagru. V ti zavednosti koraka ogromna množica, ki je zbrana v Vseslovenski ljudski stranki, na prvem mestu. Vaši poslanci so ponosni na Vas, dragi somišljeniki, ker vedo, da tako po-lit!čno zrela, tako načelno zedinjena četa ne more biti premagana.
Grehi prejšnjih dob še niso izbrisani. Še vedno se plazi med našimi narodnimi nasprotniki in med enim delom uradništva nespametna misel, da smo Slovenci manj vredni od drugih, še vedno sanjarijo ntkatere stranke o predpravicah uradništva nad ljudstvom, mest nad kmeti, Nemcev nad Slovani. Te zmote so krive, da je državna zbornica dve It ti pred ustavnim koncem dokončala svoje delo.
Zato pozdravljamo bližnji volivni boj, ki bo izčistil zrak in razbil mnogo starih zmot. V Vaši domovini bo brez dvojbe dokazal, da je Vseslovenska ljudska stranka enakopravna zveza vseh stanov našega ljudstva, da je v njenem taboru ves slovenski narod.
Hvaležni se spominjamo svojih najožjih prijateljev, pravaških zastopnikov hrvaškega naroda, ki so se z nami enih misli in enega sp^a združili v eno četo in, se zavedamo, da je ta zveza začetek nove srečnejše dobe za ves slovanski jug naše države. Zahvaljimo tudi zastopnike čeških kmetov in v?e stranke Slovanske zveze, ki so nas podpirale v našem boju. Hvaležnega spomina na nje ne izbriše nobena sila iz naših src.
Štiri leta našega dela in naših bojev so minula. Cisto smo ohranili zastavo Vseslovenske ljudske stranke, ki ste nam jo izročili v varstvo. Moč nam je krepila zavest, da uživamo Vaše zaupanje, in da je svet boj za duševni in gmotni blagor naše lepe domovine in njenega ljudstva. Lahko se je bojevati s tako zvesto armado, kakor je naša Vseslovenska ljudska stranka. Zvesta sebi, zvesta ljudstvu, ki je ustanovljena zanj, pojde v nove boje in k novim zmagam. Živela !
Dr. ^Kr^k Dr. Žitnik Plšek Pogačnik Povšc Roškar
Dr. Šuštaršič Dr. Benkovič Demšar fon
Gostinčar
Grafenauer
Dr. Gregorčič Dr. Hočevar Dr Verstovšek Jaklič Jarc
Dr. Korošec
Izhaja vsaki četrtek ob 8. url popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znata ■a celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, ia druge dežele Izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna" v Oorld, ulica; Vet-turini St. 9.
:>c
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke, se prodajajo v tobakamah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po S vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Pastirček Pepče.
Črtica — 1910. 14. IV.
Spisal: S m u d i n s k y.
(Konec.)
— Veš kaj, Jakob, pretreslo me je ob pogledu na la prepad in nekaj groznega je vstalo v moji duši. Vzemi no, Jakob, onole lestvo tam pod skalo, ki smo jo rabili, ko smo nosili iz brezna led, in poglej, kaj more neki biti to strašno.
Storil je Jakob, kot mu je velel Boštijan, kajti tudi v njem se je porodila misel, da bi bil morebiti otrok padel v prepad. Molče je splezal po lestvi nizdol in pogledal na dnu okoli. In glej groza! Tam ob strani je ležal Pepče ves s krvjo oblit. Prekrižal se je Jakob in pokleknil ob njegovo telesce in zmolil očenaš za njegovo dušico. Potem je pa zadel mrtvega Pepča na svoje rame in splezal po lestvi iz prepada.
Boštijan se je odstranil, brž ko je splezal Jakob nizdol, kajti njegovo srce mu je že vnaprej pravilo nekaj groznega. Tam je stal vzadaj pod ono visoko smreko in čakal najhujšega. A ko je zagledal Jakoba in na njegovi rami Pepčka, je zajokal tako naglas, da so zatrepetale celo stoletne bukve in mogočne smreke, kot da bi tudi one občutile vso veliko žalost, ki je prešinila srce nesrečnega očeta.
Vzel je Boštijan Jakobu Pepčka, ga položil pred se na tla in bridke solze so izpirale Pepčkov s krvjo obliti obraz —----------
Dolgo je jokal oče ob mrtvem telesu edinega otroka. Oh, ti usoda, ti si bridka! Pobereš nam, kar nam je ljubo in drago. Ženo si mu umorila in brž za to izgubo ga je doletela druga, ugrabila mu je edinega otroka. Sam je ostal v tej dolini solz, sam brez tolažbe...
Že se je skoraj približalo solnce zatonu, ko je zadel Jakob zopet Pepčka
na rame; Boštijan je šel za njim z upognjeno glavo in z žalostjo v srcu...
Po oni poti, po onem klancu so nesli Pepčka, po katerem je šel davi v jutro, ko ga je obsevalo prvo zlato jutranje «olnce. In sedaj? Mrtev, brez življenja, brez žalosti, brez solz. Ravno tako se je zgodilo ž njim kot se dogaja dannadan z zlatim solncem. Zjutraj vstane lepo mlado in gorko, a že po enem kratkem dnevu zatone mrzlo in brez moči. Tudi danes že umira in poslednji njegovi žarki poljubljajo mrtvi Pepčkov obraz — — —
Dospeli so v vas. In začudili so se vsi vaščani in zajokali, zakaj vsi so ljubili Pepčka, mirnega in zamišljenega otroka. Nobenega ni razžalil, nobenemu ni storil krivice, ise so ga videli, ko je sedel pod lipo pred hišo in gledal s svojimi velikimi in sanjavimi očmi zamišljeno tja doli po dolini in že ga ni več.
Prišli so pred hišo in ravno tedaj je prišel tudi duhovnik in pred njim
cerkovnik s križem, da odnesejo Bošti-jana ženo, Pepčku mater. In pribili so na krsto pokrov, a ni se imel kdo jokati ob teh udarcih. Boštijan se je izjokal, v njegovem očesu ni bilo več solz. Pepče je pa ležal na klopi pri peči tih in miren —-----------
Odnesli so mrliča. Žalostno so zapeli zvonovi. Njih glas je odmeval daleč in zaplaval v večnost.
Prišli so ljudje od pogreba, a mrtvaškega odra niso spravili, slame niso zažgali. Na oder so položili Pepčka
in prižgali ob njeni sveče----------------In
njegov obraz se je držal zadovoljno kot bi hotel reči mamica iskal sem te in sem te našel.
Drugi dan so ga zakopali. Zakopali so ga tik njegove mamice tam pod vrbami žalujkami. Tam počiva sedaj na strani svoje ljube mamice, ki jo je tako zelo ljubil. Na široko se klanja nad obemi grobovi žalujka in v njeni senci počiva Pepče s svojo drago mamico...
Veliki dogodki.
Veliki dogodki se odigravajo v Avstriji. Parlament za parlamentom se razpušča. Ko si vlada ne more pomagati se svojim krivičnim sistemom iz kake zagate, pa pošlje poslance domov. To je za njo lahko delo, a avstrijski narodje trpe. To ne bo moglo več dolgo trajati. Velika večina avstrijskih podanikov je slovanska, a kljub temu vlada v Avstriji vedno še nemški sistem: Vlada skrbi le za Nemce. Visoke šole imajo v Avstriji skoraj izključno le Nemci, službe dobivajo le Nemci, podpore dobivajo skoro izključno le Nemci, železnice se gradijo večinoma le za Nemce, uradni jezik je nemški I To je vnebovpijoča krivica, ki se mora enkrat za vselej presekati. Slovanski narodje morajo postati enakopravni z Nemci. Slovanom se morajo dati potrebne šole in odpreti vrata v vse uradniške službe.
Za to veliko vprašanje je šlo v pravkar razpuščenem avstrijskem parlamentu. Enakopravnosti nam niso hoteli privoščiti Nemci in nam je ni hotela dati c. kr. avstrijska vlada. Bivši parlament je bil nesposoben, da bi to veliko vprašanje rešil. V njem je bilo vse preveč ostankov iz starega parlamenta. Prišlo je potom splošne in e-nake volivne pravice vanj še vse preveč starih liberalcev pa tudi preveč navideznih katoličanov, ki imajo svoje ka-toličanstvo le na jeziku, v dejanju pa ne priznavajo niti prvega katoliškega načela: pravičnost.
Ob razpustu poslanske zbornice pravi vlada v razglasu: „Vlada se je trudila na vse načine, da bi razmere uredila, a pogojev opozicije ni mogla sprejeti. Po mnenju vlade je v lej zbornici mogoča le večina, ki je narodno nepristranska."
Te poslednje besede podpišemo radi. V avstrijskem parlamentu ne bo miru, dokler ne pridejo vanjo možje, ki bodo pravični vsem narodom. Prepričani pa smo tudi, da so taki možje, kakršni so sedaj v ininisterstvu, ki so zvezani z nemškimi liberalci in svobo-domiselci, za vodstvo popolnoma nesposobni. Zato bi bila morala nesposobna vlada še prej odstopiti, ko zbornico razpustiti. Novo vino v nove mehove!
Katoliško ljudstvo naj se vzdrami in naj voli v državni zbor le prave katoliške može, ki se ne bodo le imenovali katoliške ali krščansko-socialne, ampak bodo v dejanju spolnovali katoliška načela pravičnosti in enakopravnosti in bodo znali temeljito pomesti z vsemi krivicami, ki jih sedaj prizadeva c. kr. vlada. Vr tem zmislu pišejo bivši poslanci S. L. S. v svojem oklicu na slovensko ljudstvo: ..Pozdravljamo bližnji volivni boj, ki bo izčistil zrak in razbil mnogo starih zmot!"
Veliki dogodki se vrše sedaj v Avstriji. Za take dogodke potrebujemo katoliških mož, ki katoliške nauke poznajo in jih v dejanju izvršujejo. Ko bi vsi katoliški narodje v Avstriji volili t$ke može, bi bila sprava mogoča, 'fcor bi bilo vsem v največjo korist.
j Na noge torej, dragi volivci! Pojdimo vsi v volivni boj s prepričanjem, da morejo Avstrijo in njene narode rešiti le katoliški možje. Storimo svojo dolžnost, kakor smo dolžni pred Bogom in pred ljudmi! Naj bi se v polni meri izpolnila želja naših vrlih bivših poslancev, ki jo izražajo v svojem oklicu :
„Pozdravljamo bližnji volivni noj, ki bo izčistil zrak in razbil mnogo starih zmot."
Kako je v Ameriki.
Cleveland, 19. marca 1911.
Dragi g. urednik! Sprejmite od Vašega rojaka kratko sporočilo, kako se nam godi tu, daleč, daleč od naše mile domovine, v tujem svetu! Mogoče bodo te vrstice zanimale Vaše čitatelje in posebno pa tiste, ki se nameravajo podati preko širnega morja k nam v Ameriko.
Tukaj v Clevelandu je slabo, kar se dela tiče. Nič dobrega ni. Pa ne samo v Clevelandu, ampak tudi po celi severni Ameriki je malo zaslužka. V Clevelandu je na tisoče brezposelnih delavcev, ki se klatijo po mestu ali pa od tovarne do tovarne, iskajoč delo in zaslužek. V Clevelandu imamo sicer mnogo najraznovrstnejših tvornic, a povsod je malo dela, ali pa delavcev preveč.
Mesto Cleveland je jako veliko. Lego ima krasno. Sveži veterček pihlja venomer. Tik Clevelanda je velika reka, po kateri vozijo parniki blago in ljudi v druga ameriška mesta. Promet na reki je velikansk.
Največ Slovencev je naseljenih v Clevelandu in v bližnji okolici. Vseh skupaj nas je gotovo nad 15.000. Imamo tudi mnogo slovenskih trgovin in krčem. Pa tudi slovenskih društev imamo vse polno. V Clevelandu imamo tudi slovensko cerkev, v okolici pa ste še dve. V Clevelandu bodo začeli to leto zidati novo slovensko šolsko poslopje, ki bo stalo 40.000 dolarjev.
Tukaj je jako lepa navada, da se zberejo ob nedeljah naši šolski otroci v šolskih prostorih in potem odkorakajo skupno v cerkev in sicer pred altar. Navzoči so tudi učitelji, ki nadzorujejo otroke pri sv. maši.
V Clevelandu so ob nedeljah krčme in gostilne zaprte. Ne sme se ne prepevati, še manj seveda razsajati. Vse mora biti lepo tiho. To je lepo. Mi Amerikanci smo naprednejši kakoiv-Vi, v stari domovini, kjer se ob nedeljah zapravi največ denarja in se naredi največ neumnosti.
Redarji nosijo pri nas prepasano palico in samokres. Palica je dolga pol metra. Palica je polna svinca in jo rabijo ob prepirih in pretepih. Uže marsikatero bučo so razbili in uže marsikateri amerikanski hrbet je občutil trde bunke teh palic.
Življenje — pijača in jedača — pa je pri nas poceni. Meso je jako ceno, enako moka in kruh. Polovico ceneje kakor pri Vas je tukaj.
V naših rudnikih je slabo življenje. Štrajki so na dnevnem redu zaradi trdega dela in slabih plač. V enem kraju Iraja štrajk uže eno leto. tako, da je gorje prizadetim družinam.
Nesreče v rudnikih pa se kar vrste. Ne mine dan, da bi se kateri delavec ne ponesrečil v rudnikih. Slabo, jako slabo, je preskrbljeno za uboge rudarje. Delodajalci se malo zanimajo za to, če podsuje katerega, če zgubi družina svojega očeta, mati svojega sina itd. Človek jim je orodje, s katerim se igrajo kakor s palčico. Delavec gre zjutraj zdrav na delo, zvečer pa ga ni domov. Družina ga nestrpno čaka. A mesto njega pride na dom delavec, ki pove družini, da ga danes ne bo domov, ker ga je podsulo. Žalostno, kaj?
Pa tudi težka in umazana dela so po naših rudokopih, zelo nevarna in nezdrava. Zato svetujem ljudem v naši stari domovini, naj se sedaj ne selijo v Ameriko, ker bodo ta korak bridko obžalovali. Nikomur ni treba siliti samemu v nesrečo! Saj nesreča pride sama, brez da bi jo iskali.
Konečno Vam voščim, g. urednik, srečne in vesele velikonočne praznike, kakor tudi vsem rojakom v moji stari goriški domovini. (Prosimo, oglasite se večkrat! Op. ured.)	F.	J.
Politični pregled.
Krščansko sooljalnl kandidati na Dunaju.
Uradna korespondenca krščanskosocialne stranke »Austria" javlja, da bo krščansko-socijalna stranka kandidirala vse dosedanje bivše poslance, izvzetnši Axmanna, ki je bil radi znanih škandalov izključen iz stranke.
Odkupnina kmetov v Bosni.
Bosensko-hercegovski sabor je pričel 3. t. m. razpravljati o vladni predlogi glede na odkup bosenskih kmetov. Predloga namerava pospeševati prostovoljen odkup kmetov potoni deželnega posojila.
Albanska ustaja.
Minoli teden so ustaši obsedli mesto Tuzi ter se že pripravljali, da bi se pomikali proti Skadru. Ali turški vojaki so jih pri Tuzi napadli ter jih porazili. Turki so imeli 50, Albanci pa 30 mrtvih. Ustaši so se umaknili v gore. Turški vojaki jih zasledujejo in bodo najbrže s pomočjo ojačenj udušili usta-ško gibanje.
Črnogora je tudi deloma mobilizirala vojaštvo.
Darovi.
Jubilejni darovi za »S I o v e n-sko si rotišče":
Dr. Josip Ličan, profesor bogoslovja za šesti obrok 20 K; Andrej Mozetič (Kovačev) Dornberg 50 vin,; za prodano knjižico „Socijailno vprašanje"
1 K; Josip Patek, klepar 1 K; gospa Terezija Mercina 2 K; Franc Kofol, krojač Volče 50 vin.; gospa N. Pordon v Gorici 2 K; Josip Srebernič, Dol. Cerovo 20 vin.; v nabiralniku v gostilni gosp. Josipa Gorjanc 2 K; Nekdo v Gorici 20 K; P. n. gg. munsignor Franc Ca-stelliz, rektor centr. bogoslovnice, 5 K; monsignor Iv. Kolavčič v dušni blagor pok. Katarine Fogar in v znak spoštovanje do družine Fogar 20 K.
Knjižnico: Razglašenje Gospodovo so preplačali: n. n. gg. Henrik Černigoj, vikar v Lokavcu, 5 K, Iv. Vodopivec, kaplan v Kanalu, 2 K, Josip Ivančič, provizor v Šebreljah, 5 K, Jos. Kos v Dol. Trebuši, 2 K, Franc Marinič, župnik v Kojskem, 2 K, Fran Kranjec, župnik v Šmarjah, 2 K, Val. Pirec, provizor v Čepovanu, 2 K, Anton Bratina, vikar v Kostanjevici, 5 K, Andrej Uršič, župnik v Šlovrencu, 2 K, Anton Jakončič, posestnik v Gorici, 2 K, svetnik A. Šantel 2 K, F. Mežnaršič, administrator,
2 K, M. Štrukelj, vikar v Čezsoči, 3 K, Jož. Omers, župnik v Sežani 3 K, Franc Črv, vikar v p. 2 K, Ignacij Valentinčič, dekan, 5 K, I. Marzidovšek, c. in kr. vojni kurat, 6 K, Štef. Kodermac v Šempasu 5 K, Jakob Sila, katehet v Trstu, 2 K, Ivan Frankč v Oseku 4 K, L. Cigoj v Lokvah 2 K, Andrej Lašič, c. kr. okr. šolski nadzornik, 5 K, Franc Sila, žup. opravitelj v Trstu, 3 K, Iv. M. Martela-nec, žup. na Proseku, 3 K, Ivan Franke v Štjaku 2 K, Anton Plesničar, župnik v Kožbani, 2 K, M. Sila, dekan v Tomaju 2 K, Jos. Zupan, župnik v Dolini pri Trstu 2 K, Franc Pančur, c. kr. profesor, 2 K.
Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Za »Al oj zij e v išče":
Veleuč. g. Fran Orešec, prof. K 1 OJ; slavno županstvo Grahovo o. B. K 20; preč. g. Fran Ziach, župnik K 5; preč. g. Karol Čigon, vik. v Vojščici 1 Stič K 26; preč. g. Franc Andrejšek, vik. v Sedlu K 5; N. N. K 20; veleuč. g. dr. J. A. Ujčič, prof. teol. K 5; slavna »Hranilnica" v Kobaridu K 50; preč. g. Josip Kos, kurat, D. Trebuša K 216.
Iskrena hvala vsem! Bog plati!
Domače in razne vesti.
Javno češčenje presv. R. T. bo v
nedeljo dne 9. t. m. v Novakih in v Štanjelu.
Petdesetletnica gorlškoga deželnega zbora. — Danes je petdeset let, odkar je bil slovesno otvorjen in se je sešel prvič goriški deželni zbor. Deželni glavar je bil takrat g. VVilhelm grof Pace, njegov namestnik g. Karol Doljak.
Današnja priloga vsebuje načrt novega občinskega reda, katerega je izdelal dež. odbor in bo imel o njem sklepati deželni zbor. Storili smo to, da seznanimo naše čitatelje z nameravano preosnovo občinskega reda ter jim damo priliko, da ga proučijo in stavi'o glede raznih določb svoje pomisleke ali nasvete. Take nasvete bomo mi drage volje priobčevali, ne glede na to, ali se mi ž njimi strinjamo ali ne.
Volilno gibanje. Priprave za nove državnozborske volitve so se pričele več ali manj že po celi Avstriji. Kandidirali bodo z malimi izjemami skoro povsod bivši poslanci. Tam, kjer so ostale pri zadnjih volitvah posamezne stranke s svojimi kandidati v manjšini, postavile bodo letos zopet svoje kandidate in boj bo tam pri sedanjih volitvah še hujši nego je bil pri zadnjih.
Na	Slovenskem se	bode bil	boj
med kandidati S. L. S. in pa med slovenskimi liberalci. To je pa gotovo, da
S.	L. S. ne izgubi nobenega mandata, marveč da si še kak mandat pridobi,
Na	Češkem so izprožili koj	pi
razpustu	državnega zbora	nekateri	m
sel,	naj	bi ostale češke	stranke brez
vsakega boja na svojih dosedanjih pozicijah. Ali ta misel ni prodrla. Najhujš., bode .predla na Češkem Mladočehom, ki bodo izgubili na agrarce in na drugi stranke marsikak mandat.
Tudi v Galiciji se nadeja ljudsko, stranka, da dobi pri sedanjih volitvah več mandatov.
Dr. Rybar je na volilnem shodu \
,,Narodnem Domu" v Trstu, ki se ji vršil v nedeljo, izjavil, da ne vsprejme kandidature za predstoječe državnozborske volitve.
„Fon — poslanec za nič". — Take trohi trobenta iz Gosposke ulice. Ta štima ugaja pa le liberalcem, nam in našim pristašem uže ne I No, pa saj tako mora tudi biti! Kar je našega, je vse za nič, kar je liberalnega je vse najboljše. Tako ni liberalcem za nič poslanec Fon — za nas je dober; »Šolski Dom" ni za liberalce za nič — za nas je dober, »Centralna posojilnica" ni za liberalce za nič — za nas je dobra; vse naše gospodarske naprave, ki cve-tejo, so za liberalce za nič — za nas so dobre I
Zdaj pa obrniinč pečenko ! Državni poslanec Lojze Štrekelj ni za nas poslanec za nič — za liberalce še manj (saj to sami pravijo!); »Trgovsko-obrtna zadruga" ni za nas za nič — za liberalce še manj (saj to čutijo na lastni koži!); hotel »Siidbahn" ni za nas za nič — za liberalce še manj (oj kolikokrat so ga uže prekleli!); »Mizarska zadruga" v Solkanu ni za nas za nič — za liberalce menda tudi (sicer bi ne šla „fuč" in bi je ne »skantali"!).
Tako »Soča" ! Sedaj lahko kihneš ! In mi ti zakličemo: Še nekaj čaša tako nizdolu, pa boš kmalu za n*č!
»Jupe culotte". — Naš zadnji članek pod tem naslovom je bil splošno odobravan, in nek priznan liberalec je rekel ves vzradoščen, ko ga je čital: »Ta je spet enkrat pametno povedana! članek podpišem rad z obema rokama!“ Tudi v inteligentnih ženskih krogih je bil članek odobravan. V rokah imamo pismo ugledne dame, ki nam je čestitala, da smo tako odločno nastopili za čast in dostojanstvo žensk, ki jim pri-(D&lJe v prilogi.)
Priloga »Primorskemu iisfu“ št. 14. z dne 6. aprila 1911.
četi, a proti pačenju in nečimernosti onih redkih slovenskih potratnih dam, |;i ne vedo več, kako bi trosile d, nar za lišp. — Le liberalnim mladičem pri „(ioriški slovenski mladini" ni bil po-všeči naš članek I No, ne zamerimo tem „važnim faktorjem", da se zavzemljejo za ženske hlače I V »Sočo" so se zatekli in tam bruhnili na nas zaradi na-Jega članka o ženskih hlačah smrad, ki prav nič ne pristoja mladim ljudem. Dobro, da jih poznamo I če so imele pri zadnji predstavi v .Trgovskem Dolini" »Ženske hlače" zgubo, jih bodo še imele! „Goriška slovenska mladina" ne pride daleč s takimi predstavami. Tudi mi ne bomo podpirali take „skisane predstave" goriških mladičev. To naj si zapomnijo krogi „Goriške slovenske liberalne mladine".
Sneg v pomladi. — V torek ponoči je začelo po naših gorah snežiti. Vslet tega je postalo tudi pri nas v dolini še precej hladno.
Nevihte. Iz cele Ogrske se poroča o nevihtah. Temperatura je vsled tega padla in mraz je napravil še precejšnjo Škodo na polju. Začelo je tudi snežiti.
Tudi iz Rusije prihajajo vesti o nevihtah, ki trajajo že več dni. Pripetilo se je na morju tudi več nesreč.
Gorko pomiad In vroče poletje pro-rokuje vodja meteorologičnega zavoda v Zurichu dr. Maurer.
Poskušen roparski umor. — 19-letni mizarski pomočnik Fran Orel, doma iz Šmarij pri Vipavi, je v sredo prišel v stanovanje Lloydovega magacinerja Hafner v Trstu s pretvezo, da ga je poslal mojster, da vzame mero od pohištva, ker je neka druga stranka naročila enako pohištvo. Doma je bila g.a Hafnerjeva sama, ki je sedla na divan, medlem ko se je Orel navidezno pečal z delom. Nakrat pa je skočil Orel k njej ter jo z nožem zabodel v vrat. Hotel je nato pobegniti, a gospa je imela še toliko moči, da je skočila za njim ter ga zaprla v neko .sobo, kamor se je zatekel, ker je zamenjal vrata. Prišli so redarji ter fanta aretirali. G.a Hafnerjeva je izpovedala, da je hotel Orel najbrže ukrasti srebrne predmete, ki jih je zagledal v neki omari, medlem ko je meril.
Tajnostnl aretaciji v Miljah. — Dne 5. marca t. I. je umrl v Sveti Brigiti blizu Milj (Muggia) 72letni Anton Alarc, posestnik in kmetovalec, bivši črevljar. Par dni po njegovi smrti se je raznesla vest, da je rajni na smrtni postelji razodel, da je'med 1.1874 in 1876 s sodrugoma Jožefom Babič, posestnikom več hiš in ene trgovine v nekem kraju blizu Milj, in Petrom Marconi, posestnikom blizu tam, izvršil roparski napad na poštni voz med Podgradom in Materijami blizu Gredišča; potegnili so verigo črez pol, da se je voz prevrnil, potem pa, odeli s krinkami, ubili postiljona in nekega potnika, doktorja, in oropali 70.000 goldinarjev. Ta vest se je zdela vsem tembolj verojetna, ker so se imenovani okoli teh let res naselili blizu Milj in si nakupili posestva. Poštna direkcija v Trstu je na vprašanje odgovorila, da sta se okoli tega časa izvršila dva poštna ropa svoje čase v Istri na dnevnem redu), in sicer 1872., pa med Pazinom in Plo-minom, in 1876., toda med Puljem in Sanvinčentoin. Tudi se pri nobenem teh rupov ni zgodil noben umor. Mogoče je, da se je poštni rop, ki so ga izvršili trije imenovani, zgodil še preje, ali pa e ljudski glas prvotno vest veliko preuredil. Ljudje so govorili, da je Anton Marc povedal o svojem zločinu v spovedi, pa takoj se je v miljski cerkvi n,uanilo, da je bil za i/.povednika don Guerra, o katerem je z absolutno gotovostjo izključeno, da bi bil spovedno tajnost prekršil Mogoče je kdo prisluškoval, najbolj verojetno pa je, da je raini po izpovedi, da odide iz sveta popolnoma pomirjen, celo stvar poveril
kaki zaupni osebi z naročilom, da nekaj časa po njegovi smrti opozori oblast na njegovo dejanje. Oblast je res že Jožefa Babiča in Petra Marc*zaprla in odvedla v Koper; tudi je konfiscirala več listin pri njih. Sodišče zdaj poizveduje, če se je v imenovanih letih obravnaval kak slučaj ropa in kakšen.
Morilec tržaških kočljažev aretiran? Pred par dnevi je prišel v Trst v spremstvu neke Ženske in enega enoletnega otroka iz Amerike nek 30 letni mož, ki je vzbudil pozornost policije. Tega moža so zasledovali in v soboto zvečer aretirali. 0 vzrokih aretacije policija molči, (iovori se pa po Trstu, da je to morilec tržaških koči-jažev, ki je bil po izvršenih zločinih izginil. Pravijo, da je to nek Faust Se-reni, ki je bil v kontuinaciji obsojen od sodišča v Veroni na 20 let ječe. To pa zato, ker je umoril in oropal prec par leti v vlaku med Rimom in Ankono nekega inženirja in seje kazni odtegnil z begom v Trsi, kjer je izvršil znane umore na kočijažih.
Okamenelo truplo. — Pred kratkim so izkopali na mestnem pokopališču v Celju truplo nekega 89letnega inoža v navzočnosti okrajnega zdravnika, da je prenesejo v rodbinsko rakev. Truplo je bilo v veliko začudenje navzočih popolnoma ohranjeno, celo siva brada in lasje. Zdravnik je konstatiral, da je truplo okamenelo. Ta slučaj je jako redek, posebno ker truplo pred pokopom ni bilo balzamirano.
Mestne novice.
O barbarskem činu goriškega magistrata ob zadnjem ljudskem štetju
nam pišejo z dežele: ,.Italijani pri go-riškem električnem tramvaju so torej odklonili ubogega delavca, ker se je zapisal med Slovence. Vprašamo pa, kdo se vedno vozi s tem tramvajem? Vsa-kikrat, ko sem bil v Gorici, sem opazil velike narodnjake, kako so moško sedeli v elektr. vozovih. Tudi po goriških ital. štacunah se še vedno kur derejo Slovenci iz mesta in z dežele. Italijani nas torej podijo vun, a mi se kljub temu sami silimo k njim! Ali se smemo potemtakem pritoževati? Spametujmo se najprej sami I"
Te besede naj goriški Slovenci v mestu in okolici dobro premislijo in naj vendar enkrat začnejo nastopali kot Slovenci — možje I
Odhod vojaštva. Včeraj zjutraj so odšli tuk. domobranci na svoje poletne postaje, Kojsko, Kobarid, Volče itd. One oddelke, ki so se podali potom železnice v gore, je spremljala do postaje drž. žel. godba 47. pešpolka. V Brda odhajajoči oddelki so korakali ob zvokih lastne fanfare. V mesto se povrnejo začetkom oktobra.
Smrtna kosa. — Dne 29. m. m. je umrl kancelar v bolnišnici usmiljenih bratov, o. Osvald Palme. Pokojnik je bil doma iz Tannvvalda pri Libercali. Bil je splošno priljubljena oseba. N. p. v m.l Na cvetno nedeljo, to je 9. aprila t. L, bodo trgovine z jedilnim blagom do poldne odprte.
Porotno sodišče. — Pred prihodnjo poroto pri goriškem porotnem sodišču se bode vršila kazenska obravnava zaradi likvidirane »Banke popolare". Obtožba obsega 64 strani.
Iz goriške okolice.
g Vabilo k pasijonski Igri, katero bode predstavljajo „Kat. delav. društvo" v Mirnu na oljčno nedeljo 9. aprila t. I. točno ob 37a uri pop. v »Društvenem domu“. Spored je sledeči: Prolog. l.De , anje: a) Kristusov slovesni uhod v Jeruzalem ; b) Marija Magdalena mazili <ristusa; c) Kristus se poslovi od svoje
Matere. 2. Dejanje: a) Živa slika: Daritev Melkizedekova — predpodoba daritve sv. inaše. Pelje, b) Umivanje nog ; zadnja večerja. 3. Dejanje: Živa slika: Od svojih bratov prodani Jožef — predpodoba Kristusa, katerega je Judež izdal za 30 srebrnikov. Petje. 4. Dejanje: Kristus na vrtu Getzemani. 5. Dejanje: Kristus pred visokim zborom in Kajfoin.
6.	Dejanje: a) Peter zataji Kristusa; b) Kristus pred Pilatom. 7. Dejanje: a) Živa slika : daritev Abrahamova — pred-popodoba daritve Kristusove. Petje, b) Judov obup; c) križev pot. 8. Dejanje :
a) Živa slika: Bronasta kača — predpodoba Kristusove smrti na križu. Petje.
b) Križanje; c) Kristus umrje na križu.
9.	Dejanje: Kristus toži na grobu nad nehvaležnostjo ljudstva. Petje. Vstopnina: Sedeži I. 2,- K.; 11. 1-50 K.; III. I.-- K. Stojišča 40 v.; otroci 30 v.; galerija fiO v. Ker je s prireditvijo združenih mnogo stroškov, sprejemajo se radovoljno preplačila, katera se bodo tudi v časnikih objavila. Ker se ni na slovenskih odrili nikoli priredil t taka igra v takem obsegu, sodeluje namreč čez 60 oseb, pričakuje obilne vdeležbe z vsem spoštovanjem	odbor.
g Iz Dol. Vrtojbe. — Pri nas je za vedno zatisnil oči mladenič Albin Gorkič v 23. letu svoje starosti in sicer v noči od petka na soboto. Pokojnik je bil črkostavec v „Narodni Tiskarni" v Gorici. Bil je dober, krščanski mladenič, kakoršnih je malo dobiti. — Pogreb, ki se je vršil v nedeljo po-poludne, je bil sijajen. Najprej je šel križ potem krasen venec s slovenskim trakom, katerega je položilo na grob osobje »Narodne Tiskarne", nakar so šli tiskarji. Za tiskarji so šli člani tuk. »Čitalnice" z vencem in z zastavo, potem duhovnik in krsta in nepregledna množica ljudi. Na grobu je govoril vodja »Narodne Tiskarne" Lu k e Žič in se z ginljivimi besedami poslovil od ranjkega, tako da je ljudstvo na glas ihtelo. Govoril je tudi naš domačin Gorkič, ki se je poslovil od ranjkega v imenu društva »Čitalnica". Pevci so mu zapeli žalosti nke pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. Blagemu pokojniku svetila večna luč. Hudo prizadetim starišem naše prisrčno sožalje!
g Z Vrha nad Rubijami. — Malo-katerikrat prineseš, dragi „Prim. List", kako poročilo iz naše vasi. Danes pa naj ti povemo, da tudi pri nas ni vse tako, kakor bi moralo biti. Uže mnogo časa namreč nimamo cerkvenega polja v naši podružni cerkvi. Tiho je. Ljudstvo pa ni zadovoljno s tem. Želi namreč, da bi se vprašanje o cerkvenem petju vendar enkrat uredilo. Saj se vleče uže dovolj časa. Zgodi naj se to v čast božjo in v čast naše občinel Uredimo stvar torej kakor dobri, .zreli, pošteni možje in prenehajo naj malenkosti, katere niso vredne, da ovirajo vzdrževanje cerkvenega petja. Saj, kar damo v čast božjo, damo sebi v prilog! Bližajo se sveti velikonočni prazniki, in za te praznike naj se stvar uredi, da bodemo veseli Vstajenja Gospodovega!
g Kojsko. — Koliko sramote mora naša občina prenašati vsled surovega postopanja tukajšnjih »Sokolov"! pne 19. pr. m. so nastopili prvič naši mladeniči v „orlovskem‘‘ kroju ter priredili izlet v VipolŽe. Ob 2. uri popoldne so se vrnili k popoldanski službi božji v Kojsko, kjer so jih napadli tukajšnji »Sokoli" s psovkami, liden je bil tako predrzen, da je celo v cerkvi Cukal. Po dokončanem blagoslovu jih je spremljala liberalna drulial do konca vasi ter jih zmerjala. To je „narodno-napredno“ kaj ne, očka Miha in s;nJek načelnik?
Istega dne zvečer je prišlo do napada, kjer so zopet pokazali svojo liberalno korajžo snežatski kamen-metalci na primeren način, kakor pred časom v Benediktovi krčmi, zakar jim je bilo nakazano 21 mesecev zaporne na-
grade. Upamo, da za to dejanje ne bodo pohvaljeni od državnega pravdnika. Izreči moramo svojo posebno /zahvalo" novoizvoljenemu predsedniku in načelniku tukajšnjih »Sokolov", da so se »Sokoli" v tako kratkem času izvežbali v zmerjanju. Le tako naprej! Daleč ne pridete!
g Zanjka in puška. Ko je hodil v četrtek v Gargaru 56 letni posestnik Josip Šuligoj po njivah, ulovil se je na eno nastavljeno zanko, ki je bila z vrvjo v zvezi z napeto puško. Puška se je izprošila in krogla je Šuligoja precej težko ranila na levi roki.
iz ajdovskega okraja.
a Z Vipavskega. — Silna burja, ki je v torek in sredo razsajala pri nas, je napravila na sadnem drevju mnogo škode. Cvetje, ki je bilo jako lepo razcvelo, je odletelo. Upanje na dobro sadno letino je skoraj popolnoma izgubljeno! Slabi časi se nain obetajo!
a Iz Rlhenbe ga. — Naša g.čna učiteljica leži na želodcu nekaterim naprednim dušam. Boje se je, sicer bi se ne zaganjali vanjo. Tem pa povemo, da si šteje g.čna učiteljica v čast, če jo liberalci napadajo. Za njo je to najboljše spričevalo, kajti kar je dobrega, oblajajo liberalci. Liberalcem rečemo le to: Kadar bo g.čna učiteljica vabila dekleta k zapravljanju, k grehu, k nenravnemu življenju in k slabemu obnašanju, takrat naj se oglasijo. Dokler se pa to ne zgodi, naj bodo g.čni učiteljici hvaležni, da skrbi po lastnih močeh za to, da ostanejo naša dekleta poštena.
Rihenberžan.
a Lokavec. — Rezultat ljudskega štetja v Lokovcu je: hiš. št. 226, stanovanj 248, stanujočih strank 194, število navzočih ljudi 1033, nenavzočih 101. Ti so v Ameriki, v Trstu in drugod. Skupaj toraj 1134 ljudi, niid temi 8 Nemcev. Lela 1900 je bilo 1054 ljudi.
Živali: krav 167, volov 120, junic 75, jjjncev 25, konj 18, kokoši 1145, prešičev 245, koz 14, ovac 12, panjev čebel 34.
Občina obstoji iz 12 frakcij, Pali, Gradiše, Gorejne, Čohi, Slokarji, Kovači, Vas, Brith, Lokovše, Kompari, Palki, Kuši. V Britliu so: pošta, cerkev, šola, velika gostilna s prenočišči tudi za planince, last Jos. Slokarja V občini je dalje 26 žag na vodo, ena žaga na paro, tovarna za zlivanje bakra, fužine za kotle, tovarna za opeko, 8 mlinov, valjalnice sukna, zastop »Slavije" (Slokar), zavarovalnKa goveje živine, „Ro-kodl. podpor, društvo", kmetijsko dru štvo, in 36 raznih obrtnikov.
h kanalskega okraja.
ki Nihilistom pri „Sočl", ki znajo vsako delo v nič devati, ni prav, da so imeli kanalski sadjerejci v nedeljo 26. m. m. dobro obiskan shod. Da uaši liberalci ne privoščijo kmetu pouka in napredka, je stara reč in nikogar ne more to iznenaditi. Vendar nas veseli, da moremo to zdaj pred volitvami vnovič kon-štatirati. Še nekaj! „Sočini“ žurnalisti niti ne vedo, v katerem volilnem okraju je Kaual Tako poznajo deželo in seveda ravno tako njene potrebe I
ki Veselico bodemo imeli na Velikonočni pondeljek v Anhovem. Priredi jo naše „Kat. izobraževalno društvo" v društvenih prostorih ob 4. uri popo-ludne. Vabimo zategadelj uže sedaj prijatelje in znance k lepi veselic1, pri kateri ne bo manjkalo razvedrila.
ki Ravnica. — Nebo je dobilo novega angelja. Našemu podžupanu gosp. Rijavcu je umrla 10 letna hčerka Milica, srčkan otrok. V 14 dneh jo je bolezen koačala. G podžupanu naše sožalje!
Iz tolminskega okraja.
t Ljudsko štetjo v političnem o-kraju tolminskem. — Najobljudenejši del Goriško-Gradiščanske je tolminski politični okraj, ki šteje. 38.251 prebivalcev (I. 1900 jih je bilo 36.355). Po sod-nijskili okrajih Ima bovški 2042, kobariški 9098, cerkniški 8170 in tolminski 15.383.
t Na Kozarščah bo na veliko nočni pondeljek veselica društva ,.Men-gore". Opozarjamo na to veselico naše somišljenike, da jo poselijo v obilnem številu.
t Nagla smrt. — V Trbovljah na Štajerskem je umrl 15. pr. m. od kapi zadet 17 letni l.udovik Gašperut, sin občespoštovanega Matije Gašperuta, gostilničarja v Logeh pri Breginju na Tolminskem. Ker je izgubil g. Matija Gašperut skoro v 1 letu tega sina, skrbno soprogo in eno hčer, je s tem družina Imdo prizadeta. Prosi se tihega sožalja.
Iz kobariškega okraja.
kbd Izpod Krna. — Čujte, ljudje božji, kako logiko imajo naši liberalci. Pravijo, da je „Prim. List" polmjšljiv zaraditega, ker je kriv, da liberalci kolnejo, ko jim ta list pove kako resnico. Za poč’t!
Tudi liberalna omika in ljubezen do bližnjega je zabeležbe vredna. Nek liberalec je nekoč želil pristašu S. L. S., da bi segnjil na postelji. To je pač višec liberalne kulture; potem se še upajo reči, da ni res kar poroča „Pr. I..“ o liberalcih.
Še bolj je bil pa oni jezen na »Pr. List", ki se je — zjokal. Poboljšaj se in ne bode ti treba smešnih solz.
Očitna laž pa je trditev, da je cel Krn proti „Prim. Listu". Nasprotujejo mu le oni, ki nimajo prav čiste vesli.
Tudi za dopisnikom iz Krna sti kajo ti „nedolžneži“. Pravijo, da dopisuje „Pr. L." Jakob Gregorčič. Govoril sem glede tega ž njim ter mu svetoval naj pošlje kako izjavo v list. A odgovoril mi je, naj le blebetajo, kar hočejo, saj^so v zmoti. Povem Vam pa. da sem jaz dopisnik in ne boste me izvohali.
Še eno Vam povem, g. urednik. V neki družbi se je nekdo glasno bahal, da je lansko leto pri spovedi obljubil, da se odpove »Primorcu". Tega da ni slo* ril, marveč da ima še zdaj »Primorca". Vidite torej, še na obljube pri spovedi se ne more nič dati pri teh lažnjivcih. A dotičnik ima smolo, da se vedno blamira, če kam povoha.
Iz bovškega okraja.
b Spodnji Log. Dne 30. marca je umrl nagle smrti g Valentin Černuta št. 9, skrben gospodar in delaven do zadnjega trenotka, dokler je bila še iskra življenja v njem. Naj p. v m!
b Log pod Mangartom. Dne 31. marca je po dolgi in mučni bolezni in po prejemu sv. zakramentov za umirajoče mirno v Gospodu zaspala g. Rozalija Batič rojena Bratina v 35. letu starosti, sestra g. učitelja Pogreb je bil v soboto ob 5 h popoldne ob udeležbi mnogobrojnega ljudstva. G. učitelju naše sožalje. Preblaga pokojnica naj počiva v miru I
Iz komenskega okraja.
km Iz Komna. V zadnji starešin-stveni seji je bilo na dnevnem redu, da se prepreči igranje v krčmah med službo božjo Naš šjor Dominko je rekel, da kaj takega sklepali ni zako nito, ljudi da se ne more siliti v cerkev, ako nočejo iti. 22 možakov se je ustrašilo Dominka, kako jih bo sodil na sodni dan, in stvar je ostala mrtva. Občinski sluga pa je vseeno v nedeljo kasneje javno oznanil, da je igranje v času službe božje prepovedano. Vse krčme so se temu ukazu pokorile, le v „Buži“ so čudne muhe hudo brenčale. Zbralo se je mnogo »višjih duhovnov in farizejev", ki so župana sodili, češ, v seji ni bilo to sklenjeno. Gospod župan pa je farizeje podučil, da ima pravico kaj takega ukazati na podlagi starega sejnega sklepa, ki se nahaja v občinskem uradu. Sodbe je bilo kmalu konec. Žal, da gosp. Dominku tako ugaja »red" v občini. Čuden mož! Saj ima dovolj dela v sodnem uradu ! Mari ga hoče imeti še več!
km Kdo Je zagrešil, da se Je služba občinskega zdravnika v Komnu razpisala v laškem listu »Piccolo"! — Zadnjič smo obljubili, da to povemo. Danes obljubo tudi izpolnimo. Tržaška »Edinost" je opljuvala naše županstvo in sicer zaradi tega, ker je dalo razglasiti v »Piccolu", da išče zdravnika za občino Kotnen. Konjsko kopito tržaške farizejke je bilo seveda obrnjeno proti komenskemu g. županu Jazbecu. A čujte, kaj je na tem resnice in kdo je tudi junak, ki je misel sprožil! Mnogo se je govorilo v zadn.i seji komenskega starešinstva o zdravniku. In čujte! Gospod Do m i n k o je z a h t e v a I, n a j se služba o b č i a s k ega z d r a v-n i k a razpiše v laških listih! in kdo je ta Dominko? »Edinost" ga menda pozna! Enako ga pozna goriška »Soča". Da ni naš pristaš, bodete naj* brže obe liberalni glasili potrdili in bi koj protesti)ali obe, ako bi ga mi prištevali med svoje somišljenike! Taka je torej stvar! Liberalec je to zagrešil I On je to zahteval v seji in njegovi želji se je ugodilo! Bomo videli, če bo »Edinost" tako poštena, da pojasni la slučaj.
km Liberalni Dominko, sodnik a Komnu, je predlagal v seji starešinstva, naj se služba občinskega zdravnika razpiše v laških listih. Kaj ga je prijelo! Zasvetila se mu je v glavi naj-brže laška fužina, ki se gradi na Brdi... Kajpada: šola, fužina in Repčeva strina bi bila na Brdi lepa trojina.
km »Komenskega dohtarja" je vzela »Soča" v zaščito. Spodtika se nad tem, da smo poročali »Prim. Listu", da so mu vse skantali. Ali je to kaj slabega ? Sicer bi »Soča" boljše naredila — in g »dohtarju" bi bilo tudi bolj povšeči — ako bi mu poslala par tisoč kron. Steni bi rešila gospoda »dohtarja" in njen pristaš bi bil še nadalje na konju. Tako pa je vse „fuč".
km Iz Pliskovico. — Podpisani se zahvaljujem tukajšnjemu slavnemu starešinstvu, zlasti pa onim, ki so za to najbolj pripomogli k rešitvi moje prošnje, katero sem vložil za povišanje orglarske plače. Ker so mi pa zdaj po dolgočasnem trkanju odprli in s tem uredili in še precej zboljšali plačo, in ker
,y>o s tem spoznali nenavaden trud moje orglarske službe, izrečeni vsem še enkrat lepa hvala.
Vsled lega se bodem vedno trudil izkazati se hvaležtiega s lem, da bom stavil vse svoje moči v to, da dosežem najboljše uspehe glede cerkvenega petja.
Josip Ž e r j a I, organist.
km Volčjigrad. - Pri zadnji občinski seji so možje iz Volčjigrada, iz Tomaževice in iz Svetega vstali, da naj se ne plača iz skupne občinske blagajne svet in robote za komensko šolo, ker so morali oni za njih šole sami skrbeti. Gospod Švara je možake »fejst" »pobijal", češ, kdo vam jih je ukazal delat! Za komensko šolo pa da šo stari možje pri tej mizi sklenili, da se mora plačati iz skupne blagajne. — Možaki so se ustrašili, ker je Švara kosmat... O starih možeh naj Švara le molči. Stari so umrli, sedaj ukazujejo mladi, lu ako ne bodo dobro ukazovali, jim podpišemo „pos". Pa saj smo sedanjo šolo trikrat preplačali. Ej, spomin imamo dober! Ali sc ne spominjate onih 1200 K, od katerih smo uže pošleli 800 K! Še 400 K imamo za dati in pravico imamo v šoli ravno tako, kakor če bi drugega nič ne dobili za novo palačo!
Iz sežanskega okraja.
s Sežanščina. Kakor čilamo, bodemo spet volili državne poslance. Kako bodemo volili, je sedaj le to znano, da Štreklja ne več. Tudi tukaj na Sežanskem se je začelo danili. Liberalne komande smo siti do vrh glave. Ta liberalna gospoda, ki nas je dosedaj vodila in smo jo volili ob vseh prilikah, stoji pred nami praznih rok. Menda nismo n.i glavo padli, da jo bidemo spet volili! Kraševci postajamo trezni in jeli smo misliti s svojo glavo. Da je tako, bodo pokazale volitve v juniju. Možje, le pripravimo se!
s »Kmocke hranilnice in posojilnice v Rodiku", registr. zadruge s neomejeno zavezo, občni zbor bo dne 17. tnal travna 19! I.(Velikonočni pondeljek) ob3. uri popoldne v župnišču v Rodiku se sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za I. 1910. 3. Volitev nadzorstva. V slučaju, da bi bil zbor neklepčen, bo dne 7. vel. travna 1911 na istem kraju in z istim dnevnim redom v smislu g 33. zadružnih pravil drug občni zbor, kateri bo brezpogojno skepai.
Iz komunskega okraja.
kr Iz Biljane. Dne 19. marca smo se udeležili pop. službe božje v Vi-polžali.
G. vik. J. Pirihu se prav iz dna srca zahvaljujemo za takšno gostoljubnost in bratsko ljubeznjivost. ki nam jo je takrat izkazal.	„0	r	I i".
kr Iz Biljane. Ko so se »Orli" vrnili domov okoli 7 in pol dne 19. t. m. jih je čakal znani Markočič J. in jih je začel izzivati s »čuki" in enakimi psovkami. Načelnik in predsednik »Orla" sta ga zatožila pri korininski sodniji in radi tega je dobil 3 dni zapora. To objavljani, da bodo drugi vedeli, da nismo brez pravic.
»B i o n d i n a s t i Orel".
kr Iz Fojano smo dobili dopis, v katerem sc koloni prit žujejo radi nekaterih krivic, ki jih delajo uslužbenci grofa Baguer-ja. Dopisnike prosimS, naj nam natančno te slučaje naznanijo in dokažejo.
Oglas.
Podpisani krojaški mojster in trgu. vec priporočam slav. občinstvu svojo edino trgovino in združeno krojaško delavnico v Brdih za obilna naročila. V zalogi imam raznovrstnega blaga, kakor: sukno, tkanino (»cajh"), perkal in drugo potrebščino ter vse priprave za Orlovski kroj, razen telovadnih hlač in srajc. Priporočam slavnim društvom »Orel", naj si pri meni naročajo Pripravljen sem na zahtevo društva priti na dom in vzeti mero ter zgolovljeno obleko na dom poslati. Cena obleki ra zen telovadnih hlač in srajc, je 36 K do 38 K. Z odličnim spoštovanjem
Andrej Mavrič,
krojaški mojster in trgovec Kojsko 205 (v Brdih).
Loterijske Številke.
1. aprila.
Dunaj	 2	42	17	68	38
Gradec	....	84	12	82	54	38
®**J
Jakob Šuligoj
urar o. kr. državne železnice
Gosposka ulica št. 25
v GORICI.
Budilke po 2 K 90 v, garancija eno leto. Najfinejše budilke K 5, garancija dve leti. Delo se izvršuje hitro in natančno, staro zlato in sre bro se zamenjuje in popravlja.
t®® *®*»®®*#i®®®&##**®#®b»®s
Prave švicarske ure
zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki
nicksander Ambro žit
GORICA, Korso J. Verdi 26.
Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah.
Peter Cotič,
čevljarski mčjster, Gorice
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle ln otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
po men.
'f
se popravlja.
podplati ter čevljarske potrebščine.
Gamaše	s'
Galoše tnv‘ r"!k'' Usnje Vrvarsko raT.gr<č'n” I. Drufovka Gorica
Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu)
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
TEOD. HRIBAR
w mr mr mr manufakturna trgovina
jk. j<. *. js. «*. (prej Krojaška zadruga)
===== v GORICI.
Došle so krasne novosti za spomladansko sezono. Vzerci st pošiljajo brezplačno in frank ta itn.
Priloga »Primorskemu iislu" šf. 14. z dne 6. aprila 1911.
Občinski red za pokneženo grofovino Goriško in Gradiško.
i krajevnih občinah (Županijah) sploh.
§ 1. — Sedanje občino ostanejo ;al(or so, dokler se zakonitim potom je izvrši kaka premeniba.
§ 2. — A ko namestništvo nima iz avnih ozirov nič nasproti, moreti se Ive ali več krajevnih občin istega poli-tičnega okraja s privolenjem deželnega odbora in sporazumivži se med seboj j posesti in uživanju njih premoženja, ijili zavodov ir zakladov (§ 90.) zdru-iiti v eno samo krajevno občino na na-in. da nehajo biti samostojne krajevne občine.
Ako posamezne krajevne občine ne posedujejo potrebnih sredstev za iz-pohiovanje dolžnosti, naloženih jim po veljavnih zakonih, ali če obstajajo drugi avni oziri, morejo se take krajevne občine združiti z drugimi krajevnimi občinami istega političnega okraja v no samo krajevno občino potom deželnega zakona.
Premoženje in posestvo posameznih iridruženih občin se ne more združiti iroti njih volji.
§ 3. — Občine, ki so bile združe-ie vsled zakona 17. marca 1849 v eno amo, se morejo zopet razdražiti ter jotom deželnega zakona ustanoviti sa ne za-se kot krajevne občine, ako vsa-;a posamezna občina, katero je oddru liti, poseduje potrebna sredstva za iz-lolnovanje dolžnosti, ki ji prihajajo* od zročenega področja (§ 26.).
Tudi izven navedenega slučaja se more krajevna občina iz tehtnih javnih ozirov razdružiti v dve ali več krajev nih občin potom deželnega zakona.
Preden se pa izvrše take razdru-iitve, razdeliti se morajo vsa skupna losestva in premoženja, kakor tudi ktfpna bremena.
Ako se v tem oziru ne doseže porazumljenje, razsodi deželni odbor.
§ 4. — Kedar je predrugačiti meje ;rajevne občine, vendar tako, da ne icha biti samostojna krajevna občina, reba je, razven izjave namestništva, da li nič nasprotnega iz političnih ozirov, udi privolitve deželnega odbora. Kedar e predrugačiti meje tako, da senepre-nakne občutno gospodarsko-finančna noč prizadetih davčnih ali krajevnih ibčin, sme predrugačenje odločiti dedni odbor sporazumno z namestništ-om tudi proti volji dotičnili občin.
§ 5. — Vsaka nepremičnina mora iripadati v zvezo kake krajevne ob-ine.
Izvzete so stolnice (rezidence), gra-lovi in druga poslopja, namenjena za anovanje ali začasno prebivanje ce-arja in njega dvora, kakor tudi k istim padajoči vrtovi in parki.
lenih krajevne občine (ob č a n i h).
§ 6. — Občanje so:
4.	Osebe, ki imajo domovno pra-ico v občini (domačini).
2. Osebe, ki sicer nimajo take prače, a posedujejo v ozemlju občine hišo i zemljišče ali plačujejo neposreden iv e k od rokodelstva ali druge obrti, s atero se samostojno pečajo.
3. Osebe, ki stanujejo v občini ter lačujejo davek od drugega svojega do-odka
Vse druge osebe v občini se ime-ujejo vnanjiki.
Občino more c. kr. namestništvo porazumno z deželnim odborom pri-l0r;<li, da vodi natančno matico obča-0' ali o posebnih vrstah istih, ter bo Mkcmu svobodno vpogledati to ma-
lo.
§ 7. — Domovinske razmere so oločene z zakonom z dne 3. dec. 1863, rž- /ak. št. 105, in z zakonom z dne dec. 1896, drž. zak. št. 222.
j! 8. — Vsaka občina more pode častno občanstvo avstrijskim državni n, kateri so si pridobili posebnih ■nslug.
§ 9, Občanje imajo pravico bivati v občini nemoteni. Po določi 1 tega zakona so deležni toliko pravic koristi, kolikor dolžnosti in bremen
'inskih.
Ho lačini imajo razven tega pra cMa se preskrbe kot ubožci po me-ni''i potreb, l istni občanje imajo iste pravice,
. Irugi občanje. ne da bi bili pod-eni njih obveznostim.
§ 10. — Občina razsoja o prošnjah vnanjikov, naj se jim podeli domovin ska pravica (§ 42. točka 2.).
Občina pa ne sme odreči prebiva nja v svojem okolišu vnanjikom, kateri izkažejo svojo domovno pravico ali vsa izpričajo, da so storili potrebno, da do be tak izkaz, dokler se s svojci neo-madeževano vedejo ali niso na breme javni dobrotvornosti (§ 42. točka 4.).
Vnanjik, kateri bi se v tem oziru čutil žaljenega po kaki odredbi občine, sme se pritožiti na okrajno politično oblast.
§11. — Zasebno-pravna razmerja v obče in posebej pravice lasti, rabe in uživanja, ki tičejo celim razredom ali pa posameznim občanom, ostanejo ne-izpremenjene.
0 občinskem zastopstvu.
§ 12. — Krajevno občino zasto pata v nje lastnih zadevah starešinstvo (občinski svet) in županstvo (občinsko predstojništvo).
§ 13. — Starešinstvo je v občinah z manj nego 100 volilci sestavljeno iz osmero članov (starešin), s	100— 300	volilci iz 12	členov (starešin)
„	301-600	„	„ 16	„
„	601-1000	„ „20 „
in z več kakor 1000 volilci iz 24 členov (starešin).
Za nadomeščanje	zadržanih	ali
manjkajočih starešin bodo v vsaki ob čini namestniki, katerih število mora znašati polovico onega členov starešinstva.
Kjor bi se to število namestnikov ne dalo deliti s številom volilnih skup ščin, mora se povišati najbližje število, ki se da tako deliti.
§ 14. — Županstvo je sestavljeno iz župana in vsaj dveh starešin kot podžupanov. Kjer bi opravila in okoliščine zahtevale, sme starešinstvo šte vilo podžupanov primerno zvišati. Njih število pa ne sme preseči tretjine starešin.
§ 15. — Starešine in namestniki se izbero iz volilcev v občini. Podrobna določila o aktivni in pasivni volilni pravici kakor tudi o volilnem postopku so obsežena v občinskem volilniku.
§ 16. — Starešinstvo izvoli izmed sebe župana in podžupane (§ 42. točka 1.).
Občinski volilnik obsega v tem oziru natančnejša določila.
Podžupani se razvrste po številu glasov prejetih pri volitvi.
O prednosti reda odloča pri enakem številu glasov žreb.
Po tem redu nadomeščajo župana v slučaju, da je zadržan.
§ 17. — Vsak izvoljiv in redno izvoljen občan je dolžan sprejeti izvolitev za strrešino ali namestnika ali člena županstva.
Pravico, odkloniti izvolitev imajo le:
1. duhovniki in javni učitelji;
2. dvorni, državni in deželni uradniki in služabnili ter oni javnih zakladov;
3. vojaki, kateri niso v dejavni službi;
4. osebe, ki so stare čez šestdeset let;
5. oni. ki so opravljali službo župana ali podžupana skozi celo preteklo dobo in oni. ki so vže tri volilne dobe zaporedoma starešinih, za sledečo volilno dobo:
0.	oni, kateri imajo telesne hibe, ki jih ovirajo izpolnovati službene dolžnosti, ali kateri trpe na trajnem in težkem motenju zdravja;
7.	osebe, ki so po svojih rednih opravilih vsako leto, večkrat in za daljčasa iz občine odsotni.
Kdor brez takega izjemnega razloga noče sprejeti izvolitve ali nadaljevati vže sprejete službe, zapade globi, katero sme starešinstvo odmeriti do zneska 200 kron s pridržkom utoka na okrajno politično oblast.
Globa gre v občinsko blagajnico ter se iztirja po določilih drugega odstavka Jj 101.
J; 18. — Starešine in namestniki, kakor tudi členi županstva se izvolijo za tri leta. Ostanejo pa v svoji službi tudi po preteku te dobe, dokler se ne ustanovi novo občinsko zastopstvo.
Odstopivši členi se morejo zopet izvoliti, ako ni zakonitega zadržka.
§ 19. — Ako se izprazni mesto župana ali podžupana tekom triletja, mora starešinstvo izvesti najpozneje v 14 dneh novo volitev za še ostali čas.
Ako se izprazni mesto starešine, pokliče župan v starešinstvo onega namestnika, ki je v volilni skupščini, v kateri je bil manjkajoči starešina izvoljen, dobil največ glasov.
Pri enakem številu glasov odloča žreb. —
Ako bi pa manjkalo toliko starešin, da ne bi se število v kaki volilni skupščini izbranih starešin tudi z do-tičnimi namestniki moglo dopolniti, mora dotična volilna skupščina izvršiti za ostali čas volilne dobe dopolnilno volitev na postavi zadnjega volilnega imenika.
§ 20. — Ako je kak starešina začasno ali trajno zadržan udeleževati se sej starešinstva, povabili je za čas nje govega zadržka od slučaja do slučaja njegovega namestnika, držeč se pravil, določenih v drugem in tretjem odstavku § 19. -
§ 21. — Ko nastopijo župan in podžupani svojo službo, obljubijo slovesno v roke načelnika okrajne oblasti ali njega odposlanca v prisotnosti sta rešinstva zvestobo in pokorščino ce sarju, ravnanje po zakonih in vestno izpolnovanje svojih dolžnosti.
§ 22. — Služba starešin in namestnikov je brezplačna.
Starešinstvenim sklepom se določi, ali in kako nagrado bodo dobivali župan in podžupani na breme občine.
Vsem občinskim zastopnikom pri-tiče iz občinske blagajnice povračilo dejanskih stroškov, kateri so zvezani s poslovanjem.
§ 23. — Členi županstva kakor tudi starešinstva in njih namestniki iz-gubč svojo službo, kedar se prigodi ali izvč okoliščina, ki bi liže izprva ovirala njih izvolitev.
Ako pridejo v preiskavo vsled ka kega v §§ 3. in II. volilnega reda označenega kaznivega dejanja, ali ako se o njih premoženju razglasi konkurz ali poravnava z upniki, ne morejo' med do-tičnim postopanjem vršiti svoje službe.
IV.
O področju krajevnih občin.
Prvi oddelek.
0 obsegu p o d ro čj a.
§ 24 — Področje občine je dvojno, namreč:
a) lastno in
b) izročeno.
§ 25. — Lastno področje, to je ono, v katerem sme občina, ravnajoča se po veljavnih državnih in deželnih zakonih, sama ob sebi svododno odrejati in razpolagati, obsega sploh vse. kar bližje zadeva koristi občine, in more opravljati in izvrševati v svojih mejah s svojimi močmi.
V tem smislu spada k tem opravilom posebno:
1. svobodno upravljanje premoženja in zadev nanašajočih se na občinsko zvezo;
2. skrb za varnost oseb in lastnine;
3. skrb za vzdrževanje občinskih cest, poli, trgov, mostov, kakor tudi skrb za varno in lahko občevanje po cestah in vodah in poljska policija;
4. policija radi živeža ter nadzorstvo nad trženjem in zlasti nad tehtnicami in merami;
5. zdravstvena policija;
6. policija nad službenim osobjem in nad delavci kakor tudi izvrševanje po-selskega reda;
7. nravstvena policija;
8. preskrbovanje ubožcev in skrb za občinske dobrodalne zavode;
9. stavbna policija in policija radi ognja, izvrševanje stavbenega reda in izdajanje policijskih stavbnih dovolil;
10. upli.v, ki se vredi potom zakona na srednje šole. katere vzdržuje občina, '<akor tudi na ljudske šole, ter skrb za zgradbo, vzdrževanje in denarno zala ganje ljudskih šol z ozirom na obstoječa šolska patronstva;
11. spravni poskusi med spornimi strankami po zaupnih možeh, izvoljenih izmed občine;
12. izvrševanje prostovoljne dražbe premičnin. — Iz višjih državnih ozirov se morejo zakonodajniiti potoni določena opravila krajevne policije poveriti v posameznih občinah posebnim vladnim organom.
§ 26. — Izročeno področje občin, namreč njih obveznost sodelovati v svrho javne uprave, je določeno z občnimi zakoni in v njih mejah z deželnimi zakoni.
Drugi oddelek.
O področju starešinstva.
§ 27. — Starešinstvo je organ, ki sklepa in nadzira v občinskih zadevah.
• Izvršujoče oblasti starešinstvo nima.
§ 28. — (ilede gospodarskega poslovanja občine spada v pretresovanje in sklepanje starešinstva:
1. vsako razpolaganje z zakladnim premoženjem občine in občinskim posestvom ;
2. določevanje načina, kako je isto rabili;
3. proračun dohodkov in stroškov, kakor tudi pokrivanje primanjkljaja;
4. rešitev letnega računa;
,	5. naperjenje pravd in odstop od
vže pričetih pravd; odobritev sklenjenih poravnav, da se stori konec pravd; imenovanje pravnih zastopnikov;
6.	v obče vsa opravila, ki ne spadajo k navadni upravi premoženja.
§ 29. — Za oskrbovanje opravil, ki pripadajo županstvu v lastnem in izročenem področju, odkaže mu starešinstvo uradne prostore in potrebno osobje.
Kedar bi starešinstvo spoznalo potrebo postaviti V to svrho posebne uradnike in služabnike, sklepa o številu istih in njih plačah, o načinu njih imenovanja ter o njih pokojninah in preskrb-ninah.
Za občinske tajnike veljajo posebna določila £§ 31,—41.
§ 30. — Določila §§ 28. in 29. veljajo tudi za občinske zavode, v kolikor morda ustanove ali pogodbe drugače ne razpolagajo.
§ 31. — V vsaki občini se sprejme ' občinski tajnik, da stoji na strani županstva oziroma župana pri izvrševanju lastnega iu izročenega področja.
Dve ali več sosednih občin se smejo tudi združili, da sprejmo skupnega tajnika.
Dotične sklepe občinskega zastopstva treba je odobriti po deželnem odboru sporazumno s c. kr. namestništvom.
V slučajih §§ 112. in 113. se sme nameniti en "sam občinski tajnik za vse občine, združene za skupno opravljanje zadev.
§ 32. — Visokost plače občinskih tajnikov določa starešinstvo.
Kedar se je združilo več občin, da sprejmo v smislu 2., 3. in 4. odstavka § 31. skupnega tajnika, določijo dotična starešinstva visokost plače in razmerje, po katerem mora vsaka občina prispevati k tajnikovi plači.
Ako ne bi se moglo med dotičnimi občinami doseči v primernem roku spo-razumljenje, določi tajnikovo plačo in razmerje, po katerem se potrošek porazdeli med posamezne občine, deželni odbor.
Tajnikovo plačo določi deželni odbor tudi tedaj, kedar ne bi starešinstvo, katero je poklicano v smislu prvega odstavka tega paragrafa, da določa o tem predmetu, v primernem roku storilo veljavnega sklepa.
§ 33. — Za tajnika se sine sprejeti le oseba, katera izkaže, da ima potrebno usposobljenost za poslovanje pri občinskem uradu.
Kaj se zahteva za usposobljenost občinskih tajnikov, določi deželni odbor sporazumno sc. kr. namestništvom glede na okoliščine v posameznih občinah, oziroma se morejo občine v to svrho razvrstiti po raznih kategorijah.
§ 34. — Občinski tajniki morajo izpričati svojo sposobnost s posebno preskušnjo pred komisijo sestavljeno iz odposlanca c. kr. namestništva in deželnega odbora.
Deželni odbor ’ sporazumno z namestništvom more odrediti, da izpričajo svojo sposobnost za poslovanje tudi sedaj pri posameznih občinskih upravah usluZbeni tajniki s tem, da se podvržejo naličili preskušnji.
§ 35.	V svrho, da se dotični-
kom da prilika, pridobiti si potrebno znanje za poslovanje kot občinski tajnik. morejo se prirejali posebni učni tečaji. Podrobnosti o pouku, ki se bode dajal v takih tečajih, določi deželni odbor sporazumno s c. kr. namestništvom.
S 36	O vsakem mestu občin-
skega tam ka mora županstvo ob vsaki izpraznitvi lazpisati natečaj.
Natečaj /a mesto v več občinah skupnega tajnika ra/piše deželni odhor.
5; 37.	Vsak tajnik se sprejme
na predlog župana s sklepom starešinstva.
Kedar bode sprejeti enega tajnika za več občin, sklepala bodo posamezna starešinstva na predlog dotičnili županov.
Deželni odbor sporazumno s c. kr. namestništvom določi primeren rok, v katerem bodo morali skleniti starešinstvo oziroma starešinstva o vsprejetju občinskega tajnika; kedar ne bi starešinstvo v navedenem roku storilo veljavnega sklepa ali ne bi se doseglo spo-razumljenje med starešinstvi raznih občin radi skupnega tajnika, odlo'či o sprejetju tajnika deželni odbor sporazumno s c. kr. namestništvom.
Vsako sprejetje občinskih tajnikov, ki bi nasprotovalo tem določilom, razveljavi deželni odbor sporazumno s c. kr. namestništvom.
§ 38. — Z vsakim občinskim tajnikom se sklene službena pogodba, v kateri so napovedane pravice in obveznosti tajnika.
Deželnemu odboru sporazumno s c. kr. namestništvom gre odobriti tako pogodbo.
Vsak občinski tajnik mora pred politično okrajno oblastjo storiti službeno prisego.
Ako ne bi se v enem mesecu po sprejetju tajnika sklenila iz katerega koli si bodi razloga dotična službena pogodba, stopi na nje mesto imenovalni odlok dotičnega tajnika za njega urad, katerega izda deželni odbor sporazumno s c. kr. namestništvom.
§ 39. — Odpust občinskih tajnikov iz ni iti službe sme odločiti le deželn' odbor sporazumno s c. kr. namestništvom in le po predhodnem disciplinarnem postopku.
Navedeni oblasti ustanovita disciplinarni red za občinske tajnike.
Tudi začasno odstavitev tajnikov od službe sme ukreniti le deželni odbor sporazumno s c. kr. namestništvom.
§ 40. — Občinske tajnike, kateri so zakrivili hudodelstvo, pregrešek iz pohlepnosti ali proti javni nravnosti ali tak prestopek, smatrati je za odstavljene na podlagi dotične pravomočne obsodbe.
§ 41. — Za pokritje potroška za tajnike v posameznih občinah se poskrbi. če treba, v smislu § 119. tega občinskega reda.
§ 42. — Starešinstvu pripada nadalje :
1. določiti sedež občinskemu uradu;
2. voliti županstvo; •
3. podeljevati dotnovno pravico v mejah določil zakona z dne 3. decembra 1863, drž. zak. štev. 105, in zakona z dne 5. decembra 1896, drž. zak. štev. 222, in sprejemati častne občane (§ 8.);
4. izvrševati pravico zavetništva ali predlaganja, odnosno podeljevati ustanov, pripadajoče občini;
5. sklepati glede izgona tujcev iz občine v smislu § 10.
§ 43. — V kolikor oskrbovanje določenih opravil krajevne policije iz višjih državnih ozirov vsled zakona ni poverjeno vladnim organom, sme starešinstvo v mejah veljavnih zakonov izdati red krajevne policije, obvezen za ves občinski okoliš, in zažugovati prestopnikom istega globo do 20 kron ali pa kazen zapora do 48 ur.
Starešinstvo je dolžno dovoliti za naprave in uredbe, potrebne za izvrševanje krajevne policije tudi potrebna denarna sredstva ter je odgovorno za vsako opustitev, s katero bi v tem oziru kaj zakrivilo.
§ 44. — Starešinstvo mora obračati svojo posebno pozornost na pre-skrbovanje ubožcev. Ako ne bi za to zadoščala sredstva obstoječih dobrodelnih in ubožnih zavodov in zakladov, mora starešinstvo preskrbeti manjkajoči znesek ter ustanoviti, kako se ima isti uporabljati.
§ 45. — Starešinstvo izbere izmed občanov zaupnike za poskus poravnav med spornimi strankami.
Podrobnejša določila tega zavoda ustanovi poseben deželni zakon, ki se izda v smislu določil zakona z dne 21. septembra 1869, drž. zak. štev. 150.
§ 46. — Starešinstvo je dolžno dajati mnenja, katera zahteva politična okrajna oblast ali pa, v zadevah lastnega področja občine, deželni odbor.
tj 47. — Starešinstvo razsoja o pritožbah proti odločbam županstva o predmetih lastnega področja občine.
Paragraf 126. določa, v katerih slučajih ima razsojati o takih pritožbah okrajna politična oblast.
Glede pritožb o predmetih lastnega področja občine veljajo sledeča določila:
Vsaka županstvena oziroma županova odredba se more izpodbijati potom pritožbe na starešinstvo.
Županstvene oziroma županove odredbe, ki zadevajo koristi cele krajevne
občine, celih davčnih občin ali celili vrst občanov, se bodo morale javno razglasiti na občinski deski> in po krajevni navadi vsake občine. Županstvene, oziroma županove o iredbe, ki zadevajo koristi posameznih občanov, prijavijo prizadetim osebam v pismeni obliki z razlogi.
Pritožbe naslovljene na starešinstvo se bodo morale predložiti v dobi 14 dnij. začenši od dneva, sledečega razglasitvi oziroma vročitvi izpodbijane odredbe, v roke župana.
V vsakem javnem razglasu oziroma vročilu prizadeti osebi, ki se zadeva odredbe starešinstva ali župana, se mora izrecno povdariti dopustnost pritožbe, ter rok, v katerem, in oblast, na katero se ima podati.
Župan bode dolžan, predložiti naj-dalje v enem mesecu dotično pritožbo starešinstvu v razsodbo.
§ 48. — Starešinstvo nadzira poslovanje županstva in upravo občinskih zavodov.
V to svrho in da se nadzirajo občinska podjetja in dajajo mnenja in nasveti v občinskih zadevah je isto opravičeno postaviti posebne komisije.
K takim komisijam sme pritegniti zaupnike tudi izven svoje srede.
Starešinstvo je dolžno večkrat v letu blagajnico pregledati. To pregledovanje bo izvrševala posebna komisija, določena v tretjem odstavku § 49., ter se napravi o izidu pregledovanja poseben zapisnik.
§ 49. — V vsaki občini se ustanovi posebno občinsko blagajništvo in knjigovodstvo po sledečih določilih :
1. V vsaki občini postavi starešinstvo blagajnika, kateremu se bode smelo poverili, izven blagajniških poslov, tudi občinsko knjigovodstvo.
Kedar se občinsko knjigovodstvo ne poveri blagajniku, bode je izvrševal občinski tajnik.
Posel blagajnika se ne da zlagati s poslom župana.
2. Blagajnik, oziroma občinski knjigovodja bode dolžan imeti na redni razvidnosti roke, v kojih zapadajo občinske tirjatve, dajati jih pravilno iztirjati, ko zapadajo, ter poročati županu o vseh tirjatvah, ki ne bi se ob dospelosti mogle iztirjaji.
Blagajnik ozhotna občinski knjigovodja bodeta pod neposrednim pri-gledom župana, koiemu bodeta tudi odgovorna glede natanjčnega poslovanja.
3. Staiešinstvu pripada posebno nadziranje blagajničnega poslovanja. V to svrho starešinstvo ustanovi posebno komisijo za pregledovanje blagajniškega poslovanja. Ta komisija se sestavi iz treh členov, od kojih bode mogel biti jeden tudi izven starešinstva.
Komisija se ustanoviš tem, da izvoli lastnega predsednika ter bode sklepala z nadpolovično večino glasov.
Komisiji bode naloga, da naznani županu ali naravnost starešinstvu vsak nered v blagajniškem poslovanju, kakor hitro ga zapazi.
4. Občinska blagajnica bode izplačevala le vsled pismenega nakaza župana.
5. 0 predpisih dohodkov in izdatkov se bodo vodile posebne knjige po obrazcu, katerega v to določi deželni odbor.
6. 0 prejemkih in izdatkih občinske blagajnice se bodo morali voditi posebni dnevniki po obrazcu, katerega predpiše deželni odbor.
§ 50. — Starešinstvo se shaja po potrebi; najntanje pa enkrat vsake tri mesece na sedežu občins .ega urada.
Župan ali v slučaju zadržka njegov namestnik sklicava zbor.
K vsakemu zborovanju starešinstva se bodo morali povabiti vsaj 48 ur poprej vsi starešine, priobčivši jim predmete, ki se imajo pretresovati.
Vabilo se vroči skupaj z dnevnim redom starešinam osebno, ali v slučaju njih odsotnosti, členu njih družine.
V posebnih slučajih se bode moglo sklicati zborovanje starešinstva tudi nujnim potom, ne da bi bilo treba vročiti vabila 48 ur poprej, a v tem slučaju se bode moralo v povabilu izrecno navesti le to določilo zakona.
Zbor, ki ni bil sklican po tu obrazloženih pravilih, je nezakonit in storjeni sklepi so ničevni.
Vsak starešina, ki bi bil zadržan udeležiti se seje, je obvezan to sporočiti pravočasno ustno ali pismeno županu, v svrho. da more le-ta povabiti pismeno dotičnega namestnika v smislu § 20.
Župan mora sklicati starešinstvo vsakikrat, kadar to zahteva vsaj ena tretjina starešin ali okrajna politična
oblast, (v kojem slučaju mora ista navesti istočasno predmet, ki se ima pretresovati) ali deželni odbor o predmetu, zadevajočem lastno področje občine.
§ 51. — Starešinstvo ne more sklepati, ako nista prisotni vsaj dve tretjini starešin, ki so bili sklicani v smislu § 50.
Izvzet je le slučaj, da so bili starešine v drugo poklicani, pretresovat isti predmet, pa niso prišli v zadostnem številu, in sc to ne da popolniti z namestniki, katere je pri drugem sklicanju treba povabiti istočasno s starešinami.
Kedar se starešine v drugič skličejo oziroma povabijo namestniki, mora se ta določila izrecno omeniti.
V tem slučaju bode sklep veljaven, da le ni število prisotnih manjše od polovice starešin.
Župan ima pravico obsoditi vsakega starešino ali namestnika, ki ne bi prišel k temu drugemu zborovanju in ne bi mogel svoje odsotnosti opravičiti, v globo do 20 kron, ki gre v občinsko blagajnico.
V enako globo sme obsoditi župan one starešine, kateri se niso brez tehtnih razlogov udeležili dveh zaporednih starešinstvenih zborovanj, ali kateri niso naznanili županu dvakrat zaporedoma razlogov njih odsotnosti v smislu in po namenu predzadnjega odstavka § 50.
Gorinavedene globe se iztirjajo po določilih drugega odstavka § 101.
Določila ustanovljajoča, koliko ima biti prisotnih starešin, da more biti županstvo veljavno izvoljeno, so obrazložena v občinskem volilniku (§ 37.).
§ 52. — Kedar starešinstvo pretresa in sklepa o poslovanju kakega županstvenega člena ali starešine, morajo se dotičniki vzdržati glasovanja; morajo pa biti prisotni seji, če se to zahteva, da podajo zaželjena pojasnila.
Morali pa se bodo odstraniti za glasovanja.
§ 53. — Vsak člen županstva in starešina se mora odstraniti, če se predmet posvetovanja in sklepanja tiče njegovih zasebnih koristi ali onih njegove žene ali koga njegovih sorodnikov in sokrvnikov v prvem in drugem kolenu
Ako se na ta način odstrani toliko starešin, da ne ostane več zakonito število in se iz istega razloga ne more doseči niti s tem, da se skličejo namestniki namesto prizadetih starešin, predloži se dotični predmet v sklepanje deželnemu odboru.
§ 54. — Župan, ali v slučaju zadržka njegov namestnik, predseduje starešinstvu, in vsaka seja, v koji ne bi se ravnalo tako, je neveljavna.
Predsednik otvarja in zaključuje seje, vodi pretresovanje in vzdržuje red v zboru.
§ 55.— Da bo sklep veljaven, treba je nadpolovične večine glasov vseh prisotnih starešin.
Predsednik glasuje samo v slučaju enakosti glasov, ter odloča s svojim glasom.
Glasuje se ustno; ako se predsedniku zdi, more se glasovanje vršiti s tem, da starešine vstanejo ali obsedč, ter če se glasovanje tiče volitev ali imenovanj ali osebnih zadev, vrši se isto z glasovnicami.
§ 56. — Seje starešinstva so javne; toda na predlog župana ali treh starešin se sme izjemoma skleniti, da se izključi javnost; nikdar pa ne za one seje, v katerih se pretresajo proračuni, računski sklepi in občinski inventarji.
Če bi si poslušalci dovoljevali motiti posvetovanje in svobodo starešinstva, ima predsednik pravico in dolžnost, da po brezuspešnem oponmjenju na red, ukaže izprazniti za poslušalce namenjene prostore.
§ 57. — O storjenih sklepih se mora' sestaviti zapisnik, katerega podpišejo predsednik, dva starešini in zapisovalec.
Zapisniki se bodo morali hraniti v občinskem arhivu.
Vsak občan sme pregledati zapisnik j -vnih sej, kakor tudi poskrbeti si na svoje stroške prepis zapisnika.
Tretji oddelek.
O področju županstva.
§ 58. — Županstvo je v občinskih zadevah upravni in izvršujoči organ.
§ 59. — Župan vodi in nadzira opravila, ki pripadajo županstvu.
Podžupani ga morajo v tem pogledu podpirati ter reševati zadeve, katere jim odkazuje, po njegovem ukazu in pod njegovo odgovornostjo.
§ 60. — Uslužbenci občine in občinskih zavodov so podrejeni županu,
ter on izvršuje nad njimi disciplinnri < oblast.
Sme začasno odstaviti od služ' celo tiste služabnike, katerih imenovanje je pridržano starešinstvu.
Glede občinskih tajnikov veljajo posebna določila §§ 31.—41.
§ 61. — Kolikor je potrebno, da se lažje opravljajo občinske zadeve k ra-jevne policije in druge krajevne zadeve, sme starešinstvo za nekatere občinske dele določiti izvoljive, v kraju stanujoče občane, da podpirajo župana pri reši. vanju omenjenih zadev.
Odločitev velja za vso volilno dobo, ter sledi imenovanje na predlog župana.
Radi sprejetja ali odklonitve takih naročil veljajo določila § 17.
Pri izvrševanju opravil se moraj ti povcrjenci ravnati po županovih na vodilih.
§ 62. — Župan zastopa občino n. zunaj ter vodi občinsko uradno dop? sovanje. Listine, na katerih naj temelj obveze proti tretjim osebam, moral, podpisati župan in pa en podžupan.
Če se listina tiče opravila, kater. se more skleniti le s privoljenim sla rcšinstva»ali pa z višjo odobritvijo, mora biti ta privolitev ali odobritev omenjeni v listini, katero Je overoviti s podpisčn dveh starešin.
§ 63. — Župan pripravlja pred. mete, pridržane starešinstvu za pretresovanje.
Izvršuje sklepe, katere je starešinstvo zakonito storilo, ter izposluje poprej višjo odobritev za one sklepe, kateri so nanjo vezani.
Ako pa župan meni, da storjeni sklep prestopa področje starešinstva ali je v nasprotju z veljavnimi zakoni, j( obvezan zadržati izvršitev ter izzvat razsodbo okrajne politične oblasti, al naj se izvrši ali ne.
Ako bi ta oblast imela ustavitev sklepa za neopravičeno, je vezana ob vestiti o tem župana v osmih dneh ako nasprotno spozna ustavitev zako nito, postopa v smislu določil § 125.
Ako bi vsled starešinstvenega skler občina trpela veliko škodo, je župu. obvezan ustaviti izvršitev sklepa ii predložiti predmet z utemeljenim po ročilotn v razsodbo deželnemu odboru
§ 64. — Župan upravlja občinsko premoženje ter nadzira rabo in up avo občinskega posestva; upravlja občinsko zavode ter nadzira one, ki imajo lastno upravo; vodi in nadzira izvrševanje občinskih podjetij, razpolaga v vseli občinskih zadevah, ki ne' spadajo v starešinstveno področje; preskrbuje ubožce po obstoječih naredbah.
Župan dovoljuje prostovoljne prodaje premičnin ter skrbi za to, da sev tem oziru veljavni predpisi natančno izpolnujejo.
§ 65. — Bna bistvenih dolžnosti župana je oskrbovanje krajevne policije (§ 25.), kolikor bi se posamezni predmeti ne poverili vsled višjih državnik ozirov zakonodajnim potom vladnim organom.
V tem pogledu se ima župan ravnati po obstoječih zakonih in predpisih.
Obvezan je za časa ukreniti in odrediti potrebno za oskrbovanje kraj«... policije ter preskrbeti, da se dobč v ti potrebna denarna sredstva.
Kadarkoli bi — n. pr. za slnča kužne bolezni — naredoe krajevne policije občine same ne zadoščale v varstvo javnega blagra, ali kadar občinske moči ne premorejo odstraniti nevarnosti, mora župan o tem naravnost obvestiti okrajno politično oblast.
§ 66. — Župan oskrbuje občini it1 ročena opravila.
Izvršuje te posle tako, kakor veleva zakon ali oblastvo.
Ako se prepusti občini celoma ali deloma način izvrševanja, mora se v tem pogledu ravnati po tem, kar sklene starešinstvo.
V izredno nujnih slučajih, v katerih se brez škode in nevarnosti m more poprej sklicati starešinstvo, p1 sme župan ravnati po svojem prevda'k“ mora pa brez odloga izposlovati na* nadno odobritev starešinstva.
Vlada more poveriti opravila k ročenega področja celoma ali delan" lastnim organom.
§ 67. — Kolikor obstoječi zakon in predpisi o krajevni policiji v pou ročju občine (§ 25.) izrekajo kazinski sankcijo, in kolikor prestopanje teh z* konov in predpisov ne bi bilo ka/.n|v po kazenskem zakoniku, gre pr-ivte kaznovati, za slučaj takih prestopku županu združno z dvema podžupan1’"1*
Ta pravica kaznovati se vr<i izročenem področju.
Izven glob in zapora se ne morejo porabljati druge kazni.
Kazenski sklep se stori z večino
lasov.
Kazen zapora je naložiti samo v lučaju nezmožnosti plačila; sme se pa t kazen naložiti naravnost takrat, ke-ar se zdi taka kazen po okoliščinah osebnega slučaja primernejša in iz-rttnejša.
§ 68. — Vršeč krajevno policijo ioro župan zažugati globo do 20 kron i zapor do 48 ur, kedar bi izvršitev alu ;a trepa, kateri ne dopušča od-jilve, trebala tako kazensko sankcijo.
Globa se potirja po predpisu dru-iga odstavka § 101,
, ’ Kar se tiče kaznovanja, veljajo do-
Čila S 67.
Kedar bi se v lastnem področju v nisiu veljavnih zakonov komurkoli iložila kaka oprava, ravnal se bode ipan v slučaju upora dotičnega obve-mca, da opravo izvrši -nalično po pra-lih obseženih v zadnjem odstavku §§ t. in 101.
§ 69. — Vršeč svoje uradne posle župan odgovoren proti občini in delnemu odboru in odnosno izročenega idročja tudi proti vladi.
S to županovo odgovornostjo pa odvzeta odgovornost podžupanov in ivcrjencev v smislu § 6 radi opuščene i neprimerne izvršitve opravil, katere n jo župan poveril. Vse te osebe se urejo baš tako, kakor župan, tudi po inčani njih službi in po ugaslem po-rjenju v smislu določil § 122. ptisi-, da položč račune o svojem poslo-nju in da izročč spise, listine in dru-predmete, katere so imeli v svoji lasti odnosno na lastno področje fine.
občinskem gospodarskem lb i s I o v a n j u in o občinskih I'	naklada	h.
'u § 70. — Zakladno premoženje in r sestvo občin in njih zavodov je ohra-,a i nedotaknjeno.
^ Za razdelitev občinskega zaklad-)0 ;a premoženja in posestva med ob-rti le je treba deželnega zakona.
|.{ Za dobe, ko deželni zbor ne zbo-V( s, pooblaščen je deželni odbor do-jevati občinam, da razdele občinska n0 nljišča ter izposlovati zanj Najvišjo
,je lrdbn-
gl, § 71. — Vse plodonosno premo-v ije občin in njih zavodov je uprav-j, i tako, da bode trajno kar največ
rašalo.
r0. Letne prebitke je vporabiti v po-e, Ije potrebščin naslednjega leta in, ■nc ikor bi ne bili v to potrebni, jih je donosno naložiti in pritegniti v po-|SII uijc zakladnega premoženja.
l etne prebitke sme se med občane azdeliti le v okoliščinah, vrednih poni! nega ozira in pod pogojem, da so lim taložile in da se bodo mogle zala-tudi v bodoče vse občinske potreb-e brez nikakih občinskih naklad.
I>otični starešinstveni sklep potre-od i odobritve deželnega odbora (§ 120.)
172. — Glede pravice in mere ja občinskega posestva slediti je inji neizpodbijani navadi, toda z njo, da noben upravičen občan e iz občinskih posestev dobivati itka, nego Je potreben za njegovo i njegova posestva, kolikor ne bi ii pravni naslovi utemeljevali kako
iko in kolikor ne bi morda obla neizpodbijana navada, gre nstvu, da uredi uživanje občin-posestva z ozirom na omenjeno
oliko v slučaju, navedenem v pr-tolikor tudi v drugem odstavku aiagrafa, se sestavi poseben pra-ki bode obsegal vsa pravila, za-Ča uživanje občinskih posestev, aju, navedenem v prvem odstavku arugrafa, se bodo morala ustano-avila deležbe užitkov po neizpod-navadi.
pravilniku o deležbi užitkov ob-' posestev se bode mogel sprejeti ajn, da ne bi obstojala neizpod-navada gledč deležbe, pogoj, da ieltfžba odvisna od plačila letnega ^ka ali namesto tega ali pa raz-tek'a od vplačila jedenkratne pri-
tar še užitkov iz občinskega po-1 preostane potem, ko je vsak kar mu je po zakonu pritikalo, ^finsko blagajnico.
. ’*'išinstveni sklepi, zadevajoči n,*e o deležbi užitkov občinskih
posestev, potrebujejo odobritve deželnega odbora.
§ 73. — Občinsko upravno leto se ujema z državnim.
§ 74. — Da se doseže v posameznih občinali pravilno gospodarsko poslovanje, treba je pravilno sestaviti:
a) inventarje,
b) letne proračune in
c) letne računske sklepe.
§ 75. — O vsem premoženju vsake občine se sestavijo inventarji, ki bodo tvorili podstavo občinske uprave.
V inventarjih bode moralo biti zapisano vse občinsko premoženje in sicer toliko premičnine kolikor nepremičnine, kakor tudi vse pravice občine ka-koršnekolisibodi vrste.
Inventarji se sestavijo za vsako posamezno davčno občino posebej in za premoženje krajevne občine, kjer bi ista sestajala iz več davčnih občin, posebej.
Posebni inventarji se bodo morali sestaviti po naličnem naročilu deželnega odbora tudi za zavode in zaklade, kateri so v upravi občine ter služijo v javne namene.
§ 76. — V inventarjih bodo natančno napovedane nepremičnine in premoženjske pravice občin z napovedbo zemljcknjižnih in davčnili označil, in tako bodo popisane z vsemi označili in posebnimi nameni premičnine, pred vsem tudi vrednostne listine (javni papirji itd.).
§ 77. — Pri sestavljanju inventarjev se bode pazilo na sledeče formalno postopanje:
Starešinstvo izvoli iz svoje srede komisijo, sestavljeno iz treh členov z naročilom, da sestavi načrt občinskih inventarjev po posebnem obrazcu, katerega določi deželni odbor.
Komisija se ustanovi, izvoiivši predsednika, ter sklepa z večino glasov.
Načrt inventarjev, katere je sestavila navedena komisija, se bode moral predložiti starešinstvu, katero ga bode moralo preskusiti, eventuelno popravili, ter izreči se konečno o istem v obliki pravilnega sklepa.
Po starešinstvu potrjeni inventarji se bodo morali razpoložiti, skozi dobo 14 dnij, občanom v pregled.
Da so inventarji razpoloženi, se javno razglasi po načinu in namenu, utrjenem po § 121. tega občinskega reda. —
§ 78. — Po pravomočnem stare-šinstvenem sklepu odobreni inventarji se bodo hranili pod ključem, kakor listine in vrednostne stvari občine.
Na vsakem inventarju se zabeleži Starešinstveni sklep, s kojim se je isti odobril, ter ga podpiše župan in dva starešini.
§ 79. — Vsaka premena, ki se je zgodila v premoženju občine oziroma nje zavodov in zakladov se vpiše v posebne dopolnilne inventarje, kateri se bodo morali podvreči vsako leto odo-brenju starešinstva ob predložitvi računskih sklepov.
Preinembe zapisane v dopolnilnih inventarjih med poslovno dobo občinskega zastopstva, navedeno v § 18., se bodo morale vpisati koncem te dobe v glavne inventarje (§ 75.)
To se zgodi dva meseca pred vo-litvijo novega starešinstva.
§ 80. — Inventarji, prerejeni v smislu določil predidočega paragrafa, bodo tvorili podstavo za izročitev občinskega urada novoizvoljenemu županu, izročitev, katera se bode morala izvršiti po določilih obrazloženih v § 111.
§ 81. — Od vsakega občinskega inventarja (§§ 75. in 79.) se predložč overovljeni prepisi deželnemu odboru.
§ 82. — Inventarji (§§ 75. in 79.) bodo tvorili podstavo za pregledovanje občinskih računskih sklepov; torej bodo morali biti inventarji razpoloženi vsa-kikrat, ko se razpoložč računski sklepi za javni pregled v smislu § 105., da se tako občanom omogoči preskušnja računov.
§ 83. — Naloga županu bode, vsako leto sestaviti občinske proračune za naslednje upravno leto in sicer po posebnem obrazcu, ki ga določi deželni odbor.
V krajevnih občinah, obstoječih iz ene same davčne občine, se sestavijo proračuni, zadevajoči potrebščine in pokritje dotične občine.
V onih krajevnih občinah pa, ki obstojajo iz dveh ali več davčnih občin, se sestavijo ločeni proračuni za vsako davčno občino in en poseben, zadevajoč skupno krajevno občino.
Razven tega se sestavijo po naličnem naročilu deželnega odbora posebni proračuni za občinske zavode in zaklade, navedene v zadnjem odstavku § 75.
§ 84. — Proračuni sc morajo javno razpoložiti v prost ogled občanov skozi dobo 14 dnij vprej, nego jih pretrese starešinstvo.
Da so proračuni razpoloženi, bode treba javno razglasili na občinski deski in po navadi v vsaki posamezni občini.
V razglasilu se bode moralo izrecno poudariti dopustnost ugovora v smislu § 85. z napovedjo roka, v katerem in oblastva, kateremu je podati.
§ 85. — Svobodno je vsakemu občanu vložiti v navedenem roku 14 dnij v obliki ugovora svoje opombe gledč posameznih postavk v proračunu pri županu, kateri jih predloži s proračuni vred starešinstvu v sklepanje.
Ako in kolikor bode isto upoštevalo vložene opombe, smatrali se bodo dotični ugovori konečno rešenimi drugače pojdejo s spisi tikajočimi se proračunov, deželnemu odboru po namenu § 100.
§ 86. — Razpravljanje proračunov sredi starešinstva se mora vršiti najmanj dva meseca pred novim upravnim letom.
§ 87. — Pri oskrbovanju premoženja se je držati ustanovljenega proračuna.
Ako se med upravnim letom primerijo troški, kateri niso v dotičnem predalu proračuna celoma ali deloma preudarjeni, mora župan, ako niso največje nujnosti, izposlovati zanje sklep starešinstva.
§ 88. — Vse troške v občinske svrhe je zalagati pred vsem s prihodki, ki se stekajo v občinsko blagajnico.
§ 89. — Ako je za pokritje gotovih troškov kako premoženje posebej namenjeno, je pred vsem uporabiti prihodke istega.
§ 90. — Ako so še dve ali več krajevnih občin združile v eno samo, s pridržkom dotične njih lastnine, uporabiti se bodo morali prihodki ločenega premoženja tako, kakor je bilo dogovorjeno takrat, ko so se združile; Če pa takih dogovorov ni bilo, tako, da zalagajo troške, kakor pripadajo vsaki poprej samostojni občini.
§ 91. — Davke in druge prispevke in tako.tudi troške za nadziranje in obdelovanje, ki so zvezani s posestjo, in rabo občinskih posestev, morajo zalagati razmerno deležniki užitkov teh, kolikor bi jih užitki sami, ki se stekajo v občinsko blagajnico (§ 72.), ne zmogli.
§ 92. — Troške, ki se nanašajo zgolj na koristi nekaterih posestnikov, kakor n. pr. na vzdrževanje zasebnih potov, odtokov, in enakih, zalagajo deležniki sami, kolikor ne obstoje od tega različna obvezna pravna določila.
Občina pa ima pri tem toliko uplivanja, kolikor veltš oziri na javni blagor in določa poseben zakon.
Kar se tiče skladbe za vodna dela, podjetja na korist zeinljiščnih posestnikov, morajo se spolnovati veljavna zakonita določila.
§ 93. — Da se založč troški za občinske svrhe, ki niso pokriti v smislu § 88., uvede starešinstvo občinske naklade.
Te so:
1) doklade k neposrednim davkom in k užitnini;
2) opravljanje del za občinske potrebščine;
3) davki in prispevki, ki ne spadajo v vrsto davčnih doklad.
§ 94. — Doklade k neposrednim davkom je praviloma porazdeliti na vse v občini predpisane davke te vrste brez razločka, ali je davkoplačevalec občan ali ne, ter praviloma odkazati na vse vrste teh davkov po enaki meri.
Kadar bi bili posebni razlogi, ki bi to opravičevali, bodo se mogle doklade porazdeliti in odkazati na neposredne davke tudi v različni meri na razne vrste davkov; v tein slučaju pa bode potrebna posebna odobritev deželnega odbora.
§ 95. — Doklade k neposrednim davkom in sploh občinske naklade ne morejo zadevati:
1) dvornih, državnih, deželnih uradnikov in služabnikov ter javnih zavodov, vojaških oseb, niti udov in sirot istih, kar se tiče njih plač in pokojnin, preskrbnin, odgojnin in milostinj, izvirajočih iz službenega razmerja;
2) dušnih pastirjev, kar se tiče njih kongrue, in javnih učiteljev gledč njih plač.
§ 96. — Kolikor ni uporabljiv § 90., morejo se doklade k neposrednim
davkom porazdeliti v enaki meri v celem obsegu krajevne občine; oziroma, kedar se sestavlja krajevna občina iz dveli ali več davčnih občin, se porazdeli; doklade, uvedene v pokritje pri-manjkljeja iz proračunov posameznih davčnili občin, v celem obsegu dotičnih davčnih občin, in doklade uvedene v pokritje primanjkljeja iz proračuna za skupne troške, v celem obsegu krajevne občine.
Toda za naprave, ki utegnejo biti koristne le enemu kraju in njega prebivalcem, kakor n. pr. za ulično svečavo, tlak v kraju itd., kakor tudi za opravljanje del na korist samemu kraju, n. pr. za nočnega čuvaja v kraju, smejo se troški porazdeliti le na one neposredne davke, ki se plačujejo od posesti hiš, v kraju samem stoječili. od obrtnijskih podjetij, ondi izvrševanih, in od prihodkov njegovih prebivalcev.
§ 97. — Doklada za užitnino sme zadevati le použitek v ozemju občine, a ne tudi proizvajanje in Irgovino.
§ 98. — Za občinske potrebščine se smejo po sklepu starešinstva terjati službe (ročne in vožne).
Službe je preceniti v denar: razdelitev se vrši po razmerju neposrednih davkov, držeč se določil §§ 94—97.
Službe se morejo opraviti po sposobnih namestnikih ali pa odplačati po cenitvi v občinsko blagajnico.
Če bi cena služb po cenitvi ali sama zft-se ali skupaj z dokladami k neposrednim davkom, sklenjenimi istodobno, presegala mero od 50"/„, uporabiti je določila druzega odstavka § 100.
V nujnih slučajih, v katerih se zahteva gotovo skupno sodelovanje vseh, je vsak sposoben pojedinec obvezan opraviti dela brezplačno.
§ 99. — Da se uvedejo nove naklade in prispevki, ki ne spadajo v vrsto doklad k neposrednim davkom ali k užitnini, kakor tudi da se zvišajo uže obstoječe naklade iste vrste, treba je deželnega zakona.
Starešinstvo ne more uvesti občinskih doklad na užitnino piva in opojnih tekočin; more pa naložiti s pritrditvijo deželnega odbora (§ 100., prvi odstavek) stalne, samostojne, po hektolitrih odmerjene davščine na prodajo in použitek na drobno piva in opojnih prekapanih tekočin (žganjin), kolikor ne presegajo za pivo 2 K 20 vin. na hektoliter; pri rumu, araku, punčnem cvetu, likerjih in drugih poslajenih žganjinah kakor tudi pri žganju s 55 alkoholo-metričnimi 'stopinjami in več, znesek 10 K 02 vin. na hektoliter, ter pri žganju pod 55 alkoholometričniini stopinjami znesek 6 K 68 vin. na hektoliter.
Kedar pa bi te stalne samostojne davščine navedeno mero presegle, ali kedar bi se imele te davščine uvesti ali za nadalje dopustiti prek dobe 10 let, bode mogel deželni odbor podeliti dovoljenje le dogovorno z namestništvom (§ 100, drugi odstavek).
§ 100. — Proračuni občine kakor tudi oni občinskih zavodov in zakladov se bodo morali vsako leto predlagati deželnemu odboru, da odobri iste in način pokrivanja primanjkljejev.
Načini pokrivanja primanjkljejev bodo morali zadobiti tudi odobritev namestništva poleg slučaja zadnjega odstavka § 99., tudi kedar bi presegale dokiade k neposrednim davkom in k užitnini 50%tno mero.
§ 101. — Davčne doklade je iztir-javiti praviloma po istih organih in z istimi sredstvi kakor davke same.
Druge denarne dajatve, ki se nalagajo za občinske svrhe temeljem zakona ali veljavnega starešinstvenega sklepa, potirja Župan po lastnih organih, in za slučaj upora, iztirja z izvršbo premičnin, kakor se v to dela z davki.
Moč odrediti izvršbo premičnin gre županu v lastnem področju.
Ako se obvezanec upre opraviti službo, dd jo župan izvršiti po tretji osebi, na troške obvezanca ter ravna radi potirjanja teh troškov tako, kakor za druge denarne dajatve.
Za slučaj nevarnosti v odlogu se morejo obvezanci prisiliti, da opravijo službo osebno.
§ 102. Skladba za zgradbo cerkva, župnišč, šol in cest je predmet posebnih zakonov. Ostanejo v veljavi skladbe, veljavne za določene potrebe, ki temelje na posebnih pravnih naslovih.
§ 103. — Računski sklepi se bodo sestavljali na podstavi p^edpisnih knjig (§ 79. točka 5), ter jih bode moral župan izročiti najpozneje tri mesece po
preteku upravnega leta starešinstva, da jih pregleda in odobri.
§ 104. — Pravilno opremjeni računski sklepi bodo obsegali za razne vrste dohodkov in stroškov predele, uže določene v odnosnih proračunih.
Iz računskih skkpov bode moralo biti razvidno zlasti to le:
a) zastanek aktivni in pasivni pričetkom upravnega leta;
b) predpis, to je predpisani dohodek in trošek;
c) izpolnitev, to je dejanski prejemki in izdatki;
Č) ostanek aktiven in pasiven vsakega posameznega predela, namreč izid primerjanja med pričetnimi zastanki in tekočimi predpisi z izpolnitvijo;
d) primera med proračunom s tekočimi predpisi.
Skupna svota vplačil in izplačil razvidnih iz računov se mora popolnoma strinjali z dotično skupno svoto odnosnega blagajničnega dnevnika ter iz primere prejemkov in izdatkov se posname blagajniški prebitek.
§ 105. — Računski skkpi se morajo javno razpoložiti občanom v prost ogled tekom 14 dnij pred razpravljanjem istih v starešinstvu.
Da se je razpoložitev izvršila, mora biti javno razglašeno na občinski deski in po krajevni navadi vsake občine.
V razglasu bode izrecno poudarili dopustnost ugovora po namenu § 106. z napovedjo roka. v katerem in oblasti, kateri ga je podati.
§ 106. — Vsakemu občanu je svobodno. v gori rečenem 14-dnevnem roku v obliki ugovora vložiti svoje opombe k posameznim postavkam občinskih računskih sklepov pri županu, kateri jih predloži z računskimi sklepi vred starešinstvu v pretres.
Ako in kolikor bode starešinstvo upoštevalo vložene opombe glede računskega sklepa, smatrali se bodo do-tični ugovori konečno rešeni, drugače se predlože s spisi, zadevajočimi računske sklepe, deželnemu odboru po namenu § 109.
§ 107. — Računske sklepe pregleda starešinstvo od postavke do postavke spremno z inventarji, prejšnjimi letnimi računskimi sklepi, proračuni, predpisnimi knjigami in z blagajničnimi dnevniki ter bode posamezno primerjalo pripomočke, da se prepriča o njih točnosti in skladnosti.
V moči starešinstva je, dati poprej pregledati računske sklepe po posebni komisiji, sestavljeni iz treh členov, ki se ustanovi, izvolivši svojega predsednika, ter bode sklepala z večino glasov.
Eden izmed treh členov komisije se more izbrati tudi izven starešinstva.
Komisija predloži pregledane račune starešinstvu s posebnim poročilom.
V sejnem zapisniku se razloži celo razpravljanje pred starešinstvom o računskih sklepih ter se najbolj poudarijo opombe, naperjene proti celoti ali proti posameznim računskim postavkam, ter izjave, katere podaja tozadevno računo- | dajalec.	|
Po končanem pretresovanju izreče se starešinstvo o računih v obliki rednega sklepa.
§ 108. — Ako sklep starešinstva obsega ugovore proti celoti ali proti posameznim postavkam računskih sklepov, izda se o tem županu obrazloženo pismeno obvestilo, odprši mu rok osmih dnij za predložitev njegovih pismenih pojasnil.
Starešinstvo podvrže taka pojasnila župana v ponovni pregled v redni seji ter se izreče o istih v obliki rednega sklepa, kakor predpisano v § 107. za prvo razpravljanje računov.
Ako bi župan opustil, dati pravočasno od njega zahtevana pismena pojasnila, ugotovi se to okoliščino v sejnem zapisniku, tičočem se druzega razpravljanja računskih sklepov.
§ 10'). — Pravilno podpisani računski sklepi, katere je starešinstvo našlo v redu pri prvem (§ 107.), ali katere je pretresovalo pri drugem razpravljanju (§ 108.), se pošljejo z vsemi pri-glednimi pripomočki deželnemu odboru, da jih konečno presodi.
Ako deželni odbor spozna, da ra čuni popolnoma odgovarjajo, oziroma da so se odpravile, vse poteškoče, izda se županu reden odvezni odlok.
Ako bi deželni odbor nasprotno spoznal, da računi .ne odgovarjajo, izda se županu naličen odlok, določivši mu njegove obveznosti proti občinski upravi in ugotovivši morebitna povračila, katera bode moral plačati občinski bla-gajnici.
§ 110. — Ako je župan ali podžupani ali kak starešina zaostal s položbo računa ali druge obveznosti, ki se nanašajo na občinske posle, mora jih starešinstvo brez odloga, vsekakor pa predno preteče šest naslednjih mesecev, pozvati, da dostanejo svoje obveznosti v primernem roku, zapretivši jim z globo do 20 kron za slučaj, da ne bi držali naloženega roku.
Ako bi se ne odzvali temu pozivu, obvesti se o tem deželni odbor, ki bode postopal po določilih §§ 105. do 109.
§ 111. — Vsak župan, ki izstopi iz službe, bo dolžan položiti račun za ono poslovno dobo. za katero se niso še pravilno potrdili računski sklepi.
Pri izročitvi, ki se izvrši v prisotnosti odposlanca deželnega odbora, bode moral odstopajoči župan izročiti tak račun z dotičnimi priglednimi listinami in pomočki vred svojemu nasledniku.
Vsaka postavka dohodkov in Iro-škov mora biti pravilno krita z dotičnimi pomočki.
O izročitvi se sestavi poseben zapisnik v dveh izvodih, od katerih se položi jeden v občinski arhiv, jeden se pa pošlje deželnemu odboru.
S tem se ne preminja obveznost, predložiti računski sklep po namenu § 103.
VI.
O združitvi občin radi skupnega poslovanja.
§ 112. —Svobodno je posameznim občinam istega političnega okraja zdrti žiti se radi skupnega opravljanja vseh ali posameznih opravil, nanašajočih se toliko na lastno (§ 25.), kolikor, na izročeno (§ 26.) področje.
Sporazumijenje o načinu skupnega poslovanja je podvreči c. kr. namestništvu, da je odobri dogovorno z deželnim odborom.
§ 113. — Občine, ki nimajo sredstev, da bi izpolnovale obveznosti, izvirajoče iz lastnega ali izročenega delokroga, se bodo morale združiti, dokler bi obstajala ta nezmožnost, potom deželnega zakona z drugimi občinami istega političnega okraja za skupno opravljanje vseli ali posameznih opravil.
Način skupnega poslovanja določiti je, zaslišavši udeležene občine, potom deželnega zakona.
Kedar bi deželni zbor ne bil sklican, se bode mogla ukazati združitev občin po prvem, ter se ugotovi način skupnega poslovanja po drugem odstavku tega paragrafa potom sklepa deželnega odbora, kateremu bode treba izposlovati Najvišje polrjenje.
Abo se posamezne občine ne sporazume radi porazdelitve troškov za skupno poslovanje, razsodi deželni odbor.
VII.
0 nadzorstvu nad občinami.
§ 114. — Deželni zbor čuje po svojem odboru nad tem. da se premoženje in posestvo občin in njih zavodov ohranijo nedotaknjena.
V to svrlio more deželni odbor zahtevati piiobčenje starešinstvenih sklepov in more terjati od občin pojasnil in opravičenj, ter odpošiljati komisije ali posebne odposlance, da preiskavajo na iicu mesta.
Pr izvrševanji te pravice ima isti, v slučaju potrebe, storiti umestne ukrepe.
§ 115. — Nalog, katerega izda deželni odbor členom komisije ali odposlancem (>; 114.. drugi odstavek), bode obsegal točno predmet njih poslov ter jim bode služil kot pooblastilo proti županu in županstvu oziroma starešinstvu.
§ 116. — Župan bode moral dati komisijam oziroma odposlancem deželnega odbora vse potrebne ovedbe ter jim pripustiti ogled spisov, ki se nanašajo na predmet njih posla.
Komisije in odposlanci smejo upli-vati z vsemi ra/položivimi sredstvi, da se odstrani: razkrite napake.
117. Komisije oziroma odposlanci predlože deželnemu odboru svoja poročila o tem. kar so zapazili, ter izda deželni odbor dotične naloge.
Da se izvrše ti nalogi, kakor tudi vsako drugo naročilo, katero izda deželni odbor, vršeč svojo nadzorstveno pravico nad občinami, sodelovale bodo, kolikor bode treba, v to naprošene politične oblasti.
§ 118. — Ako se je pregledovanje občinskega poslovanja izvršilo potom komisije ali odrejencev deželnega odbora vsled okoliščin, katere je zakrivil župan ali člen županstva ali starešinstva, sme se jim naložiti povračilo komisijskih troškov.
Navodni troški pridejo na breme dotične občine, ako bi se bilo izvršilo pregledovanje na prošnjo iste občine.
§ 119. — Ako bi kaka občina zanemarila preskrbeti v letnem proračunu, da se pokrijejo po pravilih veljajočih zakonov vse potrebščine, katere padajo na občino, zlasti ako bi se ne -preskrbelo za pokritje svote, dolžne deželnemu zakladu na vrnilu predplačil, prejetih za svrhe javne koristi ; ali ako bi se ne bilo mislilo na pokritje denarnih sredstev, potrebnih za plačilo občinskih dolgov, izvirajočih iz zasebno pravnega naslova, ki se je spoznal gotovim po razsodbi sodnikovi, ali pa utemeljenim na listini, ki ima izvršilno moč; ali ako ne bi se preudarili zneski, potrebni zma-gavati potroške, pripadajoče občini iz naslova, izvirajočega iz javnega prava, bode deželnemu odboru naloga, da v doliČni občini dogovorno z namestništvom naloži primerno doklado na neposredne davke (§ 93., točka prva) ter ukrene, da se taka doklada iztirja, in iztirjani zneski uporabijo v poravnanje dotične občinske obveze.
§ 120. — Dočim gre deželnemu odboru v nekaterih slučajih (§§ 3., 4. odst. 2, 32., 33., 34.. 35., 36.. 37., 38. zadnji odstavek, 39., 113. in 119.) v občinskih zadevah neposredno sklepati, morajo se predložiti za odobritev deželnemu odboru izven slučajev, ki so v tem zakonu posebej napovedani (§§ 2.,
4.	odst. I., 31., 38. odst. 1., 72., 94., 100., 109. in 112.):
1. Starešinstveni sklepi, ki zade- ■
vajo:
a) Otujitev, daritev, zastavo ali trajno obremenitev stvari, ki spada k premoženju ali posestvu občine ali nje zavodov, in tako tudi otujitev in zastavo vrednostnih in kreditnih papirjev;
b) porazdelitev letnih prebitkov med občane (§ 71.):
c) zajme, med katere spadajo tudi tako imenovani viseči dolgovi, ali zavarovanje, ako znesek enega ali druzega, uštevši že prej obstoječe dolgove, presega letne dohodke občine in oziroma njenih zavodov.
2. Sklepi, katerih učinek se razteza do več nego triletne dobe.
3. Sklepi, tičoči se uredbe doklad in sploh občinskih naklad, namenjenih za potrošek nakupov in podjetij, merečih pred vsem na povišanje občinskih dohodkov ali na pokritje odplačilnih obrokov in obresti zajma radi takih nakupov in podjetij.
§ 121. — Deželni odbor razsoja ob utokili proti sklepom starešinstva v vseh predmetih, katerih ni država občini izročila.
(ilede utokov v predmetih lastnega področja občin veljajo sledeča pravila:
Vsak sklep starešinstva se more izpodbijati po utoku na deželni odbor.
Sklepi starešinstva, ki se tičejo koristi cele krajevne občine, celili davčnih občin ali celih razredov občanov, se morajo javno razglasiti.
Sklepi starešinstva, ki se tičejo koristi posameznih občanov, se nazna nijo dotičnikom pismeno z razlogi.
Utok se mora podati županu, da ga odda naprej deželnemu odboru v neprestopnem roku 14 dnij. tekočem od dneva, ki sledi naznanitvi sklepa ali vročitvi.
V vsakem javnem naznanilu, oziroma v vsakem vročilu udeleženi osebi glede sklepa starešinstva, se mora izrecno poudariti dopustnost Utoka ter rok, v katerem in oblast, kateri se ima predložiti.
Župan je obvezan, predložiti utoke deželnemu odboru v daljših 14 dneh. ki se imajo šleti od vložitve istih.
ij 122. Členom županstva, ki prestopijo svoje dolžnosti v lastnem področju občine, more deželni odbor naložiti disciplinarne kazni do 200 K.
Take glebe, ki gred6 v občip.sj biagajnico, iztirjajo, po naročilu dežJ nega odbora, okrajne politične oblasl
V slučaju težkih prestopkov ;i| trdovratnega zanemarjanja svoje dol« nosti, morejo se členi županstva odsta| viti od službe po deželnem odboru dj govorno z namestništvom.	I
Tako odstavljeni členi županstvi ne bodo v naslednjih treh letih izvoljjJ v županstvo.
§ 123: — Kedar nastane spori zasebno pravnih zadevah med občini in celim razredom občanov ali posal meznimi občani, določi deželni odbol ako ni bilo starešinstvo zavzeto, občil zastopnika uradoma, da zadevo rti sodftim potom v slučaju, da se sivi zlepa ne spravi, kar bode poprej pl skusiti.	I
Ako se to zgodi med krajev! občino in posameznimi k isti spadl joči mi davčnimi občinami ali pa ml temi občinami, določi se poseben ! stopnik za vsako prepirajočo se stranki kedar bi dobrovoljna sprava, katero I poprej poskusiti, izpodletela.	I
§ 124. — Državna uprava vrl nadzorstvo nad občinami, da ne pri koračijo svojega področja in ne lušil veljavnosti zakonov. To nadzorno pr| vico izvršuje v prvi vrsti okrajna pl litična oblasl. Le-ta more v to sv! zahtevati priobčitev starešinstvenih skl pov in potrebna pojasnila.	I
Glavar politične oblasti ali njcl odposlanec ima pravico udeleževali I sej starešinstva in kadarkoli hoče pl prijeti besedo; glasuje pa le tedaj, al je starešina. S tem se ne sme občil provzročiti nikakih troškov.	I
S 125. — Ako bi starešinstvo I kakim sklepom svoje področje prekl račilo, ali če bi bil sklep proti veljavni zakonom, more okrajna politična obli ustaviti izvršitev predloži vši prednl nemudoma namestništvu, katero zasll deželni odbor ter primerno ukrene. I § 126. — Kolikor se ne grel ukrepe in sklepe, proti katerim je vi žiti pritožbo ali utok v smislu §§ I in 121. na višjo autonomno inštanl razsoja okrajna politična oblast o ti! ukrepih županstva, s katerimi bi I kršili zakoni ali napačno uporabil veljavni zakoni.	|
V zadevah, katere je država i/l čila občini, vložiti je utok vsekakor 1 okrajno politično oblast.	|
§ 127. — Ako bi starešinstvo I pustilo ali odreklo spolnovanje opravi obveznosti, naloženih občini po zakol odredi okrajna politična oblast čel treba na troške in nevarnost občine.l Ake spada predmet v lastno pl ročje občine, in se ne gre za nujnoI varnost, sporazumi se okrajna politil oblast, predno kaj ukrene, z (idell odborom.	1
S 128. — Okrajna politična obli je pooblaščena nalagati disciplina! kazni do 290 kron onim županom! bi prestopili svoje dolžnosti v i/rofl nem področju.	1
Ako so ti prestopki taki, da s« more županu več zaupati oskrboval opravil izročenega področja, ne dal se s tem	postavile v	nevarnost jal
koristi, in ako bi se	moral doslcl
teinu za odpravljanje teh zadev dolol drug organ, mora občina zalagati trni spojene s to določitvijo; občini pni pravica povračila proti županu. I
V slučajih, navedenih v umi ragrafu, bode meglo namestništvo ■ govorno	z deželnim	odborom žnpfl	|
tudi odstaviti od službe.	■
§ 129. — Namestništvo morel i činsko zastopstvo razpustiti.	1
Občini je pridržan utok na nji sterstvo	za notranje	zadeve, no H	<
odložljive moči.	I	<
Najpozneje v šestih tednih pc® pustitvi se bode morala odrediti nfl j volitev.	I
Da se bodo v tem času os!;® vala opravila do ustanovitve občinskega zastopstva, bode moral« mestništvo dogovorno z deželnimi borom potrebno ukreniti.	p
Glede medsebojne izročitve skega urada po županu začasnem11 ditelju občinskih zadev, ki se nasM smislu tega paragrafa, veljajo doN § Ul.
dobivajo se v veliki izbiri
umu BUJAM! ♦♦♦ od kron 20=30 ♦♦♦
p^i J. MEDVED-GORICA. —
Prva in edina slovenska kleparska delavnicav Gorici, ul. sv. Ivana št. 11.
se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu
Josip Palek,
V
naslednik Karola Cufer
>	j	«	•
priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žvcplanjc, zadnji sistem Škropilnic za vltrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave sc izvršujejo točno in po najnižji ceni.
čebelarji!
Ul e d zajamčeno pravi za pitanje čebel
se dobi pri
J. KOPAČU, sveča rju
v
GORICI.
Gena k 11 o £ r. 1*30 K.
Odlikovana mizarska delavnloa s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe.
Odlikovana pekarija ^ In sladčlčarna ^
K. Draščik ♦
v Gorici na Kornn ^
(v lastni hlll)	^
Izvršuje naročila vsakovrstnega-peciva, torte, kolače za birmanoe
♦ in poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene jako nizke.
t
♦
♦
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A. Geli, razprodaja tmljet, Mm 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
Za spomladanska sezijo
so došle
razne novosti v velikanski izberi
- | pri | -
Ravnikar-ju
v Raštelju štev. 16
Gorica.
Postrežba je ondi prav domača, obrnite se do te tvrdke ter jo priporočajte Vašim - znancem. -............-
Klobučar M. Horvat
v Gorici
Gosposka ulica štev. 12
ima v svoji zalogi najraznovrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po najnižjih cenah. V zalogi ima najboljšo kožukovino za ovratnike in notranjo prevleko sukenj itd. — Kožuhovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Priporoča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preč. duhovščini. Postrežoa strogo poštena.
Jakob Šuligoj
urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25
—v Gorici. =====
Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in stenskih ur, budilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine.
Vse po nizki ceni.
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA — Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN.
v Sorici, os sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Saj cenej e kupovalifiče nirnberčbega ln drobnega blaga ter tkanin, prej e ln nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače ln črevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hilla atmla la tis letne iase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Prvo slovenska trgovina •/. Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
» GOBICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v GORICI
ulica della Croce štev. 6.
„Kmečka Banka" v Gorici,
-j-z na Kornu št. 12	..
eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po
A3I °l
s 4 O
Načelstvo obstoji iz gg.. Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, voloposestnik in Župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župan v Kojskom-Krasno. Iguacij Križman, nadučitelj v Dornbergu, Alojzij Bandolj, veleposestnik v Fodgori.
Čevljarska zadruga v Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po
zmernih cenah, -*■
se večkrat plačajo za popolnoma nič vredno možko in žensko blago. Da se pa nihče ne bode varal, naj si ogleda najino velikansko zalogo
pohiludanskih in letnih novosti.
Kdor ne zainore sl sam oglegatl najino zalogo, naj sl naroči vzorce, katere dobi poštnine prosto na dom pri domači tvrdki
Ivančič & Kurinčič-Goriea,
Gosposka ulica št. 11, (nasproti Hotela treh kron.)
Blago za „Orlovske14 kroje, kakor vse potrebščine, spadajoče k telovadnemu kroju, dobijo slavna „ Orlovska14 društva pod ugodnimi pogoji.
Sklepna bilanca zastavljalnice in ž njo združene hranilnice za leto 1910.
1 m o v 1 n a	K	v		D o 1 g o v 1 n a	K	v
Denarni preostanek 		101.191	! 73		Vloge 		25,398.637	34
Stanje vrednostnih listin		3,403.1 IG	40		Ustanovna vlavnica		329.320	71
Posojila		20,893.025	91		Tekoči račun 		241.400	—
Zastane obresti		430.278	14		Penzijski zalog		91.545	67
Tekoči račun		1,188.417	18		Reservni zalogi 		534.188	34
Vrednost posestev in premičnin . . .	305.037	96		Tuji denarji		13.204	27
Predplačila		6G18	14		Razni zastanki		40	44
Zastanki najemščin in drugih pristojbin	636	—		Za leto 191! leta 1910 plačane posojilne		
Vrednost listin in stavb pripadajočih re-				obresti		11.665	70
servnemu in penzijskemu zalogu . .	402.444	14		Čisti dobiček leta 1910		110.763 ‘ . • 1	13
Skupaj		26,730.765	60		Skupaj		26,730.765	60
	*					
„ Ljubljanske kreditne banke"
 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
Ulage na knjižice obrestuje po Hva%, vloge v tekočem računu po dogovoru.
Delniška glavnica K 5,000.000.	C6I1	tržila,	V	Ljubljani.	—Rezervni	zaklad	K450.000.—
z,..........................—= PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. - - -—- —■——
Prosiva zahtevati listkel
d
M
d
a
o
a
O
o
a
n
N
£
Največja trgovina z železjem
K®® 3? II Dl© & MAJE®
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, purnpe za kmetijstvo, sadjerejo in vino rejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
|	Prosiva	zahtevati	listke!
fl
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	~
JOSIP CULOT
v Rašfelju štev. 225 v Gorici.
Velika zalega vsakovrstnih grač, okraskov za božično drevesce in punlc za Igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
m******
M***
Qr"~
* Goriška zveza
“t©
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
»CENTRALNA POSOJILNICA
fiEGiscROVAnn zadruga z omEjeno zavezo
♦ +	♦♦	v GORICI •
IV obrestuje hranilne vloge po 4' Jj... Daje članom poso- ^ jila na vknjižbo po 5'4"u, na menice po 6°0, na me-
sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovaua zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri natopil Mislih potrebščin in pri prodaji ^ ^ ^ Mislih- pridellov. ‘/v ■v ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERPI ŠT- 32-
t
; :
' l
******
5>oji
»cxxxx»oammxxxxxxxx: Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Tr.klno (»tokfHero Jetrno olje. Po.rb.o sred.tro proti pranim boleznim ln Nplofeni teleenl elnboetl. Izrrnn .teklenlrn len« olju nn rnrnumene bnrre po K l'4(l, belo bnrre k 2.
|' Tr.klno' leleznnto Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno pri-poiočljlva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
I
Trakino Jetrno olje ne ieleznimrJodecem.
S tem oljen ne ozdravijo v kratkem čaao z gotorootjo v»e kostne boležni, žlezni otroki, golle, malokrvnost it>
Ona ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
m direktno In SorrrnUe, preUEe ne redno r mojem
!, Zeto »morem Jnmjltl .rojim It. odjemnlrem »lede El.tote In .tnlne fl
Opomba. Olje, katereva naročam predno ae napolnijo ateklenlre sposobnosti za zdravljenje.
Crlntofoletti jeva pijača iz kine in želeja.
Najboljši prlpoaodek pri zdravljenju a traklnlm olje«.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
S
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskara- (odgov. L Lukežič) v Gorici.