133. številka. Ljubljana, v ponedeljek 15. junija. XVIII. leto, 1885 Iihaja vsak dan BVefer, iziinsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman M a vstri j ako-o^rske dežele za vse teto 16 gld., za ped leta 8 g\d., za Četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljaiio brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld. za ćetrt leta H 30 k-\, za jeden inesee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae 10 kr. za meneč, po 0 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopue petit-vrate po 6 kr., če se oinati lo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., de ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole franko vati. • Rokopisi ae ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo je v Frana Kolinana hiši, „Oledališka stolba". Upravništv« naj ae blagovolijo pošiljati naro< rine, reklam . oznanila t. j. vse administrativno atvan. za po Volilna pravica mest in trgov in dolenjska volitev. Kdor je čital članek o postavnosti dolenjske volitve v glasilih naše deželne vlade in ne pozna zgodovine kranjskega deželnega zbora, moral je misliti, da se o velevačnem vprašanji, kdo da ima volilno pravico v skupini mest in trgov v kranjskem deželnem zboru nikoli ni govorilo in sklepalo. Vladni list vsaj meni, da se je dozdaj ravnalo le po „obi-čajih", recimo, kakor se je zljubilo kakemu okrajnemu glavarju tolmačiti volilni red. Od vladnega lista se pričakuje, da je dobro podkovan v deželnih razmerah in da mu je znano, kar se je godilo ne le lani ali predlanskem, ampak tudi v prejšnjih sesijah. Ker pa iz članka sodimo, da so listu razprave o gori omenjenem predmetu neznane, navesti hočemo debate in sklepe za^tran volilne pravice v mestih in trgih. Kajti pokazalo se bode potem, da je vprašanje, kdo sme voliti v mestih in trgih, že zdavnej, pred 18 leti, rešeno in sicer ne le od deželnega zbora, temveč v jednakem zmislu tudi od vlade same, to je od tačasne deželne vlade in vsled priziva še celo od ministerstva. Prvikrat govorilo se je o tem vprašanji po volitvah 1. 1867. Tačas je župan Loške občine, katera se je malo poprej sestavila iz mesta Školja Loka in vasi: Zm nec, Sv. Barbara, Sv. Ožbald, Zapotnica in Stanič, tudi volilce iz teh vasij upisni mej mestne volilce, tako je Škofja Loka mesto prejšnjih 89 pri volitvi 20. januvarja 1867 izkazala 1G3 volilcev. Toda pred volitvijo spoznal je župan, da je krivo ravnal in odgovarjal je volilcem omenjenih vasij, da naj ne gredo volit. In res so iz vseh vasij prišli v Kranj le trije volilci. Ker pa je bil Hbffern dobil 93, M. Pire iz Kranja le 59 glasov, bila je potrjena volitev. Poročevalec verifika-cijskega odseka g. S ve te c pa je v seji 20. iebru-varja 1867 naglašal, da je res bilo napak in proti postavi, da so bili v Loki kmetski volilci z me-Ščimskinii združeni. Zakaj, to je glede na §. 3 in sploh na namen našega deželnega reda, ki usta-novlja deželni zastop po raznih deželnih interesih brez vsake dvombe, da imajo pravico naravnost ali direktno voliti samo tista mesta in tisti trgi, katere deželni volit-venik po imenu našteva in samo in j edino volilci teh mest in trgov, a nikakor kmetske soseske, ki bi se prej ali pozneje v pol i tiske občine ž njimi združile. In temu razlaganju se noben poslanec ni ustavljal ter so volitev le potrdili, ker je tudi po odštetih teh treh glasovih še ostala zadostna večina za Hofferna. Za vselej definitivno rešeno pa je bilo to vprašanje povodom volitev za Vrhniko, Lož in Postojino 27. marca 1867 in 9. septembra 1867. Pri prvi volitvi dobil je Karol Obreza 183, baron Schloisnigg 107 glasov. Proti sestavi volilnega imenika ni nikdo reklatnoval, a pred začetkom volitve in po volitvi sta Postojinski in Ložki župan protestovala proti veljavnosti volitve ker je: a) v imenik Vrhniških volilcev bilo upisanih 35 volilcev s Hriba, kateri ni del Vrhniškega trga in ker se je b) drugače ravnalo pri sestavi volilnega imenika na Vrhniki, drugače v Postoj ini in v Loži. Od neke strani se je sicer ugovarjalo, da trg Vrhnika sestoji iz treh delov : Hrib, Breg in Vas, toda volitev se je ovrgla in pri tej priliki se je konstatovalo, da deželni zbor Ima popolno pravico, pregledovati celi volilni akt, tedaj tudi volilni imenik, in ako ga najde nepravilnega, sme zaradi tega volitev ovreči. Poročevalec g. dr. Cosla omenil je, da je volitev že samo zaradi tega neveljavna, ker so se volilci iz Hriba, ki je za-se vas, upisavali v imenik mestnih volilcev. Da pa je Hrib za-se vas in ni del Vrhniškega trga, razvidi se iz vladnega imenika krajev na Kranjskem. Vsled te volitve pa je deželni odbor gori omenjeno pritožbo Postojinskega in Ložkega župana predložil vladi s prošnjo, da naj ukaže okrajnim glavarjem za prihodnje volitve pravilno sestavo volilnih imenikov. In deželno predsedstvo kranjsko je res ustreglo v zakonu utemeljeni želji deželnega odbora ter z noto z dne 30. maja 1867 št. 1577, katero naj blagovoli urednik vladnega lista pri deželni vladi poiskati, naznanilo deželnemu zboru: ,,Belan-gend die angeregten Aenderungen in den Wahler-listen, ergeht der erforderliche Auftrag an das k. k. Beziiksamt in Laibach, dainit bei der neuen Anfer-tigung der Wablerliste fiir den Markt Oberlaibach, die Bevvohner der abgesonderten, nicht zu diesem Markte gehorigen Ortschaft Hrib ausgesclilossen blei-ben, vveil ihnen nach den Bestimm ungen der Landesordnu ng das Wahlrecht in der Wahlerliste der Stiidte und Markte aller-dings nicht gebiibrt, obvvohl nicht zu verken-nen ist, dass dieselben bei einem solehen Vorgange fiir die Dauer der gegemvartigen Lamltagsperiode ihrer VVahlrechtsausilbung ungebiirlich ganz verlustig werden". Deželno predsedstvo je tedaj odločno se izreklo, da po določilih deželnega reda vaški prebivalci, če prav so združeni z mesti in trgi, nemajo pravice voliti v mestni skupini. Proti razsodbi dež. predsedstva pritožil se je Vrhniški občinski zastop pri ministerstvu, pa tudi min is te rs tvo je pritrdilo dež. predsedstvu. V 8. seji dež. zbora 5. septembra 1868, ko se je obravnavalo o novi volitvi za Postojino, Lož in Vrhniko, pri kateri je g. Mullcj dobil večino glasov, izjavil se je tačasui dež. predsednik, g. baron Conrad tako-le: „Weiters vmrde Klage gefillirt, dass die Wiihler der Ortschaft Hrib, vvelclie zu Oberlaibach gehbrt, in die Wahlgruppe der Markte auf-genommen vvordon sind. In beiden Fiillen (prvo zadevalo je sestavo volilnih razredov) vvurden Verhand-lungcn gepflogen und es sind dariiber Entschei-dungen der Regierungsbehordeii erfbgt und z\var bei-desnial auf Grundlage der L an d ta g s w a h 1-ordnung und auf verfassunsinassigeni Boden." In glede vladne določbe, da kmetske vasi ne smejo voliti z mesti in trgi, v celem zboru ni-kdo ni nasprotoval. Od tistega časa je bila stvar za vselej rešena ter se nikjer neso več upisovali volilci iz kmetskih vasij mej mestne volilce. Tem bolj smo se začudili, ko se je o takem ravnanji poročalo iz Metlike. V imeniku krajev na Kranjskem, izdanem od c. kr. statistične centralne komisije najdemo na strani 143: Metlika, občina: Kreuzdorf, Križevskavas (llori; vas) 26 hiš, 145 prebivalcev; Miittling, Metlika, Stadt mit K. H. (mesto s p. h.) Bočka 210 hiš, 1244 prebivalcev; Siveršak, Svirkov vrh, (l)orl', vas) 6 hiš 32 prebivalcev; Wert-schitsch, Verčič, (I»orf, vas) 2 biš 8 prebiv. LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski Bpisal Renti Lefebvre. Poslovenil * * » Stat 11. j 11 s 11 ■ i s urnimi .) Sedemindvajseto poglavje. Učilnica. Dalje.l Ne, odvrnil je smehljaje. Učenost je kot umetnost prava gizda starih narodov; te še nemamo. Mi smo novinci; najbrže bode minulo še celo stoletje, predno nam napoči čas, ko bodemo na nesebično oliko misliti smeli. To pa smelo trdim, da solnce doslej še nikdar ni sijalo manj nevednemu narodu. Le ozrite se krog sebe; v nas ni kmetskih najemnikov, ampak so le zemljiški vlastelji, ni pravih rokodelcev, ampak so le obrtniki. Zapustivši delavnico, obleče delavec črno suknjo ter gre poslušat predavanje o Wnshingtonu ali pa o najnovejših najdbah Livingstonovih v Afriki. Njegov sosed, zlatar, gre učit se risat ali pa poslušat predavanje o ločhi. Kljubu svojim očrnenim rokam sta oba prava gen t leni ena; duševno hrano ljubita oba kot vi. Idite v zahod ter ustopite v loghouse (Jesena koča") sredi gostega pragozda. Vzprejela vas bode žena pionirjeva; videli jo bodete, kako kruh gnete ali pa maslo kuha. Čakajte večera in ista ženska se bode vsedla h klavirju ter se bode z vami o državnih razmerah, nravstvenosti, morebiti celo o metafiziki razgovarjala. Čitanjo kuharske knjige (Parfait Cuisinier) jej ne brani ceniti Emer-sona in ukusiti Channinga. Vsakemu ne moremo podeliti gmotnega bogatstva, čeravno se to v Ameriki ložje pridobiva, kot v kateri koli deželi; vsakemu pa podelimo ono bogatstvo, ki ga rija ne sne in ga tatovi ne ukradejo, ponujamo namreč tudi najubožnišim one duševne užitke, ki so v vsakej starosti in v vsakem stanji nam v krepilo in tolažbo. S tem po naših mislih izpolnujemo besedo božjega Gospoda, ter ljudi k Bogu vodimo, ko jim duha in srce jednakomerno ublažujemo. Opazoval sem mladega moža z ginjenostjo, katere nesem mogel več zakrivati; nikdar še nesem na človeškem obličji videl goreti tolike navdušenosti in toli trdne vere. Namanu sto znanost in vera bili dvojni imeni resnice; obe ste z jednako močjo pre-šinjali mu srce; obe je ljubil z jednako gorečnostjo. Prijatelj, vzkliknil sem, premagali ste me. Tu sem, kakor svet Pavel na potu v Damask, zadet od luči resnice, ter slušam glas, klicajoč mi: Težko ti je brcati proti oštru. Udam se, oči se mi odpirajo; vidim, priznani, občudujem velikost te države. Kako živo in zdatno življenje! Srce in dub, vse delstvujo. Nobene sile! nobene zagrajc! Človek jo gospod svojoj usodi; v rokah ima svojo srečo in krepost. Tu ni ne uradne ne vladne laži, le gola resnica kraljuje; tu ni nobenih predsodkov, nobenih verig; povsodi se razlega glas nadepolnega naroda: Naprej! naprej proti svetu, kjer bode reva zaceljena, kjer bode sila uničena, kjer hode duh kraljeval! Ponosen sem, da sem državljan te lepe države. Živela svoboda! Živele /jedinjene države! Živela mogočna republika! Glas mi je udušilo bobnenje, kateremu je sledilo močno trobentanje. Dva Znava sta ustopila v učilnico; jedan je tekel k Suzani ter jo ljubeznjivo za roke prijel: bil je Alfred; drugi je mene krog vrata objel: bil je moj sin Henrik. Oče, rekel je. južni vojaki prokoračili so Potomak; Washington je v nevarnosti; hrambovci se kličejo v vojsko, prostovoljci se nabirajo; še ta ve-ver odpotujemo. Pojdite naglo, mati vas čakajo. Tedaj je v imeniku natančno razločeno mesto od vasij, katere spadajo k politiški občini in popolnem nepostavnt) je, da so te vasi volite z mestom. Mi se le čudimo g. okrajnemu glavarju Jagritschu, ki je tačas, ko so bile tiste burne razprave zastran gorenjskih volitev, menda v Kranji služboval, da je tako zelo pozabil na takratni ukaz deželne vlade. Izgovor, da je ravnal le po običajih, ne velja, kajti politiški oblasti mora biti prva zakon in tam, kjer zakon ne govori jasno, treba vprašati višje instance. I Zastran volilne pravice v mestih in trgih pa je za-koo tako jasen, da niti deželni zbor niti vlada ni nikdar dvojila, da nego od volilne pravice v mestih j izključene vasi. Sicer pa še nikakor ni dokazano, da so do- ! zdaj omenjene vasi volile z mestom, kajti v imeniku j volilcev za Metliko, kateri srn) pregledali za prej- I šnje volitve v deželni in državni zbor, zapisano je pri vseh volilcih v rubriki stanovališče, Wolmort: i Metlika. Volilci Križevske vasi itd. pa ne sta- j nujejo v Metliki, ampak v Križevski vasi itd. De- j želni zbor tedaj pri pregledovanji volilnih aktov j pri prejšnjih volitvah je moral sklepati, da so upi- | sani le volilci iz Metlike, ker si ni mogel misliti, I da bi politiška oblast ne zapisavala v imenik na- ! tanko stanovališča vsacega volilca. Ker je g. Sliklje le s 5 glasovi večine bil iz- ; voljen, nepostavnih volilcev v Metliki pa je bilo 24, j ne prištevajo poduftiteljev, ki tudi nemalo volilne i pravice, kaže se po računu, katerega si vsak lehko ; sam naredi, da Suklje ni dobil potrebne večine ve- \ Ijavnih glasov, temveč g. grof Margheri, ki bi i se tedaj moral proglasiti kot poslanec dolenjskih . mest brez nove volitve. Če se to ne zgodi, kar bi j se ne le smelo, ampak moralo po postavi, pa vsaj ni nobene dvombe, da se mora ovreči volitev v do- j lenjskih mestih in nova razpisati. Politični razgled, Xvi ran} v O0 j prebivalcev že jeden poslanec, na Češkem še le na j GO 000, v Galicji na na P8,000 prebivalcev jeden j poslanec. Naloga novega državnega zbora bode tedaj, da kolikor je moči, odpravi krivice volilnega ' reda, le na ta način more desnica dobiti zadostno i večino. „Gazeta Narodova" izvedela je z Dunaja, da so bodo v mi u i Nt«'rst v u v kratkem izvršile nekatere premembe. Minister Ziemialkovski bode ime- ; novan pravosodnim ministrom, ministerstvo notranjih z.ulev izročilo se bode kakemu odličnemu parlamen- ; tami Pa tudi nekaj drugih prememb se bode izvršilo v ministerstVU, Mi ne vemo, koliko je verjeti temu poročilu, a mi bi najraje vedeli, ali še ostane minister (Jonrad, o tem pa poljski list ničesar ne pove. Pri cerkvenem kongresu o£er*kili Srbov, ki se snide v septembru v Karlovcih, bode Eduard i Eseh pl Szentkatolna kraljevi komisar. EliiKiju neki misli odposlati v Abesinijo izredno misijo letošnje poletje. Namen te misije bode Abesinijo za stalno pridobiti pravoslavnoj cerkvi. V liolgHPMkviii naučnem ministerstvu neki ugibajo, da bi se osnovalo bolgarsko vseučilišče, ki ki bi imelo ime slovanskih prvoučiteljev Cirila in Metoda. V Vzlioriiiji ltiiuicliji se prebivalstvo vedno bolj zanima za zatirane Makedonce Nedavno . je bilo v Plodivu več hišnih preiskav in se je našlo mnogo orožja. Sodi se da nek odbor pripravlja j orožje in nabira prostovoljce za Makedonijo. Švicarski zvezni sovet vsprejel je s 36 proti S glasom predlogo o obdačenji Spirituoznih pijač in r-vizijo ustave, kolikor jo je treba zaradi te predloge. Da turška vlada uradnike, vojake pa tudi delavce pri državnih delih kaj neredno plačuje, je že stara stvar. Tako je nedavno tudi več kurdskih delavcev jako nevoljnih se napotilo k velikemu vezirju, pritoževat, da se jim zaslužek ne izplačuje. Ko je baš skušal poveljnik straže, polkovnik Hafiz hej, pomiriti razdražene delavce, pripelje se veliki vezir. Ta je poklical takoj polkovnika v svojo pisarno, ga dobro ozmerjal, češ, da je delavce šuntal k nemirom in mu objavil, da je zaradi tega odpuščen iz službe. Polkovnik se je pa šel pritožit vojnemu ministru ghaziju Osmanu. Poslednji pa že davno ni posebno prijazen velikemu vezirju, in je sedaj bil ve-el, da se mu je zopet ponudila prilika, ga malo pocrniti pri sultanu. Hitro je tekel k sultan« ga tožit. Sultan mu je rekel, da se pritožbe proti vezirju vedno množe, a on hoče temu kmalu narediti konec. Hatizu beju se je dalo povelje, vrniti se na svoje mesto, veliki vezir moral boae pa, kakor se misli, kmalu dati svojo ostavko. — Mitriditski načelnik Bib Doda pa ni pobegnil, kakor se je poročalo iz Carigrada, ampak le skušal je, pa w mu ni posrečilo. Gladstone sam je navlašč prouzročil minister-sko krizo na AiigleSkcm. Ministri se nikakor neso mogli sporazumeti zaradi podaljšanja izjemnih naredeb za Irsko, in Gladstone je previdel, da ž njim ni lahko več vladati. Zategadelj je pa porabil priliko, ko je baš mnogo liberalcev v zbornici manjkalo, da je stavil kabinetno vprašanje, tako ostal v manjšini in dobil povod dati svojo ostavko. Konservativcem je pa s tem napravil največje neprijetnosti. Vzprejeti so morali sestavo ministerstva, a to njim napravlja velike težave, nikogar prav ne veseli sedaj postati minister. Dopisi. V Rurioirovrm 12. junija. (Dvoje vprašanj rado vodnega Novomeškega pohajko-valca.) Kot vladni kandidat bil je proglašen tudi od gospoda grofa Hohenvvarta — grof Margheri. Ta mož je že šest let in tudi poprej sedel v državnem zboru, se zvesto držal vladne stranke, nikdar se jej p roti vil, zvesto hodil ztniraj z drugimi slovenskimi poslanci in tudi bil, kakor nam je ravno ,,Slovenski Narod" v nekem listu pred vo-litvijo obširno razodel, popisovaje njegovo delavnost, jelen najzaslužniših poslancev kranjske dežele. On je plemenitaž, neodvisen graščak, konservativen, l o-jalen v vsakem oziru, pošten v svojem zasob-nem življenji in občevanji, tedaj poslanec, kakor si boljšega vlada niti naročiti ne more. (Herz, was ver-langst du rioch mebr!) In vendar so ravno vladni organi strašansko pritiskali in agitovali proti — njemu, posebno pri ožji volitvi, in sicer na tak način, da postopanje v Lasser-Auerspergovi dobi glede vladnih kandidatov nema nobene prednosti pred zadnjo volitvi jo na Dolenjskem. Ali je mari to res vladni kandidat, zoper katerega najbolj agitujejo vladni organi sami? Ali je to vladni kandidat, od katerega vladni slovenski list nikdar kaj dobrega ni vedel povedati, nasproti pa cele članke prinašal dan na dan, teden na teden, na hvalisanje in povzdigovanje njegovega nasprotnika Šukljeja, moža, ki dozdaj se pač ni kazal zaupnega, pač pa omahljivega, prožnega in v raznih bojali se izpreniinjajočega? „Slovenski Narod" nam je tudi v poprejšnjih številkah marsikakšne čudovite stvari tega velečastitega gospoda profesorja razodel, pa on je na vse to molčal, akoravno seje pisalo, da mu narodnost ni več, nego leča ali pa fižol. AH se je slišalo že na svetu, da vlada postavi v kacem volilnem okraji dva vladna kandidata, jednega javnega, druzega pa tajnega? Pohajkovalcu se začenja v glavi vrteti in on vsklikne s „Thad-dejem Hartriegelnom" v „Figaru": „Wenn nur der Schvvemminger kiime", ki bi nas namreč poučil! Nekateri trdijo, da gospod deželni predsednik baron VVinkler sam na lastno svojo pest se poteguje za profesorja Šukljeja, ki mu je jako koristno Osemdvajseto poglavje. Odhod prostovoljev. Z otrokoma sem zapustil ta mirni kraj, kjer sem bil na zadnje skrivnost amerikanske velikosti izpoznal. Mesto je bilo popolnem izpremenilo svojo zunajnost; na vseh hišah so bile zastave. Na vsakem oknu je vihrala sjedinjenih držav zastava ter je kazala rudeče in sinje proge in onih štiriintrideset zvezd, ki so neme za staro zavezo govorile. Na vseh oglih so velikanski nabitki naznanjevali nesrečo zavezne vojske ter so pozivali državljane, naj domovini v njenej nevarnosti na pomoč hite. Oro-ženi bataljoni z godbo korakali so po ulicah. Cerkve bile so polne prostovoljcev, ki so Boga svojih pra-dedov na pomoč klicali, predno so odhajali na bojišče. Povsodi so bojne pesni vrstile se z božjimi hvalnicami. Očetje, matere, sestre so spremljali mlade brambovce ter so jih osrčevali. Stiskali so Bi roke, jokali se, objemali se ter roke stegovali k nebesom. Bila je prava gorečnost križarske vojske! Ves razburjen prišel sem domov. Kot Parižan sem živel sredi hudih uporov ter vzrastel sredi notranjih vojska; ti spomini so me užalostili. A tukaj ta odhod na meje, ta navdušenost, ki je ves narod v vojsko gnala, to je bilo nekaj tako plemenitega in tako velečastuega, da sem se samega čutil na-udušenega. Celo nevarnosti, katerim sta se Alfred in Henrik nastavljala, me neso kar nič strašile; neki skriven glas me je gnal, da sem ž njima odpotoval. Ali nesem tudi jaz imel ognjišča in rodbine braniti? Ali ni bila Amerika, kjer sem to pre-dragoceno lastnino imel, moja domovina? Pred mojo hišo našel sem cel polk Zuavov, nabranih izmej prostovoljcev mestnega oddelka. Starega polkovnika Saint Johna posadili so na belega konja; junaški stari vojak izpozabilje na svoj pro-tin in svoje rane, da bi le mlade ljudi v boj vodil. Poleg polkovnika korakal je Rose v stotnikovi obleki, spremljan od svojih osmero sinov in četvero zalih mladeničev, sinov Greenovih. Fox je bil postal častnik ter je sredi krdela govoril in mahal; ihtil se je le krvi in moritvi. Njegov visok ovratnik in njegova tobačnica se pač nesta posebno ujemala z njegovo vojaško obleko ter bi me bila pri drugej priliki spravila v smeh. Govoril pa je s toliko ognjevitostjo, da si mi je zdel zares popolnem vo-jašk. To je bilo vse kaj drugega, kot je rokodelsk vojak; bil je državljan, pripravljen za domovino umreti. Sosed, rekel mi je Rose, mi se zanašamo na vas; mi starci moramo biti v vzgled. Zdravnika („ranocelnika") manjka še našemu polku; jednoglasno so vas izbrali; le treba še, da vi pritrdite. Pritrdim vam, vzkliknil sem; da, dragi mi prijatelji, z vami pojdem. Čuvati hočemo svoje otroke ter v sili tudi na njih strani vojskovati se. Živela zaveza! Živela domovina! Ta klic se je ponavljal v vseh vrstah poleg klica: Živio Danijel! Živio major! Ti klici junaške mladine so me globoko v srce ganili; s povzdigneno glavo in bliščečimi očmi sem ustopil v hišo. Novo življenje se mi je tu pokazalo; srečen sem bil. Jenny me je jokaje se objela, a nikakor n skusila, da bi srce omajala. Dozdevalo se jej je prav naravno, da je oče sina spremljal in da so ženske same doma ostale. Jednako srčna je bila Suzana, le nje bledost je kazala, kako globoko je bila razburjena. Nje ustne so molile, nje oči zrle v nebesa, a izpregovorila ni besedice, ki bi bila Alfreda motila; podoba je bila, da je le za naš odhod razne stvari pripravljala. Drago žene! Tudi te so poznale svojo dolžnost ter so ljubile svojo domovino ! (Dalje prih.) služboval v zadnjem deželnem zboru. Kdor pa pozna avstrijski birokratični aparat, kdor ve, da od višjih načelnikov nihče si ne sme upati iz zaukazanih ojnic niti do pičite izstopiti in — hitro gorje njemu, te le najmanjši korak stori iz navadne struge, more na tem dvomiti in če bi tudi res gospod baron VVin-kler kaj takega počel in hotel početi, ali bi ga ubogal celi birokratični politični aparat, kateri je brez razločka izvrstno z visokim pritiskom delal za Šukljeja in so se gg. politični uradniki le skušali prekositi drug druzega v energičnem postopanji? Tedaj kaj je pravo? Iz Hov t 13. junija. [Izv. dop.] V noči mej 12. in 13. t. in. zbudil nas je nenadoma glas zvona iz spanja. Gorelo je v sosednji občini Hlevni vrh, glavna občina Žire, sodni okraj Idrijski in sicer poslopje posestnika Janeza Kavčiča. Ko smo dospeli tja, bilo je že vse v ognji, hiša in hlev. Rešili smo popolnem vse, živino in drugo orodje. V hišo ni prišel ogenj, ker je večjidel obokana, tem večja pa je škoda pri hlevu, kateri je popolnem zgorel. Lastnik bil je zavarovan pri banki „Slaviji". Sploh se meni, da je nekdo zažgal, res pa je tudi, da se na ogenj premalo pazi. Ko bi bil nasprotni veter potegnil, bila bi gotovo cela vasica zgorela, kajti ljudje nemaj o gasilne priprave, pa tudi vode primanjkuje. Jako izvrstno so mladeniči iz tukajšnje občine iz Rovt gasili ogenj in oteli živino, da ni zgorela. Hvala njim! Škoda se ceni na 3000 gold., pa kakor sem sam z lastnimi očmi videl, bode nekoliko gotovo manj. Domače stvari. — (Umeščen je župana Ljubljanskega) vršilo se je 'ianes dopoludne ob 11. uri prav slovesno. V mestni, okusno okrašeni dvorani zbrali so se mestni odborniki, magistratni uradniki, vodje, učitelji in učiteljice mestnih šol in mnogo odličnega občinstva, na stopnicah pa so bili nastavljeni člani prostovoljne požarne hrambe. Točno ob 11. uri pripeljal Se je deželni predsednik baron W in kler in ko se je prisega prečitala, prisegel je župan Grasselli v slovenskem jeziku, ter potem prisego podpisal. Na to poprime besedo deželni predsednik baron \V i n k 1 e r ter slovenski čestita žu-ranu Grasselliju, da mu je vsled Najvišjega zaupanja našega premilostljivega vladarja in vsled zaupanja someščanov izročeno vodstvo mestne uprave ter izreka nado, da bodeta župan in mestni zastop na podlagi zakonov delovala mestu v korist. Potem nadaljuje deželni predsednik baron VVinkler svoj govor v nemškem jeziku, izrazujoč globoko svoje obžalovanje, da znaten del prebivalstva, nemška stranka, mej katero je mnogo odličnih in nadarjenih močij, ni zastopana v mestnem zboru. Konečno obljubi dež. predsednik, da bode vlada mestni zastop na podlagi zakonov v vsem drage volje podpirala. — Župan Gasselli zahvaljuje se najpred Nj. Veli-častvu presvitlemu cesarju, ki je milostno potrdil njegovo izvolitev in prosi deželnega predsednika, naj blagovoljno to njegovo najiskrenejšo in prepokorno zahvalo sporoči na Najvišje mesto. Uvažajoč težave, b katerimi je spojeno županstvo, obrača se potem do mestnih odbornikov in do vsega prebivalstva, proseč je, da mu pripomorejo in sodelujejo mestu na korist, kajti mnogo dela in troškov bode treba v bližajej bodočnosti. Šolstvo zahtevalo bode novih žrtev, za ubožne bode skrbeti, mnogo pa bode treba tudi storiti za naše lepo mesto, zlasti v zdravstvenem oziru, in za lepo našo okolico. Vsa ta mnoga dela in mnogi troški pa se dado zmagati le s spojenimi silami, z gaslom, katero si je izbral naš prenulostni vladar. Zatorej bode najboljši zvršetek njegovim besedam, da vabi vse navzočne, da zakli-čejo Nj. Velečastvu presvetlemu cesarju Franu Josipu I. „Slava I" (Trikratni navdušeni slavaklici). Deželni predsednik baron \Vinkler odšel je potem spremljan po županu in podžupanu. Župana Gras-sellija pa so potem po vrsti pozdravljali mestni odborniki, magistratni uradniki, v katerih imenu ga je svetnik Vončina nagovoril, vodje in učiteljsko osobje mestnih šol. Ob Val2. uri bilo je umeščenje končano. — (Na Velegrad in v Prago!) Marsikdo si jo že želel videti prvostolnico naše države -- veliki Dunaj. Marsikdo je strmo* Bul pripovedovati o sijaji, ki je doma v njem, in o znamenitostih, katere hrani v svojem ozidji. — Letos mu je prilika ogledati si metropolo ob zelenem Dunavu prav na- tančno; kajti odbor za priredbo vlaka na Velegrad in v Prago preskrbel je mej družim tudi, da se potniki nazaj grede pomude dalje časa v cesarskem tem mestu ter si ogledajo vse poglavitnejše znamenitosti njegove. Postanek na Dunaji bode pa tem prijetnejši, ker bode vedno vkupe velika slovenska družba in se bode tako čutil vsakdo veliko bolje domačega, nego če bi imel osamljen korakati po širnih ulicah in trgih Dunajskih. Naj tedaj nikdo ne zamudi lepe te prilike! — (Na Goriškem) je pri ožji volitvi več Slovencev za grofa Hohenlohe-a glasovalo. Ti omah-Ijivci so uzrok, da je podlegel naše stranke kandidat grof Attems. Mej temi odpadniki bil je tudi naš prijatelj Matija Jon ko, župan, deželni poslanec itd. v Bolci, Juretič v Kobaridu, Marija VVagen-trutz v Cirknem itd. — (Javna tombola.) Kljubu vročini in prahu nabralo se je v ,Zvezdi" jako veliko občinstva, ki je hotelo poskusiti svo o srečo. A tudi tukaj bilo je, kakor v evangelji: Veliko poklicanih, malo izvoljenih. Pri 50. klici bila je dobljena prva, pri 52. klici pa druga tombola. Prvo tombolo sto goldinarjev v zlatu in srebru dobila sta gospa Poljanškova in c. kr. upokojeni major g. Breskvar, katera sta dobitek delila. Drugo tombolo petdeset goldinarjev dobila sta železniški čuvaj I) o mi k in sin c. kr. poštnega uradnika g. Vidic-a, katera sta dobitek tudi delila. Ta tombola bila je peta javna v Ljubljani. Pri štirih dosedanjih javnih tombolah dobilo se je za dobrodelne namene: Za ranjene vojake v Bosni: 600 gld ; za prostovoljno požarno hrambo Ljubljansko: 664 gld.; za cesarice Elizabete otroško bolnico: 308 gld. 73 kr.; za mestne reveže Ljub- ! ljanske: 300 gld.; za prvo Ljubljansko bolnišno dru-! štvo: 1962 gold. 73 kr. skupaj tedaj 3835 gold. j 46 kr. — (Požar.) Včeraj popoludne gorelo je v i Stan žicah pri Št. Vidu nad Ljubljano. Pogorele so ! tri hiše. Jednemu kmetu zgorela je tudi krava in skupilo za prodano krava. Prostovoljna požarna bramba Ljubljanska odpeljala so je na pomoč. — (Izpred porotnega sodišča.) V soboto 13. t. m. zatožen je bil v tajni obravnavi 29 letni Janez Šk var6 zaradi hudodelstva spolskega posiljenja. Doma je Zatožen! iz Vipavskega okraja. Porotniki (načelnik mestni odbornik g. Alf. Ledenik) potrdili so vprašanja in Janez Škvarč bil je obsojen j na šest let teške ječe, poostrene vsak mesec s ' postom. — Popoludne bil je zatožen kmetski fant Janez Rotar iz Goric, okraj kranjski, hudodelstva i uboja. Dne 22. februvarja t. 1. je zatoženca znani pretepač Jože Urbanec v gostilni v Goricah napadel, ga vrgel na tla in mu grozil, da mu že pokaže, ko pride iz gostilne. Zatoženec ost d je potem še celo uro v gostilni in ko je mislil, da je Urbanec že šel domov, ostavil je tudi on gostilno. A Urbanec čakal je zatoženca, ga takoj napal in udaril z okle-ščekom po hrbtu, na kar je napadeni Rotar udaril Urbanca s polenom po glavi, da se je zgrudil na tla. Rotar je na tleh ležečega še nekolikrat udaril in Urbanec je vsled prizadetih ran v dveh dneh umrl. Pred smrtjo se je zatoženec z Urbancem pobotal, da mu plača za rane 25 gld. in mu dal 5 gld. na račun. Zatoženi dejanja ne taji a trdi, da si je branil življenje, kajti, da ni on Urbanc-a pobil, bil bi Urbane njega. Porotniki (načelnik g. Ledenik) so vprašanje na uboj potrdili, pa tudi vprašanje da je zatoženi silobran prekoračil. Sodišče obsodilo je zatoženega Rotar-ja z ozirom na mnoge olajševalne okolščine zaradi pregreška zoper varnost življenja na pet mesecev zapora. — (Iz Svibnja) se nam piše v 13. dan t. m.: Nek posestnik na Brunku kopal je te dni pesek, a izkopal je človeško okostnico. Preiskovalna komisija dognala je, da mora biti že nad 20 let, odkar je nekdo ondu bil umorjen in pokopan. Vas Brunk pri Ratečah bila je pred leti na jako slabem glasu. — (Par volov) ukrali so neznani tatovi, kakor naznanja žandarska postaja v Kranji. Vola sta velika in belo lisasta. Zopet za naš uradni list nov dokaz o varnosti na Gorenjskem. — (Iz vagona skočil) je 33letni postopač Janez Bevk, katerega so po odgonu poslali iz Trsta v Ljubljano. Ko je vlak vozil moj Gorenjimi Leže-čami in Št. Petrom odprl je pri drugem predoru menda vrata pri vagonu in potem ob gredicah se plazil in spustil se na tia. Ko so videli, da ga ni, vprašali so takoj na postno nazaj, a ni ga bilo ne sluha ne duha za njim. Posrečilo se mu je, da jo je pobrisal, pa saj ne oode za dolgo, orožniki ga I bodo kmalu dobili v pest. O tem ubežnik-; pregovor: Kopriva ne pozebe. .nor - (.Šaljivi Slovenec")^ loo5. • ših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabrai " zovnik, učitelj) Pod gorenjim naslovom prisi* ; pred kratkim v Ljubljani na svit o knjiga v mali . 8°, obsezajoča 192 stranij. Natisnila in založila sta i jo Ig. v. Kleinmaver in Fed. Bamberg v Ljubljani, : Cena jej je mehko vezani 60 kr. Gospod pisatelj J gotovo ni imel malo truda pri zbiranji kratkočasnic : in smešnic, predno je vse nabral, jih opilil ter po-1 tem primerno razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo ; mu bode vsakdo hvaležen za njegovo delo, saj bode ■ čitajoč podane smešnice preživel marsikatero uro veselo. — Mi moremo knjižico, koja se odlikuje z jako všečno vunanjostjo, vsakemu najtopleje priporočati. Namen knjižice te je, čitatelja razveseljevati kar bode tudi gotovo dosegla iu tem načinom nagradila male stroške, koje knjižica stane. -• (Razpored) koncerta ,Slovanske Čitalnice v Trstu" dne 20. junija 1885. — 1. Horny: Popotnica po slov. narodnih pesnih; svira vojaška godba. 2. I. pl. Zaje: Ouvcrtnra k operi „Mislav"; svira vojaška godba. 8. Tovačovskv: „Bože živi"; poje zbor. 4. Thomas: Romanca iz opere „Mignon"; svira vojaška godba. 5. I. Bendl: „Svoji k svojim"; zbor. 6. Meverbcer: „Fackeltanz"; svira vojaška godba. 7. I. Kocijančič: „Oblačku"; zbor s samospevom in z dvospevom. 8. Balfe: Ductt iz opero „Ciganka"; svira vojaška godba. 9. I. pl. Zaje: „Zrinski Frankopan"; zbor. 10. Ambrož: Potpourri „Operettenschau"; svira vojaška godba. — Po dovršenem koncertu bode ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 15, junija, llarrsa, uradnika pri „Allgemeine Depositenbank" zaprli so, ker je poneveril 54.878 gld., in posebe še 30.000 gld. Prijeli so tudi dve drugi osobi, ker sta na sumu, da sta sokrivi. Harrs je ves poneverjeni denar v mali loteriji zaigral. Dunaj 14. junija. Veleposestniki v Dalmaciji izvolili so Manfreda kneza Borellija z 215 glasovi proti Lapenni, ki je dobil 198 glasov. (Prodrli so torej v Dalmaciji vsi kau-didatje narodne stranke. (Uredn.) Mostar 15. junija. Kallav nastopi da-| nes svoje drugo nadzorovalno potovanje zlasti j zaradi cventuvelne železnice iz Mostara v Se-rajevo. Berolin 15. junija. Princ Friderik Ka-rol umrl. London 15. junija. Salisburv prevzel je sestavo kabineta. London 14. junija. „Standard" je pooblaščen izjaviti, da bi Salisburv sestavo kabineta prevzel. Madrid 15. junija. Kolera v Murciji in okolici se širi. Včeraj obolelo jih je okolu sto. V provinciji Valenciji okuženih je 23 vasij. Madrid 14. junija. Znanstvena komisija dospela je v Alberique, kjer je 159 ljudij za kolero zbolelo, 59 izmej obolelih pa umrlo. Odkar je bolezen začela, cepili so 342 osob. Mej cepljenimi trije zboleli, jeden umrl. Baku 14. junija. Pomagač policijskega načelnika predvčeraj na ulici bodalcem ranjen, umrl je čez jedno uro. Morilec je ubežal. Metković 13. junija. Otvorilni vlak nove železnice Mostar Metković odpeljal se je ob 8. uri zjutraj iz Mostara ter se semkaj pripeljal ob 10. uri zjutraj. Župan in oblastva pozdravila so državnega finančnega ministra Kallava. Za goste bil je banket na Llovdovem parniku. S tem vlakom pripeljali so se tudi načelniki bosenskih civilnih in vojaških obla8tev. Ra/iiie vesti. * (Ruska romana) „Anna Karenina" in „Oblomovtl, prvi od grofa Tolstega, drugi od Gon-čarova, preložena sta nedavno na nemški jezik. „Pest. Lloyd" posvetil je tema romanoma listek, v katerem ja jako hvali, samo malo predolga se mu zdita. * (Največja dvorana na svetu,) no s stebri podprta, je v Peterburgu. Rabi se v vojaške svrhe in cel batalijon more v njej manevreriti. 20.000 sveč treba za razsvitljavo. * (Huda nevihta) bila je v 9. dan t. m. blizu samostana Krušedol v Sremu. Strela ubila je na paši 45 ovac in 13 letnega pastirja. ^*eno »drn-vilo. Množeča se naročila n*. >vo ,b tjmooako žganje" dokazujejo o uapeinej ""^Oitva proti prot nu, trganju in vsem bole z nioi vsM, Prehlida. Steklenica 80 kr. Po postnem povzetji ga razrjH>*'l,Vv8ak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tu. hlauben 9. Po lekarnah in spere ij-skih proiiajalnicah Da dežtli zahtevaj se izrecno Moli ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10(11—4) Li»tniču uprn%ul*tv n: Gospod F. St. v Metliki. Vaša naročnina setlaj plačana do 15. junija; Vašega gosp. odeta do 23. junija t. I. Pozdrav! — Gospod J. M. v Trbovljah. Sedaj plačana naročnina do H. julija 1.1. Umrli so v Ljiilitjiini: 10. juniia: Janez Kaprec, c. kr. deželne sodnije predsednik, 03 let, Kongresni trg St 1, za plućno tu^erkulczo. 11. junija: Janez Indof ključarjev sin, 19 mes., Poljanska cest« št 18, za \oiienico v glavi. — Marija Lubej, usmiljena sestra, 43 let, Kravja dolina St. 11, za jetiko. 12. junija: Ant.n Piskar, umirovljeni davkarski kontrolor, 80 let, Poljanska cesta St. 10, za ntrpnenjem plufi. — Metil Kralič, platuarica, 83 let, Slonove ulice St. 16, za mrtvoudom. V deželnej bolnici: 8. junija: Katra Krems, gostija, 60 let, za vodenico. — Anton Hribar, gostač, 69 let, za jetiko. 9. junija: Marija Stražar, gostija, 70 let, za vnetjem sapnika — Marija Smerdu, delavka, 29 let, za jetiko. 10. junija: Mtta Škrjanec, hiSnikova žena, 23 let, za jetiko. 11. Junija! Alojzija SevŠek, gostija, 67 let, umirajoča v bolnico prenesena. 13. junija: A ton Jancžič, gostao, 68 let, za vnetjem reber. — Janez Zgone, kroj ć, 23 let, za jetiko. Tr/.nr cene * IJiililJani dne 13 junija t. 1. .i. kr. ti tr. Pšenica, hktl. . . . 711 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, . "H Rež, n • t • 585 -|*5 1 Ječmen, H • • Jajce, jedno .... — 1 *\ Oves, n • » • 3 57 Mleko, liter .... ■ h 1 Ajda, n . • • 4171 Goveie meso, kgr. - 84 Proso, n ... B «5 Telečje „ „ - 68 Koruza, » ... Svinjsko n , — 66 Krompir, n ... ■1 Koštrunovo n „ - :ih LeoH, it ... 8 - — 80 Grah, — Golob...... —(i TJ Fižol, ji ... 8 5" Sen >, IGO kilo . . 1 7K MhsIo, kgr. . — Slama, „ * . . 1 6« Mast, n Drva trda, 4 [Jmetr. 7 4 Speh frisen, „ 58 n mehka, . „ 5 - M eteoro logično poročil«. s Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 13. junija* 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-82«. .40 30 mm. 740 44 mm. 16'4BC 22-4" 0 14 8 C si. vzh. si. vzh. si. vzh. jas. jas. jat*. 000 mm. 14. junija 7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer 740-22 m. 73« 92 -nm. 738 60 moj. la 8 • i • 254'C 18 2 C »I. vzh. si. vzh. brezv. jas. ja». jas. — 000 mn. 1 kr. Srednja temperatura 17 9° iu 191 \ za 0-5° pod in 071 nad nonnslom IDvLaaetjslcei loorza dne 15. junija t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta..........82 gld. Srebrna renta..........83 „ Zlata renta...........» 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ............ Srebro........... Napol ........ C kr cekini ......... Nemške marke........ 4°/u državne srečke iz 1 1854 250 gld Državue srečke iz 1 1864 100 gld 4"lt. avstr zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta ZD O i o C. kr. avstr ogrsk. priv. (161-7) O 11 CO O (D 33 lgT—suš IZ) nadomestilo za slamjače in žične ustavke, čisti, trajni in ceno, izvrstni za zavode in bolnišnice. Ako se jih več vzame, zniža se primerno cena. Pri naročbi naj se naznani notranja širjuva in dolgost postelji. Glavna zaloga: Dunaj, I,, Neuer Markt 7. r mm Razglas kranjske Podpisano ravnateljstvo naznanja, da bode Isira-njslca, liran.iln.ica od 1. julija 1.1. začenši, razun nedelj in praznikov, vsak dan odprta, ii (ne samo kakor do sedaj v ponedeljkih, sredah in sobotah), ter bode vplačila sprejemala in izplačevala od 8. do 12 ure dopoludne, kar je veljavno tudi za čas polletnega sklepanja računov (od 1. do H.januvarja in od 1. do 14. julija vsacega leta), ter ostane tudi v tem času urad hiralnice \saU