Leto LXV1 Poltnfna pfaPana « gofovtal V LjubTîanî, v tore*, Sne l jannarla 1938 Stev. 2» Cena 1.50 Din msixwENEcm jeva ulic« stev. 6. Telefoal nredntttr« I« uprave: 40-01, 4<МИ, 4МП, 4« 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjatraj razen ponedeljka ta dneva po praznik« Važna pridobitev naše socialne zakonodaje Zavarovanje proti brezposelnosti Nova irska ustava Dne 29. decembra 1937 so člani irske vlade po slovesni zahvalni službi božji in ob grmenju 21 topovskih strelov položili v roke predsednika vrhovnega sodišča Irske sledečo prisego na novo irsko uslavo: »V imenu Svete Trojice, iz katere izvira vsa oblast in ki bi ji morala biti podrejena vsa dela ljudi in državnih občestev, mi vsi, ki predstavljamo irski narod, sprejemamo, odobrujemo in potrjujemo sedanjo ustavo, tako da bi mogle biti zavarovane i dostojanstvo i svoboda človeške osebe, uresničen pravi socialni red, obnovljena edinost naše domovine ter utrjeno soglasje z drugimi narodi. Pri tem pa ponižno priznavamo vse svoje dolžnosti do našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je bil opora našim očetom v hudih, stoletja trajajočih borbah, s hvaležnostjo se spominjamo njihovih junaških in nepretrganih borb za upravičeno neodvisnost našega naroda in obljubljamo, da bomo skušali delati za obči blagor z modro preudarnostjo, pravičnostjo in ljubeznijo.« S temi vzvišenimi besedami, vrednimi tisoče let starega irskega naroda in njegove nad vse slavne zgodovine, je bila zaključena srdita in tvegana borba irskega naroda za dosego svojih idealov in v njegovi zgodovini se je začelo novo, svetlo poglavje, ko bo pokazal, da je svobode, ki so si jo irski rodovi priborili, tudi vreden. Nova irska ustava, ki je stopila takoj v veljavo, spreminja dosedanjo »Svobodno državo Irske«, kot jo imenuje westminstrski statut iz leta 1922, v »državo Eire, ki je neodvisna, samostojna in demokratična«. Njeno območje se raztega na vso Irsko in na vsa irska otočja, čeprav zaenkrat in začasno ne bo mogla izvajati svoje nadoblasti nad še-sterimi grofijami na severnem delu irskega otoka, ki spadajo pod oblast Velike Britanije pod imenom >ulstrske države«. V novi ustavi ni niti najmanjšega namiga na angleškega vladarja, ki za novo Irsko obstoja samo v toliko, v kolikor vodi tudi zunanjo politiko irske države skupno z zunanjo politiko vseh dežel angleškega imperija. Nova ustava določa, da bo v bodoče vrhovni poglavar irske države njen predsednik, ki dobi irski narodni naslov >Uahtaranc. Izvolilo ga bo irsko ljudstvo neposredno v splošnih in tajnih volitvah. Ualitaranu ob strani bo stal Državni svet s svetovalnimi pravicami, ki ga sestavljajo predsednik vlade in predsedniki najvišjih državnih ustanov. Predsednik irske vlade dobi kratki naslov »Taoiseah«, kar pomeni: vodja, in ima poleg namestnika še celo vrsto sotrudnikov, ki odgovarjajo ministrskim položajem. Irska državna zastava je zeleno-belo-oranžno rumena trobnjnica. Irščina je državni jezik, angleščina dobi pravice drugega državnega jezika. Zakonodajno delo bosta opravljala parlament (Dail Eireann) in senat (Seanad Eireann), katerega člani bodo delno imenovani od predsednika, delno od parlamenta, delno pa od vseučilišča in Trinit Colegija v Dublinu. Zelo poučne so idejne osnove nove irske ustave. Z njimi je irski narod dokazal, da je neodvisna Irska zares zaključek smotre-nega, stoletja trajajočega truda, da si narod pribori nazaj svobodo, a v okviru davnih krščanskih tradicij. Medtem ko je zgodovina drugih narodov sledila čestokrat nevarne krivulje in so stare svetinje zatemnele sredi novih blodenj, je črta irske zgodovine ravna tako, da je danes dosežen cilj v tisti čistosti, kot so ga imeli pred očmi davni, za svobodo Irske umirajoči rodovi očetov. Nova irska ustava se namreč ne zadovoljuje s tem, da nudi novo tehnično zgradbo za državno udejstvovanje naroda, ampak daje državnemu življenju tudi osnovne načelne smeri. Tako na slovesen način poudarja nedotakljivost naravnih zakonov kakor tudi dostojanstvo človeške osebnosti. Ali se ta določba ne odraža z vekovito silo od marsikaterih drugih ustav, ki so skušale urediti življenje države s tem, da so zanikale prav naravne pravice in razvrednotile človeško osebnost? V brk tem razkrajajočim sodobnim strujam irska ustava osnove krščanske organizirane države s poudarkom obnavlja in jih proglasuje za temeljne pogonske sile narodovega življenja v državni skupnosti. Irska ustava gre še daljo in s presenetljivo jasnostjo postavlja družino v osrčje vsega obče-stvenega življenja. Družina je temelj države, proglaša ustava, a tudi temu načelu primerno uvaja določbe, ki naj družino in družinsko življenje obvarujejo čisto in krepostno. Zakonska vez dobiva zopet svoj sveti značaj in zakonsko življenje svoj večnostni smoter. Irska družina bo v bodoče strogo zavarovana pred epidemijo razporok, vzgoja otrok pa pred vsakim poskusom napačne vzgoje. Irski otrok mora biti vzgojen v veri svoji' očetov in postave irske države ga morajo čuvati kot naivečjo svetinjo narodnega zaklada. Irska ustava «irokotrnidno jamči slehernemu državljanu popolno svobodo, da živi vsak po svojih verskih načelih, ki si jih sme vsak tudi svobodno izbirati. Toda v svitu stoletne zgodovine «e je irski narod naučil spoštovati in ljubiti katoliško cerkev, ki mu je v borbi za narodno svobodo edina ostala ob strani, v ««isto posebni mori. Temu čustvu daje polno priznanje tudi ustava sama, ko v posebnem »Službene novinec od t. januarja priobču-jejo obširno uredbo o zavurovanju delavcev proti brezposelnosti. Je to novela uredbe, o kateri smo že svoj čas poročali. Sedanja novela, ki pomen ja resnično lepo novoletno darilo našemu delavstvu, pomonja v naši socialni zakonodaji ogromen korak naprej. Z novo uredbo, ki stopa v veljavo takoj po objavi v »Službenih novinali«, to je s t. januarjem 1938. je bilo zadoščeno stari večletni zahtevi delavstva, ki je ves čas, odkar obstoja naša država, vztrajno zahtevalo zavarovanje proti brezposelnosti. Neke vrste zavarovanje brezposelnosti je imelo delavstvo že dosedaj. Toda to so bile le malenkostne podpore, k.i so jih delile lx>rze dela. Le brezposelni delavec, ki je izpolnil težke pogoje, je v redkem primeru dobil po tO din podpore na dan, toda le za 42 dni. Nova uredba znatno razširja te podpore, tako glede višine, glede časa prejemanja in tudi razširja krog upravičencev. Res je, da bo organizacija podeljevanja teh podpor težka in bo zahtevala bremena tudi od zaposlenega delavstva, vendar pa stopa delavstvo s to uredbo v vrste tistih stanov, ki so zaščiteni tudi v časih najhujše krize in brezposelnosti. Uredba obširno navaja rezne vrste podpor in pomoči, ki jih bo delavstvo moralo biti v bodoče deležno. K podpiranju brezposelnih bodo seveda pritegnjene po novi uredbi samoupravne oblasti, borze dela in slične ustanove, bodisi s svojimi izkušnjami, bodisi s svojimi sredstvi. Vrsle podpor Nova uredba določa naslednje podpore brezposelnim: redne, podaljšane, potne in izredne podpore v gotovini ali v naravi. Redne podpore prejemajo delavci v primeru brezposelnosti, podaljšane podpore v primeru splosne brezposelnosti in pa delavci, ki so se izčrpali ter si pridobili pravico do rednih podpor. Potne podpore pa bodo dobivali delavci ki bodo iskali zaposlitev izven svojih domačih pokrajin. Izredne podpore bodo prejemali delavci v primerih skrajne bede. Pravice do rednih podpor bo imel vsak brezposelni delavec, ki bo izpolnil predpise uredbe l'odpora bo osebno za delavca in za družino. Pravico do podpore bodo imeli družinski člani, kakor pastorki in drugi, ki jih vzdržuje nezaposleni delavec. Ljudje, ki so vdani pi janosti ali slični strasti, ne bodo dobivali podpor, temveč njihove žene ali družinski člani. Pogoji Splošni pogoji, ki upravičujejo prejemanje brezposelnih podpor, so: brezposelni delavec mora biti eposoben za delo in pripravljen, da delo sprejme ter da je brez svoje krivde ostal brez dela, mora biti najmanj 14- let star Za delo pa je sposoben oni delavec, ki more zaslužiti vsaj eno tretjino onega zaslužka, kar more zaslužiti umsko in telesno zdrav delavec iste vrste in slične izobrazbe v istem kraju. Za delo voljan delavec pa je oni delavec, za katerega ni razloga za sum, da ne bi hotel delati, če se mu ponudi možnost zaposlitve po njegovi sposobnosti. Tuji državljani naše narodnosti so izenačeni z našimi državljani glede prejemanja podpor. Posebne določbe odrejajo tudi pravice ostalih tujih državljanov v primeru brezposelnosti. — Pravic do podpore pa nimajo oni delavci, ki so odpuščeni po svoji krivdi, a i i ki so prostovoljno London, 3. jan. TG. Angleška vlada se je odločila, da izvede temeljite preosnove v zunanjem ministrstvu. Dosedanji »stalni tajnik zunanjega ministrstva-' sir Hobert Vansittard, ki je pomenil trajnostno ustanovo ob menjajočih se zunanjih ministrih ter je v tej službi imel velik vpliv na zunanjo politiko Anglije, odhaja s tega položaja in je na njegovo mesto imenovan sir Aleksander Cadogan. do 1. 193fi poslanik na Kitajskem. Za Roberta Vansittarda pa je bilo ustanovljeno posebno, še višje službeno mesto v obliki 'diplomatskega svetovalca angleške vlade«. Odslej bo Vansittard bolj pogosto zastopal ministrskega predsednika ali zunanjega ministra pri zunanjih misijah izven Anglijo. Toda neposreden vpliv mi upravo v zunanjem ministrstvu in na službeno vod- členu priznava >poseben položaj katoliški, sveti, apostolski in rimski Cerkvi, ki je ču-varica vere, ki jo izpoveduje večina irskega naroda.« Po vsej Irski vlada veliko veselje. Kaj ne bi, saj je dosegla svobodo z. orožjem svobode in se danes na svojstven način maščuje za stoletna zatiranja s tem, da si je dala najbolj svobodno ustavo, kar jih pomni sodobna, svobodi lako nasprotujoča zgodovina. brez vzroka zapustil delo, ali ki so odklonili delo. Uredba določa natančno pogoje, kdaj je delavec upravičen zapustiti službo, kdaj more nastati primer, da je delavce odpuščen, pa ima še vedno pravico do podpore v primeru brezposelnosti. Delavec, ki ima druge dohodke za vzdrževanje sebe in svoje družine, dobi pravico do podpore šele tedaj, ko mu prenehajo ti dohodki. Enako velja tudi pravilo, da preneha podpora za družinske člane, ki imajo ali dobe nove dohodke. Mladoletni delavci pod 18. leti morejo dobivati podporo, če dokažejo, du nimajo družine, Id bi jih podprla. Ministrstvo za socialno politiko pa more te ljudi prisiliti, da se dalje strokovno izobražujejo. Za mladoletne in za ženske se morejo predpisati posebni načini podpor, namreč, da se dajatve v gotovini zamenjajo _z dajatvami v naravi. Te vrste podjx>re morejo prevzeti od države tudi razne samoupravne delavske, delodajalske in zasebne dobrodelne ustanove. V primeru, ko se izvršujejo javna dela, je delavec dolžan sprejeti delo. ki je po mnenju šefa krajevne borze dela primerno za njegove «možnosti. Pravico do redne podpore dobi delavec 7 dni po tem, ko je prijavil svojo brezposelnost, se- Tokio, 3. jan. AA. Politični časopis »Kaizo« prinaša intervju japonskega notranjega ministra admirala Sucčuga. V intervjuju je admiral orisal jajionsko stališče do vprašanj Daljnega vzhoda. Znano je, da velja admiral Suečuga za glavno osebnost v sedanji japonski vladi. Na vprašanje, ali tudi spravljivi vojaš'd krogi zahtevajo zasedbo severne Kitajske, je admiral odgovoril : Severni Kitajski je potrebna posebna vlada. Kmalu boste mogli ugotoviti, da ta vlada dejansko vlada. Ta vlada se ho razlikovala ml mandžur-ske vlade. Upoštevala ho kitajske šege in navade in skrbela za narodno blagostanje. Samo po sebi je razumljivo, da bo ta vlada zavzela stališče proti komunizmu. Podobna vladavina se lx> v nekaj dneh hitro uvedla tudi v drugih krajih Severne Kitajske. Obe vladi v Pejpingu in Nankingu se bosta potem združili in sestavili vlado za vso Kitajsko. Predsednik britanske vlado je izjavil, da hočemo vsiliti Kitajski vladavino p<» našem pojmovanju. Trt je rekel zato. ker no pozna naših namenov. Naši nameni so obnova trajnega miru na Daljnem vzhodu, kakor nam je zapovodal mikado. Trgovinske koristi zahodnih narodov se lahko širijo pod soncem japonskega poslanstva. Nato je admiral podčrtal potrebo, da Kitajska, Mandžukiio in Japonska ustanove politični in gospodarski blok. Govoreč o posledicah morebitne odetranitve belih narodov iz Azije je pa izjavil: stvo ministrstva pa bo izgubil. Kralj je Vansittarda odlikoval z najvišjim angleškim redom. V Londonu se sedaj sprašujejo, če pomeni povišanje Roberta Vansittarda dejansko le njegovo ponižanje in če eo ga povišali samo za to. da so se ga znebili. Toda zakaj znebili? Sir Robert Vansittard velja v angleški diplomaciji za zastopnika francoske politike, medlem ko velja za zastopnika nemške struje lord Halifax. V konservativnih krogih so Vansittarda zadnje čase zelo napadali in večkrat napravili poskus, da ga izpodrinejo, da bi mogli nemoteno uresničiti »nemško črlot, toda ni so posrečilo. Chamberlain je vozel tako razrešil, da je Vansittarda res odstranil, a mu za to dni še višji položaj, toda vodstvo zunanje politike kot takšne si bo odslej pridržal sobi skupno z Edenom, če še tudi tega no bo odstranil, kakor že šušljajo po dobro informiranih krogih Londonn. Novi tajnik zunanjega ministrstva sir Aleksander Cadogan Je diplomatična osebnost prvega reda. On ni ne za -»francosko« a tudi ne za »nemško« strujo. marveč čisti Anglež, ki Je edini v angleškem imperiju živeči mož. ki pozna vse »može štev. 1«, to se pravi vse vodilne može v nngleški tajni službi. Te pravice niti ministrski predsednik nima Zasebno se Cndognr. bnvi s [lisnnjetn poskočnih dram, dram, od katerih so nekatere doživelo v Parizu in v Londonu žo več kot sto zaporednih predstav. Napisal je dve knjigi liričnih pesmi in nekaj pustolovskih romanov, ki jih mnogo bero. zonski delavec pa 14 dni po prijavi brezposelnosti, če si je v obručunskem letu pridobil potrebno članstvo v deluvskem zavurovanju v primem bolezni. Obračunsko leto se računa na 24 mesecev in 7 dni. Članstvo potrjuje krajevno zastopstvo Osrednjega urada /,a zavarovanje delavcev Redne podjxire se izplačujejo tedensko ali t4 dnevno nazaj, toda saino za polne tedne brezposelnosti. Višina podpor Velikost rednih podpor je odvisna od mezdnega razreda in od številnosti družine. I a podpora ne more biti večja od 150 din tedensko. Za družino je potreben najmanj t nepreskrbljen otrok. Tedenska podpora bo znašala na vsak teden brezposelnosti: v mezdnem razredu 111. do VII brez družinske doklade 60, z družinsko doklado 70 din. V mezdnem razredu IX.—XI. 90, z družinsko doklado 110 din. v XII. razredu 120, z družinsko doklado 150 din. Minister za »ocialno politiko pa more spremeniti razpored mezdnih razredov in vseh podpor v slučaju, če se spremeni razj>oreditev mezdnih razredov v delavskem zavarovanju. Ta uredba pomenja za naše delavstvo veliko pridobitev, saj daje delavstvu večjo sigurnost obstoja in krepi njegovo hrbtenico. Pravkar doživljamo dogodke, ki bodo imeli neizmeren odmev v svetovni zgodovini. Nihče no more napovedati, v katerem razdobju se bodo odigrali dogodki. Prepričan sem, da bo rumeno pleme odigralo srečno vlogo, ki ji jo je dodelilo nebo in da bo konec nadvlade belili narodov zares uvedel dolm pravice in človefanstvn, o kateri Evropri in Američani neprestano govore. Ne bojim se podčrtati točke, in če jo treba, jo bom podčrtal pred vsem svetom: Jarem belili narodov nad rumenimi narodi je treba zlomiti. Res je, da bi pospešen» osvoboditev ustvarila splošen spopad, toda sami sebi priznavamo, da obstoji ne glede nn namene, ki jih hočemo izvesti, samo cn rezultat: splošna konflagracija: to pravi usoda. Glede podpore, ki jo Velika Rritanijn in Sovjetska Rusija izkazujeta Kitajski, in glede japonskih interesov, da predre čim bolj na kitajski jug, je notranji minister izjavil uredniku časopisa tole: I)a stre kitajski odpor, je treba p« vsaki ceni preprečiti britansko pomoč, tudi za ceno vojne. Zakaj Velika Itritanija noče razumeti, da je njena pomoč Kitajski odveč? Ne verjamem, da bi se Američani, katerih koristi nnšn akcija no zadene, dali zapeljati po Veliki Britaniji, d,i bi se spustili v vojno proti nam, če mi z orožjem napademo Veliko Ilrilanijo. V tukajšnjih političnih progih j^otidarjajo v zvezi s to izjavo japonskega notranjega ministra, da je bil zmerom nasprotnik političnih pustolovščin. Posebno se je opazilo, dn se ni notranji minister v svoji izjavi niti z besedico dotaknil akcije Sovjetske Rusje. Spremembe v kHajshi vladi Za novo leto so bile vpeljane naslednje spremembe v kitajski vladi: Maršal Čankajšek odloži predsedstvo vlade, da bi se lahko popolnoma posvetil obrambi domovine. Da bi čim širše plasti naroda lahko sodelovale pri obrambi domovine, se ustanovi obrambni posvetovalni odbor, ki bo štel 75 članov in ki jih bodo volile pokrajine in velika mesta. Dosedanji finančni minieteT dr. Kun)' prevzame mesto državnega upravnika in bo opravljal posle ministrskega predsednika. Dosedanji generalni tajnik glavnega odbora general Čengcu je imenovan za podpredsednika vlade Finančno ministrstvo se do združilo z gospodarskim ministrstvom in bo za skupnega ministra imenovan dosedanji železniški minister Čangkinagan. Prosvetni minister ie postal voditelj stranke koumintang. Mornariško ministrstvo ee ukine kot samostojno ministrstvo in se njegovi oddelki dodele vojnemu ministrstvi!. Hudi boii na monu in v zrahu ■•Domej« ротоса iz Nankinga, da eo japonska letala včeraj bombardirala strateško važne točke v Nančangu v pokrajini Kijansiju. Nad mestom ec je vnela letalska bitka s 6 kitajskimi letali. Japonci so sestrelili eno kitajsko letalo. Dalie so japonska letala obstreljevala letališče in vojaške naprave v Čunfuju in Čuklungu v pokrajini Kvantungu. Blizu teklunga so Japonci z letalskimi bombami potopili neko kitaisko ladjo, ki ie vozila kitajsko vojaštvo. Kitajska letala »o včeraj popoldne napadla Nanking. Vrgla so okoli tO bomb, ki pa niso napravile škode, ker so priletele na odprto polje. Pri Makau so Japonci pod varstvom treh kri žark izkrcali večje oddelke vo|ske. (Vem jnpionskili vojnih ladii plove proti biki Atnoi Nanking so da nes zojiet bombardirali kitajski piloti ter se je eneinu celo posrečilo |>opolnoma uničiti tanrkaišnje letališče ter dva japonska trimotorna bombnika. Nad Nančangom ie prišlo do velike letalske bitke med 22 japonskimi le'ali in večjo kitajsko eskadro. Japonci so se morali umakniti ter so izgubili eno letalo. Zagrebška vremenska napoved: Stalno in oblačno. Dunajska vremenska napoved: Mraz bo še traial, v severnih Alpah sneg. Skladišče bencina zletelo v zrak Perpignan, 'J. januarja, b. Potniki, ki prilia- I Na terueleki fronti so silni snežni zameti, jajo iz Španije, pripovedujejo o krvavih borbah Mraz jc padel na 12 stopinj pod ničlo Ponekod za Teruei Trdijo, da so nacionalistični bombniki I je eneg vtsok nad 1 m. Kljub takemu vremenu so v petek izvršili letalski napad z velikim uspehom I nacionalisti vendarle deluo nadaljevali z ofenzivo. V zrak jc zletelo skladišče bencina i 10 milijoni Posebno topništvo je ves čas obetrelievalo sovraz- litri. Razen tega so nacionalističnim bombniki uni- ue postojanke. Nacionalistične čete so sedaj ze čili tudi tovarno tobaka v Teruelu. 1 blizu vasi Ca6tralvo. Spremembe v angleškem zunanjem ministrstva Končni nameni japonske politike: Popolna osvoboditev rumenih plemen Spremembe v brzojavni službi Belgrad, 3. januarja. A A. Minister za ptt je odredil tele spremembe pravilnika o brzojavni službi v notranjem prometu z veljavo od 15. jan. tega leta. Določila členov 38 in 39 pravilnika o brzojavni službi v notranjem prometu iz leta 1921, podaljšana e 61. 109 pravilnika iz leta 1935 izgube veljavo, čl. 74 in 95 pravilnika se pa izpremenita takole: Brzoavhe na depozit Čl. 74 a. 1. Vsakdo kdor žeti utirati pravico do oddajanja brzojavk po depozitu, se je dolžan obrniti s kol kovano prošnjo na pristojno pošto (brzojav) in pismeno izjaviti, da se bo v celoti ravnal po določilih pravilnika o brzojavni službi v notranjem prometu. Razen tega bo položil depozit in plačal morebitno predpisano pristojbino, za pravice do izrabljanja depozita. To ne velja za državne urade in ustanove, ne za samoupravne oblasti in tudi ne za tuja poslaništva in generalne konzulate s poslaniškimi pravicami, ki bodo dolžni samo vložiti prijavo in ne bodo plačali pristojbine in tudi ne polagali depozita. 2. Uživalci depozita morajo imeti s pečatom in podpisom lastnika (odgovorne osebe) opremljeno knjigo, v kateri «o po vrsti navedene izročene brzojavke in zaračunane pristojbine. V knjigi bodo tele rubrike: tekoča številka brzojavk, datum, kraj namembe, število besed in podpis blagajniškega uslužbenca. Lastnik izpolni drugo in tretjo rubriko, blagajniški uslužbenec pa ostale rubrike. 3. Pristojbina za pravico do oddajanja brzojavk na depozit se bo izterjavala od naročnikov naenkrat v začetku leta ali pa pri mesečnih obračunih. V prvem primeru bo znašala 150 din na leto, v drugem pa 5 odstotkov od celotnega v teku meseca porabljenega zneska. Vplačana pristojbina 150 din velja pri preselitvi tudi za novi kraj. Naročnik je doH'.an o nastali spremembi piemeno obvestiti pristojno pešto (brzojav). Če ee naročnik prijavi ali odpove v teku leta, plača za tekoče leto ustrezajoči del pristojbine, to je od začetka meseca, v katerem se je prijavil, pa do konca leta ali do konca meseca, ko odpove. 4. Depozit za kritje brzojavnih pristojbin bo znašal vselej 25 odstotkov več kakor je naročnik na mesec porabil brzojavnih pristojbin, najmanj pa 200 din. Če se pri oddajanju brzojavk po radiu porabi več ko tri četrtine prvotno vplačanega zneska, bo pošta (brzojav) zahtevala, a samo enkrat na mesec, od naročnika, da izpojwlni depozit. — Toda naročnik ima pravico oddajati tudi nadalje brzojavke, dokler ee depozit ne izčrpa, takrat se mu pa ukine nadaljuje sprejemanje brzojavk. 6. Za zneske, sprejete od naročnik« na račua pristojbin za pravirn do depozita in na račun depozita bodo j>ošte (brzojavi) izdajale potrdila. — Dolžne bodo tudi voditi seznam vseh tistih, ki bodo razpolagali z depozitom. Zaračunavanje in knjiženje ter vodstvo računa o izdatkih in vračanje in znižanje depozitov se bo vršilo po določilih čl. 69 in 71 pravilnika o računski in blagajniški službi brzojava in telefona: 1. vsi tele-fooski naročniki lahko oddajajo brzojavke na kredit, a samo preko tek tona in do skupnega zneska pristojbine do 200 din na mesec. Za zneske, ki so višji od 200 din, veljajo določila prejšnjega člena. 2. Uživalci kreditiranih brzojavk plačajo na račun stroškov za obračunavanje in kreditiranje 5 odstotkov celotnega dolžnega zneska. Ta znesek se lio vselej zaokrožil na 0.25 din navzgor. 3. Brzojavke izročene na kredit, se bodo vodile v računu odpravljenih brzojavk na način, kakor ga določa fl. 118 pravilnika o telefonski službi v notranjem prometu. V posebni rubriki »Pristojbine na kredit« se bo v|>isoval celotni znesek zadolžitve i vsemi morebitnimi brzojavnimi pristojbinami, med pri|K>mbami pa naročilo, številka naročitvenega telefona. — 4. Za veakega telelon-ekega naročnika, ki !*> izročal brzojavke na kredit, bo pošta (brzojav) vodila v dvojniku mesečni obračun zneska kreditiranih^brzojavnih pristojbin. V njem bo vpisovala vsako brzojavko po dnevu in vrstnem redu sprejema na osnovi računa od|>remljenih brzojavk. Na koncu meseca se bodo obračuni sklenili o zadolženih zneskih, prištelo se bo 5 odstotkov in račune bodo takoj poslali v običajnih uradnih pismih. Prepise bo hranila poŠta (brzojav) pod ključem. — б. Vsi tisti, ki se poslužujejo kreditiranja, morajo zadolžene zneske po mesečnih računih plačati takoj, najkasneje pa v treh dneh po prejemu obračuna. Vplačalo se bo na način, kakor ga bo predpisala prizadeta potita (brzojav). 0 vplačanem znesku dobi naročnik potrdilo, če ne bo vplačal jx> čekovni položnici. Zgoraj navedeni naročniki so dolžni tudi sami ne glede na to, ali so dobili obračun, poskrbeti, da najkasneje deseti dan po jsoteku meseca plačajo dolžni znesek. Če se pa dostavljeni obračuni z določilih prejšnjega člena pravilnika o brzojavni službi v notranjem prometu. 3. Naročnik, ki teli oddati brzojavko po telefonu, je dolžan najprej poklicati pošto (brzojav) in navesti svojo telefonsko številko, nato pa telefon zapreti. Pošta (brzojav) bo takoj nato poklicala prijavljeno telefonsko številko in zahtevala oddajo hrzojavke. 4. Pošte (brzojavi) so dolin« primerjati i od-dajalcem brzojavke po telefonu sprejeto besedilo. Za morebitne napake pri predaji brzojavke po telefonu ne prevzame pošta (brzojav) nobene odgovornosti. Čl. 74 e. V krajih, kjer so brzojavi ločeni od telefona, so le-ti dolini vse nastale spremembe pri naročniku ejioročiti brzojavu. Posebno velja to za izključitev naročnikovega telefona. Čl. 95. 1. Brzojavke se izroče naslovnikom na navedeni naslov n» stanovanje, urad, v trgovino, hotel itd., ali pa kot poštno ležeče, da počaka na pošto, ali brzojavno ležeče, da počaka v brzojavu. Obvestilo dostavi raznašalec brzojavk jk» navodilih za raznašanje brzojavk v dostavnem področju (rajonu). 2. Zasebne brzojavke se na zahtevo naslovnikov, če so telefonski naročniki, lahko dostavijo tudi po telefonu, izvzemši brzojavnih nakazil, ši-friranih brzojavk in brzojavk v tujem jeziku. 3. Za vsako po telefonu dostavljeno brzojavko do 20 besed se plača pristojbine 1 din za vsakih nadaljnih 10 besed pa še po 0.50 din. Obračunavanje pristojbin 6e bo vršilo po določilih čl. 74a in 74b pravilnika. Kakor pri brzojavkah po telefonu se dostavijo naslovnikom kot navadna pisma. Hitrost oddajanja brzojavke mora biti pa takšna, da sprejemnik lahko izpiše besedilo sprejete brzojavke. Če se telefonski naročnik ne bi odzval v roku pol ure, se brzojavka dostavi f>o redni poti, e prijx>inbo »Zaradi neodzivanja dostavljeno po raznašaleu«. 5. Vsak pošiljatelj brzojavko sme zahtevati, da ee njegova brzojavka dostavi po telefonu, če je naslovljenec telefonski naročnik. V ta namen napise pred naslov uradno plačano omembo »TF« in plača pristojbino za dostavo brzojavke po telefonu, kakor jo določa točka 3. tega člena. Glede dostave veljajo tudi za te brzojavke določila točke 4 elu/.be v notranjem prometu. Vsa določila veljavnih pravilnikov o brzojavni in telefonski službi v notranjem prometu in pravilnika o računski in blagajniški službi ter navodil izdanih z naredbami, ki bi bila navzkriž i gornjimi določili, izgubi veljavo. Vclefllm prekrasnega petja in čarobne romantike) Poj Se meni! Molitev iz Puccinijeve Toice in druge krasne pesmi Danes premiera v kinu UNIONUI V tem filmu, ki prekaša po svoji lepoti nepozabno filmsko delo Rose Marie, poje slovita članica Metropolitanke, lepa drace Predstave ob 16., 19-15 m 21*15 url Naše zadružništvo polaga račun Občni zbor Giavne zadružne zveze Belgrad, 3. januarja, m. V dvorani Inženirske zbornice so se danes dopoldne zbrali v velikem številu zastopniki svobodnega zadružništva v naši državi na 18. redni občni zbor. Občni zbor je namesto zadržanega predsednika, notranjega ministra dr. Antona Korošca, vodil podpredsednik, minister brez portfelja inž. Voja Gjorgjevič. Pismo predsednika dr. Antona Korošca Po kratkem pozdravnem govoru je minister Gjorgjevič prečita! tudi pismo, ki ga je občnemu zboru poslal predsednik Glavne zadružne zveze dr. Anton Korošec. V tem pismu pravi minister dr. Korošec, da obžaluje, da zaradi zdravljenja ne more prisostvovati občnemu zboru, ki je bil sklican za danes dopoldne. To da obžaluje tem boli, ker s stopanjem v veljavo zakona o gospodarskih zadrugah Glavna zadružna zveza, ki ji je predsednik od začetka do danes, zaključuje skoraj 20-lotno dobo svojega delovanja. Zadružništvo se je — piše dr. Korošec v tem svojem pismu — v teh 20 letih dvignilo ne samo številčno (v začetku jo imela Glavna zadružna iveza samo 11 zvez z 4565 zadrugami, danes se je pa to število dvignilo na 21 zvez s preko 8000 zadrugami), pač pa je zadružništvo činitelj, s katerim mora vsak računati. Veliko saslug la razvoj zadružništva v naši državi pa pripada ravno Glavni zadrnini zvezi in zato lahko s ponosom gledamo na njeno delo. Z novim zakonom o gospodarskih zadrugah, pri katerem inu Glavna zadružna zveza, ki ga je sestavila, nemalo zaslug, to se jo poudarilo tudi v naših zakonodajnih telesih, nastopa nova doba zadružnega delovanja. Verjamem — pravi dr. Korošec, — tla se bo sedanje zadružništvo s Se večjim razmahom razvijalo in da bo postalo še važnejši činitelj v našem socialnem, kulturnem in gospodarskem življenju, od česar bo imelo velike koristi tudi naše ljudstvo. Odlika Glavne zadružne zveze v zadnjih 20 letih je bila tudi, da je v vsem našem zadružništvu, pa tudi med ljudstvom zavladal duh po-mirljivosti ter bratskega spoštovanja in ljubezni. Glavna zadrulna zveza je tudi vse spore, nesporazume in nestrpnosti znala mirno izravnati. Ta duh pomirljivosti, znosnosti in složnega bratskega Goga predlaga pakt Jugoslavija — Poljska — Romunija Pred podpisom prijateljske pogodbe z Hali,o Kakor poročajo, je stranka »vse za domovino«, bivša »železna garda«, sklenila, da ne sodeluje na prihodnjih volitvah. Voditelj stranke Co-dreanu obrazlaga to 6 tem, da še ui prišel čas, da bi njegova stranka prevzela državao oblast. Pri zadnjih volitvah je stranka 6 svojo zmago povzročila v političnih krogih veliko senzacijo in eo sedaj pričakovali, da bodo prietaši Codreana sodelovali v bližnjih volitvah бкирпо 6 krščansko nacionalno stranko. Stranka »vse za domovino« je dobila pri zadnjih volitvah 66 mandatov. V dobro poučenih krogih pričakujejo, da bo v okviru predsedstva vlade ustanovljen oddelek za narodne manjšine, in eicer eden za nemške irugi pa za madžarske narodne manjšine Jutranjiki tudi poročajo, da bo te dni objavljena naredba vlade o reviziji židovskega državljanstva. Vsi oni 2idje, ki se ne bodo mogli izkazati, da so romunski podaniki, bodo izgnani. Istočasno namerava vlada prihodnje dni imenovati tudi vladne komisarje, ki bodo pregledali in konirolirali delo vseh podjetij, zlasti pa delniških družli. Davi eo se v Bukarešto vrnili vsi voditelji strank, ki bodo pričeli dela za pripravo na nove volitve. V londonskih političnih krogih je veliko pozornost vzbudila pariška vest. da je Francija ustavila vse dobave orožja v Romuni|0. Akoravno je bila pogodba glede nadaljnjih dobav orožja in vojnega materiala pr«! kratkim obnovljena, «e v pO; Uličnih krogih vendar trdi. da francoski zunanji minister Dclbos pri svojem obisku še ni mogel računati na tako daljnosežno 3jiremenibo romunske zunanje politike. Uradno vest ni potrjena, brž- kone pa bo resnična, ker socialistični ministri v Chautenipsovi vladi zahtevajo, da se vsaj za sedaj odstopi od nadaljnjega pošiljanja orožja v Romunijo, dokler ne bo zunanje politični položaj popolnoma razčiščen. Romunski listi objavljajo vest da bo kmalu podpisana prijateljska pogodba med Romunijo in Italijo. Ministrski predsednik Goga misli to pogodbo skleniti v najkrajšem asu. Dopisniki romunskih listov poročajo rt Varšave, da je romunski ministrski predsednik Goga naročil svojemu poslaniku v Varšavi, da naj predloži zunanjemu ministru Recku podpis trojne prijateljske pogodbe, ki naj istočasno poveže med seboj Poljsko. Romunijo in Jugoslavijo. V večernih izdajah varšavskih lietov pa je poljska vlada objavila izjavo, da za enkrat še nič ne ve o podpisu kake take pogodbe. Trije veliki varšavski dnevniki pa so bili danes zjutraj zapletiieni, ker so objavili vest svojih dopisnikov iz Bukarešte ki so poročali podrobnosti o odhodu ge. Lu pesen iz Bukarešte. KraV KareÎ odpotuje v London »Regelly Ujsag« Budimpešta poroča iz Bukarešte, da namerava romunski kralj Karel v kratkem odpotovati v London. Ves1 je v diplomatskih krogih vzbudila precejšno senzacijo. dela bo vnašala — v to Glavna zadružna zveza trdno veruje — v zadružne vrste tudi v bodoče. V tej dobri veri prisrčno pozdravljam občni zbor in naše zastopnike svobodnega zadružništva!« Čitanje pozdravnega pisma ministra dr. Korošca so zadružniki sprejeli z velikim odobravanjem. Minister Voja Gjorgjevič je nato predlagal, da z občnega zbora pošljejo udanostni brzojav Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravni brzojav Nj. Vis. knezu Pavlu, namestnikoma dr. Ivu Pe-rovlču in dr. Radenku Stankoviču, predsedniku vlade dr. Stojadiuoviču in predsedniku Glavne zadružne zveze ministru dr. Antonu Korošcu. Poročilo podpredsednika Predsedujoči minister Gjorgjevič je za tem dejal, da besedam predsednika glavne zadružne zveze nima nič dodati razen tega, da je predsednik glavne zadružne zveze dr. Anton Korošec v vsem solidaren z delom glavne zadružne zveze in z njenim stališčem v pogledn zadružnih organizacij v naši državi. Zadružništvo je po izjavi predsedujočega bilo prvo v naši državi, ki je takoj po zedinjenju ustvarilo enotno zadružno organizacijo v glavni zadružni zvezi. V tem pogledu je zadružništvo prehitelo vse organizacije zato ker je bilo duhovno in narodno zedinjeno ie pred svetovno vojno. V dobi težke gospodarske krize Jd jo je preživljala tudi naša država, je bila Glavna zadružna^ zveza velik branilec ne samo onega zadružništva, kj je bilo včlanjeno v Glavni zadružni zvezi, temveč je bila edini zakoniti predstavnik kmečkega stanu v naši državi. Brez stanovskih organizacij, brez Kmečke zbornice je zadružništvo bilo edino, ki je branilo interese kmečkega stanu v naši državi ob vsaki priliki. Minister je za tem govoril o uspešnem delovanju Glavne zadružne zveze v pretekli poslovni dobi in pravi, da je dobila Glavna zadružna zveza priznanje tudi od strani vlade same in to ob priliki pretresa novega zadružnega zakona v narodni skupščini in senatu. Svoja izvajanja je predsedujoči minister zaključil z ugotovitvijo, da je Glavna zadružna zveza s svojim dosedanjim delom kot organizacija kmečkega stanu izvršila to, kar je v interesu domovine in ljudstva, ki ga predstavlja. Tudi njeno bodoče delo se bo nadaljevalo po načelu: »Nobenih osebnih koristi, temveč splošni interes. Nič zae«bnega, temveč samo za narod.« To je osnovno geslo Glavne zadružne zveze in vsega zadružništva v njej včlanjenega. Po teh izvajanjih je tajnik Davidovič prebral poročilo upravnega odbora o poslovanju Glavne zadružne zveze za Mo 1936-37. Poročilo nadzornega odbora je prebral predsednik tega odbora Cvejič, odobritev zaključnih računov za 1936-37 pa zopet tajnik. Predsednik je za tem prekinil občni zbor in napovedal nadaljevanje popoldan ob šestih. Občni zbor se je prekinil zaradi seje upravnega odbora. Ob napovedanem času se je občni zbor nadaljeval. Poročilo upravnega in nadzornega od-liora je bilo sprejeto soglasno, prav tako so bili odobreni tudi zaključni računi /.a leto 1936-37. Občni zbor se nadaljuje jutri dopoldne ob 11. Na današnjem občnem zboru so bile zastopane vse zadružne organizacije iz Slovenije. Tako sta za-atop.ila Zadružno zvezo ravnatelja dr. Josip Ba-saj in Franc Gabrovšek, Zvezo slovenskih zadrug dr. Marušič in Trček, Zvezo gospodarskih zadrug pa K ob 1er. Priprave za sena'ne voUtve Belgrnd. 3. januarja m Danes dopoldne je bila v senatu druga *eja državnega odbora za senatne volitve. Na seji je bilo prečitano poročilo državne statistike o številu prebivalstva po vseli bnnoviinah, naknr je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri. Na njej bodo določeni posamezni predsedniki volišč in njihovi namestniki. Belgrnd. 3. januarja. m Na posredovan je ministra dr. Kreka je kmetijski minister podelil ladjarskemu in vrtnarskemu društvu v Ljubljani naknadno podporo 10000 din za kritje stroškov za uspelo sadjarsko ruzstavo v Mariboru. Framasonsko glasilo prenehalo »Hrvatski dnevnik« poroča iz Zemuna, da je tednik »javnost« prenolial izhajati. Izhajal je v Belgriidu nekaj nad dve leti iu pol, glavni urednik mu je bil Nikolaj Bartulovič, lastnik in izdajatelj pa dr. Bogomir Dobrosavljevič, odvetnik iz Ženama. »Javnost« je bila formalno sicer nudstranknrski list, dejansko pa je vedno z vso doslednostjo podpirala JNS in vse skrajno cen-tralističue in unitaristične etruje. Zlasti strupeno je pndla po vsakem katoliškem pojavu v državi. 'I udi Slovencev ni mogla, še slovenski člani JNS ji niso bili toliko vredni kakor »pristni« jns-nrj.i. Ves njen način pisanja in spremljanja javnega življenja je bil izrazito frauia-sonski. JNS proti cenlrahzmu Preden je poteklo etaro leto oziroma isti dan, se je »Jutro«, glavno in največje glasilo JNS, največje in najmočnejše centralistične in unitaristične 6tranke, skromno obregnilo ob centralizem, ker je pač spoznalo, da ta jns-arska iznajdba niti pri njegovih bralcih ni priljubljena. Kar e številkami je prišlo na dan. Do kilometra natančno iteje ceste, ki se grade po južnih delih driave, šteje dinarje, ki so bili porabljeni vzhodno od Sotle in Kolpe. Do tega političnega sredstva je prišlo »Jutro« na zadnji dan 1. 1937, pred začetkom tretjega leta svoje ojxizicije, v katero je bilo pahnjeno zaradi svoje ljubezni do centralizma, vendar pa še isto leto, ko je JNS po vsej državi doživljala polom za polomom. Čudovita je ta izmikavščina. Če smo mi prejšnja leta le namignili na kaj takega, nae je centralistična JNS z vso vihro takoj proglasila za protidriavne. Če smo tekom leta tudi e takimi podatki zagovarjali naše pravice, je »Jutro« takoj zavpito, da igramo dvojno vlogo. Tako daleč so zašli «četje centralizma, ki ne vedo, komu bi podtaknili to svoje nesrečno dete, kateremu pa le ne iele resnega konca, kar dovolj jasno dokazujjo govori jne-arskih prvakov, ki eo začeli svoje veselje nad centralizmom skrivati v besede o dobrotah unita-rizma, o katerih tudi »Jutro« toliko vé povedati Spor zaradi oglasov V polemiki med »Hrvatskim dnevnikom« in »Hrvatsko stražo«, je tej »Hrvatski dnevnik« očital, da je v božični številki priobčila velik oglas za Bato. Na to pa je temu »Hrvatska straža« takoj odgovorila, da priobčuje oglase Hranilnice savske banovine, Državne hipotekarne banke, Državne razredne loterije itd. Božična poslanica vodstva pravoslavne cerkve Metropolit Dositej je za božič izdal na pravoslavne vernike poslanico, v kateri jih op>ominja k zvestobi do cerkve in njenega vodstva. Najprej jih spominja pokojnega patriarha Varnave in opisuje njegove zasluge zlasti za to, da je znal irtvam, ki eo padle za samostojnost, oevobojenje in slednjič zedinjenje našega naroda, priboriti nazaj tisto spoštovanje, ki je jelo v zadnjem času že pojemati. V nadaljnjih izvajanjih pa poslanica razvija božične misli in pravi, da >se je velika milost božja razlila na naš narod, ker ga je po zapustitvi rano-goboštva pripeljala v to cerkev, ki nosi tudi narodno obeležje«. Dogodki zadnjih mesecev da «t pokazali, kako trdno je narod povezan • to cerkvijo in njenimi voditelji. Nato vernike vzpodbuja, naj čuvajo »našo pravoslavno vero, ker s tem čuvajo narod, deželo in vso državo«. Ob koncu me-tropolit evfemietično toži, da ne more dovolj pohvaliti odločnosti, ki so jo pokazali zavedni predstavniki in zastopniki posameznih krajev in ljudstva in ves narod v obrambi svoje narodne eerkve. Vse te Bog blagoslavlja s evojih nebeških višin, krepi In bodri pa jih vojske nebeških sil — duhov e svetim Savoin na Čelu. Volitve v senat in združena opozicija Belgrajeko »Vreme« ptëe, da lazpls voliter za nove senatorje, ki bodo 6. februarja, v Zagrebu niso izzvale nobenega presenečenja. SDK se je ie prej odločila, da se bo volitev udeležila, brez ozira na odločitev srbskega dela združene opozicije. Bolj pa ee hrvatski politični krogi zanimajo za vprašanje, ali se bodo teh volitev mogli udeležiti poslanci, izvoljeni na listi dr. Mačka, ki pa ne sodelujejo v skupščini in niso predložili evojih mandatov v verifikacijo. Naj se to vprašanje reši kakorkoli, glasovi teh poslancev niso odličilni, ker ima bivša HSS veliko županov po občinah na Hrvatskem, ki imajo tudi volivno pravico. Prav zaradi te okolno-sti, pravi »Vreme«, upajo zagrebški politični krogi, da bodo merodajni čini tel ji to vprašanje rešili zelo širokogrudno. Bolj v zadregi pa je srbski del združene opozicije, ki nima nobenih svojih županov. Prav tako mislijo vodilni krogi v SDK, da novo izvoljeni senatorji ne bodo sodelovali v senatu, ker ■?senat obstoja na temelju ustave, katere ixpre-rnembo zahteva SDK«. Zmagovalci v tekmi radio-telegrafistov Belgrad, S. jan. AA. Na včerajBnJI driavnl tekmi telegrafistov so zmagali naslednji tekmovalci: Na Morsejevem aparatu: 1. Dimitrije Begovič 5448 točk, 2. Dušan Milenkovič 5292 točk, 3. Me-sari« Novica 5251 točk; 4. Miloš Stojičevič 6068 točk, 5. Franc Urban 4904 točk, 6. Franjo Toma-šič 4847 točk. 7. Ivan Flauder 4098 točk. Na radij, aparatu Morse: 1. Radoelav Slmlč 0053, 2. Božidar Bilbalovič 5963, 3. Konstantin Bi-hutiov 5718. Na aparatu Creođ: 1. Ivan Velter 7479 točk. Na Siemensovem aparatu: 1. Nada Opšcnica S96 točk. Na aparatu Wood: 1. Ivica Djurič 5307 in 9 desetink, 2. iivetozar Markovič 5(286 in 6 desetink, 3. Tihomir Tanasijevič 5250. Na aparatu House: 1. Justina Froce 5808 in 6 desetink. 2. Bogdan Stokič 5706, 3. Hristo Miso-vič 5691, 4 Radivoj Liler 5589 in 9 desetink, 5. Nikodije Pešič 5544, 6. Pavle Markovič 5481, 7. Jusuf Hadžič 5472, 8. Gjorgje Markovič 5413, 8. Franjo Slavina 5826, 10. Anton Komljan 5153. Tovarna gori Rimske toplice, 3. jan. Danes zvečer okrog 8 je izbruhnil požar v tovarni kopit v Gračnici pri Rimskih toplicah. Lastnik tovarne je g. Fajtar iz Jurkloštra. Požar je večjega obsega in je nevarnost, da bo pogorele vsa tovarna. Gasilci so prihiteli iz več krajev, tnd.i iz Laškega. Osebne vesti Belgrad, 3. januarja, m. Z odlokom poštnega ministra eo postavljeni: Josip Stukelj, svetnik na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani za šefa splošnega oddelka istega ravnateljstva; Ivan Šu-ster za dnevničarja-služitelja na pošti Maribor: L. Anton Vračko za dnevničarja-služitelja na Fošti Ljubljana I; za pogodbeno pošturico na olzoli jc postavljena Franja Rudenšek iz Celja. Slovo vremenoslovca od teta 1937 Menda ne bo človeka, ki bi bil za vremenske prilike popolnoma brezbrižen. Bodisi meščan, bodisi kmetovalec, ubožen ali bogat, vsak se zjutraj ozre po nebu in skuša uganiti, kako bo z vremenom. To bo ena največjih dobrot za vse človeštvo, ko se bo meteorološkim fizikom posrečilo zanesljivo napovedati stanje vremena vsaj za nekaj dni •vnaprej. To se je velikim observatorijem, ki imajo številne in drage priprave na razpolago, tudi že posrečilo, vsaj za okoliš njihovega delovnega ob-eega. Za nas pa, ki smo še v skromnejših razmerah, naj zadošča, da se ob nastopu novega leta še enkrat ozremo na minulo leto in da se vsaj v glavnih potezah razgledamo, kdaj in kako emo ve-drili, kdaj nas je Jupiter Pluvius podil z izletov, z ulic m polj v zatišja in v kakem vremenu smo kosili in želi, V tem svojem pregledu se oziramo predvsem na dnevna vremenska opazovanja, izvršena v Ljubljani, ki pa veljajo v glavnem tudi za njeno okolico, saj se ne razlikujejo mnogo od mesta samega, izvzemši temperaturo zraka, ki se lahko lokalno zelo izpreminija že v majhnih razdaljah. Dodali pa smo tudi nekaj podatkov vremenskih opazovališč nekaterih drugih važnejših krajev ter nekaj podatkov iz prejšnjih let, da bo s pomočjo talke primerjave vremenska slika minulega leta čim jasnejša. V celem letu 2357.7 mm padavin Imeli smo tri zelo mokre mesece, in sicer marec, eeptember in december. Marca smo vpisali 314.9 mm, septembra 324.2 mm, decembra pa 312.3 milimetre padavin. V zadnjem mesecu je seveda upošteta tudi snežnica. Njim sledita junij s 234.5 milimetrov in avgust s 250.3 mm padavinami. Poljedelce in turiste bo morda zanimalo, ako navedemo nadalje najmočnejše padavinske dni v letu. Pripominjamo, da velja vsak padavinski znesek za 24 ur. Tako smo imeli največjo količino padavin v januarju 16.2 mm dne 28., na dan 18. februarja 28.2 mm, dne 28. marca 55.5 mm, dne 15. aiprila 41.3 mm, dne 23. maja 25.5 mm, dne 8. junija 64.1 mm, dne 17. julija 27.0 mm, dne 2. avgusta 82.5 mm, dne 11. septembra 107.2 mm, dne 6. oktobra 61 8 mm, dne 11. novembra 87.0 mm, dne 16. decembra 46.2 mm. Samih padavinskih dni pa emo imeli: v januarju 13, februarja 16, marca 25, aprila 20, maja 12, junija 18, julija 10, avgusta 17, septembra 17, oktobra 14, novembra 17, decembra 18 dni. V splošnem znašajo padavine v minulem letu 2357.7 mm. Organizacija meteorološke službe Za bralce tega sestavka, ki se ne bavijo z osnovami vTemenoslovja navajamo, da je meteorološka služba po vsem svetu od severnega do južnega tečaja in od ameriških držav do Japonske enotno organizirana, da imamo na vseh observatorijih, zavodih in postajah enotme mere in enotne predpise za čas opazovanja ia merjenja padavin, temperature itd., da se ev. padavine n. pr. merijo vsakega dne ob 7 zjutraj z uradnim merilom ter da pomeni v meteorologiji vsak milimeter izmerjene padavine en liter padavine na en kvadratni meter. Tako si lahko vsakdo sam izračuna, koliko dežja je padlo na niegovo zemljišče ,ako je padavine pravilno meril in ako mu je znana ploskovna površin.* njegove zemlje. Zimski meseci V splošnem slovijo zimski meseci kot najbolj suhi v letu, saj pade v Ljubljani normalno v decembru povprečno 107 mm, v januarju 74 mm in v februarju 69.0 mm, skupaj 250 mm padavin. V pretekli ziimi leta 1936-37 pa smo zapisali v decembru 57 mm, v januarju 72 mm in v februarju 93 mm, skupaj 222 mm padavin. Višina padavin je bila tedaj pod normalo. Nasprotno pa je bila pomlad minulega leta zelo bogata s padavinami. V pomladanskem tromesečju, to je marca, aprila m maja pade v Ljubljani normalno 308 mm dežja, v minulem letu v tem tromesečju pa smo ga imeli 580 milimetrov, le mesec maj je imel padavin pod normalno vsoto. Kakšno je bilo poletje Še bolj pa se je razlikovalo minulo poletje ▼ pogledu padavin od normalnega ljubljanskega tipa za poletno meteorološko tromesečje, ki obsega junij, julij in avgust. Minulo poletje je bilo namreč zelo deževno. Ako znaša normala za ta čas 429 milimetrov dežja, smo ga v minulem poletju pisali 651 mm- Dasi so bili vsi meseci deževni nad normalo, se je odlikoval med njimi posebno avgust. Pristavimo še, da znaša junijska normala padavin 145 mm, julijska 139 mm, avgustovska 144 mm za Ljubljano, dočim je padlo dežja v juniju 235 mm, v juliju 166 mm, v avgustu pa 250 mm. Minulo poletje je bilo tedaj pač ugodno za rast bilja in trav, ne pa za zoritev poljskih sadežev, zlasti žit, ker je imelo premalo vročih dni. Pa tudi letoviščarski turizem ni mogel do svojega pravega razmaha. Meteorološka jesen Tromesečje september, oktober in november prištevamo k meteorološki jeseni. Ako primerjamo 30 letne povprečke padavin za to obdobje za mesto Ljubljano, dobimo za eeptember 140 mm, za oktober 169 mm in november 114 mm. V minulem letu pa so iznašale padavine v septembru 324.2 milimetrov, v oktobru 152.9 mm in v novembru 1909 mm Iz teh primerjav se razločno vidi, da je bila minula jesen izredno neugodna, zlasti za zoritev grozdja. Razlika teh padavin je višja od cele tretjine od normale. Katastrofalne nevihte Posebno se spominjamo usodnega dne 26. julija ,ki je prinesel južno od Ljubljane ležečemu podeželju, zlasti okrog Dobrepolja toliko škode po toči. Vzrok te katastrofe je bila najbrže islandska depresija, ki nas je močila že v dneh od 6. do 11. juliia. Nato je nastopil južni anticiklon, ki je vladal do 25. julija. Ta južni anticiklon je islandska depresija ravno v dneh 25. in 26. julija nasilno pomaknila nroti jugu, kar je povzročilo omenjeno katastrofo. Razen tega pa smo doživeli tudi po drugih krajih razna vremenska presenečenja. Tako se je v Novih selih pri Kočevju dne 7. junija vsula toča in je hrumela celih 10 minut. Nekatera zrna eo bila debela celo 28 mm. V Ptuju je bila dne 26. julija izredna nevihta z dežjem in točo, ki je ajdo po večini uničila in napravila mnogo škode na ostalih poljskih sadežih. Istega dne se je vsula etTašna toča na Pohorje, zlasti na vasi: Sv. Trije kralji, Planino, Ren, Sv. Urh. Juršno vas. Uničila je do malega vse žito. sadje in krompir. V noči od 1 do 2. avgusla je oadlo v Dolnji Lendavi izredno veliko dežja. t. j. 133 0 mm, v Beli cerkvi pa 104.7 milimetrov. Huda poplava je nastopila v teh dneh v Srednji Bistrici pri Črensovcih. Od pol 18 do treh riutrai ie bila vsa vas v vodi, da eo ee ljudje to žili s čolni po vasi. Dežja je padlo 85.5 mm. Izreden naliv so imeli dne 1. avgusta v Kostanjevici na Krki. Popoldne okrog 5 je prihrumel naliv, ki je trajal vse do polnoči. Te izredne padavine je bilo 201.2 mm. Vsi travniki in njive v nižavah ob Krki C roti Novemu mestu so bile pod vodo. Škoda je ila ogromna. Tudi za Vrhniko je bil 10. september v meteorološkem oziru izreden. Padlo je tekom 18 ur 121.2 mm dežja, tedaj najvišja količina v zadnjih 42 letih. Iz Davče pri Sorici nam poroča naš vestni opazovalec, da je bil 6. oktober najvišji padavinski dan v letu. Padlo je 95.8 mm dežja. V Kostrivnici pri Rogaški Slatini je dosegla najvišja padavina 118.4 mm, in to od 10. do 11. novembra. To je bila najvišja padavina v dolgi vrsti let v tem kraju. Slično je bilo tega dne tudi v Loki pri Zidanem mostu. Namerili so 97.0 mm padavin. Razen tega so naši vestni opazovalci poročali v dežju, pomešanem s saharskim prahom. Tak rujav dež je padal skoraj po vseh krajih do Karavank. Opazili so ga v Dražgošah nad Železniki, v Kamniku, na Mrzlem studencu, in celo na Kofcah. Poletni topli in vroči dnevi Končno navajamo nekaj pogledov na poletno tromesečje, to je na junij, julij in avgust, in sicer z ozirom na njih temperaturo. To pravo meteorološko poletje se loči od astronomskega v tem, da prične slednje dne 21. junija in traja do 20. septembra. Ker znaša srednja poletna temperatura zraka v Ljubljani 18.7° Celzija, moramo označiti navedeno meteorološko tromesečje za normalno, kajti ravno toliko je znašal tromesečni povpreček minulega meteorološkega poletja. Posebej pa navajamo, da je znašala srednja mesečna temperatura v juniju 18.5°, v juliju 19.7", v avgustu 18.8". Od teh posameznih mesecev je bil junij toplejši od normalne vrednosti. Ako upoštevamo, da znaša normalna povprečna temperatura za ta mesec 17.6 stopinj, je bila v minulem juniju za 0.9 stopinj višja od normale. Dne 6. junija smo pisali višek temperature tega meseca, t. j. 30.5°, najnižjo, z vrednostjo 94°, pa dne 23. junija. Tople dneve imenujemo v meteorologiji take, ki so prekoračili vsaj 25 stopinj Celzija, vroče z maksimom nad 30 stopinj.Toplih dni smo imeli v juniju 15, vroče pa le tTL Tudi mesec julij je bil meteorološko normalen. Srednja temperatura dolgoletne dobe opazovanj znaša za ta mesec v Ljubljani 19.7 stopinj. Prav tako smo pisali tudi v minulem juliju. Najvišja temperatura, in sicer 30.1°, je bila dne 24., najnižja 9.2 pa dne 2. julija. Toplih dni smo imeli 21, vročega pa samo enega. Mesec avgust se je od normale razlikoval v tem, da je bil nekoliko hladnejši. Napram normalni temperaturi, ki znaša po tridesetletni dobi opazovanja 18 8", smo imeli v preteklem avgustu srednjo, v višini 18.5 stopinj. Kakor pri nas običajno, se je ta mesec izkazal s svojo najvišjo temperaturo vsega minulega leta. Maksimalni termometer je kazal dne 9. tega meseca 30.6°. Ako primerjamo ta maksimum z maksimalno temperaturo, ki emo jo imeli n. pr. dne 28. junija 1935 in ki je znašala 38 etopinj, vidimo, da smo padli v zadnjem avgustu za cele 7.4 stopinje. Najnižja temperatura tega meseca pa je bila zapisana dne 17., in sicer z 8.6 stopinjami. Ves ta avgust je imel le 17 toplih dni, med temi samo dva vroča. V celem emo imeli v vsem poletnem tromesečju 59 toplih, med tem samo šest vročih dni. Hladna jesen Meteorološka jesen, ki obeega mesece eeptember, oktober in november je bila po svoji karakteristiki temperature zmerna. V septembru smo dosegli absolutni maksimum dne 7. 6 27 etopinjami, v oktobru dne 10. s 23.5 stopinjami, v novembru pa dne 2. z 18.2 6topinjami. Absolutni minimum smo pisali v septembru dne 14. s 7.7", v oktobru dne 20. j 0.3°, v novembru pa dne 29. z —6.2 stopinjama. Ako primerjamo temperaturni povpreček jesenskega obdobja minulega leta, ki je znašal v septembru 14.6°, v oktobru 10.3° in v novembru 3.5 stopinj z normalo, izračunano na podlagi 72 letnega opazovanja v Ljubljani in ki znaša za september 14.9°, za oktober 9.8° in za november 4.2°, vidimo, da je minula jesen padla v vsem svojem obdobju nekaj malega pod normalno temperaturo. Kakšno vreme je bilo o praznikih H koncu se ozrimo še na najpomembnejše praznike minulega leta in njih vremenske prilike. Zadnji novoletni dan je bil rahlo meglen, brez padavin. Na Sv. Treh kraljev je pričelo že ob 8.30 rahlo deževati, ves dan je bil meglen, padavin je bilo 7.4 mm. Na Svečnico je pršilo od 8 do 9, ostali dan je bil meglen in oblačen. Padavin je bilo 0.2 mm. Zelo slaba sta bila velikonočna praznika. Imeli smo v obeh dnevih popolno oblačnost, nale-taval je južni sneg do višine 10 cm, padavin pa je bilo v oheh dnevih 64.5 mm. Nasprotno pa so nas razveselile Binkošti. Nebo je bilo sicer prevle-čenoz rahlim cirusom in mestoma s kumulusom, splošno pa je bilo jasno, brez padavin. Na Telovo je bilo zjutraj oblačno in megleno. Dopoldne se je zjasnilo deloma, popoldne pa je bil dež z gromom v presledkih. Padavin 14.8 mm. Jutro Vel. Šmarna je bilo oblačno, nato je nastopila delna zjasnitev, popoldne je bil dež z gromom. Padavin je bilo 0.2 milimetra. Mali Šmaren je bil v jutro meglen, proti poldnevu deloma jasen, brez padavin. Vsi Sveti so bili oblačni, sicer brez vetrov in padavin, šele ob 21.50 so se pojavile malenkostne padavine. Zadnji božični prazniki so bili srednje oblačni in megleni, vendar brez padavin. S tem zaključujemo svoj vremenski pregled starega leta v upanju, da nam novo leto prinese lepše, bolj sončne dni, ne samo v meteorološkem smislu besede, marveč tud v splošni blagor nas vseh. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutral na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joeel grenčice«. Župnija sv. Družine v Mostah Zastopnik mož in zastopnica deklet nove fare v Mostah izročata novemu župniku kruh in prsi z domačega pokopališča. Ljubljana, 5. jan. Kakor je že poročal »Ponedeljski Slovenec«, je bila na Novega leta dan e prisrčno slovesnostjo ustanovljena v Mostah v Ljubljani nova župnija sv. Družine. Velikemu prazniku Mošča- Novi župnik g. Jenko Miha prisega med obredom umeščanja na evangelij. nov je dal še prav poseben poudarek prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman, ki je sam prišel umeščat novega župnika, dotedanjega ekspozitu g. Jenka Miha. Moščuni so se za Ia praznik pridno pripravili, okrasili so svoje domove z zastavami in obdali leseno farno cerkev z vencem mlajev. Prav posebno presenečenje pa so napravili s-vojeniii proljiibljcnemu in prvemu župniku gospodu Jenku Mihaelu. Ko je sprevod, ki je zavil od župnišča, dospel pred farno cerkev, so pozdravile novega župnika tri narodne noše, ki so mu dale simbolične darove. V imenu tno/ mu je ponudil g. I.ogar iz Most z nageljni in tribarvni-cnmi okrašen hleb krulin kot simbol sv Rcšnje-ga Telesa. V imenu fantov je poklonil sodček vinu iz V.ovcnskili eoric kot simbol sv. Hešnjc Krvi g El*ner i/ Vodmata. V imenu deklet i/ nove fare je pozdravila župnika gčna. Bertiordka Dobrilovič iz Zelene jame in mu izročila V lon- čeni posodi prst z domačega pokopališča kot simbol občestva živih in mrtvih faranov. Za tera je bil pred oltarjem opravljen obred umeščanja in prevzv. knezoškof dr. Gre-gorii Rožman je nato v globokem govoru razjasnil Vl/\C/>0 n l\rn Ll?Ln iLl' in/wii in nr>y\an n ,1^1,. Ici ni Moščanom težke dolžnosti in naporno delo, ki si ga nalaga župnik, ko prevzema faro. Ob številni asistenci duhovščine in ob navzočnosti vseli ljubljanskih župnikov je nato daroval novi župnik prvo sv. mašo za vse žive in mrtve farane. sloveenosti ustanovitve nove župnije so bile s tem končane in nova moščanska Tara je zaživela redno življenje pod okriljem svete Družine. Že prvi dan obstoja je bila opravljena prva poroka in je župnik poročil prvi par, in sicer sodnega pripr. dr. Dremolja Toneta in gčno. Albino Grumovo, ki je napravila brezplačne načrte za moščansko cerkev in župnišče. Prav tako je doživela fura drugi dan svojega obstoja prvi jKigreb zaslužnega kulturnega delavca in pisatelja Frana Jakliča, na čigar .pobudo je nekdanja moščanska občina dala potrebna denarna sredstvo za ustanovitev moščanske fnre. Isti dan je novi župnik tudi že krstil tri nove farane Naj se razvija moščanska fara pod varstvom svete Družine v telesni in duševni blagor Mo-ščanovl Nova uredba o bratov-skih skladnicah »Službene novine« od "il. decembra 1937 so priobčile novo uredln) o rudarskih bratovskili skladnicah, ki se v glavnih potezah ujema s prejšnjimi uredbami, vendar pa pomenja v mnogih o/.irih znatno zlioljšaiije za rudarje, zlasti za one v državnih rudnikih. Nova pravila brn-tovske skladnice določajo pač, da pri bratov-ski skladnim zavarovani rudarji in plavžarski delavci razen državnih uslužbencev, ki spadajo pod državni uradniški zakon, dalje vse osebe, ki spadajo za primer bole/ni pod druge zakone, oziromu imajo posebno pogodbo z rudarskimi podjetji za najmanj 26 tednov ter vse druge pomoči in podpore. Tako nu primer stolno nastavljeni nameščenci in njihove družine, ki jim je zagotovljena v primeru bolezni ali smrti plača za pol leta, ne uživajo hranarine. Izločeni so i/, bratovskili skladnic vsi nastavljenei rudarskih podjetij, ki so zavarovani za primer onemoglosti, starosti in smrti po drugih zakonih ali s poseb-nimi pogodbami. Ki jih odobre rudarske oblasti. Te pogodbe dajejo nameščencem najmanj to, kar ta pravila določajo. V Sloveniji velja lo posebno za one rudarske nameščence, ki so zavarovani pri pokojninskem zavarovanju Izvzeti so od članstva pri bratovskili skladnicah delavci pod 14 leti. Prav lako so i/vzeti iz lega zakona za primer nesreče oni uslužbenci, ki so zavarovani za ta primer po drugih zakonih ali pa po pogodbah, ki bi bile bol jše, kakor določa zakon. Nova uredba stilistično popravlja v glavnih jvotezali pomanjkljivosti prejšnje uredbe. Bodoče glavne bratovske skladnice bodo v Bel,uradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu Bratovske skladnice bodo imele naslednje oddelke: bolniško. invalidsko, pokojninsko zavarovanje in na podpiranje brezposelnih. Delegat bratovske skladnice more biti sleherni enakopravni naš državljan, ki je vsaj deset let zaposlen v rudarstvu v naši državi. V določbah o delokrogu bratovskili skladnic je nova določba, da sme jo bratovske skladnice ustanavljati lastne lekarne. Proti odločitvi glavnega upravnega odbora bratovskili skladnic pn imajo krajevni upravni odbori bratovskili skladnic pravico do pritožbo v roku 15 dni. Nova je določba, da se povrnejo članom odlw»rov potni stroški in drugi stroški, ki so zvezani s sejami, izgubljene dnevnice pa morajo delegntom vrniti [KHljetjn Nova naredba rudarske oblasti daje pravico, da začasno ali trajno razreši člane odlwrov bratovskili skladnic, ki bi oškodovali njen ugled. Stroške sodišča rudarskega zavarovanja nosi invalidska panoga Nova je tudi določba, da se morejo zavarovati pri bratovskili skladnicah prostovoljno upokojenci in invalidi, ki že dobivajo jiodporo od bratovske skladnice, enako vdove in sirote, državni uslužbenci in nameščenci, ki spu-da jo pod druge zokone. Nove določbe v teh pravilih glede pravic za obvarovanje članstvo /a primere onemoglosti, starosti in smrli so zelo ugodne za rudarsko delavstvo. Ta pravila namreč omogočajo rudarjem in njihovim družinam, da morejo pod danimi pogoji obnoviti že izgubljeno članstvo v skladnicah. Nova pravila določajo naslednje kategorije dnevne mezde: izven kategorije 50 din. za 1. kategorijo 4J din, za II. kategorijo % din, za \ kategorijo 30 din, v 4. kategorije 25 din, za V katereorijo 20 din n za Vi. kategorijo 16 din. Izven kategorije so tisti rudarski uslužbenci in delavci, ki dobivajo nad 1500 din mesečnih dohodkov, v I kat. listi, ki dobe nad 1000 din, v II. kat. tisti, ki dobe pod 1000 din in vsi, ki so že 25 lot v službi, v III. kat. tisti, ki so dosegli 25 let starosti in so vsaj 10 let člani bratovskili skladnic, v IV. kat so jamski vozači in navadni jamski delavci, zunanji delavci z nad to let službe 1er delavke / nad 15 let službe. V V kat. so mlajši zunanji delavci, dnevničarji 1er delovke, ki so že izpolnili 23. leto življenja in imajo pet let polnovrednega članstva V. VI. kat. so učenci, vajenci ter drugi začetniki ter mlajše delavke. Nekatere nove določbe pa so za ogromno večino slovenskega rudarskega delavstva sicer sprejemljive, ne pa za nekatere la/je invalide in ujx>kojence. ki liodo kljub temu, da uživajo v zasebnih rudnikih možnost lažjih služb, v celoti prejemali v bodoče le tolikšne prejemke, kakor so jih tedaj, ko so bili zdravi. Teli rudarjev pa je te malenkosten odstotek. Z novo uredbo pa bo ogromna večina slovenskih rudarjev, bodisi v zasebnih rudnikih, bodisi v državnih, zelo mnogo pridobila, pridobile pa bodo zlasti vdove in sirote rudarjev ter bodoči ujiokojenci in invalidi. Čeprav nova uredba še ni j»ofxiliin in ni zadovoljiva, vendar bistveno že ureja vprašanje našega rudarskega •socialnega zavarovanja ter jiomenja velik socialni uspeh sedanje vlade. Simbolični darovi župljanov, ki jih je dobil novi župnik pred cerkvijo sv. Družine. Strašna smrt mladega delavca Celje, 3. januarja. Že --Ponedeljski Slovenec«- je poročal o strašni nesreči 29-letnega delavca Drnovška Antona iz Knezdola pri Trbovljah, ki je čistil s cunjo porcelanaste izolatorje v transformatorski postaji pri Laškem. Zaradi neprevidnosti je prišel s cunjo v doliko z električnim tokom, ki iina 35.000 voltov napetosti. Nastal je velik plamen, ki je objel ubogega delavca, močna struja pa ga je z vso silo vrgla 3 m globoko na tla. Obleka se inu je vžgala, plamen pa mu je prizadejal grozne opekline jk> vsem telesu. Nesrečneža so prepeljali v celjsko bolnišnico. Žo med vožnjo se je v strašnih bolečinah zvijal in kričal, ko so pa pa pripeliali v bolnišnico, je začel besneti, da so ga morali zvezali. Zdravnik mu je nudil takoj pomoč in mu dal injekcije, vendar je bilo njegovo stanje brezupno. Danes zjutraj okoli pol 6 je po groznem 17-urnem trpljenju izdihnil. Pokopali ga bodo na celjskem boln. pokopališču. Komunist čen Ust prenehal Z decembrsko številko lanskega leta je prenehal neki komunistični mesečnik, ki je v hrvatskem in slovenskem jeziku izhajal v Belgiji, imel pn je svoje podružnice tudi v Franciji in po drugih državah, kjer je kaj več izseljencev iz .Jugoslavije. V državo so ga pošiljali večinoma v zaprtih ovojnicah Svetovnega odbora za borbo proti tuberkulozi', ki ima svoj sedež v Parizu. List je natančno poučeval Člane komunističnih or-gnnizacij, kako se morajo vriniti v vse -nefnši-stične* in »demokratske* organizacije, ne da bi se sami združevali v kake sekte in si tako zaprl' vpliv na širši krog. Obenem pa ie skrivni svoje namene pod borbo za pravice političnih kaznjencev, za omillenje vojnih grozot itd., in novedr silno ščuvajoče pisal o razmerah v Jugoslaviji in neprestano govoril o samem »nasilju", »zatiranju« zlasti o »silnem trpljenju« političnih kaznjencev' Drobne novice Kol edar Torek, 4. januarja: Tit, škof; Angela Folineka, vdova. Sreda, 5, januarja: Telesfor, mučenec, Eniili- jana, devica. IVovi grobovi + У Ihanu pri Domžalah je na novega leta dan v 88. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Terezija li r e z n i k roj. Orehek, mati ravnatelj gimn. v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu g. dr. Antona Breznika. Pokopali so jo v ponedeljek na župnem pokopališču v Ihanu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! -J- V Ljubljani je izdihnila svojo blago dušo ga. Marija Piska r roj. Jertnan. Pogreb bo v eredo ob 2 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje! -f- V St. Vidn pri (Jrobclnem je nenadoma umrl g. Franjo Pogačnik, šolski upravitelj, odlikovan x redom sv. Save 5. stopnje. Pokopali aa bodo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše eožalje! Osebne vesti — Poročil ee je na Jesenicah g. Vaso Terae-flav, uradnik jeseniške železarne, sin urednika »Slovenca«, z gdč. 1 ončko Savinškovo, uradnico »Sloveućeve* uprave na Jesenicah Neve6ta je bila marljiva in vsestranska prosvetna delavka in iz-borna cerkvena pevka. Novoporočencema želimo veliko božjega blagoslova na novi življenjski poti. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici. deluie vsakdania uporaba oaravne »Ftanz-Joseiove« grenke vode, zavžite ziutraj m zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno I udi boli občutljive pacientke rade lemlieio »Franz-Josetovo« vodo kei se že v kratkj dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl reg S. to. 30474/85. — Ganljivo novoletno voščilo. Slepi otroci iz zavoda v Kočevju so poslali nušemu uredništvu nenavadno novoletno voščilo, namreč napisano s črkami, ki so z iglo vdolbene v papir: »Veselo in srečno novo leto vam žele hvaležni slepi otroci!« Slepim otrokom se za to pozornost iskreno zahvaljujemo in jim obljubljamo, da jih ne bomo pozabili! — Cerkev la Slovence na mednarodnem ev-harističnem kongresu т Budimpešti. Vodstvo mednarodnega evliaristifnega kongresa, ki bo v maju mesecu v Budimpešti, je za slovensko službo božjo v dneh kongresa namenilo cerkev bolnišnice sv. Eiizabete, za Hrvate pa kapucinsko cerkev. Obe sta v eni izmed glavnih ulic Budima (Foutra), druga od druge oddaljeni dobrih pet minut. Kapucinska cerkev more sprejeti kakih 800 ljudi, cerkev sv. Elizabete pa do 600. Cerkvi ležita blizu Donave nasproti parlamenta. V neposredni bližini je viseči most čez Donavo, čez katerega se v najkrajšem času pride v središče mesta in do kraja glavnih slovesnosti. Med tema dvema cerkvama je budimski društveni dom, katerega velika dvorana je Hrvatom in Slovencem dodeljena za zborovanja. — Mednarodne štependije za 1937/38 in 1938/39. Zveita akademsko izobraženih žen v ČSR ponuja dve štipendiji po 2000 Kč za éeet tednov. Ena je za Študentko, druga za absolventko kake fakultete. Prijave do 9. januarja 1938. Prošnji je priložiti curriculum vitac. podatki o znanstvenem delu m razlog, zakaj želi dotična študirati v ČSR. — Me- (Nur ein Komodianl) - Rudolf Forster - Hans Mosor Predstave cd ie., lo is m 21.15 url Najnovejši dogodki v žurnalu nabito polni, da so morali potniki v vseh kupejih le stati, usesti ee pa skoraj nihče ni mogel 1 Brzojavna naročnina. Opozarjamo vse trgovce, banke, društva itd., ki imajo skrajšane brzojavne naslove, telefonično posredovanje brzojavk, predajo brzojavk na obračun, tajnospisne brzojavke in posebno dostavo brzojavk, da obnove naročnino do 10. t. m. v smislu okrožnice, ki je bila dostavljena skupno s čekovno položnico. — Pošta Ljubljana I. 1 Nekaj zanimivosti iz zemljiške knjige. Za preteklo leto izkazuje zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča prav živahne podle, vendar pa ie število vlog lani padlo za okoli 100 napram 1. 1936. V prvi vrsti je zemljiška knjiga zaznamovala prav milijonske intabulacije različnih posojil in hipotečnomeničnih kreditov. Lani je november dosegel največji relcord glede posojil. Vloženih in zaznamovanih je bilo pri raznih posestvih in hišah 107 intabulacijskih predlogov za celotno posojilno vsoto 41,107.527 din, izbrisano pa je bilo pri 43 posestvih vsega 4,507.412 din posojil v novembru. Prav živahne so bile kupčije s hišami in zemljišči. 1 Solerji, ki so ee priglasili za tečajni potfk o dieselovih motorjih, naj se zberejo dne 7. januarja 1938 ob pol 8 zvečer pred glavnim vhodom obrtne šole (srednja tehnična šola). Vsi prijavljenci, ki niso člani Zveze šoferiav dravske banovine, naj prineso s seboi šofersko legitimacijo, vsi pa pisalno orodje. Z. Š. D. B. 1 Kličite za olektropoprnviln tel. št, 34-21 Se priporoča Havliček Franc samo Sv. Petra c. 5. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Coolen Anton: Brabantski rod. Roman. Prevedla Dora Vodnikova. Leposlovna knjižnica, zv. 26. Izdala m založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani,1. 1937. Str. 206, cena 45 din, vez. 55 din Prav hvaležni moramo biti zato Jugoslovanski knjigarni, ki nas je s pričujočo knjigo seznanila z enim najboljših mlajših nizozemskih pisateljev, ki obhaja ravno Ielos štiridesetletnico svojega rojstva. Coolen, po poklicu časnikar, nas vodi v tem -omanu v nizozemsko vas, kjer raste klen in zdrav kmečki brabantski rod, globoko zakoreninjen v svoji grudi. Tu pastiruje ljubeznivi župnik Vo-geLs, ki previdno vodi svoje duše v njih dnevnih tegobah. Roman je zrela in premišljena umetnina modernega pisatelja, iz katere vre ljubezen do zemlje in vera v življenje, čepirav ga prepletajo neizbežne trpkosti. Ničesar izumetničenega ne najdemo v tem delu, ki nas osvoji ravno s svojo pre-orostostjo, da se ob njem nehote globoko zamislijo. Skra'Va: majhno in na orvi pog-'ed neznatno delo, ki bo pa s svojo globoko umetniško silo in orittno etiko, izvirajočo iz zdrave kmečke zemlje, takoj popolnoma osvojilo preprostega in literarno izobraženega bralca. Zato bo po tej knjigi, kakor po malokateri drugi, rad segel vsak in jo prebral z največjim užitkom. Lep gladek prevod in elegantna zunanja oblika nam to res dobro knjigo še bolj prikupita. Celle c »Kralj г neha« na celjskem odru. Gledališka družina bo uprizorila veliko Gregorinovo božično igro :,Kra!j z neba'. Predstave bodo tri. Na praznik Sv. treh kraljev ho ob 4 popoldne predstava samo za mladino, v soboto 8. januarja ob pol 9 zvečer pa bosta predstavi za ostale. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Božičnica Poselske zveze. V nedeljo ob pol 4 popoldne je priredila Poselska zveza v Celju v Domu v Samostanski ulici božičnico, katere so je udeležilo veliko število članic in povabljenih gostov. Ob krasnem božičnem drevescu so zapele članice nekaj lepih pesmi. S petjem in deklamacijami je božičnica potekla kar najlepše v veliko veselje agilnih članic Poeelske zveze. G. prof. Kovačič je v prisrčnem govoril bodril članice za nadaljnje delo tako požrtvovalne in potrebne socialne organizacije. c Nesreča na Smrekovcu. V nedeljo ob 8 zjutraj se je ponesrečil pri smučanju na Smrekovcu Viktor Volčko, član TK Skale iz Celja. Zlomil si je de6no nogo v gležnju. Njegovi tovariši iz Celja in Črne so ga nesli v rudarsko bolnišnico v Črno, kjer mu je zdravnik nudil prvo jx>moč. c Posnemanja vredno. Tvrdka Rakusch v Celju je izplačala pred novim letom vsem svojim uslužbencem trinajsto plačo. xïno M¥,iuopqi naznanja cenjenemu občinstvu, da se bosta odslej naprej vršili dnevno samo dve predstavi in sicer ob 16.15 in 20.30; ob nedeljah in praznikih pa kakor doslej ob 16.15, 18.15 in 20.30. Danes ob 16.15 in 20.30 film o plemeniti ljubezni in žrtvi ter veličastvenem heroizmu človeka, ki se bori za progrès človeštva: t« Lu* w megli »» c Krajevni odbor UV invalidov v Celju je bil primoran lansko tombolo preložiti na prvo lepo nedeljo v mesecu maju 1938. Pri tej priliki prosi vsa humanitarna društva v Celju, da ne bi isti dan imela kakšnih prireditev. c Prijava vozil. Lastnike motornih vozil, fija-karskih, polfijakarekih koles, biciklov opozarjamo, da se priglaee do zadnjega januarja pri predstoj-ništvu mestne policije in sicer tisti, ki eo doma na področju celjske mestne občine, ostali pa pri svojih upravnih občinah odnosno na okrajnem načel-stvu v Celju. c Nekaj iz reljike statistike. Število brezposelnih v Celju od dneva do dneva narašča. V evidenci celjske javne borze dela je bilo 20. decembra lani 651 brezposelnih. 1. januarja pa je število brezposelnih naraslo že na 790. c Koliko tujcev je obiskalo našo Celje. V mesecu decembru je obiskalo Celje 934 tujcev, med temi 834 Jugoslovanov in 100 tujcev. V mesecu novembru 1937 je obiskalo Celje 1020, v decembru 1936 pa 798 tujcev. Ako pregledujemo statistiko tujskega prometa v Celju, opažamo, da vsako leto obišče nekoliko manj tujcev Celje. Tako je v letu 1986 obiskalo Celje 13.Ô42 tujcev, lani pa 13.208. c Kino Union prinaša danes ob 18.30 in 20.30 film i i življenja v Rusiji z Ano Sten v glavni viogi »Osamljena žena«. L udsko gibanie v letu <937 Grčarice. Naša župnija šteje 300 duš, od teh je »/3 Nemcev in l/s Slovencev. V letu 1937 je bilo rojenih 9 otrok, od teh 3 Nemci, 4 Slovenci in 1 mešanih staršev. Umrlo jih je 8, od teh 4 Nemci, 2 Slovenca, 1 Italijanka in 1 mešanih staršev. Na oklicih je bilo 5 parov, od teh 2 nemška, 1 slovenski in 2 mešana; od teh sta bila doma poročena 2. drugod pa 3 pari. Sv. obhajil je bilo razdeljenih 1413, od teh v župni cerkvi 1233, na Glažuti pa 180. Gornja Radgona: Rojenih je bilo 125 otrok (v letu 1936 153). Umrlo je 79 oseb (78). Poročenih je bilo 40 parov (31). Župnija Sv. Petra v Gornji Radgoni šteje nad 4900 prebivalcev. Mnvîhor m 80 letnico življenja je praznovaJa te dni gospa Karlina Žiher, vdova po nadučitelju v Vur- bergu. Gospa, ki je kljub visoki starosti še duševno in telesno čvrsta in čila, je mati predsednika okrožnega sodišča v Mariboru dr. Franja Ziherja. Želimo ji še mnogo let srečnega življenja! m Iz sodne službe. Z novim letom so se pri mariborskem okrožnem sodišču izvršile sledeče spremembe: Dr. Jože Čemer je postal član kazenskega senata; Josip Kolšek je premeščen kot sod-nik-poedinec na civilni oddelek okrožnega sodišča. Sodnik okrajnega sodišča dr. Boris Mihalič je dodeljen ministrstvu pravde kot inštruktor za uvajanje novega izvršilnega postopka pri sodišču na teritoriju bivše Srbije. m Kaj pravijo proizvajalci mleka. Na pripombo, ki smo jo prejeli iz mariborskih uradniških krogov proti zvišanju cen mleka, nam sporočajo proizvajalci mleka sledeče: Mleka ne nameravamo podražiti več, kakor za 25 par pri litru, to pa zaradi letošnje skrajno slabe kakovosti krme. Le z dodatkom dragih krepkih krmil je letos mogoče primemo krmiti molzne krave. Kakor hitro bo mogoče zopet normalno krmiti, bo cena zopet znižana. Ker bi s slabim krmljenjem mleko pri molzni živini popolnoma presahnilo, je tudi v interesu koneumentov, da se količina mleka vzdrži na normalni višini, da ne pride do pomanjkanja, kar se ie že zgodilo v nekaterih drugih mestih, ki eo ae-dai navezana na uvoz mleka iz eoeednje banovina. m Lepo silvestrsko prireditev so imeli vrli po-brežki prosvetarji v gostilni Weber na Zrkoveki cesti. Udeležba ie bila tako velfka, da mnogo obiskovalcev n.i dobilo prostora. m Poročila sta ee na Novega leta dan v mag-dalensiH župni cerkvi g. KareJ Jurkovič, stražnik mariborske mestne policije, in gdč. Elica Kebrič. Mlademu paru naše iskrene čeetitike! m Gledališki abonma, ki je zaradi praznikov i" zaradi odsotnosti mnogih abo-nemtov preko praznikov izostal, za Sne zopet teči od danes naprej. m Kako je bilo lanf z zakonskimi ločitvami. Lani je bilo na področju maribonskega okrožnega sodišča izvršenih 127 ločitev, razvez in razveljav zakona (lansko leto samo še 95). Izpodbijanj zakonskih rojstev je bilo lani 11. m Zrcalo gospodarskega življenja. Na področju mariborskega okrožnega sodišča je bilo v preteklem letu 17 poravnav (v 1. 1936 pa 18) in 13 konkurzov (lani 10). Novih firm in zadrug ee je vpisalo v trgovski register 46, od tega pa eo bili trije predlogi zavrnjeni. Civilnih pravd je bilo 694 (lani 634), trgovskih in meničnih pravd 43 (lani 57), To so pravde za zneske od 12,000 din naorej. Največja pravda, o kateri se je lani razpravljalo, se glasi na vsoto 3,800 000 din. m Protest vinogradnikov. Okoliške vinogradnike je zelo zadela novica, da ee namerava ukiniti dovoljenje za prodajo vina v manjših količinah od 5 litrov naprej. Edino e tako prodajo eo do sedaj lahko vzdrževali cene vina na primerni vižini. Zaradi nameravane ukinitve tega dovoljenja bodo imeli vinogradniki iz maribonske okolice v nedelio dopoldne protestno zborovanje, na katerem bodo v posebni resoluciji izrazili svoje zahteve ter iih sporočili merodajnim oblastvom. m Smrtna kosa. V Studencih, Kralja Petra cesta 75, je umrl v starosti 79 let posestnik Anton Zdenko. — Na Meljski cesti 44 je umrl 85 letni zasebnik Ivan Karmel. Naj počivata v miru! m Carinski dohodki v decembru. Pri mariborski carinarnici so znašali v decembru dohodki 8,940 218 din. Od tega odpade na izvoz eamo 27.063, vse ostalo na uvozne carine. Depozitov je imela carinarnica v decembru 1,743.478.50 din. m Mesarske prodafalnice morajo biti po novi banski naredbi na praznik sv. Treh kraljev zaprte tako v mesht kalkor na deželi. Združenje mesarjev opozaria na to svoje člane in občinstvo. m Nesreče pri zimskem Športu. Za novoletne praznike eo se dogodile pri emučaniu in sankanju v Mariboru kar štiri težke nesreče. Za Tremi ribniki se je ponesrečil pri smučanju 24 letni delavec Vilko Čadež, ki si je zlomil desno nogo, — Na strminah Montebella se je smučal 9 leifcni sin delavca Joeip Klinger ter je obležal pri nadcu e strto desno nogo. — Pri Sv. Bolfemku na Pohorju ee je zaemuïala v drevo 19 letna tovarniška delavka Grela Jurič ter ei je pri tem dvakrat zlomila levo nogo. — Pri sankanju ee je močno poškodovala 9 letna mesarjeva hčerka Zdana Vugar iz Taborske ulice. Za tremi ribnilki ee je sankala s svojim bratcem ter je zavozila v drevo, v katerega je udarila z obrazom. Vse lice si je na drevesu razbila. Vsi ponesrečenci ee zdravijo v mariborski bolnišnici. m Od doma je pobegnil 13 letni Avgust Cirifi. Fant je oblečen v sivi kratek površnik, modre hlače, na glavi ima športno čepico. m Bankovec za 100 din je našel policijski stražnik Klarič v nedeljo zvečer pri bla- gajni. Lastnik dobi denar na policiji. Gledališče Torek, 4. januarja ob 20: »Cvrček za pečjo«. Red A. Sreda, 5. januarja ob 20: »Pod to goro zeleno«, Red D. Četrtek, 6. januarja ob 15: »Marija Stuart«. Znižane cene. Zadnjikrat. Ob 20: »Pesem s ce-ete«. Znižane cene. Sv. Kriz pri Hors. Statini Naš Fantovski odsek je imel duhovne vaje od 28. do 31. decembra. Povabili so zraven vse kri-ževske fante, ki eo ве v iepem Številu odzvali. Duhovnih vaj ee je udeleževalo nad 60 fantov. Moč našega zadružništva Poslovno poročilo Glavne zadružne zveze Belgrad, dne 3. januarja. Za občni zbor je izdala Glavna zadružna zveza obširno in dokumentirano letno poročilo, ki ne obsega eamo dogodkov za 1936, ampak tudi za 1937. Poročilo prinaša glavne podatke o splošnem gospodarskem položaju, nato o položaju včlanjenih zadružnih zvez in zadrug ter računske zaključke Glavne zadružne zveze za zadnji dve leti (1906 in 1937). Letošnjo zakasnitev je razlagati s tem, da je medtem stopil v veljavo novi zadružni zakon in je postala z njim Glavna zadružna zveza vrhovna službena organizacija našega zadružništva. S tem se razširi delovanje Glavne zadružne zveze, ki je v dosedanji obliki obstojala od 14. junija 1929. Število zadrug v članstvu Glavne zadružne zveze je naraslo od 1984 na 1935 od 6.952 na 7.254, na ta leta 1936 na 7.610 zadrug, istočasno pa je število članov zadrug naraslo od 876.842 na 918.114 in 903.384. Pred 10 leti je znašalo število zadrug 4126, zadružnikov pa 501.643. število tako zadrug kot zadružnikov ee je v zadnjih 10 letih vkljub gospodarski krizi skoraj podvojilo. Številčno najslabši razvoj izkazujejo kreditne zadruge, katerih je bilo 1936 3.131 (1935 3.088, 1926 2.455), dočim je od 1935 na 1986 število konsumnih zadrug naraslo od 1.901 na 2.079, ostalih zadrug pa od 2.270 na 2.400. Zaradi tehničnih težkoč ie ni uepelo sestaviti skupne statistike včlanjenih zadrug za leta 1906, tako da segajo podatki le do 1935. Pri krajevnih zadrugah je število naraslo od 1934 na 1985 od 6.962 na 7.254, toda podatke je poslalo za 1965 le 4.919 zadrug s 747.932 člani (1984 5.069 zadrug s 748.894 člani). Promet vseh včlanjenih zadrug je znašal 1935 9.897.1 (1984 8.790.9) milij. din. V naslednjem podajamo pregled najvažnejših bilančnih postavk članic krajevnih zadrug (niso vštete zveze) za zadnja leta v milij. din: Aktiva : gotovina nepremičnine naložbe posojila inventar izguba 1927 387.4 1.2336 104.2 4.6 1928 460.6 1.534.7 138.5 5.6 1929 460.9 1.939.1 193.8 6.2 1980 622.8 2.381.9 229.8 14.0 1931 522.2 2.284.0 230.3 13.5 1932 488.8 2.205.4 250.0 16.2 1983 465.0 2.302.1 253.3 15.8 1934 457.3 2.092.1 273.6 12.9 1936 455.7 2.013.2 291.6 18.5 P a s i v a : deleži rez. skladi vloge upniki 1927 76.0 90.2 1.436.1 296.9 1928 87.9 110.4 1.754.6 362.5 1929 128.4 148.5 2.129.3 505.7 1930 158.0 194.0 2.400.3 750.8 1991 136.3 247.2 2.356.4 566.3 19RQ 156.5 233.5 2.252.7 537.3 1938 149.4 287.1 2.195.3 609.7 1934 132.1 284.9 2.019.3 579.0 1936 129.7 300.5 1.985.1 5283 TI podatki nam kažejo, da so se vloge pri zadrugah od leta 1980 dalje zmanjšale za okoli 415 milijonov dinarjev, kar pomeni veliko vsoto. Lastna sredstva zadrug se drže kolikor toliko stalno, lzvzemši v najhujših letih krize, ko so se deleži zmanjšali, naraščale pa so še vedno rezerve. Upniki, ki so zlasti važni pri nekreditnih zadrugah, eo se zaradi odpovedi kreditov zelo zmanjšali že leta 1931, pa tudi v naslednjih letih eo bila tuja sredstva zadrug majhna. Posledice odtoka vloge se vidijo v zmanjšanju gotovinskih zadrug in pa v zmanjšanju posojil zadrugam. O obesgu in efektu poslovanja našega zadružništva govorijo še naslednji podatki (v milijonih dinarjev): bilančna vsote promet 1956.3 8118.5 2353.0 9819.3 2984.7 12107.2 3577.6 12298.1 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 prebitek 19.1 24.4 37.2 44.3 35.2 28.5 22.4 17.9 26.7 33847 3256.4 3365.1 3117.9 3017.7 8790.9 9897.1 Bilančna vsota včlanjenih zadrug se je zmanjšala od 1930 na 1935 za nad pol milijarde dinarjev. To se je poznalo tudi v zmanjšanju čistega dobička zadrug, še bolj pa v padanju prometa, ki se je komaj v letu 1935 nekoliko dvignil. Kmečhl dolgovi pri likvidaciji kmetskih dolgov tvorijo gotovo pogoji kreditiranja privilegiranih ustanov za oddane kmetske dolžnike in obveznice države. Glavna zadružna zveza je v tem oziru opozarjala merodajne činitelje, da prvotno zamišljeni na-činne odgovarja potrebam zadružništva, ker bi prišle za mobilizacijo premajhne vsote. Višina lombard nega kredita s 50% bi dala zadrugam samo 107.7 milj. din, kar je vsekakor premajhna vsota gotovine. Tudi rok za te mobilizacijske kredite je prekratek in ravno tako pogoj, da se s temi krediti izplačajo predvsem male vloge do 10.000 din. Uepeh intervencije Glavne zadružne zveze je v tem, da krediti niso vezani na pogoj izplačevanja malih vlog do 10.000 din in povišan je tudi odstotek kreditiranja od 25 na 50% zastavljenih terjatev. Deto Glavne zveze je bilo obsedno. Zveza se je zavzemala za ureditev vprašanja modre palice, za sodelovanje s Prizadom, za vprašanje silosov, za davčne oprostitve zadruç, za uvedi*! nadstropne leetnine itd. Storila je mnogo za razširjenje zadružne misli, propagirala čiim boljšo izvedbo proslave meti na rodnega zadružnega dme, razpisale natečaj za zadružno himno, izdala številne propagandne publikacije, svoja poročile itd. Zadruž- nih šol je sedaj v državi 5: najstarejša je ljubljanska, obstojali sta še šoli v Zagrebu in Vršcu, leta 1937 pa sta bili osnovani v Belgradu in Novem Sadu. Obširno je bilo revizijsko delo in je v letu 1937 zveza revidirala 6 drugih zadružnih zvez, nadalje 2 reviziji ob priliki sprejema v članstvo itd. Poleg tega je GZZ izvrševala številne intervencije v korist zadružništvu iz vse_ države. Krepko je napredovalo delo za zbližan je in sodelovanje z mednarodnim zadružništvom Tako je bil osnovan jugoslovansko-bolgarski zadružni institut. Zveza Šteje sedaj 24 članic. Zelo živahno je bilo delo živinorejske sekcije v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. V letu 1936 so zadruge izvozile v Avstrijo 44.494 prašičev in 2030 goved, v Češkoslovaško 38.749 prašičev, v letu 1937 so izvozile zadruge 36.463 prašičev in 1304 povod, v Češkoslovaško 33.343 prašičev, v Nemčijo 15.386 živih prašičev in 3133 goved ter 66 vagonov zaklanih prašičev. Zveza sama izkazuje za 1937 dohodkov 0.5 milj., bilančne voote 0.85 in presežka 140 784 din, kar je šlo v glavnem za odpise inventarja in okrepitev skladov. V 1. 1937 so se dohodki zvišali na 0.7, bilančna vsota je znašala 0.84 milj, od tega lastna sredstva 0.2 milj. din, čisti presežek pa 42 459 din. Končno vsebuje poslovno poročilo številne statistične taibele: pregled članstva pri zadružnih zvezah, pregled zvez, pregled krajevnih zadrug za 1934 in 1935 ter bilance revizijskih zvez za 1936 in tudi osrednjih blagovnih zvez za 1936. KINO SLOGA Telefon 27-30 predvaja prekrasno filmsko delo ¥alfeh no leđu Sonia Henle Izvaja dlvne plesne Usure, za humor akrbe bralle Rltz. glasbeni del Izpopolnile Borah Mlnii vlč ■ svojimi vtrtnozl. Predstave ob 16., 1915 m ХГ15 ПГ1 Po podatkih Glavne zadružne zveze je bflo od 2816.2 milj. din izročenih kmetskih dolgov zadružnih dolgov 894.4 milj. in sicer v Belgradu 209.36, Zagrebu 178.96, Ljubljani 423.6 in Sarajevu 82.45 milj. din. Najvažnejše vprašanje Devizne olajšave Nove devizne olajšave. Poročali smo že. da je finančni minister izdal odlok, po katerem morajo izvozniki oddati odslej samo eno četrtino svojih deviz Narodni banki, ostale tri četrtine pa lahko prodajo na borzi. S tem ee bo protivrednost, katero dobi izvoznik za svoje devize, zopet povečala, kar bo ugodno vplivalo na razvoj izvozne trgovine, kakor tudi na cene važnih izvoznih proizvodov, ki gredo v neklirinške države za proete devize. Do septembra 1935 je znašal odstotek za obvezno ponudbo 60%. septembra 1935 pa je bil znižan na 50%, februarja 1936 na eno tretjino nominalne vsote. Novi odstavek čl. 7 deviznega pravi klika je sedaj že objavljen v Službenih novrnah ter je stopil v veljavo dne 1. januarja 1938. Izprememba deviznega pravilnika. Finančni minister je izdal odlok, po katerem se glasi čl. 16 deviznega pravilnika takole: Nalogi za prodajo deviz iz inozemstva v svrho ustvaritve proete dinarske terjatve se imajo v celoti ponuditi Narodni banki. — Vse ostale devize do njihovega polnega zneska, razen onih, za katere je z deviznim pravilnikom in specialnimi odloki določen drugačen postopek, se ne morejo ponuditi na odkup Narodni banki. Pooblaščeni zavodi bodo dostavljali zaradi evidence Narodni baniki mesečna poročila o nakupih in prodaji teh deviz z označbo osnove, iz katere izvirajo. Ureditev plačilnega prometa z Italijo. Dne 31. decembra je odšel v Rim prvi viceguverner Narodne banke g. dr. Ivo Belin, da uredi nekatera tehnična vprašanja v zvezi s plačilnim prometom. Gre r glavnem za to, da se v bodoče vrše plačila v dinarjih za naš račun, a ne v lirah Ta način plačila naj ne bi veljal za nazaj. Y ostalem pa se sestane dne 12. januarja mešani jugo- sl o vansk o- i tal i j a n Sik i odbor. * Novi glavni tajnik bel grajske borze. Na mesto dosedanjega tajnika belgrajske borze gosp. Milorada Zebića, ki je postal viceguverner Narodne banke, je bil imenovan dir. Jovan Gašič, šef kabineta v predsedništvu vlade. Gosp. dr. Jovan Gašič je star 40 let m je doktor ekonom-sko-političnin ved pariške univerze, v začetku svoje kariere pa je služboval v Jadransko-po-donavski banki. Anuitete za naša posojila v Franciji. Po nalogu finančnega ministrstva je Narodna banka že izplačala anuiteto za naša posojila, ki je zapadla dne 14. oktobra 1937 v smislu sporazuma s francoskimi upniki. Gospodarski glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Poročali smo že, da nameravi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine i/dajati vsakodnevno svoje poročilo. Sedaj objavlja Glasnik zavoda na naslovni strani sporočilo, da bo dnevno glasilo »Privredni biltene zaveda začel izhajati 10. januarja na štirih straneh. Pol ;g tega dnevnega biltena, ki bo prinašal zlasti informacije o cenah, carinskodeviznih, tarifnih in trgovinskopolitičnih zadevah, priložena pa mu bo večkrat tudi priloga z drugimi informacijam;, bo zavod še nadalje izdajal svoj gln«nik. ki bo namesto tednika mesečnik. Naročnina za dnevni glasnik znaša letno 500, 6 mesečno 300, 3 mesečno 160. 1 mesečno 60 din. če pa se naroče za šest mesecev ali eno leto nn dnevni glasnik, bodo dobili tudi mesečnik. Samo mesečnik stane 60 dinarjev letno. Izpremembe pri Jugoslovanskem kurirja. Dne 14. januarja 1938 bo v Zemumi, v hotelu Central, 2. redila glavna skupščina zadruge »Balkanska štampa«, izdajateliskotiskareka zadruga z om. zav. v Belgradu. Na dnevnem redu je predlog o likvidaciji zadruge. Kot znano, izdaja zadruga dnevno agencijo »Jugoslovanski kurir« v Belgradu. Sedaj pa prevzame izdajanje dnevne agencije posebna delniška družba. Povečanje izplačil pri Srbski banki v Zagrebu. V prvi polovici 193" izplačuje Srbska bankn v Zagrebu pojioliioma stare vloge na knjižice (po stanju dne 31. decembra 193+) do 12.000 tliti (doslej do 5.000 din), tekoče račune pa v celoti do zneska 25.000 (doslej lO.(KK)) din. Jugoslovanski Feniks. Z UTcdbo ministrskega sveta je podaljšana veljavnost določila uredbe o Jugoslovanskem Feniksu, po kateri zavarovanci do I. januarja 1908 nimajo pravice do odkupa ali po eojila še do 1. januarja 1939. Konknrz jc razglašen o imovini zapnščine pok. Ivane Kovičeve, sodarjeve /ene v Tacnu 68. Konkur/.ni sodnik s. o. s. l' ran Orožen, konkurz-n.i upravnik dr. Josip Kamušič. odvetnik v Ljubljani. Prijava terjatev do 31. januarja. Ugotovitveni narok 7. februarja ob 9 dojx>ldne. PTvi zbor upnikov odpade. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini prezadolženke !>eopo!dine Repše, lastnice ueprot. tvrdke Ignacij Repše. mizarstvo in trgovina s pohištvom v Ljubljani, Igriška ulica. Poravnalni sodnik Jože Uaričevič. poravnalni upravnik dr. Ivan Vrtačnik, odvetnik v Ljubljani. Prijava terjatev do 23. januarja Poravnalni narok 26. januarja ob 8.30. Ponuja 50% kvoto, plačljivo v šestih zaporednih, tromeseč.nili. enakih obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo tri mesece po potrditvi poravnave. Češki uvoz železne rude je doeegel rekordno «tanje. Tudi domača produkcija se je povečala za 60% v primeri z letom 1936. Za leto 1938 računa Češkoslovaška, da bo uvozila iste količine kot za 1937. Čehi eo sicer skušali podvojiti uvoze iz Jugoslavije, toda naša država ne razpolaga z znatnimi presežki zaradi lastnih velikih potreb. Pač pa računaijo Čehi na znatno povečanje dovoza iz Bolgarije, kjer je ena največjih čeških železarskih družb ustanovila svojo delniško družbo v Sofiji 7,a izkoriščanje rudnih ležišč. Računaijo, da ee bo uvoz iz Bolgarije podvojil. Dobave: Strojni oddelek ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 5. januarja ponudbe za dobavo električnih žarnic; gradbeni oddelek pa do dne 5. januarja za dobavo raznega gornjegradbenega materiala. Licitacije: Dne 4. februarja bo v pisarni po-veljništva drž. policijske straže v Mariboru usina licitacija za dobavo 14 dežnih plaščev, 5 zimskih plaščev, 35 zimskih bluz, 61 dolgih hlač, 33 jahal- nih hlač. 38 letnih bluz, « miknenih in lfl letnft kap e kokardo ter vrvic za dri. policijsko stražo v Mariboru. Borza Dne, S. januarja 1938. Denar ▼ zasebnem ktlringu je ostal angleSki fnnt neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpremenjen na 8.50—8.60, v Zagrebu je beležil 8.48 do 8.58, v Belgradu 8.4707—8.5707. Grški boni so beležili v Zagrebu 27.50 denar, v Belgradu 27.65-28.35. Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje eo beležili v Zagrebu za sredo januarja 13.93—14.13, za konec januarja 13.94 do 14.14, za kone« februarja 13.95—14.15. Devizni promet je znašal v Zagrebu 6 milij. 581.218 din, v Belgradu 7,661000 din. V efektih v Zagrebu ni bilo prometa, v Belgradu 1,817.000 dinarjev. Ljnbljaaa — tečaji s p r i m o m Amsterdam 10 h. gold..... 2399.15—2413.75 Berlin 100 mark...... 1734.77—1748.65 Bruselj 100 belg...... 730.85— 735.91 Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52 London 1 funt.......215.16— 217.21 Newyork 100 dolarjev .... 4278.51—4314.82 Pariz 100 frankov..... 146.02— 147.46 Praga 100 kron......118.63— 151.43 Trst 100 lir........ 226.04— 229.12 Cnrih. Belgrad 10, Pariz 14 675, London 21.62125, Newvork 432.375, Bruselj 73.34, Milan 22.76, Amsterdam 240.65, Berlin 174.175, Dunaj 80.30 (81.65), Stockholm 111.45, Oslo 108.65, Ko-penhagen 96.525, Praga 15 19 (14.05), Varšava 82, Budimpešta 8625, Atene 3.95, Carigrad ЗЛ0, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.56, Buenos-Aires 127. Vrednostni oanirii Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 96 denar, agrarji 54.50—56.50, vojna škoda promptna 422.50 do 424.50, hegluSke obveznice 79—80, 4% severni agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 92.25—94.25, I 7% Blerovo posojilo 84—85, 7% posojilo Državne , hip. banke 99 denar. Trboveljska 200 denar. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 96 i denar, agrarji 54.50—56. vojna škoda promptna j 422.50 -424, 4% sev. agrarji 56 denar, 8% Bler. ; posojilo 93.50 bi.. 7% Bler. posojilo 84.50 denar. I — Delnice: Priv. agrarna banka 214 blago. Trbo-I veljska 205 denar. Isis 25 den., lov. sladk. Bečke-I rek 650 blago, Osj. eladk. tov. 160—166 Osješka livarna 170—190 (1S0), Dubrovačka 400 den., Jadranska plovba 405 den., Oceania 500 den. Belgrad. Državni papirji: agrarii 54.50 denar, vojna škoda promptna 425—426 (425), za konec januarja (425), za konec marca 424.50—425.50, befl. obveznice 79.75—80.50 (80), dalm. agrarji 78 do 78.75, 4% sev. agrarji 56 aenar, 8% Bler. poeojilo 93 denar (93). 7% Blerovo posojilo 84.25—85, 7% I posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stavb, posojilo 89—90. — Delnice: Narodna banka 7.575 denar, Priv. agrarna banka 216 denar. .Dunaj. Poslovanje je bilo zelo tiho m so tečaji večinoma oslabeli. V kulisi so bili v začelku nekoliko čvrstejši, nato pa 6o popustili, narasle so le prvenstvene delnice bivše Južne železnice in Siemens. Trboveljska je v začetku tendirala slabše, proti zaključku pa se je okrepila. V znatnejši meri je narastel Siemene, popustila pa Rima. V zagradi so bili tečaji kasneje tudi nižji, nekoliko več so popustile kovinske in papirne delnice. Zaključni tečaji: Donavskosavekojadranske obveznice 61.15, delnice: Creditanstnlt-Bankverein 274, I.Hnder-bank 63. Narodna banka 163, Steg 24.50. Siemens-Schuckert 129, Steweag 27.75, Trboveljska 23.20, Alpine 39.10. Rima Muranjr 66.50, Steyr-Dnimler Puoh 214, Leykatn 60. Žitni trsr Novi Sad. Pšenica bač. potiska 176—177. Ostula pšenica neizprem. — Oves bač. 126—128, srem 127—129, slav. 128—130. — Koruza bč. ban. nova 86—88, srem nova 90—92, bač. novn, sušena (04—106. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Živina Cene prašičev na svinjskem sejmu v Ptnjn dne 29. decembra 1937. Prašiče so prodajali 6 do 12 tednov stare od 55 do 130 din za komad Plemenske svinje 5.50—6 din za kg žive teže, pršu-tarji 6—6.75, debele svinje 6.75—7 din. Dunajski goveji sejem 3. januarja. Prignanih je bilo 562 volov, 366 bikov in 639 krav, skupno 1567 glav od tega iz Avstrije 1311, iz inozemstva pa 256. Ponudba je bila velika, promet pa slab, tako da so cene večinoma popustile za 2—5 grošev pri posameznih vnstah živine. Bile eo naslednje: voli 0.88- 1.50, biki 0.88-1.12, krave 0.80-1.03, klavna živina 0.57—0.79 šil. za 1 kg žive tež«. Kulturni obzornik Cankarjev sprejem med Madžari Z zanimanjem smo pričakovaJi, kak odmev bo vzbudil prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja« ter »Potepuha Marka in kralja Matjaža« med Madžari. Saj ne gre tu za navaden prevod, kakor jih izide vrsta na leto v vsakem večjem elovstvu, marveč gre za eprejem prve slovenske knjige med — Madžari. Sedaj moremo že poročati o prvih kritičnih glasovih. V decembrski številki revije »Nyn-gatc (katere založba je izdala prevod) eta izšli kar dve oceni (str. 458—460). V prvi pravi Nagy Lajos: Jernej je realna postava, resnične бо tudi okolnoeti njegovega odpusta v trenutku odpusta samega. Njegova pot јбкапја pravice pa poetane kmalu eimbolična. Ne pride pred elučajne sodnike, marveč se 6reča z družbenim izvrševanjem pravičnosti. Njegova usoda je tipična. Jernej je vizu-elna podoba, ki preide v zavest slehernega bralca, da ne bo mogel biti miren ob Jertiejevi usodi in da ne bo ponovno tako ravnal z njim. — V drugi oceni piše prav tam Nagypàl Istvitn: »Vedno je odkritje, brati pisatelja doslej neznanega naroda (1). Pœebno še, če ee nepričakovano srečamo z velikim pisateljem in po njem s po usodi sorodnim malim narodom Srednje Evrope. Ob takem srečanju je pisatelj najboljši pœredovalec in Ivan Cankar sam pove o Slovencih več kol vse drugo.« O Hlapcu Jerneju pravi, da spada med tiste majhne mojstrovine, ki iih ni moči pogrešati in ki v malem pokažejo celotnoet ljudstva, posameznika, družbe in narave. »Ob njegovem romanu bolje čutimo in poznamo Slovenstvo, kakor če bi bili predelali vrsto narodopisnih in zgodovinskih razprav; in pisateljeva zasluga je. če se ponovno obračamo k temu bližnjemu, a doslej neznanemu ljudstvu, ki je v evropskem smiehi tako velikem delu prineslo svoj delež evetovni literaturi.« V nadaljnjih besedah imenuje delo »majhno dramo«, ki prikazuje vse probleme, kateri predstavljajo človeka družbi nasproti. Vse dogajanje ee prikazuje v klasični čistoeti; v očrtavanju oseb je ustvaril pisatelj nepozabne like: Jernejeva sivolaea poeta-va etoji pred nami kot ena izmed večnih pœtav svetovne literature, kot Tolstojevi in Stendhalovi junaki, ki so nam prirasli k srcu. Cankarja primerja tem vélikim realistom; marsikaj spominja na Ruse le mistike ni. O »Potepuhu Marku« pravi, da se bliža pravljičnosti; omenja njegovo eim-boliko in poudarja pieateljevo realistično silo, pripovedno spretnost, ki nadomešča dramatičnost. Oba Cankarjeva epiea sta »f>onovno izpričevalo po duhu nam sorodnega kulturnega naroda«. »O odličnem prevodu Avgusta Pavla je mogoče reči le to: knjiga je taka, kakor bi bila madžarski napisana — in pri prevodu je to največ.« V dnevniku »Pesti NaplA« je 10. nov. napisal Bâlint Gyorgy članek »Anahronizem«. Ob obnovi zgodbe jioudarja poročevalec, da je bistvo Jerne-jevega prizadevanja iskanja pravice, ne kruha ali usmiljenja. Ta njegova Kalvarija je poslala zaradi okolnosti tragikomična kot Don Kichotove zgodbe. Cankar pa ie napisal to zgodbo s tolstojevsko močjo. V na6>leaniem pa poudarja kritik, da je nesrečen anahronizem v tem. da postaja Cankar in zlasti »Jernej« šele sedaj znan v Evropi, ko je najmanj primerno. Saj živimo danes v dobi kompromisov. v dobi realizma. In vei. ki se bore za socialno pravičnost, se bore le za en njen odetolek. In če bi kdo danes resno zahteval pravico, bi ga zasmehoval. Ves članek ie pisan esejistično, ki prav s poudarjanjem anahrotiizma Jerneieve terjatve in groteskne »pravičnosti« kaže idejni po men Cankarjevega dela. V dnevniku »Magyarsrtg« 5. decembra poroča K. Holler Erzsćbet o dveh Cankarjevih »roman-čkih« z uvodnim stavkom: »Seme je tolstojevsko, izdelava doetojevskijeva.« Osrednji problem vidi v dvojnem pojmovanju pravice: pravica, ki izvira iz dela, in pravica obstoječega reda, temelječa na pridobljenem pravu. Deloma primerja delo e »Samuelovim iskanjem« Uptona Sinclnirj«. Jezik je preprost kot pri ruskih velikanih, duševni razvoj pa se stopnjuje do katastrofe. Pri »Potepuhu Marku« poudarja delno madžareko snov. Prevod obeh del je pridobitev za madžarsko eilovstvo; podčrtava lepi prevaja'lčev jezik. »Pester Lloyd< je 14. novembra prinesel poročilo (t. t.), ki omenja »heroično preprosto legendo«, ki jo kaže »Hlapec Jernej«. O prevajalcu dr. Pavlu pravi, da je »izvrsten poznavalec juino-slovanskega sveta, ki je e epretno roko zgradil most med dvema jezikovnima svetovoma« Poročevalcu ee tudi zdi. da bere »madžarsko knjigo«, tako ивриа! je prevod. Pan. Iz italijanskega kulturnega življenja. — Pri Mondadoriju je na obletnico Pirandellove smrti izšel prvi zvezek novel »Novelle per un аппос (Novele za eno leto), str. 1354. Naslov že pove, da je pisatelj namerjal za vsak dan v letu po eno novelo. Pirandello je še pred smrtjo to delo popravil in pregledal. Zalo je na koncu tudi dodana primerjava prvotne in sedanje priredbe. — Istočasno je izšla tudi Pirandellova bibliografija. Uvod je napisal prosvetni minister Alfieri. Tako časti Italija Rirnndella kot enega svojih največjih leposloveev. Kaj b ê r e italijansko občinstvo? Odgovor na to vprašanje daje statistika, ki jo prinaša vsak teden napol leposlovni list »II meri-dinno di Romat (Rimski poldnevnik). Pregled je sestavljen na podlagi vprašalnih pol 20 največjih italijanskih knjigarn, ki beležijo število štirih knjig, ki najbolj »gredo«. Se pred dobrimi tremi ledni je stal na prvem mestu prevod angleške knjige Croniu: »E le sielle slatiuo a guardare< (Zvezde gledajo). Zdaj ga je pa nadomestila knjiga madžarskega pisatelja Zilahya >Bastone bian-co< (Bela palica), ki opisuje, kako spravi ženo-pevko nekega slepca bogat tovarnar na svetovne odre; splete se med njima ljubezen, a prav ko se nesrečni slepec odloži, da prepusti ženo njeni umetnosti in ljubezni, zagori v umetnici žrtvujoča ljubezen do zakonskega druga in se vrne k njemu. — Od italijanskih pisateljev stoji na prvem mestu že četrta izdaja pisateljice Pavle Drigo »Maria Zef«. Na četrtem mestu pa je politično vojaški spis maršala Oraziania »Pace Romana in Libia«, kjer opisuje osvojitev iu ureditev te italijanske pokrajine. R. B. Popravek, — Uredniku kulturne rubrike »Slovenca« ter piscu rlunka »Pregled književnega trga v letu 1037«, ki je izšel v novoletni številki »Slovenca«: Med prevodi, ki so izšli pri nas in jih niso prevajali ii jezika, v katerem so bili napisani, ste v svojem članku omenili tudi H. G. Wellsa »Svetovno zgodovino«. Ker to ni saino navaden lapsus, marveč iz vodilnega dnevnika enega dela slovenske javnosti napačno podana informacija, ki v prvi vrsti zadeva prevajalcev« rast. Vas vljudno prosim, da objavite sledeče popravke: 1. Kakor je zapisano na naslovni strani, je delo prevedeno na podlagi zadnje angleške izdaje iz leta 1932 (mimogrede bodi povedano, da mi jo je poslal H. G. Wells sam). 2. Kdor pozna nemško izdajo, ki je izšla leta 1928. in angleško izdajo iz lela 1932. ho vedel, da je bil angleški tekst iz, leta 1925. (po katerem je prirejen nemški prevod) izdatno spremenjen. 3. Kdor bo dejansko primerjal nemški in slovenski prevod, mu ne bo ležko ugotovili, da ne v marsičem bistveno razlikujeta. Če bi primerjali samo kazalo, bi lahko videli, da se tudi posamezna poglavja razlikujejo. Če ei pa želite natančnejših podatkov o razlikah med angleškim tekstom iz leta 1932. in nemškim prevodom iz lela 1028.. sem Vam vsak čas na razpolago. — Milena Mohoričcva. "fbUUt*!* r. mclutxxvtl -xvi Italijanskemu iznajdhclju Viljemu Marto ni ju so v Piemontu na botjrpntni cerlivi v Oropi vzidali to-le spominsko plošče. Kakor je Marroni sam dejal, mu je prav v tem svetišču, ko je hil 21 let star, nenadno šinila v glavo misel, da hi bilo brei tir mogoče govoriti na daljavo. To misel je potem preiskoval in »akn iznašel brezžični telegram in telefon. V New Yorku so slovesno odprli novi predor pod reko Hudson, ki je veljal 75 milijonov dolarjev. Predor se imenuje Lincolnov predor. Največja pomorska trdnjava sveta — nevidna! Najlepše otrxje Tihega oceana so Havajski otoki, votoki petjac imenovani. Na teh otokih so se dozdaj razlegali zvoki lepih kitar, odslej naprej pa bo to lepo petje preglušilo brnenje letalskih motorjev. Doslej so od vseh strani sveta hiteli semkaj bogati ljudje na oddih in na zabavo. Ho-nolulu je bilo središče tujskega prometa, ki se je zlival semkaj od raznih strani sveta. Bogati in zabave ter razvedrila željni tujci pa so sedaj naenkrat izginili s tega prelepega otočja. Namesto luksuznih popotniških parnikov prihajajo sedaj na to otočje velike transportne ladje, ki izkrcavajo ameriške mornarje v njihovih belih čepicah. Na teh otokih se sicer še vedno raztezajo rajsko lepi vrtovi, toda pod površino vrtov so Američani zgradili velikanske betonirane podzemeljske prostore, ki naj bi ljudi varovali pred zračnimi napadi. Na Havajih je zgrajeno največje letališče, kar jih je v območju Tihega morja. Na otoku Guam, ki je najbolj zahodni ameri- ški otok in leži že blizu japonskega otočja Marijanov, so Američani zgradili nov Gibraltar. Na tem otoku je namreč najmočnejša pomorska trdnjava sveta. V velikanske skale tega otoka eo vsekali velike trdnjave in v te skale spravili veli-(«anske ladijske topove, ki neznansko daleč neso. Ti velikanski topovi imajo kaliber do 45 cm, ter so skriti v skalah. Iz skale tak velikan pokuka le takrat, kadar ustreli, nakar se zopet pogrezne v skalo. Pod tem skalovjem je nastalo velikansko novo mesto, ki ga pa z morja nikjer ni mogoče videti. To tako silno utrjeno mesto je že sedaj z živežem nenavadno dobro preskrbljeno, živeža, potrebščin in streliva je tam spodaj nagromade-nega baje toliko, da ga ima posadka za 10 let dovolj. Ta kratki opis nekoliko pojasnjuje, kakšne razmere v resnici vladajo na otokih Tihega oceana in kaj ee za bližnjo ali daljšo prihodnost pripravlja na Daljujem vzhodu. Dolarska princesinja in boksarski mojster Nova važna železniška iznajdba: Vlak bo mogoče avtomatično ustaviti Mnogo železniških nesreč, pri katerih je mnogokrat veliko človeških smrtnih žrtev in pa tudi gmotne škode, se dogaja zaradi tega, ker jo morda vlakovodja prezrl kak signal, ki mu je velel, raj vlak ustavi. Včasih vlakovodja signala ni zagledal pravočasno, včasih morda zaratli kake druge okolnoeti ni mogel dovolj paziti, kaj se pred njim na progi dogaja. Vendar trde strokovnjaki, da ni vedno mogoče strojevodjo delati krivega za nesrečo. Večkrat se namreč dogaja, da strojevodja sploh ni nič kriv. Dostikrat tudi ni mogoče dognati, kaj je bilo vzrok nesreče, ker je bil strojevodja prvi med mrtvimi žrtvami nesreče. Jasno ie samo to, da mora vsakdo, ki vodi kako vozilo, biti zelo pazljiv in sila skrben. Na drugi strani pa je treba pomisliti, da strojevodja stoji cele dolge ure na svojem mestu, da uravnava svojo lokomotivo, jo nadzoruje, ali ima dovolj pritiska ali premalo, mora opazovati, kako delujejo zavore, obenem pa mora skrbno gledati, kaj vele signali, ki se naglo in drug za drugim vrste na progi. Včasih pa je na progi še velika megla, kar opazovanje signalov še otežuje. Morda je v takem ali podobnem slučaju strojevodja povrhu vsega še preveč utrujen ali pa začne dremati, kar nazadnje ni nobeno čudo, če morda vozi po tej progi že 10 ali 20 let. Zato je vprašanje krivde strojevodje treba presojati bolj s človeškega stališča. Strojevodja je namreč prav tako človek kakor vsakdo drugi izmed nas. Tudi on ima take težave kakor vsakdo drugi. Tudi on mora včasih nehote misliti na morda težavne razmere, v katerih je zapustil doma svojo družino. Morda ima gmotne težave, morda je kdo njegovih bolan, morda mu je kdo umrl. Tak človek seveda ne more tako skrbno paziti na svojo okolico kakor kdo drugi, ki ga nič ne tare. To stanje strojevodij so upoštevali že različni tehniki, ki so si prizadevali, da bi iznašli kako tako napravo, ki bi železniškemu prometu jamčila varnost, čeprav bi strojevodja ne mogel tako dobro paziti na varnost. Izkazalo pa se je, da bi bila prava varnost železniškega prometa zajamčena še le takrat, kadar bi kdo izumil kako tako "apravo, ki bi zavrla in ustavila v slučaju potrebe vlak, čeprav bi za tisto oviro strojevodja še nič ne vedel. Med drugimi iznajditelji je tudi brazilski inženir Jurij Kofler, ki je svojo iznajdbo dal patentirati v brazilskem glavnem mestu. Njegova iznajdba je bila tudi razstavljena v klubu brazilskih iuženirjev. Koflerjevo iznajdbo so preskušale tudi že nekatere evropske železniške uprave in se je baje prav dobro obnesla. Koflerjeva iznajdba je sicer sila preprosta, vendar kaj duhovita ter je njegova naprava mehanično zvezana s signali. Kakor hitro železniški signal kaže, naj vlak obstoji ali pa naprava pokaže kako drugo oviro na progi, se vzvod naprave avtomatično zveže z ročko na stroju, katera takoj pritisne na zavore, ki vlak takoj J ustavijo. Inženir Kofler je prav za prav Avstrijec, ki živi v Braziliji. Njegova naprava se jx> njem imenuje Koflerjev sistem. V severni Ameriki imajo sicer vpeljane tudi podobne naprave, ki delujejo ! s pomočjo elektromagnetov Toda take naprave so bolj drage in nerodne. Koflerjeve naprave so mnogo bolj preproste ter stanejo komaj desetino onih, kakršne imajo v severni Ameriki. Koflerjeva naprava je zgolj mehanična ter ne potrebuje tistega nerodnega kabla, ki se vleče od postaje do postaje. Tak kabel pa je nezanesljiv zato, ker se vendarle lahko poškoduje. V Nemčiji in Italiji so to napravo že preskušali pri tovornih in najbolj brzih vlakih, pa se je izkazala za zelo dobro. Pravijo, da bi bilo s to iz-; najdbo praktično rešeno vprašanje varne železniške vožnje, kar je doslej zelezniškim inženirjem tako belilo glave. Ako se izkaže, da je ta stvar res tako dobra, bi jo morale uvesti vse železnice sveta. Inženir Kofler pa bi bil v tem slučaju storil človeštvu veliko dobroto. Kam se izseljujejo Avstrijci Precej velika avstrijska kolonija kmetov je v Argentini, kamor je izseljence, zlasti Tirolce po-vedel bivši avstrijski minister Thaler, ki je sam kmet in dober organizator. Z njimi so šli tudi uušni pastirji in obrtniki, tako da ti ljudje v tujini ustanavljajo naselbine, ki so docela avstrijske in so jxxlobne rojstnim vasem v domovini. Kakor nam veli statistika za mesec november, je tega meseca odšlo iz Avstrije v Argentino šo vedno 15 ljudi. Morda je med njimi precej žensk, ker teh tamkaj močno manjka. V Združene države severne Amerike je tega meseca odšlo 41 ljudi, v Turčijo pa 11. To pa so po veČini kvalificirani obrtni delavci, kakršnih Turčija tako zelo potrebuje. tero ji je njen mož zapustil samo pod pogojeni, če bo po njegovi smrti vzela za moža njegovega mladostnega prijatelja Dicka. Ženska se je res omožila po volji svojega rajnega moža, da je lahko podedovala njegove milijone. Ta zakon pa menda že ni bil srečen, ker sta se pred kakimi 5 leti začela oba zakonska dela tožariti za ločitev zakona. Nekako ob tistem času, ko je prišel v Ameriko znameniti italijanski boksar Fierinonte. je bila ločitev sodno izrečena iti bogata, dasi ne več mlada ženska, ki je prvič vdovela pred 25 leti., je začela iskati drugega moža. Ker je takrat zaslovelo ime novega boksarja. se je ženska začela zanimati «anj in si ga dala predstaviti. Nekaj časa je bila stvar v redu. Toda kmalu je ženska začela boksarja preganjati s svojimi predlogi, naj njo vzame za ženo. Fiermonte se je sitne, dasi bogate ženske otepal, kar se je le dalo. Moža bi bili njeni milijoni sicer močno mikali, toda Fiermonte je bil doma v Italiji poročen ter je tamkaj zapustil ženo in več nedolžnih otrok, zaradi katerih je tudi šel po svetu, da bi jim prislužil kaj premoženja. Toda Astorjeva milijonarka je vedno znova silila vanj, naj svojo družino zapusti, to' se pravi, naj se da ločiti, saj je ta stvar v Ameriki kaj lahka zadeva. Nazadnje se je mož res dal pregovoriti, ker so ga milijoni začeli le preveč mikati. Svojo vest pa je tolažil s tem, da je svoji zapuščeni zeni in otrokom izgovoril težke denarje, katere je bogata Astorku morala šteti. In jih je rada štela, da je tako kupila moža. Ko je prišel odločijni trenutek, jo boksarja začela še bolj peči vest, nakar je skleni! na tihem uiti neznosni ženski, da bo imel mir pred njo. Toda nazadnje ga je ona le znala premamiti s svojimi milijoni v dolarjih. In tako je bil boksar premagan. Premagala ga je napol nora ženska. Tako sta se vzela boksar Fiemonte in Magdalena Astorjeva. Ameriška družba, dasi ni nič manj gnila, kakor marsikatera evro|iska družba, pa je zaradi tega postopanja, ko je ženska z denarjem uničila srečo dotlej srečne družine, bila močno ogorčena. Hoteli so jo družabno bojkotirati. Zato pa se bogata ženska seveda ni menila, ker je vedela, da denar vse premore. Zdi pa se, da ta zakon ni hil srečen. Sedaj namreč prihaja iz Amerike poročilo, da je ona že vložila tožbo za ločitev zakona. S svojim novim možem Fiermontem je že sklenila pogodbo, da mu bo izplačala velike denarje, če ne bo ugovarjal ločitvi. Fiermonte bo dobil toliko denarja, da se bo kot bogat možak lahko vrnil v svojo domovino. Toda sreča njegove družine je bila medtem razbita in sanje o slavi so splavalo po vodi. Bogat, pa nesrečen, to je sedaj njegova usoda. Mrivaštta luč pod vodo Na dan svetega Štefana že v mraku je ol> Gardskem je/.eru vozil avto. v katerem so bili štirje ljudje Po nesreči pa je avto znvozil strnil ter je padel v vodo. Vsi štirje ljudje v avtomobilu so utonili. Nihče pa te nesreče ni videl, zato tudi nihče ni prihitel nesrečnikom na pomoč. Ko je ponoči nato ob vodi hodil nočni čuvaj, je videl, da se iz temne votle nekaj sveti. Stopil je bliže ter opazil, da v vodi gori velika luč kakor od kakega avtomobila. Začel je zadevo pregledovati in je dognal, da leži v vodi avto, ki na njem močno gorita še obe svetilki. Sklical je ljudi, ki so jki doleem trudu avto jHileguili na suho in v njem našli štiri uiopljeue mrliče. Vrane so napadle lovskega psa V strokovnem g;lasilu nemških pasjerejcev »Die Hundewelt«, Ici izhaja v Berlinu, beremo tok zanimivo zgodbo, ki se zdi, da je otrok lovske latinščine, ki pa je vendar docela resnična in se je zgodila v kraju Amern. Lovec, ki je v tisto lovišče šel na lov, je zunaj na polju na letel na tri vrane, ki so sedele skupaj. Naglo je jx>-meril 1er dve vrani ustrelil. Ivovec je velel svojemu psu, naj mu aportira tisti dve vrani, to se pravi, naj pes hiti po lovski plen ter mu ga prinese. Ko se je pes naglo približal vranam, se je tretja vrana, ki je glasno vreščajc krožila nad svojima mrtvima tovarišicama, v krasnem zaletu pognala v psa ter ga hotela obdelovati s svojim kljunom. Boj pa je bil preveč neenak in vrana se je morala umakniti. Vrana se je naglo dvignila v višave ter odletela, kakor bi hotela s tem povedati, da je boj ne briga več. Letela je kaka dva kilometra daleč na grič, kjer se je sprele-tavala velika jata vran. Glasno krakaje je vrana priletela med svoje tovarišice ter začela obletavati vse po vrsti. Koinai se je pri eni spustila na tla in glasno zakrokala, že se je spet dvignila ter hitola k drugi, kakor bi jih klicala na boj ali na maščevanje. Naenkrat se je kakor na povelje dvignila vsa velika jata vran ter pod vodstvom razjarjene vrane priletela nad psa. Kakor bombe so padale vrane na psa ter ga obdelovalo s svojimi kljuni. Pe« se je sicer branil s svojimi zobmi, vendar bi biil gotovo premagan, če ne bi bil lovec naglo dvakrat zapored ustrelil in nekaj napadalk zbil na tla. Na ves glas vreščaje se je vsa jata zapodila v bližnji gozd, kjer so nekaj časa krakale in počivale ter se uato drugič za->odile nazaj na psa Toda pes, ki mu je Bližina ovca dajala jjogum, je tako grizel, da so vrane morale popustiti ter odleteti. St. 21. Lepa Rebeha. »No, tu je tudi moj mnogozaslužni denarni mož! cee je pošalil knez, ko je zagledal Juda. >ALi ga boš takoj izpustil, možakar, kaj?« je knez za-renčal v svobodnega Saša. »Kdo [>a je ta jutrovska roža, ki jo vodiš za roko, Jud?« >Z vašim premilost-nim dovoljenjem, moja hči Rebeka je. f>oglc-du na lejx> judoveko dekle vihale nosove, jo je vendar marsikatera izmed njih skrivaj zavidala zaradi njene dovršene postave in njenega ljubkega obrazka, »Naredite nekaj prostora za Izaka in njegovo hčer pri tistih le angleških kmetiških butcih!" je krohotaje se kričal Ivan in kazal pri tem na prijatelja Athelstana iz Cedrica ter na njegovega Coningsburgha, ki je bil prav tako kakor Rovena iz kraljevske anglosaške krvi, čeden dečko lepe rasli. Pri ljudeh je bil sila priljubljen, sicer pa je hil precej velik počasne in zaspane. Athelstane se niti ganil ni pri teh kneževih besedah ter je kneza kar tja v en dan gledal. »Ta prekleta kmečka klada!« je razjarjen zakričal knez. »Ali tepec epi ali pa me ima za norca! Daite mu eno tjakaj pod rebra!« Že je vitez ;-,inrd spremstva naperil «ulico ter se zagnal z njo naprej. Prav gotovo bi bil Athelstana zabodel med rebra. Tedaj pa se ie zabliskal Cedricov meč, ki je z enim zamahom sulici odseka! konico. Pred 4 leti se je naselil v Ameriki mladi boksar Enzo Fiermonte, ki je prišel iz Italije poln ujx)v, da bo v Ameriki dosegel slavo svetovnega boksarskega mojstra. Ker je njegovo ime že bilo nekaj znano, je imel v žepu kmalu polno vabljivih ponudb, s katerimi bi si bil lahko zaslužil slavo in denar. Zgodilo pa se je drugače. Ko je mladi mojster dokončal prvi boksarski dvoboj, in sicer uspešno, so ga Američani seveda silno slavili. Pri taki slavnosti je bil predstavljen elegantni dami. Bila je po vsej Ameriki znana gospa Magdalena Force Astor, izmed najbogatejših žensk v Ameriki ter vdova tistega nesrečnega polkovnika Astorja, ki je utonil s parnikom Titanic 15. aprila 1912. Mlada njegova žena je takrat za silo še dobila prostorček v reševalnem čolnu, medtem ko je njenega moža pogoltnilo morje. Žena se je takrat rešila smrti. Zato pa je po svojem nesrečnem možu podedovala velikansko premoženje, ka- Na drsalnih tekmah v New Yorku je drsalec skočil skozi goreč obroč. PO SLOVENSKI DOMOVINI Čahovec Z otvoritvijo nove proge Kostrivnica—Varaž-din se je tudi v Čakovcu znatno povečal promet in so se pokazale neštete nove in nujne potrebe. Predvsem moramo na tem mestu poudariti veliko požrtvovalnost železniškega osebja, ki ob Istem številnem stanju zmaguje z vso disciplino ves povečani promet. Uredništvo, še bolj pa nižje osubje z vso pravico pričakuje uvidevnosti od strani direkcija, da poveča število osebja, ker tako ne gre več naprej. Predvsem naravnost gara premikalno osebje in skladiščno, tranzitno osebje. Zaradi izčrpanosti do skrajnih meja, pada tudi varnost in odgovornost za promet in vestno izvrševanje predpisov. Zamude in zaostajanje tovora prometno osebje že sedaj komaj krije z izrednimi ukrepi; pritožbe o prenajK>rni službi in premalem številu so na dnevnem redu. Tukajšnje poverjeništvo železničarjev JRZ dobiva skoraj vsak dan ustmene pritožbe osebja, da ne gre več tako dalje. Kljub obširnosti postaje se ne bo moglo ranžirati in ugoditi zahtevam uredništva, ker isto osebje ne more biti na dveh ali več krajih, kadar prihajajo vlakovne skupine v postajo. Poudarjamo, da tu vrše prometno službo po veliki večini slovenski železničarji, Ici se znajo žrtvovati, a za to svojo lastnost tudi pričakujejo od uprave, da jih upoSteva in jim poveča predvsem število premikalnega in brzovozno-tranzitnega osebja. V isti zadevi je bil nato opozorjen tudi Klub železničarjev JRZ v Ljubljani, ki je dosedai uspešno zastopal interese svojih članov. Končno želimo tudi mi vsem zvestim' članom poverjeništva železničarjev JRZ v Čakovcu, ki mu predseduje prometni uradnik Sei-bitz Viljem, prav «rečno in veselo novo leto 19881 Središče nb Dravi Iz zemunske bolnišnice je prillo žalostno poročilo. da je tamkaj umrl za posledicami stekline komaj 30-Ietni Kočevar Štefan, krojač v Zemunu, sin Kočevarja Ivana, posestnika v Obrežu pri Središču. Ze meseca maja, to je na binkoštni pravnik, ga je vgriznil pes v nogo; takoj mu je eden od tovarišev razkužil rano z jodom, a pozornosti na psa ni imel nobeden. Rana se je v kratkem za-eelila in ni bilo misliti na nobene posledice. Po sedmih mesecih, to je 21. t. m. pa je začel tožiti o revmatizmu v kolenih in je mislil, da to izvira od prehlada. Sele drugi dan je spoznal nevar-nost, ko so mu deloma otrpnile listnice in ni mogel več zaužiti niti tekoče hrane. Opravil se je še sam v bolnišnico, âele v bolnišnici so spoznali strahovite posledice vgriza pea. Cex tri dni je v strašnih bolečinah izdihnil. Po prihodu svoicev je bil 27. t. m. pokopan. Krojaško obrtniško društvo mu je oskrbelo s pomočjo svojcev lep pogreb; kako pa je bil pokojni priljubljen mei svojimi tovariši, je pričala zelo obilno udeležba. Krojaško obrtno društvo mu je podarilo krasen venec in ob odprtem grobu napelo žalostinko. Bog mu aaj večni miri Čezanjevci pri Ljutomeru Regulacija ščavnice. Letošnje deževje je tudi v našd občini povzročilo mnogo škode na njivah m travnikih Potok Sčavnioa se je že ob vsakem manjšem nalivu rail il po posevkih, ki sto biti letos, posebno krompir, popolnoma uničeni Velika je škoda n® košeninah, ki jih je bilo mnogo popolnoma uničenih. Splošna želja občanov je žc več let, naj bi se potok ščavnica reguliral in naj bi se napravili večji nasipi, kar bi zadržalo poplave. Svoj čas je posebna komisija že izdelala potrebne načrte in v to svrho je bilo izdanih že nekaj tisočakov, a se vendar do danes ni napravilo aičeear. Vsi prizadeti prosijo merodajne oblasti, naj se vsaj nekaj stori za omejitev jx»plav. Naša vas napreduje. Letošnje leto je bila napeljana elektrika tudi k nam. največ po zaslugi industrijca gosp. Ribiča, ki je svoje podjetie preuredil na električni pogon. ZaZa čast in kri«; šaleški akademiki pa so v Rudarskem domu priredili potreben >Koroški večer«. Obe prireditvi sta lepo potekli. Poročila se je Marija Valenčak. ir, tukajšnje ugledne hiše, z g. Francom Staretom. inž. iz Bukovice. Bilo srečno I Kamni k Slovo od poetajenačelnika. Načelnik naše že- železniške postaje g. Magajna Peter, ki je komaj nekoliko spoznal naše krajevne razmere, je prevzel dne 3. januarja posle šefa postaje v Celju. Svojo službo v Kamniku je nastopil pred dvema letoena in je bilo takoj opaziti okrog postajnega poslopja, da je odličen in napreden far. Kmalu je bila dovozna pot, ki vodi k tovornemu skladišču, temeljito popravljena in nasut«, urejena je bila prepotrebna kanalizacija im hodnik za pešce podaljšam prav do konca I>ostajiiega poslopja. Tudi notranjost postajnega poslopja je bila na njegovo iniciativo praktično preurejena. Zelo spoštovan je bil med železniškimi uslužbenci, ki ga bodo posebno pogrešali Nič manj spoštovanja pa ni užival med našimi meščani. Kamor je prišel v družbo, je bil čislan in zelo priljubljen. Gospodu Magajnl želimo na novem službenem mestu najboljše usj>ehe. Njegovemu nasledniku g. Megušarju pa tudi želimo, da bi mu bik) njegovo bivanje med nami prijetno. Kmetijskogospodnrski tečaj v Kamniku. Na praznik sv Treh kraljev, t. j. 6. januarja 1938, se prično kmetijskogospodnrslu strokovni tečaji, ki bodo v sledečih dnevih: 6, 8., 13.. 15, 20., 22., 27. in 29. januarja in sicer v vseh dnevih od 2—4 im od 4—8 popoldne v dvorani društva »Kamnik« na Glavnem trgu. Pestrost in snov predavanja je izbrana, preskrbljeno pa je tudi s prvovrstnimi predavatelji, strokovnjaki ir. Ljubljani. Vsi kmečki možje in fantje, ki stremijo po izobrazbi in napredku, naj ne zamudijo redke prilike, ki jo bo nudil tečaj. m M • i. Trzte V letu 1937 se je rodilo v tržiški župniji 114 otrok, m sicer 63 dečkov ter 51 deklic. Po poročilih se je poleg tega rodilo tudi še v ljubljanski bolnišnici 10 otrok, tako da znaša s temi vred število vseh rojstev 124. — Umrlo je v domači župniji 71 oseb. Dva mrliča sta bila odpeljana drugam, mrtvih naših rojakov eo nam pripeljali od drugod 1 in med temi je bik) 9 žrtev plazu pod Storžičem. ki jim je bila na velikonočni ponedeljek pretrgana nit življenja v župniji Loto. Tako je bilo na našem pokopališču pokopanih 80 mrličev, in sicer 38 moških m 42 žensk. Otrok pod šestim letom je umrlo 17, nad sedemdeset let starih je bilo pokopanih 16. Najstarejši mrlič je dopolnil v življenju dobrih 81 let. — Porok je bilo v domači župniji 45, oklicev pa 71. — Sv. obhajil je bik) razdeljenih 77.145. — Število faraaov znaša 5002. Tržič je ena izmed tistih redkih župnij, kjer župnijska cerkev zbira pod svojo streho prav vse farane. Zato je f>a župnijska cerkev ree središče vsega venskega življenja in farani a ponosom skrbijo za njeno lepoto. Tudi iz oddaljene okolice prihajajo radi verniki v Tržič k lepi službi boiji in trojica domače duhovščine ima zlasti dosti opravka v spovednici. Lepo je razvita v Tržiču tudi krščanska dobrodelnost, ki je v letu 1937 dobila čeArto mogočno stavbo v namene Vimcencijeve konference. V «iroitUčo m zavetlič-u ee usede opoldne redno do 135 otrok k mizi, Vincencijeva ki Elizabetna konferenca obiskujeta reveže redno po domovih in največ obiskovalcev župniiča obiskuje predvsem predsednika Vincencijev« konference. — Prosvetno delo je v Tržiču na višini, naslonjeno na duhovščino in vedno v pravem tiru. Marsikatero društvo je potom operet že zašlo na napačna pota, v Tržiču pa že nekaj let vsakoletna dobro izbrana in prilagodena opereta rsak predpust prinese le primeren oddih in novo veselje za vse panoge proevete. Letošnja opereta bo prvič predvajana na praznik sv. Treh kraljev in bo seveda večkrat ponovljena. Litija V zadnjem času ee opaža, da je poŠta v Litiji zelo obremenjena in pri dostavljanju pisemske in bnzoiavne poète čeetokrat neredna in pozna. Vzrok temu je vsekakor premajhno it o vilo poftt-nega uslužbenstva. Za trg in obsežno okolico, kjer se je zadnja leta zelo dvignilo število prebivalstva, sta dva rarnašalca gotovo premalo. Za redno dostavo in poslovanje poète je nujno potrebno, da ee nastavi vsaj še en uslužbenec. Čujemo, da je že vložena prošnja na poštno ravnateljstvo za nastavitev poštnega uslužbenca. Apeliramo v imenu vseh prizadetih, da ravnateljstvo pošte uvidi potrebo m čim prej reli zadevo. Smašhi teča' za priletne gospode Telovadba, hoja po gorah, plavanje, tenis, jahanje i. dr. telesna gibanja, vse to se je pri nas že tako udomačilo, da med aktivnimi gojitelji teh Športov nič več ne vidimo samo mladih ljudi obeh spolov iz raznih slojev, nego opažamo med njimi tudi prav častno število zastopnikov odraslih kalibrov vseh sort, Abrahamove znance najrazličnejših letnikov, da celo mnoge žilave grče častitljivih, do zadnjega neugnaiiih sivolasih gospodov. Samo pri enem športu se pri nas vse to neha, in sicer pri — smučanju! »Stare bajte« na smučeh, to so še zelo redke prikazni, prave pravcate »bele vrane« na smuških toriščih kakor na izletih. Smučanje, ej to žal, ni več za nae, to je že odbrenkalo, to je samo privilegij mladine, tako se premnogi, ki je Abrahama videl, resignirano tolaži... Fuimus Troee... Mladost po tvoji svetli zarji... In na ta način se marsikdo mnogo prezgodaj zapusti in umakne, brez prave potrebe oškoduje na zdravju 1er odreče še mnogim lepim užitkom v naravi na svoj večer življenja. Zdi se mi, da je število gori omenjenih »obu-pancev« pri nas precej obilno. In ne zdi se ini, temveč sem o tem trdno prepričan, da omenjenim njih :>stara 1etar nikakor niso še tako hudo na jjoti kakor se delajo in izgovarjajo, pač pa jih zapelje v resignacijo po večini nekaj drugega, in sicer neke vrste razumljiva — sramežljivost. To menim je, največja ovira, da vržejo prezgodaj puško v koruzo... Povsem razumljivo je, da priletnemu človeku v smuških tečajih ne more posebno prijati družba nedoraslih ljudi, ki imajo tako o pravem pomenu športa kakor o življenju, o zdravju in tudi o dostojnosti in obnašanju še zelo nezrele pojme; razumljivo je, da se odrasli nerad izpostavlja za tarčo ter kritiziranju, roganju in neslanim salam mladih, norostno prešernih fantalinov in punc. Po mojem mnenju bi bilo torej prav in umestno pouk o smučanju tako izpopolniti, da bi se tudi priletnim gospodom in damam — zamudnikom, odlaševalcem, dalo priliko stopiti v smučarsko bratovščino. Vsako leto naj bi se razpisalo vsaj nekaj takih tečajev, specialno za »starogardi-ste« ter bi bilo treba te vrste smuških rekrutov, ki umevno ne morejo imeti več tako prožnih in poskočnih nog kakor n. pr. šolska deca in ki seveda tudi nimnjo prav nobenega smisla in poželenja po rekordih, njih letom primerno veïbati in voditi: da so jim vcepi vsaj veselje do gibanja na snegu pozimi, za smuške vežbe (trening) in, da se jih usposobi za položnejše užitkov polne izlete v naše prekrasne alpske doline (Planica,' Krma, Kot, Ravenska in Makekova kočna itd.), za divne položne smuške izprehode po snežniških; planjavah (Velika planina, Menina, Goltje, Po-; horje itd.), po oblih brdih in goricah Dolenjske in Notranjske (Polževo, Gradišče nad Višnjo goro, Menišija. Bloke Itd.). Sprožil sem to misel, pripravljen eem tudi začeti in prav nič me ne skrbi in ne dvomim, da ne bi se dalo tega uspešno izvesti. Vabim torej priletne gospode do 56. in eek> do 60. leta v ta specialni smuŠkl tečaj »črnovoj-nikov« od 29. I do 6. II. 1988. In sicer na Jeier-sko, kjer so prilike za šolanje novincev клког na-, lašč za to ustvarjene, pa (žal) še daleč od emu-škega prometn. Kdor še čuti nekoliko gibčnosti, ni prehudo kratkoviden, nima hudo srčne napake 1er ni preobilen spred in zad. ta naj nikar ne obupa in se kar korajžno priglasi. Bomo naredili I Bret malo pokore, to »e zna. ne bo; brez nič ni nič. Spolznila bo ta in ona roja znoja po čelu in po hrbtu, dopoldan in popoldan, toda tega se ne bati, zdravo je to. Greiii morajo ven. Prehudo — to pa obljubljam — ne boin gonil, ekser-clrali borno lagotno in previdno, toliko pač, da nikogar ne bo zeblo. No in sem pa tam kaka pika v mehko snežno blazino, tako na samem, med nami, da nihče nepoklican ne bo videl — novinarjev, teh seveda ne bomo zraven pustili — tudi to ne bo tako huda reč in zaradi tega tečaja torej ni treba prav nikomur teči poprej v zavaroval-t nico. Smučarski dres. tudi to ni neobhodna nujna zadeva, vzemite kar lurietovsko obleko, a namesto klobuka čepico za čez uhlje. Vso ostalo opremo pa dobite pri tvrdki Kolb & Predalič v Ljubljani. ki ima za ta specialni tečaj že vsa potrebna navodila in vas bo dobro postregla. Na nekaj hi pa pri opremi le še opozoril. Nabavite si smuči ne pod 7.5cm široke (v sredini !>od stojMili); kogar pa mati zemlja e pezo 80 kg privlačuje, ta naj si naroči takoj osmice (t. j. 8 cm široke smuči), ki pa naj ne bodo daljše nego 6 prstov nad glavo. Na ozkih snuičeh je teže drsati, (ločim je na osmicab ravnotežje izdatno lažje obdržati ter vam bo zato napredek v smučanju na osmicah precej olajšan. Tečaj se bo vršil le ako se priglasi najmanj 15 udeležencev. Penzion z dobro hrano in zakurjeno sobo bo stal okrog 50 din na dan, pri večji udeležbi celo mani. — Voznina za avtobus iz Kranja na Jezersko tja in nazaj 35 din. Prijavnina za tečaj 100 din. Prijave sprejema in daje pojasnila: Rud. Badjura, Ljubljana, Erjavčeva cesta 12. Veselo i a srečno novo leto želi vse m svojim cenj. naročnikom rofoalelle D. ROVSEK, Liubiiana Kolodvorska ulica 35 Najdebelejfl mož evropskpga severa tn morda vsega sveta je ravnatelj neke stockholuiske agen-ture, saj tehta nič manj kakor 215 kg. Zanj so morali napraviti posebno posteljo. Ljubljanski Športni klub objavlja svojim članom, da bo redni letni občni zbor v petek 21. t. m. ob 20 v posebni sobi gostilne Činkol« z običajnim (i 15. pravil) dnevnim redom. —1 Odbor. Smuk s Galetovca. Slalom Klub 34 je priredtl v sol>oto kot zaključek 10 dnevnega smučarskega tečaja na Gorjušah, interni klulwki smuk r. Gale-tovca. Proga je bila srednje težka ter je potekal« po južnem jx>bočju Galetovea. Višinska razlika je znašala ok. 2t)0 m. - Rezultati eo bili sledeči: Med seniorji je zasedel prvo mesto Malahovsky Rudi ■ časom 32,2 sek. (najboljši čas dneva), med ju-niorji Boltavzer s časom 38,0 sek., med mladino pa Jurjec Franc a časom 42,2 sek. Smuško tekme u prvenstvo Celja in posamexnih klubov Crtjsflri SjH>Ttnl klubi miroma njih limekoèportmi odseki bodo priredili v nedeljo, 9. januarja »mnftko tekmo v klasi&ni kombinaciji Celja, kakor tudi po*a-me&tiih klubov. Tckmovilna ргока je dolga ea. U! km. Start ob S pri prejAnJi amodniiniei na 8>podnJi Hn-dinjl. Oilj flotam. Pravice starta ima veni »mučar, ki j« člnn какека kluba in j« t» star 18 let. Tekmovalo! pod IS let tekmujejo n« proiri fi km. Prijave «prejema na dan tekme do pol 9 dopoldne K. I.ado Pela-kords v gostilni Amerika, kjer bo tudi žrebanje startnih Številk. H-koki bodo popoldne ob 3 na skakalnici t Zagrndu, ki dovoljuj» »kake do 18 m. Prvak Celia ho postal tisti, ki ho đoseprel r teku ln »kokih največje fttevilo točk. Prva,k poeameznih klnbov ho naJboljM tekmovalec v teku. Dnrila: Prvi ho doMI naulov Celjski prvak« v kombinaciji za leto IMS te«r častno darilo in spominek« diplomo, dni tri ln trrijl «pomLneki diplomi. Rnzem tes» (iohije najbolj*! vsakega kluba, oziroma prvi trtje diplome ter prvi naslov klubskega prvaka. t(a*-dolitev daril ter objava re»nltatov bo po tekmt v restavraciji fttejru pri Zatrradu. V primeru nenirodnib snežnih razmer v dolini se tekma prenese k Celjski koči, vendar bo ista samo v teku na 18 km. Pri te^ml bodo tekmovali val, 9PT) Ctljt, »K Celje, SK Olimp ke SMK Celje. Uradna vremenska poročila Tujtkopromrtnih rrrt Movmljr. J1S1, 9PD po .tant» i dne /. ItM. Vreme v splošnem nelrpremenjene, nončn«, bre* vetra temperatura ïopet nllja in т.паЛп zjutraj —1Л do —18. snef.ne rarmere nad vse nsrodue, prSič na pod-la#fi v vseh léfrab nad fiOO m. Planov nt. Mtaiait® povsod ml list! Razpis Občina Rovte, okraj logaški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika, ftolsk« izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Pravilno kol kova ne prošnje, opremljene z listinami jk) čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Rovte, dne 31. decembra 1957. Občinski tafnik dobi službe v ebčini Zreč« pri Slov. Konjicah. Pogoji: popolna srednja ali enakovredna šola; varščina 5000 din. Prošnjo je vložiti do ». januarja 1938 na občino Zreče. — Služba je razpisana v Uradnem listu, št. 99, i dne 11. decembra 1937. Želi se, da je zmožen orglanja in petja. Točnejši podatki м dobe v upravi »Slovenca« pod št. 47. Naznanilo in zahvaSa Na novega leta dan ao nam umrli naša ljub« mati Terezija Breznik roi. Orehek v 88. letu starosti, večkrat prevideni s «v. zakramenti. — Pokopali smo jih S. januarja na župnein pokopališču v Ihanu. — Zahvaljujemo se veem. ki so se jih spominjali v molitvah, jih pokropili in jih spremili k večnemu počitku. Posebej izrekamo zahvalo g. vzgojnemu vodji. gg. profesorjem in prefektom ter dijakom škof. gimnazije v St. Vidu, ki so se udeležili pogreba. — V nafti žalosti nas tolaži beseda apostolova: Jezus Kristus je smrt zatrl In nam dal neminljivo življenje (II. Tim. 1, 10). Ihan, dne 3. januarja 1938. Dr. Anten Brrmik, Ignacij Bretnik. posestnik, sinova: Ana vdovela Itode, Frančiška omožena Rode, hčeri; Frane I/oiar, mlinar in Žagar, Andrej Rode, posestnik, Beta; vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo. MALI OGLASI У malih oglatih velja чвкв besede Din i'—j ientlovanjskl oglasi Din T—. Najmenjil znesek za mali oglat Din 10*—. Malt ogla«) s« plačujejo takoj pri ■aročfla. — Pri oglasih reklamnega značaja м račnna enokolonska 3 mm tfaoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloflK znamko. Javna dražba najdenih predmetov bo dne 6. januarja ob S dopoldne na glavnem kolodvoru v Ljubljani. (o) fl Kupimo Spalnico Izgotovljeno, novo, moderno, kupim. — Mizarji, kateri imajo tako, naj se pismeno Javijo. - Zupane (pri Oblat), Sv. Petra centa 18. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juveltr, Ljubljane Wolfova ulica SLS Hrastov gozd tn Izdelane klade kupuje firma Meštrovlč, Zagreb, Varšavska 2 a. (k) Stanovanja Šestsobno stanovanje komfortno, oddam maja ali prej. Pojasnila : Dvor-šakova ultca »1111. (č) Enosobno stanovanje mansardno, takoj oddam. Zeljarska ulica 11. (č) Dvosobno stanovanje s prlttkllnaml oddam v novi hiši. Kolezljska ulica 15. (C) Dvosobno stanovanje s pritlklinaml, elektrika, parket, vodovod, zaradi premestitve takoj oddam. Tržaška cesta 11/1. (C) Opremljeno sobico takoj oddam gospodu v Florijanskl ulici 1БЛ. (s Lepo sobo v moderni palači tik sod-nije, separirano, z vsem komfortom, takoj oddam. Informacije : Ilesljeva 4. GldSbcf KLAVIRSKE HARMOllIKt шУ^л' Ц U80-) 1У ZAHTtVAJTI BRfZPLAČfH KAIAtOG î1EintL&HER0lD -5 ЖмГ1" Maribor št. 1ог Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r.z.zo.z. Miklošičeva cesta 7 1 nudi za vloge popolno varnost in jih obrestuje po 4 % do 5 % po dogovoru. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. — Daje tudi kratkorolna posojila po nizki obrestni meri. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš predobri, skrbni in nepozabni mož, oče, stric in svak, gospod Fran.o Pogačnik šolski upravitelj in imejitelj reda sv. Save v. stopnje Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 4. januarja ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Št. Vidu pri Grobelnem. St. Vid pri Grobelnem, 2. januarja 1938. Žalujoča žena, sin in ostalo sorodstvo. I Auto-mofor i Poltovorni avto znamke »Hanomag«, nosilnost «00 kg, dobro ohranjen - ugodno naprodaj. Poizve se v trgovini »Bon-Bon«, Ljubljana — Miklošičeva cesta. (f) iluibodobe Hlapea in deklo k svinjam, sprejmem. Nastop takoj. M t ki Vladimir, Sv. Marjeta pri Moškanj-ctl». (b) Razpis Občina Hrastnlk-Dol, erez Laško, razpisuje pragmatično mesto občinskega vojnega referenta, šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola 7. zaključnim Izpitom. Pravilno kolko-vane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 ln 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Služb, list kralj, banske uprave dravsko banovine z dne 29. julija 1936, št. 477-6), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine Hrastnlk-Dol, dne 29. decembra 1937. Pridnega hlapca h konjem sprejmem, za vožnjo različnega lesa proti dobri mesečni plači, в 1. Jan. -Josip Druškovtč, Slovenji Gradec. (b) S TRD□I Parno lokomobllo z najmanj 60 HP, normalnega učinka, kupim. Ponudbe z navedbo cene tn prepisi dokumentov o kotlu na Simon Welsz — Sombor. I Kompletna parna žaga naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 9. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St 6, telefon Ï7-3S, tma naprodaj večje Stevtlo parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hlS tn vil. Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Radio Drugi programi i Torek. i. januarja: 11 Šolska ura: Peterftkove poslednje sanje, zvočna igra v 3 dej., spisal Pavel Go-lia, izvajajo brezposelni učit. abiturienti — 12 Koncert, plesi (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.20 Vesel opoldanski koncert Rad. orkestra — 14.13 Vreme, bor/.a — 18 Kvartet pihal: gg. Vlachy (klarinet), Sušteršič (oboa), Ribič (rog). Lopami k (fagot) — 18.40 Krščanstvo in nacionalizem (g. dr. Fr. Veber, vseuč. prof.) — 19 ('as, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. lira — 19.50 Zabavni /.vonči todnik — 20 F. Schmitt: Dunajska rapsodija (plošče) — 20.20 Alojzij Remec: Čarovnica (Kirke), komedija v 5 dej. (člani rad. igr. druž.) — 22 Cas, vreme, poročila, spord — 32.15 Valček za valčkom (Ra. dijski orkester). Sreda. J. januarja: M Citre, batalajke in mandoline (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.20 Orgelski koncert ( plošče) — 14.15 Vreme, borza — 18 Mladinska ura: Ljubimo domačo knjigo (g. prof. Fr. Vodnik) — 18.20 K tretjemu božičnemu večeru (plošče) — 18.40 Načrtno gospodarstvo današnje Nemčije (g. ini. arh. Rado Kregar) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Z vonj en je — 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru: Cas, vreme, poročila, siwred. Programi Radio Lfabtyanai Torek, 4. januarja: Belgrad: 20 Narodne pesmi, 20.30 Orkestralni koncert — Zagreb: 20 Weissove ski., 21 Tamburice, 21.30 Lahka glasba, 22.20 Ptesnn glasba — Dunaj: 19.10 Orkester in sopran. 21.10 Mestrozijeva igra .Pustolovščina v pusti', 22.30 Koračnice iz časov Radeckega — Budimpešta: 18.50 Iluzskova opereta «GUI Balha«, 21.36 Koncert, 23 Ciganska glasba — italijanske postaje: I. skupina (*2l. Wf in 283 m): 17.15 Petje in klavir, 21 Oiordanova opera «Fedora — II. skup (560, 369 in 27.4m): 17.15 Klavir. 21 Igra, 31.40 Orkestralni in čelist.ični koncert, 23.15 Plesna glasba — III. skupina 1192. 272 in 221 m): 19.25 Mandoline. 20.30 Romance. 20.50 Pihala, 22 Plesna glasba — Prngn: 19.15 Narodne pesmi, 19.40 Plesni tečaj, 20.25 Orkestr. in vokalni koncert, 21.15 Sukov klavirski kvintet, 22.15 Plošče — Bratislava: 20.25 Italijanska glasba, 20.45 Spevoigra o svetih treh kraljih — VarSava: 18.30 Poljski zbori. 30 Poljski plesi. 21 Simfonični koncert, 22 Plesna glasba - Sofija: 19 Violina. 19.45 Solistični koncert, 20.15 Orkester in zbor — Berlin: 19.10 Operni odlomki. 20 Veliki orkester, 21.15 Operetne melodije — Konigsberg; 19.10 Plesna glasba — Hamburg: 19.10 Operetna glasba, 20.10 Haydnov koncert — Vratislava: 19.10 Kirchncrjeva Flandriiska legenda«, 20 Orkestr. in zborovski koncert — Lipsko: 19 10 Glasba iz treh stoletij, 20 ftnanska narodna glasba — Kôhi: 19.10 Glas-boni sprehnrl na kmete. 20 Orkester in čelo. 21.10 Igre o zaročencih — Frankfurt: 19.10 Valčki. 29.15 Ttruchov koncert — Stuttgart: 19.15 Glasbeni okspree okoli sveta. 21 Hnndlov oiklus — Vonakoro: 19.10 Gigti iioje, 19.30 Schiller.ieva igra «Razbojniki-, 21 Koncert no željah — Beromiinster: 19.50 Pesmi dnevn in noči. 20.30 Orkestralni koncert. 20.45 ftpan«ka glasba, 21.10 Pestra ura — Sottrn*: 20 Igra, 22 Mozartov koncert — Bvkamštn ■ 18.35 Schnhertove in Rrnhmsove pesmi, "O.ifl Simfonični koncert — Strasbourg: 20 30 Večer lahke glasbe — Paris Radio: 21.15 Komorni koncert — Prodamo Cenik znamk za leto 1938 ki vsebuje cene vseh serij znamk Bosne, Črne gore, Jugoslavije. Srbije 3 din v znamkah. Izidor Stelner, Maearykova 16, Zagreb. (1) Ćilajte in širite »Slovenca* Novo kuhinjsko kredenco tridelno, poceni prodam. Franc Ambrož, pleskar, Cesta 29. oktobra 6. (1) Moški kožuh dolg, nov, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 73. (1) Šivalni stroj v zelo dobrem stanju — ceno naprodaj. Kolodvorska ulica 36-1. desno. (1) Pisalni stroj znamenite znamke, skoraj nov, ceno naprodaj. Kolodvorska ul. 36-1. desno. K NajbolJSt trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Bokoritiri » Talafon 20-59 Objava ! S Vodilna, splošno znana ljubljanska laščičarna Petrlček na Aleksandrovi cesti javlja, da je začela izdelovati najfinejše bonbone, k> po kvaliteti prekašajo marsikatere inozemske izdelke, po zmernih cenah' Obenem VcSClO tlOVO leto vsem našim cenjenim odjemalcem .SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5 Zahvala Vsem, ki so ob bridki izgubi naše nepozabne mame, stare mame in tašče, gospe Marije Srakar z nami sočustvovali, počastili njen spomin, ji poklonili lepega cvetja in jo spremili v tako obilnem številu na njeni zadnji poti, izrekamo našo iskreno zahvalo. Zlasti pa se zahvaljujemo zdravniku gosp. dr. Igorju Tavčarju za njegovo veliko požrtvovalnost, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za žaloetinki ter častiti duhovščini za tolažilne obiske in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem Bog plačaj! V Ljubljani, dne 3. januarja 1938. Rodbina Janka Kocjana in sorodstvo. Umrla nam je, previdena s tolažili svete vere, naša ljuba, zlata mamica, stara mamica, gospa Marija Pïskâr roj. Jerman Pogreb bo v sredo, dne 5. januarja 1938 ob 14 z Aleksandrove ceste 9 na pokopališče k Sv. Križu. L j ub I j a n a - S p 1 i t, dne 3. januarja 1938. Žalujoče rodbine: Furlan, Bizjak, Mozetič, Jnrič, Vilfan Maurice Leblanc: 2 Uredne pustolovščine Arsena Lupina. Otok tridesetih krst Pripovedujem vam to čisto brezobzirno, ker ■vem, gospa, kako zelo zaničujete tega človeka, ki vas je tako podlo izdal, in ker vem, da tudi iz časopisov poznate večino njegovih zločinov, ne da bi mogli iz njih izvedeti pravo resnico. Sedaj imamo dokaze. Jaz sam sem jih videl. Brez dvoma je Vorski pokojian v Fontainebleau. In dovoljujem si gospa, da vam jiovem, kako čudna je bila njegova smrt. Gotovo se spominjate čudne prerokbe, o kateri ste mi že pripovedovali in ki se tiče gos|>oda Vorskegn. Gospod Vorski je bil zares bistroumen in nenavadno odločen, toda kvarno je vplivala nanj praznovernost. Bil jp žrtev halucinacij in strahov in zarade te prerokbe, ki mil je grenila življenje, in katero so mu napovedale osebe, ki so se mnogo j>pčale z okultizmom: »Vorski. tebe bo umorila prijateljeva roka in tvoja žena bo umrla na križnic To je vendar tako nenavadno mučenje in sem popolnoma brez skrbi, kar vas zadeva. Toda kaj mislile o tem, da jo bil Vorski za-lioden z nožem jm> skrivnostnih ukazih usodo: Dovolj je razmišljanja. Sedaj gre za... Veronika je za nekaj časa spustila pismo na kolena. Ošabno pisanje in nedovoljene Sale gospoda Dulrpillisa so ranile nieno rahločutnost. Vrhu tega ji je stopila pred oči tragična podoba Vorskega. Neka zona jo je epreletela ob strašnem spominu na tega človeka, a obvladala se je in nadaljevala : Sedaj gre, gospa, za mojo drugo nalogo, ki je za vas bolj važna, ker vse drugo je le preteklost. Oglejmo »i natančno dogodke. Pred tremi tedni sle šli v četrtPk zvpčpr v kino, kar so je prej zelo redko pripetilo v vašem življenju. Tu jp vzbudila vašo pozornost neka nprazutnljiva malenkost. Na- slov glavnega filma je bil: >Bretoneka legenda«. Predstavljal jo prizor, ki se je vršil med nekim romanjem ob neki poli. prpd majhno zapuščeno kočo, ki je bila sicer v dejanju brez vsakega pomena, .lasno je, da je bilo to je slučajno. Ali res, neka izredna stvar je pritegnila nase vašo pozornost. Na nasmoljenih deskah starih vrat so bile prostoročno začrtane te tri črke: V. d'il, in te tri črke so bile prav vaša dekliška jx>dpisna okrajšava, kakršno ste rabili nekoč v svojih prijateljskih pismih, in katere že 14 let niste rabili. Veronika d Herge-tnont! Nobena pomota ni mogoča. Dve veliki črki. ki ju loči mala črka d in apostrof, ravno tako, kot ste vi sami nekoč delali. Odrevenelost, ki jo je povzročil ta nenavadni prizor, vas jp prisilila, gosj>a, da ete se s prošnjo obrnili name. Že vnaprej vam jp bila zagotovljena pomoč in žp vnaprej ste vedeli, da bo učinkovita. Kakor ste že sami slutili, gospa, so mi je po-, srečilo. In kot jx) navadi, bom tudi to na kratko povedal. Gospa, odpeljito so iz Pariza z večernim eks-presnitn vlakom in drugo jutro boste izstopili v Qttimperlé. Od tu se peljite z vozom do Foiiëla. Če boste imeli pred ali |k> obedu kaj časa na razpolago, obiščite zelo zanimivo kapelico Sveto Barbare, ki leži na prav slikovitem kraju, zaradi česar so tu snimali film ^Bretonska legenda*. Nato pojdite peš f>o Qiiimperski cesti. Na koncu jjrvoga klanca, malo pred odcepitvijo bližnje ceste, ki pelje v Locriff, so nahaja v polkrogu, ki ga obdajajo drevesa, zapuščena koča, na kateri je nekaj napisano. Nič znamenitega ni na njej. Znotraj je prazna. Še poda nima Trhla denka služi za klop. Namesto strehe je Črviv okvir, skozi katerega prihaja ob močnem deževju dež. Nedvomno jp le slučajno prišla na filmsko platno. M koncu dostavim, da je bil film '►Bretonska legenda« sni man septembra ineseca preleklega leta, kar znači, da sega napis najmanj osem me<>erev nazaj. Gospa, to torej: Moja dvojna naloga je končana. Preveč skromen sem, da bi vam povedal s kakšnim trudom in s katerimi iznajdljivimi sredstvi som jo izpolnil v tako kratkem času. Če bi to vedeli, hi se vam vsota 500 frankov zdela emešno nizka, ki jo zahtevani za svojo delo. Prosim vas, blagovolite sprejeli... Veronika je zganila pismo in se pomudila nekaj trenutkov ob vtisih, katere ji je napravilo pisanje in ob bolestnih spominih, ki so jo spominjali na grozne dneve zakonskega stanu. Eden pred vsem jo je mučil, prav tako močan kot ob urah, ko so je zatekla za samostansko zidove, samo da mu je ušla. To je bil vtis, da celo gotovost, da sin očo in ein umrla le zaradi toga, ker je grešila, ko je ljubila Vorskega. Samo zato je ljubila tega človeka še naprej in ee odločila za poroko, ker je bila prisiljena in obupana, vrh tega pa je hotela odvrniti Vorekijevo maščevanje nad očetom. Ali vendar je ljubila tega človeka. V začetku je bledela r>od njegovim pogledom in od tega, kar se ji je sedaj zdelo neodpustljiva bojazljivost, je ohranila lo kosanje, ki ga čas ni oslabil. »Pojdimo,« je. zašepetala; >dovolj je sanjarjenja! Nisoni prišla sem, da bi jokala.« Zelja, da bi vedela, kdo ji je svetoval, naj odide iz Beswmçona, jo je jioživila. Dvignila so jc ter se odločno jiodala na pot. >Nekoliko prod občinsko cesto, ki vodi v Locriff — polkrog obdan od dreves... «jo bilo pisano v pismu goepoda Dutreillisa. Bila je torej žp ^naprej od tistega kraja. Hitro je šla nazaj in kmalu îje na delni strani zapazila skupino dreves, ki so 'zakrivala hišo. Ko je stopila bliže jo je videla. Bilo je to zavetje za pastirje ali cestarje, ki je zaradi vremenskih neprilik že razpadalo. Veronika se je približala in dognala, da jo napis, ki je bil odgrnjen od dežja in sonca, tnnogo manj razločen, kakor je bil v filmu. Kljub temu so bilo vidne tri črke kakor ludi okrajšan podpis. Spodaj jo opazila ne.ko stvar, ki je gospod Du-troillis ni naznačil, sliko puščice in številko 9. Vedno bolj in bolj ee je razburjala. Četudi ni imel nihče namena posnemati njenega podpisa, jo bil to vendar njen dekliški podpis. Kdo bi ga vendar napieal na tako zapuščeno kočo v Bretaniji, kamor je prišla prvič v svojem življenju? Veronika ni poznala nikogar več na svetu. Po raznih dogodkih je bila vsa njena mladost tako rekoč pokojjana s smrtjo tistih, ki jih je poznala in ljubila. Itako je torej mogoče, da je spomin na njo in na tiste, ki ne žive več, ostal med svetom? In zakaj je ta napis prav tu, na tem kraju? Kaj znači? Veronika je šla okoli koče. Nobenega drugega znamenja ni videla tudi na bližnjih drevesih. Spomnila se je, da ji je Dutreillie pisal, da je koča prazna. Vendar se je hotela sama prepričati, če ee ni motil. Vrata so bila zaprta s preprosto leseno kljuko, ki se jo vrtela okoli vijaka. Pritisnila je in s trudom, ne sicer telesnim, ampak duševnim, potegnila vrata k sebi. Zdelo so ji je. da bo s tem dejanjem prišla do dogodkov in doživljajev, katerih ee je že sedaj bala. »Kaj nie vendar zadržuje? «je rekla. Naglo je potegnila. Krikniia je od groze. V koči je bilo moško truplo. In istočasno, isto sekundo, ko je zagledala truplo, je zapazila, da mu manjka ena roka. Bil je to starec, ki je imel sivo brado in dolge sivo lase, ki so se mu vili okoli vratu. Imel je počrnele ustnice in otečeno kožo, ki je bila čudne barve. Iz tega je Veronika sklepala, da je bil morda zastrupljen, ker tudi ni bilo na njem nobenega sledu o rani, razen na roki, ki je bila gladko odsokana nad i>ostjo. -kar pa se je najzbrž zgodilo že prod dnevi. Oblečen je bil tako kot bretonski kmetje. Obleka je bila sicer čista, toda zelo pono-šona. Mrtvec je sedel na tleh. glavo je Itnel naslonjeno na klop. noge pa so bile sključene. Vso to je Veronika nekako podzavestno ugotovila, ali kmalu se je popolnoma zavedla. Tedaj je zatrepetala in noraziočno zajecljala: »Truplo... truplo...« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč Izdaiateli : Ivan Rakovec 'lrednik: Viktor Cencič