leto HI., štev. ft8 PoStrfna par?aJ!r«w. Lfnblfaii!, sobota dnp 20. mafa 1922 Posamezna Storilka 75 par - 3 K Izhaja ol> 4 ■gfutral. Stane ccesečno 7-50 Din za inozemstvo iS-— „ Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravni Stvo: Ljubljana, Prešernova ol. it 54. Telet. št. 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ulic* iti. TeLšt 12. Celje, Aleksandr. eecta Račun pri poštn. čekov-zavodu štev. 11 84S. Ljubljana, 19. maja. V noči od 12. na 13. novembra 1920, ob 1. uri 33 minut, je bila v vili Spinola v Santa Margherita Ligure cd Rapailu podpisana, usodna, rapall-ika pogodba.. Včeraj se je, poldrugo leto po podpisu, dosegel novi, še ne-ratificirani sporazum raed_nami in Italijo o ravno tej pogodbi, in fe to s Dosreuovanjem velikega prijatelja Italije, LloVda Georgea. Poglejmo nekoliko t zgodovino ^bsh "d ogodkov. Vaši delegata so šii v Rapallo leta 1920. vezanih' rok. Najboljši, najdragocenejši dogodki so bili zamujeni, WiIson odžagan, antantino posredovanje prepozno, italijanski nacionalizem' zmagovit v Parizu in zmagovit proti komunizmu, ter do skrajnosti nepopustljiv proti Giolittiju. Doma preteče radieevstvo. razkroj duhov, -labotnost državne zavesti pri državljanih Jugoslavije. Koroški plebiscit izgubljen ... V Italiji je bila stvar bistveno dru-gacna. Peti Giolittijev kabinet sicer ni imel rigodnoga parlamentarnega položaja, ker je botel doseči konkretne reformne in obnovitvene uspehe v kljub srditim napadom z leve in desne. Zlasti so nacijooalisti radi jadranskega vprašanja naskočili Gioiittijevega zunanjega ministra Sforzo, ki si je že takrat zs*;garal vso angleško pomoč za italijansko stališče, — zmerno v primeri ž zahtevami d' Annunzija, toda praktično imperialistično italijansko staliSče. Po sestankih v Lueernu (z Millerandom) in Ais - le - Bains __ (z Llovd Georgeom) je zato forsiral San-to Marsrheriio. kakor dela mož, ki ima vee ase v rokah, in vsa Evropa je bila ž njim Težave, ki so jih delali italiiauski nacionalisti Sforzi. so nje-£■3. ie še silile k naglcjšemu postopanju, zlasti, ker so bile odstranjene vse drusre zunanjepolitične ovire in zelo oslabljena Jugoslavija ni mogla vzdržati sama. ogromnega zunanje- in notranjepolitičnega pritiska. Ker pa je Sforza v rapallski pogod-f.j. oclnosno v aneksu k njej priznal iijfoslovansko zahtevo po baroški Inki, je padel. Z rapallsko pogodbo so bili 'nezadovoljni i senat i nacijonaH-sti i armada- D' Annunzio je zasedel Reko. Sforza ga sicer še odpravi. Toda njegova politika seže le do baroške lufce^ _ do nedoločene meje med njo in Reko. Pred svojo demisijo in demisijo petega kabineta Gioiittijevega je Sforza svojem velikem političnem govoru povedal, da je storil največ, kar fce je dalo za Italijo doseči praktično in s s oglašanjem Evrope. Z njegovim konceptom Rapalla je jadransko vprašanje rešeno definitivno in v italijanskem smislu. Laški nacionalizem ni verjel. Hotel Jrt raztegniti rapallski uspeh, zasigu-rati si Reko tako kakor Trst ali Tri-dent, hotel je popolnoma zvezati Jugoslaviji rok"? in ji zamašiti popolnoma vsak, tudi najožji lastni pristop k morju, pristop, ki H imel četudi k rajmanjšo zvezo z našim posavskim Hezmškim sistemom. Jugoslavija naj M bila izrinjena iz srednje Evrope in od morja, ter plen italijanskega ob-kroženia, plen njene zavojevalce gospodarske politike proti Iztoku. Della Torretta, naslednik Sforze. je poskušal z obkroženjem, z razbitjem Male antante, s propagando na znotraj, s padcem Zanelle. Rilo je zaman. Rapallo je bil za nas minimum, ki smo ga dobili, in ze dejstvo. da smo še ta minimum morali hraniti, kaše. kako daleč smo zabredli vsled napak v prvih dveh letih svojca državnega življenja. Toda naša o^ra-nha je bua dobra. Za to ceno so -er Italijani ostali v tretji dalmarin-coni, ŽaneUa je moral priti v Lgub-vn0, _ toda Genova je pokazala, rfa je Mala antanta na poti, da postane velesila, volitve, kraljeva ženitev, ameriško posojilo, daljša doba sedanje vlade in drugi takšni znaki pa so pokr/ili tudi na zunaj, da pri nas ne bo poloma, ki so ga pričakovali ljudje, ki mislijo, da je boljseviski razkroj močnejši od velike naroane ideje naše. Tako pomeni sedanji sporazum, da. ie Factov giolittijanski kabinet po izkušnjah Torette vrnil k Sforzovi taktiki. Genovski sporazum je izvršilna t;areaba k rapallski pogodbi in opi.su-re predvsem nejasno Sforzovo obvezo cIHe Baroša. Značilno je, da današnji Ualijanski tisk še molči o doseženem sporazumu, ker se je bil preveč anga-žiral z zahtevami po Barošu. Baroš nripada definitivno nam in tretja cona Dalmacije bo kmalu svo bedna, Reka urejena s sodeVt ::«m paritetične Zaključna seja genovske konference SPLOŠNI MIROVNI PAKT ODOBREN. Genova, 19. maja- (Izv.) Danes dopoldne se je vršila tretja in obenem zaključna seja genovske konference. Odtvoril jo je ob 10. dopoldne italijanski ministrski predsednik De Facta. Na dnevnem redu eo bile nastopne točke: L) odobre-nje zapisnika drage plenarne seje; 3.) odobrenje poročila o sklepih tretje (gospodarske) komisije; 3.) odobrenje poročila o sklepih politične komisije; 4.) odobrenje poročila o sklepih komisije za, proučevanje mandatov; 5.) odobrenje načrta glede sanitetne komisije ▼ Varšavi; 6.) odobrenje sklepov, ki se tičejo delovanja Rdečega križa. Takoj po odobrenju zapisnika druge plenarne seje je povzel besedo predsednik gospodarske komisije Colrat, ki je v daljšem govoru naglašal, da je vzrok slabim evropskim gospodarskim razmeram nesorazmerna produkcija, ki se je po vojni razvila večinoma v nadproduk-cijo. Drngi vzrok je obupno gospodarsko stanje Rusije, s katerim se je komisija veliko pečala. Komisija je smatrala dalje za enega najvažnejših problemov gospodarske obnove tadi vprašanja siro-vin, katerih razdelitev se mora v bodoče pametno in sirotreno ^reorganizirati. Glede tega vprašanja je izdelala komisija podrobne predloge. Med najvažnejša vprašanja obnove spada tudi vprašanje vzpostavitve izmenjavanja blaga med evropskimi državami. Nad t-govino bo vsekakor treba, postaviti nadzorstvo. Za Cohatom je govoril nemški zunanji minister dr. Ratbenan, ki je poudarjal, da napačen optimizem glede uspehov konference sicer ni na mestu, da pa bodo šele poznejša leta dokazala važen pomen te konference. Predvsem da je treba vpoštevali pri obnovi Evrope štiri sploSna načela: L) Skupna vsota dolgov posameznih držav ne sme biti večja od produktivnih sposobnosti prizadetih držav. 2.) Nobena država-upnica ne sme dr-žavi-dolžnici delati zaprek pri plačevanju dolgov. 3.) Treba je vzpostaviti v Evropi med posameznimi državami resnično zaupanje, ki se pa ne da doseči s silo. 4.) Ni dovolj, da se sklepajo pogodbe eamo med posameznimi državami, ampak treba je skupnega, zadovoljnega in požrtvovalnega delovanja vse Evrope za obnovo. Koncem svojega govora se je dr. Ratbenau zahvalil Italiji, ki je gostoljubno omogočila to važno konferenco na svoji zemlji. čičerin je imel nato kratek govor, v katerem je najprej energično protestiral proti temu, da ruska delegacija ni bila zastopana v podkomisiji za delo. in je nato zahteval, da se vstavijo v člen 6, ki govori o deln, neki pridržki, ki bodo predvideli skupno sodelovanje z delavci. Ker se noben govornik ni več javil k besedi glede poročila gospodarske komisije, je izjavil De Facta, da je smatrati poročilo za. sprejeto. Schanzer je nato prečita) poročilo politične komisije in sklepe te komisije, nakar De Tacta zastopnike vsake posamezne države posebej vprašal, ali pristanejo na garancijsko pogodbo. Llovd Georg® je za Anglijo vprašanje potrdil, v imenu dominionov pa je najavil nekatere pridržke. Barthou je obljubil predlagati svoji vladi sprejetje pogodbe, isto je obl.jubil vodja belgijske delegacije. Italija in Japonska sta pristali na pogodbo brez pridržkov. Nato so se izjavile tudi države-vab-Ijenke po abecednem redu. Nekatere države so ustavljale pridržke, tako Poljska, ki je hotela uveljaviti ugotovitev, da garancijsko pogodbo ne prejudicira določb zapisniku pogodbe v Rigi. Švicarski zvezni predsednik Motta je dal duška svojemu veselju, da more brez pridržkov pristali na to pogodbo, ki pomeni začetek resničnega mini. Nemčije niso novpraSali, ali pristane na pogodbo ali ne. Ker se koncem glasovanja nihče ni več javil k besedi, je izjavil De Facta, da. so sklepi politične komisije sprejeti. Ko ao hile sprejete še tudi vse ostale točke dnevnega reda. je imel predsednik De Facta sklepni govor, v katerem se je najprej v imenu Italije zahvalil za spoštovanje, katero so Italiji s svojim posetom izkazale delegacije vseh evropskih držav. Izrazil je svoje veselje nad dejstvom, da je položila konferenca temelj finančni konsolidaciji Evrope s sprejetjem sklepov gospodarske komisije. Žal, da. v kratkem časn svojega trajanja konferenca ni mogla rešiti tudi svojega največjega problema: povratka Rusije v krog evropskega gospodarskega življenja, toda konfe;enca upravičuje upanje v uspeh tozadevnega truda v bodočnosti. Pozdraviti je predvsem dejstvo. da so si države, ki so se še včeraj bojevale med seboj, na tej konferenci prvič podale roke k skupnemu mirnemu delovanju za skupno blagostanje. 8 sprejetjem garancijske pogodbe je naznanila genovska konferenca svetu dobo miru in sprave. Končno je govornik v imenu svojega kralja, vlade in naroda srčno pozdravil. zbrane narode in zaključil sejo in z njo konferenco. LLOYD GEORC-EOV ODHOD. Genova, 19. maja. (Izv.) Llovd Geor-ge se je danes popoldne odpeljal z ostalimi člani angleške delegacije iz Genove. Pred svojim odhodom je položil na spomenik Garibaldija bronast ščit, na Mazzinijev spomenik pa venec cvetlic. London. 19. maja. (Izv.) Llovd George bo poročal o uspehih genovske konferen-i ce v spodnji zbornici v četrtek. Komunistična revolucija na Bolgarskem? ALARMANTNE VESTI IZ SOFIJE. - POKOLJI MED KMETI IN DELAVCI. — KRALJ BORIS POBEGNIL IZ SOFIJE. Beograd, 19. maja. (Izv.) Iz Bolgarije prihajalo alarmantne vesti. Po poročilih iz Bosiljgrada in Caribroda, ie bolgarska meja skoraj popolnoma zaprta; vhod v Bolgarijo le dovoljen le v izjemnih sla-čajih, ven danes ni smel nihče. Železniški promet je omejen, pač pa prevažajo železnice številne vojaške transporte. Kolikor se da sklepati lz izjav potnikov, ki so zadnji dospeli iz Sofije in po redkobesednih in nejasnik sofijskih poročilih, so izbruhnili v celi državi veliki komunistični nemiri V mnogih krajih so prevzeti že oblast komunistični sovjeti, katerim se je baje pridružil tudi del vojaštva in varnostne straže. Zato je poslala vlada StambuUjskegja v boj proti komunistom oborožene kmete, H so po- vzročili ponekod med delavstvom prave pokolje. Komuniste podpira tudi nacije-naBstična opozicija proti Stamboiijskemu. Po neki. nocoj iz Sofije prispeli, a še ne potrjeni vesti, je priko danes popoldne do krvavih bojev tadi v Sofiji. Vladi se dosedaj še ni posrečilo vzpostaviti mira in zato je kralj Boris pobegnil it Sofije v Varno. Položaj je skrajno kritičen. (Priobčuiemo ta poroala našega beograjskega poročevalca z vso rezervo. Opozarjamo, da so se že mnogokrat širile vesti o prevrata na Bolgarskem, a so se naknadno izkazale za neresnične. Zato bo treba tudi sedaj počakati na toC-nejša poročila. Ured-) Zakonski predlogi o spremembi upravne razdelitve PREDLOG POSLANCA DROFENIKA O RAZDELITVI SLOVENIJE. Beograd. 19. tnaia. (Izv.) »Službene Novine* objavljajo danes dodatek, oz. korekturo k uredbi o razdelitvi države na oblasti. Dodatek izpopolnjuje prvotno uredbo v podrobnostih, ki so prvič izostale. Določa na primer, da spada k sremski oblasti tudi Zemun, kar v prvi uredbi ni izrecno navedeno, dasi je Zemun svobodno avtonomno mesto. Isto velja za mesto Križevd, ki pripade zagrebški oblasti. Narodni skupščini je bila predložena cela vrsta spreminjevalmh predlogov k uredbi o razdelitvi na oblasti. Ogromna večina predlogov zadeva Srbijo. Nekateri spreminievalni predlogi temeljijo res na stvarnih argumentih, večina pa jih je vloženih iz lokalnih ozirov. Glede Slovenije ie vložil posl. Drofe-nik (SKS) svoj že napovedani predlog, naj ostane meja med mariborsko rti ljubljansko oblastjo nekdanja meja med Štajersko in Kranjsko z edino izjemo občin Trojane, Motnik in Špitalič, ki naj iz kamniškega političnega okraia pridejo pod mariborsko oblast. Tudi glede oblasti na Hrvatskem in v Bosni je vloženo par predlogov. Napovedan je tudi predlog o spremembi oblastne razdelitve v Vojvodini. Beograd, 19- maja. (Izv.) Poslanec dr. Angielinovic je zahteval od demokratskega kluba pooblaščeaie, da se mu dovoli vložiti predlog o izpremembi zakona o razdelitvi države na oblasti v Hrvatski in Slavoniji. Po tem predlogu naj bi se na Hrvatskem formirale oblasti: primorska na Sušaku, osješka v Osjeku, podravska in posavska pa s sedežem v Zagrebu. Posvetovanja Polfske o pristopu k Mali anfanti SESTANEK POLJSKIH DRŽAVNIKOV IN DIPLOMATOV NA DUNAJU. Varšava, 19. maja. (Izv.) Poljski zunanji minister Skirmant je danes odpotoval iz Genove in se bo v torek na Dunaju sestal s poljskimi poslaniki v Bukarešti, Beogradu, Budimpešti in Pragi k razpravljanju o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Praga, 19. maja. (Izv.) Brnske «Li-dove Noviny-> poročajo, da hoče poljski minister Skirmunt vporabiti svoje kratko bivanje na Dunaju za to, da končnove-ljavno reši vprašanje pristopa Poljske k Mali anianti. Povabil je za čas svojega bivanja na Dunaju poljske poslanike iz Bukarešte, Beograda, Prage in Budimpešte. Skirmunt ie v Genovi prišel do prepričanja, da skupno postopanje z Malo aiitanto najbolje ščiti poljske interese, vsled česar ie sklenil storiti vse, da postane Poljska prava članica Male antante. Dunaj, 19. maja (Izv.) Rumunski ministrski predsednik Bratianu se bo na po-vratku iz Genove v Bukarešto mudi! en dan tudi neoficielno na Dunaju. Rusija ratificirala z Ne mino Moskva, 19. maja. (Izv.) Sovjetska vlada je na svoji včerajšnji seji soglasno odobrila pogodbo, sklenjeno 16. aprila v Rapailu med rusko in nemško delegacijo. S$or£z»9n med Srci? Dublin, 19. maja. (Izv.) Včeraj sta sc končno sestala Collins in De Valera k dolgi konferenci, ki se ie končala, kakor se zdi, za obe strani z ugodnim uspehom. italijansko - jugoslovanske komisije in vrnjena prometu, ki smo ga tudi mi potrebni- V kolikor moremo presojati ta aranžma po dosedanjih vesteh, pomeni sicer stvarno le oni v Rapailu že itak doseženi minimum, po dogodkih zadnjega poldrugega leta pa vseeno znaten taktičen in političen usp^h, tem večji, ker mu mora slediti za petami gospodarsko honoriranje. Genovski izvršilni dogovor k rapallski pogodbi je nov korak k odstranienju ne- posrednega akutnega sovraštva, korak k ureditvi i Baroša. i Reke, i našo trgovine in pomorske plovbe, in zato korak k nadaljnji konsolidaciji naše narodne države. Seveda pa ne smemo in ne moremo nikdar pozabiti, da pomeni ta važni taktični uspeh le uresničenje rapall-skega minimuma, in da moramo z vsemi silami delati mi vsi, da bo jugoslovanski Lazar čim prej v?tal iz svojega rapalskega, srroba. Odločilna posvetovanja v Beogradu in ISidič Vprašanje rapaHskega sporazuma. — j Pašič pristal na Blerovo ponudbo. Beograd, 19. maja. (Izv.) Radi denj-i še našega zunanjega ministra dr. Nin-čiča o posredovalnih predlogih ministrskega predsednika Llovd a Georg ^a za rešitev spora med italijansko in jugoslovansko vlado glede izvedbe rapallske pogodbe, se je vršila danes dopoldne seja ministrskega sveta. Pašič je bil nujno obveščen o novem položaju. Istočasno je došlo iz Ili iže obvestilo, da je Pašič pristal na Blerovo pooudbo. _ Sarajevo, 19. maja. (Izv.1 Ministra Ku-manudi in Stanič ostaneta v Ilidži še jutri. Paaič je mnenja, da je treba kreditne pogoje Blerove skupine sprejeti, ker druge ponudbe niso realne, deloma niti ne resne. Kumanudi bo zato takoj po svojem povratku podpisal pogodbo o posojilu. Nadalje so razpravljali ministri o Nia-čičevem nasvetu, da se sprejme po sredo ivalni predlog Lloyd • Georgea. Tozadevna posvetovanja še niso končana, ker mora prejeti g. Pašič še točnejša poročila- Mejni incidenti Samovoljnost grških obmejnih straž. Vpad odmetniške čete. Beograd, 19. maja (Izv.) Notranje ministrstvo je prejelo od komande obmejnih čet obvestilo, da so grške obmejne straže na grško-jugoslovanskih mejah v smeri proti Bitolju in Dojranu na več mestih prestavile mejna znamenja za 100 do 200 metrov, na enem mestu celo za ! -300 metrov v naše ozemlje. Vlada je odredila, da se vloži pri grških oblastvih odločen protest proti takemu samovoljnemu postopanju. Beograd, 19. maja. (Izv.) Iz Bitolja i poročajo, da ie prišlo iz nevtralne cone i med Jugoslavijo in Albanijo na naše j ozemlje večje število odmetnikov, ki j ogrožajo obmejne vasi. V ogroženo oko- i lico so odšla vojaška in žandarmerijska | ojačenja. POVIŠANJE CARINE ZA LUKSUS-NO BLAGO. Beograd, 19. maja, (Izv.) Vsled sklepa finačnega odbora, naj se ukine uvozna prepoved za luksusno blago, je finančno ministrstvo odredilo vse potrebno, da se v smislu istega sklepa noviša uvozna carin?, za to blasro. Priprave za kraljev sprejem v Postojni Trst, 19. maja. (Izv.) «Piccolo» objav-;lja vsebino manifesta, katerega je nabil po Postojni častni komite za sprejem kialja, ki pride v Postojno obenem s kraljico. V komiteju je tudi več Slovencev, kakor: posl. Lavreučič, župan Kutin, Pikel. Dovgan. Čemigoj, Dekleta.. Krajner, Paternost, Seber, Šraj, Volk, Lorec i. dr. Manifest poživlja meščane, naj dostojno proslave kraljev prihod :n izraža nado, da bo tudi «dobro in zvesto* slovensko prebivalstvo lojalno izkazalo kralju in kraljici dolžno čast. »Okrasimo naše hiše in Italijani in Slovenci kličimo združeni kakor iz enega grla: Zivio kralj!*, konča manifest. Splošna stavka v Pragi Praga, 19. maja. (Izv.) Štiriindvajset urne splošne stavke se ie danes udeležilo vse delavstvo ter vsi zasebni nameščenci razen bančnih uradnikov, ki pa so na intervencijo stavkujočih pozneje tudi nehali delati. Obhoda po mestu se je udeležilo 30.000 demonstrantov, kS so zborovali na vseh večjih trgih. Gostilne in kavarne so bile ves dan zaprte. Stavka je potekla brez incidentov. BRZOJAVNA IN TELEFONSKA NAROČILA ZA NAKUP DEVIZ. Beograd, 19. maja. (Izv.) Finančno ministrstvo je izdalo sledeči ukrep: Pooblaščene banke smejo po telegrafskem ali telefonskem nalogo svojih komitentov z dežele vršiti kupovanje deviz samo v tem slučaju, ako imajo popolno zaupanje v svoje komitente, oziroma resničnost njihove navedbe, da imajo dovoljenje dc-tičnega pristojnega odbora Narodne ba:> ke za nakup deviz. To dovoljenje in njegovo številko mora komitent zajedno v svojem telegrafskem ali telefonskem nalogu navesti. Tako nakupljene devize se smejo komitentu izročiti le proti prea-loženju dotičnega odobrenja. Pooblaščers banke, ki se poslužujejo te olajšave, morajo voditi posebne evidenčne knjige za telefonske in telegrafske naloge za nakupovanje deviz. HRVATSKI KANDIDAT NA BURŠKEM. Dunaj, 19. maja. (Izv.) Pri volitvah v Burgenlandu, ki se vrše prihodnji mesec, bo kandidiral kancelar Schober na drugem mestu, bivši generalštabni šef pri vojaški vladi v Beogradu polkovnik Sti-petid pa na četrtem mestu te sicer kot kandidat borških Hrvatov. Nemflls h. sosedstvo:---«-S * Lipsko, 17. maja. Kdor meni, da je versajski mir likvidiral vse račune med Nemčijo in Francijo, se temeljito moti. Pa tudi, kar se je zgodilo poslej n. pr. ljudsko glasovanje v Gor. Šleziji, ni bilo za Nemce prazno; ako hočeš videti, kako pojmujejo Nemci svoj sedanji položaj, -.idošČa. da si kupiš karto nemškega .-zemlja, ki je bila izdana po vojni nji boš našel še vedno meje izza predvojnega časa, pač začrtane z drugačno barvo, toda z markantno opaz-j'o: nemška last, ki so jo posedli tuj-«i. Te besede govore že same ob sebi 'mnogo. One so v nekem oziru celo lahko merilo za odnošaje med današnjo Nemčijo in njenimi sosedi! Nemški bes se danes v prvi vreti obrača proti Parizu. Tam je gnezdo i."} varati j, ki bi rade Nemčijo spravile na dražbo. Pa to prizadevanje ni lahko. Toliko večja je jeza Nemcev do Francozov radi odvzete Alzacije - Lo-rene in pa radi zasedenega Porenja. 4.ko želiš zvedeti mnenje poštenih Nemcev o tem, sedi mirno v kupe kateregakoli razreda in se pelji po katerikoli nemški progi, slišal boš na račun Francozov toliko pikrih besed, da bi se ti lasje _ naježifi, če bi bil francoskega pokoljenja. Pole°- Francozov sovražijo Nemci zlasti hudo Poljake. Delitev Gorenje Šiezije jih je zadela v živo: prizadeta Hm gospodarska rana je globoka in precej nezaceljiva. Tudi Češkoslovaška je v Nemčiji predmet mnogih de-Mt in razprav. Med šovinisti, katerih ;-e v Nemčiji dovolj in še preveč za v<,aokler je nemško sosedstvo med sabo koalirano. bo svojemu sovTagu kos, če *e pa fronta razbije, bo joj na vseh i-traneh. Zato bodo morali nemški sosedje gledati, ali so njihova skupna pota večna ali samo začasna. Ce je resnica drugo, potem bo tudi res, da Kvropa še dolgo ne bo razor oz ena. G, za SšadSSs Že neštetokrat smo povdarjali, kako „ pašno za narodne in državne interese ie, ako ima politični dnevnik izključno V svojih rokah poedina oseba, ki ni za pisavo svojega lista nikomur drugemu odgovorna kakor sama sebi in svoji rod-bmi. Tem bolj večja je nevarnost, ako is lastnik lista lahkega značaja ter za--leduje samo svoje materijelne Interese, iavne pa le v tolike, kolikor jih more zase izkoristiti. Taka oseba je g. Anton Pesek s svo-jim «leibjournalom» »Jugoslavijo«. Dosedaj izšle številke tega dnevnika nam i tem najboljše pričajo. Komu Peskovo glasilo za denar še ni bilo na razpolago? ?edaj je g. Pesek nele moralno, marveč tudi materijelno pred tem, da pride na kant. »Jugoslovanski kreditni zavod» ie izraozgal skoraj do skrajnosti. Njegovi skupni dolgovi se cenijo na okroglo 15 milijonov kron. Vsakemu upniku je ponujal v zastavo vse svoje imetje ter na ta način izvabil toliko denarja. Danes je menda njegova bilanca pri dobri cenitvi hiše v Ljubljani, premogovnika in vinograda na Štajerskem, ravno še v rav- ) v aiou ------. V takem obupnem položaju ie sedaj Peskovo glasilo na prodal- a Pesek jo je zadnji čas trikrat ponujal samostojnim kmetijcem. NSS, ki ne more g. Pesku ničesar nuditi, so predali Jugoslavije odprti samo še do vsakodnevnega preklica. Iz zanesljivega vira vemo, da so bili še do zadnjih dni najboljša Peskova nada klerikalci, katerim »Jugoslavija* za to že dolgo dela velikansko uslugo z razdiranjeni naprednih vrst Pred par dnevi pa se Je pojavil za g. Peska sam angelj varuh v osebi gospoda Stjepana Radiča. Ta ima denarja kakor pečk. Kaj zato g. Pesku, če da »Jugoslavijo, za veleizdaialsko politiko blokašev. Glavno je da dobi pare. Za judeževe groše se lahko razdira država in zavaja ljudstvo v brezupno ln blazno borbo. Pakt med g. Novačanom kot pooblaščencem Radiča in g. Antonom Peskom je v načelu že perfekten. Zato je včeraj začela »Jugoslavija* počasi svoj čolni-ček že obračati. Na prvi strani, v uvodniku, je udarila po NSS, kateri očita ravnotako kot vladnim strankam, da ji je vzgoja naroda deveta briga. Peskovo glasilo pravi, da so tudi opozicionalne stranke polne samo strankarjev, ki ne vidijo države ln nacije in njih dobrobit, a Pesek seveda nikdar ni bil strankar in on je, ko je špekulira! vedno misli! samo na dobrobit države in naroda. Se bolj kot prva stran »Jugoslavije*, ie zanimiva druga, ki piše z veliko simpatijo za Radiča. Radičev nastop v Sloveniji, meni, da je prvi korak k politični skupnosti Hrvatov in Slovencev. Med tem, ko se je dosedaj vršilo med Slovenci in Hrvati »samo čustveno slovansko ljubimkanje* bo »Radičeva duševna in vsekakor gmotna pomoč* »silno dobrodošla*. Očividno je stavil Novačan g. Pesku lepe materijelne izglede. Le ena nevarnost je: da bo g. Radič prepozno odprl mošnjiček. G. Pesku se silno mudi. Podgane že zapuščajo njegovo barka tel ji ne 4o6ivaj» fa svoje delo nlkakega plačila. Zdi se neverjetno, da bi kdo ne mogel doseči svojih pravic, ki so po odredbi zajamčene, toda resnica je, da vrše nastavniki in pomožni učitelji na trg. šolah in akademiji svoje nadure brez vsakega honorarja. Razumljivo je, da taka uprava vedno bolj vzbuja nevoljo prizadetih, ki čakajo že več kot 4 mesece in pol na zasluženo plačo. Merodaj-ni faktorji so poizkušali urediti ponovno zadevo glede honoriranja nadur, posredoval je neštetokrat načelnik oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani g dr. Marn in razen njega razni poslanci najrazličnejših strank, toda brez uspeha. Vsled tega je učno o sob je dri. dvoraz- redne šole in trgovske akademije prekinilo s poučevanjem nadur, kar je onemogočilo reden pouk in predavanja. Ker je nadur zelo veliko in ker vlada pomanjkanje specialistov in drugih profesorjev, je vsled tega ogrožena eksistenca trg. šolstva. Odpadli so skoro vsi najvažnejši predmeti in ukaželjni mladini, naraščaju trgov6tva preti, da izgube vse leto, ki jih je toliko truda in denarja stalo. Dijaki in dijakinje ne bodo mogli prejeti rednih izpričevat zlasti, ker ne bodo nastavniki, ki imajo na omenjenih zavodih samo prekomerne ure, klasificirali svojih dijakov. Da se to prepeči, je nujno potrebno, da se za stvar zavzame javnost in pritisne potom svojih poslancev na g. ministra financ naj i < mudoma di na razpolago potreben kredit, za izplačitev nadur. za okupacije v vrednosti 2800 milijonov i zbor »JDadostl* na tvoji koncertni tor- leiev Sedaj se vrše v Bukarešti z nem- neji v Angliji. Zastopam so najboljši ju-ško delegacijo pogajanja, ali se naj dolž- j goslovanski skladatelji, kot Manojlovv na vsota plača v denarju ali v naturaii- | Milojevič, Mokraniac. Dobromč, Hatze. Konjevič, Jozefovič, Stolzer ter Dev in Fajgelj. Večina na spored stavljenih kompozicij do danes ni bila še nikjer izvajana. Osiješka igralca odlikovana. Kralj je podelil članoma osiješkega gledališča MM\ uestnih Mladinski odsek Sokola L ▼ Ljublja ni jiriredi v nedeljo dne 21. maja 192? ob 10.30 na Taboru predavanje za moški Predava br. Jeras »Sokoli- Nevarnost za naSe trgovsko Šolstvo Trgovski, industrijski in obrtniški stan ter kompetentne naučne oblasti so takoj po tvorbi naše kraljevine napravile vse potrebno, da se postavi trgovsko šolstvo na tisto stopnjo, katera odgovarja praktičnim zahtevam. Prejšnja slovenska trg. šola v Ljubljani se je preosnovala v državno dvorazredno trg. šolo, nanovo pa so bile ustanovljene drž. trg. akademija v Ljubljani ter drž. trg. šoli v Celju in Mariboru. Absolventi teh zavodov so pokazali, da šole vzgajajo praktično dobro pora-ben material. Neprestano povpraševanje po absolventih od strani raznih podjetij, katerim ni mogoče vsem ustreči, pa dokazujejo, da šol ni preveč, ker je pomanjkanje po izobraženem trgovskem naraščaju še vedno zelo veliko. In v tem momentu, ko trg. šolstvo najlepše napreduje, se je pojavila^ velika nevarnost ki preti, da nniči trg. šolstvo. Ker kljub razpisom službenih mest ni bilo mogoče dobiti toliko učiteljstva, da bi vsak nastavnlk poučeval samo v okviru svoje službene obveznosti in ker je nujno, da se poučujejo vsi predmeti, so morali vsi nastavniki trg. šol prevzeti še več ali manj nadur in poleg tega morajo pomagati še vnanji učitelji in gimnazijski profesorju Jasno je, da je treba vse to prekomerno delo posebej plačati. Zaradi določitve višine honorarjev za prekomerno delo, je izšla v «Uradnem listu* št. 79/ ex 21 uredba z dne 15. junija 1921 veljavna za srednje in strokovne šole. Dodatno k tej uredbi je izdalo ministrstvo prosvete poseben pravilnik, s katerim je natančno fiksiralo posameznim nastavnikom prejemke za njihove nadure. Ti honorarji so bili izplačani do dne 31. decembra 192L Od tedaj dalje vnanji profesorji in uči Politične beležile Seja načelstva demokratske stranke sb vrši v torek, dne 23. maja, popoldne ob 3. v strankinem tajništvu v Ljubljani (Narodni dom). Člani se vabijo na polnoštevilno udeležbo. -f- Novo demokratsko glasilo. Dne 13 maja je začel izhajati r Dubrovniku tednik »Jugosloven*, ki ga izdaja dubrovniška krajevna organizacija JDS. -f Klerikalna demagogija. Včerajšnja mariborska »Straža* poroča, da so klerikalni občinski svetniki predlagali, naj mariborska mestna občina ne pošlje svojih zastopnikov povodom kraljeve poroke, ker bi to preveč veljalo, in naj se da raje istega dne mestnim delavcem boljše kosilo. Seveda so mestni reveži le dobrodošla hinavska pretveza za klerikalno demonstracijo. -t~ Radičevski fiasko v AmerikL V Ameriki se mudi tajnik Radidave stranke dr. Lujo Kežman, ki ima nalogo, 6ejati med našimi izseljenci radi-čevsko seme in požeti že tudi kar na i več sadu v obliki — dolarjev za _ . . • .__f «lr /M. 1A jab. — Napredovanje romunskih železnic. Razmere na rumunsldh železnicah se naglo boljšalo, tako da je razlika med sedanjim položajem in položajem, kakršen le bil pred letom, precej velika. Ste- —------- ---= vilo vlakov se množi zelo hitro. V krat-jToši Stojkoviču in Dragotmu Vuko^ičs I ki dobi treh mesecev je bilo stavljenih | red sv. Save V. razreda v znak prizna J v promet 14 novih vlakov. Tudi dohodki | nja dolgoletnega umetniškega delovanja i od prometa se vsled tega vedno večajo. | «Lisinsld» priredi v Zagrebu dne 2P V januarju so znašali 100 milijonov le- 1 maja v dvorani glasbenega zavoda kon jev, v marcu 15! in v aprihi že 180 mili- j cert. na katerem bo izvajal zborslri ci jonov. Število lokomotiv se je tudi po- 1 klus Sirole na tekste hrvatske renesan večalo od 1300 na 1480. V kratkem bo čne poezije, uvedenih še 65 novih tovornih vlakov. — Bolgarska pod kontrolo. Danes, 20. t. m., mora izplačati Bolgarska na račun vojne odškodnine 10 milijonov francoskih frankov v zlatu. Vsi napori bolgarske vlade, da bi se izplačilo od-godilo in podaljšal do 1. avgusta rok za odgovor na noto o finančni kontroli Z3- j j.'omita,' veznikov nad Bolgarsko, so ostali brez-., So*"( uspešni. Ako bolgarska vlada danes ne' izplača tega obroka, ji zavezniki groze, da prevzamejo v svoje roke premogovnik v Peniku in še nekatere druge bolgarske državne objekte. Načelnik zavezniške finančne komisije na Bolgarskem si je pred tremi dnevi že ogledal premogovnik in pregledal tudi vse knjige. Radi kritičnega položaja je vlada pozvala ministrskega predsednika Stambulij-skega, naj se takoj vme iz Genove — Ekspres Parlz-Varšava skočil s tira. Ekspres Pariz-Varšava je te dni pri postaji Deprewo skočil s tira. Lokomotiva je bila popolnoma razbita, trije vagoni so bili poškodovani. Strojnik in kurjač sta bila ubita, dva druga uslužbenca pa ranjena. Med potniki ni bil nihče poškodovan. Nesrečo so povzročili zločinci, ki so odvili eno tračnico na tem mestu proge. _ Prosvcfa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Sobota, 20. mala: »Madame Sans Gene* Izv. Nedelja, 21. maja: »Marija Stuart*. Gostovanje tragedinje Marije Vere iz Beograda. Izv. Ponedeljek: »Madam Sans Gene*. Začetek poletnega abonmana. B. Torek, 23. maja: Zaprta Opera. Sobota. 20. maja: »Lakmč* D. Nedelja, 21. maja: »Lniza*. Izv. Ponedeljek. 22. maja: Zaprto. Torek, 23. maja: Vojaška predstava •Bajaja*. Izv. Radiča in njegovo stranko. Kakor je razvidno iz ameriških hrvatskih listov, pa gosp. Kežman nima posebne sreče. Njegovi shodi so silno slabo obiskani in Radičev emisar je moral vrhu tega že na mnogih krajih pr-jčuti marsikatero bridko vsled svojih klevet na Jugoslavijo. Najslabše pa je naletel vselej, ko je poskušal z zbiranjem denarja, glavnim ciljem svojega potovanja. Na shodu v Pittsburgu je moral gosp. Kežman urno pobegniti pred razburjenimi zborovalci Ce bo šlo tako naprej, se bo vrnil iz Amerike k atu Radiča praznih rok. Po svetu — Velika nesreča na železnic! pri Budimpešti Na železniški prosiI Prt postaji Bia Dorbagy v bližini Budimpešte je delalo nekaj delavcev, ko nenadoma pridrvi vlak, s katerim se je vozil ministrski predsednik grof Bethlen ln njegovo spremstvo, ter podere po nesreči tri delavce. Eden je obležal mrtev, dva pa sta težko ranjena. — Nemčija in Rumunija. Po versaj-ski pogodbi mora vrniti Nemčija Rumun-ski vrednost bankovcev, katere je izdala Sokol I. v Ljubljani dovrši v prihod njih dneh ureditev telovadišča na Tabo ru. Vabimo člane na delo, ki se pričur v soboto in naslednje delavne dni vm kokrat ob 5. uri popoldne. »Ljubljanski SokoU priredi v nade-ljo dne" 21. maja celodnevni pešizlet svojega članstva v civilni obleki na Sv. Katarino in Grmado. Odhod tofcio ob pol 7. uri zjutraj izpred Narodnega doma, peš čez Podutik, Toško čelo, Sv. Katarino, Grmado, Medvode. Povratek z vlakom ob 20.45. Bratje in sestre udele žujte se društvenih prireditev! Zdravo: Sokol Koroška Bela-Javoruik. Priprave za razvitje prapora se z vsakim dnem izpopolnjujejo. Zletni lepaki to razposlani vsem br. društvom gorenjsk' sokolske župe. Vabljena so pa tudi liu bljanska društva. Spored je sledeči: 2. ob 20. uri je svečana bakljada z obhodom skozi Javomik in Koroško Belo. Pevski zbor in godba priredita podok-nico kumici s. Bajželj in br. starosti. -nedeljo dne 28. maja je pri jutranji o vla kih ob 9. uri sprejem gostov. Nato se skušnie za popoldanski nastop. Oh 11. uri je obhod na slavnostni prostor s razvitju in vpisovanju v spominsko knji-go Ob 15. uri je pričetek javne telovadbe Nato je ljudska veselica s plesom Pri prireditvah sodelujejo godba kov-na^ev. sok. pevski zbor z Jesenic, pe-r-sko' društvo »Sava* in pri plesu salonski orkester. Vožnja je proti »tasuu zletnih izkaznic na progah drž. železnice polovična. __________ Sporf fiermes : Primorje. Na prostoru Ilirije se vrši v nedeljo dne 21. t m. ot> pol 18. priiateljska nogometna tekmi med moštvi imenovanih klubov, herme - Ljubljanskim gledališkim abonen- tom "reda A In a Operna predstava _____________ »Lakme* ▼ soboto dne 20. maja se ne kj je j^i a pomladanskih prvenstven uprizori za red D, temveč za red A. Ker tekem kr se je oglasilo za poletni abonma premalo abonentov, se strnejo od 21. maja dalje sledeči abonmaji: A in E ter B in D. Tako se igra v pondeljek dne 22. maja komedija »Madame Sans Gene* za red B in D. ,e. u. ... - tcucm kot prvak drugo-razredmh moštev, goji lepo skupno igro in razpolaga z močno napadalno vrsto. Smatrati je torej kot resnega in opasnega nasprotnika Primorja, ki ima dobro m Požrtvovalno obrambo, igra domačih m -štev obeta biti i ako zanimiva ter ' i u. stev ooeia uiu -- Šentjakobski gledališki oder v Ljub- nu očico starega Abrahama. »Kaj me briga ta slepič!* pnm, »semkaj sem prišel radi one druge-Lena Naomi me bo nrnozo boli ute- šila, kakor ta slepi slabič. No, no smrt Silvije tudi ne sme oditi brez maščevanja. Ta neumni Maran mi res ni mogel napraviti boljše usluge. Cuj, ti pes rdeči, Micheletto, še bo posla zate nocoj* _ . Micheletto poskoči in vpraša: »Kaj zapoveduje vaša eminenca?* »Ni mnogo, ampak lahko! Ponesi to truplo in je položi tja na prag židovske kočice. Povej mi, ne začenjajo li baš te dni židovski velikonočni prazniki?* »Cez tri dni, gospod, bodo zasvetile v židovskih hišah sveče in ti _pro-klefcniki bodo mrmrali svoje molitvice. Je pa že tudi čas, da se jim zopat pripravijo enkrat krvavi prazniki. Mogoče se bo Vaša eminenca zavzela pn svetem očetu za to, da dobi siromašno ljudstvo dovoljenje, da nabije Zide in jim opisni hiše. V teh slabih časih bi to bil prav dober posel.* «lz duše mi govoriš, Micheletto!* odgovori kardinal. »Takoj se bomo spravili na delo. Pojdi v bližnjo krčmo in privedi nekaj svojih dečkov seboj, potem prični s krikom in vikom proti Zidom, obtoži jih, da stanuje tam v oni hiši z ekdo, ki je ubil krščansko dekles da po običaju proklet-nikov namaže ž njeno krvjo podboje svojih vrat Vzdigni burjo po vseh ulicah, da se je zgodil strašen zločin, in pokliči papeževe beriče na pcinoe, naj vse stanovalce te hiše vlovijo m ■pospravijo v ječe. Ali si me razumel, ! Micheletto?* »Popolnoma, eminenca! Kogar naj demo v onem gnezdu, tega zvežemo in pospravimo v temnico.* Potem se rdečelasi medved sklone, vzdigne dekletovo truplo in si je obesi čez rame, kakor vrečo. »Ej, Micheletto,* vikne še enkrat Cezar. »Še to noč mi javi. da li je uspela mala šala, ki sem si jo izmislil. Našel me boš v hiši Diabole, lepe krotiteljice divjih zveri v Cirku Mak-simu.* vali, udarci so butnili v stran tebla! priveriženim novcem, te m.ga^»jj mita, da se je stresala cela kočica. ; kristijanom. m nazadnje jim zakunmo »Najbrže se je zgodila strašna ne-!nad glavo!* sreča,* reče vsa bleda Naomi. »Skrij se še enkrat, dragi. Pazi samo nase! Vkljub vsemu bom odprla vrata. Zdi se mi, da sodrga zopet ogroža židovski del mesta, in da razbijajo po naših vratih roparji?* Dvajset lopovskih možakarjev. — vsak med njimi je bil najmanj des-'-kratni morilec in dvajsetkratiu tat -se gnete pred vratmL vsi pripravljen-da vsak hip udero v borno koco. Nazaj!* zagrmi Ivanov glas- ših vratih roparji?* tenu) »Čakaj, ljubljena moja-* jej odgo-; zaj sodrga! Kdor se pm ^ vori odločno Ivan. »To pot jun jaz; ^kol^m lobanjoS Pn^ ^^ odprem. Ce vam zares preti kaks^; besedah ^ najbližjih o^nost, sem jaz na vrsti, da jo od- nožnicej se vrnem.* 1 --' -3-1— Bila je skoraj tri ura zjutraj, ko se je Ivan poslavljal od lepe Naonu. V svojem skrivališču je bil slišal vse, kar sta se razgovarjala jadm Peter de Aranda in stari Abraham. M tajil >a-omi, da mu ugaja, da je stari ded tako trd s svojim bivšim bratom, toda Naomi ga je opravičevala, da mra stan jedino Zide, ki so se odrekli vere svojih očetov. V takšnem razgovoru sta se odpravila Naomi in Ivan po starih trhlih stopnjicah in našla starega _Abraha-, ma. kako je zaspal pri svoji knjigi' modrosti. »Mirujva, da ga ne prebudiva.* se domenita, in Naomi objame svojega ljubeea ter mu da mehak poljub v slova Toda v. trenutku, ko se stakneta njuni usthi se zaljubljenca zgrozita, knr sta zaslišala nekaj nenavadnega. Od zunaj se začuje peklensko vpitje in ropot. Nastala je naenkrat vihra, treskanje, udarjanje, grobi ciasovi so tulili nred vratmi. pso- omiicoui, k---- , .. ■ T—j,- Naomi ga hoče zadržati, toda Ivan j •Kmrigt "fJgSft ^pom-je že potegnil zapah. Vrata se odpro. h ša je rn-i?Ara pre i ]e »Morilec! Morilci!* tuli mn^ca; ^ -drgal Sme^ VJg^^ ljudi pred vratmi. te.^ je nekajisto, amm ^^ovalcev te nefeječr,? nemirnežev. »Le po njih, po prekletih ubito oa Židih! Umorili so krimskega dekle; ko^» zavzemate za za hip- Ni ga ustrasilo tuljenje ^ ■«» 4 ^m^tev- »Pravit., ge. ampak pogled na umorjeno dekle petn^tjo svoju po v Sije truplo je položeno na prag plagča. Ali ste -Tebi ne bom pravil svojega imenu Poznam te i<" vim auiuciuiu, c . ——-sklanja nad nedolžno žrtvijo kardina-iove pohotaosti in zlobe. ?NaT- - "evan> solze Židov- lopovi* odvrne Ivan. »Poznam te i; sedaj nad njo ^^r^^^i^^Mett, ■ ■ —to »Svojo nedolžnost bi rada i ga Rima. Ho-ii svojo l Habaha! Naprej, v kočo < sicer se jutn i^fv^ ! Žid.-, ubijmo vse. urt-jspodar Cezar T^en^^i^ ke Micheletto, dokazala- _ ... 1 esa prokletega Žida, ubijmo čima naDoloimo si iaoe s ž njihovim 1 Domače vesti * Priprave za slavnosti v Beogradu. Kakor poročajo iz Beograda, so priprave za »javnosti ob priliki kraljeve poroke tudi v detajlih skoraj končane. Z ozirom na zelo veliko število gostov, ki ob tej priliki prispejo v Beograd, je odbor po možnosti poskrbel za potrebna stanovanja. Da bi ne nagrnilo prerano preveč gostov v prestolnico in da se ne otežkoči njihova nastanitev in prehrana, se je obrnil okraju, pripravljalni odbor do ministrstva saobračaja s prošnjo, da se povodom slavnosti priredijo posebni vlaki, in sicer na progah Dubrovnik - Beograd, Maribor, oziroma Ljubljana - Beograd in Skaplje - Beograd in nazaj, a tako, da vsi ti vlaki dospejo v Beograd dne 1. junija zjutraj. Pravico do polovič- VeL kralju ob priliki njegove poroke. Razstava se vrši na korist protituberkn-lozne lige v Ptuju, ter je obisk razstave proti članski izkaznici (ki se dobi ▼ društveni blagajni po 5 Din) dovoljen. Otroci in vojaki zamorejo obiskati razstavo proti podpornim 2 Din. Z ozirom na človekoljubni namen lige se pričakuje naj- ( obilnejši obisk razstave. Poročni dar je . AKADEMSKO PEVSKO DRUŠTVO j »MLADOST« IZ ZAGREBA PRIREDI j V PONDELJEK, 22. MAJA OB 8.; URI ZVEČER V DVORANI FILHAR-j MONICNE DRUŽBE KONCERT PRED' TURNEJO NA ANGLEŠKO, VSTOPNICE V PISARNI »GLASBENE MATICE«. Gospodarstvo POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V CELJU. 12. — 22. avgusta 1922. Važno za obrtništvo Jugoslavije ie ______ da se te razstave v kar največjem Ste- j fo vtihotapljali dnevno ogromno viki udeležL Ker je rok za razstavo po- bankovcev. da iud; italijanske oblasti niso ničesar dale za avstro-ogrske bankorr* n&jvi* jih serij. Glavni komisiji se je posrečil" da je preko zanesljivih ljudi ugotovil-i-eliko število tihotapcev v tretji coni, ki rilo daljšan in prostora še na razpolago, naj nikdo ne zamudi te lepe priložnosti. nhilneiii obi=k razstave. Poročni oar je , * Podružnici Ciril-Metodove dražbe v Vsak obrtnik si mora faitl v svesti da rpKnmetniško delo ter dela vso čast j Celju sta imeli dne 1«. maja svoj redni j ^ pri5!o na t0 razstavo že radi tukai-res umetuisKo j ^^ ^ podružnica je imela ! 5niih okoliških letovišč mnogo tujcev. — • - •• - * " ' ... ------ Zasi ga- da viSieira nisamii- . niKa mosice poanizm«; —-- i iavnu na i^--^.-. najlep- r o Snojem razredu pri Ijak, za predsednico ženske podružnice i š0 reklamo za svoj obrat, ako se iste kega oficiala v S. £ pa 'V Dečkova. Na Starem gra- udeieži. Poleg tega pa je celjska razsta- okra.jmb sodiščih v Dota? Lendavi, Kam pa go.pa ^ ^ M c}ril.Met0d0v ; va 301etnica obstoja celjskega obrtnega niku Notiranjc naše vabite na tržaSkj borzi v dinarjih. Tržaška borza je te dr ukinila notiranje naše valute v kronah in započela z notiranjem le v dinarjit — Dobava raznega materiala. Uprav* smodnišnice (barutane) v Kamniku ra? pisuje na dan 27. maja ob 10. uri dopo! dne v svoji pisarni ofertalno licitacij« glede dobave škatelj iz kartona, etiket, lesenih krogljic, leskovih obročev. trdih m 1. junija zjutraj. fravico \Tšil od 17. do 26. junija. Podrobne informacije o tem semnju je mogoče vpo-gledati "v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani = Zboljšanje železniškega prometa v Rumuniji. Iz Bukarešte poročajo, da se železniški promet v Rumuniji stalno zboljšuje. Število vlakov je povečane Od dne 1. februarja do dne 1. maja 1921' 924.5 (— 11.2), državni dolgovi 4.418.5 !go r ^nuaria zna4ali 100 milijonov, r (—), vrednost državnih domen 2-138-3 j marcu 3-4 milijonov, v aprilu 1S0 mili-(—). Skupaj 7.851.9. . . .j ionov iejev. Pasiva: glavnica 15.1 (—), rezervni {ond 1.9 (—). bankovci v obtoku 4.846.4. (f 31.0), razne obveznosti 836.6 (— 1 65.0), terjatve države za založene domene 2.138.3 (—), saldo raznih računov' 13.3 (—). Skupaj 7.S51.9. Borza TRŽNA POROČILA. 1P5 zaprte. Pasivne resistence torej ni več,- pač pa je obrat popolnoma ukinjen. Kako bo končal spor. ne ve še r;ikde * Naš brzojav in telefon. V naši kraljevini je bilo leta 1920. 975 brzojavnih postaj, a dolžina brzojavnih linij je znašala 20.184 kilometrov. Število odposlanih brzojavk je znašalo 6.55F.127. Telefonskih postaj je, Viilo 799, naročnikov pa 15.705. do- i bi se moral pričeti kanonični proces prosim je dolžina telefonskih linij znaša-jf.j »npniku. ki je hotel z neeerkvenim Ti 13.948 ''dlometrov. Danes so te šte- j -olke že znatno večje. * Velik sanatorij za tuberkulozne, ^-linistrstvo za socijalnc politiko usta-' novi v Surdulici v iztočni Srbiji sana- ovUUUil«. Ittau jMijiu' vuujvjv, ---- j« , . kljanski župnik vprašal pokojnikovega ! imc-ti dvodinarski kolek očeta, ko ie ta prišel prosit za pogreb, ! * Prodaja ostrig v Trstu prepovedana, ie-li bil sin pri velikonočni spovedi, na- 'Tržaški mestni urad razglasa: Ker se je kar da mu je vprašani odgovoril, da po- ipred kratkim zopet ugotovilo več slu-kojnik nikdar ni hotel iti k spovedi čajev legarja. katere so povzročile ostn- Tudi trosijo nesramno laž. da je bila radnja beseda pokojnikova »porca ma-dona*. Vse te nesramnosti ovrže dejstvo da je umirajoči prejel zakrament sv. po-;lednjega olja in absolucijo. Po pravem 'orij za tuberkulozne. Doslej so dogra-ieni" štirje paviljoni, gradi pa se še veliko poslopje za administrativni oddelek. Te dni se razpiše natečaj za nadaljnje paviljone. Troški teh zgrarlb snašajo približno 80 milijonov dinarjev. To bo največji sanatorij za tuberkulozne na Balkanu ter bo imel prostora za 500 bolnikov. 4 Tujci v Dalmaciji. Kakor poročajo dalmatinski listi, so tujci letos že tolikem številu nagniili na to našo riviirro, da so vsi hoteli in privatna stanovanja že popolnoma zasedeni. ^Principov dom» v Grahovem iti župniku, ki je hotel z neeerkvenim 1 pogrebom ponižati kmetsko rodbino ! Tavčarjeve garde in patrijotično društvo - pa mu ni uspelo. * Mejniki za jugoslovansko-avstrijsko mejo. Kamnoseška tvrdka inž. Lenarčič je začela obmejni komisiji odpošiljati granitne mejnike za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo na Koroškem. Mejnik' so treh vrst.: veliki, srednji in mali. Srednji in mali nosijo napis SHS — Oe in zaporedno številko, veliki pa razen tesra še: St. Germain 10. sept. 1919. Mejniki so čedno izdelani. • Nevročljive poštne pošiljke se odslej ne bodo več objavile v »Uradnem listu* za Slovenijo, marveč v poštnem ^Službenem listu* in sicer v posebni prilogi. Razglas za mesec mare je že izšel in je pri vsakem poštnem uradu nabit cFTincsnoV uuiu» v ■ , ... RoUtni kraj Gavrila Principa, Graho- ▼ prostoru za stranke, na kar se obem- vo" v jngozaoadm Bosni, je začel ve-| stvo opozarja. ■L JJir, shira prispevke v svr-| * Stanovanje malega dt^vljana. \s,, ki se zanimajo za to aktualno vprašanje, naj nikar ne zamnde predavanja g. dr. Živka Lapajneta. ki se vrši danes ob osmih zvečer pri »Zlaiorogu* v Gosposki ulici. * «MIadost» v Mariboru. Danes ob pol 8. uri zvečer se bo vršil v Mariboru koncert hrv. akad. pev. društva »Mladost* iz Zagreba. Pevci se pripeljejo s popoldanskim osebnim vlakom in odpotujejo ponoči v Celje, kjer bo koncert v nedeljo. * Dobra sadna letina v Slov. Goricah. Iz Slov. Goric nam pišejo: Zaradi dolgotrajnega deževja smo se bali, dr ' sadna letina kljub lepemu cvetj slaba. Hvala Bogu, pa cvetje sedaj dobro na lito akcijo, da zbira prispevke v svrho zgradbe »Principovega doma*. Z nabiranjem se je pričelo dne 29. aprila, ob četrti obletnici Princi pove smrti. . * Himen. Poročila sta se g. Albin Hud-rak. uradnik Naroine banke in gospodična Marica Povalejeva. v Mariboru. 4 Smrtna kosa. V Kranju je umrla rdova šolskega ravnatelja ga. Amalija Pezdič, mati finančnega tajnika Ivana, vladnega koncipista Franca in davčnega ofieiala Cirila Pezdiča. V Ljubljani je umrla tiskarniška uslužbenka gdč. Angela Bitenčeva. • Poročno darilo ptujskega okraja h kraljevi poroki Iz Ptuja nam noročajo: Od 19. do 21. maja od 10. do 18. in od 16. do 18. ure je v »Društvenem domu* v Ptuju razstavljeno poročno darilo, ki 2» pokloni ptujski politični okraj Neg. — J —o-o . . . .. ge. se občinstvo in prodajalci omenjenih školjk opozarjajo, da je prodajanje ostrig absolutno prepovedano. * RazpušČena društva. Razpuščena so v Sloveniji društva: »Slovenski strelski krožek Podgolovec* v Ljubljani, »Jezdni in vožnji klub* v Ljubljani, tamburaško društvo <-Proletaree» v Mostah, Kranjska deželna gasilska zveza v Ljubljani ter Napredno politično in gospodarsko društvo v Kostanjevici — ker že več let ne delujejo in nimajo pogojev za pravni obstoj. * Junaška deklica. Na mestnem pokopališču v Nišu so pokopali te dni Dragico Iličevo iz Požarevca. Pred nekaterimi tedni je Dragica na nekem hribu pasla ovce. Kar se priklati iz gozda volk, ki je napade! deklico. Obgrizel jo je močno, vendar se je junaška deklica po strašnem boju ubranila volka in ga zadavila. Ugotovilo pa se ie, da je bil volk stekel. Nesrečno Dragico so prepeljali v Pasteurjev zavod v Nišu. kjer je te dni umrla vsled stekline. * Grozna rodbinska tragedija se je odigrala te dni v Belovaru na Hrvatskem. Mirko Abajar se je bil pred vojno oženil z Maruško. hčerko Ljudevita Ragen-hoferja. Do početka svetovne vojne je bfl zakon srečen. Ko pa je potem Abajar mora! na fronto in si je Ragenhofer z veriženjem pridobila lepo premoženje, pozabila je Maruška na svojega moža ter stopila v ljubavno razmerje z nekim mladim človekom. Ko se je Abajar vrnil iz vojne, prosil je svojo ženo, da ?e vrne Zagreb, devize: Berlin 23.50 — 24, i Bukarošt 46 — 48, Milan 357 — 360, i London 305 — 309, Newyork ček 68 — ' 68.50, Pariz 620 — 625, Praga 132 — ________________j 133, Curih 1310 — 1325, Dunaj 0.704 — Živinski sejem v Ljubljani (dne 17. j 0.71, Eudimpešta 8.65 - 8.90, Varšava t m.) je bil, kar se tiče konj in praši- ! 1.75 _ 1.90, valute: dolar 67 — 65, ce-čev, dobro obiskan. Prignalo se je: 313 j gke krcne 130, napoleoni 200. konj, 53 volov, 4" krav, 5 telet, 294 pra- ■ Banka za Primorje 168. šičkov za rejo. Kupčija s konji slaba, jrS- obrtna banka 62 — 64. ker so bile cene previsoke. Le nekaj ma- j Brodska banka 82.50 — 85. lega se je prodalo za Italijo. Goveje ži- 1 Hrvat, eskomptna banka 184 vine malo; ccne za prvovrstne vole 45 ! jadranska banka 400. — 50, II. vrste 35 — 40, stare krave | Jugoslovenska banka 109.50 30 — 35 K za kg žive teže. Prašički za j Ljub- kreditna banka 230 — rejo so bili v kratkem času vsi prodani | siavenska banka 120 — ki tub temu, da so bile cene za 6 — 8! praštediona tednov stare 900 — 1200. Sremski vinski trg. Vinogradi ------------ Fruški gori so precej dobro prezimih.; Srpska banka 177.50 — 179. Vsled slabega vremena je pomladno delo Eksploatacija drva 137 zaostalo in bo zato tudi trgatev pozna. ~ Izgledi so srednji, kakovost gotovo ne bo takšna kot v letih 1920. in 1921. Cene so čvrste, ker je večji del vina že razprodan. Bela vina od 10 odst. stanejo 22 — 24 K liter, bela fina (rizling, traminec in ružica) do 12 odstot. stanejo '5 — 28 K. Črna vina (burgundec in - 110. 235. 122-50. _________ 1165 — 1170. i Rečka pučka banka 115 — 117. Slov. eskomptna banka 170. Goranin 145. Narodna šumska industrija 131.50 — 1?-Našička industrija drva 117.50 — 120. Gutman 325 — 335. Slavonija 128 — 130 Union 700 — 720. Beograd, devize: Berlin 23.50, Bulo — «> .v. v,.,. ...» --------- dimpešta 8.70. Bukarešt 48.50. Rim 360, kadarska) 13. odst 28 — 30 K, vermut 1 London 300, Pariz 610, Newyork 6.'.a0 14 odst. 48 K, vino v steklenicah 0.7, _ 58.50, Praga 132.50, Curih 1310 — ... -r. CD V . _ . _ « . „ litra rizling in traminec 50 — 58 K, ko-movica 30 odst. 55 — 58 K. Stari Bečej, 18. maja. (lito.) Dovozi slabi, povpraševanje narašča. Pšenica se trži po 1520 — 1530 K, koruza 1100 — 1130 K, oves 1120 — 1140 K. Tendenca prijazna. Novi Sad, 17. maia. (Produktna borza). Pšenica baška odnosno sreniska (78 kg z 2 odst. primesi), ponudba 380: ječmen baški (63 — 64 kg), ponudba 305; oves baški odnosno sremski, ponudba 290; koruza, ab Novi Sad, zaključena 1340. Dunaj 0.71. Dunaj: Zagreb 35.67 — 35.73. Beograd 142.38 — 142.62. Berlin 33.45 — 33.55, Budimpešta 12,35% — 12.45V, London 446.75 — 447.25, Milan 513.70 — 514.30, Newvork 9999.94 — 10.006. Pariz 911.50 - 912.50, Praga 191.40 — 191 6" Sofiia 74.95 — 75.05. Varšava •>38 — 2 42, Curih 1918.75 — 1921.25. valute: dolarji 9931.50 - 9943.50. levi 7374 _ 74.55, ti. marke 33.70 — 33.80, iunti 443.75 — 444.25. lire 509.70 — 510.30, dinarji 142.28 - 142.52, poljske zopei k njemu, a ona o tem ni hotela ničesar slišati in je sklenila, da prestopi k islamu in postane žena svojega »prijatelja*. V Ragenhoferjevi hiši priredili so povodom MaruŠkinega prestopa k islamu veliko veselico. Abajar ni bil povabljen. a prišel je na veselico tudi on. S sekiro je ubil svojega tasta Ragenho-ferjr. a nezvesto ženo je vrgel v vodnjak. v katerem je utonila. Abajar «e ie stavlja in se obeta bogata letina. Tudi . vinogradi doV-ro uspeva,jo, le trta je za- nato sam prijavil sodiscu. radi deževja nekoliko zaostala v rasti. I LUIUi.fl, t^v.j ---- ----------C11V..JV, VH11M.J« ----- 270; koruza ab ladja Brod, ponudba J marke 2.38 — 2.42, leji 68.54 — 68.56, 28? 50; moka št. 0 (baza) ponudba 530;, švjc_ franki 1908.75 — 1911.25, čsl. kro-. . „ ine 15 _ 191.35, maož. krone 12.42 — 12.42. Praga devize: Berlin 17.40 — lf.80, Curih 1002 - 1006, Milan 269.50 -?71 50 Pariz 476 — 478. London 232.e? _ 934.62, Newyork 52.10 — 52.70. Beograd 75.05 — 76.05, Sofija 38.85 — 39.65, Varšava 1.18% — 1.38%. Bodimpcš? 6.32% — 6.62%. valute: n. marke 17.4 t _ 17.80, švic. franki 997 — 1001. liri 266.50 — 268jO, irancoski franki 473 — 475, funti 231.62 — 232.62, dolarji 51.95 — 52.65, dinarji 75.05 — 76.05, levi 37.0» — 38.40, poliske marke 1.18% — 1.38%, madž. krone 6.32% — 6.62% Curih: Berlin 1.75. Newyork 5.2-", London 2322, Pariz 47.35, Milan 26.70. Praga 9.97, Budimpešta 0.66, Zagrei 1.87, Varšava 0.13. Dunaj 0.055, avstrii-krone 0.055, Sofija 3.92. Berlin* Italiia 1523.05 — 1526.9?, 1324.80 — 1328.20, Newyork svinjska mast, baška postaja, netto, za ključena 2188. Tendenca nestalna. — Dogovor med italijanskimi avstrijskimi !n jugoslovanskimi bankami. »Neue Freie Presse* prinaša sledečo vest: »Iz Trsta nam poročajo: Rimski list «L'Ita-lia* objavlja, da so se zaključila pogajanja, ki so se že več mesecev vršila v Genovi med italijanskimi, avstrijskimi in jugoslovanskimi bankami. Vodil je po-gajanja beneški poslanec Sandroni, ki je Nastopal skupino bank iz Lomb&rdije, Benečije in Emilije. Po tem dogovoru ti je Italija zagotovila v Jugoslaviji in »a Dunaju tesno zvezo z jugoslovanskimi in avstrijskimi kreditnimi zavodi. — Koliko je na vesti resnice, nam ta trenutek ni znano. a Zamena kronskih novčanic v tretji conL Iz Splita poročajo: Glavna komisi- _____ ia za zameno kronskih novčanic je sta- j London ----- . ^ _ vila finančnemu ministrstvu predlog, da ; 296.10 - 296.88, Panz^269L60^- 2698.40, se v slučaju skorajšnje evakuacije tretje cone novčanice najvišjih serij ne zamenjajo, nego da se brez odškodnine odvzamejo lastnikom. Ta predlo? finančno ministrstvo spreieK ker je znano, Švica 5682.85 — 5697.15, D trna i 3.03 3.07, Praga 572.25 — 573.75, Budimpešti 37 — 37.10. Buksrešt 201, Zagreb 4'"% Sofiia 224.45 — 225.05. Objave j * Sprejemanje novincev v finančno i kontrolo. K«r bo obmejno službo, ki jo i sedaj vrši grasRČna trnpa, zopet prevze- j ls finančna kontrola, se bo sprejelo v j službo večje število pripravnikov, financ- j ne kontrole. Prošnje je vlagati do 15. itmiia 1922 pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, ki 1» te dni objavljen v - Uradnem listo -. * Za Sokola 1. se je ob priliki sodo-ranja brata Ivan Zupančiča nabralo 1150 kroti. Ob isti priliki je zbralo br. omizje železniških uradnikov 1000 K in darovalo društvu za zgradbo Sokola 1. Bratska hvala vsem darovalcem. * Iz Kamnika. Albinca Koželj otvori t nedeljo 21. t. m. nanovo preurejeno kavarno in restavracijo v prostorih Čitalnice v Kamniku. * Einsteinova teorija. Društvo «Soča» v Liubliani opozarja svoje člane in vse priiatclje društva cSoča», da predava danes v soboto dne 20. t. m. ob pol 9. viri zvečer v prostorih hotela L!oyd go--sod prof. dr. Cadež o Einsteinovi teoriji. Po predavanju poje ZJ2. Ker^bo predavanje zelo zanimivo in podučilo, vabi k obilni udeležbi odbor. * Poštno ravnateljstvo v Ljubljani bo na- javni dražbi dne 12. junija t. 1. ob 9. uri prodalo škartne spremni«, ki imajo vei«ko filateJistično vrednost radi prvih jugoslovanskih znamk. Vmes so znamke od prevrata pa do meseca maja 1. 1920, ki predstavljajo celi razvoj znamk, katere je natisnilo tukajšnje ravnateljstvo. Interesenti so vabljeni, da s- udck::c dražbe. * Mesto Kranj za «Dom kraljice MarijeMeščani mesta Kranj so darovali za Dečji ia materinski dom 15.000 K, veleindnstriialec g. Vinko Majdič 10.000 K, mestna občina 10.000 K in članice Kola jugosJoranskih sester, podružnica Kranj 10.000 K, skupaj 45.000 K. Čast in slava vrlim Kranjčanom in naj bi našli obHo posnemovalcev! * Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Vsi hišni posestniki ljubljanski in okoliški, naj si bodo člani ali nečlani našega društva, se ponovno opozarjajo, da se zanesljivo udeleže našega jččiaega zbora in obenem shoda, ki se vrši to nedeljo ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Pričakujemo, da ne bo nihče izostal, in da pridejo vsi do zadnjega. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo, opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 24. maja t. 1. ob 20. uri V veliki dvorani Mestnega doma. * Na izrednem občnem zboru P. D. J. A. dne 17. maja 1922. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Jeršič Mirko, iur.; podpredsednik Zorič Krešimir, the-olog; I. tajnik Stanovnik Aleš, inr.; II. tajnik Radšel Franc, med.; blagairok Birlc Prance. tehnik; na£ menze Graie- nauer Zdravko, tehnik; nač. bote. blagajne Hočevar Mirko, iur.: nač. doma Bednavik R-do, fil. in odbornik brez mandata: Preniru Vlado, med. * Mednarodna razsteva psov v LJubljani. Pokrajinska oprava jc dovolila na prošnjo Kluba ljubiteljev ptičarjev, da smejo na razstavo tudi psi iz onih kra-iev Slovenije, za katere je odrejen kon-tumac. Lastniki takih psov se morajo izkazati pri pristojnem političnem okrajnem oblastvu s potrdilnico razstavnega vodstva, da so psi prijavljeni k razstavi. Taki psi morajo na razstavo z nagobčnikom. i; IZJAVA. Današnji Slovenec nadaljuje z napadi na moio osebo. Na očitke glede mojega nastopa na občnem zboru P. D. J. A. ne bom tukaj odgovarjal, ker nočem posegati v naprej v posle, katere ima v te) zadevi izvršiti »kompetentni foruma, pred katerega stopim s čisto vestjo. Kar se pa tiče podlih očitkov, »da je bil strahopetni Galzigna celo gimnazijo zagrizen Taljan. bo imel nesramni ob-rekovaleč priliko, da rcsnico te svoje trditve, katera je zame najhujša razžalitev, tudi dokaže. Izjavljam le, da sem bil že kot 12 letni gimnazijec o priliki atentata na Čuvaja v Zadru radi proti-avstrijskih in vsklikov na Srbijo ter vsled razžaljenja avstrijskega veličanstva odpeljan na policijo in tam zadr- žan. ravnotako tudi radi mene moja mati, sestra in oče. Tedaj je služboval na policijskem ravnateljstvu v Zadru sedanji ravnatelj policije v Ljubljani g. dr. Ouštin. O veliki noči 1914 sem bil vsied spopada z Italijani o priliki prihoda italijanskega nogometnega društva «Ca!-cio di Spalato* v Zader odpeljan na policijo, ker sem se tega spopada udeležil. Ker sem sc udeležil parastosa za prof. Skerličcm vkljub prepovedi šolskega ravnateljstva, sem dobil vsled policijske ovatdbe obenem s sedmimi drugimi dijaki "Consilium abeundi». Ob prihodu Italijanov v Zader sem bil od italijanske dru-l-.ali napaden, obenem s svojo sestro aretiran in Izgnan iz Zadra, mojega rojstnega kraja, z rodbino vred ter se preselil v Spirt. To so takta. Namigovanje na moje italijanstvo radi mojega imena jc naj-milejšo povedano, podlo. Ker mi je na tem. da moje jugoslovensko poštenje ostane čisto, poživljam vse dalmatinske in druge dijake, da mi dokažejo kar sc o meni trdi in izjavljam na svojo čast, da v trenutku, kakor hitro se mi glede inoje naciionalnc preteklosti k|j nečastnega dokaže, zapustim tekom t^eh dni Ljubljano in se umaknem popolnoma iz javnega življenja. Ljubljana, 19. maja. Vladimir Galzigna. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Pri žrebanju srečk državne razredne loterije so bile dne 16. maja v petem razredu tretjega kola izžrebane z večjim dobitkom naslednje srečke: št. $621 z dobitkom 4000 Din. št. 9177 2000 Din, št. 10.026 1000 Din. št. 11.448 1000 Din, št. št. št. 'št. št. 14.964 št. 18.000 12.251 1000 Din, št. 12.436 1000 Dir, 12.555 1000 Din, št. 12.777 1000 Din. št. 14.352 4000 Din, št. 14.777 1000 Dir, 1000 Din, št. 17.951 4000 Din, 1000 Din, št 19.505 1000 Din, 23.928 4000 Din, št 24.495 2000 Din, 26.466 2000 Din. št. 29.752 2000 Din, 13-573 1000 Din. 14.522 10.000 Din. št. 30.995 2000 Din, št 34.914 1000 Din, št. 36.750 4000 Din, št 39.058 1000 Din, št 42.525 20.000 Din, ?t. 44.730 2000 Dir, št. 46.549 1000 Din, št. 46.680 150.000 D, št. 46.862 1000 Din, št. 47.545 4000 Dic, št. 4S.379 2000 Din, št. 51.256 2000 Din, št. 56.117 1000 Din. št 57.258 4000 Din, 58.190 1000 Din, 64.974 4000 Din, Odgovorni urednik Fr. Brozovie. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra«. št št. št. št. št. št. št. št 82.982 2000 Din, št S6J29 20.000 Din št. 90.405 2000 Din št. 58.817 1000 Din, št. 68.871 4000 Din, 70.675 2000 Din, št. 70.043 1000 Dir., 71.788 2000 Din. št. 74.068 2000 Din, 78.147 1000 Din, št. S0.063 2000 Din, 80.143 2000 Din, št. 80.993 1000 Dir;, S2.187 4000 Din, št. 82.822 2000 Din, št. S5.141 2000 Din, št. 88.842 2000 Din, št 91.664 4000 Din, št. 93.063 1000 Din, št 95.490 1000 Din in št. 97.011 2000 Din. ¥r»emensko poročilo Ljubl&sa, 19. maja 1922. Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Be&grad Dunaj . Praga . Inomost. ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7700 768-4 769-7 765-6 765-9 766-3 Zračna temperatura 13-6 21-8 17-8 23-0 180 140 Veter 86». Tzh brezvetra jug. vzh. brezvetra zapad Oblačno 0—10 dež več jasno več obl. jasno več obl. Padavine 140 ( 5-0 v' Ljubljani barometer višji, temper. normalna. Solaee vzhaja ob 4-20, zahaja ob 19-33. Pripravne stavbne parcele » tovarniško podjetje, tik državnega | - celine ^rfHj^dAtf« kolodvora, se proaajo. jšajemu plačila. Najskrajnejše ponudbe een Teč se poizve: Poštni predal stev. 3, j franko vagon pod ,,£. W.K na'upravo Ljubljana. 1494 j _»Jntra>._1506 Kupim mtfm podboje (stebre) prvovrstno kvalificiranega, izvežbanega v otranjn za železo-betonske konstruk-1 cije, sprejme takoj „SLOGRAD", d. d.v tehnična pisarna v tovarni Kerštč, Spodnja Šiška. 1493 Trgovino | obstoječe iz dveh sob s pri-j tiklinami, v sredini mesta, »u Si '»"-zs.ms •teaals de 20 M Dtn. 3*—, vmMi n»dil|»!lh 6 bMedl 1 Dtn. — Trgonkl ogl«»l, J^ - Marija Razingerjeva, Tondka Grajsarjeva, Fani Svetičeva, sestre. - Jdp Golob, brat. — Vnuki. Transjugoit Dobavila Velika železna peč iz močne pločevine, teža 3C0 kilogramov, za doge in druge ! vrste dele lesa sušiti (sušil- Ižže »« kompanjon niča), pripravna za večjega i ^ mešano trgovino v pro-obrtnika i. t. d., je napro aj. j metnem trgu na deželi, kjer Natančnejša pojasnila daje 1 je pripravljena hiša ualašč trg.FraneVinkšelj v Gradacu,: trgovino, ali se pa odda Eelokrajina. 1300 j cela hiša v caiem. Kje in —----- pogoie rove Leskovšek v Sorska trava 1427 ' Kozjem. 1497 za madraee v vsaki množini i at dobi najceneje pri Sever ; t Komp, Ljubljana, Vol- I fova ulica 12. Kdo posodi 1500 na račan na bukova drva iu __1 oglja 50 tisoč kron ? „ ..." ,.m| Pismene ponudbe blagovolijo Motoclkel lood : ge vpoalati na npravo »Jutra > znamke F. U., 4 eyl. 4 K. s. j do 1. junija t. 1. pod »M. F. se proda. F. Smol, Giince 6. { 86». Priporočane „]užro ■ Kdor^rkJ^^ l^jfi EKSPORTI ^^ EKSPORT! I Kdor hoče kaj kupiti | „ , , , . v..« ■ f Kdor išče službe itd. M^MM SlliSlSil HIB ht Sv. Andraž v Halozah, želez, postaja Ptuj priporoča svojo bogato zalogo namiznega, kakor sortiranega vina, iz baloških in ljutomerskih goric, posebno pa garantirano pristna mašna vina Solidna dobava po ugodnih cenah. V sredini vinogradov. Cene brezkonkurenčne. 1458 ZAGREB, Mažuraničev trg 3 Telefon broj 27—60 Brzojavi: TraMjuge Filijala: Beograd,^ Reljina nI. 2. Ispostave : Osijek, Široka ulica 8, Subotica kod Piukovic i drug i Skoplje == aajjeftinije traverse, ieljezo, eksere vapno, cement, gips, trstiKu, drot, daske i sav gradjevna materiial 1344 Mesnega oddelka „Gospo-darske zveze" v Ljubljani j v ploščah po 11 kg* Dnevna produkcija 2000 kg. Plošča ledu Din 13-. Večjim naročnikom dostavljamo led vsako jutro na dom.