Poštnina plačana t gotovini Dopisi morajo biti franklranl. podpisan- in opremljeni s štampiljko dotič. organizacije Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno Leto XXVI Zrelostni Izpit se Je pričeli »Gospodarska sloga«, gospodarska organizacija Hrvaške seljačke stranke (HSS), je sklicala te dni v Zagrebu zborovanje gospodarskih strokovnjakov, na keterem so se posvetovali, kaj storiti v očigled vedno naraščajoči draginji, ki grozi porušiti sleherno ravnotežje ljudem, ki žive od plače ali mezde. Ing. Košutič, podpresdednik HSS, je pri tej priliki izrekel nekaj misli, ki jih je res vredno zabeležiti, Razmotrivajoč današnjo situacijo je konstatiral, da je draginjski val zajel poleg vojujočih se držav tudi mnogo nevtralnih, med njimi tudi našo, dasi je porast draginje pri nas v mnogem posebnega značaja, katerega krivda leži v dobri meri v nas samih. Blokada in protiblokada sta res podražili kelonijalno blago, ki ga moramo uvažati, toda porast cen za blago, ki ga nam ni treba uvažati in ga celo izvažamo, je pa posledica dejstva, da smo marsikaterega blaga več izvozili kakor ga z ozirom na lastne potrebe smemo. Zato ga sedaj na trgu primanjkuje in je cena poskočila pri mnogem za 30%, pri nekaterih artiklih pa celo preko 50%, Če se je zunanje blago podražilo ni nobeno čudo, če pomislimo, da je vojna furija zapletla v boje že okoli 1500 milijonov ljudi, — skoraj polovico človeštva. Za domače blago, ki ga pa sami pridelamo in ise niti v vojni ne nahajamo, je pa skok, zlasti takšen, neupravičen. Govornik je končal z ugotovitvijo, da je vprašanje pravilne rešitve tega problema izredne važnosti tudi za samo HSS, saj bi slaba rešitev tega življenskega vprašanja skopala med stranko in ljudstvom tako globok jarek, da bi ne bil nikoli več zasut. - Gospodu ing. Košutiču moramo priznati dalekoviden pogled in tudi visoko odgovornost, ki jo je s to svojo izjavo dokumentiral. Zaskrbljeni smo se vprašali, kako pa gledajo naši vodilni krogi na to vprašanje, ki v Sloveniji gotovo ni manj pereče, kakor v Hrvatski. Tudi pri nas je bilo lansko zimo slišati govor in sicer iz najkompetentnej-ših ust, v katerem je bilo rečeno, da polagajo v sedanji veliki dobi narodi in zlasti mali narodi zrelostni izpit. Oni, ki ga bodo položili, bodo doživeli dolgo dobo miru in blagostanja, oni, ki bodo padli, bodo pa za zmiraj zgubili svojo narodno in državno neodvisnost. Mi ne vemo kaj je g. dr. Korošec, ki je omenjene besede izgovoril, mislil o tvarini, ki jo bo treba pri izpitu obvladati. Na vsak način tak izpit ne more biti le politične prirode, temveč je gotovo, da so najmanj tako važna socialna in gospodarska vprašanja, saj so ona pravi in resnični temelj vsake reis dobre in realne politike. Če se že hrvaški politiki zavedajo resnosti vprašanja ljudske prehrane, ko imajo poleg gosto naseljenih industrijskih revirjev in pasivnega Zagorja še redko naseljeno in visokorodovitno Slavonijo, pa nekaj sto kilometrov morske obale, kaj naj pa rečemo mi Slovenci, ki imamo večinoma gorato pokrajino, pa niti kilometra morja. /»• !* Česa vsega še niso storile naše strokovne organizacije, da bi pritirale do javne razprave o socialnih in gospodarskih problemih. Koliko je bilo shodov, konferenc, peticij, resolucij, spomenic, člankov in vsega mogočega, da bi opozorili na nevzdržnost sedanjega stališča f.filith'* <1 *—- p ilj* t s Pa ne samo preko strokovnih organizacij je storilo delavstvo vse, kar je moglo, da v pravem času opozori na te neodložljive nujnosti. Baš ono je tisto, ki je podrlo sploh vsako iniciativo, ki je imela namen sprožiti reševanje so- cialnih in gospodarskih vprašanj. Ono je preko Delavske zbornice, ko jo je še imelo pod svojo pravo, omogočilo zbiranje statističnega gradiva, ki je oplodilo in omogočilo že lepo vrsto gospodarskih in socialnih razprav. Ono je bilo tisto, ki se je takoj odzvalo klicu po ustanovitvi Socialno ekonomskega instituta in za svoje razmere tudi krepko podprlo to ustanovo s finančnimi sredstvi. Nikdar ni delaloi vprašanja v kateri politični tabor pripada ta ali oni javni delavec, če se je ponudil k sodelovanju in raziskavi gospodarskih in z njimi zvezanih socialnih vprašanj. Toda vse je ostalo, kakor zakleto! Mi smo to konstatacijo podčrtali zato, ker hočemo imeti pred zgodovino čiste roke. Nu*-.«* f, • -»< - •> • t % isti V takih okolščinah je tudi povsem razumljiva naša nadaljnja taktika V Mi bomo storili vse, kar je v naših močeh, da bo tudi naš mali narodič med njimi. Prvo, kar moramo storiti je pa, da se čim bolj zaščiti delovno moč, ki je, kakor smo že zadnjič rekli, skoro edin kapital, ki je našemu narodu na razpolago. To stremljenje je zlasti sedaj važno, ko vsled izrednih razmer tako rapidno narašča draginja. Boj proti njej in za zvišanje mezd je zato najvišja zapoved vsakega pravega narodnjaka in vsakega pravega kristjana, če nima narodnih in verskih idealov samo na jeziku. Naše strokovne organizacije bodo storile svojo dolžnost! One bodo šle z ljudstvom! Vzgojno in prosvetno delo Prvih 10 predavanj, ki smo jih priredili po raznih krajih in podružnicah strokovnih organizacij, so potrdila, da je to prosvetno delo potrebno in da je članstvo v polni meri zapopadlo pomen in koristi naših predavanj. Naš cilj je izobraziti s predavanji najširše plasU delavstva. Nuditi na lahek, razumljiv način vse, da se duhovno izpopolni in da dobi pojma o vseh važnih dogodkih. Kakšna naj bodo naša predavanja, da bodo razumljiva in dostopna tistim, ki so jim namenjena? Predavanja so po-Ijudno-znanstvena. To se pravi, da morajo imeti znanstveno podlago, ki je razložena tako poljudno, da jo vsak tudi najpriprostejši delavec in delavka razume. Ta predavanja so in morajo biti lahko razumljiva in imajo poleg splošne vrednosti tudi nalogo poslušalce razvedriti OKOVNI ČASOPIS V organizaciji je mol, kolikor moči — toliko pravice — Izhaja 25 v mesecu. ^ Uredništvo In uprava: Ljubljana, poštn* predal 290 Čekovni račun štev, 13.562 Telefon interurban št. 3478 Rokopis! se ne vračale^ M Ljubljani, dne 25. novembra 1939 Štev. 11 in jim dati nove volje in moči, ustvariti si potom lastnih sil in moči lepše in znosnejše življenje. Sedanja predavanja so pokazala, da jih delavstvo z veseljem poseča in da jim je predavanje v veliko duševno razvedrilo. V teh težkih časih je res potrebno duhovne hrane, ko je svet tako mrk in življenje težko. Predavanja bodo utrdila zavest in vzgojila ljudi, ki bodo pričeli premišljevati, kako napraviti pogoje, da bo imelo tudi delavčevo življenje sončne strani. Naš namen je duhovni in ideološki preporod. Pričeli smo s predavanji vsebine, ki interesira najširše sloje. Ko bomo izpopolnili naš aparat in kader predavateljev, bomo posvetili največjo pažnjo predavanjem, ki naj poglobe ideološke temelje delavskega gibanja. Da pa bodo uspehi zagotovljeni, moramo izvršiti vse, da delavstvo pripravimo in mu damo vse predpogoje, ki so potrebni za siguren uspeh. Zanimalo bo čitatelje in člane naših strokovnih organizacij, kje smo že imeli predavanja. Naj navedemo po vrstnem redu ta predavanja, ki so izpadla v splošno zadovoljstvo, Ti začetni uspehi nam dajejo novih moči in veselja za nadaljnje prosvetno delo med članstvom in ostalim delavstvom. Prvo predavanje se je vršilo kakor smo že poročali v Ljubljani pri Spl. d. str. z. sekciji pivovarjev dne 26. nov. Tekstilci, organizirani pri SDSZJ sekcija Ljubljana, so imeli dobro obiskano predavanje 3. novembra v gostilni Fortuna na Vodovodni cesti. Predavanje je poživelo delovanje in obiskovalci so šli domov z željo, da se v kratkem priredi slično. Sv. Pavel pri Preboldu. Zelo agilna podružnica SDSZJ je organizirala predavanje v soboto, dne 4. novembra. Ta večer je bil izredno deževen in temen, toda to ni motilo delavcev in delavk iz Sv. Pavla in okolice ter se jih je zbralo okrog 150. Pohvala gre tukaj v prvi vrsti agilnim funcionarjem in zaupnikom na čelu s sodrugoma Novakom in Pečnikom. — Vzeli so zadevo resno in organizirali agitacijo za predavanje tako, kakor bi bilo želeti po vseh naših podružnicah. Seveda moramo pohvaliti tudi poslušalce, ki se niso ustrašili ne blata, ne dežja. Predavanje je doseglo svoj namen in se bo vršilo v kratkem drugo. Tudi podružnica SDSZJ v Vevčah je imela predavanje v nedeljo, dne 5. nov. Dvorana v Zadvoru je bila polna poslušalcev. Podružnica je agilna in je bil zato tudi obisk za ta kraj prav lep. Nad 80 jih je bilo, ki so pazno sledili predavatelju in v duhu hodili po neznanih in prostranih krajih Turkestana. — Če rečemo, da so bili zadovoljni, se nismo nič zmotili. Še drugič tako in kmalu se bodo pokazali uspehi. Ljubljanski čevljarski pomočniki, organizirani v sekciji podružnici SDSZJ v Ljubljani, so imeli interno predavanja 6. novembra t. 1. Lepo število navzočih je pokazalo, da bodo tudi nadaljnja predavanja dobro obiskana. Vsem se je čitalo z obrazov, da jim je ta način izobrazbe in prosvete všeč. Podružnica SDSZJ v Mostah je imela skupno z »Vzajemnostjo« predavanje 10. novembra. Posebno sobo gostilne Lasan so napolnili poslušalci in prav z zanimanjem sledili predavanju o Danski. Na podlagi skioptičnih slik so dobili v glavnem vtis kako izgleda Danska in kako je urejena. Podružnica bo v kratkem organizirala drugo predavanje. Funkcionarji pa bodo storili svojo dolžnost, da bo prostor poln poslušalcev. Duplica pri Kamniku, Podružnica Zveze lesnih delavcev je imela predavanje 11. novebmra. Precej velika gostilniška soba, kjer se ponavadi vrše strokovna zborovanja, je bila za to predavanje premajhna. Poslušalci so se hitro vživeli v predavanje in pazno sledili do kraja. Tudi tu je bila izražena želja, da bi bilo prihodnje predavanje čimprej. Trboveljska podružnica Zveze rudarjev je pa povabila svoje člane in rudarje na predavanje, ki se je vršilo v četrtek, dne 16. t. m. Povabilu se je odzvalo prav lepo število poslušalcev, — Vtis, ki smo ga dobili, je lep. Z obiskom smo bili zadovoljni in tudi odborniki so bili veselo presenečeni, da ni bil trud, ki so ga imeli z orgnizacijo zastonj. Računamo, da bo prihodnje predavanje še bolj obiskano, ker je škoda, da bi se zadnji sedež te lepe delavske dvorane ne zasedel. Predsednik podružnice s. Alič je pri zaključku spregovoril na ta račun par tehtnih besed in upamo, da bodo rodile dobre sadove. V nedeljo, dne 19. novembra, se je vršilo dvoje predavanj in sicer v Tržiču prirejeno po podružnici- SDSZ, ki je bilo dobro organizirano. Delavci in de- Napad ji Brošurica, ki je izšla pod: tem naslovom, je založil konzorcij »Delavca«, napisal jo je pa sicer nepodpisani mlad intelektualec po podatkih, ki so miui jih pribavile naše strokovne organizacije. Sicer smo imeli mežnpst, da korigiramo vse eventuelne nedostatke, toda iz vzgojnega stališča se nam je zdelo "važno, da stavimo svoje pripombe favn-o, da bodo mladi pisci in so- lavke so napolnili lucstno klet do zadnjega kotička. Odbor podružnice je svojo nalogo izvršil odlično. Zanimivo predavanje se je končalo ob pol 12. uri. Poslušalci so tudi tu odhajali z željo, da se v kratkem zopet zbero in slišijo kaj zanimivega ui podučnega. Upamo, ne bo dolgo trajalo, pa bo novo predavanje. V Kranju je bilo predavanje organizirano po podružnici SDSZJ, »Vzajem? nosti« in ostalih strokovnih organizacijah. Predavanju je prisostvovalo nad 100 poslušalcev. Trdno smo prepričani, da so bili zadovoljni. ... vt Lepa dvorana, ki je na razpolago našim organizacijam prav vabi, da bi jo delavstvo čim večkrat napolnilo in slišalo predavanja, ki bodo v korist in razvedrilo kranjskemu delavstvu. V prihodnjih dneh se bo vršilo zopet nekaj predavanj. Večina je že dokončno domenjenih, a za par bo tekom teh dni definitivno izbran dan, čas in tudi snov predavanja. , ;»fi: 23, nov. ob 17. uri v Hrastniku, SDSZ podr. kemičnih delavcev; 24. nov. v Ljubljani za SDSZ sekcijo tekstilcev; t(i »m 26, nov. v Borovnici za podružnico Zveze lesnih delavcev; 28, nov, v Ljubljani za sekcijo pivO*‘ varjev; 30. nov, v Litiji za podružnico SDSZ; 1, dec, v Kranju za SDSZ in »Vzajemnost« in ostale podružnice j 2. dec, v Sv, Pavlu za podruž. SDSZ; - 3, dec. v Rog. Slatini in Tržiču za podružnici SDSZJ. V kratkem bomo razposlali vsem podružnicam okrožnico in formular, ki ga bodo izpolnile in vrnile. V glavnem gre za to, da določi vsaka podružnica v tej sezoni 4 do 6 predavanj, ki se naj bi vršila v razdobjih po 14 dni. Na podlagi teh seznamov nam bo o-mogočeno spraviti vse želje podružnic v sklad in dokončno vsaj v grobih obrisih napraviti načrt vseh predavanj. Upamo, da bomo v kratkem dobili odgovor, da nam bo omogočeno točno poslovanje. e odbit! delavci, ki se v lepem številni zbirajo okoli naših strokovnih listov, čutili odgovornost našega urednika. Brošurica je dobra in pregledna in je treba piščevo pridnost posebej pohvaliti. — Če ne ostanemo, kar pri splošni pohvali je pripisati le dejstvu, da opozorimo pisca na nekatere finese v izražanju, ki za druge vrste gradiva mogoče niso niti važne, za poljudne brošurice, namenjene širokim plastem, pa prav zelo. 1. Definicija stališča strokovnih organizacij do nevtralnosti države v sedanjem mednarodnem konfliktu je po besedah pisca točna, toda zadel ni povsem barvnega tona. Delavstvo si ne želi vojne, je piščeva konstatacija. Je tudi res, toda ne iz pacifističnega stališča. Vojne si ne želi, ker nima smisla bojevati se za tuje interese. Če 'bi pa izgledalo kedaj, da je potrebna še v.ojtna, d!a se ustvari ua svetu tak red, da ne bo nikoli več vojne, potem bi se pa stališče lahko zelo spremenilo. Sicer tega delikatnega stališča v sedanjih razmerah ni mogoče povsem točno definirati, toda če pišemo o njem, je pa potrebna izredna pasivnost, da .bi se nas napačno ne razumelo. Kakšen interes vlada za to vprašanje, se vidi na tem, kako globoko so se oddahnili ljudje, ko so čitali izjavo podpredsednika vlade dr. Mačka, ki jo je dal »Pesti Hirlapu«, v kateri pravi, da je naša država za najstrožjo nevtralnost, da pa ne smatra potrebnim, da bi se združevali v kake posebne nevtralne bloke. 2. Vprašanje demokracije, za katero se izjavljajo naše strokovne organizacije, ne sme vzbujati videza, da bi bilo to vprašanje odpravljeno, če bi dosegla svoboda tiska, zborovanja in združevanja. Dokler vladajoče razmere in pravni red omogočata izkoriščanje člofrfeka po človeku, je omenjena zahteva elementarno sredstvo samoobrambe, je to le klic po človeškem dostojanstvu. Demokracija sama je pa mnogo glofbokejši pojem, taka namreč, kakšno si mi želimo in se zanjo bojujemo. Ona mora imeti socialno in gospodarsko podlago. Pri sedanji tako cesti zlorabi pojma de-, mokracije, jo je treba vedno tako označiti, da bi nihče ne nasedal harangiranju s takšno »demokracijo«, ki se ji pravi prav za prav po-, litični liberalizem, in ki se na jugu druži še z ostanki patrijarhalizma. 3. Slovenija ni gospodarsko, temveč agrarno pasivna pokrajina, kar je velika razlika. Iz Uratnikovih študij bi bilo posneti, da mi ,s samim izvozom premoga in lesa, pokrivamo sedanji uvoz pšenice, ki je pač glavna postavka v prehranjevanju. Seveda je standard nekulturno nizek in bi pri srednje dobri prehrani prebivalstva morali več uvažati. Če bi pa bilo pri našem gospodarstvu vsaj nekaj načrta in dajatve na davkih izenačene z davki po ostalih krajih države, bi pa bila Slovenija gospodarsko zadovoljujoče aktivna. Pisec sicer vse to ve, in je le zamenjal besede agrarno pasivna z • gospodarsko pasivnostjo, kar bi lahko delalo pri tistih, ki ne čitajo naših strokovnih listov, razne spodtike. Na splošno je pa brošurica prav okretna, pisana v lahkem, pripovedovalnem slogu, da je ne odložiš, dokler je ne prečitaš. — Obilo zbranega gradiva pa podaja verno sliko življenja slovenskega delavca v dneh, ko stojimo n>a pragu nove zgodovine človeštva. ~ B;c-šuric je še nekaj izvodov na razpolago in priporočamo, zlasti članstvu naših strokovnih organizacij, da seže po nji, dokler jo je še dobiti. Cena je 2 din za komad, kar je tudi v tej teški dobi zmogljivo. — Obrov. Strokovni vestnik Vodstva podruZnic, pozor! Strokovna komisija za Slovenijo je z ozi-1 te okrožnice niso sprejeli ozir. z veliko žarom na naraščajočo draginjo razposlala okrož- krsnitvijo, prosimo v svrbo preiskave, da nico z vprašalno polo in sicer pod opr, štev, nam podružnična vodstva nemudoma javijo, 644/18/39 dne 15. novembra t, 1, Ker smo na nekaterih krajih ugotovili, da če omenjene okrožnice niso sprejela z zamudo! Tajništvo. Vsem podružnicam, zaupnikom m elanom! Knjige Cankarjeve družbe prejmete v najkrajšem easu! Žepni koledar Strokovne komisije bo izšel prve dni decembra. Naklada je omejena. Zato prosimo vse sodruge, ki še reilektirajo nanj, da vsaj do 8, decembra pošljejo naročilo na naslov: Strokovna komisija, Ljubljana, poštni predal 290. Brošura »Napad je odbit« je vzbudila med našim članstvom, pa tudi med ostalim delavstvom veliko zanimanje in o-dobravanje, V zalogi imamo nekaj izvodov. Podružnice in sodrugi, ki na brošuro reilektirajo, naj nemudoma sporeče, koliko izvodov naj jim pošljemo na naslov: Konzorcij »Delavca«, Ljubljana, Poštni predal 290. Cena brošuri din 2, prodajalci imajo od vsake brošure 25 para. Pohitite z naročilom! Ne sme biti niti enega zavednega delavca, ki ne bi imel brošurice, ki opisuje najtežjo, pa za slovensko delavstvo tudi najčastnejšo dobo zadnjih let. Podružnica in sodrugi, ki so brošu-rice že prejeli, jih naj obračunajo! Borze dela ukinile podpore za delavce, vpoklicane na orožne vaje Pred časom je »Delavec« priobčil članek, ki je opozarjal delavce ozir. njihove svojce, da imajo pravico do rednih brezposelnih podpor od strani Borze dela tudi v primeru in za čas vpoklica na orožne vaje. Za prve štiri tedne imajo delavci pravico zahtevati plačo od podjetja, v katerem so najmanj leto dni nepretrgoma zaposleni, v primeru, dh so zaposleni manj časa, pa 1 teden. V kolikor bi pa bili delavci dalj časa na orožnih vajah, pa da imajo pravico zahtevati podpore od Javnih borz dela. Od JBD smo prejeli obvestilo, da so po 1. novembru dalje za gornje primere od strani Borze dela podpore ne izplačujejo več. — Od 1. novembra dalje poslujejo že odbori pri okrajnih sodiščih, katerih naloga je, da iz državnih kreditov dajejo podpore družinam vpo-klicancev. Zato teh JBD ne bodo več podpirale, Z ozirom na to se morajo vsi, ki so bili in bodo še vpoklicani za več kot štiri tedne (za ta čas dobe podporo od' podjetja), obrniti s pismeno prošnjo na pristojni odbor, ki posluje pri vsakem okrajnem sodišču. Tozadevne prošnje je treba vložiti na občini. Borze dela bodo brezposelne podpore iz-I plačevale še nadalje vsem onim, ki bi postali v tem času brez dela in imajo izpolnjene predpisane pogoje. Rudarska delegacija pri ministru za Sume in rudnike Na podlagi sklepa konference rudarjev v Trbovljah z dne 1. oktobra t. 1. so odšli dne 1. novembra t. 1. predstavniki svobodnih strokovnih organizacij, to je ZlRJ, JSZ in NStZ v Beograd, da predlože ministru za šume in rudnike zahteve rudarjev po uvedbi plačanih dopustov in spremembi nekaterih členov pravil bratovskih skladnic. V Beogradu so se predhodno sestali s predstavniki rudarjev iz Srbije, s katerimi so se zedinili za skupen nastop v zgoraj navedenih zahtevah. Nato so predstavniki rudarjev obrazložili ministru za šume in rudnike potrebo in upravičenost zahteve delavstva po uvedbi plačanih d’opustov. Istotako so mu obrazložili potrebo poprave krivice, ki je bila prizadejana zavarovancem z noivimi pravili o bratovskih sklad-nicah, Minister je na to izjavil, da bo vso zadevo proučil in bo storil, kar bo stvarno mogoče. S tem je predstavništvo vrudarjev izvršilo svojo dolžnost, na merodajnih krogih pa je, da zahteve rudarjev uvažujejo, na rudarjih pa, da sedaj pomagajo s tem, da se organizirajo da se te njihove zahteve tudi uresničijo. Predloga za uvedbo plačanih dopustov in spremembe nekaterih členov pravil bratovskih skladnic se glasita: Predlog za uvedbo dopustov rudarskega in plavžarskega delavstva v izmeri, ki je veljavna za rudarsko in plavžarsko delavstvo, zaposleno v državnih rudarskih in plavžarskih podjetjih, glasom Radnega ugovora z dne 1. aprila 1938. Ti znašajo: 1. Od dovršenih 5 let do 10 let neprekinjene službe; 6 dni letno. 2. Od dovršenih 10 let do 15 let neprekinjene službe, 10 dni letno. 3. Od dovršene 15 do 20 letne nepretrgane službe, 15 dni letno. 4. Od dovršene 20 do 25 letne neprekinjene službe, 20 dni letno. 5. Od! dovršene 52 letne neprekinjene služb* dalje, 21 dni letno. GOSPODARSKI VESTNIK Zaustavite val draginje! Kot prekinitev se smatra le slučaje po § 50 pravil Bratovskih skladnic iz leta 1938. Pravico na letni plačani dopust imajo le oni delavci, ki so v zadnjih treh mesecih pred nastopom -dopusta napravili najmanj 60 šihtov, izvzemši slučaj bolezni, ali ipa da se je v teh mesecih delalo manj kot 60 delovnih dni. Za čas trajanja dopusta ima delavec pravico do izplačila svoje temeljne kategorijske mezde in otsalih doklad, ki bi jih prejemal, če bi bil v poslu. Delavec, ki bi v času svojega dopusta opravljal kako socialnemu zavarovanju podvrženo delo, izgubi pravico do dopusta. Dan nastopa dopusta in število delavstva, določi podjetje v siporaziuami z delavskimi zaupniki in to vendar tako, da ne bo motnje v obratovanju. Ti idopusti pa se morajo razdeliti tako, da ga vsak upravičenec lahko izrabi v dotičnem letu. Dopust se lahko izrabi tudi dvakratno v letu. Pravica do dopusta dielavcu preneha: Ako je on sam službo zapustil, ali je neopravičeno izostal od dela nad 8 tdta.i, ali alko ga je podjetje odpustilo iz službe radi prekršitve določb Službenega reda. V tem slučaijlu pa ima delavec pravico T1',l KI y» /* >i --8*1 I'• J -« *-v pa uredba o pobijanju draginje ne velja za kmetske pridelke, ki se danes najbolj dražijo. Časopisi si- 7. V § 119 se naj črta prvi odstavek in o-stanejo v veljavi za upokojitev določila § 127 pravil. Utemeljitev: iče so ostale določbe pravil o bratovskih skladnicah veljavne za vso državo, potem je krivično pri upokojitvah delati izjemo. cer pišejo, da protidraginjski odbori -že delajo. M* tig« il I* ihU t i*n./* iinti'j Vemo pa tudi, da v niti enem protidraginjskem odboru delavci, ozir. njihove predstavnice svobodne strokovne organizacije nimajo svojega zastopnika, ampak da jih nadomeščajo ali trgovci, ali pa drugi pridobitni krogi. Torej delavstvo nima nikakega vpogleda in nikake kontrole nad delom teh odborov. Ker t U. •• • •iMHr t*t dt •žiii* i s,.-.av* nima sploh nobene možnosti, da sodeluje pri pobijanju draginje, ki je pa baš delavski razred najbolj prizadene. Oglejmo si še Podrobneje, za koliko so poskočile cene živilom, ki ga delavstvo predvsem uporablja. Glavna hrana v delavskih družinah obstoji iz krompirja, ki se prodaja danes po din 2 za kg. Cena je poskočila torej za 100 odst. Kilogram fižola stane že do din 8 in se je torej cena dvignila povprečno za 120 odst. Cena moki je poskočila za 25 odstotkov, rižu za. 64 odst., masti za 15.5 odst., testeninam za 13 odst., olju za 30 odst., milu za 40 odst., čaju za 96 odst., popru za 80 odst., cimetu za 285 odst., papriki za 180 odst. Pa tudi cene ekstilnemu blagu so poskočile za ca. 30 odst. Toda glavna podražitev pa velja ži-/ilom. Zato bomo tudi samo te upoštevali pri določitvi minimalnega meseč- nega izdatka za preživljanje. Leta, Odrasla mo$ka Padec a’l 1 meseca oseba din por; st v u n 1. VI. 1935 199.72 1. VI. 1936 208.72 +23.90Vž 1. VI. 1937 247.45 +23.90% 1. V. 1938 255.10 +27.83% 1. V. 1939 276.90 +38.5 % 1. XL 1939 307.92 +53.5 % Ta pregled smo prinesli zato, ker je v »Slovencu« z dne 19. t, m, izšel po-doben pregledana podlagi indeksa ljubljanske občine, ki navaja, da so se stroški za prehrano dvignili v enem letu le za 7.2 odst. Gornji pregled pa kaže, da -so se stroški za prehrano za eno osebo dvignili od maja do novembra za 11 odst. Toda celo te številke ne držijo. To pa zato, ker se resnična prehrana našega delavca ne sklada s po; polnoma teoretično določeno hrano, ki se vpošteva v pregledu. — Temeljna hrana našega delavca je: krompir, fižol in kruh, torej stvari, ki so se najobčut' neje podražile. Pa tudi cene v trgovina*1 so danes že višje, kot so bile v začetka meseca, ko je DZ sestavljala indeks, —' Zato lahko mirno trdimo, da se je cena življenjskim potrebščinam dvignila 20 do 30 odst. To nam potrjujejo tud1 izjave delavcev samih, ki opažajo, da .»DELAVEC«____Stran ,5 DE LAV K A NaSe cfelo trošijo v zadnjih časih še več kot 30 odstotkov več za špecerijo, kot v prejšnjih mesecih. Ravno danes mi je neki bolje plačani profesionist izjavil: »Preje sem tedensko trošil za špecerijo 120 din, zadnje tedne pa po 160 din.« Torej plača sedaj za enako količino blaga 33 odst. več. Še bolj prepričljivo pa nam potrjuje dejstvo, da indeks mestne občine, objavljen v »Slovencu)«, pa tudi indeks DZ ne držita to, da je cela vrsta tekstilnih tovaren povišala mezde za 10 odst. Do danes še nismo imeli slučaja, da bi delodajalci kar sami od sebe dvignili plače v skladu s porastom cen. Če so delodajalci sami dvignili plače, so1 jih le v prepričanju, da je cena živilom poskočila vsaj za 25 odst. Kaj lahko storimo, da si zavarujemo' svoje interese in da se vsaj obvarujemo pred stradanjem? Kakor smo že omenili, delavci nimamo nobene možnosti, da vplivamo na višino cen, hti * ' » *■<•? 1 i. > i ril 11 m Paziti pa moramo na to, da je s porastom cen v skladu naša mezda. Da pa skladnosti tu ni, nam kažejo sledeči podatki. Povprečna letna zavarovana mezda na teritoriju ljubljanskega OUZD je znašala: L. 1935 din 22.40, porast ali padec 2 odst., 1. 1936 22.57, 1. 1937 23.51, maja 1938 24.71, avgust 1939 25.11, sePt. 1939 24.71 dinarjev. Pri mezdah vidimo v vsem tem času torej le neznaten porast, septembra le-i tošnjega leta, torej ravno, ko je začela draginja rasti, pa opažamo celo padec; Povprečna zavarovana mezda je dosegla stanje maja 1938. Cene živilom pa so od tedaj porastle za 17 odst. Od letaj, 1937 pa do danes so pa cene porastle; kot smo že omenili, za 53 odst., pov-; prečna zavarovana mezda pa le za 9.6 odst. Poleg tega Pa cene rastejo še naprej, mezde pa padajo, k temu pa sq pridružuje še le delno obratovanje velikem štilu naših tovaren. Zato od merodajnih trgovcev zahtevajo: Da se začne zakon o pobijanju draginje res izvajati. V vsak protidra-ginjski odbor morajo priti zastopniki delavstva. Da se takoj cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam maksimirajo. Da se takoj, brez vsakega obotavljanja in dolgotrajnih anket dvigne minimalna mezda. Ker pa na izvršitev teh zahtev nimamo nobenega vpliva, se moramo pa pripraviti na to, da bomo izvojevali, da se cene potrebščin in višina mezd spravi v sklad. To bomo dosegli lahko le v močni, strnjeni vrsti. Zato vsi v organizacije, ki vas bodo edine lahko obvarovale težkih dni, ki se nam obetajo! Skrbi za delavski tisk! Krajevni odsek za zaščito delavk pri Strokovni komisiji v Ljubljani si je stavil v nalogo delavkam po tovarnah in delavnicah vzbujati 'zavest, da so tudi one pripadnice delavskega razreda, jih strokovno in kulturno vzgajati, da tudi one stopiijo v vrsto borcev za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Vabilu za sodelovanje se je odzvalo lepo število delavk in naš krog stalno raste. Načrt za sestanke, ki smo si ga stavile ob ustano vitvi našega odseka, skušamo izvajati in če mogoče še izboljševati. Dnevni red naših sestankov je takle: Naj- prvo poročajo sodružice o svotjiem položaju v posameznih tovarnah, kaj se je med tednom zgodilo novega in kako bi se lahko razmere v tovarnah izboljšale. Po tovarnah, kjer so delavke organizirane, so delovne razmere mnogo boljše urejene in delavke trpe manj zapostavljanj in krivic. Poročila iz tovaren, kjer delavke niso organizirane in kjer tudi po večini nimajo niti svojih zaupnic, so žalostne zgodbe ponavljajočih se krivic, šikan in slabo urejenega delovnega razmerja. Zato ni čudno, da tiste sodružice, ki niso organizirane, vedno jasneje spoznavajo, da je le v slogi moč in da le delavstvo, ki Je trdno povezano z organizacijo, lahko vodi boje za izboljšanje svojega položaja. Nato sledi referat o vprašanju, ki zadeva delavke in delavski razred sploh. Tak referat mora imeti na vsakem sestanku druga so-družica, ki. mora snov,' o kateri referira, dobro preštudirati doma. Po vsakem, referatu ■ sledi debata, v kateri vsaka navzoča pove svoje mnenje in svoje preloge k referatu. Do sa-daij smo obdelali referate o položaju žene v vojni in pa o ženski volilni pravici. Zadnji referat je tudi priobčen v današnji »Delavki«;- . Posebno pereč in nujen problem, za 'katerega bo naš odsek založil vse svoje sile, je današnja naraščajoča draginja. Žena, ki živila kupuje in kuha, najtežje občuti ta silen, porast cen. Najvažnejši jestvini naših delavcev sta krompir in fižol, ki sta poskočila v ceni preko 100 odstotkov. Moka se je podražila, .čeravno je v naši državi mnogo ipšenice in jo je moral konzument že preje mnogo dražje plačati, kot je cena na svetovnem tržišču. In ne samo to: tudi olje, mast, jajca itd., vse se je podražilo in se cene živilom neprestano dvigajo. Po drugi strani pa ne samo, da so mezde delavcev ostale iste, na dnevnem redu so celo številne redukcije in govori se, da bodo se številnejše sledile, če ne bo zad'osti surovin, da ne omenimo še sezonskih delavcev, ki so že v večini prenehali z delom. - • • i Nočemo več, da na naš račun služijo ogromne dobičke razni špekulanti, med tem ko delavske družine stradajo in prezebajo. Zato ibomo podprle z vso svojo močjo akcijo Strokovne komisije proti draginji, zato bomo pozvale vsako delovno ženo v Sloveniji, da naj povzdigne svoj glas iproti izkoriščevalcem sedanjega težkega položaja in za zaščito delovnega razreda, ki najbolj trpi vsled draginje. Za lansko volilno pravico! Apel je izdalo uredništvo časopisa »Žena danes« in ga radi njegove aktualnosti v celot prinašamo. Vlada sporazuma je kot prvi korak k splošni demokraciji dtžave stavila v svoj program uzakonjenje svobodnih političnih zakonov. Splošna demokracija pa bo še le takrat, 'kadar bo vlada zajamčila vsem državljanom naše države v prvi vrsti svobodno izražanje misli. Zato, v splošni demokraciji, morajo tudi žene dobiti volilno pravico, da izrazijo svoje potrebe in zahteve morajo dobiti splošno, aktivno in pasivno volilno pravico, kot prvi predpogoj za enakopravnost! Udeležba v svobodnih in tajnih volitvah bi pomenila za žene, kakor tudi za ves narod, pravico do odločevanja v vseh važnih vprašanjih narodnega življenja, omogočila bi uspešnejšo borbo za boljše pogoje dela in življenja, omogočila bi ženam, da uspešneje nadaljujejo svojo borbo za popolno enakopravnost. Poleg tega dogodki izven naše države govore še bolj zato, kako je v tem trenutku važno, da polovica naroda, to so žene in matere, dobijo eno od sredstev borbe za mir. Ako se od žene pričakuje, da v vojni s.prejme na sebe mnogo težkih in odgovornih dolžnosti, je nujno, da dobi pred vojno pravico da soodločufe o vseh usodnih vprašanjih svoje države in svojega naroda. Zato se obračamo ma žene vseh družabnih •»lojev, katere so v življenski borbi uvidele po-rebo, da se bore za enakopravnost, na vse ženske, a posebno feministične organizacije, 'catere se že leta in leta bore za pravice žen, la v tem važnem trenutku izvedejo skupno akcijo za volilno pravico. Prvi korak k tej ak-'i-’i naj bo pobiranje podpisov za žensko volilno pravico, preko katerih bo tisoče in tisoče žena izrazilo svojo privpravljenost in zahtevo po sodelovanju v političnem življenju. Pozivamo vse strokovne organizacije, da v svoji borbi za splošno demokratizacijo postavijo povsod tudi zahtevo po enakopravnosti delovne žene, da dajo podporo zahtevam svojih delovnih tovarišic in da podpro njihpvo borbo za pravico glasovanja na ta način, da sprejmejo to skupno akcijo. Pozivamo mladino, ki je pri nas vedno bila pobornik naprednih in svobodoljubnih stremljenj, da sprejme za svojo tudi to akcijb in da pomagajo svojim materam in sestram v njihovi borbi za pravico, ki jo bodo uporabile za boljše življenje celote. Da bo ta akcija čim širša in složnejša, u-stvarjajmo odbore za žensko volilno pravico, ki bodo vodili organizacijo akcije za podpiranje podpisov, vršili najširšo propagando-, med ženami in vodili akcije po resolucijah konferencah, zborovanjih in mitingih, Vse organiza- cije, ki stoje na, principih svobode, naj se po svojih predstavnikih, ki jih bodo poslale v odbor, izjavijo za žensko volilno pravico in s tem prožijo podporo tej pravični zahtevi. Javni delavci, politiki, književniki, podprite v svoji borbi za človečanske pravice s svojimi izjavami, podpisi in javnimi nastopi akcijo žena za njihove pravice, ki so eden od pogojev demokracije. Meščanke in kmetice, delavke, nameščenke, Krojatice v Neznosne razmere po živilskih delavnicah zavzemajo vedno večji obseg. Brezobzirno izkoriščanje posameznih mojstric nas bo Icončno le prebudilo iz mrtvila in bomo vendarle speznale potrebo organiziranja, da 'bomo lahko zahtevale boljše delovne pogoje in mezde. Po zakonu je predvidena minimalna urna mezda din 2.50, to je tedensko pri 10-urnem delavniku 150 din za izučeno pomočnico. Vendar pa plača mojstrica v začetku 50 din te-dgnsko, par mesecev pozneje pa šele 90 din in v marsikakem sjučaju traja par let, da pride pomočnica na 150 din tedenske plače, katero Iz tovarn i IZ RAKEKA V našem kraju obstoja podružnica Zveze lesnih delavcev komaj dve leti. Deluje pa ^elo aktivno in je v tej dobi dosegla, da se v podjetju Franc' Žagar, lesna industrija, kjer smo skoraj vsi organizirani, vpoštevajo vse določba socialne zakonodaje, kot na primer bolniški teden, štirje plačani tedni v slučaju vpoklica k orožnim vajam itd. Dne 11. novembra t. 1. smo •zaključili mezd-f no gibanje, pri katerem smo dosegli zadovoljiv uspeh. Delavci smo pri imenovanem podjetju razdeljeni v 3 kategorije. V prvi kategoriji jc bila preje plača din 4.35, sedaj din 4.50 na uro. V drugi kategoriji je bila preje plača din 3.75, sedaj din 4.25, v tretji pa preje din 3.45, sedaj din 4.—. Ved delavcev pa je bilo tudi pre-stvaljenih iz druge kategorije v prvo, tako da so dobili povišek 0,75 din na uro. Uspeh mezdnega gibanja bi bil lahko še večji, če bi bilio lesno delavstvo na Notranjskem bolj organizirano. Kljub temu pa smo z uspehom lahko zadovoljni, ker po drugih obratih nimajo niti tolikih mezd, kot smo jih imeli mi pred sklenitvijo nove pogodbe. Vse to je zasluga naše organizacije. Opozarjamo vse notranjsko lesno delavstvo, naj že enkrat sprevidi, da brez organizacije ne bo nikoli doseglo boljših delovnih pogojev. Posebno sedaj, ko draginja tako silno narašča, je nujno potrebno, da se vsi delavci do zadnjega organizirajo v naši svobodni in neodvisni strokovni organizaciji in da se ramo ob rami z ostalim proletariatom bore za boljše delovne pogoje, za izboljšanje zakonodaje in za red ter zakonitojt v delavskih samoupravnih ustanovah. Sodrugi lesni delavci, uspeh, ki smo ga dosegli organizirani dela/vci ,pri tvrdki Franc Žagar, naj vam bo v pouk, da brez organizacije JI ■ , gospodinje, dekleta, Vse teti« *— v skupno akcijo za žensko volilno pravico! - Sodruiice — delavke! Me, ki že dolgo dobo sodelujemo v proizvajalnem de^ hi (mamo že dolgo dobo iste dolžnosti kot moški tovariši, zahtevamo zase tudi vse pravice. V tej A>orbi, ki je del 'borbe za človeško dostojanstvo.. ups*' mo tudi na podporo vseh naših sodrugov — delavcev. am plielo bi morala prejemati takoj po končani učni dobi. S tem denarjem je nemogoče živeti saiiio-stojno življenje, kot so to mislili starši, ki so dali dekleta v uk. Poleg tega, da so plače tako majhne, dii ne veš, zakaj bi denar porabil, da bi bilo koristnejše, pa se upajo reči, da nimaš idej, ker ne greš v gledlališče ali kavarno ter da si za svojo stroko premalo lepo oblečena. Kaj najT rečemo k temu. Službodavci imajo zelo velike zahteve, zakaj ne bi stavile me svoje, saj je že skrajen čas! Vse v organizacijo! n delavnic ni nikakega izboljšanja, obenem p« v vzpodbudo, da vstopate in se borite v svoji organizaciji. , , AVTOKOLARJI IZ ZGORNJE ŠIŠKE Naši delavnici »Avtobus« je posveti! ,v št. 46 »Slovenski delavec« grd in ogaben napad. Do sedaj na napade »Slovenskega delavca« sploh nismo odgovarjali, ta je pa že tako ogaben in za lase privlečen, da boste morali zanj pač žrtvovati par vrstic v »Delavcu«, Čeprav drugače uporabljate prostor v njem za bolj koristne reči, kot pa za blatenje, kot to dela »Slovenski delavec«. Toda če bi blatil yi svojem imenu, naj bi še bilo! Da se pa klevetnik skriva za ipošteno delavska Ime in s takim blatenjem krati čast vsemu razredu, je pa že preveč. Vsem nam je jasno, da inicijatorji članka niso delavci z našega cbrata, kot se glasi podpis v »Slovenskem delavcu«v Zdi se nam pa, da nismo daleč od resnice, če; trdimo, da je imel pri pisanju članka vmes prste slovenski fant in pa nJeki nastavljenec OUZD, ki je članek tudi napisal in ga dal objaviti. Čudimo se le temu, da se ni .preje informiral, kateri organizaciji pripadajo zaupnikL » t-,. n a #••»•«' h «• HlU <* v ' • X ' • i - V S* *♦! V I two«** »A »»,.•*■> tl Glavni zaupnik, ki ga člankar na tak lažniiv način napada, je na tem mestu že tri leta. Prav gotovo je tudi bolj socialen, kot dopisnik »Slovenskega delavca«, ki se j? začel s socialnimi problemi baviti šele, ko je i v. i n • ■ prejel službo Pri OUZD, Zaupniki so bili pravilno Izvoljenji in ne imenovani, kot to trdi dopisnik. .. Jasno je, da je tak dopisnik smatral za pq-trebneje, da napade delavsko organizacijo (in skuša zasejati med delavstvom razdor, kar st pa seveda ne bo posrečilo, kot pa da b) opisal način, kako podjetnik gazi vse predpise Zakonov. Sodišče ga je že parkrat moralo kaznovati, ker je preveč »socialen« in so morali delavci garati po cele noči za kozarec vina in kos klobase. Sedaj, ko mu je po zaslugi orga*nSzacije to odzvonilo, bi rad pridobil nekoga, da bi med delavci delal nerazpo-loženje. Mislimo pa. da je način, ki se ga sedaj poslužuje, slabo orožje in tudi za ugled tvrdke škodljiv. Podjetje je industrijsko in bi se moralo držati 8-urnika. Dela pa brez vsakih plačanih nadur, kar po 10 in 12 ur dnevno. Naj pokaže gospod podjetnik tu svojo socialnost in naj plača delavce tako, kot jih ostala slična podjetja, ne pa da jih plačuje slabše kot kak podeželski kolar. Razumemo, da podjetniku zaupnik ni všeč, zatd, ker zahteva red in pošteno plačilo za vse delavsvo. Ko pa dopisnik napoveduje, da inf daleč več čas, ko se bodo odprle oči delavcem, se tega zelo veselimo. Samo naj se čimpreje! Potem ne bodo delali kvalificirani pomočniki za božji Ion. » «--«> * •« Delavstvo bo na ta napad odgovorilo s tem, da bo še bolj sklenjeno in še z večjim navdušenjem stopalo in se borilo v pravi, ■strokovni organizaciji. Delavec iz Zg. Šiške. PAPIRNIČARJI SDSZ IZ VEVČ. Izredni in nemirni časi že tudi pri nas zapuščajo svoje težke sledove. Ni se še vevško delavstvo opomoglo od zadnjih produkcijskih kriz, ki so ga spremljale že vse od leta 1930 dalje in ga »blagodarjale z neštetimi dnevi prezblačnega praznovanja, ko komaj nekaj mesecev redno obratujemo, že so prišla nad nas nova bremena, novi križi in težave, ki nam grenijlo bodočnost. Zima je pred vrati, delavstvo pa še vedno ni v zadostni meri preskrbljeno ne s potrebnimi živili, ne s kurivom, kaj šele z obleko in obutvijo za srvoje šolo obvezne otroke. Neopazno, ‘brez 'hrupa in naglo narašča dlraginja. ki je delavstvu že občutno prizadela. Deloma je kriva temu vojna psihoza, ki pa jo ne u-stvarpa delavstvo, deloma tudi prometne težko-če, ki jih ustvarjajo , » • * ' ' • pohodi ev* ropskih držav in pa previdno navijanje cen od strani vsakovrstnih špekulantov, ki si hočejo na račiun ljudske bede kopičiti bogastva. I • • * • • J.1' * • ■ t ' 1 *•' Draginja pa nemoteno, brez vseh ovir rapidno narašča. Kaj pa d«lavske mezde? Ostale so pri starem! Vsekakor delavstvo v teh razmerah ne bo .motflo vzdržati in bo moralo misliti na i*" boljšanje svojih zaslužkov, da si zasigura svoj £iyljenski obstoj. Upamo, da te razmere niso neznane merodajnim faktorjem in d!a bodo razumeli želje in potrebe delavstva, kajti tudi njhn ne more biti vseeno, ali je delavstvo z»' dovoljno in preskrbljeno za življenje, ali i>' votari in strada. Dne 5. novembra se je vršil sestanek vse g® delavstva. Res je, da vreme ni bilo delavstvu niti najmanj naklonjeno, vendar pa bi kljub slabemu vremenu morala biti udeležba boljš*' ksat je bila, saj se je šlo za vprašanje, ki d®' lavstvo tako v živo zadeva. Pozneje pa s« 1*' naša neutemeljena kritika, ki jie delavstvu vedkio škodljiva, tam ,pa, kjer se odloča o delavskem vprašanju, pa teh kritikov ni. Med vprašanji jc bilo tudi vprašanje izplačila druge polovice fonda, oziroma njegova likvidacija. Radi te zahteve smo v ibor-bi že dve leti, toda kljub širofkoustnkn obljubam, ki so jih dajali gotovi ljudje letošnjo ipomlad, da bo fond v štirnajstih dneh ali enem mesecu izplačan, sa--mo da se njih izvoli, pa se to dto 'danes kljub izvolitvi ni zgodilo. Pri zadnjih razgovorih s podjetjem, ki so se vršili dne 27. oktobra 193^ so zastopniki podjetja jasno in kategorično povdarili, da tega denarja ne mislijo izplačati pred izstopom iz podjetja ali ob onemoglosti, delavca. Pač pa je podjetje pripravljeno izdati pravnoveljavna potrdila o višini prihrankov z obrestmi vsakemu posamezniku, ali ga na željo delavstva prenesti v kak drug pupi-lamo varen denarni zavodi, možnot je tudi, da s tem denarjem pristopimo k višjemu starostnemu zavarovanju, ali tudi da se započne kakšna gospodarska akcija v korist delavstva. Delavstvo pa se je na sestanku odločilo, da naj denar otane do nadaljnega obrestinosno naložen pri (podjetju, ki naj izda vsakemu posamezniku potrdila z navedbo prihranka. £a upravljanje in varstvo fonda pa naj se sklene kolektivno za vse pogodba, ki pa naj ne izključuje koristnih možnosti (gospodarskih akcij in podobno) za delavstvo v bodoče. Rešilo se je tildi še nekaj lokalnih zadev ter sprejelo načelne sklepe za bodoče delo. lMA'T «* Dne 29. oktobra 1939 smo spremili na njegovi zadnji poti našega zavednega člans' ao-dnuga Poldeta Tomšiča, ki nam ga je nemila usoda iztrgala iz naših vrst v cvetu- življenja. Pokojnik je bil star šele 32 let tor je podlegel operaciji želodca. Bil je red'en član strokovne organizacije ter do nedavnega njen aktiven funkcionar. Udejstvoval pa se je aktivno v strokovnem pokrelu tudi brez vsake funkcije in se ni ustrašil nobenega dela, kadar je videl, da so ogrožene delavske pravice. Vsi, ki smo ga poznali, ki smo z njim vred! preživeli mnogo težkih dni, smo občudovali njegovo nc-sefbičnost, njegovo požrtovalnost in njegov kremenit značaj v borbi za izboljšanje delavskega položaja. Zato tudi tem težje občutimo lzgubo, 'ki je z njegovo smrtjo nastala v naših vrstah . Ogromen pogrebni sprevod je bil živa priča, kako je bil pokojnik priljubljen in spoštovan ■ned okoliškim prebivalstvom, zlasti pa med sodrugi. - “ Na pragu domače hiše mu je godlba »Zarja« ■z Zadvora, ki ,ga je spremljala na njegovi *adnji poti, zaigrala žalni pozdrav, v imenu strokovne organizacije SDSZJ v Vevčah se je °d pokojnika v kratkih in jedrnatih besedah poslovil s. predsednik, v imenu kulturne or$h-Alzacije »Vzajemnost« pa tudi njen predsednik Po pozdravnih besedah pa je krenil tisočglaVl> sprevod z neštetimi venci in šopki proti poko-' Pališču. Pokojnik je bil velik ljubitelj in 'goji-' telj cvctlic in baš letošnje leto je vzgojit ii1 r®dno krasne krizanteme, ki pa na žalost po-kriva-’© njegov grob. Množica 8°v pa je njegovo krsto zasula z rdečiirti ttiJl (elaji, «« : ■ K š •/ o>fr,t TEKSTILCI IZ TOVARNE EIFLER , ^ (SDSJ) LJUBLJANA Ker smo tekstilci tovarne Eifler že dalje časa- sjHošntt organizirani Lni ker prejemamo tudK-Strokovnečisopise, Sinatram, da je potrebno, da sporočitn<5 tudi ostalim sodrugoin, kako ‘je^v naši tovarni. Imeli smo že več sestankov, na-'katerih'smo obravnavali delovne razmere-V -tovarni. V začetku tega meseca smo imeli tudi prav zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o Nilu in Sifeškem prekopu. Udeležilo- se ga je nas precej, lahko bi pa nas bilo še veliko več. ,Tod& med,,nami so sodrugi, ki niso ali nočejo biti) zavedni •. » , * . . . . *.,« •%»«.*» V dokaz temu naj navedem sledeči slučaj: Štirje delavci so opravljali Izrecno težko to naporno delo, za katerega so zahtevali tudi boljšo plačo. Od teh štirih pa je bil eden, ki' ni .bil za tak nastop, ki- bi torej ■raje delal za ni?ko plačo, Ti delavci so morali namočeno delo o-praviti v določenem času, ne 4a bi vedeli, alii ga bodo dobili tako plačanega, jcot se spodobi. Radi tega so šli v pisarno tovarne, kjer so razložili, da za to delo zaslužijo povišek, ki so ga tudi res dobili. Ko pa je bil poviSek dosežen, je tisti četrti delavec izjavit: »Jaz nisem šel v pisarno, da se potegujem za povišek, amjiak samo zato, da sem za ^teyilg^. rrr '' j Kakor-'Te 1 lepo, Se kdo riskira svoj gospodarski obstoj v prid delavstvu, tako sramotno je tudi, če se noče zavesti svoje pripadnosti' k delavskemu razredu in se boriti za svoje pravice in za pravice svojega razreda. — Dragi sodrugi in sodružice, pazite, da nikoli tie delate proti interesom dela'vstva. To ni sramota 16 za tiste maloštevilne, ki to delajo, ampak tudi za vso strokovno orga/nizacijo, če ima take člane. Dokler bodo med nami taki čtani> ki bodo tako neumestno delovali, bo deld naše organizacije ostalo brezuspešno. Naša dolžnost je, da iztrebimo iz svoje sredine načelo, naj vsak posameznik odločuje o Svoji usodil ' Omenjeni detavec je dejal tudi to-le: »Jaz imam poznanstvo z boljšimi ljudmi, s katerimi še lahko in dobro razuinem, dočim se z vami delavci ne morem!« Torej sodrugi in sodruži-ce, ta človek ne pozna drugega, kot samega sebe in veruje v to, da ga bodo, če bo zablodil v močvirje, rešili tisti- boljši ljudje. »* <• Ko smo, kakor sem že omenil, imeli začetkom teiga meseca, predavanje, smo se večinoma vsi zbrali ob pravem času v določeni dvorani. Proti koncu predavanja je prišel tudi omenjeni sodrug. Med predavanjem mu ie nekdo odpesel & kolesa ve£ stvari. Zato je napadel svoje sodnige in še celo organizacijo, češ, to je pa profit od vsega tega-. Ali je organizacija' kriva, če on ne pazi na svoje stvari? Povzpel se je celo'do trditve, da mu organizacija hi v nobeno korist, temv-eč le v škodo. SicCr je res, da je potreba precej truda in žrtev, preden dosežeš to, kar ti je po- in sodružice, ali ni. ta beseda vi&ek nesmisla in nezavednosti? Ali profesionist ni delavec? Profesi-onist, ki ga je sram priznati, da je delavec, da spada k delavskemu razredu, čeprav živi od žuljev svojih rok, se s tem prišteva k malome^čanskim slojem t »t ,i Pa poreče tak-le profesionist: »Kaj boš ti mene nagovarjal k organiziranju. Ti si v odboru organizacije in si predstavljaš, rte vem kaj da si.« Po teh besedah lahko sodimo, da bi ta delavec rad prišel v odbor, oziroma na vodilno mesto. Kaj pa naj počnemo dragi sodrugi s takimi delavci, ki napadajo naše gibanje, na vodilnih mestiih? Po mojem ne bi bili uporabni za drugo, kot za sluge, ki bi nosili naše račune na k.. >.mize ter s tem uničili naše delo. Dragi sodrugi in sodružice, opustite tako mišljenje, saj veste, da nam ni in ne sme biti do tega, da bi koga uničili, marveč, da stremimo le za izboljšanjem našega položaja. Delo v tovarni mora biti pravilno razdeljeno in pravilno plačano, pa ne bo pritožb in rovarjenja med delavstvom. Naša dolžnost pa jen da se združimo v skupno organizacijo^”da se-vsedemo k skupni rrri-jrt, kakor velika družina.-Med-nami ne sme biti sovražnosti! niti nevoščljivosti, ki bi kršile našo enotnost. Delavec mora biti ponosen na svoj razred in ne sme pripadnosti k njemu nikoli zatajiti. Kdor zataji svoj delavski- razred, ni vreden da dela, ’ ’ ' ' ’ A U.lkC Sodrugi in rodružlce, naša dolžnost Je, da se združimo v skupno, močno organlzacllo, ker le ona nam bo dala možnost, da se ure-" sničijo naša načela. Vsi za enega, eden za vse! Sodrug. JVTOIMOPOLCI IZ LJUBLJANE Čeprav je že zackija številka »Delavca« objavila podatke glede akcije monopolskih delavcev, obvešča podružnica Zveze monopol-sikih delavcev v Ljubljani ponovno, da je delegacija Saveza monopolskih radhika Jugoslavije v Beogradu obiskala upravo Monopolov. Delegacija je že pri zadnjem cbisku do- ’ bila od pomočnika generalnega direktorja, uprave Državnih monopolov zagotovilo, da bo ista vze-lai v pretres zahteve in predloge, ki so bili stavljeni iz strani monopolskega delavstva. Na podlagi tega se je ponovno zglasila delegacija monopolskega delavstva 30. oktobra pri upravi Monopolov. Delegacija je dobila ponovno zagotovilo od strani merodajnih kro* gov, da se bo položaj delavstva zboljšal, to pa seveda le, ako ostane uprava Monopolov v skupni državni upravi. Če ipa pride v doglednem času do širših samouprav, je pa razumljivo, da predlogi, ki‘ so bili stavljeni, ne pridejo v poštev, temveč bo treba staviti nove. Odbor podružnice se tega zaveda in zato ponovno apelira na vse člane in nečlane, da se tega zavejo in da vsak po svoji moči in sposobnosti pripomore k zgraditvi čim jačje organizacije, kajti le jake in enotne organizacije so v današnjem času sposobne boriti se za življenjski obstoj delavstva. trebno, toda brez organizacije tega nikoli ne bi dbsiej&l. Pa se ižrazF tak-le delavec: »Ne zavednih so-tfru-fbom več član organizacije« ter navede v opravičilo rSzHtrfzgovore, kakor n. pr.: »Saij jaz 'fijiiem 'delavec, temveč profesionist«. Sodrugi ov?s?vg! 1■ / ;.v *• ' ' Ljubljanska tobačna tovarna ima zadnjih pet mesečevi velik program, tako da se dela v nekaterih oddelkih v dveh izmenah, vi nekaterih pa po dve naduri dnevno. To pa, kakor smo obveščeni iz Beograda, radi tega, ker - hoče uprava napraviti večje rezerve za leto dni naprej, kar ima za delavstvo lahko velike posledice. Odbor podružnice priporoča članstvu, kakor tudi ostalemu delavstvu, naj se preveč ,n;e ogreva za nadure, kajti dognano- je, da ima delavec ali delavka več kot dosti, ako srka 8 ur dnevno tobačni prah vase. Zato je nespametno ogrevati se za 10-urni delavnik. V modernih državah se delavstvo bori zai 7 urnik, pri nas pa bodimo vsaj toliko pametni1, da obdržimo 8 urnik namesto 10-urnika. Vedeti moramo, da se slabo prej doseže kot pa dobro, ....... - • -ti: ker polagamo pre- malo pažnje na svoje strokovne organizacije. Zato bi bilo priporočljivo, da se delavci in delavke bolj zanimajo za svoje strokovne organizacije, kakor pa za nadure. STAVBINCI IZ LJUBLJANE.' ••' « v int m 'ti ruti at tv» vvuANi •Naših nasprotnikov se vedno bolj polašča nervoza. Ker se jim z vsem, kakor »nizka čia narinia, blatenjem', podporami, službami« :n raznimi drugimi ukrepi ni posrečilo zlomiti sloge stavbnega delavstva, so začeli početja, ki navadno izvirajo iz obupa. Vsej svoji nervozi so začeli groziti z dejanskimi napadi. . Že odkar obstoja zveza stavbnih delavcev (SGRJ) v Ljubljani, obiskuje njen uslužbenec, med opoldanskim' odmorom stavbno delavstvo na stla/vbah, kamor ga pokličejo delavci, ki so potrebni nasvetov svoje organizacije v boju za svoj obstanek. Na Vrtači dela stavbno podjetje Tomažič novo stavbo. Tam zaposleni delavci so povabili s. Kopitarja, naj jih obišče. To pa ni bilo všeč zaupniku • •> lignit« ki je dejal, da Kopitar nima kaj iskati na stavbi in da naj gresta Kopitar in Tratar delati. Ko ga je s. Kopitar nekaj dni pozneje vprašal vpričo delavcev, kako si to tolmači, je vse utajil. Ko pa zaupnik ni imel uspehov, je začel polir g. Bricelj iz Bizovika, ki se je izrazil, da bo Kopitarja v r t sunil, če še enkrat pride na stavbo. Zakaj je g. Bricelj t'ako nerazpoložen na-pram enotnosti stavbnega delavstva in zakaj se poslužujte tako skrajnih izrazov, nam ie popolnoma jasno. Zato, ker složno organizirano stavbno delavstlvo umika svoje hrbte, da bi se kdo po njih vzpenjal na višje družbene položaje. Vsekakor bi pač rad uvedel razmere, ki so bile pred letom 1936, ki so bili za njega časi poletov. Tudi on se rad izraža napram delavcem, da naj gre Kopitar delati, da bo bolje za delavce. Njegova prisrčna želja je torej, da bi se delavstvo razbilo in da bi gori omenjeni ostal delavstvu nepotreben. Tega mu stavbno delavstvo nikoli ne bo- poklonilo, pač pa bo kakor doslej vedno, zahtevalo za pošteno delo človeka vredne razmere. Morda je občutil kakšen pritisk od' .-’svoje I svetovnonazorne skupine, ker. je ob priliki zad- ' njih volitev Obratnih zaupnikov mahoma izgubil svojo nepristranost ter preganjal delavce, ki so med odmorom agitirali, za rdečo listo, dočim je toleriral agitacijo, Jugorasovih med delovnim časom. Gospodu Briclju svetujemo in priporočamo nepristranost kot delovodji. Če se .že počuti zvišenega nad delavstvom, iz katerega je izšel, naj tudi prepusti, da si bo delavstvo samo urejevalo svoje strokovno gibanje iri borbo za svoj obstoj. -Svoje odvišne sile pa naj usmeri, če se mu toliko gre za »pravično« stvar v prid svojih kolegov polirjev, ki najbrže nimajo sijajnih plač, zakar miu bodo. nedvomno hvaležni. Stavbno delavstvo se ni in se ne bo dalo begati razen par lahkih, ki so nasedli raznim obljubam, zavedamo se, da za nas ni kaVšiih »služb«. Naše mesto je na stavbah, zato si hočemo prav tam urediti človeka vredne razmere. Vztrajali bomo na naši začnthni poti do kočne zmage. — Stavbni delavec. STAVBINCI IZ MARIBORA. Naša podružnica j!e zaprosila na občini Pobrežje za dovoljenje trgatvene veselice, katere prebitek bi služil za prireditev božičnice otrokov stavbinskih delavcev. Kakor vsako leto, smo imeli v kraju, kjer stanuje največ stavbinskih delavcev. Zgodilo se nam je pa, da nam občina ne le ni dovolila prireditve, ampak da nam je povzročila še nepotrebne stroške. Naj govorijo dejstva. Ko smo zaprosili v sredo, 18. t). m, za dovoljenje, nami je bilo sporočeno, naj pridemo v četrtek, da nam bo izstavljeno vse potrebno. V četrtek je vprašal g. župan tajnika ali je že prijavljena kaka druga prireditev. Tajnik je odgovoril, da do sedaj razen naše še nobena ni prijavljena. Nat'o je javil g. župan, da bo iproSnj'a ugodno rešena. Na dan ko smo zaprosili za dovoljenje prireditve, torej nista vedela ne župan, ne tajnik za kako drugo prijavo. V petek zvečer ob pol i9. uri smo dobili naslednje obvestilo: Ker se vrši pri Zupanu prireditev gasilske čete Dogoše isitega dne, ne smemo po tzd. -io-vih odredbah Kr. banske ulprave in srez. načelstva doviliti še druge prireditve skoro da v enem in istem kraju. 20. oktobra 1939. V zvezi s to prireditvijo je imela podružnica organizacije stavbinskih delavcev skoro 300 dinarjev stroškov. - -•< •' —i’o Stavbno podjetje Jelenc & Šlajmer je prevzelo gradbena de lapri novi šoli v Selnici ob Dravi, ki se bi v najkrašjem času pričela graditi. Pri teh delih bo zaposlenih približno 60 delavcev. Okoli 40 pa jih ,bo zaposlenih pri gradnji nove dvonadstropne stanovanjske hiše v Melju. To podjetje ima v veliki večini zaposlene samo Hrvate ter je prispelo pred kratkim kar cel transport delavcev iz Hrvaške, dočim domači delavci zamanj prosijo dela Zakaj? V Smetanovi ulici v Mariboru gradi podjetje Ivan Živic dvonadstropno stanovanjsko hišo. I Delavstvo ima plače odi din 2.50 do din 3.50, a , kvalificirani od din 4.— do din 5.— na uro. Kako naj tak delavec živi, to g. Živica gotovo ne briga. Da ne briga njega kolektivna pogodba, to mi razumemo, zato ker ga poznamo, ampak brigati bi morala kolektivna pogodba tamkajšnje delavce, da ne bi tako malomarno dopuščali takega izkoriščanji. Sodrugi, vzdramite se in pristopite v svojo svobodno strokovno organizacijo, Savez gradjevinskih rad-nika, ki je vedno branil interese stavbinskega delavstva. Pri podjetju Maurič Anton, ki gradi v Cafovi ulici, je v teku enega tedna prišlo do dveh nesreč, od katerih bi se pa ena skoro končala s mrtjo. Pri podiranju cementnih olbklad je padel dne 10. oktobra v 4 metre globoko klet s. Obrul Mihael ter si na petih mestih nalomil nog> v gležnju. Zdravi se doma. Dne 18. t. m. je električna struja na sedaj še nepojasnen način vrgla ob tla s. Vrbnjaka Antona, katerega so z rešilnim avtom1 prepeljali v bolnico, kjer so ga z umetnim' dihanjem spravili k življenju. Isto usodo 'bi pa kmalu delil prijatelj, ki ga je hotel rešiti žice, katere Vrbnjak ni mogel izpustiti, in je tudi njega vrglo ob tla. Sodrugi! Pazite na svoja življenja. A. H, Beležka KDAJ BODO VOLITVE? Beograjska »Politika« pravi v neki beležki, da se zadnje čase mnogo razpravlja in govori o bližnjih - volitvah v hrvatski sabor. Med drugim piše: »Zatrjujejo, da je načrt volilnega zakona za hrvatski sabor že gotov in da ga je izdelal sam dr. Maček. Naglaša se tudi, da ni nobenih ovir za razpis volitev v hrvatski sabor in da bi se lahko vršile ne glede na volitve v narodno skupščino. Na drugi strani pa pravijo, da se morajo izvesti volitve v logičnem redu. Ti krogi mislijo, da bi morale biti najprej volitve v narodno skupščino in potem šele v hr-vatski sabor. Zato smatrajo, da je sedaj najbolj nujno vprašanje volilnega zakona za narodno skupščino. Hrvatski dnevnik pa piše: Kdaj pa bodo razpisane volitve v narodno skupščino, pa še ni znano. Znano je samo to, da bo volilni zakon za volitve poslancev v narodno skupščina izdelan po načelih enake in tajne voline pravice ter z uvedbo proporca, ki bo ščitil pravice manjšim. Na teh načelih bo temeljil tudi pripravljajoči se zakon za voli* tev v hrvatski sabor, ki je v načrtu že izdelan-Kakor se bodo v soglasju z določbami sporazuma, izvedle volitve v senat, tako bodri čim prej tudi volitve v hrvatski sabor. Po našem mnenju ni nobene ovire, da se ne bi brez odlaganja izvedli tudi ta del sporazuma.« izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik Viktor Eržen, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru- —Predstavnik Viktor Eržen.