Leto V., štev. 95 poStnIna pavSaltrana. Uubflana, sobota, 19. aprila 1924 Današnja štev. 3 Din lzh"|a ob 4 zlutra). Stane mesečno 20-— Din za niozem8tvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifu. . Uredništvo: \ Miklošičeva cesta it. 16/1 Telefon It, 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telef. St 38. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. t. Cel|e, Aleksandrova o. Račun pri poštn. čekor. zavodu štev. 11.812, Ljubljana, 18. aprila. Z ustanovitvijo lastne nacijonalne demokratične države smo se Jugosloveni osvobodili na zunaj, nismo se pa še osvobodili notranjo, duševno. Naše politične pravice so preko noči zrasle, a v isti meri ni zrasla tudi naša politična Izobrazba. Zlasti Slovenci, ki so nas vzgajali pod Avstro - Ogrsko le za slepe ln verne podanike s pravicami ljudi tretjega ali četrtega razreda, nismo imeli samostojno državnopolitične izobrazbe. Brez nas so na cesarskem Dunaju vladali državo Nemci, visoko plemstvo, birokracija in višji klerus, doma pa smo bili izročeni na milost in nemilost zarobljeni in enostranski, zato pa tem bolj fanatični duhovščini. Brczdvomno jo politična nezrelost firokili mas, zlasti tudi slovenskih in hrvatskih, mnogo kriva težav današnjega časa. Ro varen je proti lastni državi, vratolomni boj z državnopravni-mi gesli, podpihovanje ljudstva z demagogijo, nastop povojnih političnih verižnikov, pomanjkanje razsodnosti kaj je politično mogoče in kaj ne, pre-aapote zahteve napram državi, s katerimi pa ni v nikakem razmerju pri pravljenost, zanje tudi kaj žrtvovati, politična brezbrižnost ln mlnčnost, vsi ti in drugi pojavi nikokor niso dokazi politične zrelosti. Ako pogledamo naše občinske uprave, ne izvzemši ljubljansko, vidimo, da, niti za lokalno avtonomijo nimamo še dovolj javnih delavcev. ki bi bili dorasli svojim nalo-nm. Še težje jih ho dobiti za javno delo v višjih samoupravnih odinlcali, v srezih, v oblastih. S tega vidika moramo presojati tudi razmere v našem parlamentu. Živimo v zelo važni prehodni dobi. Mnogi se ne moreio užjvo-ti v nove razmere in marsikomu šc ved no uhajajo misli v stare predvojne čase. Nekdanje negativne mentalitete sc, zlasti starejša generacija, le s težavo otresa. Toda nov rod vstaja in ta bo moral dati naši novi državi notra njo moč. V svobodni domovini se mnr.i roditi tudi notrnnki svobod n-,,*^, rodu. Z vsakim tvvšim nvstri'skim podanikom umne del preteklosti. ki nas še sedaj tlači, z vsakim novoroi"nč-kom se rodi ju tresloverski državljan, ki rp bo «podanik», pač pa zaveden, svo!ih pravic in «vo:ih dolžnosti se zavedajoči član in organ drža ve. 7ato na le naš trla vi nrobVm n r o-li 1 e m v z cr o j e za državo in za javno delo. Srečnejša bodočnost Jii?os1ovon ov mogočna Jn/?oslsvHa fr- da ustvariti le na t"mei-'n politične izobrazbe vseh državljanov. Lo , neraz'tmpv.1" io ii pomanjkanje d r'si vi lan ske "a' čn ta in n •-dostatok pozitivne'no'iti,k" nstva.ria je. sove med državo in držsvlianl. emo-roči raz.Vko med vladajočimi in vla-ttorimi. Politično znanje je predpono! pravilnega in uspešne-?a nolitičnera udeistvovan;a. «Mi smo država, mi smo narod!« Ta lepa in resnična beseda moro dobiti svojo stvarno, plodno vsebino le. fm io ti «mi» zavedni državljani. W!e. ki imajo t««tne poglede nele na državi lanske pravico, marveč tudi na državljanske dolžnosti, patrijot.i. katerih patriotizem re izvira iz "teme. nezavednosti in servilnosti, marveč iz samostojnega preudarka in iz vteme-lj('-nega prepričan\i. Le rlober državljan zna podrediti lastne interese skupnim narodnim, katerih' pospeševanje je glavni namen države. Sto i'm o na metniWtl starerra i.n no-rocln. Dolžni smo on:m, iz katerih krvi in muk se jo rodila Jugoslavija, dolžni smo svo;i časti in svojemu ponoru, dolžni zanamcem, storiti vin, '!•) pride čim preje r.i vi rod do veljave 'n zmago. Vse našo delo mora biti posvečeno ustvarjanju predpogojev za svoboden razvoi spečih pozitivnih sil, «i oočtvajo skrite v na?cm Ijiviitvn. Kakor narava spomladi zabrepeni pO solnčnem sijaju in nierovi toolotl, jft požone sok in se razvije brstje in "sije, tako želian jo dines naš mlajši r<s!ovonski državljan. P»mo neka! "f ra teden podeljujte ljudstvu vsaj tH-ai tega, kar veste in znate »a m i' fo cole generacije ho s tem posnešen tiise-lnl razvoj našega naroda. Le v liram r,mem poliudnem udeistvovaaiu Po poročilu ekspertov DAWES V RIMU. - MUSSOLINI PROTI POINCAREJU. Pariz, 18. aprila, h. General Davoe je 1 P -uhrja ln misli, da so lao to tudi te- Velikonočni politični mir BREZPREDMETNE KOMBINACIJE O KONCENTRACIJSKI VLADI. -VOLILNA VLADA EDINI IZHOD. - PO VR ATEK KRALJA V NEDELJO. — POSLANIK BALUGDŽIČ POZVAN NA POSVETE. ___________ _ Beograd, 18. aprila r. Izvestnemu delu1 so v zadnjem času pojavljale po opozici-' žal obveznost Nemcev, da morajo popra- Pariz, 18. aprila, j. Kakor doznava jonnihem časopisju. vili opustošenja, ki so jih zakrivili, ko so vosti« objavljajo nastopno karakteristič no izjavo Nastasa Petroviča: «V zad> njih dneh so sc v mnogih beograjskih listih objavljale beležke o meni in o mojem političnem kretanju, o nekakšnih sestankih in razgovorih s politiki o nc< kakašnih mojih ohetanjih. Izjavljam, da to kar sc nahaja v teh beležkah nc od> jjovarja rcsnici. Vse moje kretanje bo javno in odkrito, ako bo potrebno in vse svoje izjave bom podal javnosti s svojim podpisom, ako jih bom dajal.« NEZADOVOLJSTVO OPOZICIJO. NALNEGA BLOKA Z RADIČEM. Beograd, 18, aprila, p. Nocojšnje bco> grajske »Novosti® objavljajo iajnvo, da NEMŠKI NACIJONALCI PROTI PREDLOGOM. javljajo, da bo ostalo 100 milijonov dolar-j Berilo, 18. aprila, j. Poslanec dr. Helf< jfv, ki ro jih pripravilo ameriške banke ferich sc peča danes v vcijih nemških zn podporo francoskega franka, še na na- |jStih s poročilom strokovnjakov, ki fta daljnjo razpolago Bitnque de France. ' označuje kot drugi Versailles. Poleg tc« Rini, 18. aprila, s. Razgovori Mussoli-nija z generalom Davvesom in italijanskimi strokovnjaki so privedli do tega. ga prcdhnciva nemški vladi, da je po« ročilo objavila v takem izvlečku, da je vsaka kritika o tem premalo ostra. Na Ia od 18. do 20. ure zvečer ter ie bila posvečena resornim vprašan lom. Najprej ja vlada ra-pravl;a'a o izboljšanju cest, ki uredba. Nato jo ministrski svet razpravljal o politični situaciji, v kateri se dane« ni zgodilo absofctno ničesar novega, spajajo Srbijo s Čmo goro, posebno p.a ] Beograd, 18. aprila.' p. V izpremembah, v sme-i Beograd - Jadransko morje, p; o- ! katere so se sprejelo v uredbi o uradni-ko Kratiiievca, Raške Mitrovlco itd. Za ' Skih dragin'sklh dokladah, so kot posled- t.a popravila je v p.roračun določfcn krc- |0ji člen uredbe nahaja določilo, da se bo ' majem. 30 deloma resnična, doloma fan It 700 milijonov Din. Nato je poročal j-i.i-j — -.1 finančni minister, da sta v Bolgarski žo da je Mussolini naenkrat premeni! svoje to kritikuic posamezne točke poročila mnenje in zavzel oii \ dno stališče proti in izvaja, da jc matcrijclna obremenitev Poincareju. l'o uradni ugotovitvi se sma-; Nemčije, ki jo ji nalagajo strokovnjaki, !ra poročilo strokovnjakov za skladno z veliko previsoka, in navaja pri tem po< italijanskim stališčem i 1 so zahteva sko-, ročilo ameriške institucije «Econom», ki rajšnja praktična izvedba predlogov. Mus-1 je izračunila plačilno možnost razdejano solini osebno bo nastopil za izpraznitev' Nemčije na 15.400 milij. zlatih mark, Sovjeti proti Poljski in Rumuniji UKRAJINSKA RESOLUCIJA PROTI POLJSKI IN RUMUNSKl NOTRANJI POLITIKI. Moskva, 18. aprila, h. Na seji ukr.i« I London, 18. aprila, s. «Exchangc Te« jinskega ccntra'ncga izvršilnega odbora I lcgraplm poroča, da sc bo vršila tekom v Harkovu je bilo stavljeno predsedstvu poletja v Haagu konfercnca francoskih, vprašanje o preganjanju ukrajinskih 1 ameriških in ruskih industrijalcev, ki' st manjšin v Galiciji in Bcsarabiji. Debato . bo pečala z oficijclnim priznanjem sov, so sc udeležili tudi člani moskovskega [ jetskih republik. Konferenca se bo vr« izvršilnega odbora in pooblaščenec l|ud« skega komisarijata za zunanje zadeve. Koncem seje je bila sklenjena resolucl« I«, ki povdarja, da sovjetska Ukrajina ne bo brezdelno gledala trpljenja svojih sinov na Poljskem in v Romuniji, vsled česar naproša sovjetsko vlado, da pod« vzame potrebne korake. šila sarno tedaj, če bodo sedanja angle« ško>ruska pogajanja privedla do zado« voljivega rezultata. POVRATEK TROCKEGA. Moskva, 18. aprila, s. Danes se je vrnil Trocki iz svojega dopusta v Mo« skvo. Pregrnpacija ital. vlade Izid šahovskega turnirja Rim, 18. aprila. Poročila o pregrupaciji y NcW~Yorkll kabineta, ki naj bi so izvršila pred sestankom novo zbornico to jo pred 21. Xew-York, 18. aprila, j. Zadnja (22.) runda mednarodnega šahovskega turnirja Jo prinesla še celo vrsto krasnih iger. vprašanje dravinjskih doklad za čas od j tastična. Verjetno bo sledeče spremembe. . 1. oktobra 1023. do 1. maji 102».. katoro jKolonijalno ministrstvo in komisarijat za 1 Edina neodločen« igra je bila odigrana naloženi dve lr,d'i kvuze. kl nam io da- so uradniki že sprejoli, reSilo s posebno Je Boliarska kot reparacijo tor da rta uredbo. V tem oziru je nocoj izjafil fi-še lo dvo hd;i določili za Dalmacijo. Do- nanfini minister Vaše nu dopisniku, da je slej smn dobili skupaj 480 vagonov ko- glavno, da uradniki dobiio 1. maja svo-ruze, od katero jo dobila 800 vaconov , je nove plače, drugo pa so bo uredilo monopolska uprava, da jo odda kot pre- naknadno. Kar se tičo invalidskega vpr.v du'em sadizem tobaka. En del kottize šanja, .so nanaja kakor znano v finanč-se bo porabil za prebrano pasivnih kr.v nem zakonu klavzula, ki pooblašča vla-icv. Daljo jo Tnančni minister poročal o do, da moro pred sprejetem invalirUke-izp-emembah. ki so se prejelo v nredbi ga zakona z uredbo regulirati invalidske o dravinjskih dokladah držarnim uradni- pokojnine ? skladu z invalids' im zako-kom. Upokojenci ter njihove rodbino, , l.om tor bo vlada o tem izdala uredbo. Prijateljski sporazum med Rumunijo iis ? RUMUNSKl ODNOŠVJI DO JAPONSKE IN ITALIJE Sofija, 18. aprila, j. Jutranji listi prlna- ! pis, ki se bo najbrž« za nekaj časa za-šalo iz Eukarešte, da je bil med Rumu- . vlekel. 'nljo in Bolgarijo sklenjen sporazum gle- ' Pcgodba med. italijanskimi npniki in ge ursditvs rr.edsebojr ih obmejnih vpra-. rumunsklmi dolžniki glodo privatnih dol ma igov jc prepisana. Listi zatrjujejo, da st far| la drurlb, me.d obema državama vi- gov je prepisana. Listi zatrjujejo, da so sečili vprašan". Sestavljeni sta Mil dve j bodo tudi gleda ureditve vprašanja zakladnic .skoraj pričela pogajanja. Gospodarski svet je sklenil dovoliti iz- j mešat i-komisiji, kl se bocii sistajaf) me Uečno In pripravili ukrepi, ki so potreh- izseljeništvo sc priklopi zunanjemu mini strstvn. Dosedanji kolonialni minister Federzoni bo najbržo izvolji;n za predsednika zbornico, generalni komisar za izseljenih vo pa za. senatorja. Zrakoplov-stvo dobi samostojno ministrstvo. Zelo verjeten je tudi odston vojnega ministra generala Diaza. Finančno in gospodarsko ministrstvo fe združita. Mussolini bo brez j dvoma obdržal notranji in zunanji port felj. Finzi bo imenovan za ministra zra koplovstva. Vodja fašistov v zbornici pn stane sedanji generalni tajnik v notra njem. ministrstvu Michclc Bianchi. Madžarski sanacijski zakon sprejet Budimpešta, 18. aprila, s. Danes ob pol 1. uri por.oči je bila, otvorjena petkoma seja narodno skupščino, na kateri jo bil sanacijski zakon v treti»m čitanju sprejet. Nato se je hiša od godila med glasnimi ovacijami ministrskemu predsedniku Bethlenu za nedoločen čaj. nl proti roparskim vpadem In tihotapskim poskusom. Prvi sestanek teh komisij so bo vršil neposredno po Veliki noči. V bolgarskih krogih si obe.tajo od prijateljskega sporazuma, naibdljši vpliv n.a stabilizacijo razmer na Balkanu. Pred krizo v Božanji Sofija, 18. .-.prilo. s. Kakor poročajo, je pričakovati v najkrajšem 4a«u zopet; voz blaga, usnja in čevljev, kakor tudi uvoz. surovega olja. Bukarešta, 18. aprila, s. Rumunsko no-vinstvo zelo rezervirano Komentira vesti o francosko - rumunski zvozi in iz-I nc rekonstrukcije vlade Cankov. Govori raža, mnenjo, da bo trajalo 9o precej ča- j se o tem. da bodo notranji minister Bukarešta, 18. aprila, h. Japonsko po-! na, predno bo zvezna pogodba perfoktu- general Rusov, prosvetni minister Mo. slaništvo demantira, vesti o sklepu rii- irana, Kovine naglafaio, da Rumunija to lov in eventualno tudi zunanji minister mursko - i-ponsko zvezo ali vojaško po- zvezo , nujno potrebuje, ker so so ostali (Kalov izstopili iz vlf.de. Ni izključeno, godbe. Glede francosko - rumunsko zve- člani Malo antante izkazali napram Hu- da bo sploh dcmisionlral -ves Cankov ze šo niso prispelo nove vesli. Dobro in- muniji nezanesljivi, kar sa je dalo ngo- j kabinet in sestava nove vlade poverjena formirani krogi zatriuie^o, da » pogodba toviti na. zadnji rusko - rumunski konte- demokratu Ljapčcvu. skoraj gotoca in čaka samo ša na pod- rencl na Dunaju. Sofija, 18. aprila, j. Zasedanje sobra- nja jc bilo podaljšano do pričetka Ju« nija, ker rešitev rednega hudžeta do src> de maja ni hila izvedljiva. Ministrski UBIT ORJUNAŠ. Bcetrrad, 18. aprila, p. Kakor poročajo iz Tovariševa pri Pnlanki v Rački, so Srnaovci ubili predsednika Orjune Dušana Rsdojčiča. ODOODENA LIKVIDACIJA ODDELKOV ZA TRGOVINO LN INDUSTRIJO. Beograd, 18. aprila, p. Trgovinski minister dr. Krlzman jc danes izdal odlok, da se rok za izvršitev likvidacije pokrajinskih dclcKacij za trgovino in industrijo v Zagrebu, LJubljani, Splitu in Sarajevu podaljša do nadaljnc odredbe. med Aljehinom in TartakowerJem. Zmagali pn so: dr. Lasker nad Marshallom v 44. potezah, ".1 rorzv nnd Yntcsom v 38. pt'ezah, Reli nnd Janovskl v 33. potezah in Capablanca nad Bogoljubovom v 68. potezah. Zmagovalec turnirja Je ost.al, kakor j« bilo gotovo žo v predzadnjem kolu, doktor Emannel Lasker, ki jc dosegel 16 I- -. Nato slede: Capablanca s 14 in pol, Aljehin s 12, Marshall s U in pol, Reti z 10 ' pol, Bogoljubov z 9 in pol, Maro-c-y z 9 in pol. Tnrtakovvcr s osem in pol, V ' •• s 7, Edvard Lasker s 6 iu pol in Jano\vski s 5 točkami. Nogomet na Olimpijadi Jugoslavija Igra z Umguavem. Pariz, 18. aprila. J. Olimpijski odbor ic z žrebom določil vrstni red nogometnih tekem ob priliki olimpijskih liter v Parizu. Pne 25. maja sc vrše prve tekme, In siccr med Španijo in Italijo, Češkoslovaško in Turčijo, Švicarsko In Ll-tavsko in Ameriko ter Estlanlsko. V pon dcljck, dne 20. sc vršijo boji med Madžarsko In Poljsko, Jugoslavijo in Ura-guaycm in Portugasko ter Švedsko. UKonocno „, ZUNANJEPOLITIČNE VESTI. Beograd, 18. aprila, p. Kakor doznava svet jc bil pooblaščen izdelati dvome vaš dopisnik se je me-d našo in rumunsko sečni provizoiij. vlado dosegel sporazum, da se sestavi naJo napredno Inteligence je podano jamstvo za rešitev najnujnejšega in največjega našega nacijonalnega problema: državljanske vzgoje in Izobrazbe, posebna mešana komiidjn, ki bo pregledala škodo, katero po povzročili Rumuni nnšemu prebiv-'stvu pri evakuaciji Mo-doša in Pardanja. V kratkem prideta v Beograd, da poročata vladi, naša poslanika v Berlinu Bnliigdiič in v Parizu Spnlajkovič. TURŠKA GROZODEJSTVA V MALI AZIJI. Pariz, 18. aprila, s. Iz Bajruta poročajo, da Turki šc vedno Izganjajo kristjane iz Sirija. Iz pokrajine Urfa jc prispelo od 5. februarja dnlje 2658 kristjanov Iz Sirije. Bcgunci sc nahajajo v pomilovanja vrednem stanju. Rešimo sokolsM Tabor! DEFINITIVNI IZiD GRŠKEGA PLEBISCITA. Ateno, 18. aprila, j. Kciičnovcljavnl izid ljudskega glasovanja ic dal sledeče številke 755.748 za ln 321.391 glasov pro tf republiki. LABURISTI SE PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE. Pari:, 18. aprila, j. «L' Ocuore« poro> ča iz Londona, da je delavska stranka razvila žc živahno delovanje za hodoče volitve. Bivši ministrski predsednik Llovd George bo postavljen za kandi. dnta nasproti Olivcrju Baldwinu, kl sc je priklopil delavski stranki. Kupujte olimpijske srečke Današnja številka Jutra obsega 24 stiaiii. Vložite posamezna liste, da dnbite pravilni vrstni red strani in bo številka tvorila harmonično celoto. \z vsebine opozarjamo zlasti na sledeče sestavke: Svctozar Pribičevič o svoji politiki str. 2. Sovjetski dokumenti o Radlču, str. 2. Proglas Samosi. demokratskega kluba, str. 5. Dr. Žerjav: Državna fronta, str. 5. Dr. Grisogono, minister pravde: Z odprtimi kartami, str. 6. Nekaj reprezentantev naSega dela z 9 slikami, str. 7. Zabavna priloga za odrasle, str. Mladinska priloga, str. 11. Sr/kolstvo, str. 12. Rektor dr. Kidrič o ljubljanski iinl-vorzi, str. 13. Dr. PiVko: Šifrirana pisma, str. H Spartnl veslnik s slikami z nedeljske športne manifestacije, str. 17. Stoletnica lorda Byrona, str. 17. Moda s slikami z rtvidne revije v ljubljanski operi str. 21. Prihodnja številka «.tutra» Izide v torek zjutraj. Za sprejemanje inseratov bo uprava v oondeliek odprta od 9. do 11. Svetozar Pribičevič o svoji politiki Gospod urednik! Želeli ste si zn velikonočno »Jutro« od mene kratko uteimljitcv politike moje in mojih ož jih tovarišev, med katerimi se nahaja tudi kolega Renner. Mi gledamo vse dogodke v državi s stališča narodnega in državnega edinstva. Naša politika mora torej naravno podpirati vse, kar to idejo krepi in odklanjati vse, kar jo slabi. Za prevedbo tako politike smo organizirali jugoslovensko demukracijo v veliko stranko. Naše ravnanje pri zadnjih dogodkih je bilo dosledno programu Demokratske stranke. Temu programu smo ostali zvesti in kar smo storili, ni bilo nič drugega nego nadaljevanje načelne politike, ki jo je dosedaj vodila in jo mora v smislu svojih načel in povsem konkretnih ter jasnih sklepov svojih vrhovnih instanc, kongresa in glavnega odbora, voditi Demokratska stran- ka. Politika gosp. Davidoviča in njegovih tovarišev ni politika Demokratsko stranke, ampak je politika pokojnega Stojana Protiča, zasnovana na koncepciji, da so Srbi, Hrvatje in Slovenci trije različni narodi, ki potrebujejo medsebojno nagodbo, da razmeji svoje interesno sfere. Jaz nisem vodil boja proti Stoianu Protiču iz osebnih motivov, ampak iz velikih principijel-nih razlogov državne politike. Iu, ko smo se skupno s eelo stranko dvignili proti politiki, ki jc dobila izraza v Markovem protokolu, jaz nisem storil tega iz neprijateljstva proti radikalni stranki, ampak zato, ker sem sc bal, da bo s to politiko ogroženo narodno edinstvo. Ostal sem veren idejam stranke, tudi sedaj, ko sem b svojimi tovariši nastopil proti najnovejši politiki gosp. Davidoviča, ki bi imela težke posledico za narodno in državno edinstvo, ker je postopanje vodstva HItSS, s katero paktiraio Davidovič in njegovi tovariši, izrazito veleizdaj-•'iško. Tudi najnovejša Radičcva izjava o kongresu zatiranih narodov, se mora kvalificirati kot veleizdajalska. Ooozarjani napredno javnost v Sloveniji na dejstvo, da naši neirij"telji "imnatično spremfa o boj ono-icijske-ga bloka proti sedanji vladi, kar nedvomno potrjuje tezo, da je politika bloka nevarna za konsolidacijo d-?a-ve. Zanimivo je, da so tndi Nemci in j džemijetovci, čim se je ustanovila na-Icijonaina koalicija na eni strani, ter opoziciiski blok na driuri strani, takoj opredelil svojo simpatije za opozicijski blok. V globoko zadoščenje je meni iti mojim tovarišem, da je vsa jugoslovanska demokratska Slovenija za nami. Združeni smo v vePkem boju. ki ga bomo Slovenci. Hrvati in* Srbi zmagovito dokončali, ker ga mora-m o. kajti od končne zmase velike ideje, ki jo nosimo, je odvisna eksistenca in sreča naše nad vso ljubljene ! domovine Jugoslavije. Svetozar Pribičevič. Kako sodijo holjševiki o Radiču SENZACIJONALEN DOKUMENT IZ TAJNEGA ARHIVA BOLJŠEVI-ŠKE PROPAGANDE. Povodom avdijence posl. Korošca, i Radič ni naš človek (t !. nI boljševlk), ki je nekaj časa v Beogradu fungira! toda on ie sila in bilo bi nespametno se kot Hudičev pooblaščenec, se je raz- te sile nc pcslužltl. Rezultati so že tu. vedelo, da je naša vlada v posesti do- \ Opctovano ss ie Railič obrnil na nas. kumentnv, ki dokazujejo, da je Radič ! potem pa ic edšel v London, kjer ga boža svojo politiko plačan od boljše vi-' do najbrž sprejeli in ga poskusili na kov. Predno je bila ta za leva razči j vsak način napram nam nevtralizirati, ščena, je po indiskreciji nekega nem-1 Kaj smo mi dobili v zameno? Ugodnosti škonacijonalnega poslanca iz Češke, glede VVranglovccv so ubege. Srbija je bila razkrita intriga, ki jo pripravlja polna ruskih belih gardistov in beli gc-Radie proti naši državi s tem, da na- ncrall bodo tam vedno Imeli vse mož-merava sklicati na Dunaj »kongres za- nosti. Res jih ni treba precenjevati. To-tiranih narodov«, katerega naj bi se da z druge strani jc smešno misliti, da iz Jugoslavije udeležili Hrvati, Slo- hI se meglo na nje vplivati s kakršnimi venci, Črnogorci, muslimani, Albanci, koli političnimi pogodbami. Wrangel v Bolgari, Nemci, Madžari in še kilo. Ra- Kotoru bo prav tako epasen kakor dič je to svojo namero javno potrdil Wrangcl v Karlovcih. Cc js končno sploh v trenutku, ko je zahteval, da prevza- opasen. Ta veliki «ČC' pa nismo v no-me vlado v Jugoslaviji koalicija, k a te- . binvm slučaju smeli žrtvovali realnemu ra bi bila odvisna od njegove pod- . kontaktu z Radičem pore. 1 Poročilo sodr. Guralskcga razpravlja Ta politika Stjepana Radiča je očit- Potem o razmerah na Madžarskem In na no veleizdajalska. Ona služi vsem ne- Češkem ter se zopet vrača k Radiču: prijateljem našega naroda in z njiho- ' »Nerazumljivo mi je zakaj je komisari-vega stališča je vredna nagrade. Do- 'at za zunanje zadeve priredno in raz-kumenti o boiiševiških milijonih za "mliivo politiko opiranja se na nared-Raliča niso objavljeni. Gotovo pa je, "ns(nc manjšine in dejanske revolucljske da se je Radič sani obračal na boljfe- si,e zamcnil za prlitiko brezuspešnih po-vike za podnoro in da boljševiška pro- i losporazumov, poloukrepov in začasnih paganda danes [>olaga največjo važ- Prehodov. Ce hi ta politika bila le po-nost na njegovo razorano delo proti l|t,ka realnega kritja, bi to razumel, to-nači državi. i"'"1 ne smc se Pozabiti, da Hrvatska ni Od absolutno zanesljive strani smo Berlin, delitev dela med oflcijelnim In bodo sprejela kot svojo goste. Da ima Bolgarija največji interes na tem. pridobiti si boljše simpatijo v Rumunijl, jo vzprifco njonega precej izoliranega položaja samo ob sebi razumljivo. Da .je poskusila najpreje pri Rumunih, je istotako umljivo, saj so na | to stran še najmanj zagrešili, j Da je konštatirati inicijativnost tudi ; na rumtinski strani, tega se ne da tajiti. Vendar bi bilo brezdvomno prepe-,simistično, ako bi hoteli iz tega izva-Ijatl sklepe o kaki posebni averziji zo-I por Jugoslavijo. Postopanje Rnniuiiov 0 priliki evakuacijo obmejnih krajev v j Banatu, je sicer res vse prej kot pri-ijatelisko ali zavezniško, vendar ti do-|so iki pač nimajo več kot značaj ne-! ljubili incidentov, ki imajo svoj izvor v znani rnmtinski vo.Tiški domišl'nvo-sti in oholosti. Sllčnih sporov je bilo v Banatu že več. pa vendar niso mogli omaiati dobrega razmerja med Beogradom in Bukarešto. Saj državi razen banatske razmejitve nimata spornih točk; da bi Rumuniia skušala vztrajati ra nekdanii zahtevi po celem 1 Banatu, na to v današnjem razmerju vendar no bo nihče resno mislil. Imata pa obe sosell mnogo skupnih točk in mod njimi je tudi potreba, da Bolgarska no smo postati premočna. Šo ri davno tega. kar je večia četa komlta-šev nanadla obmejno ozemlje v rumitn-ski Dobmdži; tudi ta pokrajina spada v inventar neodrešenih bolgarskih ze-mel'. Iz skrbi za svoio lastno debelo ne bodo Rumuni nikdar pomagali Bolgarom do tolikega povečanja, da bi morli njim samim postati nevarni, saj sanje o bolgarski hegemoniji na Balkanu šo ni=o pozabljene. Verietne e ie teda; da goi'io v Ru-muni'i pri'aznelšo stike z Bolgari, da si za vsak slnčai zasitruraio brk. zlasti ko se razmerje do Ritsi'e tako neugodno poestruje. Glede Rusije Rumunov no ?č:ti nikaka caraneija z druie strani nego s polivke: treba so je tedaj pripraviti o nravem času. In bržkone so baš ožji stiki z Bolgari en de! take prinravo. Ako pa bi vendarle Rumuniia imela kako nnmero. morda vsai izvajati z bolgarskim strašilom presijo na nas in izsiljevati o 1 nas kakršnekoli koncesije v banatskih zadevah, tedai pa nai vedo v Bukarešti, da j" današnji položa' baš za Rumiino zelo malo ugodna prilika, da pa tudi v bodoče ne irore biti boljša. Rumunija naj ne precenjuje svoje veljave. trlumflrajo naši ccntralizatorj!, naj še kujejo tako naklepe, naj njihova hudo« bija izmišljuje še take laži, naj korup« cija uganja šc tako orgije »pravica bo naposled zmagala* itd. — Krist, Kalva. rija, narod, ccntralizcm, vstajenje ,orgi« je, korupcija... vsa v cnl klerikalni malhi. Ni vredna pljunka taka ultrafa« rizejščina, morda bolj Kristovoga plete« nega biča. dobili točen prepis holiševiškega dokumenta, ki nad vse točno pojasnjuje ulogo St. Radiča pri akcijah, naperjenih proti naši državi. Je to dopis i««iblaščene?a zastop- ncofUjelnlm (boljševlškim) zastopstvom pa nl možna.« Poročilo sodr. Guralskcga ni ostalo brez posledic. Boljševiki so kmalu nato prenesli rentrnlo za svoio propagando v .ie to umu* jnKioiascenega zasrop- ' : ,: _ — . nika SSSR v Berlinu Kuljahka poslan s,rcdnJ Evro12 Bcrl,na ™ Dunai ter dunajskemu boljševiškrmii zastopniku l!rcnlU. "" "ovn Lahk° s2 rave za "kongres, zatiranih na- pod št. 2302 pol. odd. z dno 21. avgu sta 1023. ki vsehiiie izvleček iz informacijskega poročila »sodr. O n r a I -skega« z dne 17. avgusta. To poročilo pravi med druirim: Ce resnmiram rezultate svolili popotnih utisov. prihajam do samih temnili zaključkov glede ciljev in izvrševanja političnih nalog, ki jih imajo naša zastopništva v južni in sredni Ev rodov vodilo pod nlihovim protektora-tom. Danes s? Radiču nt treba zaman obračati na eksponente SSSR. Zbližan*e med Rumunijo in Bolgarsko V poslednji dobi pričajo m nori zna- ropi. Zlasti velja to gledo vpraia.nja kj. da se v Bukarešti! in v Sofiji trn- narodnostnih manlšin v nasledniikih ilijo, ziioljšali medsebojne odnošaje. državah Avstrijo. Še pred letom se je koncem lanskega leta so v Sofiji po- na;e delo onirnJo na trdne osnove v- svetili novozgrajeno rumunsko cerkev, rahljanja pritožb tlačenih in zatira';kar so opravili z nenavadno sinves- narodov. Prednosti, ki so jih nam nn- nostjo, in na siavnost so dospeli mno- dile to akcije, ne more nikdo zanikati, gi ugledni zastopniki iz Rumunije. Pri- Mirovne pogodbe so ustvarile celo vr- reditev je kazala prav očitno polilič- sto spornih vprašanj in absurdnosti, ki no primes: kot govorniki so nastopali so umetno zlencne in itak prej ali celo predstavite!;! makedonskih Cinca- 5e konflikte. Nerazrešljiva uganka mi rov ter napivali bratstvu komit in ostane, zakaj smo se odrekli tej ugod- skupnim smotrom v boju zoper »zati- ni poziciji in se podali na pot kompro- ralee«. Ali ker je znano, da eiticarske misnih pogodb. Postaviti si moramo irredente ni vzeti resno, saj je Cinca- vetular vprašanje: kaj je za nas tigod- rov na vsem našem jugu komaj par ti- nej"e: po"olni sporazum z zatiranim' soč. tudi tem govorom ni nihče pripi- narodi ali kompromisi z državami, ki soval večjega pomena. so umetno zlonene in se itak preje a,: pozneje razpadejo. Politika knmlsarljata za zunanje za Značilnejše je dejstvo, da študira na rumunsk:h visokih šolah več stotin bolgarskih študentov, kar je gotovo devc v Srbiji (t. j. v Jugoslaviji op. ur.) j v korist medsebojnemu zbliževaniii. je odvrnila od nas najenerglčncjšc živ- | Baš te dni pa se vrši nova zbliže-Ije .ki bodo preje ali pozneje šc rekll.ivrina prireditev. Predstavniki na.ivoč-svote. Samo po sebi umevno jc, da oi .išh bolgarski občin, Sofije, Plnvdlva. i/l Radič s svoiirn hrvatskim pokretom Rnščtika. Varne in ilrn^lh večjih mest za nas mnogo koristne/št in bi repre- so napravMi obisk v Bukarešti. k;er so zcnliral za nas mnogo realnejšo ceno v jih spreieli r veliko svečanostjo. Posv primeri s pelosporazumoin, kl smo ga titi mis!i'o še druga večja rumunska usocll doseči s srbsko vlado. Res ie. da.mesta, Jaš, Galac. Giuruievo. ki iih Vzemite y vednost? da izgolavlla po meri in po najnovejši modi vsa oblačila konfekcijska Indu trija Srago Schwab, £ju')ljana Politične beležke 4- Neuspeh Davidovičevcev v Zagrebu. Uavldovlčevci so iz Beograda za praznike sklicali sestanek, na katerem nai hI njihovi emisarji razbili tamošnjo organizacijo demokratske stranke. »Dc-mokratlja« je že javljala, da se le vpisalo v Davidovičevo skupino v Zagre-gu 130 demokratov In 50 demokratskin dijakov. Resnica je ravno nasprotna: no odhodu gg. Prlbičcviča ln t,,varišcv Iz Davldovičcvega kluba je pristopilo v demokratsko organizacijo v Zagrebu več novih članov, kot poprel v teku celega leta. Ako izvzamemo preselitve, premc-ščenja itd. je Iz organizacije Izstopilo v zadnjem času resnično samo pet članov in siccr eden z opombo, da nc odobrava izstopa g. Prlbičcviča »Iz stranke, (kar sc nikoli ni zgodilo!), trije zato, ker obžalujejo razdor v stranki, ali ne pristopajo k skupini g. Davidoviča in eden brez vsake motivacije. V dijaškem društvu »Jugoslavija, niti cn član ni Izstopil, pač pa so se prijavili novi člani, med njimi 7 takih, kl se jih nl moglo sprejeti, ker je bilo očitno da so hoteli delati v društvu zmešnjavo. -f «SlDvenčeve» laži na veliki petek. Kako brez vsakega pravcira krščanstva so slovenski katoliki okoli »Slovenca« nam najbolj dokaziro številka tega lista, ki je izšla na veliki petek in kar mrgoli zavestnih laži. Taka debela Inž. jc n. pr. »Slovenčova« vest, da so dalmatinski Hrvati proti Pribičeviču. kor piše »glavno glasilo dalmatinskih Hrvatov »Novo Doba. zoper Pribičeviča. »Novo Dob.v> namroč ni glasilo dalmatinskih demokratov, marveč rrlasilo dr. Trumhi-ča, ki je blokaš. Glasilo dalmatinskih demokratov je »Život«, o katerom se je pa »Slovenec« prod par dnevi zlagal, da je kot edino demokratsko glasilo v Dalmaciji prenehal izhajati. V četrtek so bili poslani zvonovi »v Rim«, kakor to veleva rimska cerkcv. »Slovenec« pa .ie nato prevzel nalogo rnTcl', da z njimi na veliki potek Siri katoliško laž. + F:irro"stvo. Velikonočno prlspo-dr.bljanle Kristovo poti s poMtično evo« lucijo kakega naroda je farizejska nc« srnmnost po sebi. Pa ti pridejo danda« nes — pet let po osvobojenju In uje« dinjeniu jugos'ovenskcr>n naroda — k!erlka'nl listi in lističi in v nobenem nc manjka te farlzo:ščinc. cS'ovcncc» jc sicer univcrza'ncjšl In piše o zmngoslav« nosti križa, zato si pa n. pr. »Straža« dovo'1 tnkV. atentat: »Clnspoda je pot i peljala na križ na Go'goti in v grob po« | icg Ka'vari:c, odtod pa v vstajcnic in v I žlv!'enjc. 7.n nnš majhen, s težavami obdani, v težko bo;e znp'ctcni narod I ic v tem velika uteha. Nal šc toliko Poslano. Došlo zi 2000 oblek kamgarna in š>-vijota najboljših kakovosti pr? h angleških, čečkih in nemških tvornic. Ne zamudita iigojns priliko! Lenasi & Gerkman. Po svetu — Stlnnesova dedščlna. Kakor poročajo berlinski listi, je nostavil Stinnes v svojem testamentu za glavnega In edinega dediča svojo soprogo Klaro. Na sestavi in upravi firmo so ne bo ničesar spremenilo. — Gentlemenska pogodba Amerike. Predsednik Zedinjenih držav Coolidge in državni tajnik Hughes sta prišla v veliko zadicgo. Ker je senat s 7fi proti 2 glasovoma sklenil, da se mora tkzv. gentlemenska pogodba, to so nepisani dogovori glod« faktičnega omejevanja japonskega priseljevanja v Zodinjene države, nadnmo«titi z zakonito omejitvijo priseljevanja Japoncev. Sklep ameriškega senata bo povzročil nedvomno na Japonskem silno razburjenje, vsled česar ili Izključeno, da bo predsednik Coolidge priglasil proti temu sklepu svoj veto. — Turški šovinizem. Turčija vedno brozobzirnej« preganja drugorodni element. Pod pretvezo, da .ie po novi ustavi zabranjen verski pouk v šolah in vsled tega tudi institucija konfosionalnih Sol, !e angorska vlada zaprla io večje število krščanskih šol. ki so jih vzdrževalo razne evropske misijo. Ker so krščanske verske manjšine identične z narodnostnimi, preganjajo Turki kristjane, in sicor enostavno z izgonom. Vsak dan zapuščajo besunci turško ozemlje v vseh smereh. V francosko Sirijo n. pr. je pri-hežalo od leta 1019. dalje ar>.000 kristjanov iz sosednega turškega ozemlja. — Nova k r ipcijdia afera v Ameriki. cNeue Freie I'res:;» poroča iz \Va-shinglona, da zavzema ameriški korup-cijski škandal, ki ga je sprožila znana petrolejska afera, vedno večji obseg. Tekom preiskave o lej aferi so prišli na sled še več drugim zlorabam, zlasti pri upravi s sekvestiranim nemškim premoženjem, ki so ga baje prodajali posamezni državni funkrijonarji za smešno nizke cene, pri tem pa sami zaslužili ogromne zneske. — Nlttl vseučiliški profesor v Ženevi. Po vesteh italijanskih listov je sprejel bivši ministrski predsednik Nitti. ki se namerava z vsem odreči politiki, povabilo ženovske univerzo, da zasede stolico za sociologi'o. Nitti je bil, predno se je posvetil politiki, profesor finančne vedo v Neapolju. Sokol (Glej tudi rubriko na 12. strani!) Udeležba Juffoslovenskcga sokolske« ga saveza na Olimpijadi v Parizu. Teh« nični odbor J. S. S. je sklenil na temelju doseženih uspehov pri izbirni tekmi, da se vrsta Jugoslovcnskcga sokolskega sa« veza, broječn osem tekmovalcev in 4 namestnike udeleži mednarodne tekme na Olimpijadi v Parizu. Sokolsko okrožje Ljubljana I. Okrožni zlot naraščaja sc vrši v Mostah dne 1. junija ob priliki zunanje proslave dru« štvene desetletnice. Okrožni zlet član« stva sc pa vrši dne 3. avgusta na.Ježici. Prosijo se vsa sosedna društva, da nc prirejajo svojih prireditev na ta dneva. Obmejno sokolsko okrožje v Cerknici priredi dne 6. julija t. I. svoj okrožni zlet v Cerknici s sodc'ovanjcm vseh okrožnih društev. Okoliške organizacije prosimo, da pri določitvah svojih prire« ditev to uvažujejo. "Jugoslovanski sokolski savez«. Po« zlvljamo vsa ona društva in posamezne člane, ki nam dolgujejo še za »Sporne« nico» in za koledarje, da nam tozadevne zneske nemudoma nakažejo ter nam ne povzročajo nepotrebnega dela in poštnih stroškov. Finančni odsek J. S. S. RietI, Kammerlolicr, Stelnegger, Plcdl, Pcmsl, Hubcr, Richtcr, Stadlcr, Ratter, Gablcr. Ilirija nastopi v sledeči postavil Miklavčič, Dolinar, Bcltrain, L. Zupan, člč, G. Zupančič, M. Zupančič, J. Zupan-člC, Oman, Učak, Famrrter, Vidmajer. -Predprodaja vstopnic za ti tekmi se vrši v trgovini Goreč tudi v nedeljo in poij. deljek dopoldne.. Ljubljansko občinstvi, opozarjamo na ti tekmi. Oxtord Universtty v Novem Sadv, V sredo je Ozlordski amaterski unlvcr. zltctnl klub igral v Novem Sadu prot! kombiniranemu moštvu O. S. K. Vojvo. dina in Juda Makabl. Angleži so po lepi Igri obeh moštev zmagali s 4 : 0. Olimpijska trening-tekma v Zagrebu. Četrtkova olimpijska trening tekma med zagrebškim moštvom In moštvom zunanjih podsavezov Je končala z zma. go Zagrebčanov s 4 : 2 (2 : 2). V drugem moštvu jc Igral tudi Lado Zupančič, S. K. Primorle. Sledeči Igrači mo-rajo biti danes točno ob 14. url (2. pop.) na glavnem kolodvoru: Jančlgaj, Birsa, Bregar Al., Vrančlč, Piša, Windiš, 2ar. gaj St., Erman Ad„ Camernik, Pretnar K., Ternovlc, Pcčnlk, Erman Jos. (Glej (uili rubriko na 17. slrani!) Prvi mednarodni nogometni tekmi letošnie sezone. Jutri In v pondeljck gostuje v Liubljani prvi Inozemski klub v letošnji sezoni. Turn- und Sportvereln 1860 Miinchen je znan našim športnim krogom že od svojih predlanskih tekem, pri katerih so se Ljubljančani mogli pre pričati o Jakostl njegovega moštva. Letos nastopi ta simpatični klub še z mnogo jačjlm moštvom kot zadnjič. Oba naša kluba Ilirija In Hermes, čaka težka toda častna naloga. Za Hermes pa ima njegov nedeljski nastop poseben pomen. Je to prva tekma, v kateri nastopilo naši Siškarjl proti Inozemskemu moštvu. Da brdo skušali s svojim preccj ojačt-nlm moštvom doseči lep rezultat, lc brezdvomno. Sestava Monakovčanov pri oheh tekmah ie nastonna: Sedlmaler. Odšle) velja ..... z sssssss za vsakogar! Kdor »Idio in drugo knni, si jo sam kriv, ktr je Bodaj znano, da vse oblačilne predmeta najboljše in najceuejSe kupite pri m, FRfifl LURIG, Pred škofijo 13. Šah Mojstrski tnrnir t New-Yorkn. V sredo sta bili odigrani obe nekos-Sani, oziroma odgodeni partiji. Bogolju-bov je porazil Janowskega, partija Edvard Lasker-JanovvBki pa Jo končala remis. Stanje po XI"L kolu je sledeče: Doktor Etn. Lasker 15, Capablanca 13 in pol, Aljehin 11 In pol, Marshall 11, Bogoljubov in Iteti 9 in ppl, Maroczy 9,dr. Tar. takower 7 in pol, Yates 7, Edvard Lasker 6 in pol, Janovvski 5. Izid zadnjega (XXII.) kola sicer še ni znan, vendar pa je odločitev padla že sednj. Prvo darilo dobi bivši svetovni moj-ster stari dr. Emanuel Lasker, dočlm m bo moral dosedanji svetovni mojster, mladi Kubanec Capablanca zadovoljiti z drugim. Gre le še za vprašanje, kdo dobi tretjo nagrado: ruski mojster Aljehin, ki ihia dosedaj 11 in pol točk, ali Amerika-nec Marshall. ki je dosegel 11 točk. Aljehin ima sicer boljše šance, ker ima igrali z manj nevarnim nasprotnikom dr. Tartnkovverjem dočim čaka Marshall« 8i težavna partija z dr. Laskerjem. Odborova seja (Ljubljanskega šahovskega kluba« se vrši nocoj, v sobole ob 20. v klubnem lokalu (Nar. kavarna) z dnevnim redom: 1.) Določitev turnirja za ljubljansko mojstrstvo. 2.) Določitev rednega letnega občnega zbora. Udeležba vseh odborulkov obvezna, člani in prijatelji šaha dobrodošli. Po seji se vrši istotam brzolurnir za prvenstvo v aprilu, ki se gn med drugimi udeleži tudi mojslej dr. M. Vidmar s Tal. Vsi prijatelji šaha so tem polom vabljeni k soudeležbi. M. Kragelj, poslovo^:r' predsednik »Ljubljanskega šahovskega kiuba». Borza 18. aprila. ZAGREB. Današnja borza ni poslovala, ker se bližajo prazniki. V prostem prometu je bilo v efektih p«Hovanje zelo slabo. Do zaključkov je prišlo edino v del-uicah Slavonija po 121. Sečerana Osijek se je ponujala po 107C; denar je bil 1050. Eskomptna se je iskala po 140. Za druga papirje ni bilo zanimanja. — V devizah Je bil promet ravno tako slab, ker se ne ve, kakšna bo silu..c!ja po praznikih. Dunaj je bil zaključen po 0.1142 in London po 362. Za ostale devize so se čule nastopne taksaclje: Italija blago 859.5, London 352 do 853, New-V"rk 79 do 80, Pariz denav 507, Praga tlago 2895 ln Švica blago 425. BEOGRAD. Radi katoliških praznikov danes ni bilo nikakih vesti z zunanjih borz in zato se Je v Beogradu poslovalo v glavnem po včerejšnjih tečajih. VeJjih sprememb ni bilo. Pariz je neznatno nazadoval, a druge devize so bile za malenkost čvrstejše. Ponudba Je bila dokaj majhna, a je vendar bilo povpraševanje pokrilo. Narodna barka jo intervenirala v devlzi na Ženevo in doloma na London, dočim je ostalo pokrito s strani privatnih bank. Promet je bil minimalen. Notirale so devize: Amsterdam 8000 do 3010, Dunaj 0.1141 do 0.1143, Bruselj '"9 do 0, Budimpešta 0 do 0.12, Ženeva 1421 do 1422, London 351.8 do 351.9, Milan 858.6 do 358.69, New-York 80.65 do 80.7, Pariz 507 do 509, Praga 238 do 239, Solun 150 do 0; valuto: dolar zaključek 79.5, KS zaključek 238; elekti: 7 odst. investicijsko povpraševanje 68.5, Vojna škoda po-vprašanje 136.25, Prometna banka 130 do 0, Izvozna bankn 790 Jo 800; termini: London za 15. junija 859, Amsterdam za 15. maja 8005, Pariz za 20. maja 510 T UST: Beograd 27.03 do 28.10, Dunaj 0.0315 do 0.0325, Budimpešta 0.0275 da 0.0875, Praga 66.50 do 66.90, Bukarešla 11.25 do 12, Pariz 141 do 142, Londoa 98.811 do 98.85, New-York 22.55 do 22.70, Curi'1 397 do 400; vabite: dinarji 27.80 do 28.20, avstrijske krono 0.0815 do O.C325. dolarji 22.50 do 22.65, funti 98.M do 9f.50, 20 zlntl'1 frankov 86.75 do 87.50. Druge borze niso poslovale. Novofadska blagivna boria (18. t, m.) ni poslovala radi bližaločih eo velikonočnih praznikov. Naši Kraji in ljudje Kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom Bora Stankovic Borlsav Stankovlč jc napisal dramo .Koštana. In rotnan .Nečista krv». Oba, še posebno pa Imenovani roman sta mu v sodobni pripovedni srbski literaturi zagotovila prvo mesto, dasi jc bil še po-preje znan po svojlli novelah In črticah. Roman .Nečista krv« (1911) je poln žarkega življenja, prlrodcn, brez nemške sentimentalnosti, francoske .passlon« in ruske zamišljcnosti, je slika strasti in erotike, kakor io občutijo priprostl ljudje v južnoiztočnili delili našega teritorija. Kritika je Izprva njegov roman odklanjala, ker jc zahtevala, da bodi roman napisan po francoskih vzorih. Sedaj je roman slaven In je doživel žc vrsto izdaj ter velja za enega najboljših romanov srbske precej bogate literature. V njem je ovekovečena tragedija umirajoče turške rase v Južni Srbiji. Stankovič je rojen 1. 1876 v Vranji (do 1911 mejno mesto s Turčijo), v Beogradu ie absolvlral pravne nauke ter sc posvetil pisateljevanju. Sedaj živi v samoti. Dne 20. aprila skromno slave njegovi prijatelji tridesetletnico Stankovičevcga pisateljevanja. Celjski občinski svet Celje, 18. aprila. Gozdni načrt. V nadaljnem poteku občinske seje jc bil predložen obč. svetu obširen gozdni načrt za prihodnje desetletje, ki ga mora odobriti še politična oblast. Zanimivo je, da se je napravil prvi gozdni načrt za mestni log, pred tridesetimi leti. Vse gozdne parcele mestne občine ccljske na Vlpoti, Hudičckovem In Kumrovem posestvu, na hribu sv. Jožefa, pri mestnem parku in na Higcrspergerjevem posestvu merijo 219 ha t. J. 372 oralov. Načrt sam pa obsega le prve tri komplekse v Izmeri 178.59 ha, kei pridejo za sečnjo In pogozdovanje le te patcele v p štev. Gozdna oskrba pod nemškim režimom zlasti v vojnem času, ni bila posebno povoljna. Posekalo se je mnogo hektarjev bukovega lesa do golega, ineg pa je polomil vsled večjih goljav mnogo mladih dreves. Oozd sc jc nadalje pre- Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Nedelja. 20. oh 15.: »Dom«. Izv. Ob 20.: •Kamela skozi uho šivanke«. Izv. Pondeijek. 21.: .Ana Karenlna«. Izv. Torek, 22.: Zaprto. Sreda, 23.: .Cezar In Kleopatra«. C. Četrtek, 24.: .Ašantka«. A. Petek, 25.: Zaprto (generalna vaja). Petek, 25. ob 15.: .Hamlet«. Dijaška predstava. Izv. Sobota, 26.: .Kamela skozi uho šivanke.« K. Nedelja. 27.: «Dom». Izv. Pondeijek, 28.: .Ana Karenlna«. D. Lltibllanska opera. Nedelja, 20.: «A!da». Izv. Pondeijek. 21.: .Prodana nevesta«. Izv. Torek, 22.: Zaprto. Sreda, 23.: .Možiček« In plesni večer. F. Četrtek. 24.: .Manon Lcscaut«. D. Petek, 25.: Zaprto (geeralna vaja). Sobota, 26.: .Gorenjski slavček«. B. Nedelja, 27.: .Carska nevesta«. Izv. Pondeijek, 28.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Nedelja, 20 ob 15.: .Divji lovec«. Kuponi. Ob 20.: .Bolictnc«. Kuponi. Pondeijek, 21.: .Prodana nevesta«. Gostovanje g. Križala Iz Zagreba. malo čistil In negoval. Novi načrt predpisuje več hektarjev novih nasadov, čiščenje gozda, zboljšanje gozdnih poti lu racionalno izkoriščanje vsakega koščka zemlje. Za to pa rabi mestna občina strokovnjaka, kl bo ves gozd ln vsa dela nadzoroval ln vodil. V prihodnjem desetletju jc vsako sekanje črnega gozda po novem načrtu zabranjeno. Bukov les sc sme vzeti le tam, kjer zahtevajo mlada drevesa čiščenje. Posebno bo treba paziti na lubadarja, kl se je že pred leti na gotovih mestih pojavil. Vsi nasveti In predlogi glede gozdnega načrta so bili sprejeti soglasno ter je občinski odbor tudi sklenil, da sc nastavi za gozd no gospodarstvo usposobljen gozdar. Glazija In Športni klub. — Občinska seja zopet nesklepčna. Iz finančno gospodarskega odseka je stavil obč. odbornik dr. Božič ponovno predlog, da sc odda Glazija pod natančno določenimi pogoji za dobo desetih let v najem celjskemu Športnemu klubu, ki namerava prostor lično zagradltl in postaviti razne šotore za pisarno, garderobo, kopališče in dr. Predlog se v zadnji seji ni mogel obravnavati do konca, ker je postala obč. seja vsled odstranitve obč. svet. Janiča (SLS) nesklepčna. To pot je našel zveste zagovornike svojih konzervativnih nazorov tudi v socljallstičncm klubu, ki se je, kakor je dokazal potek obč. seje, očividno pobu-nil proti svojemu načelniku Korenu. Ta je pokazal osebno v vseh perečih vprašanjih dokaj korektnosti in treznosti. Že predlog socialističnih obč. odbornikov, da sc ta točka obravnava kot zadnja na dnevnem redu, jc kazal na to, da hočejo nesklepčnost seje povzročiti tudi socijalisti, kar se je v resnici zgodilo. Predlog na Izpremcmbo dnevnega reda je župan dr. Hrašovec na podlagi poslovnika zavrnil. V debati sami so govorili odločno proti dr. Ogrizek (SLS) ln Lcskov-šek (JSDS) za vrnitev zadeve odseku pa Koren (JSDS). Toplo sta se zavzela za ponudbo Športnega kluba demokratska ebč. svetnika dr. Božič In Prekoršek. Predlog je ostal zopet nerešen, ker so smatrali Janič In njegov najnovejši zaveznik Leskovšek za nuino potrebno, da se delo obč. odbora sabrtira ln onemogoči sklepanje v celi vrsti važnih gospodarskih vprnšanj. Tisti obč odborniki, kl so zapustili sejno dvorano, naj bl čutili trliko možatosti in resnosti v scM, da bi sc tudi z glasovaniem odkrito izjavili za ali proti projektu. Obč. odbor ima važnejšo nalogo, kakor vedno In ved no prebavljatl razne demngoške fraze obč. odb. Lcskovšeka, ki misli, da je na kakem volilnem shodu, pozabi pa. da Ima v obč. odboru vendarle resne ljudi pred seboj. šefa in puste štiri stene, kl so jo zaklepale dolge ure. Nekega dne je pokukala j skozi okno In takrat jI je nagajiv fant j s športno čepico na glavi poslal v sobo na njene oči po malem zrcalu ljubko solnce, kl se Je že skrivalo nad žlebom j strehe. Milka se jc malo pojczlla, končno pa se jc obrnila In se mu radostno nasmehnila. Zganilo se jc njeno mlado srcc, poklmala je in zvečer sta sc že držala pod zelenim kostanjem za roko. Odslej pa II Je bilo v zaduhll pisarni še hujše, dokler ni lepega dne dejala svojemu stroju in šefu: Zbogom! Odšla jc na cesto, fant Jo je pričakoval In jih pripeljal s seboj še več, kl radi občudujejo punčke, kakor je Milka. Jojmene, koliko je bilo nekaj dni smeha, veselja In tort. Lepega dne pa je ostala Milka sama pod tivolskimi kostanji. Nič več nl bilo Imenitnih kavallrlev In nič več veselja. Milka je čakala In postajala lačna In žejna. Tedaj jI je šinila genijalna misel. Odšla Je v mesto med velike hiše In stopila v blato. Bila je tako lepa od vrha do tal. samo čeveljček je bil umazan. Zato je stopila v neko hišo, potrkala na vrata, In poprosila za ščetko ln mazilo. Dobro se je osnažlla z eno roko, z drugo pa je vtaknila v žep nekaj svetlih predmetov. Lepo sc jc zahvalila In odšla naprej. Vrag pa jI jc šepetal, naj stopi še v blato In Milka jc morala vedno znova čistiti čevlje. Pri vsaki taki priliki pa so smuknile v njen žep zopet razne svetle stvari. Za Igračkanje jih jc dajala zopet pridobljenim kavallrjcm, kl so bili Jako hvaležni za njeno pozornost. Kar naenkrat Je bilo zopet tort in veselja v Izobillcl. Ker pa Je znala Milka tako šaljivo pripovedovati, kaj vse vidi od prilikah čiščenja svojih čeveljčkov, so šil čistit čevlje šc kavallrjl. Lepega večera pa sc je Milki pretrgal žep In blesteče stvarlce so se zakotale na cesto. Kar naenkrat Jo je prijel hud mož, kl jo Je peljal še pred hujše može. Milka jc odromala v drugI svet med štiri stene, kjer je bilo še huje kakor v pisarni. Tam je sanjala celo leto o solncu, ptičkih ln rožicah. Pa minulo je tudi to In Milka jc pred nekaj dnevi stopila zopet prosta na cesto. Hodila le sama, zapuščena seniln-tja. Napravila se je noč In Milka le šla spat na mehko posteljo v hotel. Naredila se Je strašansko učeno. Napisala Je z drobnimi črkami tuje ime In pripisala medicinski poklic. V zaporu sc Je namreč vsled samega človekoljubja ubila v glavo, da postane še slavna zdravnica. In ko Je prav mimo spala In sanjala o svojem visokem zvanju, je nekdo močno potrkal. Milka je morala vstati In sc Izkazati, odkod, kdo In kam. Strepetala jc ubožlca, pokazala svoj krstni list In tam se je čltalo njeno pravo ime. Morala Jc s hudim možem na policijo. Tam so zelo nezaupljivi ln strogi In zato mislijo, da sl jc Milka, ker je zadnje dni po Ljubljani toliko blata, zopet kje čistila svoje čeveljčke. In ravno zato nekaj časa ne bo videla solnčcca. Blatni čeveljčki... Ljubljana, 18. aprila. To je bilo v tistih dneh, ko Je sijalo solnce. ko so pele ptičke in cvetele ro-?he. Mlada deklica, Milka Otrin, Jc lovila tr-krat še učenost 7lvljenia na šolskih klopeh in se veselila sobica, ptičic in rožic. Ko pa si je vtepla v glavo žc dovoli učenosti. Je sedla za mizo v pisarno ter pričela tipkati na stroj, da Jc bilo veselje. Počasi pa je pričela spoznavati, da sc dogaja na svetu še kaj drugega: da ne cveto sano rožice, in nc pojo samo ntlilce in ne sije samo srln-čece. Občudovala je presrečne parčke, kako se drže ped pazduho tn se tesno naslanjajo drut: na drugega. Holal, sl je mislila, v življenju se dogajajo še druge čudne stvari. In zardelo se ji le silno dolgočasno, ako Je bila sama. Jezila sc jc čez nedolžni pisalni stroj, čez ostrega K umoru v Krasni Kdo le bil morilec. Dne 22. marca 1924 je bilo najdeno nad vasjo Spodnje Loke pri Krašnji trup lo umorjene ženske, ki je bilo agnoscl-rano kot ono Jere Sevcrjeve, posestnlcc v Savljaii št. 24 občina Jcžica pri Ljubljani. Jcra Severjeva je odšla z doma dne 21. marca ob 8. url dopoldne v druž bi nekega moškega, očividno berača, ki je ptlšcl v zadnjem mesecu večkrat v njeno hišo In ji Izvabil denar In obleko pod pretvezo, da bo s .coprnljainl« odgnal nesrečo od njene hiše. Ko Jc prišel prvli in drugič v njeno hišo, je imel ta moški črno kučmo na glavi in jc bil oblečen v dolgo, rjavo suknjo lz šotor-nega platna vecitna), ki mu jc segala skoro do giežnjev. Frepasan Je bil s pasom lz Istega blaga. Na Hrbtu jc nosil vrečo, prevczar.o kakor nahrbtnik. V roki strgan cekar. Ob neki drugI priliki je ! imel na sebi nekakšen (rak kakor ga no-' sijo župniki. Tisti dan, ko je odšel z Jc-ro Sevcrjevo, pa je bil po pričevanju njenegj sina obicčen v rujavc hlače, čr-| no-rjavkast Jcpič in na glavi jc imel zelenkast klobuk. Hlače so bile pri gležnjlh nekoliko strgane in zašite z beilm sukancem. Čevlje na jermena s kapico, jermeni so Hli na enem čevlju na treh krajiii pretrgani Jera Severjeva pa je bila oblečena v zeleno pleteno jopo, črno krilo In jc Imela črez pleča črno pleteno volneno ruto, na glavi pa rumenkasto ruto r. rumenkastimi rožicami. V rokah cckar in dežnik. Sla sta peš v Ljubljano In z vlakom do Kresnic in odtod peš proti Moravčam. Ena pilila, ki ju je srečala pred Moravčami, popisuje moškega takole: .Moški je hli nad srednje skoro visoke postave, črez pleča širok in očividno močnih kosti, posebno v obrazu, ter sem opazil, da je line! med cčmi prccejšnjo razdaljo. Ko sem ga videl. Je bil po ce-lcm obrazu rdeč, obrit, vendar brk nisem opazil. Na glavi je Imel črn klobuk s približno 4 cm širokimi ravnimi krajci In ga ic nosi! v temen potisnjenega. Sivi lasje, klobuk Izbočen kot model, obleka cajgasta, temnomodra z vpletenim belim vzorcem. V desni roki Je Imel kol, debel kot zapestje, rujave barve z belim! pikami popolnoma gladek. Kol |e bil lahko Iz črnega gabra In je bil dolg tako, da mu je segal do prsi In se nI mogel nanj opirali, temveč ga Je držal pod vrhom, če Ic hodil.« Druga nrlča Najboljše vsega dobrega je kreužilo hrane „Juhan" v juhi in prikuhah izboljša hrano nepopisno! Berite oglas! 191!) a 1 mandah. I VI. Vsi odlikovani, kl sl žele nabaviti izgubljena ali pokvarjena odlikovanja, naj sc obrnejo na Oficirsko zadrugo v Beogradu. I Natančnejša pojasnila dajejo okrožne komande. pravi, da je bila palica lz trdega lesa In tako debela, da bl jo z roko komaj obsegel, da jc nosil nahrbtnik In da jc imel noge bolj tenke Vse pa so edine v tem, da jc bil močile In visoke postave. Po izpovcdbl sina Jcrc Severjeve, je Imel na eni roki prevezan palec. Ko ga je razvezal, sc jc pokazalo, da Je bil palec na notranji strani proti korenu prav močno gnojen In da je bil ves palec otečen. Na Isti roki In sicer na srednjem členku pa je Imel za krajcar debelo krasto. V Scvcrjevl hiši sc Je Izdajal enkrat za Antona, enkrat za Franceljna, trdil je, da Jc iz Krašnie doma, da ima tam 100 let starega očeta in da je Prlm-skov gospod z njim v sorodstvu. V obraz Je bil bolj suh, lasje so bili temni In pomešani s sivimi In tako razmršcnl, da je Izgledal .kakor kakšen koštrun«. Ob ušesih je Imel zallsce In sicer bolj slv-kaste. Kdorkoli bl mogel o tem moškem dati kakšne podatke, nal to nemudoma naznani rajbliill orožniški postali, županstvu alt župnijskemu nradu, ki se s tem naprošalo, da lih takoI sporočilo deželnemu sodišču v Llubllani. Deželno sodišče v LhibljanL dne 18. aprila 1924. 6, 10 18, 15.35, 18/65, 25/70 HP •vetovnosnanl avtomobili in bicikll tvrdke W po konkurenčni ceni. 10 Glavno zastopstvo: o. žužek: Ljubljana, Sodna ulica St. 11. Telefon interurban št. 461. Velikanski spored za velikonočne praznike v kinu „Ljubljanski dvor" Samo 2 dni. » Nedelja 20., pondeijek 21.: Elegantni športni film: Mati, kliče te tvoje dete. Nravstvena drama v 6 sijajnih dejanjih, v glavnih vlogah Jenny Hassel-quist, Ernst Deutsoh in Peter EiflOldt. 1889-.1 Posnetki so se izvršili v Davosu (Švici) za časa velikih (nlernac onalnih športnih dni potem na Berir.ina-ledenikih, v severni Italiji in na vzhodnem morju. Predstave oba dni ob >/» 11. nri dopoldne in ob 3., '/t51 6., '/i8 'n "ri. Vojaška odlikovanja Komanda vojnega okruga v Ljubljani razglaša: I. Izdaja odlikovanj samo po ukazu ministrstva vojske in mornarico, ki so prosta takse. Vsi oni, ki so bili od leta 1916 do da. nes odlikovani v vojni po ukazu mini. strstva vojne in mornarico bodisi kot rezervni oficirji, podoficirji, redovi, ob« vezanci činovniškega reda, bodisi kot civilno osebe, ln ki še do danes niso prejeli svojega odlikovanja, naj sc pi« smeno prijavijo pri pristojnem vojnem okrožju s sledečimi podatki: Ime in priimek ter prva črka očeto« vega imena v sredini; čin in poklic, ka> tero odlikovanje, odlikovan z ukazom št. in datum ukaza; v katerem činu ali poklicu odlikovan in v kateri komandi; jc li z istim odlikovanjem žc odlikovan in kedaj; ev. opombo. Prijave sc sprejemajo samo do konca tega leta in so kolka p.ostc. Za pade in umrle naj to prijavijo njihovi sorod« niki, ki naj v opombi navedejo, kje jc dotlčni padci ali umrl. II. Albanska spomenica. Pravico do nje imnio oni, ki so sc v vojaški službi ude'ožili pohoda skozi Albanijo, dalje člani vseh tujih misij, ki so s srbsko vojsko prošli skozi Alba« ni jo. Prijavi naj sc čin In vrsta orožja. Ime in priimek ter prva črka očetovega ime« na v sredini; v kateri cdinicl ic bil pri pohodu skozi Albanijo. Glede p.idlih velja Isto. Prijavi jc priložiti verodo« stojne dokaze ali vsaj potrdila vcrodo< stojnih prič, ki jih overovi občinski svet. III. Spomcnico za vojno osvoboditve In ujedlnjcnja 1914 do 1918. Pravico do nje imajo vsi, ki so se bo« rili v bivši srbski vojski kot aktivni vo. jtki ali dobrovoljci ali so kot taki vršili službo v zaledju srbske vojske od ino< bilizacije do II. novembra 1918, dalje tudi člani tujih misij, ki so sc udeležili te vojne. Prijave kakor pod II. IV. Izdaja odlikovanj samo po ukazu ministrstva vojske In mornarice za od. likovane od 1916 do zaključka 1923, za katere Je treba plačati pripadajoče takse. Prijava kakor pod I. Posebno je paziti na datum odlikovanja. V. Vsi, ki so bili odlikovani od l. I. dobo odlikovanja po pristoonih ko> Dopisi POLJANSKA DOLINA. Mestna Orju-■u PoVjaufka dolina slavi v nedeljo dno 4. maja razvitjo svojega prapora v Poljanah lian ftkof.io Loko. Priprave za »lav nost so žo v toku. Za goste bo proskrl>-Ijen prevoz iz postajo Škofja Loka do Poljan. Po razvitju je povorka do Gorenje vasi. Tukaj je popoldne v Sokolskem domu prosta zabava, s plesom. Vabimo' vse narodno zavedne, da pobito ta dan v divno Poljansko dolino. ROGATEC. Lansko leto, meseca oktobra si jo napravil Roko! svoje gnezdo tudi v Kogatcu in letos, dne fi. julija, pe vrši ?,c prvi večji nastop. Bratska društva eoljskoga okrožja so sklonila prirediti ta dan okrožni zlet, da pomorojo moralno !in gmotno svojemu najmlajšemu sobojov-| nlku. Rogaško društvo sc bojuje z jako velikimi težkočami. Kdo no pozna žo izza časov našo sužnjosti nemškntarskega Rogatca, ki ima še danes nemškega župana. Pn preobratu so so sieer stresli nomSki stebri, a razbili se niso popolnoma. Vendar polagoma je pričelo zopet kliti slovensko življenje. Treba nam je sedaj v tmjkr.ijSem času razorožiti d.v sjirotnika tor zbrisati vse sledove. SV. LOVRENC NA POHORJU. Tukajšnji pevski krožek priredi na vel konoč-ni pondeijek oh l!l uri v prostorih gosp. j Kodra prvi keneort. | SLOVENSKA BISTRICA, čitalnica v Slovenski Bistrici je v soboto dno 12. j aprili zvečer in v nedeljo dne 18. aprila | popoldne priredila gledališko predstaro. i Igrala se jo poti vodstvom dija. Pučnika, Finžgarlovo .Veriga« z uspehom, ki smo Iga pri čitalniSkih igralcih že vajeni. Sodelovali so isti kakor vselej: ge. Janžo-| kovičeva, Kolončova, Langerholzova ln gdč. Krulčeva, od gospodov pa: Janže-kovič, Karbilš, Kniovvald, Orthaber, Itov-šek, Sogula., Skofič in Zuraj; pozabiti tudi no smemo malega škofičovega PeterJ-ka in Vernika, ki sta izredno dobro rešila svojo naloio. Da odrasli čitalniškl igralci dobro pogodijo svojo vlogo, fino žo vajeni, tokrat so bilo dame posebno dobro in ne vemo, ali zasluži več hvalo Mieik.i (ga. Janžckovičova) nli Mina (g«. Koletičova) ali pn Alena (gdč. Krulčeva), ki je bila tako navdušena za svojega Francka. Od gospodov sla imela najboljšo masko Tomažin (g. RovSnk) in Drnole. tg. Skofič), Mejač (g. Janžekovič) bi hil šo boljši, č« hi imel primernejšo masko. Janez (g. Sogula) se jo dobro postavil, Roltežar (g. Orthaber) jo hil primorno rovtarski, Marko (g. Karbaš) jo dobro predstavljal kmeta, ki mu je vseeno, «Se gre pol grunta«, samo podati se ne nasprotniku! G. Kniewa!d je kot njosor oče lepo tolmačil miroljubnega starčki. Tokrat niti ni preveč potreboval šepetal-ke (gdč. Pueova). — Obisk je bil obakrat povolicn 7-elimo še več t altih predstav. Domače vesti VELIKA NOČ. Koliko stavimo, da to jutro v Sloveniji razven nas in političnega glasila, ki bi ne bilo konštatiralo, nn katerem je naša selška dekleta navado, da neso ve marsikdo ne pozna. Tudi »Slovenec* b„a odobrena bilanca za 1. 1023., kl Izka-žegen Na povratku dirkajo z žegnom, 1 jo red njimi, kar ga pa ne zndrzuje, da zujo {isti dob;;iek K5 28,091.920. Vsled da dobi zmasralka šc tisto leto moža. nam ne bi od časa do časa dajal lekcij odobrene rnrciolltve čistega dobička se je Tudi tek mu-e jo ženske mod seboj, k.->. i o pravilnem jeziku. Priznavamo, aa trpi ,]0[|eli|0 rezervnini londom Kč 7,500.r.fi0. tera ima lepši in večji žegon. Jerbase i celokupno r.nse novlnslvo na nedostatku, ,ako da ina&aJ-0 ssd,j vplačana delniška prinesejo največje, pa lepo prekrite, j — jez'ka ne pilimo. To pogreško imajo glavnlca jn reMrvn- rondl z gorenjo doda ne vi 1:3, kai je pravzaprav notri, ravno tako tuji listi, graja se v Franciji ,acijo vred pl.ibližuo KC COO.OCO.COO. Na ..........Nemčiji, v Italiji in Angliji. Pogreška divi(lenrini Uupon za i. 1923. so izplačuje izvira iz prenaglega dela v uredništvu. 32 kakor ,angko lelo. imen0vanl za- Iz publike pa, inteligentne in študirane, v_ , g 5Vojimi 5levlInIml podružnicami in prihajajo prispevki, ki so v jezikovnem konCernom indusIrijskPi podjetij zazna- ozuu joj prejoj in desetkrat slabejši od n1uje v minuiem i0iu nadaljnje ojačonje. O splošnem zaupanju pričajo ludi vloge Zn letošnjo Veliko noč pripravljajo 'udi stranke svoje največje, s prti prekrite jorbase za volilni žegon. Za klerikalni jerbas že vemo, v njem se je meso pokvarilo, avtonemaško vino skisalo sam žolč pa tudi ne zaleže, uredniških, z rnalo častnimi izjemami. Tolaži!o se sicer, da dobri osel dvakrat Ml B!>mi radi porabimo eno ali drugo be-potegne. pozabljajo pa, da gre samo'sedi s srbolirvalskega besedišča. V nače- lu je lo ne samo prav, marveč dolžnost. Zbliževanje se vrši prirodno, z uporabo Bkupnih izrezov in tvorb. Kdor nam podtikava, da hočemo udomačili cherlhter-sku rndnju* pri nas, je pač »Slovenčeve-gas kalibra; ravnolako odklanjamo čupri-jo, turpije, pendžere, tapiju, lelek itd. enk-at na led. Vstajenie slavi te dni tudi neki luibljanski dnevnik, ki zeleno plaka-tira, da izhaja v 10.000 izvodih. Na moje začudeno vprašanje, od kdaj jih imajo toliko, mi je član nie^oveia kopsorcija nedolžno odgovoril: »Od predvčeraj, ker smo v četrtek kupili' Prav nobenega razloga pa ni, da no bi Loraeriev" patentni povečalnl ln raz- j uporabljali besed svrha, preinečiti, izne-množevalni aparat . . .» No, pa sem sti in vl'8,° drugih, ki jih najdete v »Ju-mu želel vesole praznike in se odsme-,'' "» iu ki so prav tako slovenske, kakor jal domov, gledat, če jo tudi v doma-1so srbohrvatske. Da niso v obči navadi čem ierbasn kaj za materi,ialno notra- Pri ' J0 zakrivila naša germanska njo povzdigo. I vz3°ia- Evo, »Slovenec* pravi, da se pred- Pa dober žegen, no! In nekoliko! "e iznese, ampak »stavi*, der Antrag manj dežja bi se te dni tudi spodobilo., wird «geslclll>. Novinar jim je krompir M. A. C. * Jugosio venskih na tekoče račune ter vložne knjižice, ki so dosegle znesek Kč 2.170,OOO.OCO. brez povišanja cvu daj« 655/a imto, Mo in etrolko Ucljo Ljubi ana, Mestni trg S. Delniška družba pl.-ovarne Union v I jrbljanl je imela dna 14. t. m. pod predsedstvom g. Ivana Kneza svoj 14. redni druge odredbe razglasa pa ostanejo še nadalje v veljavi. u_ Nov damski česalo) salon v Ljub« ljani. Na Kongresnem trgu 6 otvori pri« hodnjo sredo g. Aleksander Gjud ml. moderno urejen damski česalni salon. Naše čitatclje opozarjamo na tozadevni oglas v današnji številki «Jutra». u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili naznanjeni sledeči smrtni slučaji: Ma. rija Sušnik, tobačna delavka, 50 let. — Dominika Mcserko, kočaričina hči, 10 let. — Ivan Rede, gostač, 43 let. — An. ton Kcrn, hlapec, 48 let. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 pijanost, 0 prestop« kov cestnega policijskega reda, 1 pre« koračenjc policijske ure, 7 prestopkov pasjega kontumaca, 1 prestopek fijakar« skega reda, 1 nezgoda, 1 telesna poškod« ba in 1 slučaj prikrivanja sumljivega blaga. Sskolsba in naoredna društva, ki imajo v dvoranah električno lu£ in reflekt. na klno-predstave, naj se javijo na upravo pod ..društvo" 236. Pozdrav jugosio venskih nacionalistov ministru lir. Griscgoru. Juiroslnvenski nacionalisti - Ce'ju so poslali ministru pravdo dr. Grisogonu povodom nastopa PaSič-Pribičcvičcve vlada sledečo brzojavko: »Jugosiovenski nacionalisti iz Celja navdušeno izrekajo priznanje nastopu gospoda doktorja, ki je, dosleden svojemu vzvišenemu delovanju, znanim nam dobro če i/.z.a časa Avstrpe. zapostavil v blagor naroda strankarske In osebno ozire v času. ko ie bilo ogrožo-no edinstvo jugoslovenske države: Dr. im je KromiJir-1 °....... ...... —* jevec, ker je novina nova letina krompir-!oMni lbor- 0s ^ 0 ^ / / itd. nu^i najceneje 305. RSJ31H0, Ljubljano piše, spričevalo izstaviti, išče se Uršo Plut, Imam čast predstaviti 6e, kako si mali Moric to predstavlja ild. O uradni slovenščini sploh ni da bi govoril. Ce neslane iz teh naših notic polemika, poslu žimo s primerami, ki so še bolj drastične kakor te, zbrane nn brzo roko. Gotovo Je, fe mi danes kvarimo slovenščino z enim ali drugim ne neobhodno potrebnim srbohrv. izrazom, jo »Slovenec* in z njim marsikdo drugi neprestano kvari z besedami in frazami nemškega izvora, nemškimi po nastanku, du'au, mišljenju Anton Božič, Franjo Cepin, bančni urad- . ,B ot£utk , obIiknmf, k, s0 na5emu je. 0'k. dr. Milko tlrašovec, I.pjze ,lenn. ban | „„„„„ ___i;____ t.. i_..m______ čni uradnik. Drago Kr.al', iavnate'.i.dr. Karel Laznik, Ivo Prekoršek, ravnatelj, dr. Gvidon Perr.ec, Drago Si: ee, tvorni-čar ter flnžo Tripalo. rreometer v imenu vseh ostalih podpisanih. * Promocija. Na dunajski univerzi sta te dni promovirala za daktor.va vsega zdravilstva cg. Pavel Voušek iz Rra-slovč v Pavin^ki dolini in Jože Jakša iz Črnomlja. Obema iskrene čestitke! * Poštna vest Dne 16. apiila sta se iz- ziku uprav prolivne. Ta jezikovna sposobnost »Slovenca* ln njegovih sa povsem sklada z njegovim »samoslovenskim* čustvovanjem in je vredno dopolnilo za nvlonomista, ki je a priori na stališču, da jo slovenstvo od nekdaj in za vso večne čase obsojeno, da ostane politično, kulturno in jezikovno to, kar je bilo 1848. do 1014. * Žrtve povoJrli. Mogočno narasla Donava je v zadnjih dneh p>voln.ii zahtevala tidi več človeških ži -v. V torek ločili vasici Dahni vrt in Zabije iz, oko- zutraj nekoliko ribičev pbivilo proti liša pošte Kranj in pride'ili pašti 1'icd- Zemunu. Slišali so pojemajoče klicanje dvor. Poštne pašiliko bo dostavpal v ta na pomciS. Zaveslali so v smeri, odko-dva kraja selški plsnrnoša pošte Pied- der so slišali rrl.as icr zagledali v valovih dvor in sicer ob toikih, četitkih in sobo- Irrrozno izmučenega mladeniča, ki se je tah. I krčevito držal za suho vejo. ki jo je * Velikonofne dijaške vožnje. Našo nosila voda. Potegnili ao ga v svoj čoln. včerajšnjo brzojavno vest spopolnjujemo Povedal je,da je s tremi tovariši lovil v toliko, da veljajo izredne znižane karte ribe. Močan veter je prevrnil njihov čol i, ta potovanje visokošolccv na praznike do- ko eo se ponoči vračali proti Beogradu, mov in nazaj 10 dni pred prazniki in 10 Tovariši so izginili v valovih Donave,on dni po njih. Minister prometa dr. Popo- pa jo, boreč so z valovi, dosegel suho vič je izdal to odredbo na proš.ijo ljub- ve'o, ki mu je rešili življenje. Ijinskega centralnega tajništva napredne-! * Klub rezočaranih žena. V Beogradu ga dijaštva. | «e ic vršila te dni originalna skup'<č;nn. * Železriččr.il In dohodi Ins! 1 davek. Zbrale so sa beograjsko žci.e, ki inis!i'n Prejeli smo: Davčne oblasti so lani p:ed- da so doživelo razočarani. S' upščina pisale osebno dohodnino v naknadno pla- i katero je sklicala neka ločena gospa Eilo za leto 1920. onim uslužbencem in do lavcem južno železnice, katerih prejemki so v letu 1020. presegali eksistenčni minimum. Zveza jugoslovcnskih železničarjev Je pri finančni delegaciji takoj sto rila korake, da bi se ta odredba v mejah zakona kar največ omilila. Tej p ošnii je finančna delegacija ugodila in odredila, da so plačarina, kolikor še ni izter-jena, v celoti odpiše, a dohodnina, ki no presega zneska 2f>0 Din. se vplača v mesečnih obrokih po HO Din. dohodnina pa, ki presoja znesek 2")0 Din, sn vplača v B obrokih. — Osrednji odbor Z.IZ. * Vesele vclll onočne praznike želo vsom čitatoPem «.lutrn» mornarji v Tiv-tu, Boka Kotorska: polnarcdnik Janko Obersnel, mornarji II. razr.: Frane Tur-šič, Franc Kunstclj, Leop. Sktiblc, Adolf Pečar, Josip Jitrjcvčič, Srečko Kavčič, Franc Maroll, Franc Bczlaj. Josip Rozina, Anton Ažinan, I.cop. Ilez.lni, Ivan Bti-kovnik, Kacljan Zatler. Stanko Skrabec, Matija Lotig, Leop. Martinčič, Karel Harh, Anton Košmilj, Kare! Jakša. Hin-ko Šmigoe. Karel Kajzer in Josip Ilušič. * Fprejem gojcnccv r p-(!oli"irska šolo v Zagrebu in Beogradn. V obe šoli s«, sprejme letos zopet par slo gojenccv. divldendo in 15 odst. »uperdlvidendo. Kupon št. 14 druž"bnil- delnic so bo torej vnovčil počenšl s 1. mojem 1924. z 10 Din pri Kreditnemu zavodu za trgovino in Industrijo v Ljubljani in Jadranski banki v Ljubljani Icr pri glavni blagajni delniške družbe pivovarne Union. Iz Ljubljane u— Pogreb letalskega poročnika Ste. novca. Vicraj popoldne se jc vršil v Ljubljani pogreb na tragični način pre« minulega letalskega poročnika Frana Stcnovca. Truplo m adoga slovenskega oficirja so na glavnem kolodvoru polo« žili v mrtvaški voz, ki se jc nato pomi« kal po Dunajski in Gosposvctski ccsti odkoder so pokojnikovo truplo z avto« mobilom prepeljali v nicgov rodni kraj, v Sm'cdnik. Pogreb jc bil prav impozan« ten, kar priča, da jc pokojnik v Ljub« ljani užival ug'cd. Pred krsto so nosili vojaki krasne vcnce in akordi muzikc Dravske divizije so doneli pokojniku v zadnji pozdrav. Ob krsti so tvorili špa« lir vojaki in dobrovoljci. Pogreba se ie udc'c2il tudi komandant Dravske divi« zijske oblasti, general Stojanovič s čast« niškim zborom. RŽ ENA KAVA. aBBBiBMaeataBiaoaBiMiM«H®a * §4otiso?@re s \ s gospodinie g bodo ob praznikih hvalile in pri-| poročale svojim znankam » uScSrša'1 prcivni praSek in g „&6J'8s" vanilin sladkor, ki 8 sta prij'omogIa, da jo pecivo | krasuo uspelo. I78la CT ■■ ta sra taca ve ara asu ma as e sklenila, da se ustanovi »Klub razočara nih žena«. K,ako ho klub deloval in kak io njegov program, šo ni znano. * Poziv umetnikem-karikaturistom. — Vsled brzojavr.eta (bvestila načelnika Umetnostneja odelenja v Beogradu javljamo vsem interesentom, da se razstava karikatur v Beogradu otvori dne 1. maja lega leta. Kdor še ni odnoslal svojih del, nrj jl'i odpošlje nemudoma na ndreso: Umelnlčlso odelenje min' -larstva Prosvete, Bcorrad. Odbor S. U. J. O. U. * O. U. Mušlč, naš slovens!;i goslar ,\o prejel p:ed kratkim iz kabinetno pisarno N;eg. Vel. imenovanje za dvornega go-slarja. G. Mušiču, ki je znan širem riašo državo, pa tudi v inozemstvu, zaradi pre-cizncp-a izdelovanja koncertnih gosli, žo-Iln-.o šo kar največ lep:h uspehov v tej redki, umirajoči stroki in mu iskreno Če-stitrmo! * Ponesrečil sc jo pretekli leden žftlez-niški uradnik Roman Vihtelič. Padel Jo pod rnjhenburškl mast. Prepeljali so gn v bolnico. * Ul:ra:Iene starinske gosli, fz stanovanja gostilničarja Olpolška v Sevnici sn bile tn dni ukradene starinsko gosli lz 17. stoletja z napisom »Nlcola Am.ant, Vse interesente opozarjamo nn tozadevna Oremona». Gosli so vredne 15.00(1 Din. razglasa na 6. In 7. strani današnje Za tatom, kl se ie skozi okno splazil v Številke, hišo. ni doslej guboneira sleda. » š, DVOJNO IJSLADIIA I TVORNI.CA ŽITNE KAVE, VELEPR.Ci,2ARNAZHNATe KAVČ, GLINCE PRI LJUBLJANI. Jtss u— Gradbena delavnost v Ljubljani. Četudi sc bližamo že koncu apri'a, sc gradbena dc'avnost vsled trajnega dc« ževja še ni mogla razviti. Novih stavb letos zaradi občutnega pomanjkanja denarnih sredstev pač ni mnogo pričako vati in stavbena dc'avnoot bo v glavnem omejena na izgradnjo objektov, ki so bili že v lanski sezoni zasnovani. To so v prvi vrsti vc'ik.i stavba ^Ljubljanske« ga dvora» v Kolodvorski u'ici, pa'ača Okrožnega urada za zavarovanje dc'av» ccv nu Mik'ošičcvi ccsti ter velika sta« novan's!ca hiša dr. Černcta in ge. dr. BrctbNaglasovc na A'c';sandrovi cesti. Vsi trije ob'ekti bodo letos popo'noma dogra;cni. Na Taboru zidarska de'a pri stavbi «iSol;o's!:caa doma» lepo napre« dujejo. Na Zrinjskc.a ccsti jc vila za« varovalne družbe «Fcniks» pod streho, istotako Vcrllčcva vila ob B'ei\veisovl ccsti. Tlakovanje mestnih cest in ulic sc bo letos nadaljevalo. Na vrsto pri. dejo zlasti prometne ccstc notranjega mesta. Čc bodo razpoložljiva sredstva dopuščala, sc nameravajo urediti tudi mestni nasadi, ki so olepšave nujno po« trehni. u— Mestni magistrat ljubljanski raz« glaša: Ker sc žc od 10. februarja 192-1 v Ljubljani ni pojavil noben nov slučai stekline, se poostren pasji kontumac, ki Jc bil razglašen dne 10. februarja 1924, omili v toliko, da zadostuje, če so psi zavarovani z zanesljivimi nagobčniki, .oziroma če sc iih vodi na vrvici. Vso u— Originalni modeli modne revije lz ateljeja Sare so v praznikih razstavljeni v izložbah salona Gotzl, Kongresni trg. u— Za plruhc Orjuna in 5CC3 Dia na= grade. P.cd pošto jc bil sinoči v poznih urah nalepljen lepak sledeče vsebine: «V današnji številki Orjune je napaka za Din 5CC0.—-!» Radovedneži sc trumo ma zbirajo in ugibajo. Tudi mi smo ra« dovedni, kdo bo tako srečen, da bo med 12.000 izvodi dobil list, v katerem bo tu napaka in z njo 5000 Din. u— Sveie morske ribe danes In vsak petek v restavraciji in kleti »Zvezda®. u— Odborniki Mestnega udruženja F. S. sc skupno udeleže pogreba člana Anta Lenarčiča. Zbcro sc pred začet« kom pogreba. u_ Nova trgovina v Ljubljani. Pred Škofijo št. 20 sta otvorila G. Ravhekar in Dcrganc novo spccijalno trgovino z barvami in laki. Lastnika, zavedna Slo« vcnca, občinstvu žc itak dobro znana, jamčita da bo trgovina nudila lc prvo« vrstno blago. Priporočamo mlada pod« jetnika občinstvu ter opozarjamo na da« našnji oglas. u— V novopreurejenl gostilni na Tr« žaški ccsti št. 4 sc odslej točijo garan« tirnno pristna vina in siccr: Dolenjski cviček s Trške gore liter 12 Din, pristen beli Bizcljc liter 13 Din, pristna 1'ortu« galka liter 14 Din in pristen Zuvrčan iz graščine Ankcnstcin, sedaj Bori liter 16 Din. Vsakovrstna delikatesa: mrzla In gorka jedila po najnižjih ccnah. Spcci« aliteta dnevno: goluš in vampi. Za obi« len obisk so priporoča gostilna «pri Nc« stlnu», Tržaška cesta št. 4. u— Pokrajinsko poverjeništvo Fer. Sa« veza poziva vse č.ane na obvezno ude« ležbo pogreba tov. A. Lenarčiča, pred« sodnika Fcr. Sav. na gimnaziji. Pogreb danes ob pol štirih z glavnega kolo« dvora. u— Preporodašil Pogreba po umrlem tovarišu se bomo polnoštcvilno udclc« žili. Zberemo sc ob 15. uri v društvenem loka'u. — Zaradi žalovanja odpade za pondeijek nameravana plesna prireditev. u— Cenjenemu občinstvu ln vsem svojlai dosedanjim p. n. naročnikom so priporočam za vsakovrstna naročila po« kopaliških del, kakor napravo, oskrbo« vanje in okraševanje grobov in grobnic, postavljanje nagrobnih spomenikov ln okvirjev ter drugih okraskov. Na pod' lagi mnogo'ctnc prakse v izvrševanju teh del jamčim za točno in solidno po« strežbo. Dovoljujem si opozarjati na oglas v inseratnem delu lista. P. Zorman. I Sv. Križ, d. Moste pri Llubllanl. a— Kolesarski klub «Perun» v Mari« boru priredi na velikonočni pondeijek ob 20. uri zvečer v vseh restavracijskih večer z godbo in plesom. Na večeru so« prostorih Narodnega doma družabni deluje tudi pevski zbor «Jadran». Opo« zarjamo vse mariborske športnike ter prijatelje športa, da sc tega večera u« deleže. Iz Celja e— Predavanje dr. Pivka iz Maribora. Znani dobrovoljcc dr. Ljudcvit Pivko iz Maribora izdajatelj in piscc prelepih nacijonalnih brošur o boju proti Avstri« ji, ki zbujajo v naši in češkoslovaški državi veliko zanimanje, predava na po« vabilo sokolskcga društva v Celju v 6oboto, dne 26. t. m. v Celju. Predava« tclj bo obdelal snov »Naš dobrovoljski pokrct», ki bo prcp'ctcn z zanimivimi osebnimi doživljaji. Občinstvo že danes opozarjamo, da ne zamudi prilike slišati moža, ki jc v težkih dneh suženjstva neštetokrat tvegal svoje življenje za na« šc osvobojcnjc. Predavanje sc vrši v Narodnem domu in je vstop prost. c— Javna dražba občinskega lova Ce« 1 je okolica sc jc vršila, kakor smo ie poročali, v četrtek, dne 17. t. m. na ce« ijslccm okrajnem glavarstvu. Lov v kat. občini Košnica.Liscc, kl sta ga imela dos'cj v zakupu Rakusch In dr. Riehl, je izdražbala lovska družba, obstoječa iz g?, prlmrirlja dr. Steinfe'serja, odv. dr. Milka Hrašovca, ravnatelia Celjske posojilnice Kralja in prof. Mravljaka. Kat. obč. Sp. Hudinja.Zngrad pripade trgovcu NVebcrju, Medlog In Lisce pa je izdražbal Koschicr za nemško lovsko družbo. MATI TVOJE DETE KLIČE1 Klro »Ljubljanski dvor* predvaja za velikonočno praznike velezanimiv film, ki povedo glcdalca z nordijskega morskega obrežja v Engadin, znamenito šd-carBko gorsko ravan, po železnici ob reki Albult mimo globoko zasneženih Alp kantona Graubllnden, preko silnih strmin in romantičnih globeli ter sotesk s pogledom na prostrane ledenike alpskih velikanov v prosiulo 1 shajališče zimskih športnikov vsega svota Davos, znan po očarljivi gorski panorami. Nadaljnje dejanje se .-rši pred našimi očmi med športom in igrami vesele mladine, kl jo dovede do ugodnega zaključka ob obali gornjeitalijanskega jez.CTa mali glavni junak, ki si s 6vojimi športnimi umetnicami takoj osvoji srca vseh gledalcev. Vsi, kl ros ljubijo lepo in dobre filme, si ga pridejo ogledati. Zlasti opozarjamo nanj športnike in planince, ki jim bosta gotovo Imponirnla mala športna umetnika, lt-letni Peter EySoldt in dražestna Ol*" d'Or". Tudi ostalo vloge dobro zasedeno. Film v 6 dejanjih je priredil po neki noveli ITans Janovvitz ter se je predvajal na Dunaju in v več kino - gledališčih ob razprodani hiši. Vreme Dunajsko vremensko poročilo: Vre in s jo bilo danes v Avstriji večjidel oblačno. V južnih Alpah jo mestoma deževalo. Temporatura je padla. Napoved za soboto: Precej oblačno, tnda na.ibržo brez padavin. Pozneje morda zboljšanje. Lastnik In lzrtaJaMJ Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brmii'1' Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Liubllani. Demokratom Jugoslavije! Proglas samostojnih demokra skih poslancev Težke prilike, ki so nastopile v Demokratski stranki, so nas postavile pred vprašanje: ali nai pustimo program in politiko stranke, ali da se oddvojimo od onih, ki so to storili brez razloga in brez pooblastila merodajnih činileljev. Smatrali smo, da interesi domovine zahtevajo, da v trenotku skrajne opasnosti rešimo propasti stranko, ki se je ustvarila in razvila v Klavnem kot stranka narodnega in državnega edinstva, in da njeno zastavo, ncomadeževano in svetlo, očttvamo kakor sino jo prejeli od naroda. Zaman smo čakali, da se naši dosedanji tovariši v poslednjem trenotku okanijo svojega dela, ki je v popolnem nasprotju z načeli stranke in po našem najglobljem prepričanju ne more prinesti koristi ne našemu narodu ne naši domovini; zato smo bili prisiljeni k skrajnemu sredstvu: da z oddvojitvijo od onih, ki ue uvidijo, kam drčijo s svojim delom, rešimo življenje in Idejo Demokratske stranke ter tako omogočimo zmago onim vzvišenim načelom, radi katerih se je stranka ustvarila. Na zboru v Sarajevu, 15. in 16. februarja 1919., se je ustanovila Demokratska stranka, ideja narodnega in državnega edinstva, ki ji je osnova, se vzdržuje v popolnosti edino v jugcslovenski ideologiji stranke, ki ni niti plemenska nili verska niti oblastna niti razredna — temveč obča in narodna. Ustvarjajoč Demokratsko stranko mi nismo želeli stranke, ki bi bila samo srbska, ali hrvatska ali slovenska, mi nismo marali stranke, ki bi bila srbijanska ali prečan-ska, temveč smo hoteli 1 eno edinstveno srbsko-hrvatsko-slovensko, t. i. jugcslovensko stranko. 11. aprila istega leta je k tej stranki pristopil velik del strank prejšnje kraljevine Srbije. Tako je nastala Demokratska Zajednica, ki je s svojimi člani objela celokupno našo domovino in kmalu postala za ves narod in celo domovino skupna Demokratska stranka. V prvih burnih letih življenja naše domovine je Demokratska stranka vložila vse svoje sile, da se narodno in državno edinstvo utrdi in prove-de v vse narodno in državno življenje, da se popolno izrazi v osnovnih državnih zakonih. Tako je tudi sama Vidovdanska ustava, osnovnica današnje državne ureditve in našega državnega življenja, v glavnem delo Demokratske stranke. Ta se z njo upravičeno ponaša pred celim našim narodom, ker je Vidovdanska ustava delo epohalne vrednosti, ki jo bodo v celoti mogle oceniti šele bodoče generacije. In baš zbog tega, da država dobi ustavo, ki naj zajamči narodno in državno edinstvo, in da se taka ustava inore oživotvoriti navzlic vsem tež-kočam, ki se valijo na pot, je Demokratska stranka odločno in dosledno stremela za sodelovanjem vseh državotvornih sil v državi. In zato ie ona na svojem velikem kongresu v Beogradu v oktobru 1921 sprejela zaključek, da more sodelovati samo s strankami, za katere je narodno ln državno edinstvo osnovnica državne ureditve in ki so z Demokratsko stranko složne v tem, da se Vidovdanska ustava ue more in ne sine menjati, dokler se v celoti tie izvede'in dokler življenje samo ne dokaže njenih nedostatkov. Tako je Demokratska stranka podredila svoje partijske interese velikim narodnim in državnim interesom. Drugače biti ni moglo, kajti Demokratska stranka ni bila ustvarjena zato, da bo sama sebi svrha. temveč, da bo močno sredstvo za zmago velike narodne misli. Zbog tega je tudi velik del naroda gledal v Demokratski stranki idejno in načelno stranko, ki ima svojo nacionalno politiko in ne more te politike žrtvovati prehodnim ciljem partijske taktike. Tako je bilo vse do druge polovice 1922., ko je šef stranke g. Davidovič v družbi z ožjimi pristaši v poslanskem klubu in z neodgovornimi čini-telji izven poslanskega kluba započel akcijo, da so Demokratska stranka uvede v zajednico s čisto plemenskimi in verskimi strankami v državi, katerim je glavna namera rušiti ustavno stanje hi ustvariti nov državni red na osnovi državnopravne samostojnosti plemen ali pokrajin. Ta akcija se je deloma mogla pojaviti zato, ker so g. Davidoviču in tovarišem malenkostni računi iz prešlosti in nova strankarska obračunavanja bili važnejši, kakor najnujnejši in najsvetejši državni interesi. Toda glavni in poglavitni razlog je bil v tem, da je načelnik stranke s svojo ožjo druž bo shvačal idejo narodnega edinstva kot navadno taktično sredstvo in ue kot osnovno idejo narodno-poiitično-gu programa. In zato je že tedat po-laltko. brez globljega razmotrivuuja in brez konzultiranja merodajnih činiteljev v stranki, smatrajoč, da je to nekaj povsem razumljivega in naravnega, skušal dotedanjo politiko stranke, ki se ie vodila v duhu narodnega edinstva, skreniti na pot tkzv. «sporazumcvanja in pogajanja poedinih plemen«, ln zato je že tedaj, pa čeprav jc bil predstavnik stranke, ki je v.sebi ujcdinjevala vse dele naroda in je s svojo pojavo bila živ protest proti razdvajanju enega enotnega nedeljivega naroda, bil pripravljen družiti se s strankami iti skupinami, ki so vso svojo politiko o.snavljale tia programu, da so Srbi, Hrvati iu Slovenci trije različni narodi, ki nimajo istovetnih interesov in ciljev. Tako početje je v stranki izzvalo občutne tresljaje toda ker je to delo bilo presekano z naglim razpisom volitev, in je stranka nenadno prišla v opozicijo, v kateri je morala zbrati vse svoje sile, ni žc tedaj prišlo do razkola. A na samih volitvah se je videlo, v koliko je edinstvo stranke bilo omajano; kajti ako je za časa volitev sam strankin načelnik, v katerem bi bilo to edinstvo moralo biti utelešeno, se usOdil voditi svojo osebno politiko delujoč proti oficijclnlm kandidatom stranke, ki niso odobravali njegovega sporazumevanja s .separatističnimi skupinami, in podpirajoč neprave disidentske liste, katerih nosilci so se izjavili za tako njegovo politiko. — tedaj je bilo jasno, da se V bodočnosti od takega delovanja ne more pričakovati nič dobrega. • Vendar je tudi po volitvah oni del stranke, ki mu je pred očmi stalno lebdela sreča naroda in države, zastavil vse napore, da še nadalje ohrani edinstvo stranke, nadejajoč se, da bo drugi del končno vendar uvidcl vse strahovite posledice svojega delovanja za stranko in vso opasnost sodelovanja s separatističnimi političnimi skupinami. Razvijajoč svoje delo med narodom in v. skupščini iti preprečujoč, da bi tudi druge državotvorne stranke opustile politiko državnega edinstva potom sodelovanja in kompromisov s separatističnimi skupinami, sc je naša stranka počela na novo jačati med narodom, ki jc v njej zopet začel gledati zatočnico velike ideje narodnega edinstva. Toda to ni trajalo dolgo. O. Davidovič se ni zadovoljil z razumljivo in neobvezno kooperacijo opozicijskih strank, temveč jc s svojimi tovariši v klubu nc samo upletal stranko v blok plemenskih in verskih strank, kl poleg tega zase tvorijo federalistični blok s programom iz-premembe državne ureditve na federalistični osnovi, temveč ie celo skušal dovesti ta blok na krmilo državne uprave. Ni vodil računa niti o tem, da je v novem bloku najmočnejša ona natika, ki jc po svojem programu oficijelnetn nazivu iu delovanju med narodom protivna incnarliičnl državni obliki, še danes ne priznava našega narodnega hi ur-žavuega edinstva, stremi za zasebno državo enega plemena ter vsak svoj pokret in potezo pošilja v odobritev šefu obtoženemu radi veleizdaje, stranka, ki se v vprašanju Južno Srbije, ki jc obenem tudi vprašanje obstanka naše države, postavlja na stran naših zakletih nasprotnikov — zato so nas g. Davidovič in tovariši uprav prisilili, da se ločimo od njih in da osnujemo samcstalni demokratski klub ki bo vcdil politiko v duhu strankinega programa iti sklepov kongresa ket vrhovnega strankinega foruma. Oddvojivši se od dosedanjih tovarišev, smo sprejeli sodelovanje z radikalno stranko v vladi, da sc s skupno močjo obrani narodno in državno edinstvo, obeleženo v Vidovdanski ustavi, in ki ga je politika opozicijskega bloka žal spravila v nevarnost. Braneč to politiko ostanemo zvesti dosedanjim svetlim tradicijam Demokratske stranke in njenemu zgodovinskemu pozivu, da čuva in neguje visoko vzor narodnega edinstva ter ga brani pred vsakim napadom Vstopajoč v to sodelovanje ne ustvarjamo nikake plemenske, temveč nacionalno fronto, kjer je prostora za vsakega Srba, Hrvata in Slovenca, komur je ta država enako srbska in hrvatska kakor slovenska; vsakomur, ki nc zahteva in ne sprejema za noben del naroda nikakih privilegijev in koncesij, ki je pripravljen k pozitivnemu trudu v duhu bratstva, enakosti in ravno-pravnosti, to pa po delih in ne po besedah. Mi smo proti hegemoniji kateregakoli dela ali pokrajine našega naroda, za visoki vzor prava in enakosti v dolžnostih kakor pravicah, in smo prepričanj, da se da ta vzvišeni cilj doseči samo s pozitivnim sodelovanjem vseh narodovih sinov pri občem narodnem delu. Naša ideja je čista in jasna, dočim so naši dosedanji tovariši v opozicijskem bloku ostali — brez ideje. Oni so krenili na pot kompromisov, toda sodeč po vseh znakih, so sklenili samo začasen sporazum z edino namero: prevzeti oblast in vodili volitve, na katerih bi se separatistične skupine znatno ojačalc, da bi nato po volitvah mogle čvršče podčrtati svoje zahteve. V družbi s temi skupinami in pod vplivom njihove separatistične ideologije naši bivši tovariši žc govorijo o krizi države in pretijo s strahovitimi posledicami samo zato, ker se poslancem hrvatske republikanske stranke, ki so bili izvoljeni z brezvestno demagogijo in nečuve-nim . nasiljem, ni takoj in v celoti ustreglo, da bi mogli lažje rušiti osnove državnega reda. Mi pa smo ostali zvesti idejam, ki so ustvarile Demokratsko stranko, in ravnajoč sc v vsem po strankinem programu stopamo vedrega čela pred demokrate v naši domovini, prepričani, da smo opravičili njihovo zaupanje in odgovorili njihovim pri- čakovanjem. Pozivamo jih, da se skupno z nami borijo za skrajno zmago načel Demokratske stranke ter poštenega iu vdanega delovanja za blagor skupuosti, za napredek domovine, kl nam mora biti svela nad vse vsak hip hi vekomaj. Beograd, dne 12. aprila 1924. Dr. Aleksander Belič redili vseuč. prof.; dr.Bogdan Gavrilovič, rektor vseučilišča; Valerijan Priblčevič, arhlmandrit in narodni poslanec: Večeslav Vilder, državni podtajnik In narodni poslanec; dr. Vlada Corovič, vseučiliSki profesor in bivši poslancc v začasnem narodnem predstavništvu; dr. Gregor Žerlav, minister n. r. In bivši narodni poslanec; dr.DragulIn Radišlč, zdravnik beograjske občine; dr. Dušan Boškovič, odvetnik in narodni poslancc; Dosihl Glorič, sludjel In narodni poslancc; dr.Glorg/e Brankovlč, odvetnik In narodni poslanec; dr. Iid< Luklnlč, minister n. r., bivši predsednik narodne skupščine in narodni poslancc; dr. Ivan Palečck, odvetnik, bivši ban in minister; Jeremlla Živanovič, redni profesor višje pedagoške šole in bivši narodni poslanec; Josip Reisncr, profesor in narodni poslanec; Joca Triliinovič, učitelj in narodni poslanec; Juruj I)e-melrovič, bivši namestnik in narodni poslanec; Milivoj Petrovič, odvetnik in bivši okrožni načelnik; dr.Milutin Maiuranli, odvetnik In bivši narodni poslanec; Miša Kutuzovli. ekonom ln bivši narodni poslanec; dr.Prvislav Grisogonn, minister pravde In narodni poslancc; dr.Svetlslav Popovič, minister saobračaja in narodni poslancc: Svetozar Priblčevič, minister prosvete In narodni poslanec; dr. Srdlan Budisavllevll, odvetnik in narodni poslanec; Sreten Vukosavllevič, drž. podtajnik ln narodni poslanec; Stevan Kalember, trgovcc in narodni poslancc; dr. Hinko Krizman, minister trgovine in narodni poslanec. Dr. Gregor Žerjav: Državna fronta V naši državi no moro priti do stvarnega in mirnega dela. Vedno so na poslu elementi, ki so intorosirani na nadaljevanju nereda. Celo stranke živo od njega, so kakor močvirno rastline, ki morajo izginiti, čim jc močivirje izsušeno. Skupni trud teli elementov je. da se zaproči prevedba ustavo. Lahko so mišljenja deljena o umestnosti ene ali druge njene točke. A podlaga za ureditev jo ž njo ustvarjena. Sele čc so jo provede, je možno zidati naprej. .Samouprave nam manjka; pogrešamo iniciative okrajev in oblasti, kjer bi premnoge pritožbo in željo dobilo reden ventil. Kor ni ši- prevedena ustava, zastaja ureditev finančne uprave. V boju proti provodbi ustave so zaposlene najboljše moči, ki bi bile ta čas tako krvavo potrebno za gospodarsko delo in izenačenje zakonov. Temeljna ideja ustave je garancija državnega in narodnega jedinstva. Dr. Krek je bil centralist, češ. da več odločuje sposobnost državnikov in uradništva, nego upravni sistem, ki jo lahko dober, pa bodi centralističen ali nc. Demokrati smo decentralNti z ozirom na mnogotere različnosti, ki jih komaj zopet vstajajoča naša prestolica zmagali no moro. Smo za samouprave tn dekoncent.raeijo. kor so s toni več dobrih narodnih sil lahko zaposli v upravi, uporabi njih iniciativa in čut odgovornosti. Naša ustava ni centralistična, Boj zoper njo ne gro zaradi centralizma, ki pa lahko povsem demontiramo z zakoni o ustroju uprave. Boj zoper državo gre proti državnemu in narodnemu jedinstvu, pa naj se imenuje federalizem ali avtonmnizom. To stromljenie zadene na naš neizprosen odpor. V tem vprašanju ni kompromisa. Državno jedinstvo jo rc? ju— dieata. Zoper to sodho ni priziva. Kdor tega ne uvidi, si mora razbiti glavo na J železnem oklepu našo voljo, da ničesar no storimo, kar hi moglo ogrožati oh- ! stoj državo, olajšati njen razpad in pospeševati centrifugalne elemente. V i interesu svoje ohranitve mora država storiti vse, da so oslabi, kar uas deli. Narodu, ki se mu zavest jeilinatva šel® utrjuje, ki mu jo še polno separatističnih strupov v krvi, pod pogubnim upli-vom tujih duševnih sil iu sredi pohlepnih sosedov, je federalizem opasnjv državna oblika, ki moro ob prvi reeii preizkušnji vesti v razpad države. Federalistični naval zoper narodno in državno jedinstvo jo preko vseh borb in sporov ustvaril pretekli moseo novo grupacijo strank v naši državi. Razpisane bodo, volitve, kjer se naj odloči, ali hočemo krvaveti naprej v ustavnih štirih ali nastopiti na podlagi ustavo pot mirnega ki ustvarjajofioga dela. Leta 1923. jo separatizem dosegel maksimum volilnega uspeha. A eno leto dela to narodne skupščino jo pokazalo, da na državnopravnein |wljn vsled tega no more nastopiti ona posledic«, ki jo žele avtonomisti. Avtononuicm je danes utopija, škoda moči, ki se trosijo v boj zanj! Uporabljeno v realnejši smeri, bi lahko prineslo lepe sadove za ljudstvo. Hoj proti državnemu in narodnemu jedinstvu .smatramo za boj proti obstoju države. Naša država nima eksistenčno opravičenosti, ako so no priznava iu nofo narodnega jedinstva. Centrifugalno sile, podedovano iz našo žalostno zgodovine, če bi dobile sankcijo v federativni obliki, bi bilo 110 lo petrificirane, ampak opasno pomnožene, ker bi se tako rekoč službeno gojilo iz umetnih centrov. Primeriti v tem opisu Jugoslavijo s Švico, Nemčijo. Veliko Britanijo ali celo 1. Zodinje. nimi državami, jc, milo rečeno, de plasirano, kakor niti mi noslopja s cerkvijo vred sn se podrla, a drugI pogoji, izraženi na dražbah, so ostali na papirju, šo tri kta potem je bilo na-gomiljeno tam mnogo staro šare. Ko pa je počil glas, da so snide kongres v Ljubljani. je dal župni llradeckj' hrzo zravnati in ofediti seljšče nekdanjih kaptiei-nov. Ondukaj so delillrali vojaki pred kronanimi glavami, zborujočimi v Ljubljani lota 1821. Kousoreij, čigar je bil omenjeni svet, je držal roko križem in so ni ganil, dn hI ga zazidal; menda je manjkalo denarja ali podjetnosti ali obojega. Tedaj se ;o rodila srečna misol. da naj so opusti zazidanje in naDravi tamkai iaven vrt — drevored. 'ki bodi dostopen vsemu -ljubljanskemu občinstvu. Na županov predlog jo kupilo mesto nekdanji kapucinski vrt in seliščo' jecrkvo in' samostana. Tako je nastala Zvezda (Vrhovoc, 1. c.). Prvi dar marca 1815. je ro\stni ilnn La-termanovega drevoreda; pomlad leta 1821 ! pa je prinesla Ljubljani Zvezdo. Oba drevoreda korcninita v francoski dobi. Zve-/<-'i je dala povod odslovitev kapucinov, j potem kongres in naposled energično rlelo župana Hradeckega. Starokopitnežem tiste dobo je presedalo županovo podjetje. Spotikali so so ob Zvezdo, češ, kako je nespameten naš župan. ki znsaja tako nepotrebno drevjo sredi mosta; a. razumniki, vedoči, da je Hradcckemu vedno »srce goreče za čast in prid in blaginjo Ljubljane* so mu bili hvaležni. Kako sn cenili prednamei Zvozilo, jo razvidno med drugim iz. Lipičeve Topografijo ljubljanskega mesta iz, leta 1884.. kjer omenja akaci.Vo Zvezdo (Aka. z.lon-šternallee). zasajeno pred nekaterimi leti na Kongresnem trgu, in pravi o njej, da je po dnevi jako pripraven kraj za otroko in staro ljudi, ki ne morejo naprav-Ijatl daljših izprehodov; poleti jo včasih zvečer tu vojaška godba. Zvezdo je proslavljal pred 70 leti Ilrndeckega vrstnik Henrik Oosta (Heiseorlnnorungen 37), pišoč: »Stopili smo v Zvezdo prav tedaj, ko lo bila izvrstna godba domače ira Dolka zbrala tamkaj lepi in nelepi svet, hauto i« nižjo volč, kakor pravi Nestroy. Ta Zvezdni Ona jo zenica Ljubljančanom ter mladim in starim prirastki na srce, saj nudi otrokom prikladno igrišče, cvetoča mladina so shaja v njenem krilu zlasti, kadar zaigra godba in celo matora starost prileze tja, da si v prijetnim zelenju akacij osveži duha in se šo enkrat udeleži javnega življenja. Ta drevored io res krasota mestu, tako rekoč njegovo središče. Skoio v četirikotu meil nunsko cerkvijo in gledališčem (sedaj Filharmonijo), med dvorcom (sedaj vseučiliščem) in kaz.inskim poslopjem so razprostira ob Kongresnem trgu». Zvezdoljubi sn prihajali z nasveti, k.;-ko naj hi se šetallšče okrasilo. Profesor Anton Frank jo predlagal, naj se postavi v Zvezdi velik obelisk, s katerim naj bl so združila naprava za opazovanje ljubljanskega poldnevnika (Vrhovoc, I.j. Zv, 1801, 110). Edino zapuščino kapucinov, vodnjak, ki to ga dn vodovoda pridno s škafi oblegale krščcnico iz bližnjih ulic, so nameravali arhitek'onično okrasiti (Vrh., Lj. Zv. 1880, 277). A niti ta niti Joni načrt so 11I uresničil. Zirovskl kaplan Jernej Lonček, iskren ljubitelj belo Ljubljane. io v »Slov. Romarju«, koledarju za leto 1857., svetoval, »da bi so v zvezdnim drevoredu v osmerih, žo obstoječih razdelkih, tam. kier zdai rožnate somi- bl bila začetek konca, o t v o r 11 e v vprašanja amputacije. Čo nimamo Slovenci posebnih zaslug na stvaritvi svojo države, zdaj jo čas, da ie izkažemo vsaj kot njeni branitelji. Zato smo premagali vse osebne m druge pomisleke in stopili skupaj z radikali v fronto, ki ni le nacionalna, ampak državna fronta. Kakor so je v svetovnem konfliktu razdelila Evropa v dva jasna tabora in so tudi neodrejon-. ei in otiortunisti morali pokazati barvo, j tako kllčenin tudi mi opravičeno: Kdor nI z nami, je proti nam! Minister dr. P. Grisogono: Z odprtimi kartami Zaman se g. Davidovič in oni del srbijanskih politikov, ki so nn njegovi strani, barikadirajo za frazo: «Naš klub r.o menja prcgrama>. Program je baza in kadar se baza izpremeni, se izpremeni tudi program. Kdor potem še vedno zatrjuje, da je ostal na istem pri gramu, ta vara samega sebe in še druge. Demokratska stranka trdi, da »mo Slovenci, Hrvati in Srbi edinstveni narod, in da zato ne more biti med nami paktiranja kal or med tremi razlifn mi skupinami. Paktiranje med temi tremi grupami bi pomenilo, da se morajo p, prej grupirati zase Hrvati, posebej Srbi in posebej Slovenci. V tem slučaju pn liasttpi strašno teži a in dolga per joda prerekanja. razračunav.mja in bojev, ki bi ogrožali sam obstanek niše države. Mesto tega pa predpostavlja naredilo ed nstvo, da so Srbi in Hrvati v sveji ogromni večini jezikovno, plemensko in kulturno p polnoma Izenačeni in teriterijalno tako p mešani, on ni mogoče ločiti enih rd drujih. Slovenci pa c'a so j ra tako blizu, da se morajo smatrali kot ne* al;o d;alei tično pleme edinstvene jugoslovanske nac j5. To ideji demokratske Stranke so hrva'ski separatisti že cd početka mrzili in preglasili za hlasfenujo. Laž je, dn je rr.slal odpor vsled slabela posl panja ali vsled napačnih metod. Te so mogle dali samo hrano in pomoč, toda odpor jc živel od prej. Živel je v di bi za 'rckške-a veleizdej-niškega procesa, živel jc za Časa a'en-U:'a r.a Franca Ferdinanda, živel jc ves čas vojne ko jo g. Radič proslavljal nekaki ^hrva'sVi meč, ki je para/. 1 Srbiji •-•. ž'vel je za časa verzrj-skib p o t j""-j itd., ko so frčali memorandumi. telegrami in plebisciti proti ustvaritve e::e jugoslovenske države. Niso to rekriminacije, niti me ne vodi mblenki stila želja, da bi kenm kaj očital. To je bilo pri gospodu Radiču, kakor pri gospodu Franku in g' spodil Parkot'ču — ne oziraje se na vse nijanse in razlike — državna idoja Ui so je nai ajnla v ostrem nasprotju z idejo ustvaritve edinstvene d. " ve Srbov. Hrvatov in Slovencev. To je pirtikularistična ideja hrvatske na rije in države, Kadar pridejo diametralno naspo-lujoče si ideje v spopad, ni in ne sme biti med njimi nobenega kompromisa. Ako bi l ila po kateremkoli primeru ustvarjena Irialistična Hrvatska Franca Ferdin-nda.bi se ml unitarci n'kdar ne p"invr'li z rj">, marveč bi nadaljevali svoj boj, da j i poruirno in da na nja"'h ruševinah zgradimo državo vse"a naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev, n*c'je jugoslovanske. Do tria''stične Hrvatske ni prišlo. Zi. a"a'o je koneeprijo unilarisriene na"i< nalpo države, trda ona drin-a idrii radi mnogih pogreši; in kole-ba' ja v r?oo"radu še pop-lnomo ro shvača. da je vedno potol-enn. Tudi po petih let'h državne~a edinstvenem življenji izcrloda, da Ia ideja oholo dviga glavo in misli, da doseže revanš. V Beogradu se niti uvidevnejši 1.1 ti io ro zavedejo, da pre tu za re-va"So. Oni mislijo celo na neki kompromis iu ne razumejo, da znači v vseh osnovnih idejah, ki tvorijo rezon države, kompromis — katastrofo. Neuvldevnejši — in teh je večina — mamijo sebe in druge, da ni niti kompromisa, Češ, ja adm'n'strativna dekeneentra"rja), nnina'- bo r'•orala računali s partiku-)-rjoC.vpo plemenskimi •/"l-VvanM fe-dorai st^npTn Moka (Pa^ič, SpMio, Korošec), ki bo imela, ako peraste samo za 20 odstotkov, gotovo polovico poslancev. Ako je gospod Davidovič krenil na i to pot, ui računal s lem, da bi se pozneje, ko se pokaže sporazum s Po-jačenim federalističnim blokom kot j nemogoč, vrnil v koalicijo s oslabljenimi radikali. Torej je oČIvHno ra-1 čunal s tem, da bo morala demokrat-jska stranka revidirati svoj program . v svoji temeljni ideji, samo da more I podaljšati svoj divji zakon s federa-' llstlPnlm blokom. Politična 1 orka je zato tu, da se krešejo programi in da stranke tekmujejo, toda jaz smatram, da je potrebno in dolžnost naše javnosti, da pritiska na to in forsira, da gredo stranke in politiki pred narod z odprtimi kartami. Ali hoče gospod Da» vidovič, da revidira ustavo in to v kaki smeri in v kakih mejah? Ali je g< spod Davidovič poprej, predno je šel v zavezniško lcolabr racijo z radičevei, da j'h podpre na Volitvah, razčistil z njmi vprašanje ali so se oni odrekli svojemu programu, ki zahteva federae jo treh narodov in avto-nom jo Macedonije? Ali ima naran-ri'p, da bedo popustili eni. ali pa je pr pravljan pt pustiti en? Ali pa da brez eneTa in drusteea prevzema nase rizike, da j'm prmni»a do okrepitve pri volitvah prepuščajoč bodočnost sro*i in s1u*»ju? To so vprašanja, ki j'h mora javnost predvsem staviti nn R. Davidoviča in zahtevati na nje l;aten posvetno politiko duhovšf;ne. pa vabi n*z.aj k pravemu kršratftvu. V snopičih je začni izbijati p-illubl en S'en'-le-vviezev roman «Potop», ki je okrašen z I ilustracijami In tudi nadaljevanje romana *Z ognjem :n mečema. Izhajal bo celo leto. V zbirki «Prosveti in zabavi« so kot | peti Snopič izšle Ze.verjeve Tri legende o razpelu, prave umetnin« iz. češkega 'lovstva. — Od izvirnih pisateljev je zastopan znani ikiš romanopisce Ivo šorli. Za Veliko noč je izšel njegov najnovejši roman Zadnji val, čigar dejanje se godi v Rogaški Slatini, in ki bo gotovo našel priznanje med Čitatelji. Za stoletnico rojstva velikega skladatelja Prodane neve-j ste jc izdala Tiškovna zadruga jako lep spominski sni* o Smetani. — Do sedaj so letos ižšli že t rt d i štirje zvezki raznih zakonov in odredb. Že te letošnje publikacije pričajo, da je Tiskovna zadruga naš najodličnejši literarni zavod. Še bolj lias v tem utrdi nadaljnji program, ki ee bo izvedel v prihodnjih mesecih do konca leta. Tik pred izdajo »e nahaja peti zvezek Tavčarjevih zbranih spisov, ki prinese veliki zgodovinski romati izza kongresa. Dr. Ivan Prijatelj mu je ptldejal obširne opombe, ki bodo zlasti Ljubljančane zanimali zaradi spominov na razne ljubljanske rodbino iz pretekle dobe. V tisku je tudi. kot žc omenjeno. drugI zvezek Pod-llmbarskega zbranih spisov, v katerem bo objavljena Potresna povest. I)o konea leta še izide IV. zvezek Jurčičevih zbranih spisov. Celo vrsto slovenskih roma-. nov in povesti izide v ponatisu ali novi I izdaji v zbirki «Prosveti in zabavi«. Kers-Inikova romana Cyclamen in Agitator, I Rudalova novela Krlžev pot Petra Kupljenima, Govoknrjev roman V krvi, Zbaš-'nikove Žrtve, Grošljevi Astronomski pomeniti. Poleg tega prevodi: Puškinova KapcUinova ličl, Hearnova Japonska in Jakobsenove Novele. Večina zvezkov je v tisku, oziroma že dotiskana. Te knjige 'so predvsem namenjene za ljudske knjižnice, kat.eiim zelo primanjkuje Isajig. Na 'našem književnem trgu je ilaHeš komaj 300 knjig, ki Jih lahko Uvrstimo v ljudske knjižnice. | V Prevodni knjižnici, ki naj prinaša le velika dela iz. (svetovne književnosti, izide Flauber ev »godnvinskl roman Sslam-bo iti jn možvnsti Zbirka Čeških novel, ki jih je za Tiskovno zadrugo nabral Ferdo Kozak. I V jeseni foideta tudi dve mladinski knjigi, od I rterih je ena VI. Levstika. Publikacije zagrebške akademije (Itistorično-filološkl in filozofsko-,iuridičhl oddelek.) Izšle so publikacije Akademije v Zagrebu za leto 1023. Iz Letopisa posnemamo. da Sta za nova prava Člana Akademije bila izvoljena prof. filozofije v Zagrebu A.Hazala In arhitekt Ciril Iveko-vič, profesor tehnike (v oddelku za umetnost.) Za dopisujoče člano so bili izvoljeni: v z.godovinsko-filološkem oddelku beograjska profesorja Ljuba Stojanovič m A. Belič, v oddelku za umetnost Janko Tiarlč In zagrebški srednješolki profesor dr. Božidar Širola, Vsi ti novi člani Akademijo so v Letopisu dobili kratko življenjepise in orise svojega znanstvenega ali umetnostnega dola. Razen tega jo v Letopisu ie nekaj manjših razprav; Ma-retič riše življenje in delovanje velikega lingvista Oaničiča (oh 40leinici njegovo smrti: dr. iBadalič, uradnik zagrebške vse-učiliične knjižnice, opisuje rokopisni sveženj ruskih dram iz. 18. stoletja, ki so deloma bile neznane frrtkopis je v zagrebški univerz, bibljioteki): bibl iotekar te knjižnici dr. Fancev priohčuje nekaj korespondenc« z Li. Gajem itd. — V «l)adti» (kuj. 22t) nas posebni) zanima Študija prof. A. Mušiča: Moči in morati u slovenskem jezika. Mušič je 4;i svojo študijo prečitnl liekaj slov. starejše (protest.) literature in Štrekljeve narodne pesmi. Slovenci mešajo glagola moči in morali v pomenu divere. Glagol morati te Za srbo-1 rvaščifto da potrditi šele v 10. stoletju, a Češče se nahaja šele v 18. stoletju, v slovenščini se pojavlja prej. Morali je torej primeroma mlad glagol: prihaja ne-dvomho Iz »edanjikove oblike glagola inočl, morem, in sicer pod vplivom glagola imatl (Imam), ki se rabi tudi v pomen« debete. Z obširnimi izvajanji kaže profesor Mnšič, kako je glagol »moremo mogel dobiti pomen »moram«. *— Vladojo Odirat razkriva izvor Belostenčevegd la-tinsW-ilirskega slovarja, prof. Kostrenčič pa analizira »Vinodolski zakon*. Docent zagrebškega Vseučilišča dr. Nikola Maj-narič piše o porabi čaSov in načinov v ilomerjevib primerah; profesor Zimmer-mann razpravlja o bosenskem branjevcu Jurju Dragi »iču kot filozofa humanizma, a Stj. Banovič o planinah Ktinara in Pa-puČ.1 v naših narodnih pesmih. Profesor j Maretič je v »Znanstvenih delih za opču jnftobrazbu« Izdal svojega »Jezičnega S»-vjelnika«, nekako V antibarbaru, ki pa ne »•eflektira na popolnost. Mažuranič Vladimir ie končal svoje »Prinose za hrvatski pravopovjesni rječnik«, v katerem je nagrmadil obilo gradiva, ali deloma brez vsake zveze s pravom; v pričujočih publikacijah so izšli še »Dodatki«. Veliki Rječillk hrvatskega ili srbskoga jezika je (v redakciji Marctičevi) dospel do besede: Ondivac. To je 38. zvezek in konec VIII. dela. lice stoje, z.nfeli spominki za deželo zaslužnih mož postavljati, kar bi bilo deželi v slavo, mesta pa tudi v z.imsl.cin času poseben in ol>sto,;efi kinč ljubljenega drevoreda«. Lenčck jn zami lil nelia-ko slovensko Valhalo v Zvezdnem zelenju. Divna ide'al Zal, da se ni izpolnila. Zvezda nI imela prostora niti za Prešerna. Dne 10. marca 18T0. so s šumečo pol civilno pn! vojaško slavnostjo odkrili sredi Zvezde spomenik naivesto njeirmu o^etu Hrndeckrmii. ki nm jn Prešeren o njegovi 25-letniei žtipanovan'« zložil znani krasni slavospev — Raderkemtt. ilnsi so nekateri veljavni možje oporekali in so celo »Noviee« dne 5. jan. 1850. pi>-le, dn t;t spomenik «v si-edo zvezdnega drevoreda nikakor ne more p:iti». Umestno lii bilo. da bi se napisala n sto letnlej zgodovina Zvezde, seveda ne z.ve-rižena samo Iz suhoparnih navedb, kdaj so sc nadomestile akacije z divjimi kostanji. kako so uspevale o raznih dobah cvetno gredice ob njenih belo posutih stezah, koliko »o stale železae ograje med kamenltimi sfebriči. kl jo objemajo in klopi ob potili, kdaj se .ic dvignila na razdelku proti Kazini gloiijeta za glasbene koncerte In na jivozapadnem koncu vremenska opazovalnica, kakšna je bila njena prvotna razsvetTava. kdaj jc šinila v Zvezdo plinska in kdaj električna luč — ne, napisala naj bi se zgodovina Zvczdano* — Stilih ljubljanskih rodov. ki so lahaiali v Zvezdo in ee eha- Ijali tamkaj sedaj z vose jem sedaj z. bojijo, sedaj z ljubeznijo seduj s sovraštvom i v Srcih. Zdi se mi. da '« v»e to Čutila Zvezda s svojimi posetniki. Kako jo tre-j petah, ko 'e ognjeni zabeli vazdeval lik ž-1 njn gledališče. Za!ečala je o potresu In hitela sp -čemeti v *v«!« šotore pnlie-1 sence bežeče iz ».tnSeeili liiš. Piekipeva-ijoča radon jo je p:cSln'ala o nrpnzabni slavnostni veselici Z.,l P.e«ertMiv spomenik. Op avi?°no oTOičenie je delita tnno-•mkr.t z. rodoljul i. ki se :im je gabilo • objestno 'fZ.ivanje in ŽalVtve nr>!-e nm-od-lnrs'i v nnsp o'ni K-iz.lni. Teži a mora je ! le-rla na njo n svCovni virni, a Zavri-skala je, ko jo Ivla utonobljcna ena'st-, stoletna siiž.tiost in je neko noč izginil Iz njene s'edc s'mbol avstirstva. Razvnela jd čuki p ise-ro navdušeno množl-on Jugoslaviji. Zgoilnvitri Zvez.ile je zgodovina ljubljen-kca mesta. | Naši stori so ii rcknli RapnMnnrski vrt. Ta p iimek je IzMnVI čez. dalje bolj. V dobi narodne nesavedtcstl ga je izpod; injal nemški Sternnllce, Celo Ikivo-:in Trstetrak (Viekn Dragan — »Novice« 18.10. 101) je rabil to tu'ko, ko je e.pomin'al Ljubljančane, naj bl govo;ili slovenski, »kadar se ponosno sp;ehaTaj0 pft Sternale;i». »Novice« se dolTn niso mogle ločiti od okorne oblike: Zvezdni drevored. Jemn je pisal: Zvcdno šeta-lišče. Pred dobrimi 50 leti se Je jela polagoma udomačevati- Zvezda. I. Podllnec. Na|noveiše knj ge Šorli: ZADNJI VAL. Roman. Broš. 42.—, vez. 48.—, poŠt. 1.50. •Zejer: TRI LFGTNDE O RAZPELU, Vež. 20.—, poŠt. ).—. Dr. Pretnar: FR \NCOSXO . SLOVEN* iS "I SIOVAR. Vez. 70.—, poŠt. 2.—. S'om-ek A. M.: IZBRANI SHSl ZA M'ADINO. Vc«. 56.-, poŠt. .1.50. Račlč: RH.CKRANJSSE OTROŠKE PFSMI. Vez 8.-, poŠt. 1.—. Pavlič: LJUBEZEN IN SOVRASTVO. Vez. 92.—, pošt. 4.—. May: S'N MEDVEDJEGA LOVCA. Bol 15.—. Tolstoj: KREUTZERJEVA SONATA. BroS. 14.—, vez. 20.—-, poŠt. 1.—. Sop'tok'es: ANTIGONE, i BroS. O,—, vez. H.—, po$t, 1—. RUSKA PRAVLJICA o Ivan carevlču, | Jat- ptic In sivem volku. I BroS. 15.—. Vse navedene knjige sc naročalo nrl i Tiskovni zadrugi v LjubPanl, Prcščrs nova ulica Št. 54, Francoska knjižnica v Zagrebu »Bibliografski zavod« v Zagrebu ie začel izdajati pod naslovom »Francuska biblioteka« zbirko del, ki bodo omogočala študij francoskega jezika na podlagi francoskih origihalov. Najblže bolj šolam namenjena pa bo ta zbirka ustrezala vsakomur in pritegnila nase s svojo zelo Okusilo opremo, katero je oskrbel slikar Vladimir Kirln, obilen kvog Čila-teljev. Prvi zvezek biblioteke ol>eta antologijo francoskih pesvikov in izide v kratkem, drugi, tretji, četrti in peti zvezek pa so že izšli. V drnri knjigi najdemo izbor La Fon-tainovih basni, kl bodo. dasi so klasicistično mcijolHne in po svojem jedru ililfcktične. še dandanes lahko vplivale, in služile kot lepe. jasne in, kar .ie bistveno. živlxMi«ke umelhtUtt. V rijih občudujem«! La Fontaltiovo jasnost, nazornost, kiepkost, spretnost v opisovanju p vir ode in v grupiranju Življenjskih dOforlkOv, \t kftterih se izloči pregovrtr 0 življerskl medimSIt kar sam od sebe. NftslednM ttvezek prinaša Seribnvo ko-medko *La ven« d' eau» (Kozarec vode), delo, ki smo ga videli svoj čas tudi na kubljanskem odru. Vsebina te zgodovinske komedije je zelo duhovit«. Scrlbe je sploh «nari po lastnosti, da Jo itmel najti v vsaki kretnji diainatlčno jedro. V »Kozarcu vode« hahaiamo mnogo su-^estivno^a esprita, prave francoske ke-•eri'e. poleg tega pa nam vstaja pred očmi cela vrsta verjetno o risa nih značajev. V Stilnem svezku te izšlo znano Mčrl-mčejevo dele: Cnlomba. Actor Je splošno -nan pi svojih povestih »Carmen« In »Mateo Faleone«. MiHmfejeva dela se efllikn'clO po spretni pisateljevi roki, ki nam nadvse prepričevalno riše valovanje južnega temperamenta. Ta Siva dikcija nI romantičnega. Izvera. ampak si moramo razlagati pepolnoma resni!* no kot posledico podnebja, katero Js napravilo U Mtfrlmčejeve snovi ljudi posebne vrste. »Cflfmcn«. kl Je Izšla pri nas tudi kot povest v knjigi, poznamo Že Iz isioimene opero. Mčrlmea Je živel Idolco časa. na Korziki, kier ta imel pri- liko opazovati kipeče južne ljudi, ki bo zmožni ljubiti noino, globoko in toplo, a znajo tudi sovražiti z vso ostrino bvo-jega temperamenta. Knjiga takih živcev in krvi je njegova »Colombav, povest matere, kt Jo osvetila svojega sina. Molierovo »Smešne precijoze« poznani i tudi Iz gledališča. V Ljubljani se prav. kar igrajo, Izšle so ped naslovom »Lc Prčeienses tidlcules«. Mol'6r6 je dramatik splošno znanih vrlin in klasičnega slovesa. »Namišljenega bolnika« In »Žlahtnega meičana« smo videli pri nas i« na odru. Molifcreve komedije »e Odlikujejo po fini Ironiji in obenem trpki resnici o ljudeh, ki so smešni, ker so ne poznaj,,, V prvi vrsti so njegove komedije gleda-liška dela, toda tudi v knjigi vidimo tistega Moličra, ki je smešil grenko resnico samo zato, da bi ee ljudje predramili k zavesti. Popolnoma pravilno ga jo označil pesnik Musset z besedami: »Kadar grem od prodstav Moličrovih komedij, ee jokam.« Vse tu omenjene Štiri knjige eo zole praktično prirejene, imajo kratek uvod in komentar. Namenjene eo pospeševanju spoznavanja fiancoskega jezika na podlagi njegovih originalnih umotvorov. Z njimi nam je dana možnost, da »e okoristimo e francoskim duhom naravnost v Jeziku, iz katorega so dela organičtv> vzrasla. Hudožestvenlkl v Mariboru. Kakor objavlja mariborska gledališka uprava, bodo froetovali IIudožestve,liki v Mariboru tri večero. Uprizorili lxido Dostojevskega »Selo Stepančikovo«, Biekenzo-vo »Borbo življenja« ter Rablndranata, Tagoreja »Kralja temnega dvora«. Vstopnice za vee tri predstave se lahko rezervirajo v gledališki pisarni žo sedaj. Premllera Izvirne hrvatske opere »Hasanaglnlca«. 15, t. m. se je v Zagrebu vršila premijera Lnjo šafranek-Kovičevo opere »HaSanaglntM«. Kritika veli o delu. da se »Hasanaginica« ne more smatrati za pravo hrvatsko, žo dolgO pričakovano narodno opero, ter pravi, da je to produkt nilinlranega fn Izkušenega komponista. Večji del šefranckove mu-ike je elegičen. .Najboljši so v operi lir. ski momenti. Orkester je v ostalem preveč glasen. V dramatičnih slikah se poslužuje skladatelj VVagnerjovega in Rim-skij - Korsakovega načina orkestraci.ie. Opero je vodil kapelnik Baranovič, Zagrebško gledališče In poziv na gostovanje v Pariz. Kakor smo žo poročali, so Parižani povabili zagrebško Narodno gledališče na gostovanje za časa letošnjo mednarodne olimpljade. Zaradi slabili finančnih raz,mer pa ni mogočo misliti na to gostovanje i. državno podporo. Zagrebško gledališče Je namreč že itak de-ficitno. Zato je izšel iz vrst Zagrebčanov predlog, naj hi se gostovanje omogočilo t doneski denarnih zavodov in imovitih posameznikov. Javnost je predlog sprejela, toda takoj Sc je pojavil glas. da bi smelo zagrebško gledališče nastopiti samo pod firmo »hrvatsko gledališče«. »Ob-z.or-? se sedaj obrača prbti temu tesno-srčnrnui stališču zagrizene enoetranostl ih pledira za to, da se najprej zbere potreben denar. Hrvatom je v prvi vrsti do tega, da se gredo pokazat v Svet, vse drugo, pravi »Ohzorov« pisec LuliaČek, se bo naredilo potem, ko bodo Zagrebčani dokazali, da eo Vredni Stanislav-skeg:a besed, da so najboljši gledališki umetniki v naši državi. Repertoar splltskoja gledališča. — Splitsko Narodno gledališče ima te dni na sporedu BartulovičeVo ljudsko dramo cBijedna Mara? in Smetanovo opero »Prodana nevesta«. Proslava dvestoletnice Kantovega rojstva se bo vršila v Jugoslovanski akademiji znanosti v Zagrebu dne 2. aprila, na dan Kantovega rojstva. Ob tej priliki bo predaval g. dr. Stjepan Zimermann o temi: frKantov krlticizem v luči sodobne norlikev Umetnostna razstava v Oeljeku. Dne 11. maja otvorlta v Osijeku prvo kolektivno razstavo svo'lh del mlada, nadarjena Slikarja Jovan Gbjkovič in Ivan Rob. rojaka iz nsiješke žtipanije. Stoletnica Beethovnove 9. simfonije. 7. maja letos potečo sto let odkar se ,ie Beethovnova 0. simfonija prvič izvaja'a na Dunaju. Dunajska Filharmonija priredi v spomin znamenite obletnice spominski koncert, na katerem se bo izvajalo to znamenito mojstrsko delo skladatelja Reethovna. Smrt iradž' rkega slikarja. V Budim-pešli je umrl lo dni ilorltz, Sandor, eden najuglednejših madžarskih slikarjev. Sandor je bil osebno la po svojih delih znan ludi v inozemstvu. Umetnostna razstava v Beogradu. Te dni se v BeOMadu olvo*! razstava ellkari-ce Marine Nenadovičeve, bivSe gojenke moiakovske umelnostne akademije, ki razstavlja svoja dela prvič na domačih ceh. «Pr«ljctn! salon« Zagrebu pripravlja večjo razstavo ii mačih slik 1n kipov za mesčc maj. RazT-ve ee udeleže vsi društveni flani. niodkova enodelanska epera se uprizori znova na odru ljubljanske opere. Pve| pa ee uprizorila še rRigolello* z ge ciškan&kean koru Ln nti ognjevito raz- obiskoval, ie takrat poučeval risanje . Mojster je Se v polnem razvoju, mlad vkljub 54. letu, soden in vedno za novo po- zllrkah se nahnjnjo dela: cSestrices, polnostjo hrepeneč. - ' ' 1 in veliko šle-1 našlo v Jakopiču svojega genija. V I nilnHpm študentu izrednih slikarskih vilo pob ru j in. Jakopič se vedno vrača ; njem so Je izkristalizirala umetniška Ker se je že zdavnaj oglasil zvonec "p"'obnc i Das e je Jak« p č že v 1 k ne' aterim pokrajinskim motivom,: volja časa, Jakopič e.osrednja oseb-' -' - ■• ricnLm an m., star- Ikl mikajo njegovo slikarsko tvor-|nost naše novejše uinetnosji. Da ga k obedu, so nerad poslovim od spošto- mladosti pečal z risanjem, so mu star vanega mojstra, ki mi smehljaje voli: gj ge)e po težki bolezni dovolili na- »Ne mudim se rad dolgo pri obedu; »topiti pot do umetniškega poklica, hitro jelo, hitro delo!» nost — znamenje za temeljitost | njegov narod ni niti poskušal oceniti, u ulllDluln„c|,„ p.......... in njegov globoki občutek. Poznamo Te tragična resnica, karakteristična za Ker tal rat ni bilo primernega učitelja , cel ciklus njegove ^Križarske cerkve:.,' noše pokoleuje. _ v Ljubljani, se je sam izobraževal in 1 posetil v tr namen DuraJ. Odtrd se je preselil v Monakovo, kjer se je spri-jate'j 1 z tnalo starejšim Kerdom Ve-selom. Obiskoval jo akademijo in pozneje novi ustanovljeno Ažbetovo šolo, v katero so pozneje zahaj-Ti vsi pomembnejši slovenski slikarji. PaS;vPtV o,3 umetniškegaVna- ^odom 5001etn.ee njegove smrti.) Po slovanskem svetu Jan Žižka - simbol češke svobode je Žižka ponovno popolnoma porazil križarje in je šlo njegovo ime po vsej Evropi. Njegovi strategični uspehi so iznenadill "tembolj, ker je tokom bitk izgubil najprej ono in potem šo drugo oko. Odločevala je namreč vedno »tajanja. Mi nakovsko slikarstvo je 1 ^ f ^^^''i^čSrio^: iSje^ova geniialna taktika. Za bitke se teda kultivlralo virtur/.no risbo in skoto-ija, prettstavija za loko iov.i j . . p d i manRvri delrma prebleme barve in luči. Fran- ko posebno epoho češke zgodovine o P» ^ro^, legT o: sla evengellj pi je pridigovol pro-, jn _Co&kega političnega narodnega pro- po krajih, Ki so po pnrouni le^i »vo vanali značaju bojišča. Tako se more reven knietčkl plemič. Iz'smatrati Žižka kot eden prvih ustano-Trocnovn, vltel.ev moderno strategijo. Kot lzbo- vado z Veselem slikat naravo in pri c'koder je odšel za časa vladanja .....' .......... ..... p jej ie ostal. Njegovo življens' o delo Karla IV. v Prago, da tamkaj štu lira. svoje se da označiti s to 1-onstntacjo. Nrj Ravno takrat sejejazvil med vlada- cano. je sli) al pokrrjlno, inter jer, portret, " " " ....... tako že v srednjem veku eden prvih slo naravo, svobodno luč in pristnost j£rnma' . icdrjarja. £li"no namene je imel Ja- Jan Z:žVn !:cp«. ki je h.dil. zoper takratno na-1 ^^ ron diplomat, si je., znai .pridobiti roje zaveznike Poljake in tudi Bene-Idejo Čcško-poliskcga zbližanja iočim nemškim meščanskim razredom ni zapustil riti kasneje, ko ni več poln domačim češkim prebivalstvomi sr- P°]1SJ^^""liJ J®„ dit boj za cerkveno reformo. ..... "" " " "" " "" nrv1 Mladi cvetice nli svoto p-debo. vedno mu je bila najimenitnejša raloga podali svrj dojsm nrrave, njeno resnično bislvo. Pot francoskega barvnem impresij n;zma je zrpust'1 Ja''cnič kaj kmalu in pričel p-ud.-rjati duhovno vredest borve. Dal je sir.bo-lieen pomen in se 'ako odvrnil od materijal stičnega naturalizma. Sv: jt prva dela je razstavil Jakopič koncem devetdesetih let v monakov-skem o upoznal tudi s poljskimi državnimi ustanovami. Na Oeškein samem jp stopil Žižka v vpliko akeiio šple po Husovi smrti, ko je zavzel hn«it*ki pokret soeijalnl in vo»ni značaj. Pctal je najnrej vod-ia antifpvdaln"£ra dptnovrntskpga gibanja in izvršil že 1. 1419. svoj prvi nn^ad na tirafko občino. k>er ip vladala nemška večina. Po smrti kralja Vaelava IV.. za vlade piegovetra naslednika RHsmundn. ki io na zvijačen ! način povzročil Httsovo smrt, so ie potem ni z vil o-Ikri t hoj m H huslt-skim' čet"rni in med nemškim cesarstvom. Nemci so organizirali ped kr'"ko zabite kntolKanstva križarskn voisko. ki je imela popolnoma proti-slovanskl znatni. Jan Žižka se je do-hro zavedal, da ne gro samo za zrnato l>o<:e?a zakona ampak tudi za bodočnost slovanskeora naroda. In ravno to nrenrlčanie 'e dnlo tmslt«k"-n'ii eibanhi ono nenrlč^kovano moč. 01 1 14on.. ko ie vdrli v čerko nrva kr*nr«ka ni^n^da. pa do 1. 1424. ko ip slo"i tnborski voiskovodia n.i nohodu na Moravr> nmrl pred Pribi-sinvom. ston Jan Zi^ki pa čelu toia -— '------_> ,... !. i!. ... da so moji nazori o življenju tudi vaši visoke vaze šopek orhidej in horten-1 Gledal io na niorie, ki se ie valiijo- nazori, moje misli vaše misli, moje sa-]Pila nekoliko korakov po verandi, po- - 1 ' 1 a.ge sanjo--. A vi so smejtte, J tem pa se natrlo obrnila m se sklonila zij, in si je prižgal cigareto. Veselo če in iskrlfiasto širilo pod verando v so sijale njegove oči, a črne kodre nad daljavo, gledal na živahno pristanišče Belom mu jp vzgihaval veter 7. morja, rišoč po Heleninem obrazu kraj njega, po njeni goli lakti, ki mu je slonela na obramili, mehko očrtanice. za ovinkom, kjer so so pozibavalc lahne. na odhod prinravljene jadrnice. njo v, gos»od Edmund?: Ni se smejal, samo močnejši veter z mora je razpotegnil očrtanice z nje- «Tn vendar vam je pripovedoval vse ne lakti na njegov obraz, preko nje- 1., nii(*n,L,n vinitnl,,!!, !., », . nrruti h It^lmrt V iibnp clrOTi viinličil.sl to le navaden popotnik in ne pesnik .No. da ...» je zaigral smehljaj na gospodična Helena« sp ie zresnil nio govlh ustnic. Kakor skozi vijoličast pajčolan je vi lel. kako so ji preble le- k n!emu, kl jo sedel tih in mračen »Recite, da ie bila vse to le šala, g osno d Edmund!« Počasi se je dvignil s stola. «Kaj raj bi bila šala?« «No! to... o skalovju ste govorili, Nova ruska gledališča. V zadnjem času eta nastali v Rusiji dve novi gledališki podjetji. Prvo se imenuje »Leningrajsko eksperimentalno državno gledališče« in ima na repertoarju samo en komad, ki oosi naslov »Ruska narodna svatba«. Predstava traja dva večera ii prikazuje razne svatbene običaje na podlagi etnografskega gradiva iz severno-ruskih gubernij. Svatbena revija ima ogromon uspeh in se igra že tri mesocr dan za dnevom. Kritika in občinstvo eta jo sprejela z enakimi simpatijami in zadovoljstvom. Ocenjevalci namreč pišejo da se s tem polagajo prvi važni temelji za rusko narodno dramo. Drugo uovc gledališče je »Gledališče za socijalno in herojsko dramo«. Otvorili so ga 25. marca. Repertoar obsega troje glavnih smeri: družabno dramo, herojsko tragedijo iu buffo-lgro. To gledališče hoče po svojem repertoarnom prizadevanju postati verno zrcalo današnjo ruske dobe. «Nov4 Cechy» (št. 7.) prinaša članek Herbeita Ripke »Peta obletnica kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev«, v katerem avtor obširno razpravlja o notranjih težkočah Jugoslavije. Država SIIS se je rodila iz srbskih zmag, iz revolucionarnega hotenja avstro-ogrskih Jugoslovanov, iz enotno volje vsega trolmen-skega naroda. Naloga Srbije, jugoslovanskega Piemonta, je bila 1. doeembra 1918. dovršena. Različni tisočletni razvoj je tičinil, da so poedina plemena istega naroda niso tako popolnoma strnila, da hi izgubila vso svojo plemensko posebnost. Sedemdesetletnica odličnega literarnega bistorlka. Pred par dnevi je obhajal svojo se. iemdcsotlentico profesor Jan vo-bornfk, e len najodličnejših čeških literarnih historikov, kritikov in poznavalcev češke književnosti. Napisal je dragocene monografije o celi vr6ti znamenitih čeških književnikov. Znan je tudi kot dramatik. njegovih licih. »Tako kramljava in sa->ov obraz: »popotnik, ki mu le živl'e-|la Ven. In nphote jo jp "rljel za roko. o blesteči ^neiu nad njo ; . .. \.aši^na-njava žo celo popoldne, in kai je »Kako ste sp zmotili, gospodična njo vse nekaj drugega kakor poezije zaključek najinih sanj, gospodična Ilo- in sanjp. Mogoče da sem bil pesnik kot Helena! V dno dnše vam vi lim. Raz- lena?« (otrok. Sedaj, ko sem si svet oglodal očarali ste sp nad me^oi. kajne — in »Vi ste pesnik, gospod Edmund!« ga od vseh strani in prodrl življonut do jaz nai bi se zato smpial?! ... S tem. je pogledala ljubeče in njena laket se dna spoznavam, kako je ?ivl!enjc res da sem vam odkrito in brez ovinkov je toplo dotaknila njegovega vratu, j no, brez vsrke zveze s peezi'0 in sa- izrekel svoio sodbo o živl'pn'u. tvs-m zori . . . Recite, da jp življenje lepota! Recite, da jo živPenje Ihibezenl« Stal ie prod njo, oči so mu žarele, in ko jo ponosno dvignil glavo in iztegnil roko, se mu roka ni zableščala v so'ncu — ostala je v senci pod ve- Tako rada Vas poslušam . .", če pri- j ivami. Pred menoj leži življenje, ne rn"i! samo vas tanil sem tudi samnga randinlm ostrešjem črna in kakor iz am samo zaradi tera I' ... povedujete o daljnih, tujih krajih, ko-; dehteče kakor vrt. ampak grobo ka- seho . . . Torpi dor ste že potovali, čo govorite o tistih kor skalovje; življenje — delo in boj. 'ni-em veg to. kar sem mislil, da sem visokih cpllonskih palmah, ali o japon- Lpnote, o krteri sva pravkar govorila, vam. gos-oli^n Helena? Samo prija- skih mestih, ki so kakor lope pisane nl v resnici nikipr: vse tn je samo ble-.........* igračke, ali o rajskih Fi lžijskih otokih steča pena nad skalovjem, in nič.dru-— vso drugače iirlpovedtiictp in govo- gega . . .« rite kakor drutri, navadni popotniki. »Np ne — no govnrite tako, gospod Ko so je vrnil lani mol stric z. Jave. Eilmn-1!« so ■> ozrla nanj začudeno, jp frovoril samo o cimetu In kavi in in laket, počiva'oča na njegovem o tem. kako jp treba znati računati, ob-amhi. sp je od^eknMa od n'ega. A vi daste vsem onim tujim krajem,1 »Dotaknili sto se dollkatnel'i s smebbajem <»ni>i nn licih, n v iodviifl'_očn se jadra so se napenjala v skalo izklesana, črn in kakor iz. skale izklesan je bil v spnei njegov obraz. »Zivlienje je boj! To bodi zakllu-ček naiinega kramljanja, gospodična Helena!« Ohmila s" jp od njega in sp ustavila ob oira!i, visoka, v solncu bleščeča; in kakor da se blešče v solncu tudi nienp besedo: »Zlvllonje je lepotal Življenje je ljubezen!« Zunai pristanišča stojeCe, na odhod nripravlipne ladrnlce so se premakni-valovih: z visokih jamborov omamila. Z vami bi šla. go*pol Ed mund in vedno bi vas laliko poslušala i so sam kakor trdo slili in vendar sveiniki. Enakomerno jo teklo njegovo življenje; enakomerno zato, ker ni nikdar zašel v družbo, ki ima preračunljivo in židovsko dušo, ki ni odeta v umazano in razcefrano cape. Tisti dan je sedel Lovro s svojo družbo v izvenmestni gostilni in se grozovito dolgočasil. Bili so lo sami bledi od bede in pomnnjknnja izžeti obrazi; atnri žurnalist Napotnik je sedel na gornjem koncu mize, poleg ! njega jo slonel po dolgem iu široko : razkrečenih nog debeli muziknnt Zak, , preko mize njemu nasproti tihi in nemi sanjač Cebin, človek brez vsakega in s sto poklici. Na stolu zu vrati jo bil Lovro Kosmina, bolehen s cilindrom in veliko krizantemo. I dim, težko je,» je dejal po dolgem molku debeli Zak, Zak je debelo izbuljil oči in strmel v Cebina. Lovro pn je še veduo molčal. Globoko na prsi sklonjene glave je zrl pod mizo in kol odsotne so bile njegove misli. Napotnik je mežikal iz nnvade in kadil iz močne, kratke pipo. j bo zabavljal, hudič godčevski. Za njegovo denarje žre noč in dan, potem bi pa še rad očital bogsigavedi kaj.* se Je vzdramil Kos-j mina in vstal pokoncu. 'Ha, ha, smešno. presmešno! Obesim se naj, ha. ha, ! slišite, ljudje božji, obesim ... Saj se bom. še kmalu, ampak kako; vsi boste viseli na mojih nogah, ludi ti, mastni in žalostni muzikanl. Moja peta bo nad vami. oh, lepa slika bo to, kot Mati božja v oltarju, ko tare kači glavo. Divno. zares... ha, lin!* Smejal se je hripavo, skoraj tulil je. Blazno so gledale njegove črne oči, iskrile so se in žarele kot kres v temni noči. 'Plačam!* je bruhnil v histeričnem smebu. Prihitela jo natakarica, boječe in prestrašeno, ter napravila račun. Kosmina je pristopil k njej, plačeval in ji govoril: Urno se je okrenil. in veličastni so bili njegovi odhajajoči koraki. Ko so se zaprla vrata za njim. so dvignili pivci oči in se spogledali. 'Pojdi za njim b je rekel Napotnik Cebiru, ■••sicer bo res .. Zunaj je bil tih pomladen večer, tepel in domač kot kmečka izba na sveti večer, in v njegovi mehki temini se je izgubljal Lovro Kosmina s svojim ostrim, rennvndnim smehom, ki se je zdel kot suh, jetičen kašelj... Prišla je Velika noS, lepa in velii častna, polna blagoslova in utešenih hrepenenj; z njo je priplulo tudi vsta-i jenje in novo življenje skesanega in spokorjenega Lovra Kosmine. Po* mladi 1 se je kot breskev na vrtu. <0 Zak, kje si in kakšen si? Kje ie tisti tvoj nasmeh, ki me je obsodiL Saj sem se obesil ua vrbo-žalujko, nad grobom svoje mladosti. Kje si vendar^ kam si se skril? Visoka je ta vrba, in zdrava in čist zrak vejo okrog mene. Zakaj ni tebe, velikega in popolnega * tej visočini?* Lep in dober je bil njegov nasmeh' Ijaj, in prijazen glas mu jo zvenel is ust. je vnovič zaječalo pod njegovo peto, ckako trpim, silno trpim...> Ti si egoist,* ga jo zavračal poročnik. 'Vraga, egoist * se je hudoval enoletnik. 'Lahko je tebi, ki »e pitaš s frazami. Nemška srajca, nemški cilji, nemško poslanstvo, nemški Krist. j nemško to in nemško ono, narod pa 'gine in stavba Nemčije se maje v te-: moljih. Mislite, da smo z ruskim po-I lomom že rešeni!? Prnv nič! Proje | narobe. Ali ne čutiš, dragi moj, kr.ko vse tli okrog nas?* Egghart je bil silno izžet. Iz vseh njegovih polez je odsevala bolestna j utrujenost, v očeh pa je blestelo nekaj stekleno srepega, neknj ko sijaj — smrti. 'No, kaj pa poreko k teniu Slovenci.* se je okrenil poročnik proli nam, ki smo molče poslušali razgovor. «Mi bomo govorili, ko prido n:'š čas.> se je oglasil nekdo med nami. Oskili smo molčali. Poročnik N. je zaškripal z zobmi. 'Egglmrt, vesel bodi, da si bolan, sicor —* <0. snj sem.* se je hudomušno zasmejal enoletnik. cCe mora nemštvo v Avstriji hoditi po takih bergljnh —* 'Egghart, pomni, da si še vedno v uniformi!* je divjal poročnik. .«A. kuL* se ie smeta! enoletnik. I'uniforma sem, uniforma tja. Po vsta-Ijenju pride sestra Olga k men5, pa se popeljeva na pokopališče. Tam si p"c-iščem prostor, dn se skrijem pred sramolo, v kakršni danes tonemo i Nemci.* | Vsi smo čakali, kaj bo sedaj, poročnik pa je samo slisnil pesli iu buljil predse. «Kaj se pelješ z nama?* me je povabil Egglmrt. Prikimal sem, pa sva odšla v njegovo sobo. «Veš, mi je pravil spotoma, človek dosegel starost Metu-zalema? V Indiji bulno raste ilgovo drevo, katerega velikanske veje so pred 23 stoletji branile vojsko Aleksandra Velikega. To drevo je že takrat štelo nekoliko stoletij življenja. Za tisočletna drevesa Imajo Scncgalcl Ime »baobab«. Neizmerna je starost teh dreves. Tudi njihova rast v širino Je neomejena. Se bolj zanimiv Je drugI orjak tako zvano mamutovo drevo (Scquola glgan-tca). Okamenell ostanki tega Iglastega drevesa se najdejo po vsej severni polu-krcgll. živi pa le šc po nekaterih vrhovih v Kaliforniji. Učenjaki newyorškcga muzeja cenijo ftarosi mainutovega drevesa na 5000 let In trdiji, da bo rastla še v nedogledne bodočnost. Na vrhovih Kali.ornlje še do danes niso našli vkljub vsem raziskovanjem niti enega dreves-, ki bi bilo vsahnilo prl-rodtio zaradi starosti. Vsi njihovi ostanki, kl so raztreseni po zemlji, Izhajajo od onih dreves, kl so padla slučajno, bodisi od bliska, bodisi od ognja. Največji teh orjakov živijo še danes In sc njihova starost sploh nc dl določiti. »General Slicrtnan. Ima v obsegu 32 m In jc visok 92 m. Ako so nekaterim posekanim drevesom te vrste po raznih študijah prisodili 50 stoletij, moramo temu orjaku j vseli orjakov šc prldcjati dobrih 20 stoletij. In res mu učenjaki prisojalo deset tisoč let. dobo, ki nas vodi daleč pred predzgodovinsko dobo. Tudi živalstvo nam nudi zglede nesmrtnosti, toda ne več pri svojih višjih vrstah, ampak pri močelkah (Infuzorljah), ki so majhne, le s povcčalnlm steklom vidne živallce, od katerih največja ne doseže dolžine 1 mm. Iz ene same mo-čclkc nastane v par tednih večmllllonsM zarod. Metchnlkov, eden najslavnejši: Pastcurjevlh učencev, ki ie neprestani proučeval te živallce, piše: »Pri opazovanju močelk moramo ostrmctl, kako nenavadno sc razmnožujejo. Rod sledi rod: brzo drug za drugim, ne da bi se mogel ugctovltl edini primer smrti. Zaman bi Iskali mrliča med mrgolečo množico mcčclk.» Pri teh živalih nalnlžje vrste ne najdemo prlrodne smrti Ako močelkl grozi slučajna smrt, ko n. pr. vidi, da ji zmanjka vode, Izloči iz sebe posebno snov, v katero se zamota In sl čuva malo telo. Izpremcnjena v prašek, čaka, da jo prej ali slej zanese veter v kako mlako ali rosno kapljico, ki jc zanjo veliko morje. V vodi pretrga svoj zavoj, začne plavati, sc z deljenjem razmnoževati in sc ob grozeči suši ponovno stisne v zavoj. Vidimo, torej, da močelke prezirajo naravno smrt. kl ic prcdpravlca najvišjih živali. Toda kdo izmed nas bi hotel postati mo-čelka, da bi bil nesmrten? Ootovo nihče. Te živallce sicer ne podlegajo naravni smrti, so pa zato stalno Izpostavljene nasilni smrti: požirajo sc med seboj al! pa jih goltajo ribe. Močcike Imaio med živalstvom največ pravice do naslova nesmrtnic, četudi so šc druge vrste živali, zlasti neke vrste polipov in črvov, ki se lahko razmnožujejo do neskončnosti. Posebno zanimivo pa Je vprašanje nesmrtnosti pri človeku. Ze od nekdaj so učenjaki posebno raziskovali vprašanje dolgosti čioveškega življenja. Mctclmikov pravi, iskaloč fiziološke vzroke, ki so v zvezi z naravno smrtjo človeka: »Velik del mrtvih, katerih smrt se pripisuje starostni onemoglosti in izčrpanosti, tako zvani naravni smrti, umira iz slučajnih vzrokov, posebno po nalezljivih boleznih starcev pljučnice, vnetja icdvic, Jctike Itd. Majhen preizkus vlakcnc potrjuje to mnenje. Starost nam kaže bolezenske znake. Zato nl nič posebnega, ako nastopi slučajna smrt. Prav tako je megoče, da umira človek v visoki starosti naravne smrti. Cesto so hotel! določiti meje človeške- sveta ga življenja. Plourers Je vzel za osnovo dobo rasti In Je rekel, da je ta doba petina vse žlvIJenske dobe, kl Ste«', pri človeku nekako 100 let Ker pa Je stoletnih ljudi malo, bi morali smatrati vse primere smrti pred sto leti za predčasne In slučajne. Toda Flourcnsovo pravilo Je samovoljno. Naravno Je, da pri človeku življenje nl tako stanovitno kakor bi Vakl žuželki In se ga ne di Izraziti s številkami. Vendr.r pa lahko rečemo, da bi moralo življenje v večini primerov trajati preko sto let In le Izjemoma pasti rod to mejo. Gotovo je, da .ie radi 1-oleznl pevzro čena človeška starost skalila pojem o naravni smrti. Zato je za enkrat nemogoče soditi, kako bi Izgledala naravna smrt. Srce, ki ga vzamemo Iz človeškega trupla čez 30 ur po smrti zaradi nalezljive bolezni in ga zadržujemo v določenih pogojih, lahko prikličemo k življenju In še nekaj časa deluje. Bela krvna telesca mrtvega trupla se lahko še gibljejo. Alt se godi Isto, če nastopi prava naravna smrt? O tem nas bodo mogle poučiti šele. bodoče preiskave. Nekateri biologi upajo, da bo veda odkrila skrivnost, s katero bo mogoče podaljšati človeško življenje do starosti Mctuzalema. Zdi se, da Je -'ebelo črevo, ki zbira "cllkanske množine mikrobov, glavna "<-|ra pri neomejenem podaljšanju našega življenja. Ce to oviro premagamo, če se Iznehimo tega organa, piše Porbin, bomo živel! kakor Mctuzalcm 969 let. Rumena vljudnost Ko se pelje Mlkado, japonski cesar, skozi mesto, morajo bit! zastrta vsa okna. Stražniki, občinstvo, vojaki stojijo nepremično kot kipi. Vsakdo zadržuje sapo. Nihče se ne smehlja. To Je Izraz najvišjega spoštovanja in vdanosti Dvorni maršal pošilja v hettle, kjer so nastanjeni Evropejci, posebne objave, da se gosti pouče o japonski etiketi: »Ce hočete gledati pot mlkada, morate stati In se ne smete gibati. Prepovedano je fotografirati aH gledati Nj. Veličanstvo od zgoraj, lz oken zgornjih nadstropij, s hribov, streh In sploh vsega, kar loži više nego je mikadov voz. Vsak prestope'.: proti temu se smatra za žall- t v Veličanstva.« • • • Japonska etiketa zahtevo, da se navadno ljudstvo dela nevidno. 7 japonskem gledališču se to Izraža še bolj enostavno. Igralec z zakrinkanim obrazom nl viden, njega tako rekoč ni na odru. Igralcu ni treba odstraniti se z odra, temveč zadošča, -k si zakrije obraz z belo ruto. Cc potrebuje Igralec česa, pride tiho človek v belem oblačilu z zastrtim licem in prinese potrebno. Gledalci razumejo, da jim tega ni treba videti In tudi ničesar ne vidijo. Vse to seveda ne moti navdušenja. Najcenejši prostori so v Japonskem gledališču poleg zastora kakor pri nas v kinematografu. Glcdalci pomagajo dvigati zastor, pomagajo, če je notreba, tudi na odru, pridno zibajo modro platno, kl predstavlja morje. Nihče ne zahteva verjetnosti. Vsak ve, da je to le gledališče. Predstave trajajo od štirih popoldne do poldvanajstih zvečer. • • • NalbolJ vljudna dežela Je pač Kitajska; toda vse Je tam za nas narobe. Kitajska Jc edina dežela, kjer nosijo moški krila, žene pa hlače. Kitajska vljudnost Je stara tri tisoč let. Slrovosi belili barbarov je zoprna Kitajcem. Starejših ljudi se ne sme gledati skozi očala, kakor to delajo Evropejci. Ali boste komu gledali v obraz z binokljem, če stoji pred vami? vprašajo Kitajci. Seveda ne. In £e vi gledate skozi oJala, to Je vendar lstol * • • Ce govori z vami vljuden Kitajec, sname naočnike In jih spravi v žep. Kitajec sploh ne gleda človeka v oči, če z nJim govori, ker to Je predrznost. Tudi prepovedujejo Kitajcu običaji, vtakniti roko v tuj žep, ker se na ta način po njihovem naziranju gleda v skrivališči tujih misli. EvropcJcI sploh Izzivajo. Mahajo z ro-kaml aH Jih čudno obračajo, če govorijo z uglednimi osebami. Ce se Evropejec vsede, položi eno nogo na drugo. Roki pa morata biti za Kitajca nepremični |n morata viseti dol. Obe nogi morata stati trdno kakor zabiti v tla. Kitajski gentlcman ne nosi nikdar v roki zavitkov, paketov ali sličnlh pred-metov. To je posel težakov, gospodu se to ne spodobi. Predvsem je to nevljudno, ker morata roki viseti, drugič pa se lahko zlomijo nolith- (Dolgost nohtov odgovar-ja pri Kitajcih družabnemu stališču.) Evropejci podamo knjigo ali cigareto drugI osebi z eno roko. To se mora storiti pri Kitajcih seveda z obema rokama In jc treba pri tem tudi prlpognltl glavo. Evropejskl pozdrav je za Kitajce naravnost izzivanje. Mi se kar odkrijemo ali enostavno mahamo z roko v zraku. Kitajec, če koga sreča, stopi Iz nosllnice ali kočije ter se večkrat nizko in spodobno prikloni. Ce sc pelje visok dostojan. stvenik, kl ga vsi poznajo, bi utegnil iz-stopiti vsak trenutek. Zavoljo tega tečeta poleg vozila dve slugi z velikimi pahljačami In ga zakrivata. Vsakemu je Jasno, da nl treba videti gospoda. Ce pogori Kitajcu lilša, dobi drugI dan od prijateljev In znancev toliko daril — v naravi In denariu — da se zmanjša njegova nesreča na polovico. Včasih za-dostujejo darila naravnost za zidanje nove hiše. Tako delajo kulturni rumeni ljudje In se čudijo, da smatrajo brezčutni prebivalci Evrope svojo kulturo za višjo od njihove. Poplave v savsko-donavski nižini Našim čltateljcm je znano, kakšna katastrofa je zadela pokrajine v donavski nižini in dolenjem Posavju, kjer je voda poplavila cele pokrajine. Zlasti hudo sta bila prizadeta Srcm In Banat, kjer jc voda zalila cele vasi. Naša slika nam kaže pogled na tako v Jezero izpremcnjc- no pokrajino, kjer mole iz vode Ie vrhovi drevja in strehe poslopij. Po najnovejših vesteh je začela voda naposled vendar padati, tako da se jc nadejati, da si bodo tako težko udarjeni kraji lahko zopet oddahnili. Ma poletu okoli sveta Angleški kapetan Mac Larcn ln njegova tovariša so dospeli na svojem po-! letu okoli sveta v četrtek popoldne v | Atene. Poročali smo že, da so morali vsled defekta na enem izmed motorjev i za par dni na Krfu prekiniti svoio pot. j V Atene so dospeli ravno, ko so se vršile ! tam velike svečanosti povodom današnje stoletnice velikega angleškega pesnika In Idealnega borca za grško svobodo, lorda Byrona. Angleži so pristali baš na kraju, kl ga je Byron ovekovečil v eni svojih nesmrtnih pesnitev. Njihov prihod Je dal slavnostlm šc večji sijaj In je Izzval spontane maalfcstacije za Anglijo. Poetična primera. Mlad oče (ogleduje prvorojenčka): »Takšno dete je kakor ljuba pomlad!« Srečna mamica: »Pa res, včasih se smeje, navadno pa Je mokro.« Neznani Junaki Te dni Je, kakor razvidimo iz beograjskih listov, prišla v Rumunijo bolgarska deputacija ln se obrnila na prvega generala: »Kje je pri vas grob neznanega Junaka, da se mu poklonimo In položimo venec?« Rumunskl general: »Orob neznanega Junaka? Pr! nas so vsi Junaki neznani.» Njeno dete. Bajtar JerneJ je bil obsojen na leto dni zapora. Ko se vrne domov, najde ženo z nebogljenim detetom. »Clgav je ta otrok?« vpraša ženo. »Moj!, pravi ona. »Ce bi se bil preje vrnil, bi bil pa tvoj!« Iz občinske sele. Občinski svetnik večine: »Oospoda moja, sodrugil Zapravljlvost nam očitajo. To je prosta laž. Mi štedimo In bomo štcdill — pa naj velja kar hoče!« Postna Jed. Natakarica: »Plnega slanika vam priporočam za večerjo.« Gost: »Oho slanlk Je najdražja stvar!« Natakarica: »Kako? Saj stane komaj 5 Dln!« Gost: »T-Ja, al! potem moram Izpiti vsaj deset vrčkov!. Muzikallčna Ljubljana. V glasbeni dvorani klavirl znamenit vlrtuoz. Pri drugI tožki se nagne mlada dama k svoji sosedi: »Oprostite, aH nl to Beethoven?« »Oprostite, ne vem. Se nikoli ga nisem videla.« Nedolžna žrtev. Zona: »Danes teden praznujeva srebrno poroko, Jaka! Prešiča zakoljeva, kaj?. Mož: »Pojdi no, Barbka! Kai pa more prešlček zato, če sva se pred 25 leti vzela!« Novine, novine...! Svet je povsod okrogel, pri nas nič drugačen kakor drugod in obratno. V bistvu namreč. Na oko seveda je razlika velika. AH icš lepo po predpisih, aH žreš grah z nožem, ali solato z rokama, na zunaj je razlika znatna. V bistvu pa je ni. Naj bo slama al' seno, da je polno lc črevo. To ie rek naših pradedov in dedov In očetov in sodobnikov. To Je geslo za gospode in za kmete. Kranjci so ob njem živeli dolgo in tako-tako, nekateri so bili celo zadovoljni, drugi pa upamo, da sc bodo vremena zjasnila, in opazujemo v svojo tolažbo dogodke po svetu. Meni politični dogodki nič kaj ne ugajajo. Cc n. pr obdolže slovenskega politika, da hodi v Beograd premog prodajat, ali če spuste varšavsko cltadcio v zrak, ali če požigajo po Italiji društvene domove, ali na Irskem kasarne, ali čc v Nemčiji zarotniki politike streljajo kakor zaicc, jc vse to politika ln mora žc tako biti. Nekatere zanimajo takšne reči. Jaz pa se bolj zanimam, kako se kaj zdi ljudem po svetu vsakdanje življenje, tisto, ki se zrcali v novlnah v domačih vesteh pod zaglavjcm: Izgubljeno, najdeno. strašna ženska, psa povozil, so si že v laseh, naš slavni magistrat, znana plesalka, debeli oštlr Itd. Včasih pride k tem zanimivostim še ono, kar se najde pod zaglavjl: Izpred sodišča, Iz življenja In sveta, drobne vesti, naši kraji In ljudje, moda. tlim, ln tako dalje. Naletiš na vsakdanjosti, naletiš na kurioza, koncem j koncev pa spada vse skupaj v Isti koš. Ben Akiba je nezmotljiv. Letcs so n. pr. Imeli nekateri največje skrbi, kje najdejo klak. Nikdo jih več nc dela, pa so vendar ultra moderni! Jaz sem svoj šc dobro ohranjeni cliapeau claque I. 1918. pozabil v Beogradu v hotelu Moskva, vrag ga vzemi. Vidiš, letos bi bi! lahko med prvaki mode — tako pa nisem bil. Tudi pri Tut-cnch-Amunovcm grobu nisem bil, pa mi ni nič žal, ker Jc letos moderno, da veruješ v vraže. Egipčani so opremili grob s hudimi uroki, kl delujejo po treh tlsočletilli in kl so umorili Carnarvona. milijarderja Jay-Goulda, mllMonarla Woolfa Jocla, sira Archlbalda Rclda in profesorja Lafhtira. Nc vem. ali so jih pokopali po angleško aH po starocglptovsko, ker je med tem pozornost občinstva vzbudil prvič v življenju klerikalni novinar Mcver, glavni urednik pariškega »Gatilols«, farovškega glavnega glasila. Dal se jc pokopali na židovskem pokopališču po židovski veri, kateri ic ostal vse svoje življenje zvest. | Zdi sc, da se pri svojetn listu nl čutil tujega, ampak v docela domači okolici. Parlžanl sc mu zato tudi niso čudili; oni poznalo I svoje žlde i katolike, kl so drug drugega vredni. Podobno Je bilo v Budimpešti. Tu Jc medij Laszb citiral duhove In pričaral njihov plazma, nazadnje se ie pa sam Izdal. Univerzitetni profesor Sclircnk-Not-zing iz bavarske se je pri tem smrtno ali nesmrtno blamlral. Povsem drugače Je bil slučaj v Ljubljani, kjer so v nekih uradnih prostorih tudi Imeli seje In pričarali nek! plazma na pisalno mizo, pa je potom zdravnik povedal dotičnemu šefu, da se temu drugače pravi. Na Češkem so uradnikom odvzeil mesečni pavšal 3 Kč za pisalne rekvizite. V Parizu pa Izvrše dr. Voronov In njegova pomočnika doktorja Dartignc In Dadry vsak teden nad 100 operacij, s katerimi pomlajajo svoje postame paciente. Grki so kralju službo odpovedali, Pcrzl pa so svojega šaha poklicali iz Pariza nazaj. Ce ni preveč mat, nai b! jim še dalje vladal, makar brez parlamenta. Stoj, to jc žc zopet politika! Nazaj! Ameriški advokati so se pritožili pr! francoskem poslaniku v \Vas'iingtonti, ker trajajo ločitveni procesi v Parizu le po tri minute. Amčrikanci se hodijo v Pariz ločit, ameriški odvetniki so ob zaslužek. Jusscrand Je Interveniral, Poineare Do prepovedal. Sedaj sc bodo francoski advokati jezili nad ameriškimi, da so Jim zaslužek preprečili. »Fovšlje. je povsod preveč, nc samo pri nas. V Pcštl so pretepli finančnega talnlka Andreja Szabo v plesni dvorani, kjer so plesali na ma-džarsko-katoliškl podlagi In brez Zidov. Prepozno sc Je Izkazalo, da jc mož veren katolik In da le tako židovsko Izgleda. Batln mu pa sv. Peter nl mogel vei odvzeti... V Parizu Je zadnjič mlad poslancc vpraSal Polncarcja: Za božjo voljo, go- spod predsednik, VI nočete odgovorit! moji interpelaciji? — Ne! — VI me ruinl-rate! Oženiti se hočem z dcklico iz province, v petek pride v Pariz nalašč zato, da sliši moj (ntcrpclacljski govor--- Poineare sc Je usmilil, mladi poslanec Je fulminantno govoril ln gospodična nevesta je bila blažena. Evo, to bi bilo nekaj za naše tigre In njihove tlgrinje (v kolikor so legitimne). Morda se pa d4 na tci podlagi z nllml govoriti? Oba, že zopet ta politika! Nazaj! V Jlčinu so razpisal! mesta štirih pomožnih stražnikov, mesečno 700 K. Prosilo jc nad 500 reflektantov, med njimi 60 z maturo, 4 z visokošolskim študijem. V »suhi. Ameriki jc po uradnem poročilu prejšnji mcsec umrlo nad 400 oseb na otrovanju z alkoholom, kl jc bil vtihotap-ljcn. Madžarski plemič in ministrski predsednik Bcthlen trdi, da Je demokrat. V Arnsbcrgu v Nemčiji živi stroievodja, kl dolguje 5000 mark r.ck! stari ženski že Izza pred vojne. Letos jej je prostovoljno izplačal obresti 5 % še po starem, to Je 125 zlatih mark za pol leta. Potem Albert Ocssmann in njegova žena roj. Putt-kammer, z otrovom v skodelici kave: gospa Kadlvcc In njeni visoki protektorjl ter oskrunjena In tepena deca; gospodična Milica Vukobrankovlč, njen proces, oprostitev, obnova In obsodba, ter njena knjiga »V ženski kaznilnici., maše za Karlom IV,, bombni atentati v Segedlnu, katastrofa z blatnim plazom v Amalfllu, katastrofa t .vodljivim zrakoplovom DU- mulde, veliki češki proces 500 posestnikov proti kemični tvornicl, kl ie kriva, da radi njenih plinov njive več ne rode, trava več ne zeleni — evo, to so le zanimivosti enega samega dne. Orkani, po-vodnjl, vlaki, kl so trčili ali skočili s tirov, strašni zločini, najdena razsekana trupla, zadavljeni novorojenčki v greznicah, vlomi z uspehom In brez nllh. atentati, poboji, umori, posilstva, samomori, zlobne poškodbe, tatvine, poneverbe, goljufije, evo, to so dnevne zanimivosti ene same novlnske strani, da ne štejemo potresov, požarov, družabnih ali finančnih škandalov, kakor podkupovalne afere z bencinom na Češkem, petrolejem v Ameriki, valutami v Franciji In z vsem drugim v Italiji. To snov ali sllčno dobi vsak dan na vse zgodaj v prebavo toliko In toliko milijonov ljudi šlrom sveta, v popolnitev raznih kriz, rcparacij, volitev, pučov, procesov, se), kurzov, fallmcntov In v osveženje poklicnega dela. Vrhu tega pa Imamo še društva, odbore, odseke In njih dela, Imamo občne zbore, predavanja, seje. kavarne, pa morje brošur In knjig... Pa se čudimo, da nismo žc zdavnal znoreli? Nismo In ne bomo. Nič hudega nl, le da le svet okrogel ln se neprestano vrti. Ves svet le prav za prav ena sama rotacijska mašlna In ml smo bralci, kl požiramo stolpce papirnatih doživljajev, kl so danes enaki kakor Jutri In pojutra-njem et nune et ln saecula saeculorum, amen. PIRHI ZA MLADINO K. Pelant — B. Razrezana usta Nekoč je nrišel v Ameriko bogat princ iz rodbine, ki je imela meter dolgo ime. V Ameriki so ga lepo sprejeli, skakali okrog njega ter mu razkazovali razne spomine in pol stoletja stare starine. Zvečer pa so ga povabili na gostijo ter mu nudili vsakovrstne dobre jedi. Godba — bili so sami zamorci — je igrala med pojedino in vse je bilo veselo. Prišla jc na vrsto pečenka z izborno omako. Princu je šla tako v slast, da je nc le zadovoljno nilaskal, ampak tudi »blizoval nož. Njegov pribočnik, ki jc bil Američan, jc zardel in mu rekel: »Gospod nrinc. takole se pri nas nc jč. Mi jemo z vilicami in noža ne devamo v usta.» 'Pa zakaj | ne?» se ie začudil princ. »Če mi tako i ugaja, bom jefcl z nožem.» «Tu gre za to,« mu razlaga oribočnik, «da se z nožem ne urežete, ccsarjevič, vsi. okoli vas so v strahu, da si ne od-, režete pol glave. Potem pa hi dolžili nas. da vas nismo na to opozorili.« «0. saj bom pazil!« je rekel princ j ter ohliznil zopet omako z noža. Toda nenadoma ie v dvorani strašno zaropotalo »bum. rink in čink!» Princ se jc prestrašil ter prereza! svoja t>o-dtv* cesarska usta clo ušes. Zamorska kapela jc namreč zasvirala svojo narodno himno, tako zvani »džas-bend«. ki je strašna muzika: divje razbijanje po bobnih in pokrovkah,! da se rušijo skoro stene. Ker pa so zamorci tudi Američani, jim dovoliti-! jejo to razbijanje. Toda nesrečni princ ie krvavel, ka-' kor čc zakoljejo purana: brž torej, rriiiitc doktorji vsega zdravilstva in j šivajo prinčeva usta. lepijo obližc ter i ga obvezujejo z vato in s povoji, tako da jc postala glava kakor zatekla | buča. Gostije ic bilo konec, princ ni, mogfl več oblizovati omake, zamorce so navidez zanoddi in vse se ie žalostno razšlo. In visoki ameriški uradi so morali poslati gospodu papanu v Evropo sožalni brzo.iav in se opravičiti. Lc pribočnik je pravil: «Saj sem vam rekel, ccsarjevič. da sc tako ne jč: kaj ko bi sc zadel v vas natakar ali na če bi za vami padla kti-!;--ju skleda z rok?! Prav tako bi si razrezali usta.» In od tega časa ne Jedo z nožem n: !c Američani, ampak tudi princi vseli dvorov nc. Po njihovem zgledu se ravnalo vse prliKcinje, vsi poslaniki in njihove družine, dvorni dobavitelji in tako dalje in tako dalje. Kadar jemo. nikoli ne devamo noža v usta, šc manj na brskamo z njim po tistih. Spomnite se na nesrečnega princa, kadar jeste! Mravljinec in medved (Indijska bajka.) Nekoč sla se prepirala mravljinec in medved. Medved je hotel, da bl bila pol leta tema, pol leta pa dnevna luč, mravljinec pa jc hotel, da bi sc menjavala noč in dan, kakor jc bilo vedno. Medved si je želel to zato, ker je pozimi zle/el v svoj brlog. Zato ie želel, da bl bila pol leta tema. Mravljinec pa dela vsak dan, a ponoči počiva: zato jc hotel, da hi ostalo tako, knkor je bilo. Sklenila sta, da bosta tekmovala in kdor ho večkrat izrekel svojo željo, ta bo zmagal. Medved jc začel govoriti «noč in dan vsakih šest mesecev — noč in dan vsakih šest meseccv Itd.«, mravljin-ček pa «noč in dan. noč in dan itd.». To bi bila rrorala govoriti ves teden. Toda ko je bil medved lačen, jc prenehal izgovarjali svojo željo in se je šel nnjost. Mravljinček pa je govoril svojo željo neprestani. ni jedel, ne pil in postal je maniši in suh. Zato pa je zmagal. — Medved na šc do danes ni pozabil, da ga jc takrat premaza! mravViinec, zato žre i» maščevanja mravljince, kjer jih najde. Doma je zvečer mož zaman čakal ženo. Ni jc bilo od nikoder. Ko jc videl, da jc ne more^dočakati, se je pobral in šel za njo. Sel je naravnost k studencu. Ko je dospel tja, sc ie zaman oziraj po ženi — zaman jo je klical — le tišina mu je odgovarjala s svojo nerazumljivo govorico ... Šele ko se je hotel vrnili domov, ne da bi bil kaj opravil, začu.le slabotno vekanje otroka. Išče zopet znova in čez nekaj časa zagleda ob studencu v visoki travi majhno dete, pokrito z obleko svoje žene. Drvar je takoj razumel, kaj se je zfodilo: žena jc našla studenec, lio-te'a je postati zelo, zelo mlada in lepa — pa je pila tako dolgo, da se I jc prenanila. dokler ni postala popolnoma mlada, mlada kot novorojeno dete. I Drvar se jc nasmehnil, vzel dete v : naročje in odšel z njim domov. Gašperčkova nemogoča pravljica Voda pomlaja Japonska pravljica. Pod gozdom je živel reven drvar s svojo ženo. Oba sla se v bedi in v dcl.t postarala ter nista imela drugega kot bajto in lep razgled doli po dolini in zvečer gori na zvezdnato nebo. Drvar jc hodil vsak dan v gozd, sekal stara drevesa, žagal les in ga cenil. Zvečer se je vračal domov in sedal zadovoljno s svojo ženo k pičli večerji. Ko jc šel nekega jutra skozi gozd na delo, je začul prekrasno godbo, ki ga je kar omamila. Oglašala se je nekje pred njim med drevjem, videti pa ni bilo ničesar. Drvar je šel nehote za sladkimi zvoki. Hodil je in hodil, dokler ni obstal pri studencu pod skalo, ki je bi! jasen in čist kakor kristal. Tiho je žuborel izpod skale in sc vil po svoji strugi nizdol. Drvarja je hipoma zažejalo, da se ni mogel premagati. Napil se je. Voda je bila čvrsta, okusna in drvar je šel ves osvežen in okrepčan na delo. Kako lahko in veselo je ta dan delal! Delo mu je šlo od rok igraje; namlil jc petkrat toliko kot po navadi. Pri tem jc prepeval in poslušal ptičke ter snoval lepe načrte. Zvečer sc je vrnil domov. Toda žena ga ni spoznala. Namesto izdelanega, nagubančenega, postaranega moža je prišel brhek, lep mladenič, la ga je bilo veselje gledati. Tedaj sc ie sam drvar začudil in je ženi povedal vse, kar sc je zgodilo. Zena ni rekla ne bev ne mev. temveč se je odpravila v gozd. In glej. fudi ona jc čula čarobno godbo in je šla brž za njo. — Prišla je k studencu in začela takoj piti. — ln pila je in pila, ni se mogla -napiti... Pred davnimi, davnimi časi, ko se je šc voda prašila in jc pesek teke! in se dal vezati v snope, ko so vrabci nosili ostroge in so sc ljubljanska vrata zapirala na gumbe, — takrat je živci daleč od na- na severovzhodno-južnozahodni strani za visokimi morji in globokimi gorami v neznani deželi neki kralj. V njegovem kraljestvu ni bilo ne mest nc vasi. v njih ni bilo niti ene hiše. in vse hiše so bile brez človeškega bitja. V glavnem mostu tc obljudene dežele jc bival kralj s kraljico v krasni mramorovi palači ped slamnato streho. Okoli palače jc bil krasen vrt z mnogim sadnim drevjem, kakor so: bori, smreke, vrbe. brinje, bodeče neže. koprive in druge inozemske cvetlice. Podnevi in ponoči, pozimi in po'eti je rastlo na njih vsakovrstno sadje: šiške. kroirmir, rogliiči. sirčki. slaniki, cmoki, klobase, jetrnice in drue pogreznil osem metrov globoko. Pri tem padcu je trdno zaspal. Ko sc je prebudi! iz bolcčm in videl okoli sebe samo temo, je premišljeval, kako b'. prišel ven. In spomnil se je, da jc kupil njegov oče kralj na sejmu v Raztrganih Rovtali novo lopato. Skoči! ie ponjo. se izkopal iz tal in prišel srečno zopet nazaj k očetu in mami v kraljevsko palačo. Starši so bili strašno veseli, da sc je Pepček vrni! in razglasili so to po vsem kraljestvu. Takoj nato. cn dan pred tem, so hiteli iz vseh mest in vasi prebivalci vsa dežele na kraljevski grad, da se udeleže svatbe, ki je kralj svojemu kraljevskemu sinu Pcpčku — ni mogel prirediti, ker je Pepček pozabil na svojem potovanju ubiti nekega zmaja z desetimi ognjeni"1' nogami in osvoboditi iz ujetništva nekega krasnega čarovnika grde princezinjc. Ko dovrši še ta Junaški čin. mu bo stari kralj prepusti! prestol in Pepček bo sam kralj. Srečno bo vladal svojim podanikom in tako dalje. O vsem tem pa vam bomo pripovedovali kdaj pozneje. Po .1. Koudelki — B. Volk kot ribič Ruska pravljica. Teta lisica sedi v gozdu ob cesti, prav za vasjo. Naslaja se z ribami, ki jih jc ukradla z voza deda Semena. Zavlekla jih je v svojo luknjo. Tako si jc preskrbela zalogo za slabe časo in Ic malo si jc pustila pred brlogom. Sedi lisica in koščicc je hrupajo med zobmi. Oblizujc sl z jezičkom brkastl gobček. Glej: vleče se k "jI bitrček volk, lačen, ah, tako izstradan. Boki so mu vpa.li, dlaka se mu je naježila, oči so mu izbuljene in šklefeta z zobmi. »Lej. lej, nepričakovan gost,» sl misli lisica in brž srebe ostale kosti v brlog. »Bog daj dobe. dan, botrica« — pozdravi sivi botrček — »zeli se, da ješ ribice. Deli jih . lenoj, žc tri dni nisem jedel, glad mc mori.» «Ti si pa res čuden! Zakaj, čemu naj tc krmim jaz? Potrudi se kakor jaz! Pojdi jih '..vit in naješ se!» •Dobro, toda kako naj jih lovim? Nauči me. botrica, zelo rad bi jedel.« L'.o':ca ga pogleda, zastriže z brči-cami in pomežikne. «Cc tc naučim, '.cpec,» — sl misli — «boš kazal zobe tujim ribam.« »Naj bo,» pravi. «pojdiva!« Pripeljala ga jc '.. ribniku, kl jc bil rrav nri vasi pod gričem. Ustavila se je nad ledeno razpoko, kjer je ležal razbit vrč. prijatelj, sivi botrček, pri-vežeri ti vrč na ren. Vrč spusti potem z repom vred v razpoko, sedi in reci: Nalovite sc. ribice, majhne in velike! In ribice sc nalove v vrč.» »In to jc vse?« «Vse.» 'No. hvala Bogu. botrea.« Volk sedi in mrmra: »Lovite se, ribice, velike in samo velike.* »Kaj govoriš, botrček?« »Kakor si mi veleli, botrica.« I; botrica lisica bodi okoli, gleda proti nebu in govori: a zalita od solnca. Mcla si jc oči in sedla. Najorcj mora pogledati na mamino nsteljo, ali mamica n pomagati. N':. nočni omarici sloji ko-'".rec z vodo; brž pomoči Prslc ter si 'zn-ijc o^i. Sedaj vidi, da tiimicc ri v»č v popelji. Hitro skoči s po«'e!jiec in sc začne oblačiti. Najprej pravice; s temi 7;iia ravnati, toda podveze! Zapenja-« vedno prcskaVu;eio, Zakaj nima o':rog!ih IHtor dr irc deklico! Saj jc 'o žc to''kok'at rekh mamici. a nič pomaga, irvti ro-i podvco na fiolg Pas. S kr V/>»i ie fic'i kri-*! Zor-glasno vz''ln: '"o ic krilce od hnhi ce. 7. všit"'^ srčkom, in ima to-Pko "umbov. n? v i so 7? 'ai!» Pre-wni v«e zapne! Tub zo^kc bi nda ["trljafila, saj bi bi'' tudi brez *čelke ''Ci, toda POmisHa j*>, da bi mamica "lorda opazila, a danes hoče biti I Zorka pr:drja. Tudi počesala se je i sama, le pe!'ie ni znala privezati. ' zato je hitela b, v kuhinjo, da ne bi ' česa zamudila. Saj so rozine tako j dobre! In res! Mamica .ie že mesila. ro-' zine so bile žc pripravljene. Nekaj pa je Zorka vendarle zamudila: videla je, da so pirhi že pobarvani: rdeči, modri, zeleni. Mamica ie žc vedela, zakaj ni čakala na Zorko. i Lani si je Zorka pobarvala roke do j zapestja in njen predpasnik je bil kakor geološki zemljevid. Pred prazniki jc Zorka nenavadno ! postrcžljiva. Vrti sc po kuhinil. oči i ji š"i;ajo sem in tja, sama ne ve, za : kaj pri prijela. | »Prebereš mi rozine!« 1 Nič orimcrreišepa. nič pametnejšega ni mogla mamica izreči. Z Zorko je kar zaigralo. Hitro je očistila rozine v moki, potem jih prebirala in n»-adnie jih oplakne in osuši. Saj dobro ve. kako se to dela. »Mamica, ali smem nojesti eno? — Pa samo še eno? Zdaj pa zares poslednjo!« Seveda jih ie bi'o med drugo in poslednio še nrccei, tako da ; jc mamica morala Zorki zaprctltl: I »Čakaj, čakaj, sai nride danes teta s Češkega! Povem jI, da ne ubogaš.« Ko bi bila Znrka vedela, da ic šc! očka žc pred eno uro na kolodvoi I čakat teto! Zorka se je še sladkala z zadnjo rozino, ko zunaj pozvoni. Pr^la je teta. Bogve, ali ji je prinesla tistih krasnih pisanic, ki jim pravi mama «kraslice* in jih delajo posebno lepe na Slovaškem. Podobne so našim belokranjskim, ki jih Zorka tako rnr'a deda v knjigi profesorja Siča. — Pa še o drugačnih ji jc pravila mamica, a dos'cj jih šc ni nihče prn"sel, kadar je prišel na praznike. Za letos pa jih je teta obljubila. »Veš, Zorka.« ji jc pravila mamica. «to so pirhi iz sladkorja, veliki kakor gosja jajca, votli so. spredaj .ie okcnce -- in znotraj! To boš gledala... Nočem ti povedati, da se boš boli razveselila, ko boš sama zagledala.« Teta .ie vzela iz kovčeg,a precej veliko š'-ntlo: «Najprcj tebi, Zorka; tole za p'rbc!.> »Veš, teta. dntics Zorka ni bila pridna.« .io je brž zatožna mamica, čeprav ni tako hudo mislila. »Samo rozine bi jedla, ko jih je prebirala!« »Pri nas na napravimo to dnurače.« .ie odgovor,!a totn. »Kadar nrcblramo rozine, mora Božka peti, Franck pa žvižgati.« Ne vem. a'f ie ?nrka to pametno naredbo al! ne: praznila jc tkfttn in rVa, prav tako' majhna ie kakor r.icna družica v rdečem krilcu. Punčka je pogladila oken- \ ce z ročico in odbilo se je. Kakor miški sta zlezli v n:rh. Ali, te stezice,1 sami sladkorčki! Tako rada bi Zorka pokusila, arnnak samo, čc bi punčka ne videla. Os!'..lila si je prst, se pri-pognila in ga brž pritisnila na pesek, toda kako se ie prestrašila — punčka se je ozrla! Poskočila je, da je za-frlelo rdeče krilce, in rekla veselo: «Le obliži. Zorka, tu je pesek Čist in tako sladak!« in r -ala je Zorki kar celo pest. In glej! Skorja dreves je bila lz čokolade — punčka je odlomila košček, dala Zorki in že so se ji zobkl topili v čokoladi. Dospeli sta do jezera. Saj ni mogoče! V njem ni bilo vode. ampak rrul.rovcc. Sne/nu e la labuda sta bila Iz sladkorja. Tako! sta priplavala k bregu. Zorka se Je najbolj čudila, da se labuda iz sladkorja ne raztopita v vodi. In p!..vala sta ter si včasih počehlala s kljunom belo perje. Eno pero je dala punčka Zorki, naj pokusi: rnztonllo se je v tistih kakor sladoled In okus je Imelo no malinah. «To je gotovo po tej vodi s jezeru,* je pomislila Zorka. V kotu ribnika Je zagledala pred blestečim grmom majhno klopico, be- lo. brezovo, vso iz sladkorja, le grče' so bile Iz čokolade. Pred njo je bil na ribniku čolniček iz sladkorja in tudi ta se ni raztopil, in vesla so bila iz čokolade. | »Pojdi, Zorka, popeljeva se v čolnu!« jo je ljubeznivo vabila punčka. Zorka ni nikoli zaupala čolnom in b-ez očka in mamice 'J jc ne bil nihče spravil v čoln; zato je boječe vprašala: «Ali ne utonem?« — «V mall-novcu?!« se je smeiala punčka. In hup! 2e je bila v čolnu in je Zorki podajala roko. Previdno je stopala Zorka v čoln in sedla na beli sedež iz sladkorja prav počasi, na lahko, da i ra ne bi zlomila. Toda ne! Sedež je C žal, kakor da Je ltsen. In ko jc punčka potonila čokoladni vesli v rožaste pene ribnika, se je čoln zazibal in labuda sta plula okoli čolna. Ce jc brizgnilo na Zorko, se je brž nbliznila. Hinoma se je čoln ustavil. Tu je bilo plitvo, da ie bilo videti na dno. In kaj je bilo na dnu! Kamenčki, pa kakšni! Prav taki. kakor jih je če-sto dobivala od botrice: rožastl. beli, črni in v njih je bil .iadek sok. Zorka je gledala, gledala, punčka pa Je rekla: «De boj se, iiugni se ln nabori' kamenčkov!« Polagoma se ia csmelPa in se na- j gnila: «Samo da se nc bi čoln prevrnil,« Je pomislila, vtaknila ročico v j malinovec, nabrala kamenčkov, ugriznila In sladki sok se ji je razlil v ustih. »Prinesti jih moram nekaj domov!« si je mislila in brž segla po predpasniku, ali ima onega z "žepom, da si nabere kamenčkov vanj. Toda joj, saj jc pozabMa, da je v spalni srajčicl!, Punčka jo je zmotila v njeni žalosti: | »Odplujeva spet k bregu in sedeva na klopico.« Nabrali sta še polno na-, ročje kamenčkov ter odvcslali k bregu in sla sedli na klopico. Breg je bil skalovit, toda to ni bila skala, ampak same slaščice. •Glej, naša kraljica prihaja!« jc rekla ounčka ln prijela Zorko za roko. Grajska vrata so se odprla, prišli so onrodc v blestečlh oblekah, »'topili v dve vrsti, za njimi polno g,ospode in vsaka dama, ljubka in nežna, je držnla v roki šopek ponik danskih cvetlic. Vse dame so sc ljubeznivo nriklanjale ter obrnile oč, k vhodu. Tam je stala kraljica, r.ežna In sanjava kakor pomladna b reza, In lahen vetcrc se je Igral z r^mi zlatimi lasmi. Pri no<\th JI je stal sne"nobel .jagenjček z zlatimi nožicaml. V roki ie držala kraljica butari™ Iz srebrnih 1 šib, zlati pirlii'so se zibali na njej in dolgi trakovi nežnih barv so se tresli od vrha kakor mavrični oblački. Zor- ka je kar onemela; predstavljala si! je bila kraljičino iz pravljice krasno,! prekrasno, toda tako krasne vendar1 nc. — Kraljica se je ozrla prijazno na vse strani, dvignila butarico, da so zanihali pirlii, in takoj so pokrili drevje nešteti beli in nežnorožasti cvetovi,, travniki in livade so ozelenele ln zlate: trobentice., vijolice ln marjetice soj vzcvetele, kakor da jih je kdo nasul.! Vse je dihalo zlato lepoto pomladi, kl je pravljica prirode. Kraljica je šla lahno po stopnicah ] doli. jagenjček z zlatimi rožlčki je skočil veselo za njo. Hitela Je prav deklicama naproti. Zorka se je stis-, nila za grm, saj je bila samo v spalni srnjčlci. Toda kraljica ju je že zagledala, se nasmehnila, odtrgala zlat] pirh in ga dala Zorki, pripognila se je, utrgala šopek vijolic In jih ji daia v drugo roko, potem pa šla ob Jezeru dalje. Po vodi sta plavala labuda in se dotaknila z rožastim kljunom roba njene obleke. Veje dreves, polne cvetja in vonja, so se pripogibale in sipale cele šope cvctov pred svojo vladarico. Cvetovi niso vcncli, ostali so sveži, čeprav je šla kraljica z vsem spremstvom čeznje. In zopet se Je vračala kraljica h gradu. Zorka je gledala za sprevodom In punčka tudi; ko na se Jc kraljica približala gradu, je stekla punčka za njo. Kaj sedaj? V grad ne mere, morda bi Je niti ne pustili, saj mora domov in mora biti zopet velika, sicer bi je očka ln ma- mica niti ne poznala. Skoro bala s< je sama tu in je hitela k okencu. Todz gorie! OVe«ce zaprto. Zorka trki in trka na okence čimdalje močneji — končno se okence zdrobi in Zorki leti in leti... prestraši se in odpri oči. Kje Je? Saj je vendar v svoji po steljici; dani se že. Stiska pesti ii v vsaki drži vogalček pernice. Skoro zaplakala je. Kje ima zlaf pirh, ki ga je hotela dati očku, kj so vijolice za mamico? Ogleduje se ali ni majhna kakor punčka iz pirhs Odkrije odejo in vidi, da je vse redu: nožice so dolge kakor vedne Pogleda na nočno omarico, ali je pfr še tam. Bil je, kamor ga je bila po ložila. Zorka je skočila k mamici na pc steljo in hitela praviti, kje je bila, te žalostno končala: «Zlatega pirha n mam in vijolic tudi ne, toda mislin da sem res letela.« Težko je verjel: da se ji je samo sanjalo. Gledala i skozi okence v pirh ter se čudila, d je drevje brez cvetja, punčka v rdi čem krilcu pri Jezeru in okence cel Centrala za SHS 11 so na vsem svetu Singer Bivata? stroji, Bournew& C©., Vork 709/a Predaje na obroke Najnovejši izdelek Oz»i£firiJBtl Goodi/ear WeltsJioe za gospode. Za dame lahke galanterijske čevlje najboljših kvalitet v najmodernejših oblikah. Izdeluje sedaj tudi higijenično čevlje za otroke. Prodaja na malo in veliko: 1890-a Ljubljanska univerza REKTOR G. DR. KIDRIČ O AKTUALNIH IN PEREČIH ZADEVAH NAŠEGA VSEUČILIŠČA. Naša mlada, a krepko se razvijajoča Alma mater završuje svoj deseti semester, peto leto svojega obstoja. Prestala jo že otroške slabosti In v polni meri že vrši svojo nalogo kot naš najvišji kulturni institut. Zato ne bo odveč, čo opozorimo našo najširšo javnost nanjo ln njen skromni Jubilej. Rektor e. dr. Fr. Kidrič Je bil tako ljubezniv, da Je dal našemu uredniku radevolje nekaj pojasnil In podatkov, kl $0 ga zanimali In kl bodo gotovo zanimali tudi naše čitatelje. Evo par važnejših odstavkov Iz razgovora: Kakšne so postavke za univerzo v novem proračunu? Boste izhajali z njimi? t Jaz za svojo osebo budžetarnlh težkoč ne jemljem tako tragično, kakor se to navadno dogaja v javnosti, čeprav so tc težkoče momentano gotovo take, da ovirajo razvoj in razmah univerze. Prepričan sem namreč, da se bo dalo z vsakim novim budžetom to nevzdržno stanje postopoma zboljšatl, zlasti ker sedanje budžetske postavke niti od daleč ne odgovarjajo onim v predvojnem času In nc današnjim cenam učnih pripomočkov. V prvem letu njenega obstoja (1919/20) je bilo za ljubljansko univerzo v proračunu določenih S milijonov kron, v drugem letu 11 milijonov, v letu 1922./23. smo Imeli nekaj nad 4 milijone dinarjev, preteklem proračunskem letu pa vsled dvanajsttn samo redne kredite, ki so bili približno za 700.000 Dln manjši. Kakšne so postavke v letošnjem proračunu, nc vem še točno. Najbolj kritična je situacij« vsekakor za elektrotehnični Institut, ki nujno rabi večje subvencije, da sc more izpopolniti, kakor Je to za študij neobhodno potrebno. Kadar Je govor o iinančnlh zahtevah naše univerze, se Cesto čuje — zlasti v Zagrebu In Beogradu — opazka, da so le zahteve z ozirom na število slušateljev večje kakor zahteve drugih univerz. Ta očitek je docela neutemeljen. Prvič že v tej obliki ne odgovarja dejstvom, zlasti 3ko primerjamo ljubljansko univerzo z beograjsko, potem pa jc tudi sploh napačno presojati budžetarue zahteve s tega stališča. Vsaka univerza, pa naj Ima veliko ali majhno število slušateljev, mora Imeti gotove stolice, Institute Itd., drugače je njeno poslovanje nemogoče. Zato je napačno, ako se pri presojanju budžetarnlh postavk kdo sklicuje samo na število slušateljev. Koliko slušateljev Imate? V letošnjem zimskem semestru smo jih Imeli 1252. V letnem semestru jih je nekoliko manj, kakor je to pojav na vseh visokih šolah. Prvo leto obstoja, leta 1919./1920., jih je bilo 763, v drugem letu 1068, v tretjem 1255 in lani 1257. Sedanje ttevilo odgovarja približno stanju beograjske univerze pred vojno In stanju, ki ga izkazuje večina provincljalnlh univerz po drugih državah In je torej povsem normalno. Razveseljivo je dejstvo, da se od leta do leta veča število slušateljev Izven slovenskih pokrajin Jugoslavije, tako da ima univerza, zlasti pa tehnična fakulteta, tudi v tem oziru pravi Jugoslovenski značaj. Slišal sem včasih opazko, da ima ljubljanska univerza preveč profesor lev. Kaj menite vi o tem, g. rektor? Tudi jaz sem že naletel na te očitke. Spadajo deloma v poglavje, ki sem se ga dotaknil že gori. Vsaka univerza, kl naj zasluži to Ime, mora imeti toliko in toliko stolic s profesorji. Na prvi hip bl se morda zdel upravičen očitek, da je število rednih profesorjev razmeroma veliko. A tudi to ne drži, zlasti ako vpoštevamo način, kako Je naša univerza nastala. Vstvarlll smo Jo črez noč. Ako smo hoteli dobiti zanjo dobro kvalificirane moči, smo jim morali nuditi vsaj približno enake pogoje, kakor so Jih Imeli v prejšnjih službah. Nihče ne bi zapustil sigurne In dobre službe, da vstopi v zbor nove univerze kot Izredni profesor ali celo samo kot docent. Zato današnje razmerje med rednimi in izrednimi profesorji morda ne odgovarja normah na starih univerzah. Bo pa to kmalu popravljeno, ker gre sedaj vse strem- ljenje za tem, da se v bodoče tudi pri nas uvede normalno stopnjevanje »aka-| demske karijerc«. Kar se tiče števila rednih profesorjev, jo treba vpoštevati tudi to, da je bila pač narodna dolžnost nove univerze, da pridobi zase kolikor največ naših vojakov, ki so delovali žc po drugih univerzah. Kdo bl jltn mogel nuditi slabšo pogoje, kakor so jih Itnell prej? Pri svcječasnlh časopisnih polemikah o ljubljanski univerzi som bral, Ca Ima ljubljanska univerza zlasti preveč slavistov. Ja/. sam spadam med njo — se nasmehne g. rektor — In sem moral tudi že ponovno poslušati sllčne opazke. Pa ne drže. Nismo v tem oziru nič na boljšem, kakor sta drugI univerzi v Zagrebu In Beogradu, Zasedene imamo pač vse stolicc. Zato pa smo lahko pouk v sia-vlstlkl — In to Je eminentno tiacijonalna veda, kl jo mora narodna univerza gojiti z vso vnemo in ljubeznijo — uredili tako smotreno, da sem slišal v tem oziru žc mnogo nad vse laskavih priznanj od naših domačih, pa tudi od Inozemskih strokovnjakov. Med rednimi profesorji slavlstlke sva dva lltci arna hlstorika, dva sta lingvista. Razdelili smo si delo po historičnih dobah, tako da je omogočen nam samim In seveda tudt štedentom smotren in sistematičen študij. Samoumevno ne obsega naš delokrog lc slovenščine, ampak vso slavtsttko. Za srbohrvaščino Imamo vrhu tega še posebnega profesorja, ker nam je bilo na tem, da zajema tudi predavatelj srbohrvaščine iz polnega. Ravno pri slavlstlkl pride, kakor pri drugih nacljonalnlh vedah, v poštev še tehten moment, da pričakuje evropski znanstveni svet v teh panogah deflnltlv-nih odgovorov baš od nas. Dela imamo torej vsi profesorji i izobilju. Kaj pa. so vas kaj reducirali? O tem poglavju nl baš prijetno govoriti. Ootovo ne meče ravno najlepše luči na kulturne odnošaje v naši državi, da )e Narodna skupščina svoj čas stavila tudi vse vseučiliške profesorje na razpoloženje In prepustila komisiji, ki Jo niso tvorili profesorji, odločevanje o tem, ali ln kateri profesorji naj se prevedejo. V čast tej komisiji pa moram poudariti, da ;svoje neomejene oblasti nl izrabila, kakor bi jo laliko. Med vsemi ljubljanskimi profesorji ja bil reduciran samo eden In to srbski rojak, kolega Kosič. A ravno danes sem dobil obvestilo, da je preveden tudi on. Kako pa profesorji preda vs jo? Mislite pač, v kakšnem narečju? Vsak govori v svojem. Slovenec slovensko, Srh ali Hrvat srbohrvatsko. Ne ovira to nikogar, nc profesorjev, nc slušateljev. »Jezikovnega vprašanja« pri nas nl. Tudi v tem oziru smo docela jugoslovenskl. KakStil pa so vaši odnošajl z obema drugima univerzama? Z veseljem vam lahko zatrdim, da nad vse prisrčni In dobri. Saj gotovo sami veste, da smo v tesnih stikih, In vam bo znano, da so se letošnje Svctosavskc proslave v Beogradu udeležili tudi zastopniki ljubljanske univerze. Ko stopi v veljavo novi vseučllifki zakon, ki Je že davno Izdelan in kl ga vsi profesorji željno pričakujemo, postanejo to medsebojne vezi še mnogo tesnejše, ker bodo vse naše visoke šole organizirane kot ena celota. Uverjen sem, da bo razvoj naših univerz potem še krepkejši. Pa vaši odnošajl z našo domačo javnostjo? Tudi v tem oziru se moremo le pohvaliti. Tista disharmonija, kl io je bilo šo nedavno, zlasti pa v prvih letih, opažati In kl jc bila s psihološkega stališča umlilva, je zdaj, hvala Bogu, doccla Izginila. Univerza se je v polni meri uveljavila In Je postala bistven del našega kulturnega življenja. Njen vpliv lahko vidite v vseh panogah kulturnega udej-stvovanja. Morda vam Je tudi znano, da jc ravno zdaj v tiru akcija, kl nas privede za znaten korak bližje k cilju, da dobimo tudi v LJubljani akademijo znanosti ln umetnosti. Pa o tem kdaj drugič. Slrša Javnost pa, žal, še vedno nima pravega srca za univerzo. Kako daleč so v tem oziru pred nami Srbi, kjer je vsakdanji pojav, da premožnejši ljudje lz preprostega naroda darujejo ali volilo lepe zneske za univerzo In njene Institucije. Svetosavsklh nagrad n. pr. Jo v Beogradu vedno mnogo več kakor pri nas In to Izključno po zaslugi privatnikov, kl darujejo leto za letom v ta namen lepe zneske. Uverjen sem pa, da bo prišel čas, ko bomo v tem oziru tudi pri nas na boljšem kakor smo danes. VI ste velik optimist, g. rektor. !n človek bi mislil, da Imate za univerzo zagotovljeno dcdičlno kakšnegu ameriškega milijarderja, Ne bi škodilo — me smeje se zavrne vodja naše Almae matris. — Pa da ne boste mislili, da res nimamo ulkaklh težkoč in skrbi, naj vam jih takoj nekaj naštejem. O denarnih križih sva že govorila. Občutijo jih zlasti naši seminarji In Instituti, kl si nc morejo nabaviti niti potrebnih knjig, niti potrebnih aparatov. Profesorji ln slušatelji bi bili hvaležni, ako bl se kje našel mecen, kl bl se spomnil tega aH onega Instituta ali seminarja. V Srbiji Imajo tudi takih pre-ccj. Siccr pa Jih je tudi ie med nami. Opozarjam vas le na tehnično fakulteto In njene institucije, kl sc Imajo mnogo, mnogo zahvaliti privatni Inicljattvt in mecenstvu. Prt tem bl rad opozoril še na eno. Ako predlagamo v budžetu kako novo rodno profesorsko mesto, s tem še nl rečeno, da ga hočemo že tudt zasesti. Vsaka univerza pa mora Imeti budžetsko možnost, da lahko pridobi strokovnjaka, kl je eventualno na razpolago, ker ga sicer lahko izgubimo za vedno. Druga velika kalamiteta, ki nas zelo ovira, jc vprašanje naših prostorov. Ministrski svet nam Jc slccr žc pred tremi leti priznal pravico do vseh prostorov v. zgradbi današnje univerze. Zal pa te pravice do seda) nismo mogli uveljaviti, ker Je nastanjenih v poslopju še več privatnih strank, kl jih pač ne moremo kar tako dcložlratl, lepo število za univerzitetno namene pripravnih soban pa imajo okupirano šc vedno državni uradi. Upam, da bomo vsaj v tem oziru lahko prodrli, ker se bo z razdelitvijo na oblasti vladna palača na Blchvelsovl cesti gotovo toliko razbremenila, da bo lahko sprelela pod svolo streho tudi urade, ki so danes še v univerzitetni zgradbi. Za nas bo pomenilo to ncpreccnljiv dobiček, ker bomo dobili nujno potrebno prostore za predavanja, zlasti pa tudi za seminarje In institute. Ui jarost7o popravljeni , pisarniška oprema itd. Spalnice, js Na obroke I Zahtevajte oenlkl 1791a ERMAN-ARHAR, mizarstvo v Si. Hi nad Ijubljano IL4. I,anr-Wolf. GrmdJ.f. fSlfrM UP HP Hovt ^ 1015 90-120 2«- <21 15-20 100-130 SO- 60 20 25 120170 40- 65 25 HO 130-190 50-80: 1)0 40 150-200 70-100' 40 50 170-200 100 1101 50-K0 200 300 120-170' 60 <0 300-100 139-190 ■ 75-85 400-500 170 210 80-100 600-600 200 300 Trvoruzrcdno generalno j popravljeni, jzkušain.; Jeilnogodišujo tvorničko > jamstvo. Potpuoa monta- j ži. Pogledujte naše stalno j ■kladišto. 3001 Strofiosno-fohnlčn! aislifi za šitalikrslsc ud 5 — 50 PS. Transmislje-Montaža. Brača Fisclicr d. d;, Zagreb, 1'antovčak 5. Največja izbera zadnjih novosti spomladanskih klobukov in slamnikov ravnokar došla v modnem salonu Ida Škof-Wanek naslednice Ljubljana, Pod Trančo št. 2 Preoblikovanja In popravila se točno 1198/a Izvriujejo. Žalni klobuki vedno v zalogi. Priznane solidne cene I Priznano solidne cene! B5g6g®BTOi88B8BB8SBi89@**! nilRllfl! H JHrt«Mfln>»» casla 1 (tilii Jafliana!;« banke) LJliOlJillill, SalanDurgova ulica 6. Specialisti f izvrševanja steklenih napisnih firm. Slikanje tjrb&v P" predpisih. Telefon 908. 1887a Ustanovljeno 1903, == ?rva slovonaka ladjedelnica — -i r IVfiH PRETH8B, M na jezeru priporoča svoje prvovrstno = ®530a?tiltS.0 OOllI© = (Kielboote) ua vesla, jadra ali motor. Na zahtevo »liko ln cenik na razpolago. Sprejemajo so vsa popravila to stroko. Cene brezkonkuronfinsl Istotam nakup mecesnovega losa ia desk, 5 do 6 m dolgih. 1783a __ŽČE ROGAŠKA SLATINA * V'r*VrmrviV»,VTTrTTTTVf »TVT*,mTTrTm T,**TTTTTTTT,fT»rrT,TtrrrrT,TYT»TTTr.VVfTtrvrrT > ► < > < ► +%" "" !"" "!"!!!!! !!!" ")"!! ! !!!! &"!! "! ! !!""U!"! ""!"! ) !U"!"! ""!#+*$* Križem Evrope PREDPUSTOH SKOZI ČEŠKOSLOVAŠKO. - NEMČIJA IN LANSKA VALUTNA . — STRAHOTNO RAČUNANJE. - V H0- landiji. - znam:z;;te rz::iniscence in drobiž. po Češkoslovaški, sem lahko opazo- Usmeril sem sredi veselega pred-put-ta svojo novo pot preko Dunaja i,roti severu; toda ne kar navpik, temveč mimogrede tudi amo-tamo. Zato tudi po prestopu čsL granice nisem pohitel kar k matuški zlati Pruhi, kakor jo tudi rad imam, nego eem poselil ^oedina manjša češkoslovaška mesta, kjer sem povsod imel priliko v onih razposajenih dneh opazovati življenjsko radost bistrih, čvrstih naših bratov. V Brnu sem prisostvoval v Besednem dumu kostimi-rani zabavi, ki jo je priredil cSvaz zeničdelcu CSL.». Ta pestrost bujnih nioravakih noš, obilica zlatovezenih havbic, s spretno domačo rutino zavezanih rut, svežih svilenih kril, bo-jato tkanih ošpetljev, napihnjenih ro-'cavčkov in — kar k vsemu temu tpada — drobna krasota čipk in okusno bordiranih svilnatih predpasnikov. Pa škornjičkil... Plesalo in pritrka-\alo se je neumorno, vojaška kapela je bila v pravem elementu, lepe plesalke pa daleko nad pol noči nič, nič utrujene. Kako se tu divno izživlja moč rodu, koliko občudovanja vredne prirojene gracije pri contre-dansu domače besede! — Jaz sem samo gledal, zajet v okvir velike dvorane in njene očarujoče slikovitosti. Ampak — pravili so mi — dvorana je bila okupirana vsak večer... Plesni spored ni bil sestavljen po hipermodernih mnnirnh, bilo je dovolj življenja v poskočnih polkah, sanjavih valčkih in v besedi kajpak vedno znova. V ostalih mestih, koder sem se odpravil dalje val enako predpustno razigranost. A isto tudi, ko sem prestopil mejo in prešel v Nemčijo. Odkar je uvedena rentaa ln zlata marka, se življenje v Nemčiji spravlja v normalno strugo. Restavracije in kavarne prenapolnjene, široko razra-ščena družabnost omogoča članom v lastnih društvenih lokalih znova zabavnost in veseljaštvo. Močno nazadovanje franka ni poslužilo le stoterim za vakitne špekulacije, temveč tudi neštetim trgovcem, ki so v svrho cenenih nabav postali neprestani obiskovalci Francije. Nemški trgovci in tovarnarji, ki so že pred vojno vzdrževali poslovne zveze s Francijo, prejemajo na francoskih konzulatih polne liste in viza z ustrežljivosljo. A tudi številna veakojaka nemška društva so si ob padcu franka nabavila obsežne zaloge finega francoskega vina in šampanjca in tako za primeroma nizko ceno napolnila svoje kleti. Nemško poslovno življenje se je znova čvrste razgibalo, tovarne in podjetja ustrezajo od dne do dne številnejšim naročilom, brezposelnost rapidno pojenjava. Toda v nasprotju z razmerami pred letom dni, ko je vsepovsod mržnja do Francozov glasno izstopala, je letos opozovati nov moment, in sicer zelo ostro razredno sovraštvo, ki se oči-tuje vsepovsod. Primeroma mi Je v porenskem velikem mestu neki inženjer v razgovoru navajal, da je njegovo tovarniško vodstvo izprlo 4000 delavcev; stavilo jim je ultimat, da v bodoče mesto osemurnika opravljajo lOurni delavnik in sicer za tedensko mezdo 28 zlatih mark, dočim so jih prej prejemali 38. Izprije je trajalo že sedmi teden, vodstvo tovarne se je srdilo nad mestno občino, ki je izpetemu delavstvu izplačevala brezpo-selniško podporo; in tako je dozorela misel, da se k izprtju pozove vsa istovrstna industrija v dotičnem mestu, nakar občina ne bo več mogla izplačevati podpor, je dejal inženjer. Dva dni zatem se znova srečava z inženjerjem v železniškem kupeju. Nič več ni zagovarjal vodstva, temveč delavstvo; v motni luči ml je naslikal razloge nezadovoljstva. Pod njegovim vodstvom se nahaja okrog 200 monterjev, bojevitih nasprotnikov tovarniškega vodstva iz enostavnega razloga, ker podjetje ne mara od preobilega inflacijskega dobička delavstvu izplu-čati prav nikakih mezdnih naknad. Med navedenimi monterji jih je ducat, kl so tedensko mezdo prejeli šele teden po plačilnemu dnevu, ker so bili v provinci detaišrani na poslu. Preračunali so preje mezde v zlalo vrednost in dognali, da so za ves teden faktično prejeli komaj Vi zlate marke zase in sveje obitelji, ki so naravno morale trpeti pomanjkanje. Nasprotno pa so velika industrijska podjelja prejela plačila za dobave v zdravih inozemskih valutah, oziroma v notranjosti države postavljala račune v zlati valuti. To je le en povod, ki razburja delavstvo prav divje; druga plat velikega inflacijskega dobička rezultira iz emisije tzv. zasilnega ali tovarniškega denarja, ki so ga izdajala industrijska velepodjetja, ki od države niso prejemala dovolj papirja za tedenska izplačevanja. Naj k večjemu razumevanju z nekaterimi številkami ilustriram ogromni dobiček te manipulacije: Postavim, da je velepodjetje lani početkom aprila, ko je dolar veljal še 21.000 nemških mark, izdalo za 1 milijon dolarjev svojega papirla. Ze 20. avgusta jo to podjetje (rebafo s komaj Viodstotno prvotno vrednostjo dolarja delavstvu svoje bankovce zamenjnvati z državnimi, kajti dolar je 20. avgusta veljal že 4,200.000 Ml Ker pa je za-menjavanje večinoma sledilo šele v oktobru ali celo v novembru, je račun za delavstvo bil še vse poraznejši, kajli 20. oktobra je dolar veljal že — 40 milijard Ml Ako se je torej povra-čevanje tovarniškega za državnega vršilo v tem času, je pod-jelje trebalo izplačati le še milijonski del prvotne dolarske vrednosti, torej en ccl dolar za vso emisijo! No, v novembru pa že komaj stoti del dolarja, torej — en Centi... Če si predočimo tak-le vnebovpijoč račun, pojmimo v zadnjem kotu možganov neizprosno mržnjo onih, ki so gladovuli, dočim si je par tisoč nemških magnatov prislužilo (!) ogromna bogastva. Tu je jedro razvrednošfe-vanja nemške valute ln razlog, zakaj so milijoni nemških državljanov mesece morali stradati, in zakaj obltelj-ski očetje, trudeči se ves dan v naporu svojih sil, zvečer niso mogli postrefi 6vojim bednim otrokom zaželjene drobtine vsakdanjega kruhu. Obrazloženo je seveda tudi s tem, zakaj so stotisoči malorentnikov izgubili svoje zadnje krajcarje, dočim so poedinci vse premoženje pred varno položili v tuje devize in se končno brezprimerno obogatili. Obrazloženo Je s tem, zakaj je ves kulturni svet bil nlarmiran k podpiranju armade nemških sirot in obupanih obitelji. In nikomur ni padlo v glavo, da bi bil razkril kardinalni tvor, ki se jo gnilobno razraščal v tem, da se milijoni in milijarde nemških mark, premc- njani v zdravo valuto, še vedno nahajajo nedotaknjeni v nemški posesti, pa bodi že znotraj nemških mej ali v inozemstvu. Realne vrednosti in devizne zaloge kajpak niso šle v izgubo. Inflacija je od ure do ure rušila vrednost marke, ogromne svote razvred-noščevanja so nevidni polipi odtegovali območju velike javnosti; ostale so ohranjene državi in narodu, menjale so le posestnika; na račun neštetih prikrajšanih rojakov in lnozemcev se je vsa povodenj stekla v roke nekaterih tisočev — in med temi Je nemška država največji dobičkar. Zakaj nemška država se Jo s tem kolosalnim procesom rešila vseh starih obveznosti v težkih milijardah ... Toda umaknimo se temu nečuve-nemu računanju ln pomenimo se s korenitim porenjskim kmetom. Znašla sva se v gostilni za mizo pri kosilu ln po njegovih treznih besedah sem si ustvaril sodbo o mišljenju čilega, pridnega, dobro podloženega podeželskega živijo v zapadnem Po-renju. Razlagal mi je ta moj mož prav spontano: dobri Nemci, toda Prusov smo sili...» Na zemljevidu mi jo nato razlagal, kako bi on uredil Nemčijo in jo razločil izven okvirja prusovstva. Pritnati moram, da me Je frapiral s tehtnostjo argumentov in obsežnim obzorjem. Mož ni kimfiv privrženec separatizma in demagogije. Z lastnimi možgani misli izpričuje odlično stopnjo vsestransko orijentiranosti hi uvidevnosti. Ves njegov rod je tak. JanezPopotnik. Ii»|inl buUti ESKONTNA ESKONTNA I PUCKA BANKA •9 Afilijacija Hrvatske eskomplne banke v Zagrebu izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje Telffun Jtov: 19, 20 ln 170 17» | 538 a „MOSTER" TVORNICA LAKA 1607a D. D. ZAGREB NA KANALU ŠTEV. 41 razstavlja svoje proizvode: Lake vsakovrstne in za vsako stroko Firnež holandski in umetni Steklarski kit Olji&ate foar¥© BAE¥E kemično-čiste, umetne in naravne na zagrebškem sejmu Industrijska koja štev. t72. POZOR! 1722/» * POZOR I W Prodajam M pomladansko potrebo vse manufakturno blago po ogromno znižanih cenah razna aukna, hlačeiine, plaviue, šifone, okufordo, cefire, kumhrike, vse uajboljfte kakovosti. Krojači poseben popusti Oglejte si ceuel IVAN KOS St. Petra oesta 23 Ljubljana. Celovfika cesta 2 Slika. Ime: IR. Miklauci Ljubljana bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. Oblastveno dovoljena popolna RAZPRODAJA oddelka za pletenino, trikotažo In perilo. Dovol|u|emo si cenjene odjemalce opozoriti, da st nahajajo v zalogi ie večje množine različnega blaga kakor: SSa DAME: p,rUo'blu"- n0*ftTl0'10 7'1 P f! dPfin?" triko perilo, svlterjl, srajce, ovratniki, naramnice, llA uUuiUlJlJ > nogavice, rokavice, gamaSe In dokolenlce. Za otroke in dojenčke: ET&tfSffi; srr** Brisačo, različna galanterija la koamctlka Vso to blago razproda lamo pod trintml oeaaml, aamo dotloj, 702a dokler traja zaloga. A. & E. SKABERNE, Ljubljana, Mestni trg 10. IVAN ZAKOTNIK LJUBLJANA Dunajska cesta Bt.46 Telefon it 378 mestni tesarski mojster Telefon »t. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostreSja ia palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žn~a. » Tovarna furnir?«. Zaklopne stole, niize in hlapi dobita najconeje in najbolje kvaliteto pri tvrdki JAKCB PUCKO, mizarstvo, PTUJ dvema polnojarmenikova stoječa neposredno pri kolodvoru in z istim zvezana z industrijskim tirom, prevzame razžagovanje vsake množine lesa. Ponudbe je nasloviti na upravo „Jutra" pod št. 9820/a. 1731 a LJUBLJANA, Prešcrnpva ul.30 (v lastnem poslopju). v tu- in Inozemstvo, safe-rioposits itd. Itd. Brzojavko: Kredit Mnbllana • Telefon 40, 457 in 54H, i - ■—........ ............... ,I|-TJT| • rh - [)r, LJudevit Pivko: Šifri irana pisma (D. R. U. P.) Slike iz avstrijsko vojne propagande proti dobrovoljcem Jugoslovanom in Cehoslovakom, ki jih objavljam, tvorijo VIII. knjigo vojnega romana «Cariano». Dogodke pripovedujem v kronološkem rodu, kakor sem jih doživel v dobi od 31. julija do 35. avgusta 1918. * * * V češkoslovaškem armadneui zboru v Italiji ni nihče slutil, kakšna nevarnost je grozila legijonarjem sredi avgusta 1918. Tajne sovražne sile so bile nof in dau na delu, da bi izpod-kopale Cehoslovakom tla pod uogami. Ni manjkalo mnogo — in Italija bi bila potegnila njihovo oddelke s fronte in iuternirala njihov arinadui zbor. I. Češkoslovaški 39. izvidniški polk in jugoslovanski dobrovoljski bataljon sla bila razdeljena po vsej italijanski fronti od Švice do morja. Poročnik Oton Kovačič1, komandir jugoslovanske čete, ki je bila deta-žirana k VII. italijanski armadi (Brescia), mi je pisal v rnpnrlu koncem julija 1918., da potrebuje nujno 5e enega četnega oficirja, kojega naj mu pošljem čimprej v Mompiano pri Bresci. Težko je poslati oficirja, ako ga nimaš. Ni preoslajnlo drugega ko vzeti oficirja eni izmed ostalih čel. Sel sem k poročniku Stanetu Vidmarju, komandirju l.čoto (VI. armada). Stane je bival ledaj s polovico svoje 300 mož broječe četo na odmoru v vili Cabianca v Longi di Schia-von blizu mesta Marostica. Pokazal Bem mu Kovačičevo pismo in mu rekel: «Stane, daj Kumra! Tvoja četa bo najlaže pogrešala enega oficirja. Kurner govori tudi dobro italijanski in bo Kovačiču lahko pomagaL> A Stane je bil skop. , novo prostrano poslopje ve-ronskeen strelskega društva, kjer so bivali jugoslovanski in češki dobro-voljci, ki so prihajali s fronte I. armade v Verono na odmor ali kupovat. Našla sva jih skupino. Menila sva, da I jih presenetiva, toda zvedoli so o nalivom potovanju in so noju prifako-j vali. Podporočnik Josip 7."gar1 se je ] ?pro'T!jnl no vrtu pred hišo. cNninrej k telefonu!* me je po-I zdravil. •rKdo zove?» ♦Tenonto rostelli je pred dobro uro javil, da prideš in mi j* naročil, noj tc pošljem takoj k telefonu. Zaradi 1 Sedaj šolski vodja v Kostrivnici i * Sodaj nrofesor risanja na gimna-fljri Rogaški Slatini. |ziji v Mariboru. tebe je oslal do večera v uradu.» Poročnik Caslelli je bil dobrodušen oficir, rodom Trentinee, izvrsten delavec v informacijskem uradu polkovnika Marchettija. Zaradi črne brade smo ga nazivali etenente Barba*. Polkovnik jo menil prvo naše podjetje, da pošljemo iz Italije preko fronte skupino slovanskih dobrovoljcev z namenom, da razstrelijo nekaj važnih vojaških objektov in prineso v Italijo po možnosti informacijo o avstrijski fronti in o gibanju avstrijskih trup v zaledju. Ta ekspedicija preko Gardskega jezera se jo ponesrečila. Polkovniku sem odgovoril: «Vem o njej. Ponesrečili so se štrije dečki, ki jih osebno poznam izza meseca aprila, ko je vežbnl moj poročnik Vidmar prvi češki bataljon v Ve-rcni.* cLegionar Tobek, ki je bil udeležen pri tem podjetju, je pripovedoval, da je čolu ,motoscaffo' pristal popolnoma tiho in neopaženo ter izkrcal vso četvorico pri Rivi. Ko je pa hotel odriniti, je po nesreči jel motor ropotati, kar je opozorilo avstrijske straže, ki so jele streljati. Čoln je ušel in pustil četvorico čeških dobrovoljcev njihovi usodi. Ti-le ljudje se seveda niso mogli več utihotapiti proko avstrijskih obrežnih linij, da bi izvršili svoje načrte. Tobek je skočil v jezero, pre- 1 plaval več kilometrov in se vrnil k 'Italijanom, drugih Ireh pa ni bilo več.» t go pridnejša in vztrajnejša ter često« krat v učenju celo prekoračijo meje svojo moči, medtem ko treba dečku si« liti in naganjati k učenju, še v večji meri velja to za ženske v poklicih ter prav posebno za gospodinje. Žena sred« njih in nižjih slojev, ki ima moža in otroke, dela prav pogosto toliko in tako dolgo, da sc v besede pravem pomenu onemogla zgrudi pod težkim jarmom dela. Zato je prav potrebno, da take žene pouče o pravi razdelitvi dela ter o premorih, ki morajo slediti vsakemu de« lu in katere treba prav porabiti. Lc čc siedi napornemu delu tudi potreben od« dililjaj, je mogoče, da ostane gospo« Nesporno vodstvo imamo danes v zim-' dmja dolgo časa krepka, sveža, zdrava skem športu, pred ^sem v smučanju. Tudi tin z" delo sposobna, v tem oziru gre glavna zasluga športni j Brez prenehanja enakomerno delati Zvezi. Začetek je bil skromen, nadaljnji ure in ure je nemogoče. Prenehati mo< razvoj pa nad vsa pričakovanja lep in . ramo včasih nekoliko; ako tega ne sto Ii it er. Naravna loga Slovenije nam je daU rimo, sledi mnogim deiavnini uram utru za to vse pogojo. Tako ni Čudno da ima- jenost, ki jo moremo potolažiti le z mo danes smučarje po vseh naših mestih večurntm počitkom. Jutranje zajutrko« in da se širi ta krasni šport, ki lahko valne pavzc, kl jtii imajo navadno de. postane naš pravi nacijonalni epo't. že lavci, niso velikega pomena samo zara« tudi na deželo, zlasti med fanti loterijsko in Notranjsko. Naravno jo, da Ml)o zato prevzeli Slovenci vodstvo zimskega i-porta v vsej državi, in da ima Jugoslovanski zimsko-sportni savez svoj sedež v Ljubljani. Kako vpošteva to naše dolo zlasti tudi vojna uprava, Je razvidno iz dejstva, da je poverila Savezu težko, a častno nalogo, na izvežba tekom let tudi smuške čete našo vojske. Zanimiv je tudi nagli razvoj moto-cikllzma, ki so je razširil po vojni s ko-losalnim razmahom po vsem svetu. Število motociklistov na nedeljski manifestaciji v Ljubljani je bilo za naše razmere izredno, zlasti ako vpoštevamo, da so bili to samo Ljubljančani in vsi z modernimi vozili. Ni mi treba posebej omenjati, da so tudi popularna in silno razširjena turi-stika goji pri nas žo prav resno tudi kot šport. Zlasti klub »Skala« si vzgaja iz ogromnega števila naših turistov zdrav kader športnih turistov, ki so dosogli že lepo uspehe in ki bodo mnogo pripomogli k intenzivnemu razvoju našo narodne ttiristike. Lepi. moderno urejeni nogometni igrišči Imata v Ljubljani »Ilirija« In »Primorje«. prva tudi zidano garderobo in kopalnico ter prostore za tenis, ki služijo pozimi za drsališče. Tudi »Siovan« in ^Jadran« imata več ali manj odgovarjajoči Igrišči, Žensko društvo »Atena« ei Je zgradilo v Tivoliju isriščo za tenis, za hokej in rokomet. »Ljubljanski športni klub« na Ima ob Liubllanlci krasen nro- ra in naj bi se vsaj za nekaj časa zado« voljili s priprosto, enostavno prirejeno hrano. Naj bi vsi skupaj izkušali po svo jih močeh olajšati delo gospodinje ter jo kolikor možno razbremeniti. Celo stroj se pokvari, ako ga gonimo nepre« nehoma; nikari pa živ človek. Premori v delu in počitnice so dobro naložen ki« pital, ki se bogato obrestuje. [soljeno prašičjo mastjo ali nesoljenim i surovim maslom. Tudi čc niso umazani, je dobro, da jih od časa do časa zdrgneš .............. ... <..... _ . _ t..... | z mastjo. Nikdar pa z oljem, ker olje leakeijonarji tedanje dobe so zbrani I napravi usnje trdo. I Kašelj pomirjajoča pijača. Dobro stolci 2 dkg lanenega semena in skuhaj j infernu v suvereni satiri »črtami. v njegovem Dun Jiuinu: Castlereagli in Metlernich sla v leni političnem di sa:utrka samega, marveč tudi zaradi počitka. — Najvažnejši jc opoldanski prcmoi, ki mora slediti po štirih urah | dela. Porabiti pa ga moramo za resnič. I no petivanje, ne pa morda za izprehod Kit za porcelan in drugo posodo. 4 dele gumiarabikuma zmehčaj v toli< ko vode, da se v njej raztope še 3 deli Škroba in 1 del sladkorja. Zmes segrej v drugi posodi, napolnjeni z vročo vodo. Najboljše sredstvo za počrnelo srebro. Položi srebrne predmete v sal« mijakov cvet. razredčen z vodo ali jih odrgni s krtačico ali usnjato krpico, ki je pomočena v salmijakov cvct. Salmi« jakov cvet razkroji žvcpleno srebro, nc pa kovinasto, in daje predmetom zopet blesk. Rjaste lise odstraniš z nikljastih predmetov, da lise namočiš s petrolejem in jih potem odrgneš z usnjato krpico, ki jo pomočiš v prah lesnega oglja. Šipe postanejo prav lepo čiste, če jih najprej umiješ in obrišeš; ko so žc suhe, pa jih odrgni še s svilnatim pa« pirjem. Surovega mesa nikoli nc pusti le« žati dalj časa na leseni deski, kajti les mu vzam.e sok. Istotako mu sok jemlje sol; zato soli tneso šele takrat, kadar v tri desetine litra Vode. Ta pijača lajša kašelj in dobro vpliva, čc te boli v prsih. Luskine na glavi odpraviš na sle« deči način: Zmešaj sok ene limone in dva rumenjaka. S to zmesjo dobro ni< maži glavo in pusti tako cn četrt ure. Nato dobro izperi in izčeši r. gostim glavnikom. Pozlačeni okvirji dobe svoj prvotni blesk ako raztopiš v 4 delih beljaka 1 del kuhinjske soli. Pomoči mehko krta« čo v to raztopino in povleči po okvirju. Takoj se zopet sveti. Umreti je šel na Grško. Z lastnimi sredstvi si je nabavil ladjo iu oborožil svojo Čelo za osvoboditev Grške in za sprostitev sebe samega, šol je na poslednjo pot. Dočakan jc bil kol kralj in umrl kot kralj. Sedemintri-desetkrat mn je zagrmel po poslednji minuti grški top v slovo njegovim 37 letom. Poeta mladosti in poela duha če/ nižave grobe sebičnosti se danes, ko zopet tako čutimo potrebo prerojen,iit Človekovega v svetem drhtenju spominjamo. VIII. al. telovadbo. Le kdor je vse dopoldne j g Prc<1"° 8" dc"cš kuh°t ,,lli Pcil' 1 Vendar pa ohrani sol meso daljo časa sveže. Ako ga hočeš ohraniti ga torej naso'i. lenobo pasel, ta sc iahko opoldne izprd haja, kdor pa jo trdo delal, naj po obe« du mirno sedi aH leži, čc treba, tudi ne« koliko zaspi. Tretji oddihljaj po storjenem delu jc ob 6. ali vsaj ob 7. zvečer, nikakor pa ne ob 8. Vse, kar navajajo ljudje v pri« log večernega in nočnega dela —- mir, večja sposobnost itd. — jc slepilo, ki se v poznejšem življenju bridko maščuje. Vsako pozno delo moti spanje in iz« podkopuje zato zdravje. Čc neha delo o pravem času, jc prav na mestu izpre« hod in tudi kratka telovadba. Kdor mora mnogo delati, naj tudi dohro premisli, kako porabi nedeljo, ki naj bo posvc« čena predvsem počitku oziroma pamet« nim izletom v naravo. Razun tega je silno potreben tudi vsako'etni daljši od« mor. Počitnice naj bi nc bile samo za šolarje, ampak tudi za gospodinje, ki so počitka nad vse potrebne. Seveda naj« bolje pa sc odpočije gospodinja, ako se more vsaj za dva, tri tedne osvoboditi neštetih majhnih in velikih skrbi, lz ka« terih je sestavljeno njeno življenje. — Osvoboditi se jih popolnoma itak ne more, ker hite nepoklicano za njo tudi na počitnicc. Ali vsi členi rodbine naj bi se v času počitnic spominjali, da je tudi gosnodinia Dotrcbna malega odmo« Kako se snažijo lakasti čevlji. Ako so umazani, jih osnaži najprej z mle« kom, potem pa šc vlažno namazi z nc« Sedaj sla brata milijonarja — kot listja jiolno je denarja, kaj srečo to je povzročilo? To milo -Zlatorojt« je bilo! m „mw " POHLIN & DRUGOVI = KAMNIK (Slovenija) = tvornica vlasnic, rinčic, kljukic za čmlje in kovinastih gumbov Centrala: Ljubljana I, poitnl predal itev. 136 811 a se priporoča za cenjena naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvrše' Zahteva te vzorce in cenik! LN Tr ovina modnih čevljev in specialist za ortopedično in anatomično obuvalo. FRAN SZANTNER LJUBLJANA Šelenburgova ulica 1. 192?a - Franc tfun$tler parna žaga in mizarstvo Litija ieli vsam sjoiim trgovskim prijateljem In jnanccm vesela Uelikonolne prajnik'- 1920/a V*. Hajbo jo in najceneje kupite moško perilo vseh vrst pri il. Roženi Go., Ljubljano, Žabjak št. I Samo na veliko. 785 a Gospode trgovce prosimo za poseg, Donesek k kmetijskemu zadolževanju v Sloveniji jI Bajka o sijajnem življenju kmetovalca je že utihnila. Siccr se tu in tam Se čuje, ila je kmet kriv draginje, vendar nihče ne moro dati dokaza za tako trditev. Nasprotno pa dejstva dokazujejo, da se na kmetih naseljuje vedno večja beda, a osobito, da kmečki dolgovi strahovito naglo naraščajo. Zbral sem v tem pogledu nekaj podatkov od 23 regulativuih (občinskih in okrajnih) hranilnic v Sloveniji, ki so zelo poučni. Te hranilnice poročajo sledeče Številke: Stanje kmečkim posestnikom danih posojil koncem leta 1920. znaša . 7,374.125 Din L. 1921. je bilo prošonj od kmečkih posestnikov za 11,059.000 = a leta 1922. je bilo prošenj za...... 28,538.200 > odobrilo so jo kmečkim posestnikom posojil leta 1921. za...... 8,740.000 » a, leta 1922. za .... 20,157.500 » med tem, ko so kmočki posestniki vrnili 1.1921. posojil za..... 4,912.500 » a 1. 1922. so vrnili . . . 6,950.000 » Kot vzroki zadolževanja se navajajo: Nakup živino (posledica vojske); poprava poslopij (posledica vojske, ker se med vojsko v te namene ni moglo skoraj ničesar investirati); nakup zemljišča; nakup orodja; izplačilo dudščine; izplačilo dote; nakup življenskih potrebščin; nakup krme; vračilo upnikom: nezgoda vsled požara. Opaža se, da se je posebno mnogo posojil iskalo v vinorodnih krajih, a leta 1922. tudi v živinorejskih za nakupovanje krme, kar jc posledica suše v letu 1921. Sprednje, siccr zaokrožene, ali vendar prilično točne številko dokazujejo močno napredovanje kmečkih dolgov. Leta 1921. se je pri 23 regulativnih hranilnicah izplačalo kmečkim posostnikom 8,740.000 Din. a vrnilo samo 4.012.000 Din. Leta 1922. je razmerje še žalostnoj-še: Izplačanih posojil jo za 20,157.500 Din. a vrnjenih samo za G,950.000 Din. Samo pri teh 23 hranilnicah so je potemtakem stanje kmečkih posojil v dveh letih povišalo od okroglo 7 milijonov na okroglo 20 milijonov dinarjev, kar pomeni skoraj povišanje od 400%. Pri vsem tem treba pomisliti, da regulativne hranilnico ta leta niso mogle v polni meri zadostiti svojih kreditnih poslov, ker so Se iz avstrijskega časa bile obremenjene z vojnimi posojili. To je "ljudstvo vedelo in so na to zavode ni obračalo v toliki meri. kakor bi to storilo v normalnih prilikah. Vkljub temu kaže statistika eelo pri teh zavodih silno napredovanje kmečkih dolgov, če se bodo zbrale zadevne številko od kmečkih posojilnic. bo slika še mnogo strašnejša. Pri tej priliki moram dvojno povda-liti: Prvič, da je zbiranje podatkov o kmetijskem zadolževanju zelo važno. Vkljub temu se pri mnogih merodajnih faktorjih ne najde za to delo dovoljno umeva-rija. Brez čim točnojših statističnih podatkov tega zla ne moremo pravilno oconiti. Drugič, da je potrebno čim prej z državnimi sredstvi začeti akcijo za cenen kmetijski kredit. Našo kmetijstvo, ki je navezano ua zunanji trg, ko prodaja svoje pridelke, se ne more zavarovati z zaščitnimi carinami, kakor naša mlada industrija. V neki meri monopolistični položaj naše industrije omogočuje isti rabo dragih kreditov, kakršni so postali običajni v našem gospodarstvu. — Našo kmetijstvo, ki se bori za obstanek na raš zanj pehati od zidanico do zidanice, da iztakuoš kapljico, ki bo ugajala tebi in tvojim gostom. Lo primorjajmo malo to vinško kupčijo z dobro urejeno trgovino s pivom, pa so lahko prepričamo, kaj nam manjka. Danes je trgovina s pivom tako na drobno organizirana, da dobiš pivo v vsaki zakotni vasi, v sodčkih ali pa v steklenicah, kakor žoliš. Ni tedaj nič čudnega, če so pri tako zgledno organizirani kupčiji pivo širi po vseh vasoh in če nam prizadeva hudo konkurenco. Veliko pripomoremo k temu tudi sami. Bil sem svojčas v S. v Beli Krajini. Bila je nedelja. Dekleta in moški so se po maši vsuli na vrt bližnje gostilne, kjor so praznili po vrsti polno vrčke piva. Tako rekoč sredi vinogradov in zidanic! In tako so dela tudi drugod po naših vinskih krajih. Na stežaj odpiramo vrata za večji konsum piva; potem se na pritožujemo, da zastaja vinski pridelek in da manjka kupcev. f'o hočemo vinsko kupčijo dvigniti, je treba, da si vzamemo tehniko in trgovsko poslovanje pivovarniške industrije za zgled. Ce bo vsak na svojo pest kletaril in prodajal svojo proizvode, ne pridemo naprej. Našo kletarstvo je treba dvigniti in spraviti na tako višino, na kakršni stoji pivovamištvo. To je pa mogočo edinole z industrializacijo in v to potrebno centralizacijo našega vinarstva, oziroma kletarstva. Le na ta način se bo dala organizirati vinska kupčija na debelo in na drobno. Vso jadikovanje o sedanji vinski krizi in n bodočih vinskih krizah no bo nič zaleglo, dokler si nn ustvarimo sami močno zadružne organizacije, ki bo kos današnjim zahtevam vinskega konsuma in vinske kupčije. Ne pomaga nič! Naše vinske pridelke jo treba zenačiti in s pravilnim kletarstvom izboljšati! Mi potrebujemo enotna vina, ki se bodo povsod rada pila, tako kakor se danes pivo povsod rado pije. Naša vina morajo povsod ugajati, da bodo sposobna za izvoz. Drugače bomo morali naša vina doma popiti in alkoholizem so bo širil še opasneje kakor do sedaj. Naše malo zidanice naj prestanejo. Grozdje naj gre v zadružno kleti in naj se tam po vseli pravilih modernega kletarstva podelujo v tipična vina, ki bodo sposobna za eksport in ki bodo našla tudi doma več priznanja. Dokler no pridemo tako daleč nam vsaka druga akcija v stvari sami nič ne pomaga. Besed jc dosti. troba dejanj! Naši vinogradniki so morajo zavedati, da leži ves spas v njih samih. Za dejansko odpomoč jo treba tudi dejanskega dela! V industrializaciji in centralizaciji našega vinogradništva jo najdemo! R. hranilnici, ki jo vodi Glavni zadružni sa-vez, se nadaljuje. Ustanovitev državne zadružne banko nima mnogo ugodnih šans, ker pri delu za lo ustanovitev ne odločujejo žal samo zadružni motivi. Dolg jo bil boj za pravilno tolmačenje znanega § 262. finančnega zakona za loto 1922./23., ki se tiče pogojne oprostitve nekaterih davkov; boj glede oproščenja taks pa še ni končan — prav po zaslugi domačih administrativnih oblasti, ki so bolj pa-peške ko papež sam. Razširjenje znanega člena 43. zakona o proračunskih dvanajsti-nah z dno 30. junija 1923., ki bi naj onemogočal eksekutivno prodajo malih posestev in bi vzel na drugi strani vsem našim malim kmetom kredit, se ni izvedlo. V zadrugah zveze je bilo včlanjenih vsega skupaj 33.607 zadružnikov, in to žo koncem lota 1922. Leta 1923. so jo to število še pomnožilo. V to cclo armado sc je trudila zveza tndi lani spraviti malo zadružno ideologije, zadružnega idealizma. V ta namen je prirejala predavanja, okrožno zadružne konferenc« (5) in vršila revizije (69); v celem jo hilo obiskanih lani 124 zadrug. Za revizije, sestavo računskih zaključkov in zadružno propagando je izdala zveza znesek 62.375-50 dinarjev iz svojega, ker ne pobira članarine. Govornik je nato razpravljal o zadružnem pouku na kmetijskih šolah, učiteljiščih in raznih obrtnih in trgovskih šolah, ki jc deloma absolutno nedostaten, doloma ga sploh ni. Nato se je bavil b to-kočimi organizacijskimi posli, glede elek-traren, vinarskih zadrug, mlokaren, stavbenih zadrug, zadružnih zavarovalnic za živino. Po poročilu o proračunskem zaključku za leto 1923. so jo sklenilo pripisati vos čisti dobiček v iznosu 95.820-04 Din k rezervi in zvišati zadružno deleže, da se jih spravi v ugodnejšo razmerje z vlogami. V debati se je oglasil k besedi župan dr. Zdolšek (Brcžieo) in jo stavil predlog, naj Zadružna zveza potom Glavnega zadružnega saveza pozovo vlado, da zakonito razveljavi § 43. dvanajstinskoga zakona iz leta 1923. Nasprotniki kreditnih zadrug so po deželi agitirali s tom, da bodo posojilnico propadlo, kor no bo treba plačati njihovim dolžnikom posojil! Predlog so je v stilizaciji predsednika dr. Božiča soglasno sprejel, istotako predlog dr. Kalana, naj se ščitijo v novem zadružnem zakonu interesi šulcedeličevk, in nasvet Josipa Drofcnika, da naj se pritiska z vso silo na vlado zaradi odškodovanja onih zadrug, ki so prizadete vsled avstrijskih naložb. tudi vprašanje nakupovanja tobaka za Češkoslovaško, ki je do zadnjega nabavljala tobak v Bolgarski. Prva partija tobaka, ki jo je naša država prodala Čoško-slovaški (200.000 kg), je zadovoljila in jo zato pričakovati še novih kupčijskih zaključkov. = Pogajanja o sklenitvi trgovinske pogodbe z Madžarsko se pričnejo po vesteh iz Beograda dne 26. t. m. v Budimpešti. Obonem so bodo vršila pogajanja o drugih vprašanjih, tako glede pogodbe o obmejnem proinotu. Našo državo bo zastopal naš opolnomočeni minister Tiho-mir Popovič. = V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Lušin, lesna industrija in trgovina v Koprivniku pri Kočevju; Nassimbeni & Zorath, zvonolivarna cZvo-noglas» v Mariboru; M. Masterl, tovarna žimnatih izdelkov, d. z o. z. v Stražišču pri Kranju. = Vesti o italijanskem posojilu naši državi so po poročilu iz Rima preura-njene. V rimskih diplomatskih krogih izjavljajo, da 60 bo o eventualnem posojilu moglo govoriti šelo po sklenitvi trgovinske pogodbo. = V zadružni register so se vpisalo zadruge: «Produkcija», osredula zadruga za nakup, proizvajanje in prodajo, r. z. z o. z. v Ljubljani; Zadružna hranilnica, regi- strirana posojilna in gospodarska z. , o. z. v Ljuhljani; Zadružna elektrarna M Ptuj, Breg in okolico v Ptuju, r. z. z o. z.. Delavsko-kmečka hranilnica iu posojilnica v Tržiču, r. z. z o. z. — Uvoz madžarskega vina v Avstrijo Na osnovi sporazuma, zaključenega tned avstrijsko in madžarsko vlado v decem. bru 1923., jo dovoljen uvoz madžarskih vin v Avslrijo pod nastopnimi pogoji-določen jo mesečni kontingent 16.000 hi vin, ki imajo nad 13 % alkohola. Speci-jalno za madžarska vina jo predvidena uvozila carina, ki znaša 30 zlatih kron na 100 kg. Dočim se madžarskemu vinu pri uvozu v Avstrijo dovoljujejo olajšanja se našim boljšim delajo ovire. Naša vlada' naj podvzame mere, da se nam dovolijo glede izvoza vin v Avstrijo iste olajšave = Saarska produkcija železa v 1. 1923. Oficijelne številke proizvodnje železa v samski pokrajini (železo in jeklo) za leto 1923. so nastopno (primerjane v oklepajih za leto 1922.) v tonah: Tomaževo železo 929.363 G,154.638), Tomaževo jeklo 759.373 (981.336), Martinovo jeklo 229 431 (274.278), eloktrojeklo 8016 '(6424). Saarska industrija železa jo utrpela v I. 1923, dve škodi: prvič so prenehale nemške dobavo koksi. zaradi zasedbe Poruhrja; od febraarja do maja pa je trajala rudarska stavka. Občni zbor Zadružne zveze v Celju Colje, 17. aprila 1924. V nedeljo 13. t. m. se je vršil 41. redni letni občni zbor Zadružne Zveze v Celju. Zastopanih je bilo 31 zadrug iz raznih krajev Slovenije. Predsednik dr. A. Božič je uvodoma prečital razne pismene in brzojavne pozdrave zborovanju, nakar je ravnatelj k; Zveze, Lešničar, podal poročilo o delovanju Zveze v pretečenem letu. Spominjal se je najprej umrlih odličnih članov organizacije, meti drugimi dr. Vladimirja Serneca iz Maribora in Aniona Kuneja iz Rnjhenburga, dalje lepega poteka raznih slavnosti povodom lanske Zvezine 401etnire in pa odlikovanj, katera je podelil kralj ob priliki 40Ietnice raznim zaslužnim zadružnim delavcem v okviru zvezine organizacije. „ , , Ob priliki svoje 401etnice je Zveza iz- mednarodnem trgu, dragega kredita no , da,a eben Spominski spiš* z izčrpno prenese. Obrestna mera raste tudi pri kmečkih zavodih, da se zabrani odtok kmečkega denarja v zavode, ki služijo industriji in trgovini. S tem se podražil jejo ob enem kmetiški krediti, kar po-menja v kmetijskem zadolževanju novo opasnost. Zato je akcija, državna akcija za cenen in pametno organiziran kmetijski kredit najnujnejša. — Miloš Štibler. Nevaren konkurent vina Ako imajo danes naši vinogradniki tako težko stališče s prodajo svojega vina. statistiko o stanju njenih članic koncem leta 1922. Statistika kaže, da tvori Zveza po številu članic sicer eno izmed manjših zadružnih organizacij (169 članic), da pa predstavljajo njene članice precejšno go-^'•'"»sko silo. Imele so koncem leta 1922. vplačanih deležev Din 1,311.341—, hranilni vlog Din 86,973.987-06, kreditov Tržna poročila Mariborski trg (15. t. m.). Meso In pre-delki: govedina I. vrsto 25 do 27 Din, II. vrste 22 do 24 Din, III. vrste 19 do 20 Din; teletina L vrsto 26 do 30 Din, II. vrste 24 do 25 Din; Evinjina 30 do_ 10 Din; salo 32-50 do 35 Din; slanina" sveža 30 do 35 Din, prekajena 40 do 50 Din; mast 37-50 do 39 Din; prekajona svinjina 40 do 47-50 Din; koštrunovo meso 17-50 do 20 Din; klobase kranjske (za kilogram) 50 do 51 Din. — Kože: konjske komad 150 do 225 Din, goveje 17-50 do 20 Din, telečjo kg 80 do 32-50 Din, svinjske kg 12-50 Din. — Pe-rotnina: piščanec, majhen, komad 35 Din, večji 45 Din, kokoš komad 50 do 65 Din, raca komad 60 do 70 Din, gos komad 100 do 125 Din, puran 125 Din. — Mleko in izdelki: mleko 3-50 do 4 Din, smetana 12 do 16 Din, sirovo maslo 48 do 50 Din. — Jajce komad 1-25 do 1-50 Din. — Sladkor: v prahu 23 Din, v kristalu 20 dinarjev, v kockah 22 Din. Celjski trg (15. t. m.). Meso in predelkl: govedina v mesnicah 23 do 25 Din, na trgu 22 do 24 Din; teletina 25 do 30 Din; svinjina 30 do 35 Din; slanina 36 do 38 Din; prekajena svinjina 40 do 45 Din. — Špecerlja: kava «Portoriko» 68 Din, cSantos» 48 Din, «Rio» 40 Din; sladkor kristalni 20-50 Din, v kockah 22 Din; bučno olje 36 Din, namizno oljo 30 Dio. — Mlevskl Izdelki: moka «00» 6-20 Din, «0» 5-80 Din, «2» 5-50 Din, «3» 5 Din, «4» 4-50; kaša 5-80 Din; ajdova moka D>. ">0,518.887-65 in denarnega prometa Dir. «16,958.147-18. To so veliki uspehi j 6-30 Din (na drobno po 20 par voč). jnega in požrtvovalnega zadružnega Krma: sladko seno 87-50 Din, polkislo ii'a — brez tantijem in dividend. Kaj. 75 Din, kislo 50 Din, slama 50 Din. prnsnj.- taka organizacija, kaže sledeči Trg z umetnimi gnojiti (18. t. m.). Cene račun: Ako vzamemo povprečno obrestno so ostale v glavnem nespremenjene, le jo v nemali meri pripisati tudi močnemu 'mor- za dana posojila po 10%, kar je za superfosfat je nekoliko oslabel. Kupčija 1___________ _!___________*!_:, ______ lolf, 109'?. vicnlrn cn nl^Znli i-lnl?nilrl lar*, ' on nn rn.:.iin Violi r\/\,rrtl ln/, f^ntio n, lin. konsumu piva, ki se je razširil in vgnez-dil tudi po najbolj vinorodnih krajih naše dežele. Ze domača produkcija piva je nasprotna našemu vinogradništvu. Še bolj pa pivo, ki se uvaža iz inozemstva. L uvozom piva iz Češkoslovaško — kot ieio 1922. visoko, so plačali dolžniki tem zadrugam okrog 7 milijonov dinarjev obresli; v primeri s takratno povprečno bj.nfero obrestno mero po 18 %, so si prihranili čez 5M milijona dinarjev. V letu 1923. hi bilo to razmerje še ugodnejšo. kompenzacijskim blagom za izvoz našega I Ako se računa, da so dale ostale sloven- vina v to državo — bomo podlegli. Prišli bomo z dežja pod kap. Nasproti tehniško dovršenim izdelkom češkega piva no bomo uspeli z našimi vinskimi produkti,- ker jim Cehi niso vajeni in se tudi ne trgajo za konsum našega vina, kakor kažejo dosedanje izkušnjo. Nam je češko pivo vse bolj všeč kakor Čehom naše vino; in tako se jo bati, da bomo v tej kupčijski kompenzaciji potegnili ta kratko. — Da izpodriva pivo tako uspešno konsum vina, loži na dlani. Poglejmo ma->0 bližje razmere naše vinske produkcijo ske zadružno organizacije, še dvakrat toliko kredita, znaša prihranek, ki so ga poklonili slovenski zadrugarji narodu, na 1 16 milijonov dinarjev. Nato je poročevalec navajal posamezne akcije, ki jih je izvršila deloma Zveza sama, deloma skupaj s slovenskim in ostalim jugoslovanskim zadružništvom v Beogradu. Akcija, da bi se dosegla v parlamentu interesna zajednica zadrugarjov, je propadla. Havno tako ni uspela akcija, da se doseže zakonito zavarovanje od škodovanja onih zadrug, ki so oškodovane •n našega vinsko-trgovskega poslovanja, zaradi znanih konvencij z Avstrijo. Ureja so hitro prepričamo o nedostatkih na- .ien° Je vprašanje glede onih naložb, ki Joga vinarstva. Če hočeš dobiti n. pr. iih imajo sedaj italijanske zadruge pri sodček dobrega vina, pa prideš takoj v naših zvezah in zavodih, tako da se bodo težave. No veš, kje bi ga najbolje naročil, |R naložbo zamenjale v lire v razmerju »je bi ga dobil iti v kaki kakovosti ga iobiS. Če ga hočeš kaj več dobiti, se mo- se 110 razvija baš povoijno. Cone na debelo: superfosfat 120 do 125 Dio, z vrečami, brutto za netto, franko postaja naročnika; apneni dušik 325 do 330 Din z vrečami; 17oilstotna do 18odstotna Tho-masova žlindra 155 do 160 Din z vrečami, brutto za netto, franko postaja naročnika; 40odstotna kalijeva sol 155 Din z vrečami za 100kg. Zaloge čilskega solitra so majhno; 1 kg stane 5-5 do 6 Din brutto za netto. = Za tesnejše gospodarske vezi med Češkoslovaško in Jugoslavijo, lz Beograda poročajo: V Prago so je te dni vrnil dr. Fran ITcJač, glavni tajnik Osrednjo zveze češkoslovaških industrijccv, ki so jc udeležil tudi zborovanja našo Centralo industrijskih korporacij ter je z našimi industrijskimi krogi pretresal vprašanje o potrebi, da so čim prej sklene trgovinska pogodba med našo kraljevino in Češkoslovaško, ker interesi eno kakor drugo države zahtevajo, da so to vprašanje čim prej roSi, ker bi so le na 100 (starih kron) : 60. Akcija glede kre-1 ta način mogel okrepiti naš izvoz v Čo-ditov ali pri Narodni banki ali pri pošlni1 škoslovaško. Razen tega se jo pretresalo Obnovljena 1897.1. Oiurkovi*, Risfič & Komp. u,,8«.n" KRUŠEVAC Proizvaja se na dan 5 vagonov mila. Obvešča p. n. občinstvo, da se udeleži 111- zagrebškega velesajma od 27. aprila do 5. maja t. 1. v poslopju B, skupina X, mesto št. 165. i765/a Na semnju bodo razstavljeni vzorci vseh naših mil zaradi pregleda In prejema naročil. ............................................... 1816 a Razglas. I. Pešadiiska Podoficirska šola, ,Kralja Aleksandra I', v Beograda sprejema gojence iz civila in stalnega kadra. Kandidati iz civila morajo izpolniti naslednje pogoje in predložiti sledeče dokumente: 1.) Da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar dokaže z domovinskim listom. 2.) Da ni mlajši od 17 in ne stareji od 21 let, kar dokaže z krstnim listom. 3.) Da je dovršil najmanj ljudsko šolo, kar dokaže s šolski m spričevalom. 4.) Ce kandidat ne prihaja neposredno iz šole, mora dokazati z nravstvenim spričevalom, da je dobrega vedenja in da ni sodnijsko kaznovan. 5.) Da ima dovoljenje od staršev ali varuha, da sme vstopiti v šolo. 6.) Da ni oženjen, kar dokaže s potrdilom od cerkvene oblasti. Kandidati iz civila prijavljajo se za šolo preko komando vojnega okruga, na čijem teritoriju živo. Oni iz Beograda neposredno komandantu šole. Kandidati morajo izjaviti z lastnoročno napisano prošnjo, da pristanejo na vse pogoje predpisane v ,,Uredbi o podoficirskim šolama" in priložijo prošnji vse zgoraj navedene dc k umen te. Prošnja in vsi dokumenti morajo biti kolekovani po novem zakonu o kolekovanju. Prošnje z dokumenti je odposlati ali prinesti čim preje tako, da se bodo lahko pravočasno vrnili v eventuelno dopolnitev, a najdaljo do 28 aprila 1924. Kandidati se morajo osebno prijaviti k zdravniški preiskavi in k sprejemu dne 5. maja 1824. ob 7 uri z.jutral v kasarni Deligradska ulica št. 33 v Beograda. Vsi kandidati imajo pravico na brezplačno karto za vožnjo. V to svrho se morejo pravočasno obrniti na komande svojih vojnih okrugov, za izdajo potnih objav. V slučaju, da kateri od kandidatov ne bo sprejet v šolo, dobil bo od šolske komande brezplačno karto za povratek na svoj dom. 11 komande I. PeMske Podoficlrske šole JjliaJeMra I." št. 855 od 28. februarja 1924 v Beogradu. Zahvala. i928/a Vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sočutje ob smrti prerano umrlega sina, oziroma brata, gospoda Frana Ulčar šumskega inženjerskega asstenta izrekamo tem p6tem najiskrenejšo zahvalo. NA BLEDU, dne 18. aprila 1924. Sobota 19. IV. 192*= JUTRO« št. 95. Amerikanski bar Slavenski Morite - Carlo Cercle des Etrangers - Zamet Otvoritev Originalna Jazz-Band PleSOVi 712/a Razne atrakcije Otvoritev Prvorazredna restavracija Prehodišče z Rijeke in Opatije na Jugoslovansko področje s posebnim avtomobilskim prometom vsake pol ure; vožnja traja 15 minut Ne lamudiie ogledati si izložbeno okno! LAVRIČ i KOVAČ jSTa.zna.nilo. Cujenim dcmire vljndno n«o»«j»m, da otvorira » sredo dn« 23. aprila I. I. nanovo moderno urejen 0 trgovina zomaljskih proizvoda, žitarica, hrane, voča 't, na veliko Različne ve>entne (Ma deira, Richelieu itd.) bele in raznobarvene, sprejema v delo mehanično verenje damski česalni salon dobavlja, promptno po konkurenčnih oenah in v vsaki množini v lastnem poslopju Radišičeva 48 Zadovoljil bom v.ako cenjeno damo « točno in solidno postrežbo v pranju glave, friziranju, manicuri in električni masaži lica. IzvrSujem ločno po naročju tudi tu * lasno stroko spadajoča dela ter imam vedno v zalogi lepe kite io lasne obročke v vseh barvah. Zaloga partumenjc. — Priporočam se za obilen tjbisk Alehsnndep Gfud ml, LJUBLJANA, Kongresni trg 6. prirna baSko: pdenloo koruzo oves itd. iz prvovrstnih bauaškib mlinov moko zdrob otrobe itd. & >7so-a Schein Ljubljana Talmatinova ulica pole;* hotela Štrukelj, B lo in platneno blago čeških krkonoških do-mačih tkalcev. Telefon st. 187 Brzojavi: Lavkovač Sombor Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 13.741 Telefon št. 207 Telefon it. 207 Predtiskanje modernih vzorccv za ročna dela M- SQdQl'Strnad MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 13 Razne opreme in potrebščine za konje, kovčegi in torbarski predmeti za potovanje, gamaše, nahrbtniki itd. i85B a Prvovrstni gonilni jermeni za stroje. c Stavbenik Ljubljana, Prešernova ulica 3 priporoča francoske in dunajske modele. Solidne cene. Prvovrstno domače de/o. Solidne cene. v Trbovljah izvršuje vsa stavbena dela. 1848-a Novost! Novosti Največja i^bera Slovitih Jan3paar-ste^nifav Trgovski lokali na najprometnejši točki Ljubljane obstoječi iz hiš št. 6, 8, 10 in 12 v Prešernovi ulici, t. j. prodajalne, galerij, podstrešja in kletij nr s kompletno opremo se oddajo -v nalem od 1. avgusta 1924. dalje ZA dobo 8 let. - Pismene ponudbe na našlov: dr. Vladimir Hrež, odvetnik v Ljubljani, Sodna ulica I. fuho, dobre kvalitet*, vdano, samo za ekuport zmožno blago, kupuje veduo 1824-a Guerrino Maiuon Trst Via San Anacta6d 10. Obvezne oforte z naj-Bi»jo ceno franko Postojna ee adresirajo na gor,'ji naste ali pa ua (Hov. Haroon, Straža (Dolemsko). samo prt P. N[agdič - Ljubljana (nasproti glavna pošte) Vsaka moderna dama nosi danes .Janzpaar"-Steznik, k' napravi telo vitko in postavno. L> jalogi vedno r.ajconoineiss /azonc. W Cena od 35 — do 480— Din "m Pozox»! "PI PV* P o z o e> ! Ne zamudite ugodne prilike za nabavo auto-omnibusov S arhitekt Če Ti je ležeče na dobri in cenejši postrežbi obrni se as naročilom za traverze, železniške šine, Splitski cement, kakor tudi vso drugo želez-ninsko blago za stavbenike In obrtnike, kuhinjsko posodo in druge potrebščine Jesenice Stavbna vodstva: Ljubljana, Domialc, Zagreb. ,„, Izvršuje privatne in Industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. n® trgovina z železnino na ■■ de1*®10 in drobno I LJUBLJANA |J j Dunajska cesta St. 11. 1 18fi9a fl. JTmLSL fl stroji so med dobrimi najboljši! 15-letna garancija. Prodaja na obrobe. Dobe se le pri tvrdki kff Ljubljana, Sodna ul. 7. Podružnica: NOVO MESTO. SPECIALNA TRGOVINA PERILA' HED. ŠARC LJUBLJANA, Šelenburgova ulica it. 5 priporoča svolo zalogo; I: m 51 Perila, K j : O 3 Sifona, : ^ : \ ta : Platna, [ o ; 1 £ j Namiznih prtov, t q j O l Brisaljlt, ^ 3 : c a Kavnih garnitur, ► n I 2 5 Žepnih rut, 'E J i o 3 Nogavic, £ - : w 5 Oefirja č Srajce *» gospode po meri. I9lfi/a Solidne cene. 4l6a Lm^fl UUUUUUIIliU. Varstvena »tM^n J B w V Vašem intoresu je, da pri nakupovanju testenin zahtovate pri VaSom trgovcu „Banatske makarone'- v zuvo,ib po pol kilograma z znamko »8lon». Za obiskovalce zagrebškega zbora so Izdelani iz pristnega banaikega pjenlčnega zdroba tn nUo dražji kot drage testenine. Dobe se povaod. Pazite na napis lu varstveno znamko ,,SL0fl". 161f> Prua Banatsha tovarna tsstenin in umetni mlin, d.d.,V<:liluBečM. Glavno zastopstvo za Slovenijo: J. Sohuster, Ljubljana, Sv. 1'otra cesta 2. Samske klobuke in slamnike priporoča po ugotlnih cenah Ivanka Stegnap Ljubljana. Rimska cesta it. 10. Popravila izvršujo toCnol fotografske plošče so najboljše 1 g Dobe se v vsaki strokovni trgovini. Generalno zastopstvo za kraljevino SHS veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebščin ZAGREB, Palmotioeva ulica broj 66. Tipetn §na Fr jan Jacer delavnica E=L|ubi,ana Kolodvorska ulica 27— se ntiti0'0f!a slav oMlnsIvu vsa v lo s roko spaih-jo6a ie< kakor i2flH*va KLIltOVIII GARNITUR, i IVANOV OTOMOV. »seli vrst 2I9INIG, rapr va OsEHSKIH ZA-STUROV In ŽALUZlJ 2IMA vs h v si veilm v zalogi. Cena Konkurenčno. poslovodja IGNJAT NEUSSER, Zagreb Sajmižte 55, podaljšana Hatzova. Telefon 21-87. 1705/a ISO WE5SS Najnovejše obleke za gospode, dame in otroke Konkurenčne cene. 192ta Gričar & Mejač, Ljubljana samo Šelenburgova 3. Otvoritev nove specialne trgovine z barvami in laki, kakor: etnajl-lak, lak za pode, pravi firnež, terpcntin, apirit, olje zoper prah, karbolinej, mavec, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči in — — vsi drugi v to stroko spadajoči predmeti — — Zagotavljava točno in solidno postrežbo ter se priporočava za naklonjenost 1893/* RAVHEKAR & DERGANC LJubljana, Pred Škofijo it. 20. .. — .. Zahtevajte cenik! ZIGNIKB m kolarnikc, brezgtavnikc, žičnikc za strešno lepenko in krovnikc, krepin stifte, ŠCetarje in tapetnike, štukaturne kaveljčke, poveznike s pol-okroglimi glavami, sponke za brzojavno lico, kotnike a zarezo, Ibice za čevlje t vdrto g^.avo, londonske žbice s polokroglo glavo, cvikorce za pete znamke ,,PU, in raznovrstno vlečeno in žgano žico izdelujem in rarpoŠiijam na veliko in malo že ol ioo kg dalje po najnižjih cenah i86Sa SIMON PIRC, KROPA (Slovenija) Zahtevajte ceniki •• Dobro obrt si lahko takoj vsak ustanovi doma v svojem kraju z izdelovalnem neliih izdelkov. Potrebni kapital 6 do 7 tisi č kruti. 1'ošjjito za pojasnilo v pismu znamko za 3 D n in svoj naslov pod „Oobra obrt'1 na upr. «jutra» v Ljubljani. 177 /a Najceneje CEMENT Prima Portland Trbousjskl lo Dalmatinski dobavlja v poljubnih množinah. V za'cgi tudiapno. Karoiila sp ejema: H. Petrič, Gosposvetska cesta 16 I. iti Telefon 343. 4^6/a Ali že veš? Pri Šinkovcu bo žo spet znižane coue, kinal' Imja blago zastonj dajal I Zato le hitro tja, dokler ju čo kaj blaga. III Modna trgovina li. Šinkovec Dasi. K. Soss. Ljubljana. Mestni trg 19. Trgovina delikates 1890/» z zajutrkovalnico v večjem mestu Slovenijo, izborno upeljana. z velikim prometom se radi družinskih razmer takoj ugodno proda. Inventar In blago znašata nekaj čez 25 000 Din, kateri znesek bi bil potreben. Lepo (tanovanje lakoj na raipolago. Cenj. ponudbe pod ..Milijonski promet" na upravo ,.Jutra". . .*yir..... Usafcourstne tiskovine preuzema .....in lično izdeluje..... 1051 P K R (TI POTI C Kartonaža - Tiskarna - Knjigoveznica - Rastrirnica in papirna industrija - naslou za Ljubljano: Poštni predal 1G5. 1881a UIR- DOmZRLE (p. Dob). Hotel ,Meran' v Mariboru je vsled težke obolelosti lastnika takoj naprodaj oziroma se odda v najem. Prostori so zelo primerni tudi za bančno ali kako drugo večje podjetje. I8i«a Za Veliko noč so ravnokar došli ! damskl ln dekliški slamniki po najuiž ih ceniti. Prevzemam tudi vsa popravila. Minka Horvat modisika 651fc Ljubljana, Stari trgal. Slamnike 1716/a za dame in gospod«, najnovejših novosti, ravno tako preoblikovanje in prebar- vanje se izdeluje po konkurenčni ceni. Tovarna slamnikov Alojzi Skrsbar. Domžale. i Pravi „Goiser" 6evl|l, čevlji z« smučI ter lovski čevlji vseh vrst so izdelujejo v zuani solidni iavljartkl delavnici 27 J. BRAJSR LJUBLJANA Turjaški trg (Breg) 1. Istotam se izdelujejo tudi vso vrste drugih obuval, o,l najpreprostejše do najfinejše Izdelave. Dene solidna! Pos!re21a ttčna! 1657/a Modra galica „MARENG0" (modri kamen) 118 do 99 •/. v vrečah po 100 kg ali v sodili po originalni tvoiniski coni proti meničnemu plačilu. Tvorniško skladišče: JRSl.iUagreb Draškovlčeva ulica 27. Telegr. Obris, Zagreb. Telet. 16-27. Vsakovrstne 1841/a pile * In 18 rašpe po zmerni ceni strokovno nasekuje J. FIGAR ptlarna Ljubljana, Hrenova ui. 19. Zastonj vam blaga za obleko in perilo nikdo nc da toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki ti Danica M Maj r.e 1.1 & Raj šel j (bivša preskrhovalnicai Ljubljana, Turjaški trt? St. 1 Velika zaloga najrazlif.neišeea ma-manufakturneca in galanterijskega blaga ter usnja vseh vrst. Vsak si naj ogleda. Krojači in preprodajalci poseben popust! 1806-a Trboveljski premog in drv dobavlja Drnžba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Teletoi Plačilo tudt na obroke. Pozor 1 Pozor I Le kratek čas! 15-20 popusta v izložbi označenih cen pri tvrdki SNOJ & MODIC manufakturna in modna trgovina (Prešernova ulica štev. 3) vsled izstopa družbenika. Nudi se občinstvu prilika do ugodnega nakupa angleškega, oeškoga, ovioarskeja in frauooskega na fioej-egu blagu /.a damo iu gospodo ter vsega drugegi pod munufakturo *pa-lGIla dajodega blaga. I LJUB LJANA Poljanska oesta it. 3. Kroveo, stavbn1, galanterijski in okrasni klepar Instalacl.a vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke In klosetne nap ave. Izdeiovai. (0 posod iz ploče vine za firuez, barvo, lak in med, vsake v. likosti kakor tudi posod (Sliatlc) za konzerve. 7t)7e ..........................................i.......mu II iiii::ihi nn 11 mir UMI irn lil lil umi II ;m .................................................................... Obiščite našo razstavo vzorcev na semnju Zagrebškega zbora v našem lastn. paviljonu f-^RIS roko trenutno baržunasto mehko. Lonček po Din 16 —, 12' - in 4'—. U O' fllA" PrcParat' 60 poznani po VBom VOl ||UJn svetu kot prvovrstni. nciiauun OJA „01A" CREM Hrastove in = smrekove hlode v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm I a in Ila kupimo v vsaki množini lranko vagon, najraje na progi Zidani most - Brežice. — Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se hlodi lahko ogledajo, na 1863 a And, Jakilp Krmelj (Dolenjsko). Več sto rabljenih, toda v zelo dobrem stanju se nahajajočih železnih sodov se poceni proda. Več pod „Barrels V-72/a" pri „Inter-reklam", d. d., Zagreb, Palmotičeva Ulica 18. 179ti/a S Dobro r KONTORISTINJA, vešča nemščine in slovenščine v govoru in pisavi, se išče takoj. Vsa oskrba v hiši. 1823/a Marko Rosenberg, Ljutomer. ■ (Kesselsclimlcd) se za tra;no službo IŠ6\ Ponud- | be z navedbo spričeval pod „Kotlar" na uprav-I 11 i Stvo „Jutra". « 10233 a iMMBaaisBaaimMa— ■■otf izvežban kotlar * BI ■ B B Izurjen strojni ključavničar izvežban v popravilih ozkotirnih strojev sc za trajno službo išče. Ponudbe z navedbo izpričeval pod „Strojni ključavničar" na upravo ,.Jutra". II II II delniško društvo za promet konopnili proizvodov in vreč. Jugoslovanski oddeBek: Grohmann-Grusclm ti. Proizvodi tvornic: Grohinann & Co., Wiirbenth5l ČSR. Gruschwitz Textiiwerke A.-G, Nensalz a/0. Lanena, kodeljasta, bombaževa preja in sukanec za tvor-niške svrhe in domačo rabo, raznovrstni trakovi in sirov in barvan motvoz, sukančevi gumbi itd. Telefon 19—80. Originalne Ivornlike cene. Telefon 19 -80. Zagreb* Trenkova ulica 5. 1«»* ■i minili........................................................................n................................................................................nm«iiimni«wim i ■ V nedejo 4. maja 1924 ob 10. uri du-podne v VelUem Mengšu štev. 85 j se prodajo na javni dražbi : h'Š! št,. F5 v Velikem Mcng'>u z gospod irskim poslopji in »rtom, zidana, z opeko krita, pritlična 3 sobe, kuhinja, prostorna veža, C podstrešnih sob, v najboljšem stanju, sr.-di trga JIcngcš ob glavni ccsti; gospodarska poslopja zidana, z opeko krita, zelo obsežna, moderni betonirani svinjaki, lilev za 12 glav živine, pod, šupa, 2 skladišči, mla-tilnica z motorjem 3 sih veliki klobuki, a vsi se širijo lc vstran, no naprej. Ženske toalete so v liniji , ozke, brez pasov ali brez zoženj svetlega ali temnega. Zabd pri deških ovratnikih jc ostal moden. Modno barve so predvsem zelena, siva, modra, črna prav posebno, prcccj tudi rdeča v vseh nijansah. Krila so zopet vidno krajša. Pllslrana so zelo modna. Jopice so nosijo ali kratke, preko bokov, ali dolge do kolen. Silva: Par modelov z modne revije Prinašamo danes štiri slike toalet, ki ravne, ozke, brez pasov a. orez zozenja ljubljansko modno ! S^dUo^l U- atelje M. Sare! Modeli so zani« le enobarvne (^^čbarvne) -vi po svoj, ongin^ost, k, ^seveda kjo^ tefo dolgo. TodT vvseh barvah! -dne diktature. Ustvaritcljici mode Medel it. 1. Model St. 2. Modna revija pri nas in drugod Model št. 3. Premijera modne revije pomeni za velika mesta dogodek, za katerega se vse zanima in kateremu hoče vse prisostvovati. Modi se nihče ne more upirati. Kaz ven tega daje moda ogromni množici možnost eksistence. Na njej temelji obširna branša trgovine, cela vrsta Industrij, modi je posvečena skoraj vsa umet ra obrt. Moda je lepa, vedno se izprcml-njajoča in zanimiva despotinja, ki svoje pristaše razveseljuje In mnoge tudi hrani. Ona svoje vernike In vernice kenser-vlra, osvežuje, pomlaja. Ženska mladost je nekoč pričela poneliavatl že s 25. letom, ker so se nosile preveč starokoplt-no in enolično. Današnje ženske so šo mnogo po 40. letu mlade. Zato se morajo najprete zahvaliti modi, in pa še športu aH sploh razumnejšemu načinu življe nja, ki pa tudi spada k modi. Tudi mo-fkl, ki ic brez vsakega smisla za modo in mene tlnesc, je pust in dolgočasen. Študij menjajoče se linije, ta pisani ni-štac, danes ni več privilegij umetnika slikal|a. Moda vzbuja In goji smisel za uporabo umetnosti v vsakdanjem življenju. Ona vzgaja estetičnl čut. Velikonočne modne revije so trgovske ln družabne prireditve največjega stila. Njihovi aranžerji tekmujejo z več ali manj genijalniml domislicami. Razkazovanje ie konkurenca tvrdk, konkurenca prednašanja, vse podrobnosti se morajo skladati, vsak model je umetnina zase, vsi skupaj pa morajo tvoriti bogato harmonijo. Prva modna revija v Jugoslaviji se je pred nedavnim vršila v ljubljanski ope- nas mnogo zmožnost', mnogo krepkega stremljenja In preccj več podjetnega duha, kakor običajno priznavamo. Mnogo tega, kar zmerejo drugI, zmoremo In znamo tudi mi. ______________ Blago je tenko, skoraj prosojno. Zato jc treba imeti luksuzne nogavico in pc« rilo. Nogavice so idealne, ako se skorai opazijo. Modna obleka moških ima še vedno zoprno žensko linijo: zožena je v pasu, ic na ramenih in na prsih vatirana, hlače so kratke, nogavicc barvaste, čevlji nizki. Dame in gospodje pa nosijo po« slednjo novost: kričeče pisane, eksotično vzorkovanc šale ali apačne robce nosijo ženske, pestre ovratnico in žepne robcc moški. Tutcnkhamenski motivi so na damskih toaletah še vedno priljubljeni. Pri šalu in apačnih robcih, ki služijo za popolnjcnje obleke v hladni pomladni dobi, je treba paziti na barve: klobuk in šal tvorita skladno dvojico, ki je enako vzorkana. Tudi slamnik in apačni rohcc morata biti enaka ali vsaj podobna. Za« hteva sc pač harmonija. Neokusnost je opasna: barve se ne smejo tepsti. Debele, šc vedno masivne palice dež« nikov imajo včasih držaj tudi spodaj. Torbice so manjše, posute z cmajlom ali kamni, nosijo često monogram ali so okrašene z japonsko sličico. Dolge na> kitne verižice nosijo amulete z mono« gramom. Čevlje nosijo ženske šo z več zaponkami, navadno iz dvojnega usnja lov gre vsekakor priznanje za njeno mi« cljativnost. Model štev. X. In 3. Poletna promenadna toaleta koralno« rdeče barve iz volnenega krepa, garni« rana z majhnimi volani. Obrobki in pentlje so iz svilenega krcp.marocaina. Na modni reviji je nosila obleko gospa Snričcva. Model štev. 2. Velika promenadna poletna toaleta iz gorčično rumenega gcorgcttckrcpa, o> krašena z bclosrcbrnlmi čipkami in ve> likimi kvartarni. Intcrcsantni so rokavi, ki jih tvorijo antične navskrižne preve. z c iz istega blaga, kakor je obleka. Tudi to toaleto je nosila ga. Saričcva. Model štev. 4. Večerna toaleta iz črnosrebrnega bro« kata, okrašena z oranžnim krcp.gcor. gettom. Toaleto drži le ena naramnica. Nosila je obleko gdč. Sfiligojcva. Model štev. 5. Mladostna poletna obleka iz bele pral ne šantung.svile, izrezana s sivkasto ve ženino križnih ubodov; motiv je posnet iz Sičevih narodnih vezenin. Poleg ve« ženin jc obleka okrašena šc z barvastimi trakovi. Obleko jc nosila na reviji gdč. Scvcrjcva. neb pozabi zatvoriti leao na planini. 2i-vina uide. Moj Bog radi enega nepazljivega planinca — so pač no smemo maščevati nad celokupnim planinstvom in uničiti tožko dolo marljivih, požrtvovalnih ljudi. Markacijo -o ravno oni kažipot, da pomorojo planincu, da pride po najkrajši poti na losto, kjer lahko občuduje vso krasoto svojo rodno grude — prelepe slovensko zemljo. Markacija popelje sigurno tujca-turista na točko, kjer lahko presoja te nepoznano lopota naše milo domovine. Ta poroča potem v tujini o lepoti našeh krajev. Zato prosimo našo zavedno kmetsko ljudstvo ši-rom Slovenijo — ter naprošamo našo občino — zlasti v gorskih krajih, da podpirajo blagonosno delovanj« S. P. D. za elovensko zemljo in slovensko ljudstvo in preprečijo po možnosti vsako poškodovanje markacij. , Tudi našo vrlo učiteljstvo in duhovi ščino naprošamo — zlasti v gorskih krajih, da pouči otroke, da, so v kažipote in markacijske tablico no močo kamenja- Tkane lesene koloturnezavesc (roulrauM ln csllnlke koloturne ohoknice dobavlja točno in tolldao tvornico koloturnlh iave» Anton Bencze i sin Veliki Ocčkerek (Banat). Zastopniki ae iiftjo. 759-4 Tigrovska (Sc poje po napevu »Naš maček je ljubco lmev».) Prav strašno lo Tiger rcnidl, kako da bo vlado nažgdl, le hlastnil, polomil zobč, • , neusmilleno zdal ga bole. Mjav, miav! Model št. 5. Na odru je bila nakopičena obilica lepih in praktičnih reči. Pokazale so se nam na nekoliko nesrečen način. Brez dvoma je imela režija premalo časa in morda premalo prilike, da bi proučila tehniko sličnih prireditev. Prihodnja modna revija sc bo po domačih izkuš« njah in študiju drugod mogla naštudi« rati v okvirju živahnega pol operetnega pol dramskega sketeha, čigar dejanje mora potekati gladko in lahko, v do« vršeni zunanji obliki, in tako uveljaviti ad hoc kreirane modele. Le tako bo prireditev našla vsostransko polno pri« znanje in zadovoljila vso sotrudnikc, obenem pa dosegla gmoten uspeh. Tak« šna revija je družabno«trgovska prire« ditov v okvirju sejma. Režija mora v drugič, tudi čc se ničesar drugega ne nauči, upoštevati navadne optične zako« ne in skrbeli za takšno ozadje odra, od katerega sc figura igralca in rnanekinkc razločno odraža, da r,i more publika na nosilcih do dobra ogledati linijo, fa.--.ono, barvo in blago razstavljenega modela. Tudi libretto mora biti skrbno sestav« Ijen; čeprav nc bo umetnina v resnem smislu besede, naj bo vsaj po običajih vedre umetnosti sestavljen sketeh z vsaj nekoliko verjetnim ali urejenim de« janjem, ne pa zgolj reklamni In zineš« njav polni dcfile. Tudi Izklicevanjc tvrd ke nc sme spominjati na kmečki sejem. Vse to sc mora izvršiti brez vsiljivosti, polahko, skratka — čeprav Ljubljana ni velemesto, mora modna revljn biti v volikomestnem stilu prirejena. Picpriča« ni smo, da vse to šo pride. Novsko. Na grobovih Pravijo, da je Kamnik izredno srčkano mestece pod gorskimi velikani, ki mičejo in vabijo Ljubljančane v svoje naročje. Nedeljski vlaki so nabito polni izletni« kov — misliš, da sc ic preselil ves mladi svet v Kamnik. Pa nc bo tako. Prideš v Kamnik, sc zamudiš par minut na ko« lodvoru, že nc opaziš, gredoč skozi me« sto, nikjer žive duše. Le sem ter tjc tc gleda dvoje zvedavih oči izza priprtih vrat. Pogledaš gor in dol ter jo mahneš proti planinam v Stranje. — Mrtvo mc« sto. — Tako se godi večini izletnikov in meni tudi. Zato hodim vsako leto raje mimo Kamnika v planine. Letos pa, nc vem čemu sem naredila izjemo. Ostala sem kar dva dni v mestu, želeč ^i nc« koliko ogledati ljudi i mesto, ki se je v zadnjih letih tako izprcmenilo. Najprvo si mislim ogledati nekdanji ponos kamniških očetov, zdravilišče, zato krenem pri notarju po novi markaciji proti Mekinjam. Priznati moram, da sem se nekoliko bala, ker nisem zavarovana za življenje. Pa glej čudo! Most jc po« pravljen. Hm, nič niso pisali časopisi o tem, no kakor o Kamniku sploh ne pi« šejo mnogo. Sedaj pojde preko mosta lahko vsak turist. Nc bo se mu bati, da s' zlomi roko ili nogo žc pod gorami. Preidcm most in — gledam. Kje sem? Nisem morda ,zašla? Gola planjava, brezobzirno posekana, ml reži v obraz. Stari topoli, dika parka, da so izginili? Kako? Je mogoče vse to? Počasi stopam naprej, kakor v težkem snu, polnem temne bolečine. In gledam in razpiram oči, ker se mi godi, kakor nenadoma oslepelemu. Kje je park s svojimi meh« kitni scncami, z osvežujočim hladom, z vonjem cvctja in mladih pogankov? Ti« sti park, ki mc jc dcklico nekoč objel v skrivnostno svojo polutemo, polno taj« nega življenja, hitečo po stezi tja ... Fci^ana jc šumela, izza zelenja so se v polu-., rak pokbnskih senc sklanjala snežni telesa amorja in psihc in v ve« čemi url jc vabil slavcc v objem ljubezni. Ej, časi... Sredi parka jc kipelo živlienje. NV.žnih peroni melodije ln vabeči akordi valčka so se z živab"..-> govoiico šetajočih in s prešernim šumenjem B'3tricc spij.ili v čudovita pcsc'1' Neko;... Sedaj jc sredi parka posekana jasa, podrti kostanji, pohojeno in uničeno grmičje, šc potoček hiti bodeče preko probljc. Vitke smreke v gozdičku so šumele v svetle noči in hrepenele k zvez« dam. Sedaj sc burja zatika v posekane šlorc in jih ccfra. Za gozdičkom so cvc« tele modre peruniko in so sc v solnčno luč smejale belo breze. Vse jc izginilo. Ribnik izsušen. Gre« dlce poliov.iC. Gru jc posekano. Kipi brez rok in nog, zadnji ostanki in spo« mini nekdanjega leska in romantike, ča« kajo žalostnega konca. Lc Bistrica šumi, kipi in beži mimo kot nekoč... Iz zdravilišča — lepa poslopja šo nc--davno, sedaj založena z drvtni, zavlečena z dračjern, vsa siva In zamazana — se reži porogljiv napis »Natura sanat». Bože mili, ko'iko ironije. oNatura sanat» — zdravi ter prerašča grobove prometa v Kamniku. Tujci ho> dijo preko njih s pomilovalnim nasme« hom tem, ki čuvajo in zaklepajo s sed« merlmi zapahi pravljične kotičke, na« mesto, da bi odprli vrata nastežaj, zgra« dili nova poslopja, novo kopališče, na. pravili pota tja v osrčje planin ter pri« vabili tujce, da bi po dolgoletnem spanju zopet vzklilo in se razcvcio življenje, predno ne prihite in jih nc prebite tujci sami ter jim izpred praga odneso — za« klad. Silvu. Model št. 4. tl. Stal je mnogo truda in stroškov, po-mcnla jc veliko breinc za prireditelje, za udeležene tvrdke, in stavila jc nove naloge gledališkim Igralccm. V ljubljanskem občinstvu je prireditev vzbudila več zanimanja, kakor so pričakovali pesimisti Vsak začetek je težak. Ljubljanska modna revija šc nl bila velikomest-'ia, vendar nc sme vzeti prirediteljem Poguma. Ootovo je pokazala, da Je pri Ztaiilščs SOTiHBBENSI Slatina Radenci, Slovenija, edina zdravilišče 7 kraljevini SlIS. za, srčne, ledvično in nio-hurčno bolezni. Naravne o^lieno kisle kopeli; Mine Itnru z raden-ko vodo. Tempi a iti iiiieuljiu. I«»r tni sdrnvili ki uspihi Elck trični rantill nvain radio-aibavo. Nir.ke eenc VpraJnlte svojega nlroviiiha in »olik-vnite rnspfkte. Sesiin. od dnn 1. junija do dne 15. sot.tcmbra. Pred s zij' in po staiii 40"/, popusta na šolo. Kino ,HcSe®a,l' 1924 a predvaja o:l ued"lio 29. do vstevSi sro.lo 23. (inta Tragedija udarte matere v 5 dejanjih. V alar-n h vlogub Pritz Groiner in uraaotica Iiona pt Mattpsovfili;-. -- V srečnem zakonu sta živtda kipar in" njegova lepa žen-. Ntkcli na hoče nesrečen slučaj, (U ravno kipar vidi, Itako njegov licenco poljubu io njegovo Ijuli ijnno ženo V »eri, da, mu jc žena nezvesta 10 zapodi Oil hi«0. Zena f(z o svoji nedolžnosti no more prepričati, tudi ctlina pr.ča — katera lii njeno nedolžnost, pntr lil.i — jo mrtva. Vsa nesrečna žena. in mati, da rnr,m zapustiti soproga ia svolo** otroka. priseSe soprogu na niegnvo uhlevo.da nikdar no bo poljubila svo cga otroka - in lo po pod tem pogojem smo ostati šo nadalje v hiSi pri soprogu in detetu. Vr-ijo sn pretresljivi duševni hoj, m tere, ko otrok na. pmitni postolii prosi za poljtili mntera — a "i" veže groztpa prisoja Krasen konec — vrnitev prej njo aročo v nemirni zaki n -- mora povsem zadovoljiti . i listna, ki ie tako lepe vsebino,, - - , . mora f« celo mo-kctntt »nositi «i.., nam | napram planinstvu predočuje, kaj zamur« eJiuo materino srce, Planinstvo in naše ljudstvo Z brzimi koraki sc bližajo solnčni dnevi lepo pomladi ter toplega poletja; naši vrli planinci žo komaj čakajo, da pohite na deželo v prelepo božjo naravo. Slovensko Planinsko društvo ima v glavnem nalogo, da popcljo planinco po najlepših krajih do najlepših razglednih točk. Pa to ni glavni namen planinstva. S toni, da hodi planinec po naših lepih krajih, so nm vzbuja ljubezen za lastno slovensko grudo. Med pot;« spoznava ob enem šego in navado našega krepkega slovenskega rodu, uživa njegovo gostoljubnost in s tem vzljubi svojo ljudstvo, svoj narod. Razen tega pa ima vsak planinco neizmerno korist v toin, da si e hojo utrdi svojo šibko tolesno zdravo. Pljuča vsrkavajo čist in svež zrak deželo in planin. Ne glede na vso drugo veliko koristi, ki jih nudi planinstvo človeškemu rodu jo jasno, kako važno jo gojenje planinstva za zdravje slovenskega in celokupnega jugoslovanskega naroda. Razven tega sc pa razvija, s turlstiko zelo živn-hon tujski promet. Le-ta, jo važen v dvojnem oziru za liafo, kakor tudi Ofta-le jugoslovansko krajo. S tom, da posočajo tujci našo zemljo, spoznavajo naše lepo kraje ter na?-? krepko in dobro ljudstvo. Tako nan 7.a-morejo spoznati razni narodi In vzljubiti. Brez tujskega prometa pa bl to no bilo mogočo dosoči. Iz narodnogospodarskega stališča pa pomeni poset, naših krajev pn tujcih velik uspeli 7.a na?e ljudstvo v gmotnem ožim. Zato naproša Slov. Planinsko društvo našo dobro kmetijsko ljudstvo, da naj vpošteva te važne okoliščino našega planinstva. Dogaja se, da neznani 7.1ikovci markacijo, 1:1 jih S. P. 1). s težavo in velikimi stroški napravi, v kratkem času popolnoma uničijo. Markirana mesta po drevju so izsoknvajo, markacijsko tablice sn razbijajo itd. In zakaj? Ln iz neko popolnoma neutemeljene nenaklonjenosti Dogodi se tu pa tam, da kak plaui- Je prosil z a večlo pomol, iz Zagieba — Maček priskoč'. Oba sta kol prišla na psa, naš Tiger zdaj — ntaeka Ima. Mjav, mjav! Sprevidel' smo morali vsi, da z našimi Tigri nič ni, kdor Tigru, zaupanje da, ušesa predolga ima. Mjav, mjav! Tn zgodbo v svarilo povem političnim mladim ljudem. Čc teh treh zverin nam ni mar, za Tigre nikdar več, nikar! Miav, mlavl ■t.n. mil t,.Md> H> »M *».nopiM.«iu»- in .«««»•-» računa .««». DM.da I Din - Priobčulelo •• U mali mul. »I M »laftaol ? Mpr.J Fltte w IHiko tudi « inamkah N« .pr«»un]a odgovarja upr«,« In, J« vfcrUMjo prileten« tatmkt II odgovor Ur mauipultcljak« prl.iojbln« a l>in>. I Kovaškesin pnmcčnlfca | I sprejme takoj Franc Barlč, KonjuSna ulica 13. Prednost . ^ jJ^^© ) |U10J° »tarcjtl. 8381 Delavca Zanesljiva natakarica kl »e razume na Jago sami- i nekaj kavcije se sprej- to tar na mlianko »troje. me Ponudbe pod cPrldna »e sprejme takoj. Naslov: . ,. 1 Josip Vengar. strojno mizar- Ul poštena* na Upravo stvo, Javornlk. 8100 {Jutra*. 8350 Zasebno učlllšče za strojepisje. Dva pisalna stroja ' med tem 1 amer. stroj popolnoma nov, drugI prav malo rabljen (oba najnovejšega inodelaj In majhna Wei'tbeim Otroški vozički dvokolosa, Šivalni stroji, motorji (novi In rabljeni) teuo naprodaj. Prodaja tudi na obroke. Ceniki tranko. ..Tribuna" F. B. L., LJubljana, Kariovska coato it. 4. 8304 Knjige Woltall und Mensctahclt, Mertens Weltgescblthte, Blo-van, Lampe-Krek &godbe bv. pisma, razne povesti, romani ln drugo bo ceno prodajo. Naslov pove upra- | va „Jutra". b282 Ranslan ln moSkl čevlji, bq prodajo. suojcpi&je. blagajna, ugodno naprodaj,- "» TetVa coata 27/1 ri 7 Učna ura 6 Din. - G. PetsC, Doplso pod filfro „bva pisalna jo'0 zJutiaT «312 Vajenca za kleparsko obrt lz poStene blše, ne sprejme. V hi£i Ima tudi hrano ln stanovanje. — Franc OradlSar, Rimska cesta 6t. 14. 8240 (iščejo) Ljubljana, Rimska ceeta 17/1 stroja 112" na upr. 8214 Žične mreže za ograje vrtov ln drevcsnlc, vsakovrstne žične tkanine ter elastične posteljno vložke na lesenem ali železnem okvirju a p I ,, Jutra 8060 ------------------------------Len frak OriE.Wcrtheini blagajna predvojno blago, nerabljen, so ugodno proda. Ponudbe naprodaj. Naslov pove Upr. na upravo „Jutra" ,Blagajna". pod šifro 8020 I 8337 Novo damsko kolo \{}ZQr Evgen Ivane, tovarna žičnih , , , * , . , tkanin in pletenin, Sodratica, doslej na odgovarjajočem me- dolenjsko. 8206 j ?tu. popolnoma samostojen v .__________ 1 stavbi in pohištvu, IfiCe mesta kot pomočnik pri mojstru, kl i jo sam ali z 1—2 pomočniko- lesenetn ali telesnem okvirju _vf,t.nka ,u B,0iai0 poljubnih velikosti izdeluje ^ N^lov po?« uprava „Jutra". MBS Moške obleke ln manufakturno blago prl- r„„„ 1 porota Ivan Sar, Ljubljana, Stari trg it. 8 a 10-15 od«t. popusta. Solidna postrežba: 6840 Prodajalka spretna, z večletno prakso, p^nik pri'mojstru, ki ! Prenričaite se sami s. takoj »prejme v modno 'im , j_2 ,,omotDlko- V ' , , , , trgovino, uvelbane v miKlnl (|1 (0 lo v Ljubljani ali videli boste, ila «o obleko stroki za gospodo Imajo pred- .... —---- •• nest. — Pismene ponudbe na poStnl predal 38. 8047 pod .Mizar". Prodam: 3 s. i-8« o ,! Maribor. 8885 Ban^n! irpfbtik ________________imn nad Ifl let prakse. vctfi vsesa poslovanja ln vo- ai02 Filatelisti, oozor! Ne kupujte znamk predno ne D poznate mojih cen. Se danes POZOr, zahtevajte na izbiro in po- tror.vrl ln ctnvKnntlrit bnstp >">len odjemalec. rr„c\ci in sta\ DiJIIt't. J Hr„da5i Ljubljano, stari Imam v zalogi veliko trg 34/11. S340 množino blaga kleparske----------- sa ii-lelka, Škafov, Ion- Ffto.^nirat cev, sklede, žslihrje, ba- 10 * 12, komplelen, >e ceno nje za mast, vrine Škro- proda. HibScr, Vntvazorjev pilnice iz različne plofe- trs- 8315 vine, renik na zahtevo, rene veliko znižnne. — Elektromotor Lepo posestvo zelo dobiPkanosno z li:vrv tarjem, 20 minut od Glav. ______... __________________nega trga v Mariboru, ekoll velik promet, stalna 40 20 oralov. Obstoji 1: lep. HP motna voda. 7 oralov prostorne hlUc. lepega posestva, 20 minut nega gospodarskega poslop. od postaje na Dolenjskem, ta. lepega vrta e.donosnikt 200.000 Din : I fJIv. gozdov, travnikov, vin. Jutra" rod RAZNOVRSTNA gostilniška «ke trte Itd., vso tik pri 8041 posestva v LJubljani, oko- hlSl. Jo po ugodni c,nl ns. lici, In na deSell. trgovske prodaj. — Jako ugodn. pla- hlse, stanovanjsko hISe, «Uue pogojo zve Mplo res« manJSa In vefja kmotka kupec. — Naslov pove po posestva, veC graS6ln»kih drulnlca „Jutro" v Marlho. poocstev, milni, žage, raz- ru i ..Dofclckunosno na lndu»trlj'ka podjetja, oestvo". 8282 vodno »lic, etavbr.o parcele, vilo v mestu, predmestjih, letovlHOih Itd. po ugodnih pla&llnih pogojih 8272 Katira, povej mi, kje »I kupila posod.,' Ali ne vcft. da se kupi najboljfte pri V 1 e e 1 n u, Maribor, Olsvnt trg? 191 Oobro obran'en klavir ..Mlgnon" so takoj proda. — . /imerlk. registrirna blagajna ln dve omtrl tSchubladka- I sten) Iz dobe Marije Terezl- I je ln Ludv. XIV. Naslov pove uprava ..Jutra", 8206 Vvto Laurent-Klement 12 HP, dobro ohranjen, z novo pnevmatiko, se za Din 35.000 proda. Naslov _pove Kolo knkSaohra° » «« M četrt JohoVgozda za ' lii VroV Ve"ntuelno "so "oMi TrnežeiT'"' v bližini Južne žel. v najem. Ponudbe pod ..Hod- Naprodaj Encnadstr. trg. hiša na Dolenjskem, tik kolodvo« ra ob glavni cesti, e trgov, skim lokalom, z vsemi pri« tlklinami in zemljišča, pri* pravna za gostilno, se po>« njeno, pod šifro ..Trpežen na upravo „Jutra". 8229 Avto in žage, pripravno za lesnega trgovca. — Pojasnila daje Terezija Pešec, Brest, pošta Ig-Studenec. 8318 do 4sedežon, modem, malo t rabljen, se kupi.— Ponudbe En~narSU\ IT?. I1ISO na poštni predal 37 v Celju. z vpeljano trgovino meša-8323 nega blaga Bredi mestn, prodam vi-led solltve v inozem- Kdor mi proda jako dobro mlatllnico 4 konjskih sil, mu dam 12.000 kron. Cena po dogovoru. — Naslov pove uprava „Jutra". 8208 Vreče stvo. Event. jo dam v najem Cena hiši 100.000 Din. Plačilni pogoji aelo ugodnt. — L. Vllhar, Višnja gora. 8329 podružnica „Jutra" v Celju. 2clo iahke, v večji množini, 8278 BC kupijo. Ponudbo pod Slfro 16 HP f"-tcr na surovo olje, alstem Badhrleh-Huber lz tovarne St. P61tcn, popolnoma nov, Pritlično hišo prodam z vrtom, velikim industrijskim poslopjem z zelo obsežnimi kletmi, •Vefja "mnoiina" na upravo lik glavne ceste in blizu ..jutra", 8123 kolodvora v velikem trgu ------------i Slovenije. Posebno pri- Veverične I kladno za vinsko trgovi- Pismena vprašanja Dva nr kroievalca dllncga mrata, iell mostov rmnm ,...ij vpx silrp s, fnrehstromml R In oni HP ' ^P . , Tr nn, ",?,„' Polhove kolo ln od vse no. Pismena vprašanja I kakem večjem bančnem za- m;u." !uaiv ec sure So/U l.Pl. ,ta^J " i5'000, ,Din druge divjačine, kupuje m naslovili Dod • iača) zmožna vsegn kon* vodu ali večjem podjetju,- Icznine, zelezaa vrata, ™ eer, n nr^nd n Pokojninski zavod v Ljub- |n0!,cnls,v0 T voilM mnotlnt , „' P<"<- «»J;iSKa fkroj.lča) zmožna vsegn kon- vodu ali večjem podjel-ju fekeljskaga dela z dcbrillll Ponudbe na upravo ...lulTn referencami, »prejme takoj pod Slfro ,,Bančni uradnik ell po dogovoru konfekcijsko S3J podjetje F. Dcrenda & Cle.. ______________ Ljubljana. Osebne ponudbo med 14.—15. uro v plsainl Kmonska cesta 8. 7701 Vrtnar s .prakso v gojitvi cvetlic, sadja In zelenjave, po možnosti samski, so išče Uili luora posten in prvovrsten. — Ponudbe s pnluze-uimj Izpri-čc ali naj ho -ofcljejo na na- S'ro'ni kl.vtcovrrČT in sti-ugar, kl jo pripravljen Iti tudi k Dlescl-n.otorju, iftče me,-tn. — Nar.lov pove uprava ..Jutra". 8330 Kmetsko dekle - , , Uen, so ceno proda. — oknn, železnne cevi za ponudhr, nn upra,o , .,ut-.v vrtne ograjo. Franc Gre- pod ..Elektromotor". 8314 cnc, klepar in posestnik, ------- Trbovlje I. 8376 Sobna garnitura "" | za gospoda, kompletna, Pekarna ' dobro ohranjena, se pro- se odda na zelo promet- da. Poizve se pri Aloma nem kraju, v sredini me- Company. 8307 sta. Na razpolago tudi --------- stanovanje. Ponudbe je Na obroke 1 Na obroke! T„," „„ ,-,",JV , ' tnm posebno veselje do ob- kot pomoč gospodinji ali pa, da sama oskrbuje kakšno manjše posestvo. Tonudbo pod ,.Pomoč gospodinji" na upravo ,,Jutra". 8203 iz pofetene^kmcUke^hiSe, v«- n ,, pismen^ na unr. PMllf Jeno fjutra^ pod šifro epe- Federmatrace in gornje ma-urnn. fif.no trace dobite najceneje pri '-tiriKI" 000u Francu ZupanMC, mizarstvo. Prodajalca za domsko modno trgovino, kl je izvr-žbana v prodajanju bluz, oblek in plaščev, , se takoj sprejme. Pi=iuene ponudbe na poštni predal 38. 3050 Gllnce 20, Vič. 8335 Lahka koč'ia Novi lakastl čevlji St. 38 tu pol, najboljfia kvaliteta, ker premajhni, poee- ijani,* Aleksandrova cesta 12 iV."'ždrnV|č. trg7ti»nJaT LJuii- trgovina* ua Aloma Coill-8250 IJona. Sv. Florijaua ullea^ pany, Ljubljana. 8305 P-s'ella Iz trdega lesa, s percsnico Ro^vUn^ oesesfvo ' lepo ob okrajni cesti pri Apno ln,Jlln\n.,co'1 seP?;f)<5a D4in vsako množino sano Mariboru, vinograd, velik no Pohve io v^GradlšS" l' ? ^n"o? ku?im za3ta- Badonosniv, njive, travniki, Sri K„ 8^06 l«>Jšnj0 In poznejšo dobavo. 3 hiše, bogat Inventar, sa ra pri hišniku. 8306 PoJnudbe obvr7no> franko va- 600.000 Din proda. Ponudbo " ~ pod ,.Krasna lega" na upr. Mož V o koto dobro ohranjeno, sc ugodno proda. Naslov pove uprava ,.Jutra". 8217 gon na J. Plahuta v Celju. 8276 „Jutra" Maribor. 396 8288 2 manjša koi?a i Kofel brzoparilnlk, kupim. Pon"dbo na upravo ,,Jutra" pod šifro „Dobro ohranjen" Posestvo pekarna ln gostilna z vsem ka prilika" na upravo. 8310 Enonadstropna hiša a vrtom v trgu Vrhnika, na-prodaj. Naslov pove upravi „Jutra". 8274 Ruda in vrelec slatine, blizu trga v lepšo kraju v Slovenskih goricah, so proda. PJsniGna vprafiotija z znamko za odgovor na na> slov Drago Krepek, Maribor, Aleksandrova ccsta St. 48/1. 3100 Občeznano podjetje evropskega glr.su v Mariboru. bo radi preselitve ugodno proda za 130.000 Din. Pojasnili dajo pod ,.Zlata jama 201" Oglasni zavod Vorsič, Maribor. 8088 Novo hišo s 3 sobami, lep vrt, sodo* nosnlk, travnik, njiva, hlev, klet itd. v prijaznem krnju (pripravno za letovišče), četrt ure od mesta (postajo), prodam radi selitve (tudi i novim pohištvom) po zelo ugodni ceni. Polovico takoj, 'ostalo po dogovoru. Naslov; Schncider, Devina, Slovenska Bistrica. 8110 Posestvo V najem dam v lepem krajo na Gorenjskem kmečko po-set-tvo z vsem živim in mrtvim inventarjem. — Na po* 2 (eno- ln dvovprežna) ele-antna lovska voza. ugodno Prepisovanja na pisalni B^roj, so poconl uv&u izvršujejo. Naslov povo upr. naprodaj*. Ponudbo pod "šifro ------i jutra-». 8215 .Elegantni vozovi 112" na Pošteno dekle ! — ----------upravo „Jut.-a". 8062 vešGa kuhe, bivanja In vseh (Doppelpeny) Izvrstna za tovor kot za tok, se prorJasta. Nadalje brek s 6 sedeži, za zimo kombiniran kot sani, polkrlta kočija, ter sedla in se kupi. zn p Trike Lnngen ln i komati ; . - , , vilu i ii v tut. S874 ti pod Ugodnimi pogoji mize In reglrlrature raznih ________________ - ........ Nnjsnlldnejf.1 Iz- | nli letovišče, ugodno na* | prodaj. Več pove Ivo« Enserira"te v MJUTRU"! stlln, pekarlj. hIS, 2ng, proda iealltctna pisarno v Ma- | rlboru, UjrvnrL5l;a ulica 3. I S2U I nisc! ep Praklikum I, II, Kraemer: Woltnll und Monschheit I—V. iiis.ilnoj orodje. Tornquist: Cieo-lopie. Aparat v nr.jbolj-ftom stanju, knjige popolnoma nove, naprodaj. Ponudbo na upr. .. ■ •->«.■■ belo. rjavo za rjuhe, moško ^e Sprejmeta. Hrana in Izobrazbe, v mestu ali na ugodno naprodaj,— Debelost In gensko prrtl«. kravate in In sode od »vlnlske masti slanovnnje po I«. Tome. kleparski (ter, MencreS. trgovina, združeaa z gostilne ali ae pa sprejme tudi 1034» o Tra. In kleparski pomočnik ^ T^tj^ 1 v.^01 (rakovih d«'- Hrana in Izobrazbe, v mestu ali na ugodno naprodaj. — Debelost In ienske Hntrnvnrn dejell Na plačo se nc ozira 15. 30. 40. 50. 60 »nu, dol- drobnarije. Zimsko blago pod proda vcf lo mnoilno po u. pnnudbo na upravo >.ina od 2—4 m, franko po- lastno ceno Nobeden naj no ugodni cent tvrdka Ivan mr8ki moj- »«tr.-' D011 Porten lu ve. 1 sinja Orrenj.ko, Naslov no- zamudi ugodne prilik«. Samo Perdan nasledniki v Ljub- 8389 it.«" 8330 1 vo uprav a ,.Jutra". 7029 (lo ,10. ..orlt«. 7011 liani. 83S2 o sini a, ml Ro7l'enc n-ama zrb-lol b primernim garanoijakim kapita'om. Pismeno ponudbo pod 100 000 na upravo ,Jutra'. W mniHldb klobukov LJUBLJANA Mestni trs 7 Izdsluja po rsajfiovejl" modelih, «'/' Velika zaloga damskih alam nikov, praznili, nakitonili, H raznovrjtnega nakita. Zamenjam [.„» gtenovuJl v Grajo, obstoječe ti i do 3 velikih Joti, kuhinj«, event. pred- I uM m kopalnice, » elektr. JinveUJavo In plinom v sre-/i. 1 mesta s enakovrednim * ljubljeni, CeaJ. ponudbe ood „Orai - LJubljana" na {pravo ..Jutra . 8248 Stanovanje j-J eot> e kuhinjo, ee dobro plača. — Pouudbe pod ilfro .čimprej" na upravo .Jutra-' 7878 Prostorna soba prazna aH opremljena, ae a j. majem odda. Naalov pove oprava „ J utra". 8100 Oodasta se s 1. majem dva prazni tobl e prltlkllno v podpritličju v novi hltl, prikladno tudi aa postaviti Štedilnik, le »koncema brez otrok. Polzve a« v upravi „Jutra". 8218 Zamenja se stanovanje t sredini mesta, velika eo-ba In velika kuhinja (»operirano), e lanovunjem dveh milih aob kjerkoli t mestu, »II na periferiji. — Ponudbe pod ..Takoj zamenjava" na spravo ..Jutra", 8242 Iščem prazno sobo ! vsaj nekoliko eeparlrano — v I.JublJenl, — Ponudbe pod ..Uradnik" na upr. „Jutru" 8182 Stanovanje 2—S aob e kuhinjo, ee dobro plača. — Ponudbe pod ilfro ..ClmpraJ" na upravo ..Jutra". 7878 j Kdo odstopi zakonskemu paru brez otrok, ki je cel dan odsoten, 2 prazni sobi, v katerih eno bl se postavil Štedilnik, naj odda svoj naslov v upravi pod Aliren najemnik*. 8370 Večjo prazno s-bo MCam takoj ali ■ 1. mojem. Naslov pove uprava ,.Ju-»•«"• 8308 Mirna stranka tirez otrok, ISCo lepo stano-tsnje dveh sob, kuhinje in Prltlklln v mestu za mesec avgust. PlaCa dobro. Ponudbi pod ..Stanovanje" do 1-8. aprila na upravo ..Ju-'"»". 8309 Leno stanovanje r 2 sobama, 10 minut od postajo Medvode, se odda. — Naelov pove uprava ,,Jutra". 8288 Kčem prazno sobo ■^aj nekoliko srparlrono — » Ljubljani. — Ponudbe pod "Urudnlk" na upr. ,.Jutra" 8182 Tr^vlna z meSanlm blagom tn dežel, pridelki, že nad 80 lot obstoječa, na najleplem prostoru v prijaznem trgu na Dolenjskem, se da v najem. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Dolenjska trgovina". 8283 V najem proti malenkostni odstopnlnl na prometni toCkl ljubljena pisarna s skladiščem, trgovina ali delavnica s stanovanjem. Saje, Sv. Jakoba nabrežje 29. 8241 Prostoren lokal se odda z 8. majem v pritličju na zelo prometnem kraju v sredini mesta. Uporaben za kako pisarno ali kaj primernega. Na razpolago tudi telefon. Več po dogovoru. Naslov povo upr. Večja lesua industrija In parna žuga v Sloveniji, eprejmo sodelujočega, v lesni stroki popolnoma Izveibaue-sa družabnika. Potrebni kapital 100 do 200.000 Din. — Ponudbe Je poslati pod *lfro ..Družabnik" na Aloma Com-pany, Ljubljana. 8000 Kdo posodi 10.000 Din proti 20 odstot. obrestmi za dobo osmih mesecev In event, garanciji. — Ponudbe pod Slfro ..Obrtnik 120" na upravo „Jutr&". 8328 Turške srečke sklep ali manj, prodam. — Pisma pod ,,Zlata vrednost" upravi ,,Jutra", 8230 Krojaffl mojster z veliko klljentelo ter lepo delavnico na prometni točki v Ljubljani, lice v svrbo povečanja ln Izpopolnjenja obrti družabnlco, verzlrano v vseb damsklh strokah. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Potrebno nekaj kapitala". 8243 Primorec, blvSI arbsltl dobrovoljec. sedaj reduciran državni ui-sd-n»l\ kl popolnoma gover ln plSe 6 Jozikov ln J'.< glasbeno nadarjen, prosi v stiski dobrohotnega gospoda ali damo, da mu nakloni dar za velikonočno plruho. Sprejme vsako primerno službo. Odgovor pod Slfro „Ars ot la-bor" na upravo „Jutra". 3311 Slamnike m klobuke kupite najceneje v modnem salonu K.Stadler, Ljubljana ^K,,:!1 Istotnin ro preoblikuje, probarra in okiuča. GostiSnlčarfi, pozor! Vsled ugodnega nakupa ponujam najboljša rdeča in bela bizeljska, sromeliska In pišečka vina VESELJE IN ZADOVOLJSTVO sile 7. obraza vsako gospodlnle, ko vidi anežno-belo perilo. Z lahkoto In malo denarja , . ,.„„ . . , , t\i c j /• ^doseže to, ako kupuje vedno le letnika 1923., m sicer rdeče po Din 5 —do G-—, i belo od Din 5 50 do G50 iz svojo kleli vllro-lMILO ,,GAZELA" žicah. Dajem tudi sodo na razpolago. Naročila'katerega se dobi v vsaki trgovlnll sprejema Joaii Boeolo v Brež>cah. ms-a!- -------- Znrmja želi mlad gospod s preprosto gospodično. Pouudbe na upr. ..Jutra" pod „Sprlng tlme' 8198 Skupne Izlete v naravo s kolesom ali pel na planine z veselo damo želi Izobražen gospod. Prijazni dopisi pod ..Izletnik" ua upravo ..Jutra". 823-1 Še enkrat 4000 kron nagrzde '»bl oni, kl ml preskrbi stanovanje z 2 sobama In ku-P nJo. - Ali 8000 K onemu, "1 ml preskrbi to holj prostorno sobo In kuhinjo, io [.ovoporoCenca. In to mora »U v bližini ali okolici D. »• v Polju, papirnice ali Maznlce. Nagrada so Izplača Pri sprejemu -tanovanja. — Naslov Je poslati do 8. mnja 'J upravo ...Tiitra" pod Slfro ■"asrada 4000". 8080 Mesečno sobo »ajrajo v bližini magistrata, prazno ali opremljeno — s »rsuo, event. samo zajtrk kosilo, ISCo soliden sam-"ill trgovcc. — Ponudbe pod '.Zračna soba" na upravo »Jutra". 8203 Stanovanje ali več sob in prltlklln, 'opo, snažno, v mestu v "ovi ali atari hiši, se iščo » mimo stranko. Cenje-oe ponudbe na upravo 'Julra* pod cDober plnč-011"-. 8872 Del gozda se proda proda, približno 75 'Oh, zasajeno je veliko tr-'cSn lesa za drva, oddaljen 30 minut od posta i6, na posestvu jo zidovjo "are Rrnščine, kolero bi "o dalo z malimi stroški obnoviti, cena ICO.000 di-""rjev. Naslov v upravi <l naslovom „Tovarnliko podjetje". 17113 a Tovarniške zaloge pne deške steklarne Kyjo» i LJubljani. Steklenice konjakov«, rumove, sifousko, pokalično, medicinsko vseh vrst in drugo v zalogi pri tvrdki ..GIHOjIIB" v Ljubljani, Llublj kreditna banha Tolafon 339. 18UU Dohavljsmo tudi po naročilu is tovarno. steno- 9321 tipistinja Izvrstna, urna, kl obvlada razen državnih Jezikov tudi nemščino. Stanovanja na razpolago. Samo take prosilke, kl Imajo dal šo prakso, naj po5IJe|o svoje oforte z navedbo pla e pod šifro „Tovarna živil" na upravnlštvo Jutra". Toplo priporočamo knjigi A. Novačan Vez 48 Dla, brol. (0 Din, poit. I 60 Uia I. Lah duplin Hidar Vez. 93 Din, poit.1*30 Din Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani PEKLENiKE KOSE katero ne poznajo pri koSnJI aamo ro»e, se samo priporočajo. Zanimanje In zahtevaaje po n|lh sta torej od sezlje do sezije od vseh sb-anl večja. Sagr- Za viak komad ae garantira. Samoprodajo ima tvrdka F. 8. ŠKRABAR v Višnji gori ki se priporoča, da se prrd nakupom vsak Interesent v e.ojo lastno korist obrne na to tvrdko. t'J3J 'a kupo jem zopat proti takojinjemn pla čilo. Stavite ponudbe s najnižjo ceno za franko vagoii. Na ponndbe brei osne n« odgovarjam. l'J87a Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 7/11. Kot družbenik oveni. Utijijovodja, trg. zastopnik za ta- ia inozemstvo, žalim vstopiti v vofija dobro podjotjo a primornim fca-pitnlom ali kavoiio. Vašo sem knjisovodstva, korespondenca v slovenščini, ncm£čiui, francoščini, italijanščini, stroloplsja v latinici in cirilici. Rtlcrence Iz tn- in ico-zomstva na razpolagu. Puauilbe pod: „Kavoija" as tSfi.i Drago Beseljak, LJubljana, Sodna ulica 5. Razglas. IV. PeHadijslia padoiiMs Mz y U-grEbu sprejme to leto 59D pienesv. Za sprejem v to šolo potrebni so slcdeti dokumenti: a) Domovinski list, da jo državljan kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; b) krstni list; C) šolsko izpričevalo; 6) nravstveno izpričevalo o lepem vedenju; d) dovoljenje staršev, da sme stopiti v Šolo Vso te dokuniento in lastnoročno pisanj prošnjo poslati ali prinesti jo vojnemu okrugu, v katerem žive. Vsi kandidati se morejo priglasiti v šoli v Zagrebu dne 5. maja ob 8. uri zjutraj. Za prihod v šolo in vrnitev imajo kandidati pravico na brezplačno vožnjo po železnici in ladji. Vsi ostali pogoji so razvidni pri vojnemu okrugu. Iz pisarne IV. Pešzdijske podaficirske šole broj 761 od 4. marca 1924. Za Veliko noč toCI 6 e z ulico najboljša pristna vina po znižanih cenah gostilna „Pod skslco". Mestni trg St. 11, Uranova hISa. Klf7 Kibr hočo piti dober isterskl teran in morske ribe jesti vsak dan naj pride v gostilno Zupan, Krakovski nasip št. 181 Tu se točijo najboljša vina ln je prvovrstna primorska kuhinja. Cene najnižjo. Sprejemajo | »e abonenti. Lep vrt in Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljene romane „JUTRA" Do sedaj so ušli sledeči: TEREAL CUENDAS: Veliki inkvizitor Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicijo. Cena Din 30.—, po pošti Din 2.— več. HARRY SHEFF: Hči papeža krogllšče. 8270 Filatelisti! Okrožne pcSIIJatve pošilja krožek ..Kolektor" v Kranju. 8118 Zastonstva v Vo'vodinl (sedež Novi Sad) za nakup In prodajo posobno žila, moke, lesa, premoga, strojov Itd. sprejema ver^lran po-sredovuleo. — Vprašanja pod ..Točnost" na upr. ,,Jutra". 8188 Kroj-čl In krojV''e?l Razpošiljam po poljubnih modelih po meri vsakovrstno i krojne vzorco (muStre) za , dame In gospode. — Knafelj Alolzil, strokovni nCllclJ rn krojostvo v Ljubljani, Kri-žovnISka ulica 2/1. »233 j^^fsfl-i n"> tmn'1'" v Mertnem logu se proda. Ponudbe pod ..KoSnJa" na uoravo ..Jutra", 8284 Vesele velikonočne praznike želi tvrdka M. Vadnjal izdelovanje gamaš ln čevljev, Rožna dolina Vič. 19G4-a v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30.—, vezano Din 36, po pošti Din 2.— več. CLAUDEE FARRERR: GliSarjŽ Zgodovinski roman lz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20.—, po pošti Din 1.50 več. FR. HELLER: . ' Blagajna velikega vojvode Roman. Cena Din 15.—, po pošli Din 1.50 več. FR. HELLER: Prigode gospoda Collina Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10.—, po pošli Din 1.50 več. Knjige sc naročajo pri upravnlštvti «,1UTRA» v LJubljani, Prešernova ulica 51. zdrav, močan deček, ne pod 15 let. star, iz Šiške ali Ljubljane se sprejms za oiirat bratenja stekla in ogleda!. »Ogledalo družba" Šiška - Ljubljana Kolodvorska ulica 150. >MMUWWJ }/(odni afjlje v H Sarc o o \nqlaik* ln /rancosk" tollata nalflr.cjia bvrštttu Ljubljana Jfortgresni trg -t is® TVRDKA BESEDNIK & DRUG LJUBLJANA, Prešernova ul. 5 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst zdravstvenih aparatov In bandaž, kakor trebuSne, želodčne pasove jh dame In gospode, pasove za noseče ter porodnice, lastnega Izdelka Irlgatorjc, varnostne specialna gume, srebrne pesarje In gumi-nogavice ter povoje proti krčnlm žilam. 1925 a Sipe«stilne pomladansfte cene I Vesele velikonočne praznike žele naslednje tvrdkei Vesele velikonočne praznike Sanka -nini Ljubljana Sodna ulica št 4/11. dobavlja po meri speclalltete: pasove ra nosečnost, gumijaste steznike, oblikovalce bokov Itd. Rajs.izui naslonjač ,.Mo.l Ideal" s fir-nežem prevlečen,s potinnžnikom. 6 pristnim platnom montiran (poStua poJiljka omogočila). 1963a Vitne molulije, zaklopni stoli In mize. Stabilni s oli in mizo zi verande, restavracijske prostore, kavarno, dvorane itd. JO S. ST ADLER tovarna stolov iu lesnih i/deluor LJUB JANA, Sodna ulloa St. 11. Zahtevajte ponudbe) T MONJAC čevljarski mojster Jurčičeva ulica MARIBOR Kavarna «JADRAN» MARIBOR Aleksandrova cesta ISEGa pilliUllU želiva p. n. občinstvu in cenjenim gostom Obenem naznanjava, da točiva pristna štajerska in dolenjska vina. Ob praznikih prodajava vino na dom 1 Din ceneje. Priporočava se za obilen obisk. Pavel in Mtoka Jetrne lastnika gosti no na Bregu st Iti. PINTER LENARD trgovina z žoleznino in kuhinjsko posodo MARIBOR Aleksandrova ccsta Broz kvarjonia blaga ka-mlčno snaftenje iu vsako vrstno barvanje oblek Anton Boc Ijiifilijna.Seleoliuroojadl.O, I. nadstr. 4tva fnce-M 48. iVi.U Vsakovrstne vodne turbine in avtomatične regulatorje vse najnovejše konstrukcije, izdeluje pod zelo ugodnimi pogoji inž. F. Sehneiter. Škofja Loka. Posot inženjerja, osnovni načrti in proračuni brezplačno. F. PUCKO .y. trgovina z dolikatesami MARIBOR Aleksandrova ccsta posojila išče industrijsko podjetje proti prvo-\rstuemu jamstvu. Način posojila in obresti po dogovoru. Pismene ponudbe pod ^Industrija" na upravo „Jutra". l'J56-a Najstare Ua slovenska pleskarska ln llčar-ska delavnloa rv. KVAS klobučar Meljska cesta 74 MARIBOR Dunajska cesta 16 ■e priporoča, ts Izvršitev točni Cane zmerna. FRANJO MAJER trgovina z manutakturo Glavni trg MARIBOR Naznanilo F. AMBROŽ1Č črkoslikar, Boboslikar in pleskar MARIBOR Grajska ulica 2 Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela na novo preurejeno restavracijo Koscih ant v Mariboru, Rotovški trg 2, katero liodeva otvorila v soboto 19. aprila 1924. Skrbela bodcia za dobro kuhinjo in prvovrstna vina ter se priporočava za obilen obisk z odličuim spoštovanjem 1954 a Jos. in Kat. Maglica. sposobcu tudi za korespondenco, zmožni tndi »teuo grafijo in pisalnega stroja, kakor tudi 1931-a M. FELDIN manufakturna in specialna trgovina svilenih rut in šorp MARIBOR Grajski trs Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo otvorili v Spodnji SiSki Kolodvorska cesta 15", mederuo tovarno za umetno brušenje stekla ln Izdelovanje ogledal s ttiojutm obratom, ter nam lin mogoče prevzeti de a umetnega brušenja stekla do najfinejše izvršitve, k^kr.r tudi novo jtj.bavl laoje ogledal aH popravi a Istih, kakor n. p nanovo navlečenje ogledal, katera Imajo pege, fasetlranje in drugo po uainiziib cenah. Na vsa vprašanja dajemo radovolje pojasnila takoj in zagotavljamo cenjenim odjemalcem točuo iu vestno postrežbo po najnižjih cenah. Za mnugobrojni obisk sc najvljudneje priporoča 19ita za vodstvo skladiščnih knjig; obe osebi mladih let, samostoječe, iteožeujono, jugoslovanskega državljan stva, zmotne razen državnih jezikov tudi nemštiue. Stanovan po originalnih časopisnih tarifah za vse tu- in W inozemske časopise Vsem, ki so nam o priliki prebriclke izgube našega iskreno ljubljenega očeta, gospoda v Llnlilisni, Beogradu -in ostalih mestih .Tugo-slavijc, ž lezn'8kn plakatiranjo po vseh jugoslovanskih želoznišk h postajah KiND^EJCLAMO v Ljubljani kakor tudi v drugih jugoslovanskih kinematografih dohro vpeljanega v Sloveniji in deloma v Hrvatski, le prvovrstno moč, sprejme živilj-ska industrija v Mariboru. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja je poslati na upravo ,Jutra", Maribor pod „Prvovrstna mo6". umih trgovskih, industrijskih in drugih podjetij, garantirano pravilu« INFORMACIJE trgovskega značaja iz Jugoslavijo kakor tndi drugih držav OSKRBI NAJTOČNEJE orožniškega stražmojstra v poko u stali ob strani s tolažilno besedo in dejanjem in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo najprisrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem za poklonjene krasne vence, kakor tudi orož-ništvu in vojaštvu za obilno udeležbo in izkazano zadnjo čast našega ljubljenega pokojnika. V Ljubljani, dne 18. aprila 1924. edino Iz Trboveljskega revirja Zapustil ie nn iti terodhitol med neheSke kiilatco ua iu uepuzahljoni Ijubljeui sinček vcJJo In male množine tudi •sr vrečah dostavlja na dom. Naročila spreje.na: H. Peirlč, Gosfosvetcka cesta IG,I. I Telefon 343. 466/u c >-»„ r, ia.., " Wf ^i.^.m-ti' tj v potek dno 18 aprila popoldne ob 1. uri v nežni ilohi ? mcsecov. Pogreli bo v nc cljo dne 20. aprila ob 4, uri popoldne iz Itišo žalosti bokrisko piedmestjo it. 6H. Kranj, dno 18. aprila 1934. Žalujoča: anončna in reklamna družba z o. z. CENTRALA.: FILMALKA: LJUBLJANA BEOGRAD Kongresni trg 3 Kolarčcva ul. 7 Generalno zastopstvo za Italijo; G. CEHOVIN Trst, Vialo XX Sottembre 66