Št. 284 (14.680) leto XUX. ____________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1300 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SOBOTA, 23. OKTOBRA 1993 RIM / STRANKE RAZDELJENE V OCENAH VLADNE AKCIJE Vlada takoj reagirala na odstop šefa generalštaba gen. Canina Sinoči imenovali gen. Inciso di Camerana za novega Sefa generalštaba Razkorak med vlado in vojsko Razkorak se je poglobil. Težavni odnosi med vlado in vojsko, ki so prišli že do izraza v prejšnjih dneh, ko je odstavljeni poveljnik toskan-sko-emilijskega vojnega območja gen. Rizzo v slovesu vojakom ocenil vladni sklep kot nepravičen, je včeraj dosegel višek z odstopom poveljnika generalnega štaba vojske gen. Gofireda Canina. Razlog: nesoglasje z odstranitvijo gen. Rizza, kar je po ženinovi oceni poostrilo malodušje v vojski in med karabinjerji. Primer generala Monticoneja in obtožbe, da je rovaril proti demokraciji, ki mu jih je naslovila njegova nekdanja ljubimka Donatella Di Rosa, so najbrž le kapljica, zaradi katere je z odstopom gen. Canina vCeraj nezadovoljstvo vojakov prekipelo. Razlogi nelagodja pa so globlji in koreninijo tako v neuresničenem novem obrambnem modelu kot v dolgoletnem občutku zapostavljenosti italijanskih vojakov in zlasti njenih oficirjev. To je prišlo jasno do izraza tudi v izjavah zastopnikov vojaških predstavniških struktur Cocer. »Nismo proti vladi ali obrambnemu ministrstvu,« je izjavil na primer predstavnik toskansko-emilijskega Cocer Michele Dattolo, smo zvesti ustavi in vojaški zaprisegi, vendar to ne pomeni, da bomo molče sprejeli vsako odločitev, tudi tako, ki je po mnenju večine vojakov, nepravična.« Toda z odstopom gen. Canina se ni poglobil samo razkorak med vlado in vojaki. Povečala se je mzdalja tudi med vlado in nekaterimi političnimi strankami, ki so jo doslej podpirale. Tako so bili krepko kritični do vlade bivši Crardjev glasnik Ugo Intini, predsednica senatne obrambne komisije Vincenza Bono Parrino (PSDI), demokrSCan-ski senator in bivši poveljnik generalštaba Umber-to Capuzzo, medtem ko je vlado in njeno odloCno akcijo (Ciampi je sklical sejo za izbiro Caninovega namestnika takoj po vrnitvi iz Bonna) podprla Demokratična stranka levice. Vtis je, da se na italijanski politični Šahovnici odigrava ostra in napeta partija, v katero se je s svojim odstopom vključil tudi gen. Canino. Ne gre za nevarnost puCa, ki bi bil v sodobni razviti državi skoraj neizvedljiv. V igri je predvsem sposobnost prenavljanja države in njene perspektive, da se razvije v zrelo demokracijo izmeniCnosti. In rm tej poti je Ciampi jeva politično neodvisna vlada s svojim nglRrinm in tudi za italijanske razmere nadpopreCno učinkovitostjo marsikomu napoti. — _____________ Vojmir Tavčar Vojmir Tavčar RIM - Navodilo je očitno minimizirati in omiliti. Toda razkorak med vojsko in vlado se poglablja. Nasprotje, ki je tlelo pod pepelom, je prišlo dokaj nepričakovano do izraza včeraj z odstopom generala Gof-freda Canina, šefa generalštaba italijanske vojske, ki je bil v zadnjih tednih v ospredju pozornosti zaradi javne polemike s Severno ligo. General Canino je odstopil, ker ni soglašal z odstranitvijo poveljnika toskansko-emilj-skega vojnega območja gen. Rizza, ki ga je obrambni minister fabio Fabbri pred nekaj dnevi umaknil zaradi »pomanjkljivega nadzorstva« v aferi Monticone. Vlada je reagirala takoj. Komaj se je vrnil iz Bonna, kjer je bil na pogovoru z nemškimi voditelji, je premier Carlo Azeglio Ciampi sklical sejo ministrov in imenoval novega šefa generalštaba vojske. Dolžnost bo prevzel general Bonifazio Incisa di Camerana, ki je doslej vodij severozahodno vojaško območje. Odločitev generala Canina, da vrne mandat, je iznenadila vlado in še zlasti obrambnega ministra Fabia Fabbrija. Po poročanju agencij je novica o odstopu dosegla obrambnega ministra v Bonnu: »Vidno razburjen je Fabbri zapustil sejo in se vrnil v Rim.« O zaskrbljenosti institucionalnih krogov General Goffredo Canino je demonstrativno odstopil priča tudi dejstvo, da je takoj po novici o Cani-noven odstopu telefoniral premieru v Bonn predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Fabbri in Canino sta se sešla na razgovor po ministrovi vrnitvi iz nemškega glavnega mesta. In po tem se je začel poskus minimiziranja, pa čeprav je Fabbri potrdil, da je srž nasprotja prav odstavitev gen. Rizza, ki ga dober del vojske doživlja kot nepravičen ukrep. Obrambni minister je pojasnil, da se za odstavitev gen. Rizza ni odločil sam, pač pa je bila politika strogosti dogovorjena na seji vlade in nato na ponedeljkovem summitu na Kvirinalu v zvezi z vprašanjem obveščevalnih služb. Kljub uradnim zagotovilom, da v oboroženih silah ni nevarnih napetosti so izjave zastopnikov vojaških predstavniških teles Cocer z izrazi solidarnosti generalu Caninu in s pou- darjanjem neupravičenosti odstranitve gen. Rizza dokazale nezadovoljstvo vojske. Odstop generala Canina je vzbudil zaskrbljenost političnih strank . Predsednik obrambne komisije poslanske zbornice Gasto-ne Savio (KD) je dejal, da bo komisija pozorno sledila razpletu, vendar bo zavzela stališče potem ko bo v sredo poslušala uradno razlago obrambnega ministra. Manj previdna je bila predsednica senatne komisije Vincenza Bono Parino (PSDI), ki je odkrito kritizirala vlado. S Fabbri jem je ostro protestiral tudi de-mokrščanski senator in bivši šef generalštaba Umberto Capuzzo, nekdanji Craxijev glasnik Ugo Intini pa je rezko ugotovil, da »poulični procesi, kršitev načel pravne države in pomanjkanje političnega vodstva prispevajo k razkroju države«. SKP je ocenila, da Caninov odstop teži k poglabljanju nezadovoljstva v vojski, vlado pa je podprla DSL prej s Pie-trom Foleno in nato s predsednikom poslancev Massimom D’Ale-mo. Ob takem zapletu se poraja tudi vprašanje: ali je kdo v zakulisju manevriral Donatello Di Roso, da je s svojimi obtožbami o poskusu puča, povzročila preki-p e vanj e vojaškega nezadovoljstva? BALKAN Abdič sklepa mir BEOGRAD,ZAGREB -Iz Beograda so včeraj sporočili, da je srbski predsednik Slobodan Miloševič botroval dogovarjanju in »sporazumu o trajnem miru«, ki sta ga v njegovi navzočnosti podpisala poglavar bosanskih Srbov Radovan Karadžič in predsednik Avtonomne republike zahodne Bosne Fikret Abdič. Listino je s svojim podpisom »blagoslovil« tudi srbski predsednik. Kmalu potem so v Zagrebu objavili, da je Abdič že v četrtek zvečer podoben sporazum podpisal tudi s predsednikom Republike Herceg-Bosne Matejem Bobanom, s katerim se je dogovoril tudi o vojaškem sodelovanju proti skupnemu sovražniku Izet-begoviču. Fikret Abdič je po beograjskem sestanku z Miloševičem in Karadži-čem izjavil, da se ne čuti zavezanega Sarajevu in Izetbegoviču, ampak samo prebivalcem Zahodne Bosne, ki jih napada Izetbego-vičeva vojska. Uradno Sarajevo do petka zvečer ni reagiralo na novice iz Zagreba in Beograda, ki po mnenju opazovalcev Izetbegoviču še enkrat jasno sporočajo, da ga Miloševič in Tudman ne priznavata za predsednika celotne BiH in da iščeta nove poti za pogajanja, mirovni sporazum in delitev BiH. Visoki komisariat za begunce je v petek obsodil Hrvate in Srbe, da so bombardirali človekoljubni konvoj, namenjen v muslimanski Maglaj, predstavniki ZN pa obtožujejo muslimansko vojsko, da ne dovoli popravila sarajevskega daljnovoda in da je na strokovnjake v modrih čeladah včeraj celo streljala. (Agencije) DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Bombni atentat n sodišče v Padovi Včeraj ponoči so neznanci izpeljali bombni atentat na sodišče v Padovi, kjer tečejo številne preiskave o podkupninskih aferah in rovarjenju organiziranega kriminala. Peklenski stroj ni povzročil nobene žrtve, pa tudi ranjenih ne, pač pa večjo gmotno škodo. Odgovornost je prevzela desničarska organizacija Falange armata. k stran 2.. Danes zapade rok za predstavitev kandidatnih list Do 12. ure bodo v občinskih tajništvih sprejemali kandidatne liste za upravne volitve 21. novembra, medtem ko se je volilna kampanja tudi formalno že začela. Prvi shod je imela sinoči SKP, medtem ko sta Severna liga in desničarsko zavezništvo okrog LpT in MSI predstavila svoje volilne programe. m stran 4 Drugi salon znanosti v Trstu Včeraj so v kongresnem središču na pomorski postaji v Trstu odprli 2. razstavo znanstvenega sodelovanja ERA. Prireja jo združenje za znanstveno divulgacijo Globo Trieste v sodelovanju s Centrom za znanstvene in tehnološke raziskave iz Padrič in s Tržaško pristaniško ustanovo. stran 4.. Spet ponarejeni dolarji Karabinjerji v Tržiču so v četrtek priprali dve osebi ter zaplenili za okrog 15 milijonov lir ponarejenih dolarjev in italijanske valute. V avtomobilu so našli prikrite tudi ponarejene osebne dokumente in drug material. stran 6.. Motorexporacing Danes dopoldne bodo na sejmišču ob lobniškem mostu v Gorici odprli trinajsti avtomobilski sejem Motorexporacing. __ * » * «»*«■«■ » « ■ » *■» » « * e* •••■•••••••••••■•• stran 6.. Ml DOBROVO / SREČANJE PETERLE-FONTANINI Manjšinama je treba tudi poslej zagotoviti zadostna gmotna sredstva Sobesednika sta se pogovarjala tudi o prihodnosti avtomobilskih cest DOBROVO v GORI- predsednik deželne vlade gledali »dinamiko o dno- venskih zamejskih kul-sKIH BRDIH - »Obravna- Furlanije-Julijske krajine sov«. Sklenili so več do- turnih ustanov, katerih vala sva zelo pomembe Pietro Fontanini. Pod- govorov. delo ne sme obubožati in probleme,« je dobri dve predsednik slovenske Že decembra bo ura- se zmanjšati. Za to sta se uri trajajoče neuradne de- vlade Lojze Peterle pa je dno srečanje obeh vlad. zavezala oba sogovorni-lovne pogovore na tisko- poudaril, da je bilo to pr- Evidentirali so različne ka. Hkrati so začeli pogo-vni konferenci ocenil vo srečanje in da so pre- možnosti finansiranja slo- vor o gradnji avtocest in razpravljali o komplementarnosti koprskega in tržaškega pristanišča. Srečanje se je začelo v hudo deževnem vremenu, pravem nalivu, ko je mrzla burja strupeno brila okrog grajskih zidov, vseeno pa ga je hitro premagalo sproščeno in prijetno vzdušje. Fontanini je razpravo začel z ugotovitvijo, da je treba priznati in uveljaviti pravice in dostojanstvo vseh ljudi. Nato so govorili o finansiranju zamejskih slovenskih ustanov, o gradnji avtocest, o gospodarskem sodelovanju, o prostoca-rinskih trgovinah, pristaniščih, turizmu in se dogovorili za nadaljnje poteze. Tako so dobro pripravili uradno srečanje, na katerem se bodo spomladi sestali župani vseh obmejnih občin. Pogovori na gradu Dobrovo (Foto: D. Križmančič) Bogo Samsa SLABO VREME Podivjane vode grozijo povsod Težave v FJK, Sloveniji in Hrvaški TRST, LJUBLJANA, PULJ - Vremenske razmere so v vsej severni Italiji dokaj kritične. V FJK je sneg pobelil Trbiž in vse kraje v všjih legah, kjer so zabeležili velike težave v prometu. Močan dež je napolnil tudi vse reke na našem območju. Istrski župan Luciano Delbianco je v petek popoldne razglasil izredne razmere v Istri, saj se gladina voda na najbolj ogroženih območjih Istre dviga za približno 4 centimetre v 15 minutah. V večernih urah so bile glavne prometnice v Istri vnovič odprte za promet, zaradi poplav pa je še vedno onemogočen normalen promet na cesti Reka-Opatija. Močno deževje, ki se je v četrtek popoldne razširilo po vsej Sloveniji, je povzročilo močan porast gladine številnih vodotokov. Poleg manjših vodotokov so začele sinoči prestopati bregove tudi večje reke (Rižana, Reka, Temenica in Krka). Najhujše posle- dice pa je na območju Ljubljanskega Barja zapustilo razlitje Ljubljanice. Padavine so povzročile precej težav tudi v prometu, še zlasti v višjih predelih Gorenjske, kjer je začelo snežiti. Tudi za danes meteorologi napovedujejo padavine, ki bodo najmočnejše v zahodnih in južnih območjih Slovenije. Obstaja nevarnost, da se bodo gladine rek še nekoliko dvignile in prestopile bregove. Ogrožena so območja ob Soči, Reki, Kolpi, Ljubljanici, Sori in Krki. Republiška uprava za zaščito in reševanje je poslala posebno sporočilo za javnost, v katerem opozarja prebivalce na poplavno ogroženih območjih, naj bodo pozorni na dogajanja v svoji okolici in spremljajo razmere na bližnjih vodotokih. Informacije o tem bo republiška uprava sproti objavljala tudi v sredstvih javnega obveščanja. Ko se vode razlijejo... (Foto: Tomi Lombar) ti Sobota, 23. oktobra 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA ITALIJA / VČERAJ PONOČI SREDI MESTNEGA ZGODOVINSKEGA SREDIŠČA Atentat na sodišče v Padovi Gmotna škoda, žrtev pa ni Pravosodni minister Giovonni Conso trdi, do so imeli storilci točen cilj, morda zarodi golega maščevanja - Listine ostale nedotaknjene RIM / IZJAVE BRIGADISTKE DVIGNILE MNOGO PRAHU_ Ali bodo po Farandi spregovorili tudi drugi? Marsikdo dvomi v verodostojnost njenega pričevanja PADOVA - Malo po drugi uri včeraj ponod je pretresla zgodovinsko jedro Padove silovita eksplozija: počil je peklenski stroj, ki so ga zločinske roke namestile tik pred sodnijsko poslopje. Gre za sodisce, kjer so bolj kot kjer koli drugje v Venetu angažirani s preiskavami o podkupninskih aferah, o tako imenovanem Tangentopoliju, a tudi o delovanju organiziranega kriminala. Bombo, sestavljeno iz razstreliva, ki so ga storilci zelo verjetno pridobili iz dušikovih derivatov, so atentatorji - bila sta najmanj dva - položili na okensko polico sobane v prvem nadstropju, kjer je sedež prizivnega urada kazenske kanclije.. Eksplozija je ta prostor praktično razdejala, je pa tudi močno poškodovala pisarno nad njim, v tretjem nadstropju, ki jo zaseda sodnik za delovne pravde Ludano Jauck. Zračni val zaradi poka se je razširil navzven in izruval železno okensko mrežo, razmetal pohištvo in razbil šipe na okoliških poslopjih. Eksplozijo je bilo slišati nekaj kilometrov daleč, na srečo pa ni atentat povzročil nobene človeške žrtve, pa tudi ranil ni nikogar. Takrat je v mestu krepko deževalo, zato ni bilo v ulicah in na trgih pravzaprav nobenega človeka, le trije mladenid so ravno tisti hip prihodih mimo na poti domov in zapazili rdeč avto fiat tipo, v katerem sta bila najmanj dva človeka, kako se je divje pognal izza sodišča. Pri nastavitvi peklenskega stroja, ki ga je sestavljal menda kilogram ah poldragi kilogram razstreliva, so atentatorji uporabili rdečo lestev, kakršne rabijo tehniki telefonske družbe Sip; po njej so se povzpeli do prvega nadstropja in bombo pustih na okenski politi, zatem pa so jo radijsko sprožili iz daljave. Kos lestve, ki jo je eksplozija sicer raznesla, je bil ob prihodu mož postave še zmerom naslonjen na zid. Namestnik načelnika padovanske-ga pravdništva Antonio Cappeheri, ki vodi preiskavo po naročilu javnega tožilca Mattea Stuccilhja, je med včerajšnjo dopoldansko tiskovno konferenco povedal, da dejavniki pregona tipajo na vse strani, ker nimajo še nobenega indica o tem, kdo in zakaj naj bi izpeljal atentat. Vsekakor pa kaže, da sodstvo, policisti in karabinjerji zaenkrat izključujejo teroristično naravo napada in se nagibljejo k tezi, da gre za demonstracijsko dejanje organiziranega kriminala. Po Cappellerije-vem mnenju je že sama okoliščina, da so neznanci položili peklenski stroj zunaj in ne znotraj sodišča, taka, da ne gre jemati atentata tako hudo resno. Ne samo, morda je šlo zgolj za povračilen ukrep oziroma za maščevanje koga, ki naj bi utrpel s strani sodnikov pregonski ukrep. Sicer pa tudi ni mogoče izključiti možnosti, da je šlo za opozorilo pado-vanskim sodnikom, ki vneto raziskujejo ozadje raznovrstnih podkupninskih pojavov. In še: cilj atentatorjev naj bi bil urad glavnega pravd-nika, ki je ta mesec prazen in leži v tretjem nadstropju, se pravi samo dve okni nad tistim, kjer je potila bomba. Karabinjerji so namreč našli ob vznožju stavbe podaljšek lestve, ki ga storilci očitno niso utegnili uporabiti in s katerim bi zlahka dosegh tretje nadstropje. V trenutku eksplozije je bil v sodni palači samo 40-letni nočni čuvaj Lu-tiano Toniolo, ki ni utrpel niti praske. Okno, kamor so nastalih bombo, je na hrbtni strani palaCe, ki je preko zunanjih televizijskih kamer zaradi tega sploh ni bilo mogoče nadzorovati. Pravosodni minister Giovanni Conso je seveda močno zaprepaden. Med včerajšnjo razpravo o vladnem odloku, ki predvideva vrsto svežih ukrepov v prid pravosodja, je odločno zatrdil, da so imeli atentatorji točen cilj. Ni sicer še jasno, kateri, možno pa je, da gre za prizivni kazenski urad, je pripomnil minister med obnovitvijo dinamike, s katero so neznanci izpeljali zločinsko dejanje. Eksplozija na srečo ni uničila nobenih važnih listin, nobenega pomembnega fascikla, prav zaradi tega pa bo zdaj zanimivo in pomenljivo ugotoviti, kaj pravzaprav je v nepoškodovanih dokumentih; baje gre za listine, ki se nanašajo na še ne opravljene procese. Pac pa je minister Conso upravičeno zaskrbljen zaradi »te nove oblike napada na pravosodje«. RIM - Lepo bi bilo, ko bi po Adriani Farandi spregovorili še ostali bri-gadisti. To je veliko upanje, ki ga je zaznati v rimskih sodnih krogih in še zlasti pri Antoniu Ma-riniju, ki zastopa javno tožilstvo na Četrtem procesu o ugrabitvi in umoru predsednika KD Alda Mora. Adriana Faranda, ki je bila z Valeriom Moruc-cijem za Časa ugrabitve demokršCanskega državnika poštar rdečih briga-distov, je v teh dneh med dolgim zasliševanjem najprej potrdila, da so bili Morovi ječarji štirje, nato pa priznala, da naj bi predsednika Krščanske demokracije ne ubil Prospero Gallinari, pač pa tedanji vodja rdečih brigad Valerio Moretti ob pomoči četrtega človeka, pravkar aretiranega Germana Maccarija. Dodala je, da ni bila neposredna priča dogodku, pač pa je za to zvedela od somišljenikov. Do tu pričevanje Fa-rande. Tožilec Antonio Marini, ki s Francom Ion-to vodi preiskavo o celotni zadevi, meni, da je skesana brigadistka iskrena in da se je odločila, da spregovori po 15 letih, ker jo je ta skrivnost preveč bremenila. Ob tem je izrazil tudi upanje, da bodo sedaj spregovorili še brigadisti kot Mario Moretti, Prospero Gallinari in drugi, ki niso hoteli sodelovati s pravico. »Že v ponedeljek bo jasno, ali bo Fraandi na poti razkrivanja skrivnosti sledil tudi Morucci, saj bo ppričal o četrtem procesu Moro,« je dejal Marini Toda vsi niso istega mnenja. Nekateri, kot zgodovinar Massimo Teodori, predstavnik Mreže Diego Novelli in socialist Luigi Covatta, dvomijo v verodostojnost pričevanja Adriane Fa-rande in sumijo, da gre za nov poskus iztirjenja preiskave. Drugi, kot Emanuele Macaluso (DSL) in Rino Formica (PSI), sicer verjamejo Farandi, toda po njihovem mnenju novica ne prispeva bistveno k pojasnjevanju skrivnosti afere Moro. »Resnična in nepojasnjena skrivnost je, ali so brigadisti res naredili vse sami,« je dejal Formica. In podpredsednik protimafijske komisije Paolo Cabras (KD) je dodal, da bodo izjave Farande, če se bodo izkazale kot resnične, samo dokaz več, da med ugrabitvijo Mora preiskovalci niso preiskali vseh sledi ter naredili vsega, da bi osvobodili državnika. Ce bi se odločili, da spregovorijo, bi brigadisti lahko prispevali k pojasnitvi vsaj nekaterih okoliščin. In pravosodni minister Giovanni Conso je namignil na možni vzvod - pomilostitev za tiste, ki bi »izpraznili malho«. Vprašanje pa je, ali je to dovolj, saj niso samo pripadniki RB tisti, ki skrivajo del zakulisnega ozadja, ki je spremljalo Morovo ugrabitev in to, kar se je dogajalo po umoru državnika. (VT) Valerio Morucci in Adriana Faranda za časa procesa (Telefoto AP) NOVICE Osnutek zakona za globalno zaščito TRST - Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je včeraj objavilo tiskovno poročilo, v katerem sporoča, da so »na predlog Slovenske skupnosti, slovenske komponente Stranke komunistične prenove in Sveta slovenskih organizacij senatorji in poslanci iz vrst Union Valdotaine, Siidtiroler Volkspartei in Partito Sardo d’Azione 21. oktobra podpisali in nato predložili v senatu in poslanski zbornici v Rimu predlog zaščitnega zakona za Slovence«. V poročilu je še rečeno, da gre za začasno rešitev in da so jo podpisniki pripravljeni spremeniti ali umakniti, če bo mogoče v kratkem besedilo izboljšati. Vest je v tiskovnem sporočilu o začetku volilne kampanje posredno potrdila Stranka komunistične prenove. Deželna komisija slovenskih socialistov pa se je o pobudi kritično izrekla in se sprašuje, zakaj je prišlo do takšne odločitve, ko je bil še pred nekaj dnevi govor o skupnem nastopu vseh komponent manjšine. Kritično stališče je izrazila tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki se sprašuje, kako si nekateri jemljejo pravico, da sami odločajo o rezultatih skupnega dela tik pred že sklicanim sestankom skupnega predstavništva, ki mora obravnavati prav to vprašanje. Danes popoldne se bo namreč v Trstu sestalo skupno predstavništvo, ki bo obravnavalo prav skupno besedilo osnutka zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. i Sil A J e Hi : Koncert na Ravanci »Pejmo ukuop««, to je vabilo moškega pevskega zbora Monte Canin iz Rezije, ki prireja danes ob 21. uri v rezijanski »kulturski hiši« na Ravanci prisrčen glasbeni večer. Ob zboru Monte Canin bodo nastopile pevke domačega zbora »Rože majave«, gost večera je pa mešani pevski zbor Medvode. _■ ■ ■ msmm rMOTOjH EXPO Kacing MOTMUSTlCKA RAZSTAVA TRKU BKSEtiJ GORICA - Sejmišče 23. oktobra • 1. Novembra H TRSTT Sporazum za širjenje mešanih podjetij na vzhodu TRST - Predsednik deželne finančne družbe za spodbujanje sodelovanja med podjetji iz Fur-lanije-Julijske krajine in podjetji na evropskem vzhodu (Finesi) Leonardo Si-monelli ter predsednik osrednjega zavoda za srednjeročna posojila (Mediocre-dito Centrale) Gian-franco Imperator! sta podpisala včeraj sporazum o skupni finančni, tehnični, ekonomski iz organizacijski zaslombi mešanim družbam z vzhodnoevropskim oziroma italijanskim kapitalom s severovzhodnega območja države. BOČEN / SEVERNA ITALIJA V OBJEMU SLABEGA VREMENA V goratih predelih prvi sneg v nižinah pa neustavljivi dež Nekateri gorski prelazi so zaprti, drugi so prevozni z opremo Na Trbižu je včeraj padlo kar 20 cm snega, medtem ko je v viSih predelih bela odeja dosegla tudi do 40 cm (AP) MILAN / OSUMLJENIH 18 OSEB Tihotapljenje orožja Vpletenih je 8 oseb bivše Jugoslavije MILAN - Morali se bodo zagovarjati zaradi tihotapljenja in posesti orožja: tako je odločil sodnik za preventivne preiskave Guido Salvini, obtožnica pa zadeva skupino 18 oseb, med katerimi je nekaj Hrvatov. Med januarjem in marcem prejšnjega leta so namreč nekatere izmed osumljencev prestregli, ko so skušali v Italijo prenesti večjo količino raznovrstnega strelnega orožja. Takrat so domnevali, da gre za priprave na atentat proti namestniku državnega pravd-nika Antoniu Di Pietru, vendar nadaljnje preiskave te hipoteze niso potrdile. V skupini osumljenih je deset italijanskih državljanov, medtem ko je ostalih osem z območja bivše Jugoslavije, od katerih pa pet Hrvatov niso našli. Po oceni preiskovalcev sta mrežo tihotapljenja vodila Matteo Mannino in Francesco Di Figlia, oba sta iz Palerma. Odločilnega pomena, da so tolpo razkrinkali, pa je bilo pričevanje 24-letnega Zagrebčana Dariše Bagiča, ki je razkril kraj shajanja. Proces, ki se bo odvijal pri tretji sekciji milanskega kazenskega sodišča, se bo pričel 24. januarja ’94. BOČEN - V nižinah še vedno dežuje, v goratih predelih pa že sneži: večina severnoitalijanskih dežel je namreč še vedno pod vplivom anticiklona, znižanje temperature pa je padavine iz dežja spremenilo v sneg. Ta sprememba je takoj prinesla dodatne nevšečnosti prebivalcem, predvsem pa voznikom: zaradi snega, ki je pobelil obronke pri 900 metrih nadmorske višine, so zaprli nekatere prelaze, vsekakor pa svetujejo, da se vozniki v gorate predele ne podajo brez zimskih gum oziroma verig. Drugo nevarnost predstavljajo plazi, do katerih prihaja zaradi stalnih padavin: tako so npr. severno od Bočna pri kraju Campodazzo morali zapreti državno cesto, promet pa so preusmerili na bližnjo avtocesto. Slabo vreme, zadnji val katerega pesti severni del Italije od predvčerajšnjim zvečer, pa je terjalo tudi smrtne žrtve: v prometni nesreči, do katere je prišlo v noči med četrtkom in petkom v severnem predmestju Trenta, so umrle tri osebe. Krivdo si z dežjem pravzaprav deli tudi prekomerna hitrost; po oceni karabinjerjev, ki so jih malo po dveh ponoči poklicali v kraj La-mar di Gardolo v severnem predelu Trenta, sta prehitro vozila tako mercedes kot renault clio, ki sta čelno trčili. Mercedes je upravljal 40-letni Franco Rungatscher iz Zamba-ne, z njim pa se je peljal 36-letni Roberto Martini, v nasprotni smeri pa se je s clio pripeljal 23-letni Mauro trenti iz Gardola: vsi trije so bili pri priči mrtvi, avtomobila pa popolnoma uničena. Večurno sneženje je seveda pobelilo gorske kraje: tudi v nekaterih zimskih letoviščih Furla-nije-Julijske krajine je nekaj desetin centimetrov debela snežna odeja že prekrila smučišča. Tako ne na Nevejskem sedlu že 30 centimetrov snega, pri Belopeških jezerih pa kar 40. Zaenkrat je sneg obstal tudi v »nižinskem« Trbižu (20). Sneg se je prikazal tudi v zimskih središčih v Venetu: v sloviti Gortini d’Ampezzo so namerili 30 centimetrov, po bližnjih pobočjih pa ga je še več. Padavine pa so prinesle dodatne težave Benetkam, ki so se letos že večkrat morale soočiti z malimi poplavimi, ki že skoraj sodijo v vsakdan tega mesta. r- KLJUB IZJAVAM FARANDE Mnogo nejasnih okoliščin pri Morovi ugrabitvi RIM - Novo pričevanje Adriane Farande, po kateri sta Alda Mora umorila Mario Moretti in Germano Maccari, ne pa Prospero Gallinari, pojasnjuje morda enega - in ne najpomembnejšega - od nepojasnjenih aspektov ugrabitve in umora predsednika KD. Veliko je še skrivnostnih okoliščin, ki zar devajo tako napad na Mora in njegovo spremstvo kot »ljudski zapor, kjer je bil ugrabljenec zaprt, kot tudi preiskavo in njene izsledke. Začnimo pri zaporu. Doslej so bili preiskovalci prepričani, da je bil Aldo Moro zaprt v stanovanju v Ul. Montalci-ni, ki se mu je policija približala, a ga - presenetljivo - ni preiskala. Toda Patrizio Peci, prvi skesanec rdečih brigad je preiskovalcem večkrat omenil »trgovino«, ki naj bi jo vodila pripadnika RB Alessio Ca-simiri in Rita Algranati. Sedaj pa nekdo razmišlja tudi o možnosti, da bi bil vsaj nekaj časa Moro zaprt v židovskem getu v neposredni bližini mestnega središča. Pa tudi sestava komandosa, ki je ugrabil Mora in pokosil njegovo spremstvo v Ul. Fani, ni še jasna. Patrizio Peci je najprej govoril o devetih ljudeh in to število je pozneje potrdil tudi Valerio Morucci. Toda vsaj enkrat je Peci namignil tudi na deset ljudi in pred nekaj dnevi je skesanec n’dranghete omenil možnost, da bi med ugrabitelji bil boss kalabrijske mafije, ki bi se kot zaupnik obveščevalne službe vrinil med brigadiste. Poleg tega pa je Peci dejal, da je komandosu ščitila hrbet še gruča brigadistov, M naj. bi nadzorovala celotno območje, pripravljena, da ob potrebi poseže. Se neraziskane so tudi okoliščine prepisov Morovih zasliševanj. Bivšemu parlamentarcu KPI Sergiu Flamigniju, ki se je dolgo ukvarjal z zadevo Moro, sta briga-dista Lauro Azzolini in Franco Bonissoli priznala, da so bila vsa zasliševanja Alda Mora posneta na magnetofonski trak z malim magnetofonom, trakovi pa so bili nato prepisani in baje shranjeni v skrivališču v Ul. Montenevo-so v Milanu. Vendar teh prepisov doslej ni nihče našel, medtem ko so prišle na dan samo sinteze, ki naj bi jih pisal Moro lastnoročno na velikem notesu. Po pričevanju mafijskega skesanca Tomma-sa Buscette naj bi originale prepisov zaplenil gen. Carlo Alberto dalla Chiesa, ki naj bi ohranil en izvod zase, drugega pa baje izročil Giuliu Andreottiju. Alessio Casimiri, ki ga je Peci omenjal kot pripadnika RB v zvezi z ugrabitvijo Alda Mora, živi že več let v Nikaragvi. Nekateri časopisi so namignili, da naj bi prav Casimiri nakazal pripadnikom obveščevalnih služb, ki so ga obiskali v Ma-nagui, sled, ki je vodila do četrtega Morove-ga ječarja. (VT) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 23. oktobra 1993 DOKUMENT V PODPORO ILLVJEVI KANDIDATURI ZA TRŽAŠKEGA ŽUPANA TRST / PREDLOG ZELENIH NOVICE »Mladi bi kmalu ustvarili paradižu podobno sožitje« Pisni intervju »podpisnika«, pisatelja Borisa Pahorja Izplačati škodo ki so jo povzročile divje živali Zeleni so v deželnem svetu predložili zakonski osnutek Profesor Boris Pahor, eden od uglednih podpisnikov dokumenta v podporo kandidaturi Riccarda Illyja za tržaškega župana, je kategoričen: Nobenega intervjuja brez pismeno zastavljenih vprašanj in pismenih odgovorov. Navada, železna srajca. Našega »osemdesetletnega mladeniča« se drži že kako desetletje, vse odkar ga je nekaj ustnih intervjujev »speklo«. Pred dnevi je v Parizu v Le Mondeu z zadovoljstvom prebral, da se podobnega načela drži tudi Milan Kundera. Marjeta Novak Kajzer je v svoji knjigi o navadah pisanja slovenskih pisateljev Kako pišejo zapisala, da se je z Borisom Pahorjem sicer prosto pogovarjala v njegovih Barkovljah, ko pa so prišla na vrsto vprašanja, ki bi morala izvati odgovore za javno objavo, je morala tudi ona poseči po peresu in počakati na pismene odgovore. Tako torej. Novinarju ni preostalo drugega, kot da poboža kompjutersko tikpovnico, postavi nekaj vprašajev in počaka na odgovore. Tu so, taki, kot jih je pisatelj zapisal. Je v Trstu možno boljše sodelovanje med Slovenci in Italijani? »V slovenski književnosti imamo izrazite primere, ki dokazujejo kako razgledani ljudje brez kompleksov nimajo težav pri sporazumevanju. Prvo pobudo je dal v renesansi že Bonomo, ki je Trubarja vzgojil v predstavnika slovenske identitete, Peter Pavel Vergerij pa je na Nemškem pri gospodi celo iskal sredstva za tisk Trubarjevih knjig. Tako je bil Cop prijateljsko povezan s Saviom, Kosovel s Carlom Curciom. Ti izredni duhovni zvezi sem posvetil posebno poglavje v italijanski monografiji kot zgled, kakšno bi lahko bilo naše tukajšnje sožitje.« Ste morda imeli kakšne izkušnje na področju sodelovanja? »V preteklosti je bilo zelo prisrčno moje razmerje z zgodovinarjem Fabiom Čušinom, s pesnikom Dariom De Tuo-nijem, z uredniki dnevnika Corriere di Trieste. Zdaj lahko navedem osebe, ki pripadajo Skupini ’85, še posebno pa Claudia Magrisa, Elvia Guagni-nija, Ferruccia Folkla. Ta mi prav te dni piše z Dunaja, kako je na italijanskem inštitutu spregovoril o slovenskih tržaških avtorjih. Pred časom sem bil na srečanju, posvečenem tržaški kulturi, v Franciji pod vodstvom Claudia Magrisa, in moram reči, da je tukajšnja naša književnost prišla na svoj račun v nadvse prijateljskem ozračju.« Kaj bi morali po Vašem mnenju Slovenci storiti, da bi nas italijanski Trst bolje spoznal, in kaj Italijani, da bi jih Slovenci bolje sprejeli? »Morali bi najti način, da bi široki javnosti predstavili svojo zgodovino in svojo kulturo. Pri tem je potrebna aktivna iznajdljivost, ki naj valorizira našo civilizacijsko in kulturno raven. Tako bi italijanska stran morala nehati gledati na nas zviška, saj se je zaverovanost v višjo kulturo, kot pravi angleški zgodovinar Taylor, v Trstu izkazala v "nasilnosti in nestrpnosti.". Isto drži glede jezika. Umberto Eco je v Espressu zapisal, da bodo Slovenci o svojih vprašanjih vse drugače povedali v slovenščini kot v prevodu. To je bilo mišljeno v evropskem merilu, a isto velja še bolj za tržaško, goriško ali videmsko eksistencialno resnico. Med jezikom in jezikom namreč lahko postavimo samo enačaj, vse drugo je odvisno od kontingenčnih dejavnikov.« Se bodo lahko mladi rešili nacionalnih predsodkov starejše generacije, ki so pogojevali odnose med skupnostima na Tržaškem? »Ko bi pri nas dosegli, da ne bi imeli glavne besede politiki in mediji, ki umetno ustvarjajo odklonilno razpoloženje do slovenske entitete in polucirajo ozračje, bi mladi ljudje kmalu ustvarili paradižu podobno sožitje. Slovenske mlade generacije so pripravljene, toliko bolj, ker so kulturno-jezikovno usposobljene tako za simbiozo v domačem prostoru kakor za sodelovanje z zaledjem. Premiki pri italijanski mladini so odvisni od spodbudnejših, upam, sprememb.« Vas dokument v podporo D-lyjevi kandidaturi zadovoljuje, di pa bi morebiti kaj k njemu dodali? »Želel bi bil nekoliko bolj poudarjeno perspektivo o prenovljenem razmerju med tukajšnjima entitetama. Ce bo do njega prišlo, bo namreč to zgodovinsko pomemben preokret. Drugače sem z dokumentom zadovoljen, ker so se ob njem lahko združili ljudje različnih pripadnosti, razen, žal, komunistov, ki se ne znajo ločiti od ideološke, razredne teze niti v trenutku, ko gre za usodo mesta. Dokaz več, da jih ni zgodovina ničesar naučila. A upati je, da bo kljub temu novi koaliciji uspelo prepričati Trst, da je na kocki njegova prihodnost.« Vprašanja postavil M.K. TRST - Deželni svetovalci zelenih so predložili zakonski osnutek, po katerem je treba poravnati škodo kmetovalcem in drugim prebivalcem, katerim so razne roparske živali (risi, medvedi, orli, itd) povzročile vsakršno škodo. Zadnji dogodek, o katerem se je razpisalo tudi krajevno časopisje, se je pripetil meseca septembra v bližini Ti-pane, kjer je medved, ki je prišel iz sosednje Slovenije, razmesaril kakih deset ovac v hlevu krajevnega živinorejca. Podobni dogodki bodo po mnenju Zelenih postali vse bolj pogosti. V zadnjih letih se namreč dogaja, da se po gozdovih Furlanije-Ju-lijske krajine “sprehaja" vse več medvedov in drugih divjih živali -od risa pa do šakala- ki so v severni Italiji sicer že izginile in jih je tudi težko izslediti v drugih evropskih državah. V nekaterih primerih se je prisotnost teh divjih živali zaključila na tragič-' ni način (kot na primer glede medveda, ki ga je spomladi leta 1.988 v bližini Zabnic podrl avtomobil), niso pa zabeležili primera, da bi medved napadel človeka. Deželni svetovalci Zelenih poudarjajo, da je prisotnost te vrste sesalcev velike naturalistične in znanstvene važnosti tudi zaradi tega, ker se na tak način ustvarjajo pogoji za ustvaritev optimalnega favnističnega stanja na ozemlju Furlanije-Julij-ske krajine. Zaradi vsega tega je potrebno -dodajajo Zeleni- da mora skupnost poseči in poravnati škodo, ki jo posameznikom in kmetovalcem povzročajo ti roparji. Na tak način bodo te živalske vrste pravilno zaščitene, poleg tega pa ne bo nevarnosti, da bi se vsi tisti, ki so škodo utrpeli, “znesli" nad te divje živali. Zeleni še dodajajo, da se nekatere druge italijanske dežele in evropske države že ravnajo v tem smislu. V zakonskem osnutku je predvideno, da bo za povračilo škode namenjenih 50 milijonov lir letno, poleg tega pa naj bi deželna uprava nakazala 20 milijonov lir za usposabljanje osebja in izvedencev, ki bi morali ocenjevati višino škode. Škodo bi morale pristojne oblasti stoodstotno izplačati v teku šestdesetih dni od predložitve prošnje; kdor pa bi žival-roparico ubil, ne bo prejel nobene odškodnine. DRŽAVNA RADIJSKA IN TELEVIZIJSKA USTANOVA Upravni svet RAI določil nove vodilne funkcije Novosti na področju programov ter TV in radijske informacije RIM - Skoraj tako, kot je bilo predvideno. Upravni svet Raia je včeraj določil nove odgovorne za televizijske in radijske programe ter za televizijsko in radijsko informacijo. In v bistvu potrdil imena, o katerih se je govorilo v zadnjih dneh. Prvo televizijsko mrežo bo po sklepu upravnega sveta vodil Nadio Delai, sociolog, ki je doslej vodil statistični in raziskovalni zavod Censis. Drugo mrežo so zaupali Giovanniju Minoliju, ki je doslej vodil Mixer, za krmilom tretje mreže pa je bil potrjen dosedanji direktor Angelo Guglielmi. Dnevnik prve televizijske mreže bo vodil Dimitrij Volčič, medtem ko so dnevnik na drugi mreži zaupali Paolu Garimbertiju, ki je doslej vodil zunanjepolitično redakcijo Repubblice. Dnevnik tretje mreže, ki ga je do četrtka vodil Sandro Curzi, pa bo odslej krmaril Andrea Giubilo, dosedanji sef centralne redakcije istega dnevnika. Regionalni dnevniki pa so bili zaupani Barbari Scaramucci, ki je doslej vodila redakcijsko tajništvo tretjega dnevnika. Tudi na radijskem področju ni bilo presenečenj glede na anticipacije prejšnjih cini. Programi vseh treh kanalov so bili zaupani Aldu Grassu, esejistu in televizijskemu kritiku dnevnika Corriere della Sera, medtem ko je krmilo celotne radijske informacije prevzel dosedanji direktor prvega radijskega dnevnika Livio Zanetti. V skladu z založniškim programom so bili vsi namestniki generalnega direktorja in imenovani odgovorni skupnih struktur. Koliko časa pa bo zdržala taka Rai? Vprašanje se zastavlja ob intervjuju, s katerim je predsednik Demattč tedniku Espresso anticipi-ral, da po njegovem mnenju televizijski sistem v Italiji ne bo dolgo zdržal tolikšne koncentracije kot doslej. Oblikovati bi morali tretji in morda tudi četrti televizijski pol. O tem, je dejal Dernatte je v prejšnjih dneh govoril tudi s tekmecem, Silviom Berlusconijem, imel pa je vtis, da se milanski podjetnik zaenkrat ne namerava odpovedati vsaj eni od svojih mrež. Zato mora tudi Rai vztrajati pri treh mrežah. Racionalizacija sistema, pa je pripomnil De-matte, ni v pristojnosti upravnega sveta, pač pa parlamenta. V tem okviru se je predsednik Raia zavzel zato, da bi televizijska hiša postala »puhlic company« z zelo širokim delničarstvom. Pred odhodom si je direktor tretjega dnevnika Sandro Curzi privoščil še zadnjo bodico na račun novega vodstva, ki ga dolži »zmerne in neocentristične usmeritve«. Toda gledanost oddaje Rosso e nero (okoli 7 milijonov gledalcev) je po Curzijevem mnenju dokaz, koliko ljudi si »še želi dobre televizije s svobodnim in demokratičnim soočanjem mnenj«. (VT) TRST / V NEDELJO NA TV KOPER_ Oddaja »Stezice« tokrat o šolstvu TRST - Porod letošnjega šolskega leta je bil vse ppej kot enostaven, šolsko vprašanje je mogoče še bolj kot kdajkoli prej razburilo javnost: združevanje razredov, osip delovne moči, negotov položaj suplentov, pri nas pa še nabrežinska afera, kršenje mednarodnega sporazuma glede štipendij za izpopolnjevaje v Ljubljani in težavno delovanje slovenskih uradov na tržaškem skrbništvu. To je le nekaj najbolj kričečih primerov, ki so v zadnjem času razburili šolnike, a tudi starše in otroke. Ta vprašanja še zdaleč niso rešena in prav o njih kot o splošni in specifični problematiki slovenske šole bo tekla beseda v nedeljo ob 18. uri na koprski televiziji. Oddaja »KAM VODIJO NASE STEZICE« bo s tem še enkrat ugriznila v jedro enega najbolj kočljivih vprašanj naše skupnosti, ki pa je velikokrat zanemarjeno. Kot znano, potekajo sedaj enourne oddaje, ki jih vsebinsko oblikuje in vodi Marij Cuk, v neposrednem prenosu iz lepo opremljenega koprskega studia, gledalci pa imajo možnost posegati vanjo s telefonskimi pozivi in s tem lahko izrazijo svoja mnenja ali postavijo razna vprašanja. Skoraj ni dvomiti, da bo odziv tokrat večji kot ob krstu pred štirinajstimi dnevi, saj je problematika šolstva usodna za vsak narod in vsako skupnost. Pa tudi tokratni gostje, sami strokovnjaki na tem področju oziroma ljudje, ki s šolo dnevno živijo, bodo gotovo razgrnili veliko zanimivih opažanj in nudili izhodišče nadaljnji razpravi. Z Marijem Čukom se bodo namreč pogovarjali Živka Marc, Samo Pahor, Alojz Tul in Josip Pečenko. Ni naključje, da prihajajo vsi s Tržaškega, kajti tokratni ciklus oddaj je bolj specifično obarvan in bo izmenično obravnaval posamezne pokrajinske stvarnosti, tako da bo v prihodnje vsekakor govora še o Goriški in Benečiji. Slovenski program televizije Koper vabi gledalce, da dejavno pristopijo k oblikovanju naših zamejskih stezic... Sedemdeset let liceja Marinelli VIDEM - Znanstveni licej Giovanni Marinelh praznuje v tem šolskem letu 70-letnico obstoja. Včeraj so na sedežu videmske Trgovinske zbornice predstavili niz pobud ob pomembni obletnici: najprej bosta na vrsti dva košarkarska turnirja, ki se ju bodo udeležili sedanji in bivši študenti liceja in tudi drugih videmskih zavodov. Osrednji dogodek pa bo 6. novembra, ko se bodo v športni dvorani Car-nera pomerili bivši študenti in profesorji liceja, med katerimi so znane osebnosti, kot so Carlo Rub-bia, Gino Valle, Mario Arpino, Lucio Lussu, MMa-rio Blasone, Sergio Cicogna, Maria Amalia d’Aron-co in številni drugi. Proslave bodo trajale vse do zaključka šolskega leta: marca prihodnje leto bodo priredili atletski turnir Alpe-Jadran, junija pa bodo predstavili knjigo o 70-letnici liceja. Varane: srhljiva družinska tragedija VARAZZE (Savona) - Najprej je s kladivom do smrti potolkel svojo bivšo prijateljico, nato 11-letno hčerko, nakar je ubil še sebe in zažgal stanovanje. Tako si preiskovalci razlagajo potek tragedije, ki se je odigrala včeraj zgodaj zjutraj v stanovanju Marie Grazie Maiolo v Ul. Ciarli. Z njo je živela 11-letna hčerka, medtem ko se je Mohamed Osman Hamed, oče dekletaca, pred približno dvema mesecema odselil, potem ko se je vnovič skregal z Mario Grazio Maiolo. Kaže namreč, da je moški zahteval, da bi se dekletce preselilo k njemu, tej zahtevi pa se je dekletova mati odločno uprla, zaradi česar ji je 38-letni Egipčan večkrat grozil. Zato je zelo verjetna domneva, da je Mohamed Osman načrtoval dvojni umor, baje so ga celo videli, kako je v poslopje prinašal ročke z bencinom. Pred sodniki bivši milanski župan MILAN - Na kazenskem sodišču se je včeraj začel in kmalu zaključil - prenesli so ga namreč na 5. november - proces proti bivšemu milanskemu županu Paolu Pillitteriju (PSI) in bivšima občinskima odbornikoma Giovanniju Lanzoneju (DSL) in Atti-liu Schemmariju (PSI). Vse tri dolžijo, da so zlorabili svoj položaj: obtožnica se nanaša na sklep, na osnovi katerega so odvetniku Liberatu Riccardelliju namenih 181 milijonov lir za pravno konzultacijo. Takrat je bil Riccardelli predsednik deželnega Nadzornega odbora, ki mora tudi odobriti občinske sklepe, zato je na zatožni klopi tudi odvetnik, ki je prejel samo del njemu namenjene vsote. Sodišče je zavrnilo zahtevo, da bi Občina Milan nastopila kot civilna stranka. Že po nekaj urah roparji za zapahi VIDEM - Finančni stražniki so na cesti, ki iz Latisa-ne pelje v Iignano, prestregli avtomobil z roparjema, ki sta malo prej okradla lastnico nočnega bara. V avtomobilu so stražniki našli tudi denar, čeke in kreditne kartice, ki so jih roparji - pri ropu so sodelovali trije moški - s silo vzeli Zenski. Do ropa je prišlo v Eraclei, malo po zaprtju nočnega lokala: trije mladi moški so z naperjenimi pištolami prisilili lastnico, da je ustavila avtomobil in izstopila, nakar pa so ji odvzeli ves denar, ki ga je imela pri sebi. Rop so izvedli 22-letni Antonio Siciliano iz Valvasoneja (Pordenon) in 25-letni Roberto Verso-lato iz San Vita ob Tilmentu (Pordenon), ki sta bila v ustavljenem avtomobilu, in pa 26-letni Dino Sor-rentino, prav tako iz San Vita ob Tilmentu, ki je po ropu že prišel domov. Župan iz Kluž pri odborniku Polidoriju TRST - Deželni odbornik za turizem in prevoze Paolo Polidori je sprejel župana iz Kluž Giancarla Pielhja. Na srečanju sta se pogovarjala o številnih vprašanjih, ki zadevajo to področje, predvsem pa o turističnem središču na Nevejskem sedlu. Predstavnik deželne uprave je potrdil, da bo Dežela vzela v pretres razne ponudbe zasebnikov za izboljšanje turističnih storitev na celotnem deželnem ozemlju. Odbornik Arduini sprejel delegacijo delavcev Monteshella TRST - Deželni odbornik za finance Arduini je delegaciji delavstva Monteshella, ki jo je sprejel včeraj, sporočil, da bodo o usodi tega obrata razpravljali v sredo; sestali se bodo namreč predstavniki Dežele in sindikalnih organizacij. MRIM / POHVALE BANCI D1TALIA, A TUDI POZIV K ŠE DODATNI POCENITVI DENARJA n LATINA / OD ČETRTKA Reakcije na znižanje obresti Za otrokom ni sledu še vedno iščejo dveletnega Pierpaola RIM - Dejstvo, da je Banca d’Italia sledila zgledu nemške Bundesbanke, ki je predvčerajšnjim znižala za pol odstotka tako diskontno kakor lombardno obrestno mero, je izzvalo številne po-voljne komentarje, a tudi nezadovoljstvo spričo okoliščine, da je uradna obrestna mera pri nas kljub polodstotnemu znižanju še zmerom previsoka glede na kritične gospodarske razmere. Predsednik grupe Banca nazionale del lavoro Giampiero Cantoni ocenjuje odločitev Banki-talie o ublažitvi diskontne obrestne mere na 8 odstotkov kot pomemben korak in kot dokaz, da so se začele monetarne oblasti v Rimu resnično zavedati nevarnosti, ki izvira iz zdajšnje recesije in navpičnega upadanja zapo-slenostne ravni; in ker se pri cenah niso pokazali nobeni pravi znaki večjih poviškov, naj bi sklep emisijskega zavoda po njegovem ustvaril idealne makroekonomske pogoje za vnovičen preporod gospodarstva, ki je tačas tako močno potreben. Pooblaščeni upravitelj denarnega zavoda Banca commerciale italiana Pie- tro Grandjacquet podobno zatrjuje, da predstavlja pocenitev denarja dobrodošlo potezo, kijev korist tako podjetjem, ker bodo pač prejemala posojila po nižjih obrestih, kot državni blagajni, ker višje obresti njene dolgove samo še dodatno bremenijo. Skratka, »vse se odvija v skladu z vladnimi ekonom-sko-strateškimi programi«, čeravno ima okle-stenje diskontne mere tudi svojo negativni plat, saj je tudi sad upočasnitve proizvodnje in zastoja v blagovni porabi, ki omejujeta poseganje po bančnih kreditih. Tudi Grandjacquet opozarja na destabilizacijsko nevarnost zaradi brezposelnosti. Priznani ekonomist Antonio Pedone prav tako hvali Bankitalio in pripominja, da ne bo njen ukrep oškodoval trdnosti lire, ker so uradno obrestno mero istočasno znižali tudi v večini drugih evropskih držav (Belgiji, Avstriji, Nizozemski in Švici sta sledili včeraj Francija in Španija); v resnici je lira krepka. Nasprotno je pooblaščeni upravitelj Fiata Cesare Romi ti prepričan, da je diskontna mera v Italiji še mnogo previ- soka: že 18 let ni bila tako nizka kot zdaj, je pa vseeno višja kot drugje v Evropi, zato jo je treba spet znižati, drugače se domače gospodarstvo ne bo izvleklo iz stiske. Romih dodaja, da se mora bančni sistem prilagoditi evropskemu standardu tako v razsežnostnem kot v združevalnem pogledu, posebno zdaj, ko je na pohodu privatizacija. Enako kakor Romiti menijo tudi pri Zvezi zadrug, češ da znižanje obrestne mere, ki se mu banke že prilagojujejo, samo po sebi ne bo odpravilo gospodarskih težav. LATINA - Zaenkrat za malim Perpaolom Formi-sanom, ki je v čertrtek popoldne zginil z doma, ni niti sledu. Kot je povedala mati, je v četrtek ob 15. uri otroka, ki je star dve leti in dva meseca, skušala prepričati, naj poje malo zelenjavne juhe, nakar je za nekaj minut odšla v kopalnico. Ko se je vrnila v kuhinjo, Perpaola ni bilo več nikjer. Takoj so začeli otroka iskati, vendar pa družina Formisano stanuje na podeželju, v osamljeni hiši v kraju Santa Cruz med Terraci-no in Circeom. V bližini je kanal, nato pa je gmajna, ki sega do morja. Gasilci so se trudili tudi včeraj, vendar ne preveč naklonjene vremenske razmere so precej otežkoCile iskanje dvoletnega otroka. Včeraj zjutraj so med drugim tudi izpraznili kanal, ki teče nedaleč od hiše, vendar pa v njem niso našli ničesar. Od četrtka popoldne pa do včeraj zvečer se družini ni javil nihče, ki bi slučajno videl Pierpaola. Zakonca Formisano imata še enega sina, in sicer 13-letnega Salvato-reja, ki obiskuje tretji razred nižje srednje šole. Primorski dnevni Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, N1A, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za leto 1993 za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodiSCu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VOLITVE / PRVA JE VČERAJ PREDSTAVILA KANDIDATNE LISTE SKP Danes opoldne zapade rok za predstavitev kandidatnih list Severna liga predstavila program privatizacije občinskih služb in storitev V programu listarskega kartela močan pečat »city managerja« Rovisa Danes opoldne zapade rok za predstavitev kandidatnih list za upravne volitve 21. novembra, občinska tajništva pa so jih sprejemala že včeraj dopoldne. Začela se je tudi volilna kampanja, čeprav je večina volilnih zavezništev ali strank te dni še zaposlena s predstavljanjem programov. Včeraj sta jih predstavili Severna liga in volilno zavezništvo Liste za Trst, misovcev, bivših demokristjanov, ki so se ločili s stranko, in zveze upokojencev, ki se razpoznava pod geslom »Uomini vivi« (Živi ljudje). »Drugi znajo samo obljubljati, medtem ko mi predlagamo tudi konkretne instrumente oziroma sredstva za uresničitev obljub,« je dejal na predstavitvi programa Severne lige njen tržaški lider Fabrizio Belloni. Program, ki so ga nekateri že označili kot »rosa shocking« (zelo presenetljiv), temelji na treh osnovnih točkah. Prva predvideva ustanovitev delniške družbe, v okviru katere bi združili vse občinske službe in storitve (ACEGA, ACT, lekarne, mestno snago itd.) in katere delničarska osnova bi morala biti čim širša, ljudska. Upravni svet družbe - ki bi se lahko imenovala Poliservizi d.d., je dejal Belloni - naj bi sestavljali samo trije člani (s tem bi med drugim odpravili vse sedanje upravne odbore, ki Občino drago stanejo), župan pa naj bi imel posebna pooblastila oziroma pravico do veta, s čimer naj bi imel med drugim možnost zaščiti šibkejše sloje prebivalstva. Nadzorni odbor družbe naj bi bil striktno v rokah opozicije. Drugi predlog iz programa Severne li- NOVICE ge zadeva občinske nepremičnine, ki naj bi jih prav tako spravili pod streho ene same delniške družbe in se nato lotili temeljitega pretresa tega premoženja, ki je baje vredno okrog 1.400 milijard lir: zadržali in vzdrževali naj bi za Občino zanimive nepremičnine, ostale pa prenovili in prodali, npr. mladim parom, ali dali podjetjem v lizinški najem. Tretji, morda najbolj »revolucionarni« predlog Severne lige pa zadeva Tržaško hranilnico (ČRT), ki naj bi jo končno resnično privatizirali. Njena preobrazba v delniško družbo - pravi Belloni - je namreč ostala v notranjih okvirih, saj je lastnik delnic banke in kreditne družbe sedaj sklad Fondazione CRT. Delnice tega sklada naj bi torej prodali in mu nadeli ime Sklad Trst (Fondazione Trieste), njegova temeljna naloga pa bi bila saniranje kritičnih situacij, v kakakršni se npr. sedaj nahaja Tržaški Lloyd, in nato prodaja najboljšemu ponudniku. S temi tremi projekti - zagotavlja Belloni - bo imel župan zagotovljena sredstva za uresničevanje svojega programa, kar bi se v Trstu gotovo prvič zgodilo, povrhu pa odgovarjajo tako kriteriju razvidnosti upravljanja občine, kot zahtevi občanov po cenejših in učinkovitejših občinskih službah. Popolnoma drugačen (in veliko bolj dolgočasen) je bil ton, s katerim so osnovne smeri svojega programa predstavili liderji listarskega kartela: kandidat za župana Staffieri, bodoči »city manger« Primo Rovis, misovec Menia, tajnik LpT Camber, de-mokrščanski »odpadnik« Bruno Marini in tajnik zveze upokojencev Stelio Pranzo. Tisto, kar je Staffieri včeraj predstavil in potem Rovis za njim še enkrat pojasnil, pa še ni bil dokončni program, temveč smernice Pri-ma Rovisa, ki pa so jih sprejeli vsi člani zavezništva. Vodilne točke zadevajo zakon za obmejna območja, mednarodno vlogo Trsta, njegovo avtonomijo, pristanišče in občinski aparat, pridružuje pa se jim še nepregledna vrsta malih, vsakdanjih problemov ljudi, ki jih je znal Rovis izluščiti s svojo značilno rahločutnostjo in posluhom za človeka v težavah. Ni bilo torej slišati običajnih nacionalističnih, protislovenskih tonov, ni bilo besede o fojbah in prisvojitvi Istre, skratka, tokratna kampanja tržaške desnice se napoveduje kot zmernejša ali pa vsaj omiljena v svoji običajni robatosti. Znak o blagodejnem Rovisovem vplivu ali (in najbrž bolj verjetno) signal, da se je desničarjev polastil strah pred Illyjem in Severno ligo? Resnica je stvar prihodnosti, že sedaj pa lahko ponovimo znani rek, da volk (in še toliko manj Menia) menja dlako, ne pa značaja... Toda poglejmo si ta program. Zakon za obmejna območja bi moral veljati natančno za tisto ozemlje, za katerega veljajo kontingenti cenejšega bencina in se torej njegovi učinki ne bi smeli raztegniti na Videm ali celo na Veneto. Pod mednarodno vlogo Trsta je Staffieri navedel »pravične in konkretne diplomatske rešitve, ki ne smejo porajati konfliktnih situacij«, medtem ko je Rovis dodal, da se sicer na politiko in diplomacijo ne razume, a si želi iskrenega sodelovanja z vsemi in v korist Trsta. Glede tržaške avtonomije je še naprej »v modi« južnotirolski model, toda tudi pri tem gre ubrati »mehko« pot, prek parlamenta (Staffieri). Res pa je, da nova deželna vlada za sedaj še ni pokazala nobene diskriminacije do Trsta (Rovis). Pristanišče in projekt Polis, zavrnitev skladišča tekočega plina, zelenice, šport in prosti čas, zdravstvo in socialna skrb za ostarele so bile naslednje teme, o katerih se je razgovoril Rovis, ki pa je v začetku svojega posega še enkrat podčrtal, da ne pripada nobeni politični stranki in da je predlog za kandidaturo sprejel samo zato, ker zaupa Staffieriju in torej pričakuje, da bo njegove sugestije uresničil. »Sicer se bom ujezil, saj me poznate...« je dodal. Tajništvo tržaške SKP je medtem sporočilo, da je že včeraj vložilo svoje kandidatne liste in se ob tej priložnosti zahvalilo 1.200 občanom, ki so s svojimi podpisi omogočili predstavitev »edine antagonistične in razredne liste na teh volitvah«, popoldne pa je imelo že tudi prvi volilni shod, ki je bil zaradi slabega vremena na sedežu stranke in ne na Goldonijevem trgu, kot je bilo sprva napovedano. Na shodu so govorili nosilec liste Venier, deželni svetovalec stranke Monfalcon in kandidat za župana Spetič, ki je med drugim obžaloval, da je »izločitev komunistov iz sredinskoleve koalicije ne samo preprečila enoten nastop vseh naprednih sil, ampak tudi potisnila Slovence v podrejen položaj, saj ni mogoče trditi, da so v tej volilni bitki samostojen osebek«. POMORSKA POSTAJA / 2. RAZSTAVA ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA Tržaško okno v svet znanosti in tehnike Salon znanosti bo odprt vsak dan do 1. novembra V kongresnem središču na tržaški pomorski postaji je od včeraj na ogled 2. razstava znanstvenega raziskovanja ERA. Prireja jo združenje za znanstveno divulgacijo Globo Trieste v sodelovanju s Centrom za znanstvene in tehnološke raziskave iz Padrič in z Avtonomno tržaško pristaniško ustanovo, na njej pa sodeluje več kot trideset znanstvenih ustanov, večinoma iz Trsta in iz Italije, nekaj pa tudi iz nekaterih drugih evropskih držav, vključno iz Slovenije. Razstavi so dali pokroviteljstvo ministrstvo za znanost, Dežela Furlanija-Julijska krajina in Občina Trst. V imenu prirediteljev je številne udeležence včerajšnje otvoritve uvodoma nagovoril predsednik združenja Globo Trieste Fulvio Belsasso. Poudaril je, da je glavni cilj razstave približati znanost širšemu občinstvu in še posebej znanstvene ustanove, ki delujejo na Tržaškem, samim Tržačanom, zlasti mladim. Podobne misli so ob otvoritvi razvili tudi drugi govorniki, in sicer predsednik deželnega sveta Furlanije-Julij-ske krajine Cristiano De-gano, predsednik pa-driškega Centra za raziskave Domenico Romeo, predsednica Zveze ita- Včerajšnje odprtje razstave o znanstvenem raziskovanju (foto Ferrari/KROMA) lijanskih znanstvenih časnikarjev Paola De Paoli in astronomka Margheri-ta Back. Zlasti slednja je poudarila, da je negativen odnos, ki ga še vedno imajo nekateri znanstveniki do poljudne znanosti, povsem neo-snovan, kot je tudi nesprejemljiv stereotip, po katerem naj bi bila znanost kultura drugega razreda. Mgoče je treba prav' v tem iskati enega izmed razlogov, da znanstveno raziskovanje uživa v Italiji manjšo finančno in drugačno podporo kot v drugih razvitih državah. Sama razstava je razdeljena na tri dele. Prvi ima naslov Laboratoriji tretjega tisočletja, v njem pa razstavljajo nekateri izmed najbolj znanih evropskih znanstvenih centrov, med temi evropski center za jedrske raziskave CERN iz Ženeve, pa tudi Inštitut Jožef Stefan in Kemični inštitut iz Ljubljane. V drugem delu z naslovom Prihodnost in fantazija si je mogoče ogledati zanimive izdelke, napravljene s pomočjo dveh novih in izredno učinkovitih di-vulgacijskih tehnik, kot sta holografija in virtualna realnost. Tretji del pa ima naslov Kjer Trst načrtuje prihodnost in v njem razstavljajo tržaške znanstveno-raziskovalne ustanove, od Miramar-skega centra za fiziko do Astronomskega observatorija. Poudariti velja, da je razstava še posebej namenjena mladim in šolam. Zanje so predvidene tudi posebne lekcije, ki jih bodo imeli ugledni znanstveniki. Sole oziroma posamezni razredi se lahko prijavijo na tel. 040/369990. Razstava ERA bo odprta do 1. novembra vsak delavnik od 9. do 13. ter od 15. do 20. ure, ob sobotah in ob praznikih pa od 9. do 21. ure. Za navadno vstopnico je treba odšteti 8 tisoč lir, za vstopnico s popustom 5 tisoč lir, š(> larji pa bodo plačali le 4 tisoč lir. V Devinu-Nabrežini dovoljeno ogrevanje Izredna komisarka devinsko-nabrežinske občine Mattia Neri je dovolia predčasno vključitev ogrevalnih naprav na celotnem občinskem ozemlju. Dovoljenje velja od 19. oktobra do 15. aprila. Ogrevanje je dovoljeno največ 12 ur dnevno, in sicer od 5. do 23. ure vsakega dne, seveda po časovnih razmakih, ki ne smejo presegati skupnih 12 ur ogrevanja. Maloobmejni prehod Plavje 4 dni zaprt Maloobmejni prehod pri Plavjah bo 4 dni zaprt, in sicer od jutri do srede, 27. oktobra. Zaprtje so narekovala popravila na cesti, ki pelje od Škofij do Flavij. Vozniki se bodo lahko v dneh zaprtja po-služili drugih bližjih mejnih prehodov, to je Škofije, Lazaret, Prebeneg in Mačkolje. V Devinu zaključili seminar o scenografiji V devinu se je včerajzaključil prvi deželni seminar o gledališki scenografiji, ki ga je priredila Tržaška mednarodna akademija za umetnost. Vodja seminarja, dunajska gledališka izvedenka in slikarka de-nise Lister, docent na dunajski Kunstschule, je orisala udeležencem razne tematike gledališke scenografije in je tudi pobliže sledila delu, ki soga opravili gojenci. Ob zaključku tečaja je organizator podelil priznanja sledečim udeležencem: Danieli Ca-talanotti, Luci Ciscu, Federicu Crozzolu, Davidu Di Donatu, Lii Del Buono, Giorgiu Ferlettiju, Sari Ro-sinelli, Marii Visconti Bieker in Aliče Toscan. Avto v avtobus: ženska v komi Včeraj se je pri Sv. Jakobu ob vhodu v predor sv. Vida pripetila huda prometna nesreča, v kateri se je 31-letna Ileana Suppancich hudo ranila. Ženska je vozila svoj alfa romeo, ko je na ovinku na višini Ul. Ber-nini zgubila nadzor nad vozilom in trčila v avtobus. Žensko so prepeljali v katinarsko bolnišnico v komi. Zasedanje urologov Včeraj se je začelo zasedanje zanstvenikov in zdravnikov - specialistov s področja zdravljenja prostate. Včeraj je bilo na vrsti srečanje specialistov pri zdravljenju obolenj prostate iz naše dežele, raznih krajev Italije, pa tudi iz Slovenije in Hrvaške v prostorih bolnišnice »Sanatorio Triestino«, pričakujejo pa, da se bodo zasedanja udeležili še strokovnjaki, zdravniki in znanstveniki iz Belgije in Španije. Pomen tega zasedanja je ugotavljanje najnovejših načinov zdravljenja prostate, predvsem preventivnega odkrivanja pojavov raka, ki ga je, prav na prostati težko takoj ugotoviti, saj so lahko simptomi obolenja vezani le na povečanje prostate, oziroma na pojave, ki pa niso alarmni zvonec za pojav raka. Eden od glavnih govornikov na tem zasedanju, ki se bo danes nadaljevalo v prostorih Tržaške trgovinske zbornice v UL San Nicolo, bo prof. Fred Lee, znanstvenik in specialist, ki uživa v svetu sloves enega največjih ekspertov s področja zdravljenja bolezni prostate, (ni) KRIZA / 14. NOVEMBER ODLOČILEN ZA USODO PLOVNE DRUZBE-i Tržaški Uoyd odvisen tudi od Monteshella? Drago Gašperlin Dež in veter nista odvrnila delavcev bivše ža-veljske rafinerije Aquila od najavljenega protesta pred deželno vladno palačo na Velikem trgu. Sedemdeset ljudi, ki jim grozi skorajšnji odpust, je z demonstracijo podkrepilo zahtevo, naj pristojna oblast slednjič opusti omahovanje in prižge zeleno luč družbi Monteshell, da uresniči podzemne hranilnike utekočinjenega plina, kar je tudi edino jamstvo za ohranitev delovnih mest. Med manifestacijo se je delegacija sindikalistov Cgil, Cisl in Uil sestala z odbornikom za načrtovanje Pietrom Ardui-nijem in mu predločila nujo po rešitvi problema, vendar ni bil sprejet še noben stvaren sklep, zato bo potreben v sredo, 27. oktobra, še en tak sestanek. V resnici se hudo mudi, saj zapade sredi decembra prizadetim delavcem izredna dopolnilna blagajna. Zanimiva pri vsem tem je tudi okoliščina, da je z usodo sedemdeseteri-ce pravzaprav povezana tudi usoda uslužbencev Tržaškega Lloyda. Izvedelo se je namreč, da sta družbi Monteshell in Seastok pripravljeni kupiti plovno družbo ali vsaj večinski delež glavnice, toda pod pogojem, da se skladišče utekočinjenega plina zares ure- sniči. Plin bi pač dovažali po morju, od tod zanimanje za Lloyd in njegove ladje. S to neformalno ponudbo je seznanil že predvčerajšnjim deželno upravo odbornik za industrijo Ezio Sedran. Sicer pa mika prestižno podjetje, kakor je znano, tudi tujce, na primer britansko družbo P-O, ki pa zahtevajo seveda gotova jamstva, da ne bi kupili mačka v žaklju. Časa za privatizacijo Lloyda pa je malo - samo do 14. novembra: če ne bo do tedaj uradne ponudbe, bo finančni holding lepo spojil tržaško podjetje z genovsko Italio, a s tem bo konec Lloyda. In ravno v tej zvezi so deželna vodstva CGEL, CISL in UIL ter njihovih organizacij, ki združujejo uslužbence prevoznega sektorja, naslovila v četrtek podtajniku predsedstva ministrskega sveta Antoniu Maccanicu, usklajevalcu medministrskega odbora za zaposlovanje Gianfrancu Borghiniju in predsedniku deželne vlade Pietru Fontaniniju odločen poziv k takojšnji razrešitvi vprašanja. Sindikaliste so k temu navedle zlasti nespodbudne izjave ministra Coste, ki je v poslanski zbornici potrdil veljavnost Finmareje-ve odločitve in s tem likvidacijo pomorskih prevozov med Trstom, Novo Zelandijo in Južno Afriko. PROMET / OB MNOŽIČNIH SOBOTNIH NAVALIH Parkirišče za avtobuse v Starem pristanišču Avtobusi s tujimi kupci bodo tu lahko parkirali samo ob sobotah - Odločilen poseg deželne uprave KONCERT / V CERKVI SV, JERNEJA Mladi slovenski glasbeniki iz Argentine bodo juhi nastopili na Opčinah Slovenci v Trstu se radi pritožujemo, da živimo v zatohlem okolju, kjer se, posebno na kulturnem področju, vse premalokrat dogodi kaj novega. To nedeljo pa tega res ne bomo mogli reči. Na obisk k nam so namreč prišli trije mladi glasbeniki iz Argentine, ki bodo v nedeljo popoldne ob 17.30 izvajali koncert nabožne glasbe v cerkvi svetega Jerneja na Opčinah. Vsi trije so otroci slovenskih izseljencev v Argentini, tam so zrasli, študirali in se uveljavili. Mezzosopranistka Ani Rode se poklicno posveča petju in nastopa v raznih kulturnih središčih v Argentini. Basist Luka Debe-vec-Mayer je sicer dokončal študije na filozofski fakulteti, vendar se pretežno posveča koncertni dejavnosti. Mladi pianist Ivan Vombergar je po poklicu pedagog, nastopa pa redno na koncertih bodisi kot solist bodisi v komornih zasedbah. Na nedeljskem koncertu se bo naši publiki predstavil v vlogi organista. Vsi trije umetniki so trenutno na daljši turneji po Sloveniji. Izseljensko društvo Slovenija v svetu in Slovenska prosveta iz Trsta sta na srečo poskrbe- la, da v sodelovanju z župnijo Svetega Jerneja na Opčinah organizirata vsaj en koncert tudi za tržaško publiko. Se posebno se tega veselijo mladi, saj bi zelo radi spoznali svoje sovrstnike iz Argentine, ki so se tako imenitno uveljavili v širšem okolju. Za vse mlade, ki bi se radi pogovorili z njimi in jih osebno spoznali, je Slovenski kulturni klub organiziral v okviru svojih tedenskih sestankov srečanje, ki bo v klubskih prostorih v ulici Donizetti, 3, danes zvečer ob 18.30. Breda Susič NESREČA / V ČETRTEK PONOČI V UL. COSTALUNGA Na razmočeni cesti v smrt 31-letni Sergio Reiter je bil po trčenju v zid pri priči mrtev Mlad avtomobilist se je v četrtek ob 23.15 smrtno ponesrečil v prometni nesreči, ki se je dogodila v Ul. Costalun-ga. 31-letni Sergio Reiter iz Ul. Negri 5 se je ob tisti uri peljal v svojem peugeotu 205 bele barve po Ul. Costalungi, ko je v bližini križišča z Ul. Fianona njegov avtomobil nenadoma zaneslo s ceste v zid tamkajšnjega podjetja avtovleke Zam-pa. Treščenje je bilo tako silovito, da je bil Reiter pri priči mrtev, medtem ko so na cesti ostali skrotovičeni deli njegovega avtomobila. Madžarski avtobus z obilnimi nakupi njegovih potnikov (foto Ferrari/KROMA) Ob koncu tedna se je za avtomobiliste kar težko premikati po nabrežju. Poleg osebnih avtomobilov se na tem področju kar “tlačijo" avtobusi tujih turistov, prev-sem z Madžarske, ki v naše mesto prihajajo po raznih nakupih. Zaradi tega je posegla sama deželna uprava, ki je z odbornikom Paolom Po-lidorijem in v sodelovanju z ravnateljem pristaniške ustanove Antoniom Gurierijem (ob pomoči vodstva carinskih služb) pripravila novi načrt. Po novem bodo morali avtobusi parkirati v Starem pristanišču; to odredba sicer velja samo za sobote (od 7. do 15. ure), ko je promet najbolj gost. Avtobusi bodo na to “parkirišče" privozili lahko samo s šoferjem, potniki pa bodo morali Sergio Reiter izstopiti še prej. Nekateri mimovozeči avtomobilisti so takoj poklicali na pomoč reši-lec, dežurni zdravnik dr. Costantinides pa je lahko le ugotovil, da je moški takoj podlegel hudim poškodbam. Na kraj so prispeli tudi gasilci in karabinjerji, ki so uvedli preiskavo o tragičnem dogodku. Po njihovih izvidih in izsledkih kaže, da je k tragediji odločilno botrovalo močno razmočeno cestišče. V četrtek zvečer in ponoči je namreč v Trstu silovito deževalo, zaradi česar so bile ceste še toliko bolj nevarne. TRST Sobota, 23. oktobra 1993 Geniji v kratkih hlačah jutri v Bazovici KD Lipa in Slomškov dom iz Bazovice bosta jutri, v nedeljo, ob 17.30 gostila mladinsko gledališko skupino SKD Tabor z Opčin z glasbeno igro Geniji v kratkih hlačah. Delo je po povesti Slavka Preglja priredila režiserka Edita Frančeškin. Adaptacija je sad dolgega skupnega dela s skupino, rezultat pa zelo posrečen, saj se vloge tako rekoč na kožo prilagajajo posameznim igralcem, ki po večini nastopajo prvič. Bistven in nepogrešljiv element te postavitve je originalna glasba Nevia Miklavčiča, ki je uglasbil songe Frančeškinove, ki se smiselno in doživeto prepletajo z zgodbo. Domiselna, zahtevna a izredno funkcionalna scena je delo Magde Tavčar. Delo je doživelo premiero spomadi. Zaradi bolezni in nato Se prometne nesreče med igralci so prekinili z nastopi, ki so se pa z velikim elanom spet začeli oktobra, predvsem z gostovanji po gledališčih v Sloveniji, od koder prejemajo toliko povabil, da bodo težko kos vsem povpraševanjem. Skratka to je igra mladih za made, predvsem po duhu, zabavajo se igralci na odru in publika v dvorani. Pridite v nedeljo v bazoviško kinodvorano, ne bo vam žal. V torek na Opčinah predstavitev knjige o taborišču v Gonarsu Po prvem zelo uspelem večeru, s katerim je začela knjižnica Pinko Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah, in sicer s predstavitvijo zelo pomembne in zanimive knjige zgodovinarja prof. Borisa M. Gombača, se spet obeta ljubiteljem tovrstnih večerov novo doživetje. V torek zvečer bodo namreč, pravtako v prostorih SKD Tabor na Opčinah, predstavili knjigo »Oltre il filo«, ki jo je avtorica Nadja Pahor Verri prvič predstavila na proslavi 50-letnice razpustitve italijanskega tabrišča v Gonarsu, v katerem je po preverjenih podatkih bilo zaprtih okrog 5000 slovenskih internirancev, umrlo pa jih je okrog 450. Avtorica je začela z zbiranjem gradiva in pričevanj, nato pa s pisanjem knjige, na pobudo občine Gonars, kjer so pred 20 leti takratne jugoslovanske oblasti s podporo domačinov in krajevnih borčevskih organizacijski postavile velik spomenik-kost-nico, pred katero potekajo vsa ta leta številne spominske svečanosti. Avtorica je v svoji knjigi, ki je pisana v italijanščini, zbrala veliko pričevanj preživelih, pa tudi fotografije in drugo pomembno dokumentacijo. Na večeru bosta prisotna pisatelja Branka Jurca in Ivan Bratko, ki sta oba bila zaprta v omenjenem taborišču in bosta tako lahko posredovala tudi svoje spomine. Ze 12. novembra bo imela knjižnica z Opčin v gosteh svojega tretjega gosta, novinarja in gornika Dušana Jelinčiča, ki ga bo udeležencem predstavil Igor Škamperle. (N. L.] PISMO UREDNIŠTVU Šempolaj: šola zaprta po nepotrebnem Spoštovano uredništvo, starši celodnevne osnovne šole Sempolaj-Slivno opozarjamo javnost, da se stanje v zvezi z našo šolo še ni premaknilo. Jezni, ogorčeni in obenem užaloščeni ugotavljamo, da se odgovorni za zaprtje naše šole do danes še niso zavzel, da bi rešili nastali problem. Prepričani smo, da je naša šola zaprta tako dolgo povsem po nepotrebnem. Po našem mnenju so dela, ki jih je predvidela KZE v svojem poročilu z dne 13. septembra 1993 tako minimalna, da bi jih lahko izvršili v teku nekaj dni. V omenjenem poročilu namreč piše sledeče: »Osnovna šola v Sempolaju deluje v poslopju, ki ni najnovejše, je pa dobro vzdrževano in v dobrih pogojih. Prostor za razdeljevanje hrane in pomivanje posode bo treba opremiti s strojem za pomivanje posode, plinsko jeklenko bo treba odstraniti. V straniščih manjkajo obešalniki, naprava za tekoCe milo in papirnate brisače. Arhitektonskih pregrad niso odstranili. KZE bo do-voljila vselitev v poslopje, ko bodo opravljena zgoraj navedena dela in ko bo dostavljena dokumentacija o prenovi električne napeljave (vzorec B roza barve) in ureditvi strelovoda (vzorec A).« Iz tega poročila tudi izhaja, da so nekatere šole v slabšem stanju in potrebne večjih popravil kot naša, a so že zdavnaj odprte in v njih normalno poteka pouk. Glede na to, da nam je g.a komisarka na srečanjih z nami zatrjevala, da ne dovoli vstopa našim otrokom v šolo, ker naj bi bila peC centralne kurjave v tako slabem stanju, da bi bili otroci v življenjski nevarnosti, pa iz poročila tehničnega urada devinsko-na-brežinske občine z dne 2. avgusta 1993 izhaja sledeče: »Zmogljivost termične centrale je manjša od 100.00 kcal/h, vseeno pa bi jo morali prilagoditi veljavnim normam o napravah z zmogljivostjo od 30.000 do 100.000 kcal/h. Po poglobljenem pregledu bi to skoraj gotovo pomenilo strukturalno spremembo termične centrale s spremembo višine, odprtin in prezračevalnih naprav.« Vsakdo, ki prebere navedene izsledke iz poročil, lahko ugotovi, da nas resnično nekdo vleče za nos. Kljub našemu velikemu prizadevanju se ni še nic rešilo, zato pozivamo posameznike in ustanove, da nam priskočijo na kakršenkoli način na pomoč. Starši GOS Sempo-laj-Slivno. V Zgoniku so tokrat praznovali 55 - letniki Štipendija iz Sklada M. Flajbana za študente na univerzi Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letos svojo sedmo študijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo lastnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visoko-šolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1993/94. Za podrobnejša pojasnila o pravilniku naj se interesenti javijo na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Machiavelli 22, drugo nadstropje, telefon 631203, ob sredah od 16. do 18. ure. Rok za predložitev prošenj zapade 30. novembra. Potreba po družabnosti in socializaciji postaja v današnjem frene-tičnem načinu življenja vse bolj občutena vrednota. Tudi (pol) okrogla obletnica lahko postane priložnost za prijateljsko snidenje in preživetje brezskrbnega dne. Konec prejšnjega tedna so se tako sešli 55-letniki zgo-niške občine, katerim so se pridružili zakonci in sovrstniki iz sosednjih vasi. V krasnem jesenskem jutru so jih pozdravile poskočne viže, ki jih je zaigral Janko s svojo frajtonarco, preden so se odpeljali na avtobusni izlet, pa so v Zgoniku položili šop cvetja pred spomenik padlim v NOB (na sliki - foto Ferra-ri/KROMA). Pot jih vo- dila na Dolenjsko, kjer so med drugim obiskali StiCno in Kostanjevico. Zvečer se je ob povratku gostija nadaljevala v društveni gostilni v Gabrovcu, kjer je v sproščenem vzdušju prijetno razpoloženje doseglo svoj višek ob zvokih razposajenih godcev in pevcev ansambla Lojzeta Furlana. (B) NAPRAVE ZA OGREVANJE IN KLIMATIZACJO SERVIS ZAPECI: TXTA TPiRROUll HBIKLIM NICOSIA UL.Matteotti 54/A - TRST Tel. 040/369135 Hitra pomoč: 0337 / 539231 VČERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 23. oktobra 1993 JANEZ Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 17.06 - Dolžina dneva 10.34 - Luna vzide ob 13.46 in zatone ob 24.00. Jutri, NEDELJA, 24. oktobra 1993 MISIJONSKA N. VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,5 stopinje, zračni tlak 1003,9 mb narašča, veter 26 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki 71 km na uro, vlaga 82-odstotna, nebo oblačno, v jutranjih urah je padlo 3,4 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatu- SLOVENIJA V SVETU - Ljubljana SLOVENSKA PROSVETA - Trst ŽUPNIJA SV. JERNEJA - Opčine vabijo na koncert nabožne (tla cKp Izvajajo slovenski solisti iz Argentine: ANI RODE - mezzosopran LUKA DEBEVEC-MAVER - bas IVAN VOMBERGAR - orgle Opčine, župnijska cerkev sv. Jerneja Jutri, 24. oktobra 1993, ob 17.30 « Robi, Barbara Danes se vzameta Robi Vidoni Naj mirno vajina barka plava »rota« v življenju naj bo vedno prava Eurosava - Rešim in Barbara Ferluga Iskrene Čestitke jima izrekata predsedstvo in zunanjetrgovinska sekcija SDGZ Ob rojstvu prvorojenke Martine se z Giannijem in Kristino veseli kolektiv firme Dila Tickota in Dunjo je s svojim prihodom razveselila Jasmina Staršema Čestitamo, malemu sopranu pa želimo srečno življenje zbor Jacobus Gallus Danes se vzameta Tanja Bole in Walter Kalc Vso srečo jima želijo oče Nino, brat Andrej z ženo Saro ter brat Igor z ženo Eriko Tanja in Walter! Da bi v istem vzdušju dosegla Se diamantno in naprej... Brunella in Antonio Prisrcno čestitamo Mariji Mamolo za visoko odlikovanje »Praporščak dela 1993«. Ponosni sošolci klasični maturantje ’93 ra morja 19,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Selene Si-rotich, Nicole Falleti, Barbara Doz. UMRLI SO: 80-letna Eleo-nora Stihlar, 86-letni Bruno Facchini, 91-letna Ida Sa-limbeni, 59-letna Elsa Pie-razzi, 92-letna Caterina Co-razza, 70-letna Elena Flapp, 69-letna Francesca Torresi-ni, 98-letni Vittorio Zuanel-li, 44-letna Liliana Suber. OKLICI: inštalater Branko Savarin in gospodinja Maria Castiello, pisatelj Aleksa Sušulič in študentka Anita Jadrič, delavec VValter Petri-ch in uradnica Daniela Vi-gnali, delavec Giorgio Kovačič in prodajalka Manuela Demarchi, trgovec Paolo Bratina in trgovka Cinzia Cedi, finančni stražnik Alfio Petralia in gospodinja Car-men Luongo. n LEKARNE Od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. oktobra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Milje -Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu 'za najnujnejše prime- NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. E3 ČESTITKE V ul, Bazzoni St. 3 v Trstu hišica stoji, v njej danes ljubi mož RAFAEL LISJAK rojstni dan slavi, jutri pa ima svoj god. Se na mnoga leta v zdravju in veselju mu želi žena Ema. Danes praznujeta v Pulju pri Domju SUZANA in MI-CHELA rojstna dneva. Vse najboljše jima voščijo mama Carmela, oCe Darko, Corra-do, Piero, stric Danilo, nona Antonia, Mila in Ivo. TANJI in VVALTERJU na novi življenjski poti Zeli mnogo ljubezni in razumevanja družina Zobec. Danes JUSTINA STRAJN rojstni dan ima. Da bi v zdravju in veselju še dolgo let živela. To ji želijo Karlo in vsi njeni sorodniki. Danes praznuje rojstni dan MARKO HMELJAK. Vse najboljše mu želita mama in oCe. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Molto rumore per nulla«, r.-i.Kenneth Branagh, i. Emma Thompson, Kaenu Reeves. EXCELSlOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Jurassic Park« r. Števen Spielberg, i. Sam Neill, Laura Dern. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Film blu«, r. K. Kieslovv-ski, i. Juliette Binoche. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.15 »Sliver«, i. Sharon Stone. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Dave, presidente per un giorno«, i Kevin Kline, Sigourney VVeaver. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sud«, r. Gabriele Salvatores, i. Silvio Orlando. NAZIONALE 4-15.30, 18.30, 21.30 »America og-gi«, r. Robert Altman. GRATTACIELO - 17.30, 19.45, 22.00 »L'ultimo gran-de eroe«, i. Arnold Schvvar-zenegger. MIGNON - 15.45, 17.05, 18.30 »Eddie e la banda del sole luminoso«, risanka; 20.00, 22.20 »Nel centro del mirino«, i. Clint Eastvvood. EDEN - 15.30 - 22.00 »Pianeta infuocato di ses-so«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »II fuggitivo«, i. Harrison Ford. ALCIONE - 17.20, 19.45, 22.00 »L’eta delPinnocen-za«, r. Martin Scorsese, i. Daniel Day-Lewis, Michelle Pfeiffer, VVinona Ryder.. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I racconti del-la camera rossa«, prepovedan mladini pod 18. letom. RADIO - 15.30 - 21.30 »Affamata e non solo... «, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. 1____PRIREDITVE SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Donizetti 3 vabi danes, 23. t. m. na SREČANJE s tremi mladimi umetniki iz Argentine. Življenje v Argentini in svoj umetniški vzpon bodo predstavili Luka Debevec -Mayer, Ani Robe in Ivan Vombergar. Sledila bo družabnost. Začetek ob 18.30. KD LIPA in SLOMŠKOV DOM iz Bazovice vabita jutri, 24. t. m., ob 17.30 uri v kinodvorano na predstavo mladinske gledališke skupine SKD Tabor z OpCin GENIJI V KRATKIH HLAČAH. Zabavna glasbena igra s pesmijo in plesom. Režija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklavčič. Vabljeni! GOBARSKO RAZSTAVO pripravlja KD RdeCa zvezda v društvenih prostorih v Sa-ležu. Odprta jutri, 24. t. m. od 10. do 20. ure in v ponedeljek, 25. t. m., od 10. do 12. ure za šole in skupine ter od 16. do 19. ure. Vabljeni! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, Prosvetni dom. V torek, 26. t. m., ob 20.30 predstavitev knjige Nadje Pahor Verri OLTRE IL FILO - Zgodovina koncentracijskega taborišča v Gonarsu. Prisotni bodo avtorica in bivša interniranca pisatelja Branka Jurca in Ivan Bratko. □ OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu obvešča prijatelje in obiskovalce ponedeljkovih večerov, da zaradi obnovitvenih del v Peterlinovi dvorani odpade srečanje v ponedeljek, 25. t. m. KDOR želi pomagati Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu za kritje stroškov, ki jih je povzročila nedavna poplava lahko nakaže prispevek na tr/n 857/74 pri TKB, na tr/n 9433 pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah ali ga odda v tajništvu Primorskega dnevnika. Za pomoC hvala. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV nadaljuje akcijo pobiranja denarnih prispevkov za postavitev nagrobnega spomenika skladatelju Ubaldu Vrabcu. Zadevna svečanost je predvidena za prihodnji januar. Prispevke lahko nakažete na t/rn št. 01-7401/22 pri Tržaški kreditni banki ali na t/rn št. 11385 pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah. TEČAJI SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE - Sola za slovenščino pri ustanovi Ente Italiano per la Cono-scenza della Lingua e della Cultura Slovena obvešCa, da so v teku vpisovanja v tečaje slovenščine in dodatne kulturne dejavnosti, namenjene ne-Slovencem, ki hoCejo spoznati slovenski svet v zamejstvu in Sloveniji. TeCaji so večerni, letni in intenziv-m/štirimeseCni (60 ur). Poleg tega so predvidene tudi nadaljnje izpopolnjevalne dejavnosti. Letni strošek znaša 350.000 lir. Informacije v tajništvu - Ul. Valdiri-vo 30/11. nadstr. v Trstu od 17.30 do 19.30, tel. 761470. LOGLAB - multimedjalni teCaji slovenskega jezika, šola preživetja, prisluhni svojemu telesu. Informacije in vpisovanje: Narodna in študijska knjižnica (tel. 635629) in Tržaška knjigarna (tel. 635954), Ul. sv. Frančiška 20. SK BRDINA organizira zimovanje in silvestrovanje v Mariboru. Možna je šola smučanja pod vodstvom zamejskih vaditeljev elanov ZVUTSA. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. OSNOVNA SOLA M. GREGORIČ - STEPANČIČ pri Sv. Ani prireja tudi letos tečaj slovenskega jezika za odrasle. Potrebne informacije dobite po tel. št. 812214 ali 773411. OSNOVNA SOLA K. ŠIROK prireja tečaja slovenskega jezika in telovadbe za odrasle. Vpisovanje na šoli. OSNOVNA SOLA O. ŽUPANČIČ priredi v šolskem letu 1993/94 tečaja slovenskega in italijanskega jezika za odrasle. Za informacije pokličite na tel. št. 567459 med 8. in 13. uro. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Dolini organizira tečaj telovadbe za odrasle v občinski telovadnici pri Domju in tečaj angleškega jezika za odrasle v prostorih dolinske osnovne šole. Morebitne informacije dobite na omenjenem didak- tičnem ravnateljstvu, tel. št. 228282 (od 10. do 13. ure) ali na št. 281388 (od 8. do 10. ure). ZVEZA SLOVENSKIH KULTUNIH DRUŠTEV v Trstu priredi izpopolnjevalni teCaj za zborovodje, ki je sicer namenjen tudi začetnikom. Letošnji teCaj bo potekal v mesecih novembra in decembra 1993. Predavanja so predvidena po naslednjem vrstnem redu: v petek, 12. novembra bo seminar z naslovom SPROŠČENA ZVOČNOST, na katerem se bo Janko Ban podrobneje ukvarjal z vokal-nostjo; v petek, 19. novembra bo predaval dirigent Zbora ljubljanske Opere Valter Lo Nigro o TEHNIČNIH OSNOVAH DIRIGIRANJA ZBORA; v petek, 26. novembra bo z istim predavateljem ZBOROVSKA DELAVNICA; v soboto, 27; novembra popoldne in v nedeljo, 28. novembra zjutraj bo Marko Ozbic analiziral primere iz MONTEVERDIJE-VIH DEL ( ob 350-letnici smrti skaldatelja); v soboto, 4. decembra popoldne in v nedeljo, 5. decembra zjutraj se bo teCaj zaključil z ZBOROVSKO DELAVNICO dirigenta Zbora RTV Slovenija Matjaža Sceka. Na teCaj se lahko prijavite do vključno petka, 5. novembra, vsak dan od ponedeljka do petka, od 8.30 do 13. ure in od 15. do 17.30 na ZSKD , ul. sv. Frančiška 20/2. nadstropje, tel. št. 635626. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje v petek, 29. t. m., ob 20. mi v prostorih KD RdeCa zvezda v Saležu sejo GLAVNEGA ODBORA. Dnevni red: programske smernice ZSKD, predstavitev kandidatne liste za deželni odbor, volitve in razno SLOVENSKA SKUPNOST obvešCa, da je mogoče podpisati kandidatne liste za vzhodno in zahodnokraški rajonski svet vsak dan na občinskih izpostavah na Opčinah in na Proseku. M_____________IZLETI 50-LETNIKI DOLINSKE OBČINE obveščajo, da bo odhod avtobusov jutri , 24. t.m., ob 8.15 izpred dolinske telovadnice. KLUB PRIJATELJSTVA in VINCENCIJEV A KONFERENCA V TRSTU vabita na izlet v Palmanovo 10. novembra t.l. na ogled razstave Palmanova - trdnjava Evrope. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 -Trst. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL NABREŽINA vabi na družabni enodnevni izlet, ki bo v nedeljo, 7. novembra v Trepalade. Prijave na sedežu upokojencev SPI, Trg sv. Roka 103 v Nabrežini, tel. št. 200036 ali pri gospe Idi Bortolotti, tel. št. 200007. H ŽOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE V TRST obvešCa, da bo posloval od 25. t. m. s sledečim urnikom: ponedeljek od 17.30 do 18.30, torek od 11.30 do 13. ure, sreda od 15.30 do 17.30 ter Četrtek, od 9.30 do 11. ure. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst vabi učiteljice in učitelje, ki so se prijavili k natečaju za vstop v stalež, na pripravljalni teCaj. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 25. t. m., ob 17. mi v razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, ul. Ricreatorio 2. Predaval bo bivši ravnatelj Jožko Baša na temo Oris zgodovine našega šolstva s posebnim poudarkom na pooblaščene odloke. V sredo, 27. t. m., od 16.30 do 18.30 vedno v HPO predavnaje Pavla Strajna Poti otrokovega razumevanja družbenih pojavov v okviru šolskega pouka. V Četrtek, 28. t. m., od 16.30 do 18.30 v HPO predavanje Mire Brajnik Novi uCni načrti. Prijave in vpisovanje pol ure pred pričetkom predavaja. Cena tečaja 20.000 lir za elane SSS, 30.000 lir za nečlane. MALI OGLASI OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO ima odprto Milic Mario, Zgonik 71. OSMICO ima Srečko Štolfa, SaleZ št. 46. OSMICO je odprl Žbogar v Samatorci št 47. PRODAM vseljivo hišo z vrtom in gospodarskim poslopjem 2 km iz Nabrežine (Praprot). Cena po dogovoru. Tel. št. 0038661 1252109. PRODAM VW Polo Fox, letnik ’83, 60.000 km. Tel. št. 201172 v večernih urah. UGODNO PRODAM avto R5, letnik 1984, 83.000 prevoženih km. Tel. št. (0481) 882242. PRODAM GUME z obroči v dobrem stanju. Tel. št. (0481) 78188 v večernih urah. NESPEČNOST, bolečine v hrbtu, slaba cirkulacija, artroza, revmatizem itd.... Lahko vam pomagamo. Za podrobnejše informacije tel. 228779 od 13.30 do 14.30 ali od 18.30 do 19.30. RIBOGOJNICA AGROIT-TICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. št. 990007 SOCIALNA DELAVKA, poštene narave, nudi nego, pomoC in družbo ostareli ali bolani osebi. Urnik in cena po dogovoru. Tel. št. 828251. 22-LETNO DEKLE z višješolsko izobrazbo išCe delo kot varuška. Tel. na št. 220540. ISCEM gospo za varstvo otrok. Tel. ob večernih urah na št. 631989. ISCEM kakršnokoli delo, pranje, likanje, CišCenje ter varstvo otrok v Trstu ali okolici. Tel. št. 0038667 31270. PODJETJE išCe Čistilko za približno 20 ur tedensko. Urnik po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maja 1, pod šifro “Zanesljivost". GLASBENA SOLA ric-manjske godbe nujno išCe klavir. Tel. št. 380749 ob urah obedov. DOBRO vzgojen mucek rdeCe barve, star dva meseca je na razpolago ljubitelju. Tel. 412680. PRISPEVKI V počastitev spomina oCe-ta Ernesta Subana, ob 2. obletnici smrti, darujeta Neva in Marjan 30.000 lir za KD I. Grbec - Skedenj. Ob 1. obletnici smrti drage mame Marte Malalan-Ce-zar daruje hčerka Laura z družino 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na vse MarkCe-ve pokojne daruje Marija z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Karla Štoko, ob 15. obletnici smrti, daruje Marija z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Cilke Pernarčič daruje Ljudmila Jogan 10.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Erminijo Do-glia daruje Dino Papo 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na ljubljenega Iztoka Grgiča daruje družina sobno kolo (ciclette) alko-loškemu oddelku tržaške bolnišnice. V spomin na Lojzino mamo Andreino Malalan darujejo družine Armani, Birsa, Civardi, GombaC 60.000 lir za OZE pri NSK. V spomin na Pijino mamo gospo Hmeljak darujeta Erika in Iztok 50.000 lir za OZE pri NSK. V spomin na Cilko Trampuž daruje družina Callin 50.000 lir za cerkev v Mavhinjah. Namesto cvetja na grob Angele Pahor vd. Furlan darujeta Marija in Vido Šušteršič 50.000 lir za SKD Ce-rovlje-Mavhinje. Ob sprejemu izkaznic VZ-PI-ANPI darujejo Maurizio Filippi 40.000 lir, Mario Ci-rielli 10.000 lir, Karel KrišCak 20.000 lir, Valentino Peric 10.000 lir, Dušan Križman 15.000 lir, Dario Stoka 10.000 lir, Milko Starc 10.000 lir, Gino Verginella 10.000 lir, Livio Albi 10.000 lir, Boris Danev 5.000 lir, Raimund Prašelj 10.000 lir, Andrej Udovič 10.000 lir, Aldo Colja 10.000 lir, Mario Shurer 5.000 lir, Andrej Starc 10.000 lir in Rado Mennucci 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Aldota Rabule daruje družina Unussich 100.000 lir za SK Brdina. Namesto cvetja na grob Marije Daneu vd. Verni (Vremec) darujeta družini Sosič in Lakovič 100.000 lir za košarkarsko sekcijo SD Polet. Ob boleči izgubi Zdravkota Kureta izreka iskreno sožalje ženi Milki, hčerki Nevi in družini Stranka komunistične prenove Sekcija Dolina MPZ Rdeča zvezda izreka iskreno sožalje svojemu članu Zvezdanu in družini ob nenadni izgubi mame. NOVICE TRŽIŠČE /RAZMIŠLJANJE O TR2N1H ANOMALIJAH GORICA KULTURA / PREDSTAVNI SO GA VČERAJ Seja odbora Svetovnega slovenskega kongresa Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa se ponovno sestane v torek, 26. oktobra ob 19. uri na sedežu SKGZ v Gorici, v ulici Malta. Obravnaval bo položaj Slovencev v novi situaciji, ki jo na eni strani pogojuje večinski volilni sistem v Italiji, na drugi strani pa zapleti v zvezi z vojno na Balkanu, ki se to pot tičejo Istre oziroma neposredno tudi Republike Slovenije. Osrednja pozornost bo seveda namenjena slovenski manjšini v Italiji, kjer stežka prihaja do dogovorov o skupnem volilnem nastopanju, kar utegne imeti po izkušnjah z junijskimi volitvami zelo neugodne posledice za vso manjšino. Odbor Svetovnega kongresa se že dlje Časa zavzema za tesnejše oblike skupnega slovenskega nastopanja. Poleg vsega tega pa bo odbor SSK pričel tudi s pripravami na občni zbor, ki naj bi ga na vsak način izvedb pred drugim svetovnim kongresnim zasedanjem 5. in 6. aprila 1994 v Celju. Profesor Jože Pirjevec gost Kulturnega doma Kulturni dom, ki je pred kratkim imel v gosteh Cirila Ribičiča, nadaljuje s ciklusom SreCanj z avtorji. Tako bo v petek novi gost profesor Jože Pirjevec V konferenčni dvorani Pokrajinskega muzeja na gradu bodo namreč 29. t.m. predstaviti knjigo Dan sv. Vida /II giomo di San Vito. Knjiga, ki je izšla pred kratkim in ki osvetljuje novejšo jugoslovansko zgodovino, je naletela na dober odziv italijanskih bralcev. Avtorja in njegovo delo bo predstavil prof. Darko Bratina. Pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzela Goriška pokrajinska uprava. Knjigo in avtorja so pred kratkim predstaviti v italijanskem parlamentu. Jutri pohod Stragorizia Društvo Gruppo marciatori Gorizia prireja jutri, 24. t.m. tradicionalni pohod Stragorizia. Množična športna in rekreacijska prireditev se bo odvijala na treh, različno dolgih progah. Start in cilj bosta pred telovadnico v dolini Koma, v ulici Brass. Prireditev, ki bo ob vsakem vremenu, se bo odvijala pod pokroviteljstvom združenja FIASP. Mestno podjetje: večjih težav zaradi stavke v torek ne bo Mestno podjetje obvešča, v zvezi z napovedano stavko 28. t.m., da niso predvidene prekinitve dobave električne energije, plina in vode ter raznih storitev. Avtobusni promet se bo odvijal redno, do 21. ure. V uradih za stike z javnostjo, bi utegnilo biti nekaj težav, stalna služba za sprejemanje sporočil o okvarah in drugih težavah na omrežju, bo delovala ob upoštevanju prazničnega umika. Kvalitetno briško grozdje zastonj Ogorčenje in tarnanje nista dovolj ! Vlado Klemše Zbornik o stanju knjižničarstva in knjižnic na Goriškem Trgatev 1993 je za nami. Kakovost bo dobra, za rdeče sorte celo odlična, pridelek je količinsko kljub suši in ob trgatvi obilnemu dežju na zadovoljivi ravni.Kar se na žalost ne izide, je raCuni-ca. Veliko vinogradnikov na Goriškem (in ne samo na Goriškem) je letos garalo zastonj ali skoraj zastonj. Taka ugotovitev velja zlasti za vinogradnike, ki grozdje oddajajo. Z izkupičkom od prodaje grozdja bodo, Ce bodo, v glavnem krili stroške pridelovanja. In to zaradi sramotno nizkih odkupnih cen, ki so se izoblikovale z izgovorom na naraščajočo gospodarskoi krizo, padec prodaje in večanje zalog vina . Kriza na vinskem tržišču je res prisotna, vendar ne v tolikšni meri, kakor se je in se skuša prikazati, kar žal močno diši po špekulaciji. Tako smo zapisali že ob trgatvi. Iz uradnih krogov je bilo vse do nedavna slišati ocene, da kakovostna vina briškega okoliša prav zaradi svoje kakovosti in tudi razmeroma omejene količine uspešno kljubujejo krizi. Kako torej upravičiti tistih petsto ali šesto lir, ki jih bo briški vinogradnik dobil za kilogram kakovostnega grozdja? Za "nesrečo”, ki spravlja v obup vinogradnike, so najbrž spet krive "tržne” razmere, deloma pa so sokrivi tudi vinogradniki sami. V obdobju debelih krav so cene zelo skokovito, lahko mirne duše zapišemo, pretirano naraščale, pozabljalo se je, da je kmetijstvo in posebej vinogradništvo dejavnost, ki je še kako odvisna od tržnih razmer in ki se lahko razvija in uspeva v daljšem Časovnem razdobju. Z drugo besedo, gre za dejavnost, ki je ni mogoCe spremeniti v naglici. Prav zato vinogradništvo potrebuje zanesljivo tržišče in kolikor toliko normalne, ustaljene pogoje. Posamezni proizvajalec je glede "divjega” tržišča nemočen in nepomemben, paC pa imajo lahko zelo pozitivno vlogo (in primeri tudi na Goriškem potrjujejo to) razne oblike združevanja. Grenak in drag ( v materialnem smislu) poraz, ki so ga letos doživeli vinogradniki, bi moral spodbuditi razmišljanje prav v tej smeri, sicer bomo prihodnje leto spet priča podobnemu ali še hujšemu dogajanju katerega posledic si ni težko zamisliti. In tu vprašanje brez dvoma presega ozke meje odnosov na tržišču in sega v sfero politike oziroma uravnavanja gospodarskega in družbenega razvoja. Včasih smo (deloma) sokrivi tudi novinarji, saj zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, problematiki ne namenjamo potrebne pozornosti. Izkoriščanje tržnih razmer v škodo šibkejših pa ni značilno samo za naše kraje in za letošnjo trgatev, kar ustvarja nevarne napetosti v družbi. Zdi se, da zavest o potrebi o korektnejših odnosih le narašča in da prihasja do precejšnjih premikov. Tako je beneški dnevnik II Gazzettino dne 11. oktobra letos na prvi strani (izpod peresa Ulderica Bernardija) opozoril na "izkoriščanje” trgovcev v Venetu, ki so grozdje letos kupovali po 250 lir, steklenico merlota pa je treba v vsaki gostilni plačati okrog 15 tisoč lir. Za eno steklenico se v trgovini iztrži tolikor, kakor za petdeset ali šestdeset kilogramov grozdja! Avtor v članku z naslovom Škandal z merlotom - številni aspekti zločinske dejavnosti - ugotavlja, kako kratkovidno in škodljivo je lahko tako ravnanje. I. Komel nastopil na Občini glede šol Kdaj ureditev? Ravnatelj Kulturnega doma in občinski svetovalec DSL Igor Komel se je te dni sreCal s prefek-turnim komisarjem na Občini Lorenzom de Luc-co di Pietralata. Seznanil ga je z željami in pričakovanji slovenske narodnostne skupnosti glede reševanja različnih vprašanj, zlasti s področja šolstva in kulture. Komel je vladnemu predstavniku prenesel zahtevo po Čimprejšnjem dokončanju šolskega centra v Puccinijevi ulici in zahtevo po odstranitvi žaljivih napisov, ki so na zidovih že od pomladi letos. Govor je bil tudi o predstavitvi (v občinskih prostorih) odbojkarske ekipe Valprapor - Imsa -Kmečka banka, ki bo letos prvič nastopala v vsedržavni moški B 2 ligi. Komel je prefekturnega komisarja seznanil tudi s potekom del za prenovitev in prilagoditev Kulturnega doma predpisom o varnosti. Prizadevanja upraviteljev za ponovno odprtje žal doslej niso zmeraj obrodila hitrega odziva. Nerodnost je v tem, da ni zadosti denarja in da dotacije iz javnih skladov prihajajo zelo počasi. Igor Komel pa je komisarja seznanil tudi s problematiko morebitnih poplav in druge škode zaradi vremenskih neprilik. V prostorih Pokrajinskega muzeja so predstavili zbornik posegov z lanskega simpozija o knjižničarstvu na Goriškem. Zbornik Leggere in provincia govori o stanju knjižnic, knjižničarstva in novih metodah, ki jih informatika uvaja v knjižnice. Posvet na to temo sta lani pripravila goriška pokrajinska uprava in Večnamenski javni kulturni center iz Ronk, v okviru katerega deluje tudi najsodobneje računalniško opremljena knjižnica v goriški pokrajini. Včerajšnjo predstavitev je uvedel vršilec dolžnosti direktorja Pokrajinskega muzeja Giuseppe Esposi- to, nakar je direktor javnega večnamenskega centra iz Ronk Tiziano Pizzamiglio povedal nekaj besed o nastanku zbornika in o smotrnosti takih srečanj. Silvana Corbatto je govorila o poteku priprav za posvet in o delu knjižnic, nakar je spregovoril direktor univerzitetnih knjižnic v Gorici Bruno De Biasi. Govoril je o dokumentacijskih centrih in o knjižnicah, ki delujejo v okviru Evropske gospodarske skupnosti in podčrtal njihov pomen. V vestnem knjižničarskem slogu je opisal poslovanje teh knjižnic in povedal, kako se bo potrebno v bodoče povezovati z nji- mi. Ze zdaj obstajajo različne možnosti povezovanja in informiranja, vendar bodo morale knjižnice v prihodnje veliko veC naporov vlagati v ustrezno informiranje uporabnikov. Med njegovim predavanjem je prišlo do nerodnosti, ki jo je z dokajšnjo nejevoljo sprejefa večina udeležencev. Deželna odbornica za kulturo Alessan-dra Guerra, je predavatelja prekinila samo zato, da bi povedala, kako bo nova uprava (Severna Liga) sedaj drugače skrbela za kulturo.... Na sliki - foto Studio Reportage - udeleženci na včerajšnji predstavitvi zbornika. GORICA / PROPADEL NAČRT ZA SUPERCESTO TRŽIČ GORICA / DANES ODPRTJE Eg ČRPALKE PRISPEVKI LI LEKARNE Dežela prerazporedila denar za obvoznico Za druge posege v okviru Osima Deželni odbor je na Četrtkovi seji dokončno preklical denarna sredstva (10, 5 milijarde lir) namenjena gradnji takoi-menovane zahodne obvoznice. Denar so preusmerili v skupni sklad za financiranje raznih pobud na področju prometne infrastrukture, predvidene v okviru Osimskega dogovora. Predvidoma naj bi denar porabiti za gradnjo cestnih priključkov, prometnega vozlišča pri loC-niškem mostu, za ureditev dostopa v mesto na Tržaški cesti. Sklep deželne vlade je bil pravzaprav pričakovan, z ozirom da v predvidenem roku ni bil predstavljen načrt obvoznice. Na Deželi pa so zelo verjetno upoštevali tudi utemeljene (in glasne) pomisleke glede smotrnosti in javne koristi gradnje takega objekta. O gradnji zahodne obvoznice, ki naj bi pove- zovala loCniški most z industrijsko cono, so v Gorici razpravljali kakih deset let. V končni fazi se je ob tem vprašanju razbila koalicija na občini, prišlo je do razkola v vrstah krščanske demokracije, ustvarila se je takoimenovana tranzver-zalna skupina. In kar je najbolj pomembno, prišlo je do pomembnega zasuka, pod vplivom pritiska jav nosti, v načinu vodenja in odločanja glede posegov v prostor, glede gradnje potrebnih in manj potrebnih javnih del. Ne moremo pa se zadovoljiti že ob vesti, da je Dežela zapisala konec pod poglavje o zahodni obvoznici in preusmerila denar. Ce je gradnja obvoznice dokončno odpadla, to še ne pomeni, da ne bi mogli denarja koristno in predvsem hitro uporabiti za posodabljanje, oziroma urejenje cestnega omrežja, zlasti dostopov v mesto z dveh najpomembnejših smeri, z južne (tržaške) in jugozahodne (videmske) smeri. Imamo nadvoze in podvoze, krožno prometno vozlišče, tovornjak s prikolico ali vlačilec pa ne more "normalno” speljati s Tržaške ulice v uličo Terza Arniata. Na loCniški strani imamo nov most (zgrajen po potresu leta 1976) na goriškem zaglavju pa tako razporeditev ulic, da se bog usmili. Leta dolgo se vlečejo razprave o preureditvi prometa v mestu. Zdaj je vendarle v pripravi naCrt, ki pa še zdaleč ni to, kar so si ljudje pričakovali. Da bi vsaj ukrepali hitreje, je slišati zmeraj pogostejše ugotovitve. Očitno je pot'od besed k dejanjem zelo težavna, zapletena in predvsem dolgotrajna zadeva. Upati je le, da ne bo treba Čakati predolgo! Zaplenili ponarejen denar in listine Karabinjerji v Tržiču so v Četrtek prijeli dva domnevna razpečevalca ponarejenega denarja, obenem pa so zaplenili za približno petnajst milijonov lir ponarejeneih dolarjev in italijanske valute ter pravcato zbirko ponarejenih osebnih in drugih dokumentov. Priprli so dve osebi, ki sta zdaj na razpolago sodnim oblastem, nadaljuje pa se tudi preiskava. Denar in dokumenti so bili prikriti v avtomobilu. Ker preiskava še ni zaključena, nismo uspeli pridobiti dodatnih in toCnejših informacij. Zdi se sicer, da naj bi bili osebi, ki sta v priporu vpleteni v razpečevanje ponarejenega denarja v številnih krajih severovzhodne Italije, osrednja pozornost preiskovalcev pa je zdaj usmerjena v izsleditev tiskarne, kjer se tiska ponarejeni denar. Avtomobilski sejem Motorexporacing Na razstavišču ob loč-niškem mostu bodo danes ob 11. uri odprli predzadnjo od letošnjih sejemskih prireditev. Odprli bodo trinajsti avtomobilski sejem Motor Expo Racing. Priložnosti in Časa za obisk prireditve, kjer bodo poleg najnovejših modelov skoraj vseh pomembnih avtomobilskih hiš Častno zastopana tudi muzejska vozila, bo kar dovolj, saj se bo sejem zaključil 1. novembra. Trak bo prerezal in s tem simbolično odprl prireditev zmagovalec zadnjega svetovnega ral-lyja v San Remu, Franco Cunico. Cunico bo takoj zatem odgovarjal na vprašanja ljubiteljev avtomobilov in zlasti avtomobilskih dirk. Razstavo dopolnjujejo številna tekmovanja motoristov in avtomobilistov. Na sporedu bodo malodane vsak dan. Prvo tekmovanje v motok- rosu bo že danes, pol ure po otvoritvi sejma, zaključilo pa se bo v nedeljo, 24. t.m. Danes bo v okviru sejma tudi tekmovanje terenskih vozil za Prvo trofejo kazino j a Perla. Nocojšnje tekmovanje (prva vozila bodo startala ob 19. uri, prihod na cilj pa je predviden okrog 24. ure) je zadn ja od treh preizkušanje. Prvi dve sta se odvijali februarja in maja. Zanimanje razstavljal-cev za letošnji avtomobilski sejem je bilo veliko, kljub temu, da avtomobilska industrija preživlja težko obdobje. Organizatorji - družba Outline - so bili tako prisiljeni zagotoviti z začasnimi strukturami opremiti tudi zunanji (nepokriti) razstavni prostor. In še informacija o urniku: ob delavnikih od 17. do 21. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 21. ure. GORICA IP - Ul. don Bosco MONTESHELL - Ul. Trieste AGLP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Matteotti EP - Ul. Boito ESSO - Ul. 1. Maggio FINA - Ul. Cosulich KRMBM MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu SLOVRENC ERG - Trg Montesanto ROMKE MONTESHELL - na letališču POLJAN AGIP - Ul. III. Armata ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fos-salon TURJAK IP - na državni cesti H ŠOLSKE VESTI LOGLAB - Multime-dialni teCaji slovenskega jezika, Sola preživetja, Prisluhni svojemu telesu. Informacije in vpisovanja: Knjižnica Damir Feigel, Ul. della Croce 3, tel. 531733. Namesto cvetja na grob pokojne Marice Devetak daruje družina Giovanni (Fifin) Jarc in otroci 100 tisoč lir za Sklad Mitja Cuk. KINO GORICA VTITORIA 15.30 Jeans card film klub (v sod. s Kmečko banko)»La sire-netta - Sirena«. VValt Di-sney. 18.30-21.30»Ameri-ca oggi«. Rež. Robert Alt-man. Igrajo A. Mc Dowell, B. Davison, J. Lemmon. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00-22.00»Sliver«. I Sharon Stone. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI Zaprto. TRZIC COMUNALE 18.15- 21.30»America oggi«. Rež. Robert Altman. I. Jack Lemmon. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315.Trg S. France-sco 4, tel. 53012. POGREBI Danes, ob 9.30, Ave Furlan vdova Zorzin, iz splošne bolnišnice v Vileš, ob 10.15, Giuseppe Di Bon, iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 10.15, Antonia De Fabris, iz splošne bolnišnice v Škocjan ob SoCi, ob 10.30, Carmela Perco, iz bolnišnice Janeza od Boga v LoCnik, ob 12.30, Armida Mali-san, iz bolnišnice Janeza od Boga v Gonars. AMAZZ0NIA OBLAČILA IN OBUTEV za moške, ženske in otroke Trg S. Antonio, 3 - tel. 0481/536650 GORICA Trg S. Antonio, 18 - tel. 0481/820020 Ul. D’Annunzio, 4 Prodaja na drobno po grosističnih cenah NOVA DIMENZIJA AVTOMOBILA STATION WAGON 5 CILINDROV e 20 VENTILOV • PREDNJI POGON 2000 cc (143 KM ) • 2500 cc (170 KM ) KOMPAKTNE OBLIKE, VELIK V OSTALEM VOLVO Kakovost in Varnost Vljudno Vas vabimo na predstavitev novega 850 Station Wagon, danes, 23. oktobra, pri zastopstvu CRALI PIETRO ul. lila armata 180 - Gorica - tel. 0481 / 21721 - 21073 _____BALKAN / NOVE ALIANSE V BOSNI IN HERCEGOVINI_ Fikret Abdič se je pogodil z Bobanom in Karadžičem ZN obtožujejo Izeibegovičevo vojsko, da ne dovoli popravila daljnovoda Izdajalec ali izumitelj formule za mir Agrokomerčev »Babo« iz Velike Kladuše, ki je ob Energoinvestovem Židu Blumu iz Sarajeva veljal za najpodjetnejšega, morda tudi najsposobnejšega Bosanca tega stoletja, se je lotil podviga, ki ga utegne plačati z glavo in večno zavrženostjo izdajalca. Lahko pa ga tudi popelje v zgodovino kot »nesmrtnika«, ki je iznašel formulo za začetek konca vojne v Bosni. Politika je pač tudi v vojnih časih umazano in nehvaležno opravilo, za katero so poplačani samo tisti, ki jim podvig uspe. Ce mu spodleti, kar je zelo mogoče, ker so Srbi in Hrvati nepredvidljivi, bo zapisan kot človek, ki se je pogodil s hudičem, da bi ohranil svoj mali fevd v zahodni Bosni. Ce bo njegovo paktiranje z Bobanom in Karadžičem, kar pomeni s Tudmanom in Miloševičem, pripeljalo do obnovitve pogajanj v Ženevi in mirovnega sporazuma, ga bodo zaradi vojne do konca izmučeni Bosanci in Hercegovci morda celo kovali v zvezde, za kratek hip seveda, ki ga je lahko deležen politik, preden spet zatone v pozabo, kot se je Abdiču že zgodilo. Naj Fikret Abdič s svojimi vratolomnimi potezami uspe ali propade, Bosna je zaradi njegovih obiskov v Zagrebu in Beogradu po dolgem času vsaj za hip spet vzbudila malo pozornosti po svetu, kjer so jo odrinili v pozabo, Bosancem pa s tem posredno sporočili, naj se oglasijo, ko si bodo na jasnem, kaj hočejo. Hkrati so v tednih zatišja mleli stroji diplomatskih pritiskov in zahtevali kompromise, pa čeprav balkanske, ki še nikoli v zgodovini niso dolgo vzdržali. Miloševič in Tudman sta se odrekla Izetbego-viču kot sobesedniku in sebi enakemu predsedniku ene izmed nekdanjih jugoslovanskih republik, mednarodno priznanih držav, in »medse« sprejela Abdiča, ki je pragmatik in se je pripravljen prilagajati pogojem in zahtevam tako imenovane mednarodne skupnosti. Tudi ta se je, kot kaže, v imenu miru na svojem obrobju odrekla trmastemu Izetbegoviču; v prihodnje se lahko tudi Abdiču. Tone Hočevar BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO - Fikret Abdič, voditelj Avtonomne republike zahodne Bosne, koščka ozemlja okrog Velike Kladuše, je v petek v Beogradu obiskal srbskega predsednika Slobodana Miloševiča in z njegovo pomočjo sklenil »sporazum o trajnem miru« s poglavarjem bosanskih Srbov Radovanom Karadžičem. Sporazum govori o medsebojnem priznanju, političnem in gospodarskem sodelovanju, pa tudi o skupni komisiji, ki bo določila in začrtala meje (že v nedeljo naj bi odprli mejne prehode), o kaznovanju vojnih zločincev in možnosti beguncev, da se vrnejo na svoje domove. Po pogovorih in podpisu sporazuma je bil, sodeč po agencijskih novicah, najbolj zadovoljen Miloševič, ki je svetu dokazoval srbska prizadevanja za pogajanja in mir na Balkanu. »Pol Bosne že živi v miru, današnji sporazum pa lahko omogoči skorajšnji mir v vsej nekdanji BiH,« se je po srečanju z Abdičem pohvalil Miloševič. Kmalu po presenetljivem sporočilu iz Beograda so v Zagrebu objavili, da je Fikret Abdič že v četrtek zvečer podoben sporazum sklenil tudi z voditeljem bo-sansko-hercegovskih Hrvatov Matejem Bobanom. Zagrebški »sporazum o najtesnejših stikih« predvideva tudi vojaško sodelovanje proti skupnemu sovražniku, uradnemu predsedniku predsedstva Bosne in Hercegovine Aliju Izetbegoviču. V ta namen naj bi bih hrvaški vojaki sestavni del Abdičeve vojske v zahodni Bosni. Na pogovorih v Zagrebu in Beogradu so naostreje obsojali Izetbegoviča kot glavno oviro za mir v Bosni, zavrnili pa so tudi njegovo četrtkovo imenovanje treh novih članov formalnega predsedstva BiH. Na bojiščih v Bosni so se včeraj Hrvati in Muslimani spopadali okrog Viteza in Gornjega Vakufa, Srbi in Muslimani pa okrog Gorazda. Konvojem s človekoljubno pomočjo so oboroženi spopadi spet zaprli pot. Predstavniki Združenih narodov so obtožili Izetbego-vičevo muslimansko vojsko, da je v petek spet preprečila strokovnjakom ZN popravilo daljnovoda, po katerem bi Sarajevčani lahko dobili elektriko. Kljub dogovoru na najvišji ravni lokalni poveljniki modrim čeladam niso dovolili delati, potem pa so nanje menda celo streljali. Izetbegovič ostaja sam, Boban in Karadžič sta se pogodila z Abdičem Agrokomerc še stoji VELIKA KLADUSA - Globoko nasprotje med pristaši avtonomije in tistimi, ki so na oblasti v Sarajevu, se je skoraj v celoti zgostilo v bihaški muslimanski žep na zahodu Bosne in Hercegovine, so v petek ocenili tuji opazovalci v Veliki Kladuši, ki je sedež odcepiteljev. Ta hip ni mogoč nikakršen sporazum med silami Fi-kreta AbdiCa, ki drži pod svojo oblastjo sever te enklave, in tistimi, la so zvesti Aliju Izetbegoviču in nadzorujejo južni del, vključno z 'mestom Bihačem. Po razglasitvi avtonomije bihaške regije 27. septembra in navkljub premirju, ki so ga sklenili 8. oktobra, so Abdič in njegovi vojaki izgubili ozemlje. Peti korpus bosanske vojske pod poveljstvom heroja bihaške obrambe proti Srbom generala Ramiza Dre-koviča, zvestega Izetbegoviču, je prejšnjo soboto znova osvojil eno poglavitnih središč te enklave - Cazin. Abdič se zelo jasno zaveda, da se je umaknil od sicer oslabljenega centra oblasti, ki si jo Sarajevo prizadeva uveljaviti nad celotnim muslimanskim ozemljem BiH, zaveda pa se tudi izčrpanosti prebivalstva zaradi vojne, zato se je tudi kot direktor enega najve-Cjih bosanskih podjetij odločil, da bo s Hrvati in Srbi v Krajini stavil na vse ali nic. Ce se mu bo posrečilo vzdržati pritisk 5. korpusa bosanske vojske, iz katerega so kar tri od sedmih brigad prestopile na njegovo stran, se utegne zgoditi, da bodo druge pokrajine Bosne, na primer Tuzla na severu, začele slediti njegovemu zgledu. Ključna zamisel, ki jo zagovarja Fikret Abdič je, da bi s pomočjo gospodarstva pridobil tisto, kar je izgubil zaradi orožja. Ce bi prišlo do mirovnega sporazuma s srbsko Krajino, bi to ne pomenilo samo konca sovražnosti, ampak tudi začetek trgovanja, poudarjajo mednarodni krogi, ki so navzoči na tem ozemlju vse od zaCetka vojne aprila 1992. Noben infrastrukturni objekt velepodjetja Agrokomerc ni bil prizadet zaradi vojne med Srbi in Muslimani. Drugače rečeno, vse je pripravljeno za ponoven zagon. Kakor hitro bi prispele surovine in bencin, bi lahko zaceli delovati različni obrati te družbe. Sporazum, ki ga je Fikret Abdič sklenil s Hrvaško, dovoljuje, da v svojo enklavo uvaža vse vrste izdelkov, saj Agrokomerc zagotavlja prevoz in distribucijo, hkrati pa izkorišča prednosti proste carinske cone v hrvaškem pristanišču Reki. S Srbi v Krajini je Fikret Abdič sklenil dva sporazuma o nakupu orožja za obrambo svojega območja, prav tako pa sporazum o skupnem izkoriščanju kmetijskih bogastev, kot zatrjujejo v dobro obveščenih krogih. Pred vojno, poudarjajo, je Bihač in celoten muslimanski predel zahodne Bosne vzdrževal živahne trgovinske povezave s svojim celotnim kmetijskim zaledjem, tako srbskim kot hrvaškim. Gledano iz Velike Kladuše, je Sarajevo tako daleč, da so se zagovorniki avtonomije obrnili predvsem k tistim, ki so jim gospodarsko najbližji, ne glede na težave, ki jih imajo drugi drugod. Izjemno tvegana stava. Bruno Franceschi, AFP SOMALIJA / OBISK ZN GRUZIJA / PROTIOFENZIVA SRBIJA / PRED NAPOVEDANIMI VOLITVAMI NOVICE BulrosGali v Mogadišu MOGADIS - Generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali je prispel na obisk v Somalijo, njegov obisk pa je povzročil demonstracije v Mogadišu in Baidoi na jugu države. Pristaši generala Aidida so 2 gorečimi avtomobilskimi gumami blokirali cestno povezavo med južnim delom Mogadiša in vojaškim poveljstvom ZN, ki je v stavbi ameriškega veleposlaništva. Prihod Butrosa Galija je skalil relativni mir v Mogadišu, ki je vladal zadnjih 13 dni, odkar je general Aidid razglasil zaustavitev ognja. Napetosti med predstavniki modrih čelad Združenih narodov in pristaši generala Aidida so od lanskega junija terjale že 70 smrtnih žrtev med pripadniki modrih čelah, med somatskimi vrstami pa je padlo na stotine žrtev. Tiskovni predstavnik Združenih narodov je sporočil, da bo več kot tisoč svojih vojakov iz Somalije umaknila tudi Francija. Do oblikovanja somalske policije bo Francija ohranila manjši kontingent, preostali se bodo vrnili domov do srede decembra. O umiku iz Somalije razmišlja tudi vlada v Rimu, napovedale pa so ga tudi Belgija, Nemčija in Združene države Amerike. Ameriške sile bodo predvidoma odkorakale do konca marca prihodnjega leta, nemški vojaki bodo Somalijo zapustili aprila, Belgija pa še ni sporočila natančnejšega datuma. V Somaliji bodo tako ostale le še indijske in pakistanske mirovne sile. (AFP) Ameriški ranger odhaja iz Mogadiša (Telefoto: AP) Samtredija spet v vladnih rokah Rusko poveljstvo na Kavkazu zanika poročila o uspehih vladne vojske TBILISI - Iz gruzijske prestolnice gruzijsko obrambno in notranje ministrstvo sporočata, da so vladne enote v veliki protiofenzivi, ki se je začela v petek, ponovno osvobodile strateško pomembna mesta na zahodu države. Vojska, lojalna predsedniku Edvardu Sevar-dnadzeju, naj bi med drugim ponovno zasedla Samtredijo in upornike potisnila nazaj proti jugozahodu do mesta Ozurge-ti. Kot poročajo iz Tbilisija, je v Samtrediji slišati še občasno streljanje, vendar vladne enote povsem nadzorujejo vzhodni del mesta in center. Gruzijska vojska naj bi osvobodila še tri pomembna mesta, med njimi tudi pristanišče Poti, vendar nasprotna stran vesti še ni potrdila. Pravzaprav je vrhovno poveljstvo ruske vojske na Kavkazu poročila o vojaških uspehih gruzijske vojske zanikalo. Napredovanje upornikov, privržencev odstavljenega predsednika Gamzahurdije, proti vzhodu države je predsednika Sevamadzeja prisililo, da je na pomoč poklical Rusijo. Predstavnik ruskih enot v Gruziji pa je sporočil, da že potekajo priprave za zaščito železnice med Tbilisijem in Poti-jem. Tudi kavkaški republiki Armenija in Azerbajdžan naj bi bih pripravljeni na zahod Gruzije poslati svoje vojaške enote za varovanje transportnih poti, čeprav vladi omenjenih držav tega ne komentirata. (Reuter) Kosovski Albanci in Šešelj napovedali bojkot Radikalci zahtevajo deblokado medijev Albanci na Kosovu so svoje volitve že imeli (Foto: S. 2.) PRIŠTINA, BEOGRAD - Vodja Demokratične lige za Kosovo Ibrahim Rugova je sporočil, da bodo Albanci na Kosovu bojkotirali srbske parlamentarne volitve, napovedane za 19. december letos. »Albanci na Kosovu ne bodo sodelovali na volitvah, saj so svoje volitve že imeli,« je izjavil Rugova. Premier kosovske vlade v izgnanstvu Buj ar Bu-koshi pa je dejal, da so se Albanci prepričali, da je »nemogoče živeti pod srbsko jurisdikcijo«. Buko-shi je hkrati poslal pismo ameriškemu zveznemu sekretarju VVarrenu Chri-stopherju, v katerem poziva Združene države Amerike, naj z vsemi možnimi ukrepi preprečijo izbruh vojne na Kosovu in v Varnostnem svetu ZN predlagajo, da bi na Kosovo poslali mirovne sile. Bojkot decembrskih volitev je napovedal Vojislav Šešelj, vodja Srbske radikalne stranke, češ da nima smisla sodelovati, dokler ima srbsko televi- zijo v rokah Socialistična stranka Slobodana Miloševiča. Šešelj je poudaril, da bodo o sodelovanju Srbske radikalne stranke na volitvah dokončno odločali na sestanku izvršnega odbora stranke. B. S. in agencije PARIZ / PRED LETOŠNJIM ZASEDANJEM GENERALNE KONFERENCE UNESCA Slovenija se bo zasedanja prvič udeležila kot polnopravna članica organizacije Letošnje zasedanje generalne konference Unesca bo potekalo od 25. oktobra do 16. novembra v Parizu, kjer je sedež te razvejane in pomembne mednarodne organizacije. Za Slovenijo je zasedanje še posebnega pomena, saj bo prvič nastopila kot polnopravna članica Unesca. Delegacijo bo vodil Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo, člani pa bodo ugledni slovenski znanstveniki in kulturniki, med njimi tudi prof. Aleksandra Kornhauser, nestor udejanjanja duha te organizacije v Sloveniji. Zal je navzočnost Unesca v zavesti slovenske javnosti precej skromna, kakor pravi prof. Peter Tancig, čeprav vse pogosteje nastopa kot nekakšen kolektivni intelektualec ah vest človeštva, ki se hitro odziva na dogajanja v svetu. Na konferenci bodo obravnavah problematiko svetovne revščine, nezadržne rasti prebivalstva, uničevanja zemlje, voda in ozračja, naraščajočega nasilja, odpravljanja nepismenosti, ekološkega ozaveščanja in druga vprašanja, ki so ovira pri odpravljanju najtežjih problemov človeštva, še posebej posameznih območij. Gre za probleme organizacije, ki združuje znanje in nu- di včasih težko dostopne informacije, pospešuje uporabo »knowledge intensive technology«, kar odpira možnosti za dejavno preseganje obstoječega stanja. Naša delegacija bo na zasedanju sprožila vprašanje statusa ZRJ v tej organizaciji, opozorila na probleme, ki jih povzroča vojna v BiH, ponudila sodelovanje naših strokovnjakov pri obnovi Dubrovnika, seznanila sodelujoče s programom izobraževanja begunskih otrok za mir in predstavila specialistične programe, ki pod Unescovim okriljem potekajo v Sloveniji. Brane Ziherl Znan glavni tožilec sodišča ZN za vojne zločine NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je v četrtek brez formalnega glasovanja izbral Venezuelca Ramona Escovarja-Saloma za glavnega tožilca za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Sodišče za vojne zločine je zdaj usposobljeno za delovanje. Že prejšnji mesec je Generalna skupščina Združenih narodov izvolila enajst sodnikov omenjenega sodišča. Generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali pred tem pred Varnostni svet Združenih narodov ni uspel z dvema predlogoma: proti Indijcu Soliju Jenhan-girju Sorabbjeeu je vložil veto Pakistan, egiptovskega pravnika Cheriha Bassiounija pa je Gali nato imenoval za vodjo preiskovalne komisije za vojne zločine. (STA, DPA) Nemiri v Kašmirju terjali 16 življenj SRINAGAR - Najmanj šestnajst ljudi je umrlo, potem ko je indijska vojska začela streljati na množico, ki je demonstrirala proti vojaški zasedbi ene največjih kašmirskih mošej v Srinagarju. V petkovih spopadih med demonstranti in vojsko je bilo ranjenih tudi več kot 200 ljudi. Vojska je priprla 100 demonstrantov, med njimi tudi propaMstanskega političnega vodjo Geelanija, ki je pozival k pohodu na vojsko, ki obkoljuje srina-garsko mošejo. Prah večeru so se razmere v mestu umirile. V mošeji Hazratbal je že od prejšnjega petka zajetih 50 oboroženih muslimanskih upornikov in 150 civilistov, ki odklanjajo hrano in vodo ter zdravniško pomoč, ki so jim jo ponudile indijske oblasti. (Reuter) Burundijske stranke kličejo na pomoč BRUSELJ - Burundijske politične stranke so v petek mednarodno skupnost, predvsem pa Belgijo kot predsedujočo Evropske skupnosti in zaščitni-co države pozvale, naj pomagajo pri obnovi demokracije v tej centralnoafriški državi, potem ko so v četrtek privrženci nekdanjega diktatorja izvedli prevrati in ubili večino ministrov in predsednika Nadadayeja. Stranke so se pripravljene tudi pogajati z militantnimi prevratniki. (Reuter) Iranski predsednik v Turkmeniji ASGABAT - Predsednik turkmenskega nacionalnega sveta Allah Murat Murkadov je v petek toplo sprejel iranskega predsednika Rafsandža-nija, ki se mudi na turneji po srednjeazijskih republikah nekdanje Sovjetske zveze in Kazahstanu. Rafsandžanijeva turneja je namenjena predvsem povezavam na verskem področju, saj je večina prebivalstva srednjeazijskih držav muslimanske vere. Turkmenske oblasti tudi pričakujejo, da se bodo vezi z Teheranom še bolj utrdile, saj bodo z Iranom v kratkem podpisali sporazum o sodelovanju na področju verskega izobraževanja. Turkmenski študentje teologije bodo namreč prvi iz srednjeazijskih držav, ki bodo lahko v obiskovali verske šole v Iranu. Potekajo pa tudi pogovori o sodelovanju na drugih področjih. (Reuter) RUSKA FEDERACIJA / ZAČENJA SE NEGOTOVA PREDVOLILNA MRZLICA RUSIJA / OBISK AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA SEKRETARJA Jelcin grozi in obljublja Oznanja, da je demokrat in ukinja suverenost republik MOSKVA - Čeprav so Rusi še vedno pod vtisom nedavnih krvavih dogodkov na ulicah in v Beli hiši nekdanjega vrhovnega sovjeta, pa tudi Jelcinove razpustitve parlamenta še niso pozabili, se v Moskvi že začenja mrzlica predvolilne kampanje. Začenja jo pravzaprav predsednik Boris Jelcin z zagotavljanjem javnosti, da je velik demokrat, in hkratnim opozorilom, da »mu nihče ne more očitati, da je kdajkoli skrenil z demokratične poti ali se obnašal kot diktator«. Agencija Itar-Tass je včeraj ponatisnila članek iz Novega tednika, ki je objavil prvi intervju s predsednikom po krvavih oktobrskih dogodkih. V pogovoru je ruski voditelj poudaril, da bo v času predvolilne kampanje »osebno jamčil« za spoštovanje svobode govora in tiska ter dodal, da nikoli ni bil in tudi ne bo diktator. Tako je odgovoril na širjenje govoric med zaskrbljeno javnostjo, ki se zaradi Jelcinovih avtoritarnih potez boji, da oblikovanje novega parlamenta ne bo potekalo pošteno in demokratično. Kritiki Jelcinove oblasti opozarjajo na prepoved nekaterih opozicijskih organiza- cij in obtožujejo vladno administracijo, da dosledno nadzira državne medije. »Ne meni ne državi ni potreben 'žepni’ parlament,« zatrjuje predsednik. »Moramo pa onemogočiti tiste skrajneže, ki so se umazali s krvjo.« Jelcin z odlokom prepoveduje delovanje šestim nacionalističnim in levičarskim organizacijam, vodilne komunistične partije pa ne omenja. Vlada menda v času, ko je država brez zakonodajnega telesa, ne bo sprejemala nobenih »revolucionarnih odločitev«. Izdan bo tudi poseben dekret, ki bo vsem strankam, sodelujočim v dirki za parlamentarne sedeže, zagotovil enakopravne možnosti in dostop do sredstev javnega obveščanja. Jelcinove predvolilne obljube o demokraciji in svobodi tiska je nekoliko zasenčilo sporočilo vodje njegovega kabineta Pilatova, da je začel predsednik drugače kot doslej razmišljati o odnosih v celotni Ruski federaciji in da je sklenil iz načrta nove ustave črtati tiste odstavke, ki govorijo o suverenosti republik. Pilatov pravi, da bi imela suverenost (etničnih) republik lahko »nepredvidljive posle- Volilni upravičenci Vsakdo, ki je dopolnil 18 let. Skupaj približno 107 milijonov Kandidati Vsak državljan, ki je star več kot 21 let, je lahko izbran za štiri leta v federalni svet ali v dumo. Stranke Močna opozicija je prepovedana. Jelcinove sile imajo v rokah močno pozicijo, imenovano Ruska izbira. Drugi reformisti in centristi se zdaj organizirajo. Vsaka stranka, ki hoče sodelovati na volitvah, mora zbrati skupno 100 tisoč podpisov volilcev iz najmanj sedmih okrožij. Mediji Jelcinovi zagovorniki imajo to prednost, da prek televizije in radia, ki sta v rokah države, pokrivata celotno območje, vendar Jelcin obljublja, da bo drugim omogočil enak čas za propagando. Tri tedne pred volitvami naj bi radio in televizija dnevno namenjala dve uri za predstavitev kandidatov in strank. Ankete Zadnjih deset dni volilne kampanje je prepovedano objavljati rezultate anket. Federalni svet Zgornji dom, ki je podoben ameriškemu senatu. V njem bo 176 članov, po dva iz vsake od 88 republik in območij. Duma Podobna je ameriškemu predstavniškemu domu. Polovica od 450 članov je izbranih iz zemljepisnih okrožij, polovica po proporcionalnem volilnem sistemu. Število sedežev si bodo stranke pridobile glede na odstotek glasov na volitvah. Stranka, ki si želi zagotoviti sedež v dumi, mora dobiti vsaj pet odstotkov od celotne kvote glasov. Financiranje Prispevki so omejeni, prilagajajo se inflaciji in so izraženi v večkratni minimalni mesečni plači, ki je avgusta znašala povprečno 15 dolarjev. Posamezniki lahko za kandidata prispevajo vsoto, ki skupaj ne presega 20 najnižjih plač, za stranko pa 30 plač. Razne ustanove lahko prispevajo za kandidate vsoto 200 plač in 20.000 plač za stranko. dice« in da bi Ruska federacija podobno kot nekdanja Sovjet- ska zveza razpadla ali pa postala negotova zveza slabotnih in med seboj sovražnih državic. (Agencije) Jedrska razorožitev glavna tema srečanja Christopher bo turnejo nadaljeval z obiskom Ukrajine MOSKVA - Ameriški državni sekretar Warren Christopher se je v petek sestal z ruskim zunanjim ministrom Andrejem Kozirevim, s katerim sta razpravljala o Clintonovem obisku v Moskvi ter o zmanjšanju obsega jedrskega orožja. Razorožitev bo tudi tema Christopherje-vih razgovorov v Kijevu. Ukrajina je sicer pristala na uničenje 1800 jedrskih glav, vendar je predsednik Leonid Kravčuk zaradi nedavnih dogodkov v Moskvi predlagal, da bi Ukrajina zaenkrat ohranila 46 modernih raket. VVarren Christopher se je srečal tudi z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom in mu predal osebno pismo ameriškega predsednika Clintona. Ameriški državni sekretar se je v Moskvi pogovarjal tudi z premieram Viktorjem Cernomirdinom, pogovore sta osredotočila na trgovino, ameriško pomoč in bližajoče se volitve. Na tiskovni konferenci je Christopher dejal, da ga je ruski premier pobaral, kdaj bodo Združene države opustile pravni jezik, ki Rusijo še vedno obravnava kot komunistično državo. Cemo-mirdin pa je novinarjem povedal, da “Rusija ne bo nastopala kot berač, temveč kot partner". Christopher bo na svoji turneji obiskal še Kazahstan, Ukrajino in Belorusijo, ki jih bo skušal prepričati v jedrsko razorožitev. Obiskal bo tudi Latvijo. (AFP, Reuter) k j JM- LJ Andrej Kozirev, Viktor Cernomirdin in VVarren Christopher v Moskvi (Telefoto: AR) Ameriški predsednik Clinton januarja na obisku v Moskvi WASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je na tiskovni konferenci potrdil, da namerava januarja prihodnje leto obiskati Moskvo. Mesec dni pred ameri-ško-ruskim vrhom bo v rusko prestolnico odpotoval ameriški podpredsednik Al Gore. Bela hiša še ni potrdila točnega datuma obiska, viri pa navajajo, da bo verjetno takoj po bruseljskem vrhu Nata 10. in 11. januarja prihodnje leto. Ameriški predsednik je novinarjem izjavil, da namerava v Moskvi ostati približno teden dni. Boris Jelcin in Bill Clinton sta se aprila letos sestala v kanadskem Vancouvru ter na kratko julija v Tokiju, takoj po zaključku srečanja sedmih gospodarsko najpomembnejših držav sveta. Obisk ameriškega podpredsednika od 15. do 17. decembra načrtujejo kot del rusko-ameriSke komisije za tehnološki in gospodarski razvoj, ki ji predseduje. V Moskvo pa se odpravlja tudi francoski premier Edouard Balladur, ki je svoj obisk napovedal zal. in 2. november. Pogovarjal se bo z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom in ministrskim predsednikom Viktorjem Cernomirdinom. (AFP, Reuter) MODRI T RA M V A J ■■■■ Jesen in vonj po gnilem listju. Vlaga v čevljih in dušah. V kinematografih dinozavri, na ulici moja prijatelja s praznimi žepi. Rem, ki si je čez poletje nabral z izdajo nove pesniške zbirke več sto nemških mark, je čez noč bankrotiral. »Valentičeva vlada mi je zarila nož v moje hrvatstvo. Nekaj dni sem hodil bahato po stanovanju in se hvalil pred ženo in taščo, koliko sem pridobil, ko sem nakupoval marke na črno, potem pa je marka uradno poskočila na 4444 hrde. Tašča pa je kupila Vjesnik, prišla domov rdeča kot zagorski puran, ga odprla in mi pokazala novo številko: 4000 hr-dov za marko! Bentil sem kot Ke-rempuh, ko so mu ukradli harmoniko, tašča pa je stisnila zobe in zasikala, da sem najbolj priljubljena dalmatinska žival, vendar s to razliko, da ima osel štiri noge, jaz pa samo dve. Pameti ni niti omenila niti primerjala!« »Se spominjaš, da sem te že na začetku jeseni svaril, da ne varčuj, marveč kupuj, ozimnico,« ga je pomilovalno pogledoval Rom. »Vsi smo siromaki. Iz Slovenije sem prinesel marke in tolarje, vendar jih ne morem menjati!« Rom in Rem sta me presenečeno pogledala. »V hrvaških bankah ni dinarjev!« »Torej jih več ne tiskajo!« »Kaj vidva vesta. Numizmatiki so postali nori na hrvaške dinarje. Ker bodo vsak čas iz mode. Ker jih bodo vsak čas zamenjale kosmate kune.« »Larifari! Vrednost našega življenja se ne meri z denarjem ali s plačami, marveč je v izmišljanju vrednosti. Samo ozrita se okrog sebe: pred vsem svetom živimo kot razgaljena devica, kot odprta knjiga, kot Biblija...« »Rem ima prav: med nami je čedalje več svetopisemskih oseb. Poleg Boga se je pojavil tudi Moj- Demonski pogled na zagrebške tramvaje Branko Somen »Rom ima prav: v prejšnjem političnem sistemu smo vsi preveč »jurišali na nebo«, sklatili smo z njega svetnike in zdaj - po vseh teh svetlobnih letih - so začeli padati med nas kot zrele politične hruške. Viljamovke.« »Točno, sem se skušal oprijeti njunih svetopisemskih tez, čeprav bi me zanimalo, kam je na Foto: Romeo Ibriševič primer padel David in kam Golijat. Ce sta sploh padla na Balkan.« »Ne bodi tak farizej,« sta planila prijatelja nadme. »Tebe že ves mesec ni v Zagrebu, zato ne veš, kako živiva, kakšni so najini problemi. Beri Verkoviča, beri Gotovca!« »Kaj je rekel Zvonimir Berko-vič takega, da tega tudi jaz ne bi vedel?!« Citiral je teologa Tomislava Sagija Buniča. Ta je zapisal, da je na svetu od vseh demonov najbolj nevaren demon oblasti, demon, ki žene človeka v uživanje, da bi zagospodaril nad drugim človekom. Ni treba posebej poudarjati, da je ta demon našel plodna tla v državnih oblasteh, predvsem v srcih oblastidr-žcev... »Lermontov je vse to že zdavnaj obdelal,« sem se branil in skušal pokazati ščepec nekoč vi-sljenega rusofilskega znanja.Vlado Gotovac pa je zapisal, kako se izmišljajo življenjepisi, dogodki in zmagoslavja. Ponarejajo se zgodovina, finančni računi in državni dokumenti... »A se nismo tudi mi o tem pogovarjali? V tramvaju, po bistrojih, v kavami?!« »Pogovarjali, pogovarjali že, je zrasel Rem, toda o tem nismo pisali!« »Ker si ti zbiral dinarčke in jih spreminjal v devize!« »Ker si ti hodil po ozimnico v Slavonijo, beži, beži...« »Ti pa si odšel v Prekmurje, kjer so ti na uho igrali halgato in ti za to tvoje poslušanje celo plačali!« »Bodita trezna in mi lepo menjajta marke ali tolarje, pa bom dal za pijačo!« Denarja nismo mogli menjati. Rom in Rem sta razočarana zbrala ves svoj drobiž in skrite rezerve, kar je bilo dovolj za šest banskih piv in odsanjan, demonski pogled skozi kavarniško okno na modre zagrebške tramvaje. KANADA / PRED ZVEZNIMI VOLITVAMI Napoved velikih političnih sprememb Osamosvojitvene težnje regionalnih strank odžirajo glasove konservativcem premierke Campbellove Čeprav je kanadski politični sistem zveznega tipa, temelji na britanskem parlamentarnem modelu. Zvezne volitve so vsakih pet let. Vseeno pa lahko premier zahteva od generalnega guvernerja Od je primerljiv z angleško kraljico, voditeljico države), da razpusti parlament v kateremkoli trenutku znotraj svojih pooblastil. Vlado vodi stranka, ki ima tudi večino v spodnjem domu parlamenta. Njen predsednik avtomatično postane premier, ki se nastani v uradni rezidenci na Sussex Drive 24 v Ottawi. Ce na volitvah nobena stranka ne dobi absolutne večine, lahko sestavijo manjšinsko ali koalicijsko vlado. Zgornji dom (senat) sestavljajo člani, ki jih imenuje premier, kakor hitro se izprazni posamezni sedež. Imenovanje ostaja v veljavi, vse dokler senator ne dopolni 75 let, umre ali odstopi. Raziskave javnega mnenja napovedujejo spremembe v politični podobi Kanade. Ministrski predsednici Kirn Campbell se očitno ni posrečila naloga, zaradi katere je pred nekaj meseci zamenjala dolgoletnega premiera Briana Mulroneya - nepriljubljenost vladajoče Konservativne stranke, ki jo Kanadčani obtožujejo za gospodarsko krizo, je naraščala tudi med njeno vladavino. Četrta zaporedna zmaga Torijev, kot po britanskem vzoru Kanadčani imenujejo svoje konservativce, je teoretično še vedno mogoča. Predhodniku premierke Campbellove Brianu Mul-roneyu se je leta 1988 posrečil čudežni preskok z zadnjih mest raziskav javnega mnenja v premierski naslanjač. Kanadska resničnost pa bo pod vtisom poldrugega milijona ali dobrih enajst odstotkov nezaposlenega prebivalstva najverjetneje prinesla večino Liberalni stranki in zamenjavo oblasti v Torontu. Demokratični parlamentarni državi strankarske spremembe ne bi smele povzročati velikih težav. Toda če govorimo o Kana- Spodnji dom kanadskega parlamenta, ki ga bodo povsem prenovili v ponedeljek, sestavlja 295 poslancev, la so si razdelili sedeže: 154 konservativci 79liberali 43 neodemokrati 8 quebeški blok 2 neodvisna konservativca 1 reformist 8 praznih sedežev Zadnje splošne volitve so bile 21. novembra 1988. di, se spremembe v razmerjih politične moči nenadoma zapletejo. Kanadska različica zahodnega političnega sistema je namreč usodno povezana z osamosvojitvenimi težnjami nacionalnih manjšin, ki tudi na severnoameriških tleh grozijo z razstrelitvami držav. Konservativni stranki bodo odločilne glasove odvzele regionalne stranke, med njimi vsaj ena, ki odločno zagovarja odcepitev. V tradicionalno uporniški francosko govoreči provinci Quebec si je po raziskavah javnega mnenja Quebeški blok (Bloc Quebecois) zagotovil več kot polovico volilcev. Voditelj stranke Lucien Bouchard sam sebe opisuje kot naslednika pokojnega pokrajinskega premiera Reneja Levesqua, ki je v devetih letih svojega predsednikovanja postavil praktične temelje quebeške samostojnosti. Zaradi njega ima najbolj bogata kanadska provinca že zdaj tako samostojno ter zaščitniško zakonodajo in gospodarstvo, da ji je Ontario pred tedni napovedal pravo trgovinsko vojno v ameri-ško-japonskem slogu. Que-bec potrebuje za svojo samostojnost samo še dovolj odločno politično vodstvo, ki bo zahtevalo tudi pravno uresničitev dolgoletnih sanj o samostojnosti francosko govorečega dela Kanade. Lucien Bouchard, sin voznika tovornjaka s prirojeno populistično nadarjenostjo, bo očitno dobil svojo priložnost. Z obtožbami na račun zvezne gospodarske politike se mu je, kot kaže, posrečilo pritegniti tudi tiste volilce, ki se doslej niso navduševali za odcepitev Quebeca. S čedalje slabšim življenjem so nezadovoljni tudi v drugih delih Kanade, kot kaže velika priljubljenost regionalne stranke na drugem koncu Kanade. V zahodnih provincah Britanske Kolumbije bo, kot napovedujejo, konservativcem še bolj spodkopala tla Reformistična stranka. Ce bo morala Konservativna stranka v ponedeljek prepustiti oblast Liberalni, pa se bo nevarno zamajala tudi zunanja politika države, ki je doslej temeljila na gospodarskem povezovanju z ZDA. Tudi Liberalna stranka načeloma zagovarja Severnoameriški sporazum o zmanjšanju trgovinskih ovir (Nafta). Toda če bodo zmagali na volitvah, napovedujejo spreminjanje podrobnosti v sporazumu, ki Kanadska premierka Kim Campbell (Telefoto: AR) ga je Kanada uradno že sprejela in čaka samo še na guvernerjev podpis. Ce bo nova kanadska vlada zavlačevala z Nafto, bodo takšno politiko zanesljvo pozdravili nasprotniki gospodarskega sporazuma iz ZDA in Nafta se utegne znajti na smetišču prav v času, ko gospodarski strokovnjaki napovedujejo konec bolečega prilagajanja gospodarstva dosedanjemu odpiranju meja med severnoameriškima sosedoma. Medtem številni manjši in staromodnej-ši poslovneži zaradi ameri- ške konkurence zapirajo vrata svojih tovarn, so se prav zaradi nje okrepili tisti, ki uporabljajo in razvijajo sodobno tehnologijo. Takšna industrija obljublja svetlejšo prihodnost, žal pa ne tudi veliko delovnih mest, ki bi jih Kanadčani potrebovali že včeraj, da bi se na bližnjih zveznih volitvah odločili za status quo, in ne za neznane spremembe temeljev svojega političnega življenja, ki jih tik pred volitvami napovedujejo raziskave javnega mnenja. Barbara Kramžar Najpomembnejši podatki o Kanadi: Prestolnica: Ottavva Površina: 9, 970.610 km2, druga največja država na svetu za Rusijo. Prebivalstvo: 28, 7 milijona (po štetju 1991), ki so naseljeni predvsem ob severu meje z ZDA. Približno 715.000 Kanadčanov se ima za avtohtono prebivalstvo (Indijanci, buriti oz. Mestici). Politični sistem: ustavna monarhija in zvezna država (10 provinc in 2 ozemlji) s parlamentarno demokracijo. Sedež parlamenta je v Ottavvi. Sestavljen je iz spodnjega doma (295 izvoljenih članov) in senata (104 imenovanih članov). Volitve so navadno na vsaka štiri leta. Deset provinc od vzhoda proti zahodu: Nova Funlandija, Nova Škotska, otok princa Edvarda, Novi Brunswick, Quebec, Ontario, Manitoba, Saskatchevvan, Alberta, britanska Kolumbija. Tem provincam se pridružujeta tudi Yukon in Severozahodna ozemlja. Denar: kanadski dolar (1 CAD = 0,75 USD). Narodni simbol: javorjev list, Id je tudi na državni zastavi. Vsaka provinca oz. ozemlje ima svoj lastni grb. Uradni jeziki: angleščina (ki je materinščina 75 odstotkov prebivalstva), francoščina. Religija: katoliki in protestanti. BDP: 572,6 milijarde CAD v prvem polletju 1993. Brezposelnost: 11, 2 odstotka aktivnega prebivalstva (septembra). Letna stopnja inflacije: 1,9 odstotka (septembra). IZRAEL / IGRICA \ Joser Arafat je »nevaren zločinec« Poleg njega 180 »zločincev« Aldo Baquis / Ansa TEL AVIV - V teh dneh izraelsko otroCad in njihove starše dobesedno bombardirajo z reklamnimi spoti nove igrice. Otroke vabijo, naj kupujejo sličice in naj sestavljajo zapletene identikide 181 »nevarnih kriminalcev«. Ključi te lepljenke pa se nahajajo v konfekcijah Čokoladnih piškotov. Med »kriminalci« so ob likih Atile, Velikega inkvizitorja (španskega kardinala Tomasa de Torquemade) tudi sodobne osebnosti: vodja PLO Jaser Arafat, libijski polkovnik Muamar el Gadafi in odstavljeni ugandski diktator Idi Amin Dada. »Morate jih zajeti, ker so nekateri zagrešili grozne zločine«, piše v albumu, v katerega bo izraelska otroCad lepila sličice in besedila. »Igrico« si je izmislil nekdanji šolnik Joram Eisenberg, ki trdi, »da je izredno vzgojna in poučna, ker spodbuja fantazijo otrok, jih prisili, da se zanimajo za zgodovino, zemljepis in politiko, ne da bi se dolgočasili.« Arafata je narisal izraelski karikaturist Slo-mo Cohen, in sicer z dvema ročnima bombama namesto oči. Za Ei- senberga v tej kolekciji »zločincev« ni smel manjkati Arafat, ker je zanj kljub sporazumu med PLO in Izraelom še vedno »notoričen zločinec«. Istočasno z lovom na »zločince« so v Izraelu objavih knjigo s karikaturami izraelskih voditeljev in pohtikov, ki so jih narisali arabski karikaturisti. Tu najdemo vse kar premore arabska fantazija od pravih kalkov nekdanjih nacističnih protižidovskih karikatur do Črnega in obešenjaškega humorja. Abudabijski Al-Itihad je tako pred Časom objavil karikaturo Zida z zakrivljenim nosom in gosto kodrasto brado, kjer so kodri obešenjaški vozb za Palestince. »Tak odnos Arabcev pa se zelo hitro spreminja zaradi sporazuma med Izraelom in PLO«, je včeraj zapisal dnevnik Jediot Ahronot, ki je igrici slikic posvetil kar dve strani. »Gobavi Žid z zakrivljenim nosom izginja. Arabski tisk sedaj predstavlja Izraelca kot debelušnega skoraj simpatičnega tipa«. Vključitev Arafata med »notorične zločince« je bila torej zelo vprašljiva in sporna. JAPONSKO MORJE / SKLEP PARLAMENTA Tokio bo meril radioaktivnost Rusijo pa je baje že dosegla svoj cilj POLJSKA / PREISKAVA Pilot in zavore krivi letalske nesreče? TOKIO - Kljub opozorilom generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Hansa Blixa, naj ne nasedajo emotivnosti in naj poiščejo »politično rešitev« za ruske jedrske odplake, je japonski parlament sklenil, da bo samostojno nadzoroval stopnjo radioaktivnega sevanja v Japonskem morju. To je včeraj sporočil Satsuki Eda, šef japonske agencije za znanost in tehnologijo. Eda ni navedel podrobnosti, a v krogih japonske vlade se je izvedelo, da bodo analizirali tako morsko vodo, kot ribe in plankton, tako da bi ugotovili, do katere mere bo sedanje jedrsko onesnaženje japonskega morja vplivalo na prehrambeno verigo. Kot znano je Rusija 16. oktobra izlila v Japonsko morje 550 kilometrov od obale japonskega otoka Hokkaido 900 kubičnih metrov nizkoradioaktiv-nih odplak, v glavnem hladilne vode reaktorjev ruskih podmornic in drugih jedrskih ladij tihoo-ceanskega brodovja. V Japonsko morje je nekdanja Sovjetska zveza odlagala svoje odpadne radioaktivne vode vse od leta 1966. Po razpadu SZ je prišlo do daljšega premora, tako da je bilo oktobrsko izlitje prvo po dveh letih. Ob teh po- datkih je lahko vsakomur jasno, da je bila stopnja radioaktivne onesnaženosti Japonskega morja pred leti veCja kot je danes. Japonska pa je takrat modro molčala, ker je bila njena severna soseda vojaško in politično premočna, da bi si Tokio upal protestirati. Navsezadnje so imeli in še imajo Japonci prav glede onesnaženja morja toliko masla na glavi, da so raje molčali. Sedaj, ko je Rusija v gospodarskih in političnih težavah, so zagnali vik in krik, s tem pa so v bistvu nasedli na rusko provokativno pobudo. »Če nočete radioaktivnih odplak v Japonskem morju, nam morate finančno pomagati«, to je bil v bistvu ruski cilj, ki ga je Moskva skoraj že dosegla, v zameno pa se je odpovedala nadaljnjemu odlaganju. VARŠAVA - Pilotova napaka in okvara zavornega sistema sta 14. septembra letos najbrž povzročili nesreCo airbusa A-320 letalske družbe Lufthansa na varšavskem letališču, je v petek izjavila poljska preiskovalna komisija. Tiskovni predstavnik Lufthanse je naglasil, da je nemška letalska družba zaprepadena, saj izključuje, da bi nesreCo povzročila okvara. Tudi ne kaže, da bi šlo za pilotovo napako. Vladna komisija še ni zaključila preiskave, vendar je doslej ugotovila, da sta »nesreCo povzročila pilot in slabo delovanje zavornega sistema od tre- nutka, ko je letalo pristalo, do takrat, ko je trčilo v pregrado na robu letališča«, torej potrjuje, da poljski kontrolorji poletov oziroma stanje pristajalne steze nimajo pri tem nobene odgovornosti. Tehnično stanje zavor letala še niso preverili. Pri Lufthansi so poudarili, da izjave še niso prebrali, paC pa so slišali le tiskovna poročila o njej. Pristavili so, da so se preiskave nemške družbe osredotočile na ustreznost pristajalne steze. V nesreči sta umrla elan posadke in potnik, približno 50 oseb pa je bilo ranjenih, ko je airbus s 70 potniki zapeljal s pristajalne steze in se vnel. H ZDA / NEW YORK Podzemska železnica: strah, panika in dim NEW YORK - Ogromno strahu, nekaj panike in le Sest lažje zastrupljenih zaradi dima je obračun neobičajnega požara, ki se je pripetil v newyorSki podzemski železnici na eni od najbolj obiskanih postaj in to prav ob konici. Postaja se nahaja pod križiščem med Osmo avenijo in 42. ulico, kjer je Parih Autharithy, avtobusna postaja za izvenmest-ne proge. Ob prehodu neke kompozicije je prišlo do nenadnega viška napetosti, ki je uničil Škatlo varovalk, od tu pa se je nato razširil požar. Takoj so stopili v akcijo gasilci in policisti. Prvi so po eni mi pogasili požar, drugi pa poskrbeti za evakuacijo na stotine ljudi Kot vedno ob podobnih požarih je bilo največ zapletov zaradi dima. NOVICE Policijski kadet ob službo in obtožen zaradi nacizma BERLIN - Nekega 22-letnega policijskega kadeta so v Dresdenu (nekdanja NDR) odslovili in ga prijaviti sodišču zaradi neonacistične propagande. Po pričevanju drugih kadetov je v spalnici poslušal neonacistične pesmi in vzklikal nacistični gesli »Sieg heil« in »Heil Hitler«. Maiienina zapuščina bo odslej v Berlinu BERLIN - Iz New Yorka je v Berbn prispela vsa zapuščina pokojne filmske igralke Marlene Dietrich. Nemška kinoteka je zanjo plačala 5 milijonov dolarjev, a po izjavah njenega funkcionarja VVemerja Sudendorfa, Iti je vodil pogajanja z dediči pokojnice, se je naložba izplačala. Marlene Dietrich ni namreC v svojem dolgem življenju zavrgla skoraj ničesar, tako da njeno zapuščino sestavlja na tisoče zabojev. Vse bo simbolično izročila Berlinčanom Marlenina hči Maria Riva med slovestnostjo v Deutsches Theatru, s katero bodo poskušati popraviti lanskoletni spodrsljaj ob berlinskem pogrebu igralke. Švica: večji prirastek, manj porok in več razporek ŽENEVA - Po podatkih švicarskega zveznega statističnega urada je v začetku letošnjega leta živelo v konfederaciji 6.908.000 ljudi (65.200 veC kot lani). Leta 1992 je bilo 45.080 porok (5, 2% manj kot leto prej), razporok je bilo 14.530 (6, 6% več kot leta 1991). Mladih do 19 leta starosti je bilo 1, 6 milijona (23, 2%), starejših od 65 let pa 1.007.400. Britanska tajna služba rušila moralo Japoncev tudi s pravo pornografijo LONDON - Britanska tajna služba se je med drugo svetovno vojno poslužila vseh sredstev, da bi rušila moralo japonskih vojakov. Včeraj so v Londonu priznali, da so se poslužili celo pornografije. Med tem materialom, ki so ga iz letal trosili na japonske položaje, so bile tudi pornografske slike vojaške službe oproščenih Japoncev, ki so se »doma« zabavali v pravih orgijah z dekleti. Pod slikami je bil podpis: »Vi se borite, da bi omogočiti tem svinjam, da se zabavajo.« Pretendent za kijevski prestol KIJEV - Po skoraj tisoC letih od konca Kijevske Rusije in dinastije Rurikov, se je nekdo spomnil, da bi lahko tudi Ukrajina postala kraljevina, kljub temu da so ji nekoč vladali le knezi. Ker je pretendentov za ruski prestol po vsemu sodeč preveč, se je v Španiji živeči samozvani Aleksej Vasiljevč Romanov odločil, da bo postal ukrajinski kralj. FRANCIJA / ZAOSTRUJE SE SINDIKALNI BOJ USLUŽBENCEV DRUŽBE AIR FRANCE Sobici policije in barikade delavcev pred pariškim letališčem v Oriyju Policija s kordoni na letališki ploščadi omogočila vzlete letal tujih družb Stavkajoči so z letališko opremo postavili barikade (Telefoto AP) PARIZ - Stavka uslužbencev francoske letalske družbe Air France se je včeraj nadaljevala že peti dan in na pariškem letališču Orly je prišlo zopet do hudih nemirov. V poznih dopoldanskih mah je policija posegla že drugič in s solzilci pregnala stavkajoče uslužbence, ki so zasedb pristajalno stezo ter z barikadami zaprti avtocesto, ki vodi k letališču. Policija je zjutraj priprla kakih deset demonstrantov, kar je še zaostrilo odnose, ker so stavkajoči zahtevali takojšnjo izpustitev svojih tovarišev. Sele ob 13. uri so se po ponovnem posegu policije stavkajoči umaknili z dostopne ceste in se umaknili na letališko ploščad. Letalski promet je bil tako še vedno delno ohromljen, vendar so oblasti lahko zajamčile dostop do letališke zgradbe, policijski kordoni na letališki ploščadi pa so omogočilim polete tujih letalskih družb, seveda z velikimi zamudami. Letala Air France včeraj niso letela. Stanje se zaostruje tudi na sindikalnem področju. Kljub pozivom ministrskega predsednika Balladurja se namreč pogajanja med letalsko družbo in sindikati še niso začela, kar je razburilo tudi oba »uradna« sindikata, CGT in CFDT, ki se opirata na komunistično in sodialistiCno stranko; oba grozita, da se bosta pridružila stavkovnemu gibanju avtonomnega sindikata uslužbencev letalske družbe FO; to pa bi pomenilo radikalizacijo socialnega konflikta v državi. KANADA / KLJUB STRUPENEMU MRAZU V ponedeljek tudi eskimi na volišča Anthonv Boadle / Reuter YELLOWKNIFE - S pomočjo faksov, letal in motornih sani se bodo prihodnji teden udeležili političnih volitev prebivalci kanadskega polarnega področja, zaledenelega tundrastega ozemlja in ledenih otokov nad Severnim tečajnikom. Kljub strupenomrzle-mu podnebju, pričakujejo, da ho večina 34.000 upravičencev, pretežno eskimskega, ali kot sami pravijo, inuitskega porekla, v ponedeljek šla na volišča, da bi izvolila dva predstavnika za območje, ki je večje od Indije in dvakrat tako veliko kot ozemlje Evropske skupnosti. Inuiti so tu živeli celih 4.000 let pred prihodom Evropejcev, vendar jim je Kanada priznala volilno pravico šele leta 1961. Inuitski zastopnik John Amagoalik je izjavil, da je njegovo ljudstvo vedno kazalo večje zanimanje za kanadsko politiko od drugih domorodskih skupin. Podčrtal je, da se eskimski volilci peljejo na volišča v majhne in oddaljene zaselke tudi z motornimi sanmi. Lani je kanadska vlada pristala na cepitev Sever-nozahodnega teritorija in na nastanek nove pokrajine s površino 2 milijonov kvadratnih kilometrov, eno petino Kanade, ki je za Rusijo naj večja država na svetu. Novi pokrajini bo ime Nunavut (eskimsko za »Naša dežela«), segala bo od Hudsonovega zaliva do Severnega teCaja, nastala pa bo aprila 1999. V Nunavutu bo živelo okorg 20.000 Inui-tov. Zvezne oblasti, ki želijo glasove Inuitov, čaka težka naloga, saj je volilna kampanja zelo draga, ker se poslužujejo večinoma letal. Za Terryja Posterja, ki vodi volilno kampanjo liberalne stranke, je kampanja ob Severnem tečajniku prava mora, saj je popolnoma odvisna od vremena. Kandidati se skušajo peljati v vsako naselje, pa čeprav živi v njem le ducat oseb. Liberalna kandidatka Ethel Blondin-Andrevv je pred nedavnim priletela v enega teh oddaljenih za- selkov ravno med pogrebom in se je morala tako rekoč praznih rok vrniti v Yellowknife, glavno mesto teritorija. Volilni uradi se za zbiranje končnih podatkov poslužujejo faksov, saj je megleno vreme jeseni zelo pogosto, tako da letala Cesto ne morejo pristati v zelo oddaljenih zaselkih. Pripetilo se je celo, da je neka letalska družba slabo prebrala nalepko na volilni skrinjici in slednjo poslala v Toloyoak namesto v Tuktoyaktuk (1.600 kilometrov stran). Volilni urad je manjkajočo skrinjico iskal cela dva dni. SPET SKUPAJ? Sen Charlesa in Camille o odrešilni poroki Daniela Romiti /Ansa LONDON - Videti je, da je ljubezen močnejša od vsega: Charles in Camilla sta spet skupaj, bolj zaljubljena kot kdajkoli prej, mogoče pa se bosta celo poročila. Ko so januarja lani vsi svetovni časopisi pisali o drznem pogovoru med angleškim prestolonaslednikom in gospo Parker Bowles, ne več mlado žensko, mater dveh pubertetnikov in ženo prinčevega dobrega prijatelja, je iz tega nastal velikanski škandal. Kazalo je, da je Charles izgubil možnost postati nekega dne kralj. Svečano se je zaobljubil, da ne bo več videl Camille in da se bo posvetil samo državnim obveznostim. Baje pa mu to ni uspelo in je končno spet klonil, tako da sta sedaj Charles in Camilla zopet skupaj. Gotovo sta upala, da bi stvar ostala prikrita, šepetanje njunih prijateljev pa je prišlo na uho Rossu Ben-sonu, enemu najbolje informiranih novinarjev vsega kraljestva, ta pa je o tem v petek poročal na dnevniku »DailyExpress«. Ravno Charlesovi prijatelji, ki jim je princ zelo pri srcu, se zavzemajo, da bi prestolonaslednikova prepovedana ljubezen par privedla na oltar, saj menijo, da je to edina rešitev, da bi princ znova našel svoj mir. Charles je bolj pikolovskega in melanholičnega značaja, ljubi naravo in branje. Enajst let je bil poročen z napačno žensko. Zakon se je začel kot prava pravljica naših dni, končal pa se je s škandalom, ki je zadal izredno hud udarec angleški kraljevi družini, eni od najuglednejših družin vsega sveta. Bomba je počila junija lani, ko je takrat še neznani Andrew Morton izdal življenjepis princese Diane. Biografijo je baje napisal v sodelovanju s princesinimi prijatelji in najbrž celo z njenim odobravanjem. V knjigi opisuje obupano žensko, ki jo muči živčna nejedčnost in si je dvakrat celo poskusila vzeti življenje ter njenega soproga, brezbrižnega in ošabnega moškega, zaljubljenega v drugo žensko. Za Charlesa je bil to začetek morečega obdobja. Škandal, prerekanje z Diano, predvsem pa dejstvo, da se je moral odreči Ca-milli, so princa privedli na rob živčnega zloma. Rešila ga je ravno Camilla, pravijo njegovi prijatelji. Težave, ki so se na začetku zdele nepremagljive, so bile s časom videti manj hude. Angleška ustava ne prepoveduje, da bi prestol zasedel razvezan kralj, anglikanska cerkev, na čelu katere je prav angleški kralj, pa gleda na zakonsko razvezo manj strogo kot druge krščanske religije. Tudi Ca-millina razveza ni nemogoča: otroka Tom (18 let) in Laura (15 let) sta že v letih, ko lahko sprejmeta ločitev staršev brez hujših posledic, odnos med Ca-millo in možem pa je tako dober, da bi mož pristal na razvezo, le da bi bila Ca-milla srečna. Ce bi se Charles razvezal in se nato znova oženil s Camillo, bi to, vrh vsega, Diano potisnilo še bolj v ozadje, kar bi kraljico Elizabeto celo razveselilo, saj je sploh ne ceni, trdi Bensom Torej, če bi res prišlo do tega, bi Združeno kraljestvo nekaj desetletij ostalo brez kraljice, saj bi na prestol lahko sedel samo Charles, brez žene. V OSPREDJU / VLADNA KOALICIJA USKLAJUJE PRORAČUN FURLANIJA / SREČANJA VPRAŠANJA ZA P. FONTANINIJA Nov krog bitke za denar in za ministrska mesta Krščanski demokrati in socialdemokrati podijo združeno listo iz vlade Peterle je zadovoljen Dokončen dogovor o gradnji cest šele decembra Rim je nad Furlanijo Italijani v Sloveniji učinkovito branijo identiteto Koliko pomeni en vladni koalicijski partner? ( Foto: Jože Suhadolnik) LJUBLJANA - Vladna koalicija danes začenja drugi krog pogajanj o predlogu proračunskega memoranduma. Dopoldne se bo sestala strokovna koordinacija po dveh predstavnikov vseh štirih vladnih strank. Združena lista (njena predstavnika sta Maks Tajnikar in Feri Horvat) zahteva povečanje sredstev za socialo in razvoj, rezerve pa so po njenem mnenj v deležih za obrambo in za ceste. Trojka LDS - SKD - SDSS temu nasprotuje. Socialdemokrati (pogajalca sta Janez Janša in Jože Umek) ne bodo pristali na zmanjšanje proračunskih sredstev za obrambo, krščanski demokrati (Izidor Rejc in Igor Umek) bodo gotovo vztrajali pri povečanju deleža za ceste, liberalni demokrati (Janez Kopač, Bogomir Kovač) pa bodo na pogajanjih podprli višje investicije v javne zavode (šolstvo, kultura, znanost...). Zanimivo je, da vladne stranke pogajanja začenjajo šele zdaj, ko je proračunski memorandum že v parlamentarni proceduri. To nedvomno taktično napako koalicijske partnerice pripisujejo predsedniku vlade in LDS, ki naj bi računala na časovno stisko, zaradi katere bi morale stranke popuščati pri svojih zahtevah. Ker torej o naj- pomembnejšem strateškem vprašanju - kako se bo delil denar davkoplačevalcev, koalicija ni bila usklajena, vlada o predlogu memoranduma pred dvema tednoma tudi ni glasovala, ampak ga je samo »obravnavala«. Se preden pa je dokument pripotoval v parlament, je Združena lista sklicala novinarsko konferenco, na kateri sta njena ministra razložila svoje nestrinjanje z vladno »ekonomsko, razvojno in socialno politiko«. Kmalu zatem se je Janez Drnovšek srečal z Marjanom Podobnikom, Združeni listi pa sporočil, da lahko enega od koalicijskih partnerjev brez težav zamenja. ZL je odgovorila z napovedjo, da bo - če njene zahteve ne bodo sprejete -tokrat zares sama izstopila iz koalicije. Ko so tako na obeh straneh pokazali primerno odločnost, so koalicijske partnerice prejšnji teden končno sedle za pogajalsko mizo. Sestanek »štiri krat štiri« je potekal praktično pred očmi javnosti, kar je tudi pomenilo, da se ne nameravajo resno pogajati. Malo verjetno je tudi, da bodo današnja, sicer nekoliko manj javna usklajevanja bistveno bolj uspešna. Včeraj sta namreč Lojze Peterle in Janez Janša v sporočilu za javnost »ocenila, da dopolnitev koalicijske pogodbe brez kadrovskih sprememb v vladi ni smiselna, saj taka sprememba ne bi privedla do večje učinkovitosti slovenske vlade«. Nadalje obe stranki sporočata, da se bosta zavzemali za prerazporeditev sredstev za socialo v korist programov za zaposlovanje, in se na koncu »strinjata, da je nedopustno, da koaliciji pridru- ženi člani poskušajo izpodkopavati vladno politiko in koalicijo izsiljujejo«. Sporočilo, ki nedvomno pomeni zahtevo po odstavitvi ministrice Jožice Puhar in Združene liste sploh, kaže, da bodo tudi jutri vladne stranke predvsem »kazale mišice« in skušale čim bolj odložiti sklenitev sporazuma. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da se »dra- matične zaostritve« v vladni koaliciji praviloma končujejo s kompromisi v zadnjem trenutku. To pomeni, da bodo predsedniki strank aneks h koalicijskima pogodbama podpisovali tisto jutro, ko bo o memorandumu odločal parlament -torej čez približno štirinajst dni ali še kasneje. Do takrat se bodo stranke pač pogajale. Tanja Starič ODBOR ZA OBRAMBO / POSLANCI SO RAZUM ZAMENJALI ZA ČUSTVA Se brani domovina s pametjo ali se brani z orožjem? Številke v obeh vladnih dokumentih se ne ujemajo LJUBLJANA - V zvezi z denarjem, ki naj bi ga Slovenija namenjala za obra-mbdržave, je na včerajšnji seji odbora za obrambo prišlo do nekaterih zanimivih zapletov in preobratov, ki značilno odslikava-jo »nevarna razmerja« med političnimi strankami. Obravnavo zakona o »obrambnem tolarju« oziroma zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil v obdobju 1994-2001, kot se uradno imenuje, je odbor na začetku seje umaknil z dnevnega reda, ob koncu seje pa se je zavzel, da naj ga državni zbor obravnava že na novembrski seji, skupaj s proračunskim memorandumom, predvidena sredstva pa je ocenil kot »minimum, ki še zagotavlja normalno delovanje in razvoj obrambnega sistema Slovenije«. Zanimivo je, da se številke v obeh vladnih dokumentih ne ujemajo: v memorandumu vlada za obrambo predlaga 2, 1 odstotka bruto domačega proizvoda, v zakonu pa 2, 6. Zanimivo je še nekaj: vlada se je zavzela za prednostno obravnavo »obrambnega tolarja« in se o tem menda dogovorila tudi s kolegijem in predsednikom državnega zbora, ki pa ga kljub temu ni uvrstil na novembrsko sejo. Kot je dejal obrambni minister Janša bodo te stvari še »razčiščevali«. Razprava o proračunskem memorandumu in denarju za obrambo je sicer nekajkrat spomnila na polemike izpred treh let, ko je Slovenija razmišljala o demilitarizaciji. Poslanci so razum zamenjali za čustva in drug drugemu Poslanci so se predali čustvom ( Foto: Jože Suhadolnik) dokazovali (ne) potrebnost sredstev za dodatno oborožitev. Najbolj sta si nasprotovala Mateja Ko-žuh-Novak (ZLSD), ki je opozarjala, da se domovino brani predvsem s pametjo in vlaganjem v razvojne programe in izobrazbo, ter obrambni minister Janša, ki je dejal, da »golorokih mladih fantov nikakor ne bo še enkrat poslal nad tanke«, kot je to moral storiti v vojni za Slovenijo. Člani odbora so po razpravi zavrnili predlog dr. Lea Šešerka (Zeleni ESS), da naj bi sredstva za obrambo ostala na zdajšnji ravni (1, 5 odstotka BDP), v nadaljevanju seje pa so obravnavali amandmaje k Resoluciji o zasnovi nacionalne varnosti za Slovenijo, ki jo bo prihodnji teden sprejemal državni zbor. Boštjan Lajovic Ne pozabljajmo na slovenske sinove Janez Janša: Eden od veteranov vojne za Slovenijo mi je v pogovoru v Brežicah, ko smo odkrivali spominsko ploščo padlemu Jerneju Molanu dejal, da razume, da smo jih takrat goloroke poslali nad tanke jugoslovanske vojske. Vendar, je dejal, če se bo to še kdaj zgodilo, bomo namesto nad tanke odšli v Ljubljano, nad tiste, ki bodo še naprej tvegali naša življenja. Mateja Kožuh - Novak: Želela bi, da bi minister Janša »prevzel« kak drug, bolj human resor, saj je eden redkih ministrov, ki ima vizijo, to pa zdaj še posebej potrebujemo. (...) Ustvariti je treba tak obrambni sistem, ki bo vključil tudi mene in sploh slovenske matere. Ne smemo namreč dopustiti, da žrtvujemo le naše fante, ki so temelj narodove prihodnosti. Andrej Lenarčič: Kar zadeva slovenske sinove, jaz jih imam pet in zato upravičeno protestiram proti manipuliranju. (...) Čudi me, da tistim, ki smo jim neomejeno zaupali v času slovenske vojne in jih imeli za genije, zdaj naenkrat ne zaupamo več in njihovim podatkom ne verjamemo. Saj gre vendar več ali manj za iste ljudi... ŽELEZARNE Delavci še niso zadovoljni STORE - Kljub temu da so nekateri vodilni delavci poskušali v sredo preprečiti opozorilno stavko 1700 delavcev železarskih družb na območju Štor, je bila ta uspešna. Železarji sicer niso dočakali izpolnitve svojih zahtev, pred in med stavko pa so ugotovili, da koncern Slovenske železarne z novimi sanacijskimi ukrepi vendarle ne načrtuje popolnega zaprtja proizvodnje na lokaciji Store. Tako je včeraj sredino stavko ocenil stavkovni odbor, ki pa se še ni razpustil. Njegov predsednik Tone Motoh je povedal, da sindikati vztrajajo pri svojih zahtevah, da jih mora delodajalec tudi v skladu s kolektivno pogodbo vključevati v vse dogovore o številu in načinu odpuščanja ali prezaposlovanja delavcev, ki naj bi bili dodatno spoznani za tehnološki višek. Ker naj bi o predlaganem nadaljevanju saniranja Slovenskih železarn proti koncu novembra sklepal tudi državni zbor, saj potrebuje direktor S2 Andrej Ocvirk za to sto milijonov mark, bodo železarji prek stavkovnega odbora vse do takrat pozorno spremljali dogajanje v družbah na območju Štor. Sindikalni zaupniki so se včeraj pritožili čez poskuse nekaterih vodilnih delavcev, ki so v sredo poskušali nekatere delavce prepričati, naj vendarle delajo, čeprav so bili s stavko pisno seznanjeni teden dni prej. Brane Piano DOBROVO V GORIŠKIH BRDIH - »S kom se bolje počutite, s Fontani-nijem ali Andreattom?« je zanimalo Rumiza, tržaškega dopisnika II Picco-la. Peterle se je kar dobro znašel z odgovorom, da se je z obema srečal prvič, da sta oba nanj naredila zelo dober vtis, za končno sodbo pa je prezgodaj. Pogovor je bil sproščen, ozračje prijetno in nekateri dogovori konkretni. Tako sta se obe strani obvezali, da ne bodo znižali ravni financiranja kulturnih in drugih ustanov slovenske manjšine. »Pritisnili« bodo na Rim, kot sta v pogovoru sobesednika pritiskala drug na drugega, naj poiščeta sredstva v svoji državi. Za deželo Furlanijo-Julij-sko krajino to ni lahko, ker so ji prirezali sredstva, Slovenija pa je v finančnih škripcih. Vseeno pa so iskali in našli so rešitve. Z avtomobilskimi cestami je bolj zapleteno. Fontanini vztraja pri družbi Adria, za Peterleta so se okoliščine temeljito spremenile, odkar so ustanovili skupno družbo, ki naj skrbi za gradnjo osimskih »naramnic«, torej avtocestne povezave med Razdrtim in Trstom oziroma Razdrtim in Novo Gorico. Zanimanje je resno, čakajo pa na uradno sporočilo rimske vlade, da bodo potem strokovnjaki izdelali predloge. Predvidoma naj bi se o njih dokončno dogovorili na decembrskem uradnem srečanju obeh vlad. Fontanini se bo v kratkem sestal z Unijo Italijanov za Istro in Reko, deželni svet pa mora razpravljati tudi o novem volilnem zakonu, ki naj bi upošteval potrebe manjšine o pravičnem zastopstvu, kar pa je seveda kar najbolj odvisno od Rima in razprav o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Odnosi z Rimom so bili ves čas na tapeti, saj je italijanski deželni sobesednik ugleden zastopnik Severne lige, ki oporeka italijanski centralizaciji in skuša uveljaviti resnično avtonomijo dežel. Bogo Samsa Brez vizuma na Ciper LJUBLJANA - Prvi ciprski veleposlanik Mi-healides je ob predaji poverilnic slovenskemu zunanjemu ministru ta teden obljubil, da bosta obe državi v kratkem podpisali protokol, s katerim bosta odpravili vizume v medsebojnem potniškem prometu. Za pot na južni del Cipra bo poslej zadoščal slovenski potni list. (STA) ALPE JADRAN / SIMPOZIJ Sodelovanje strokovnjakov BLED - Sinoči se je končal dvodnevni simpozij o manjšinah na območju Al-pe-Jadran, ki ga je priredila delovna skupina za manjšine Alpe-Jadran v sodelovanju z vlado Republike Slovenije in z Inštitutom za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. Drugi dan zasedanja so obravnavali manjšinske pravice v okviru človekovih pravic v evropskih dokumentih, kulturno-jezi-kovne pestrosti in ohranjanje narodnostne identitete. Med drugimi je bil zanimiv referat Valentina Sime iz Celovca, ki je predstavil izhodišča za zasnovo regionalne dokumentacije o manjšinah na območju Alpe-Jadran. Simpozij je bil pomembna obogatitev raziskovanja problematike manjšin. K njegovemu uspehu so pripomogli tudi kvalificirani raziskovalci samih manjšin, predvsem Slovenci iz Furlanij e-Julij ske krajine in iz Celovca. Prav njihova navzočnost - povabili so jih slovenski organizatorji simpozija - je vzbudila nejevoljo med uradnimi predstavniki Furlanije-Julijske krajine, ki so temu ugovarjali, češ da slovenski organizatorji ne smejo vabiti poročevalcev iz sosednjih držav. Prej eh so odgovor, da gre za priznane strokovnjake. Treba pa je povedati, da dežela F urlanij a-Julijska krajina med svoje sodelavce ni vključila niti enega manjšinca, čeprav že tri leta sofinancira dejavnost Slovenskega raziskovalnega inštituta. Janez Novak Pred pričetkom razgovorov na gradu Dobrovo v Slovenskih brdih smo zaprosili predsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Pietra Fontaninija za razgovor o odprtih vprašanjih in o sodelovanju med Slovenijo in to sosednjo deželo. Kaj pričakujete od razgovorov s podpredsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom, ki je v vladi zadolžen za odnose s sosednjimi regijami, poleg tega pa še zunanji minister? ^Predvsem želimo izboljšati odnose, da se bomo stalno in odprto pogovarjali. Seveda so na prvem mestu gospodarska vprašanja, gospodarsko sodelovanje in vloga dežele Furlanije-Julijske krajine pri razvijanju gospodarskih odnosov. Se posebej nas zanima gradnja avtocest in povezovanje Slovenije s sosedi. Zainteresirani smo za izgradnjo obeh krakov avtoceste in torej za povezavo od Razdrtega do Trsta in od Razdrtega do Gorice in torej povezavo s Furlanijo. S sprostitvijo sredstev je možna hitra gradnja, dežela pa je s tem neposredno vključena. Želimo rešiti tudi nekatere, sicer ne tako pomembne zadeve. Predvsem je treba rešiti problem brezcarinskih prodajaln, kjer prodajajo cigarete brez ustreznih davkov. To neposredno prizadene deželni proračun in številne prodajalce cigaret. Podobna so tudi nekatera druga vprašanja. Želimo tudi, da se uredi financiranje slovenskih kulturnih in drugih ustanov v Italiji. Večina teh ustanov je v hudem položaju, preživlja finančno krizo in prav bi bilo, da bi Slovenija tudi finančno bolje podprla svojo manjšino in njene ustanove, kot dela Italija za italijansko manjšino v Sloveniji. Tudi na tej ravni in glede teh problemov želimo nekak recipročen odnos. Kako pojmujete vlogo obeh manjšin: italijanske v Sloveniji in slovenske v deželi Furlaniji-Julijski krajini? Menim, da Italijani v Sloveniji učinkovito branijo in razvijajo svojo identiteto, kar je prav. Seveda je Italijanov v Sloveniji relativno manj, kot pa je njihovo število na Hrvaškem. Italijani so sestavni del naporov za razvoj in krepitev demokracije in sodelovanje. Podobna je moja ocena Slovencev in njihovih naporov za krepitev in razvoj njihove identitete. Slovenci v Italiji in njihove organizacije so se vključili v splošni proces napredka in sodelovanja. Kako se bodo razvijali odnosi med deželo s posebnim statutom Furlanijo-Julijsko krajino in neodvisno republiko Slovenijo? Tu je problem, ne toliko za Slovenijo, kot za nas. Slovenija je samostojna republika, ki sama odloča in moram se ji zahvaliti za občutljivost in pozornost, ki jo je dokazala v odnosih z našo deželo, s katero krepi neposredne vezi sodelovanja. Zal pa je drugačen odnos z Rimom, ki še vedno ni odgovoril na naša pisma z zahtevo, da bi bili neposredno vključeni v reševanje vseh problemov in da bi bili prisotni na vseh razgovorih. Rimska vlada še vedno ne razume nujnosti decentralizacije reševanja tudi teh problemov. (B. S.) STRANKE/ / DEMOKRATI O PRORAČUNSKEM MEMORANDUMU Le prerazporejanje bremen? Tone Peršak:»Državni prihodki iz davkov se realno ne bodo zmanjšali!« LJUBLJANA - Predstavniki Demokratske stranke so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili svoja kritična stališča do davčne reforme, ki se trenutno odvija v Sloveniji, do predloga zakona o dohodnini in s tem v zvezi do vladne proračunske politike, ki jo razodeva predloženi proračunski memorandum. O proračunskem memorandumu je Tone Peršak dejal, da v resnici ne pomeni zmanjšanja bremen za davčne zavezance, pač pa le za njihovo prerazporeditev. To pomeni, da se dohodki države ne bodo bistveno zmanjšali, saj bo država s spretnim političnim manevrom tisto, kar naj bi izgubila, dejansko dobila na drugih področjih. Peršak je dejal tudi, da proračunski memorandum kot tak že pomeni tudi odločitev o proračunu. Z njim se namreč že določa višina državnega proračuna, prav tako pa višine prispevnih deležev vanj. DS najbolj moti dejstvo, da je v proračunskem memorandumu viden samo delež javnih financ in nekaterih porabnikov, medtem ko razmerja med porabniki znotraj proračuna niso jasna. (B. K.) Kritike LJUBLJANA - Predstavniki SKD so na sestanku najširšega vodstva stranke sprejeli sklep, da se bo stranka ob predvideni reformi lokalne samouprave zavzela za podaljšanje mandata dosedanjim občinskim skupščinam. Glavni sekretar stranke Edvard Stanič je v njenem imenu podprl tudi ministra Ivana Bizjaka v njegovih prizadevanjih in stališčih glede stavke policistov. Člani SLS pa so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili svoja stališča vladne proračunske politike, ki jo razodeva predlaga-niproračunski memorandum. Temu očitajo predvsem njegovo nerealnost, še posebej v zvezi s predvidenim razporejanjem proračunskega denarja. (B. K.) KOROŠKA / DO 50 CENTIMETROV SNEGA Prihod zime povzročil kaos Ceste neprevozne, vlaki so zamujali CELOVEC - Zgodaj in masivno kot že dolga leta ne, se je letos na Koroškem^ pojavila zima. Močno sneženje - v nekaterih krajih je zapadlo do 50 centimetrov snega - je povzročilo pravi prometni koas. Skoraj vsi gorski cestni prehodi so bili v včerajšnjih jutranjih urah zaprti, številna drevesa, ki niso zdržali težo mokrega snega, so blokirali ceste. Sneg je zapadel do nižin, tako je tudi v Celovcu in Beljaku prišlo do skoraj popolnega zastoja prometa. Južna avtocesta je bila ob Vrbskem jezeru zaradi številnih promet- nih nesreč (slika zgoraj) dalj časa le otežkočeno prevozna, cesta čez mejni prehod Ljubelj pa zaprta zaradi dreves, ki so ležali cez cesto. Poleg Ljubelja pa je ves včerajšnji dan bil oviran promet tudi na ostalih mejnih prehodih s Slovenijo. Korensko sedlo in mejni prehod Jezersko sedlo sta bila prevoz-nia samo z verigami. Tudi železniški promet je bil močno oviran: sneg je poškodoval tokovode, blokirane pa so bile tudi številne kretnice. Vlaki so zamujali do uro in pol, proga med Beljakom in Celovcem pa je bila do »ZELENO POROČILO« Izgledi koroških Kmetov niso nič kaj obetavni Na lestvici dohodkov v zadnji polovici CELOVEC- Koroški kmetje kot celota so v preteklem letu svoje dohodke zboljšali kar za štiri odstotke. To je razvidno iz tako imenovanega »Zelenega poročila« deželne vlade o razvoju v kmetijstvu. Kot je dejal pristojni politični referent za kmetijstvo, deželni glavar Ch-ristof Zernatto, je to zboljšanje dohodkovne sitiuacije v kmetijstvu bili izključno možno in doseženo samo z velikanskimi direktnimi podporami deželne vlade. Tako je deželna uprava lani izplačala 900 milijonov šilingov raznih podpor, dodatno pa so kmetje dobili še 150 milijonov šilingov odškodnine za škodo, ki jo je povzročila lanska suša. In- dividualni dohodki kmetov pa so zaradi zmanjšane kmetijske produkcije nazadovali za en procent. Močno so se povečale površine z alternativnimi ali zelenimi posevki. Na sedmini koroških njiv, to je 10.000 hektarjev zemlje, so kmetje pridelovali alternativne produkte in za to iz namenskih skladov zvezne vlade dobili 50 milijonov šilingov podpor. »Zeleno poročilo«pa potrjuje, da kljub vsem tem podporam in privatni iniciativi deželnih oblasti koroški kmetje krepko nazadujejo za avstrijskim povprečjem in prognoze o prihodnjem razvoju koroškega kmetijstva niso nič kaj obe-tavnejše. (F.W.) r PLEBISCITNI PRAZNIK n Tresla se je gora, rodila se je-znamka CELOVEC - Kako hitro se spreminjajo časi in zahteve. Ni še dolgo od tega, ko so koroški politiki v združbi dveh nemškopisočih dnevnikov na glas zahtevali razglasitev 10. oktobra, dneva koroškega plebiscita leta 1920 - za dela prost deželni praznik. Ce se to ne bo zgodilo in bo Dunaj še naprej blokiral to »najsvetejšo« vseh koroških zahtev, potem se bo zgodilo... Tako ali podobno so se glasile«grožnje« deželnih politikov in drugih. Toda: tresla se je gora rodila pa se ni miš, ampak majčkena poštna znamkica, ki jo bo avstrijska pošta za 75-letnico plebiscita izdala leta 1995. Po predlogu koroških filatelistov pa bo znamko krasil dobrodošel plebiscitni motiv humper-škega gradu. Na Koroškem so se ob tem uspehu vidno oddahnili. Predvsem namestnik deželnega glavarja in kulturni referent Peter Ambrozy, ko je dejal, da je bil na Dunaju »dosežen simboličen uspeh«. včeraj opoldne blokirana, tako so morali mednarodne vlake preusmeriti na progo Beljak - Šentvid ob Glinji. Zaradi poškodb pri to-kovodih pa je za nekaj ur ostala brez elektrike 30.000 gospodinjstev v centralnem koroškem prostoru. Zgodnji prihod zime je tudi v drugih avstrijskih zveznih deželah povzročil velike težave v prometu, predvsem na Pred-arlskem, Tirolskem in v Salzburgu. Za letos že zaprli cestni prehod Veliki Klek. (I.L.) Vožnja z vlakom dražja za štiri odstotke DUNAJ - Avstrijske zvezne železnice (ČBB) bodo s 1. decembrom podražili svoje usluge za 4 odstotkov. Državno podjetje bo od 1994. leta dalje lahko obratovalo kot samostojno podjetje in na osnovi komercialnih načel. Poleg že napovedanih ukinitev nerentabilnih stranskih železniških prog in redukcije vlakov na slabo frekventiranih regionalnih in komunalnih prometnih povezavah direkcija avstrijskih (državno kontroliranih) železnic misli izboljšati deficitarno stanje podjetja s podražitvami vozovnic in drugih uslug. Podražitev je že sprejel tudi glavni odbor državnega zbora, podjetju pa bo prinesla okrog dodatnih dohodkov v višini 500 milijonov šilingov. OBB bodo naslednje leto morale izhajati z isto postavko iz zveznega proračuna kot letos, z 31 milijardami šilingov. Čeprav so za nujne investicije potrebna dodatna sredstva, jih finančni minister Lacina ni pripravljen odobriti. (I.S.) AVSTRIJA / RAZPRAVA TE DNI DOSEGLA NOV VIŠEK Slovo od nevtralnosti samo še vprašanje časa? Mock že razmišlja o pristopu k NATA- Različne pozicije v SPO DUNAJ/CELOVEC -Tik pred avstrijskim nacionalnim praznikom, 26. oktobra, je razprava o avstrijski nevtralnosti dosegla nov višek. Marsikaj - ne nazadnje nastop avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka v četrtek v parlamentu, ko niti z besedo ni več omenil nevtralnost države - kaže na to, da »trade mark« avstrijske zunanje politike v času hladne vojne postaja zdaj - v dobi nove evropske geopolitične ureditve - bolj in bolj v-prašljiva. Predvsem konzervativni politični krogi v Avstriji že nekaj časa, predvsem zaradi skorajšnjega članstva v Evropski skupnosti (ES), zagovarjajo slovo od nevtralnosti in vključevanje v vseevropske varnostne sisteme. In to ne glede nato, da sta najvažnejša politična dejavnika v skupnosti, Nemčija in Francija, Avstrija jasno dala vedeti, da nevtralnost sploh ni ovira za članstvov Evropski skupnosti, ker je na primer tudi Irska svojo nevtralnost vnesla v skupnost kot sestavni del svoje zunanje in varnostne politike. Svobodnjaški vodja Jorg Haider in po zadnjih izjavah na nekem predavanju na Dunaju tudi avstrijski zunanji minister Mock, pa sta že na liniji vključitve Avstrije v Ivan Lukan KOROŠKA / ELEKTROGOSPODARSTVO Zbiralnik Kolnbrein končno pod nadzorom Sanacija je stala nad dve milijardi šilingov Ivan Lukan CELOVEC- Ena najvišjih in naj večjih elektrarn v Evropi, zbiralnik Kolnbrein v dolini Malte na zgornjem Koroškem, je spet do grebena jeza napolnjen in po nekaj letih ponovno obratuje v polnem obsegu. Doslej je to -zaradi konstrukcijskih pomanjkljivosti v ogromnem jezu Kolnbrein-sperre - bilo nemogoče. Zaradi njih je več kot 1000 litrov vode na sekundo ušlo skozi špranje in luknje v betonu. Po dolgotrajni in zelo dragi sanaciji, stroški zanjo znašajo skoraj dve milijardi šilingov, so količino uhajajoče vode zmanjšali na zanemarljivih 17 litrov na sekundo. Sanacijske načrte za stabilizacijo velikanskega jeza je izdelal svetovno znani švicarski strokovnjak Giovanni Lombardi. Uspelo mu je zmanjšati premike v jezu, ki so se pojavili kot posledica ogromnega 5, 4 milijona ton težkega vodnega pritiska, če je akumulacijsko jezero bilo do vrha jeza napolnjeno. Lombardi je na zunanji strani jeza dal postaviti 65 metrov visok podporni zid, ki je s 613 veznimi elementi povezan z jezom. Ta dodatni zid nosi 920.000 ton ali 20 odstotkov celotnega vodnega pritiska. Kočljivo sanacijo največjega betonskega jeza Evrope bodo Severnoatlantski pakt (NATO). Toda tudi pri socialdemokratih je v zadnjem času prišlo do dokaj oči-vidnih premikov glede ocene avstrijske nevtralnost, ki izvizra je tesno povezana z avstrijsko državne pogodbe in s tem tudi del avstrijske zvezne ustave. Če so najvišji socialdemokratski politiki doslej zagovarjali stališče, da je nevtralnost neod-dvojljiv del osebne izkaznice Avstrije in jo je zato treba ohraniti tudi kot polnopravna članica Evropske skupnosti - vsekakor dokler varnostni sistemi Evropske skupnosti in Zahodne evropske unije obstajajo samo na papirju oz. ne bodo nudili na varnostnem področju kaj boljšega in efektivnejšega - v novem »pozicijskem papirju«, ki sta ga izdelala člana zveznega vodstva SPO, notranji minister Loschnak in zvezni strankin poslovodja Marizzi, se stranka poslavlja od stebra svoje zunanjepo- Socialdemokratski poslanec Posch je mnenja, da ni razloga, da se Avstrija odpove statusa nevtralnosti. lirične linije. V papirju je sicer navedeno stališče, da je članstvo v Evropski skupnosti možno ob istočasni nevtralnosti države, hkrati pa je tudi zapisano, da bo - daljnoročno -tudi Avstrija morala preveriti, če in v kolikor je ohranitev statusa stalne nevtralnosti pri istočasnem članstvu v Evropski skupnosti sploh možno in smiselno. Če bo evropski varnostni sistem uresničen v štirih, petih letih, bo Avstrija - tako razmišljanja v »pozicijskem papirju« -tudi zaradi nevarnosti, da krize v soseščini zajamejo tudi njo, morala razmišljati o članstvu v tem sistemu. Dokler pa enotna varnostna politika ne bo uresničena, se socialdemokrati nočejo vanjo vključiti, ampak samo sodelovati pri njenem izoblikovanju. Tako bo Dunaj po mnenju avtorjev papirja imel možnosti, že od vsega začetka vnesti svoje predstave v novo evropsko varnostno politiko, ne da bi formalnopravno prišel navskriž z določili o »večni nevtralnosti«. Da pa znotraj SPO v vprašanju avstrijske nevtralnosti še ni enotne pozicije, je včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu dokumentiral koroški državni poslanec VValter Posch. Le-ta je poudaril, da avstrijska nevtralnost nikakor ni obsoletna (zastarela) ter da ima Avstrija tudi kot nevtralna država svoje mesto v Evropski skupnosti, če bo prišlo do njenega pristopa. Dejal je, da avstrijska nevtralnost v tem slučaju ne bi bila samo zaščita za državo samo, marveč bila lahko tudi prispevek k varnosti v srednji Evropi. Odločno je socialdemokratski državni poslanec odklonil razpravo o pristopu Avstrije v NATO. Le-ta da je v »iden-titetski krizi, ker je izgubil sovražnika«, je menil Posch in vprašal, proti komu naj se bi ta vojaška organizacija borila, ko je »nasprotni vojaški blok razpadel in se celo že govori o omejenemu članstvu nekaterih bivših članic Varšavskega pakta v Severnoatlansktem paktu. V zvezi z avstrijsko nevtralnostjo pa je socialdemokratski državni poslanec še postavil vprašanje, ali je Avstrija - kot nevtralna država - vodila pravilno politiko ob razpadu Jugoslavije, ko je v konfliktu zavzela »masivno enostransko stališče, namesto da bi prevzela nevtralno posredovalno vlogo, brez da bi se morala hkrati odpovedati načelu pravice narodov do samodločbe. zaključili prihodnje leto. Akumulacijsko jezero v dolini Malte, čigar del je zbiralnik Kolnbrein, z zmogljivostjo srednje jedrske elektrarne je zaradi svoje fleksibilne uporabnosti predvsem v kriznih trenutkih največji tovrstni avstrijski producent visokokvalitetnega električnega toka. Čeprav so se težave z jezom Kolnbreinsperre pojavile že pri prvi totalni polnitvi akumulacijskega jezera leta 1979, je letno povprečje koriščenja zbiralnika znašalo 90 odstotkov. Doslej je hidrocentrala Malta producirala 13 milijard kilovatov najkvalitetnejšega toka. EVROPA / MANJŠINE Franci Zwitter ml. stopil v stopinje svojega očeta Koordinator manjšin sosednjih držav BRATISLAVA - V slovaški prestolnici so konec preteklega tedna priredili 18. srečanje narodnih manjšin sosednjih držav na temo »Kultura narodnih manjšin v kontekstu evropskih sprememb«. Na kongresu je razpravljalo nad 145 predstavnikov 15 narodnih skupnosti. Srečanje je tokrat organiziralo Hrvatsko kulturno društvo na Slovaškem, pokroviteljstvo pa je prevzel sam slovaški državni predsednik Kovacs. Srečanje je nakazalo napetosti prav v novonastalih državah, kjer prevladuje evforija enonacionalne državnosti. Na koncu srečanja so se letošnji prireditelji zahvalili dosedanjemu koordinatorju in pobudniku številnih iniciativ dr. Franceju Zwittru st., za novega koordinatorja srečanj narodnih skupnosti sosednjih držav pa so izvolili njegovega sina dr. Francija Zvvittra ml. (slika zgoraj)._________ NOVICE Državni zbor sprejet zakon onajemniški pravici DUNAJ - Avstrijski parlament je - po več kot dve leti trajajočih pogajanjih v vladni koaliciji - sprejel zakon o najemniških pravici. Najbolj pomembna novost v tem zakonu, ki je bil izglasovan samo z glasovi socialdemokratov in ljudske stranke, je v tem, je uvedba mejnega zneska namesto dosedanjih kategorij pri določanju najemnine. Cilj novega zakona pa je, da bi stanovanja v Avstriji -predvsem zasebna - postala spet cenejša. Opozicija - svobodnjaška stranka in Zeleni - prav v to močno dvomi in zakona tudi ni podprla. Pravosodni minister Michalek je poudaril, da so izrečeni pridržki pri nekaterih točkah zakona utemeljeni, da pa je reforma kot taka pozitivna. Koalicijska partnerja sta s tem v zvezi govorila o kompromisu, ki da je sprejemljiv za obe strani, predvsem pa za prizadete. Avstrijske banke znižale obresti za zasebna posojila DUNAJ - Potem ko je Avstrijska narodna banka znižala diskontne obresti za pol odstotka, so temu koraku sledile avstrijske banke z znižanjem obresti na potrošniška posojila. Kot prva banka je Bank Austria napovedala znižanje obresti za zasebne kredite. Obrestna mera za zasebni kredit se bo znižala od doslej 11,25 odstotka na 11 odstotkov, obresti za tako imenovana akcijska posojila pa bodo znašali 9 odstotkov. Gospodarstvo je znižanje diskontnih obresti s strani Avstrijske narodne banke pozdravilo, zvezna gospodarska zbornica je s tem v zvezi sporočila, da se je s tem odprl potencial za znižanje stroškov v višini 5 mrd. šilingov. Zbiralnik Kolnbrein v čudoviti dolini Malta je vsako leto cilj tisočih turistov. ES - AVSTRIJA / HIGIENSKE SMERNICE PRI MLEKU Nova občutna obremenitev CELOVEC- Prihodnje leto bo Evropska skupnost (ES) uvedla nove higienske smernice pri mleku in mlečnih proizvodih, ki bodo veljale tako za članice Evropske skupnsoti kot tudi za vse trgovske partnerje sedanje dvanajsterice, torej tudi za Avstrijo. Zato je ministrstvo za zdravstvo na Dunaju izdalo posebno mlečno odredbo, ki pa je po mnenju kmečkega stanovskega zastopstva domala neizvedljiva. Po mnenju kmetijkih zbornic - tudi koroške - bo ta odredba kmečki stan še bolj oslabila, ker je dosti strožja kot veljavne smernice Evropske skupnosti. To je vsaj trdil predsednik koroške kmetijske zbornice VValfried VVutscher na tiskovni konferenci pred nekaj dni v Celovcu. Odredba namreč predvideva centralizacijo mlečnih kontrol ter ukinitev dosedanjih krajevnih kontrolnih laborjev. To bi kontrole podražilo kar za desetkrat, zaradi dolgega transporta pa bi trpela tudi kakovost mleka, ki sodi med kritične oz. še posebej občutlijve produkte. Kmetje oz. njihovo zastopstvo med drugim zahtevajo, da mora zvezna vlada upoštevati skladnost med higieno in kvaliteto proizvoda ter se ozirati na utečene avstrijske kmetijske strukture. Ze samo podatki za Koroško kažejo, da so posledice odredbe lahko zelo dramatične za oskrbo prebivalstva z mlekom. Na Koroškem je 6160 mlečnih kooperantov, ki imajo na 130. 000 hektarjih travnikov in pašnikov 60.000 mlečnih krav. Letna produkcija pa znaša 205 ton mleka, od tega odvajajo 124.400 ton mleka mlekarnam in sirnarnam. Tri velike koroške mlekarne zaposlujejo 323 sodelavcev, dnevno kooperirajo s 1166 trgovinami in 527 šolami oz. otroškimi vrtci. Hkrati oskrbujejo z mlečnimi produkti 575.000 potročnikov in letno pridelajo 45.000 ton tekočih mlečnih izdelkov, 1300 ton skute, 1000 ton masla in 6700 ton sira. KULTURA Sobota, 23. oktobra 1993 KRONIKA / BORŠTNIKOVO SREČANJE '93 0 našem, mojem gledališču Miroslav Košuta: SSG v Trstu je še najbolj podobno razdedinjenemu sinu. MARIBOR - Čeprav je Slovenija majhna država, ima resnično bogato in razvejano gledališko dejavnost, ne glede na mnenja tistih, ki vidijo vse le črno in tistih, ki živijo na svojih rožnatih oblakih. Nase, moje gledališče je zanimiva rubrika v letošnjem almanahu, v kateri predstavniki posameznih gledaliških his nizajo svoje misli o sedanjem trenutku in prihodnosti. Tako ugotavlja Miroslav Košuta iz Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, da ima ta teater v družbi slovenskih gledališč specifično vlogo, mesto in usodo. »Iz tega družinskega zornega kota je Se najbolj podobno razdedinjenemu in v rejo danemu sinu, pač otroku, ki ga sicer priznavamo za svojega, pa ne more enakopravno sedeti k mizi z ostalimi« Nič kaj laskava ocena za matično kulturno politiko. Košuta podkrepljuje svoje misli o pomenu tržaškega gledališča šez dejstvom »To je pot sodelovanja na meji dveh, pravzaprav treh kulturnih svetov, pot odpiranja široki in barvno pisani, z asimilacijo ogroženi publiki, pot morda že nekoliko arhaične ljubezni do slovenske besede, pot utrjevanja zavesti, da je domovina ena in ena sama, vsak od nas pa državljan sveta, in da isto velja za kulturo, ki nas oplaja z vesoljnim. Tomaž Pandur iz Drame SNG Maribor navaja v svojem zapisu seznam priimkov svojih igralcev in sodelavcev in P. S.: You are one of us, my love. Slednje piše tudi na plakatih pred gledališko stavbo v Mariboru, med bližnje drevesne veje pa so pobudniki za alternativno kulturo in mariborsko rock sceno obesili svoj protestni transparent proti omalovaževanju te kulture v mestu ob Dravi Po njihovem je Maribor znan le po Veseli jeseni in Borštnikovem srečanju! Morda pa so pozabili na Zlato lisico! Primorsko dramsko gledališče definira Marko Sosič takole: »... je gledališče igralcev, njihove edinstvene sposobnosti globokega individualnega in kolektivnega izraza, je gledališče velikih zgodb in čustev, je gledališče mediteranskih strasti in je gledališče poglabljanja v svet človeka, ki mu iz dneva v dan uhajajo skozi roke in mimo srca vse tiste vrednote, zaradi katerih je bilo nekoč postavljeno njegovo bivanje v ospredje razvoja sodobnega človeka in družbe.« Zvone Šedlbauer je zadovoljen, da se je gledališče Glej iz Ljubljane rešilo pridevnika eksperimentalno, V treh dekadah so odkrivali v tem gledališču nove vrednote in med drugim ugotovili, da v slovenskem gledališču igralska umetnost in igralsko gledališče preprosto izumirata. V ta problem je seveda vpet tudi lik režiserja in Šedlbauer meni: »To mi seveda nalaga, da ne sledim imagološldm, efektomanskim in podobnim trendom, kisov veljavi pri nas. Pot bo zato daljša. Naša zadovoljstva ne bodo evforična. Bolj poglobljena bodo - taka kot bi želel, da bi bila naša življenja (življenja ustvarjalcev) in življenja razumnega občinstva.« Do prve spremembe programa je prišlo predvčerajšnjim, ko je popoldne odpadla predstava Viteški turnir (zaradi dežja). Organizatorji bodo to predstavo gledališča Ane Monro uvrstili v program prihodnji teden. Danes sta na sporedu letošnjega BS dve tekmovalni predstavi. Ob 18.30 se pričenja na novem odru mariborskega gledališča s Peklom prvi del Dante-Prokič-Pandurjeve La divine com-medie v izvedbi Drame SNG Maribor in v režiji Tomaža Pandurja. Na četrtkovi seji gledališkega sveta SNG Maribor smo zvedeli tudi vzpodbudno novico, da bo novo mariborsko gledališče v doglednem času le popolnoma zgrajeno, saj sedaj mariborska Drama uporablja le oder kot prizorišče in avditorij. Na velikem odru bo ob 22. uri še predstava Hamlets nToses v izvedbi Gledališča Glej, režiser predstave je Tomaž Štrucl. Spremljevalnih predstav danes ni. Adrian Grizold Spodjedi Borštnikovega srečanja MARIBOR - Med slovesno otvoritvijo Borštnikovega srečanja so člani Ma-gdalenske mreže delili obiskovalcem letake z zahtevami »Prostore tudi za subkulturo«, »Dopustite možnost ustvarjanja tudi drugačnim«, med samo otvoritvijo pa je prav nasproti vhoda v mariborsko gledališče visel velik transparent z istim besedilom. Magdalenska mreža si - podobno kot Mreža za Metelkovo v Ljubljani - prizadeva, da bi nekdanjo vojaško velepekarno ob Magdalenskem parku prepustili kulturnikom. Ena od članic mreže je na vprašanje, ali so proti Borštnikovem srečanju, odgovorila, da bi del denarja, namenjenega temu pretiranemu blišču, lahko razdelili mladim, ki iščejo svojo identiteto. EG Glej iz Ljubljane pa je na rob Borštnikovem srečanju izdelalo in razposlalo spodnji »oglas« za Borščnikovo srečanje. (STA, V.L.) NAGRADNA ZUPA Katero nagrado Borštnikovega srečanja bo osvojil Tomaž Štrucl s svojo predstavo HAMLETS N*RQSES ? Pravilen odbovor je: »nuna« »a «rmr»d« Boričnikoveoa srečanja u h tn^Boričmo^sreianlaaUMmiti^^ « n«r»A Boričnikomia sreisnia » »A »MNfto drio Gledališče Glej bo podaUo glavno nagrado CD (HanM Packard) in tri tolažilne nagrade (majico GtedafSda Glej, dve vstopnici za GrapetniitSundayPames in dve vstopna za predstavo Gledam Glej po lastni Izbiti) Ustim, ki bodo obkrožiti pravilen odgovor In ga poslali na naslov Gledališča GLEJ (GregoriOčeva 3 Ljubljana) do 29. oktobra 1993. Prvi dan: moda in priročniki Povpraševanje po tuji literaturi v Sloveniji še vedno narašča, v prvem dnevu sedme prodajne razstave knjig, imenovane Frankfurt po Franfurtu, ki se odvija v dveh prostorih Cankarjevega doma, pa so obiskovalci pokazali največ zanimanja za naslednje knjige: 1. Peacock: 20th Century Fashion, založba T H 2. Helen Coli: Euro Vocational Education Systems, založba Kogan 3. Spears: NTC’s Dictionary of Phrasal Verbs, založba NTC 4. Stevvart: Yoga for Children, založba Random 5. Ars Edition: Der Regenvvald, založba ARS Naslovi najbolj iskanih knjig kažejo, da so tisti, ki so si sejem ogledali že prvi dan, najpogosteje zaželeli knjige o modi, precej zanimanja so pokazali tudi za različne jezikovne priročnike, nekaj izmed njih pa se je odločilo, da svoje otroke že zgodaj pouči o osnovah joge in z njo povezane vzhodnjaške filozofije. Na vrhu seznama knjig, po katerih so obiskovalci najbolj povpraševali, ni knjig s področij, ki so na sejmu najmočneje zastopana, torej literature o računalništvu, ekonomiji in tehničnih strokah. (V. S.) Nov knjižni center C LJUBLJANA - Na Kopitarjevi 2, nad knjigarno Centra Oxford je Cankarjeva založba odprla nov prostor, kjer obiskovalci lahko najdejo vse knjige, ki jih je izdala omenjena založba, poleg njih pa tudi mnogo drugih. Knjige v centru C bodo prodajali po najmanj deset odstotkov nižjih cenah, prostor pa je urejen tako, da si knjige lahko v miru ogledamo in jih prelistamo, preden se odločimo za nakup. V centru C v prihodnje lahko pričakujemo tudi precej družabnih kulturnih dogodkov, od literarnih večerov, okroglih miz, do pogovorov z avtorji. Cankarjeva založba se z odprtjem takšne knjigarne približuje bralcu, ki bo v njihovih prostorih morda laže in bolj sproščeno izbral knjigo zase. (V. V.) LIKOVNA UMETNOST / SLIKARSTVO V KOLEDARJIH Slovencem vse, kar sicer gledajo veliki Cetisova koledarja ne le prodajni uspešnici, temveč tudi prispevek k večjemu poznavanju naše likovne umetnosti Brane Piano CELJE - Lani se je Cetis domislil koledarja, ki je pomenil lastnikom statusno priznanje, letos pa si bo dva povsem drugačna, a umetniško prav nič manj dragocena koledarja za leto 1994, lahko za malo denarja obesilo v svoje domove in nad delovne mize toliko Slovencev, kolikor bo pač hotelo. Do lani je bil Cetis znan po reprezentančnih stenskih koledarjih v produkciji oblikovalca Rada Jenka. Koledarji in Jenko so pobirali vsa mogoča domača priznanja. Čeprav jih je Cetis tiskal predvsem za svoje poslovne partnerje, pa se je do njih z malce vztrajnosti vendarle dalo priti. Lani je Cetis poleg redne produkcije prodajanih koledarjev - zvečine naravnanih na povprečen okus obiskovalcev slovenskih papirnic -ušpičil majceno zmedo med ljubitelji sodobne slovenske grafike. V pičlih stodesetih izvodih je namreč natisnil reprezentančni sedemlistni stenski koledar za leto 1993, ki so ga sestavljali podpisani grafični odtisi originalnih del priznanih slovenskih grafikov Stran iz koledarja reprodukcij del Antona Gojmirja Ko- in ga naslovil Svobodni s a (Skica za portret, 1955) vrtovi grafične umetno- sti. Vrtovi so postali najbolj iskan doma narejen koledar vseh časov. Klavdij Tutta, Jožef Muhovič, Lojze Logar, Bojan Kovačič, Bogdan Borčič in Petra Simončič so nekaj časa vsak po dva meseca viseli na stenah, nato pa so jih srečni lastniki enega po enega nosili k steklarjem in si jih uokvirjali za večni okras. Zadevo so zakuhali Alenka Domjan iz celjskega Likovnega salona, samostojni oblikovalec Jože Domjan in Metka Vehovar iz Cetisove agencije Dialego. Pokazali so, kako je mogoče klasične grafične tehnike prenesti v industrijsko tako uspešno, da so z dosežkom zadovoljni celo umetniki sami. Čeprav so v strokovnih krogih letos mnogi pričakovali, da bo Cetis nadaljeval z lani izumljeno formulo, ki mu je prinesla tako laskava priznanja kot medijsko reklamo, so zunanja sodelavca Alenka in Jože Domjan ter Cetis postavili stvari na glavo. Poleg nekaj običajnihi komercialnih koledarjev so za leto 1994 pripravili dva koledarja, ki pomenita hkrati hvalevreden založniški podvig širjenja poznavanja domače likovne umetnoti, obe- GLEDALIŠČE / KAJ PRIPRAVLJA PDG Janeza Pipana "čuden” začetek štiriindvajsete sezone Otvoritvena predstava v novi gledališki hiši bo 16. decembra Krst pri Savici slovenskega dramatika in pesnika Dominika Smoleta NOVA GORICA - Letošnja, 24. profesionalna sezona v Primorskem dramskem gledališču se je začela drugače kot običajno. Ne s premiero, kot je v navadi, ampak - s prvo (raz-člembeno) vajo za prvi gledališki komad, ki bo odigran v novi sezoni. To se je zgodlilo v torek, 19. oktobra, medtem ko drugi slovenski teatri že imajo za seboj prve premiere in se pripravljajo na druge. Ali drugače povedano: le nekaj dni pred začetkom letošnjega Borštnikovega srečanja v Mariboru. Razlogov za takšen ”-odlog” je več kot zadosti. Prvi je ta, da želijo Novogoričani začetek gledališke sezone počastiti z otvoritveno predstavo v novi gledališki hiši. To naj bi se zgodilo 16. decembra s predstavo Krst pri Savici slovenskega dramatika in pesnika Dominika Smoleta. ”To bo velik dan za naše gledališče in za slovensko sploh, ” pravi sedanji umetniški vodja PDG in sestavljalec letošnjega sporeda Marko Sosič, "pravi kulturni praznik.” "Tega dne bomo odprli prvo in doslej žal edino Vojko Cuder izključno za teatrske potrebe zgrajeno gledališko hišo pri nas, ” ga dopolnjuje ravnatelj Tomiča DumančiC. Delavci zares hitijo. Kakih 120 jih skrbi, da bilo vse potrebno nared do roka... Režiser Smoletove drame Krst pri Savici Janez Pipan je (kar je po svoje nenavadno) odstrl nekaj skrivnostnih tančic s svojega videnja Krsta ih kako se bo lotil tega nedvomno temeljnega in najtežjega dela slovenske literature in dramatike. Temeljnega zato (po njegovem), ker gre za mit, na podlagi katerega smo se Slovenci utemeljevali, si razlagali svoja pretekla ravnanja in iskali svojo narodno identiteto. Najtežjega zato, ker dopušča do sebe po različnih poteh. Katera je prava in nezmotljiva, pa je vprašanje. Smoletov Krst pri Savici je prvo delo, ki ga Pipan dela - drugič. Prvič se je z njim srečal leta 1981 v ljubljanski Drami. "Takratno branje je bilo popolnoma drugačno od tega, kakor ga nameravam brati sedaj. Ta predstava ne bo imela nobene zveze s takratno uprozoritvijo.” Besedilo samo, kot smo rekli, omogoča več zanimivih pristopov. Mogoče ga je videti iz več zornih kotov. Tako, kot je sam krstni akt v slovenski nacionalni zavesti opredeljen historično in mitsko, tudi Smole ponuja več videnj tega dogodka. V tem je nekaj shake-spearskega. ”Ce sem, ” pravi Pipan, "leta 1981 to Smoletovo besedilo ‘bral* izrazito politično, ga danes berem ravno obratno, se pravi kot nepolitičen tekst. Hrepenjenje po neki čisti, osvobojeni človečnosti. Intimistična perspektiva je naredila Krst pri Savici drugačnega, bolj aktualnega in za današnji čas bolj primernega.” Novogoriška predstava bo zato poleg Smoleta morala nujno upoštevati tudi Prešerna. Se več: Prešernov Krst pri Savici bo moral biti po Pipanovem videnju eden od bistvenih elementov celotne predstave. To bo potrebno predvsem iz naslednjih vidikov: ker delo samo po sebi ponuja ne le intimno zgodbo glavnih junakov -Črtomirja in Bogomile -ampak je možno v njem najti tudi prostor, če temu tako rečemo, za rojstvo države, za rojstvo novega slovenskega teatra. Gre za izjemno uprozo-ritev, za veliko predstavo, ki naj bi bila splet zelo intimnih prizorov in velikih spektakularnih situacij. Predvsem bo morala biti dovolj komunikativna, kar pa bo ena od bistvenih težav. Smoletovo besedilo Krst pri Savici namreč takšno komunikativnost zelo malo dopušča. Poleg zahtevnega besedila, ki mu bo morala ekipa domačih igralcev in gostov (Saša Pavček, Stane Raztresen in drugi) biti kos v kar najkrajšem možnem času (Pipan: Upam, da bomo lahko kmalu zadihali z intimo novega odra! ”), je tu še Borštnikovo srečanje. Novogoričani se ga udeležujejo z Marinkovičevo Glo-rio, ki jo je lani zrežiral taisti Janez Pipan. Predstava v okviru srečanja bo v petek, 26. oktobra. Ustanovljena slovenska sekcija Fipresci LJUBLJANA - Z ustanovno skupščino in sprejemom statuta je bila v sredo tudi uradno ustanovljena slovenska sekcija Fipresci (Federation Internationale de la Presse Cinematographique), evropskega združenja filmskih kritikov, publici- stov in filmologov. Slovenski filmski kritiki so od 1988 sodelovali v tej mednarodni organizaciji kot oddelek jugoslovanske sekcije, po osamosvojitvi pa je že lani Toni Tršar dosegel, da je generalna skupščina, ki združuje kritike iz 40 držav, potrdila sprejem slovenske sekcije, tako da je bil sprejem slovenski zakonodaji prilagojenega ustanovne- ga statuta naknaden. Članstvo v Fipresci prinaša slovenskim filmskim kritikom možnost sodelovanja v žirijah mednarodnih filmskih festivalov ter na različnih simpozijih, pogoj za sprejem v članstvo pa je bibliografija oziroma seznam avtorskih prispevkov v tisku in elektronskih medijih ter (ob majhnosti slovenskega filmskega prostora ne- prijeten pogoj, ki pa ga bo sekcija z začasno zamrznitvijo članstva obravnavala elastično) nesodelovanje pri proizvodnji in promoviji filmov. Tone Vrhovnik Predsedniku SAZU visoko priznanje ROGAŠKA SLATINA -Tu bo danes redna letna svečanost Reda svetega Fortunata, mednarodnega Julij I 5HM I **" a—- 8 5 «*«-<1 **» 7«*» 8 •>- * » > II 12 lit s »”'* n v? 15 gj3*a*i K ) tesneče se itmoiA timmm. - R Ifc ID 20 31 33 - 38 a—S* 35 * 30 SK - 29 e *»*» ■ * 80 81 Stran iz koledarja baročno sakralno slikarstvo (L. Krack-her: Zamaknjenje sv. I. Lojolskega, sr. 18. stoletja nem pa sta potencialni prodajni uspešnici. Gre za koledar pokojnega akademskega slikarja Gojmirja Antona Kosa, najpomembnejšega predstavnika slovenskega kolorizma, slikarja ki je s svojimi deli petdesetih let lastnega ustvarjanja prehodil vso pot od realizma do barvne abstrakcije in ki si je »posthumno zagotovil mesto vzornika mlajših rodov«. Kos se bo najširši javnosti na zidovih, tam, kjer bo pač obešen, predstavljal z reprodukcijami olj Avtoportret (1956), Sava s Šmarno goro (1938), Kruh in vrč (1931), Portret Vide Novakove (1920), Kmečko dvorišče (1927), Velike rože (1953), Poletna pokrajina (1948), Ob morju (1956), Korčula (1936), Počitek na prostem III (1944), Tihožitje v jeseni (1954), Skica za portret (1955) in Pisane posode II (1963). Koledar je natisnjen v'začetni nakladi 8000 izvodov, vsebinsko ga je zasnovala Alenka Domjan za Likovni salon Čelje v sodelovanju z Moderno galerijo Ljubljana, spremno besedilo in biografsko gradivo je prispevala Breda 11-lich Klančnik, oblikoval ga je Jože Domjan, fotografije slik pa sta naredila Matija Pavlovec in Lado Mlekuž. Tiskal je seveda Cetis. Stal bo samo 520 tolarjev, naprodaj pa bo v knjigarnah in nekaterih galerijah. Drug umetniški koledar se obrača v slovensko preteklost in prinaša dvanajst reprodukcij baročnega sakralnega slikarstva na Slovenskem. Gre za širši javnosti manj znana dela iz Narodne galerije, ptujskega Pokrajinskega muzeja in večih slovenskih cerkva. Cetis, ki gotovo računa na prodajni uspeh koledarja, ga je natisnil v 20 tisoč izvodih, pomanjšave dve stoletji starih slikarij si bo mogoče za lastni dom omisliti za 590 tolarjev. Izbor gradiva in avtorsko besedilo je delo Ferdinanda Ser-belja, priprava in organizacija Alenka Domjan za Likovni salon Celje, oblikoval je Jože Domjan, fotografirala pa Marjan Smerke in Srečo Habič. Na kakovostnem 360 gramskem kartonu so reprodukcije slik Sv. Frančišek Šaleški izroča Sv. Frančiški Santalski redovna pravila družbe Marijinega obiskovanja, ki jo je za grajsko kapelo v Goričanah leta 1753 naslikal Velentin *Met-zniger, Sv. Valentin, ki jo je za današnjo frančiškansko cerkev v Ljubljani leta 1733 naslikal Valentin Metzinger, Marijino oznanjenje, ki ga je leta 1771 naslikal Johan Martin Schmidt -Kremser Schmidt, Sv. Jurij pred Marijo in Jezusom, ki jo je za grajsko kapelo nemškega viteškega reda v Veliki Nedelji leta 1727 naslikal Martin Altomonte, sv. družina, ki jo je za šentpetrsko cerkev v Ljubljani leta 1734 naslikal Franc Jelovšek, Sv. Janez Krstnik krsti Jezusa, ki jo je za župnijsko cerkev Sv. Janeza Krstnika v Podsredi leta 1770 naslikal Janez Andrej Strauš, Zamaknjenje Sv. Ignacija Lojolskega, ki jo je za oltarni nastavek v Okonini pri Radmirju sredi 18. stoletja naslikal Lucas Krack-her, Marijino vnebovzetje, ki jo je za fužinsko cerkev na Savi v Jesenicah pred 1749 naslikal Nicola Graši, Zamaknjenje Sv. Hieronima, ki jo je za stranski oltar cerkve v Špitaliču leta 1757 naslikal Anton Lerchin-ger, Marija rožnega venca s Sv. Dominikom in Sv. Frančiškom, ki jo je za marmorni oltar nastavek fužinske cerkve na Savi v Jesenicah lnasli-kal Nicola Graši, Vsi svetniki, ki jo je za Marijino romarsko cerkev na Sladki gori leta 1761 naslikal Anton Cebei in sliko Poveličanje Sv. Miklavža, ki jo je za župnijsko cerkev v Žalcu leta 1764 naslikal Fortu-nat Bergant. Skratka, dva založniška podviga, ki sta lahko domačim tiskarnam vzor skrbi za razširjanje poznavanja slovenske likovne dediščine. Se posebej, ker se bosta zagotovo izplačala... združenja humanistično mislečih ljudi. Dopoldne bo konvent članov redovne province Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 1991, na popoldanski slovesnosti pa bodo najvišje priznanje Recherche de la Qualite podelili predsedniku SAZU prof. dr. Francetu Berniku. Priznanje je namenjeno izbranim posameznikom, ki si uspešno prizadevajo za izboljšanje duhovne kakovosti življenja - so nam sporočili iz SAZU. Šest desetletij revije Duhovno življenje LJUBLJANA - V sredo in četrtek je potekal mednarodni znanstveni simpozij Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Amerike ob 60-le-tnici izhajanja revije Duhovno življenje v Argentini, ki ima gotovo najvidnejše mesto med izseljenskimi verskimi revijami. Simpozij so organizirali Slovenska izseljenska matica(SIM), Slovensko sociološko društvo in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Začetek izhajanja revije je v tesni povezavi z ustanovitvijo Slovenske katoliške misije za Južno Ameriko. Irena Sorn POPULARNA GLASBA / POGOVOR S TINO TURNER Ko bom stara mama, bom (morda) komedijantka Znana pevka, ki je zdaj menda srečna, pravi, da želi ugajati ženskam in moškim, vendar pa ni nikoli pela zato, da bi dvorila moškim Po Šestnajstih letih večnega pekla z Ikeom-Tumerjem je Tina Turner postala svetovno znana zvezda. Njeno življenjsko zgodbo so pred kratkim posneli na filmsko platno in film je prav zdaj na vrhu lestvic gledanosti. Kaj je Tina Turner med drugim o svojem življenju povedala v intervjuju za francosko izdajo revije ELLE? Film ”Kaj ima to opraviti z ljubeznijo” so kritiki dobro ocenili. Kako se počutite, ko gledate svoje življenje, prikazano v filmu? Kot veste, je film prirejen po moji avtobiografiji z naslovom ”Jaz, Tina”. Res je, da ni bilo moje življenje rožnato in zato ga nisem želela olepšati. To, da sem povedala vse o svojem življenju, je zame neke vrste terapija. Hotela sem tudi pokazati, kakšno je resnično življenje v show-businessu in hkrati povedati vsem ženskam, da jim ni treba trpeti nasilja Jaz, Trna LOS ANGELES - Angela Bassett, igralka, ki jo vidimo kot Tino Turner v filmu Kaj ima s tem opraviti ljubezen pravi, da je to njena največja vloga in izziv. Film Jaz, Tina, ki temelji na Tinini avtobiografiji, poskuša v dveh urah in petnajstih minutah povedati vse, kar se v tem kratkem času o Tini Turner povedati da. Vloga plesalke, pevke in odrske osebe je sprva Bassettovo prestrašila. Snemanje je bilo zelo naporno, trajalo je tudi po sedemnajst ur na dan, nastopiti pa je morala skorajda v vsakem fragmentu filma. Toliko težje ji je bilo zato, ker jo je pri snemanju opazovala Tina Turner. Pevka ji je pri iskanju pravih plesnih gibov in pri igranju tudi pomagala in jo vzpodbujala. Bassettova je Tino, preden jo je upodobila v filmu, videla kot seksi odrsko osebo živahnih, ognjevitih las in lepih nog, razkritih s kratkimi oblekami. Potem pa, ko je spoznala, kako jo je zlorabljal Ike, jo je sprejela kot zasebno osebo, sočutno in zelo radodarno. Ikea je v filmu igral Larry Fishbume. Oba igralca sta v filmu poskušala kaniti nekaj svetlobe na dejanja Ikea, hkrati pa sta poskušala čim bolj slediti Turnerjevi. In kaj ima s tem opraviti ljubezen? Angela Bassett pravi, da vse. (R.P., po reviji Intervievv) v družini. Rada bi jim svetovala, naj se nikar ne spuščajo v razmerja, ki jih uničujejo. Sama nisem bila žrtev takšnega življenja - vedno sem vedela, kaj delam. Pravite, da niste bili žrtev, vendar pa - zakaj ste tako dolgo vztrajali v takem razmerju? Takšno pot sem si sama izbrala. Pot k svetlobi me je naredila boljšo in močnejšo. Vem, da se vam zdi nenavadno, vendar pa sem mu (Ikeu Turnerju) obljubila, da ga ne bom zapustila, preden bo ne bo dosegel tistega, kar je želel. Vedeti morate namreč, da je bil takrat, ko sva se poznala, zelo dober, in v tistem času sem mu obljubila, da bom ostala z njim in mu pomagala. Prav on mi je pomagal, da sem začela delati v shovv-businessu. Imela pa sva tudi otroke; nisem mogla odditi, preden sem se odločila, da to res lahko naredim. Kdaj ste posneli svojo prvo ploščo? Leta 1960 je neka pevka, ki bi morala posneti pesem Fool of Love, odpovedala snemanje in tako sem vskočila namesto nje.To je bila prva plošča, ki je bila posneta z imenom Ike in Tina Turner. Je bil v vaši karieri kak pomemben preobrat? Da, ko sem odkrila budizem. To je bilo takrat, ko sem srečala neko ve-deževalko, ki mi je rekla, da bom postala velika zvezda in da bom živela v Evropi. Konec šestdesetih me je neka ženska, ki jo je Ike pripeljal domov, naučila peti psalme. Res smešno - Ike me je varal z žensko, ki mi je dala največje darilo! Od tistega večera sem vsak dan molila in prepevala. To mi je pomagalo, da sem leta 1976 pustila Ikea. Nekega večera, ko ga že peti dan ni bilo domov, in ko se je končno vrnil in me pretepel, sem spoznala, da bi me bil prav lahko ubil. Sla sem iz motela, v žepu sem imela 36 centov in kreditno kartico. Takrat sem bila popolnoma sama - morala sem skrbeti za štiri otroke. Preživljala sem se z boni za hrano in z nastopi v raznih kabarejih, s tv igrami, z nastopi na glasbenih večerih. Da bi lahko preživela, sem prijela za vsakršno delo. Drug velik preobrat v mojem življenju je bilo srečanje z avstralskim managerjem, Rogerjem Daviesom. Takrat sem v kabarejih nastopala s skupino, ki sem jo sama sestavila. Bila sem do vratu v dolgovih; skoraj 500 tisoč dolarjev, obenem pa nisem podpisala še no- bene pogodbe za snemanje. Roger je spremenil sestavo orkestra in mi našel delo v bolj uglednih klubih v Las Vega-su. Leta 1981 sem nastopala v prvem delu koncertov skupine Rolling Stones, med njihovo turnejo po Evropi, sledil je nastop z Rodom Stuartom v Forumu v Los Angelesu. Koncert so preko satelita spremljali po vsem svetu. Roger mi je priskrbel tudi pogodbo za snemanje za založbo EMI. Kot manager in prijatelj mi je pomagal pri produkciji plošče Priva-te Dancer. Prodaja je dosegla 11 milijonov, skladba What‘s Love Got to do with it pa je bila nekaj časa prva na lestvici popularnosti. Sledile so še drugi platinasti albumi in velike turneje. Vse to je spremenilo moje življenje! Imate nenavadno veliko energije, s katero ustvarjate prav posebno vzdušje. Nekateri umetniki vaših det se ne morejo primerjati z vami. Čemu pripisujete tolikšno aktivnost? Vedno sem tudi fizično ustvarjala vzdušje. Tudi takrat, ko sem bila noseča in sem nastopala; na oder sem šla z zlomljenimi rebri, z okrvavljenimi ustnicami, na smrt utrujena. Tudi zato, ker me Ike silil. Spominjam se, da sem nekega dne ležela v bolnišnici -imela sem pljučnico in visoko vročino (skoraj 40 C). Bila sem zavita v mrzle odeje, ko je prišel Ike in mi ukazal, naj vstanem. Zagrozil mi je, da me bo spodil od hiše, če ga ne bom ubogala. Prav to histerično obnašanje me je naučilo samodiscipline. Mislim, da so prav zaradi teh doživetij moji nastopi takšni, kakršne poznate. Rock’n’rolla ne moreš peti in se pri tem obnašati kot kakšna stara mama. Vsaj jaz ne! Radi vas imajo vsi -ženski in moški poslušalci. Se vam ne zdi, da je nenavadno - občudovati žensko, ki izžareva takšno seksualnost. Kako bi razložili to? Ljudje imajo takšen pristop radi. Dvorim ženskam in moškim. Res je, da sem bila sprva ze- lo previdna, vendar sem kmalu spoznala, da je ljudem to všeč. Ne pojem, da bi ugajala moškim. Vaše življenje je bilo zelo burno, zdaj živite umirjeno. Je Tina Turner končno srečna? Je, Tina Turner je srečna. Imam tri hiše: v Nemčiji. V južni Franciji in na Beverly Hillsu. Imam tudi lepe obleke in vse, kar sem si želela. A sem za vse to tudi trdo delala. Živim z izrednim človekom, Rewinom Bachom. Nudi mi vse, kar ženska potrebuje. Potrebujem še kaj? Verjetno ne. Vendar pa bi rada postala komedijantka. Mislim, da leta niso pomembna, če je človek dober igralec. Nikar ne mislite, da bom postala stara, osivela rockovska zvezda! Prevedla Janja Korošec SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / GLASBA ■a EVROAGENDA FILM / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FOTO koln Za lepe urice 100 let gala oblek, Muzej uporabne umetnosti, An den Rechtsschule, Koln, razstava bo odprta od 31. oktobra do maja 1994 od torka do petka od lOh do 16h, ob sobotah in nedeljah od lih do 16h, informacije na telefonu 221-67 14. V času izpričan razvoj dizajna in mode sta dve ume-biostni zvrsti, ki med obiskovalci nad tridesetih sku-Pftih zbirk Muzeja uporabne umetnosti privlačita naj-več pozornosti. Pričujoča razstava je retrospektiva več Lot stoletnega razvoja najvišje mode. Zahvaljujoč velikodušnosti številnih darovalcev so na ogled oblačila 2a najrazličnejše priložnosti: plesne oprave, obleke za Poletne večere, za cocktail partije, svečane večerje in Prosti čas. 70 oblek izpričuje razvoj, ki ga je visoka moda opravila v različnih - tudi in predvsem z umetnostnim razvojem določenih - obdobjih. Večino oblačil so izdelali mednarodno znani nemški in tuji krea-torji in specializirane krojaške delavnice, ne manjka Pa tudi serijskih izdelkov kolnskih obratov, ki so del proizvodnje posvečali izbirčnejšim strankam. Tako bo ob izdelkih Paula Poireta, Nine Ricci Christiana Diorja, Jacquesa Heima, Roberta Capuccija in Emilia Puc-cija videti tudi stvaritve Heinza Schulzeja Varella, Ulij a Richterja in drugih nemških modnih oblikovalcev. Na sliki: z rožami potiskana svilena poletna obleka angleškega kreatorja Augusta Bernarda (1932), ki poudarja vitkost, modni ideal tridesetih let. (F. K.) j; GLASGOVV ANTWERPEN LONDON MUNCHEN Prvi škotski gay festival Glasgay, CCA (Centre for Contemporary Arts), 350 Saucehiehall Street, Glasgovv G2 3JD, od torka, 2. do četrtka, 4. novembra ob 19.30, informacije po telefonu 041 332 7521 Na prvem škotskem gay festivalu bodo skupaj nastopili domačini Untitled Collective in Američan Tim Miller. »Neimenovani kolektiv« bo predstavil dve deli: najprej »ponosno, optimistično in slavnostno« predstavo Življenje in ljubimec, ki ji bo sledilo še »Sest razodetij & 2 odveč«, predstava, ki nastaja v živo v Glasgovvu. Britancem se bo s predstavo Moje nenavadno telo pridružil losangeleški umetnik in gay aktivist Tim Miller (na sliki), znamenit po tem, da je bil leta 1990 med štirimi ameriškimi umetniki, ki so jim zaradi spolne usmerjenosti odvzeli državno štipendijo. V Mojem nenavadnem telesu Miller humorno obuja lastno zgodovino in svet od trenutka, ko je bil še »čuden drobcan spermij« pa do sedanjosti. Predstavi bo spremljala tudi okrogla miza z naslovom Poredneži / Porednice, na kateri bo razgrnjena gay problematika v času AIDSa, udeleženci bodo skušali definirati, kaj je »gay umetnost« in odkriti, zakaj je na primer New York središče lezbiške umetnosti. Okroglo mizo bosta vodila Simon Whatney in direktorica CCA Nicola VVhite. (F.K.) Fabrov Drugačni obraz DeSingel, Desguinlei 25, 2018 Antvverpen, telefon 0032/23/248-3800. 26., 27. in 28. oktobra, vsakič ob 20. uri. V kulturni hiši DeSingel bodo tri prve uprizoritve novega odrskega dela slovitega belgijskega koreografa Jana Fabra. Da nes je zanj znan še vedno le delovni naslov Da un’ altra fac-cia del tempo. Pri zasnovi dela, koreografiji in snovanju scenografije je Fabru pomagal Miet Martens, glasba je delo Eugeni-usza Knapika, Bemda Aloisa Zimmermanna in skupine Meatloaf, luč je poleg Fabra oblikoval Se Jan Dekeyser, trije nosilni plesalci pa so Renee Copraij, Tamara Beu-deker in Marina Ka-ptijn. Jan Fabre je to svoje delo, nekakšen podaljšek predhodne operne trilogije The Sound of One Hand Clapping, Silent Scre-ams, Difficult Dreams in The Minds of Helena TroubIeyn postavil predvsem po navdihu Knapikove glasbe, tj. partiture za atonalno opero, v kateri presenečajo kontrasti harmoničnih melodij. Spet enkrat bo Fabre poskusil prestopiti meje klasičnega odrskega ustvarjanja s perutmi prefinjenega sentimenta, s katerim si je prislužil oznako neoromanti-ka. (V.L.) Bones and Pages, The Plače Theatre, 17 Dukes road, London WCI, petek, 29., in sobota 30. oktobra ob 20h, rezervacija in prodaja vstopnic na telefonu 071 387-0031 Na evropski turneji se v London, kjer je že nastopal, vrača Saburo Teshigavvara, eden največjih sodobnih japonskih koreografov in plesalcev, ki s pravo vzhodnjaško natančnostjo združuje ples in glasbo. Tokrat Teshigavvara v predstavi, solo performanceom Kosti in strani (Bones and Pages) nastopa brez svoje skupine Karaš, saj je bila predstava zamišljena kot galerijska instalacija, postavljena iz tisoč knjig in enakega števila čevljev. Dodatne vizualne efekte povzročajo snopi luči in stekleni zasloni, ki omogočajo, da so kritiki ob slepeči Teshigavvarini intenzivnosti začeli uporabljati pojem »nova fizika plesa.«. Po londonskem gostovanju se Teshigavvara odpravlja v Frankfurt, kjer bo med 4. in 7. novembrom v Thear-tu am Tum s svojo skupino plesalcev predstavil svoj najnovejši projekt Noiect (premierno uprizorjen lani v Tokiju), nastal prav na podlagi »plesa hrupa« Dah, Dah, Sko, Dah, dah in omenjenega Kosti in Strani. (F. K.) Začetek evropske turneje Avstralci na evropski turneji R. S. - Halle, petek, 29. oktober ob 20.00 Midnight Oil je poleg INXS in AC/DC najpopularnejša avstralska skupina v svetovnih okvirih. Iz dežele “tam spodaj" se je veliko težje prebiti kot iz kakšnega Londona ali Los Angelesa. To so občutili tako INXS ali AC/DC kot Midnight Oil. Skupina je nastala že konec sedemdesetih let, debitantski istoimenski album pa so izdali leta 1980. Naslednjih sedem let so redno vsako leto sledile plošče, kot sta »10, 9, 8, 7, 6« in »Red Sa-ils At Sunset«, ki pa razen lokalne priljubljenosti niso posegle po anglo-ameriških lestvicah. Prelomna plošča je bil album iz leta 1987, naslovljen »Diesel And Dust«. Največji hit s te plošče in največji hit skupine Midnight Oil nasploh je bila skladba »Beds Are Bur-ning«, ki se je prebila med prvih deset singlov v Veliki Britaniji. Poleg gologlavega pevca so postala zaščitni znak skupine njihova angažirana besedila, ki govorijo o ekologiji, vojnah, sovraštvu, izkoriščanju “človeka po človeku" in podobno. Sledil je še en hit, »Put Dovvn That VVeapon«, in velika svetovna turneja. Po dveletnem premom so se fantje s svojim značilnim melodičnim kitarskim rockom oglasili leta 1990. Albumu je bilo naslov »Blue Sky Mining«, največji hit z njega pa je bila skladba »Blue Sky Mine«, pesem, ki govori o težkem delu in izkoriščanju radarjev ter problemu brezposelnosti. Plošča je samo še utrdila Midnight Oil na tretjem mestu lestvice najpriljubljenejših avstralskih skupin. Po v živo posnetem albumu so letos izdali album »Earth And Sun And Moon« (na sliki), s katerega so dosedaj izšli trije singli: »Trugani-ni«, »My Country« in »In The Valley«. (M. K. M) Lončena noči bVrl Iv se spet uveljavljajo Do konca prejšnjega stoletja so lončene peci predstavljale sinonim za »srce hiše«, danes pa se spet uveljavljajo, seveda izpopolnjene z najnovejšimi tehnološkimi novostmi, ki pa ničesar ne jemljejo Čaru preteklega obdobja. Peti pa se s svojo dekorativnostjo in kot izredno učinkovit vir toplote zdaj predstavljajo tudi kot dragocen del opreme. Predstavljajo intimni del hiše, oazo zadovoljstva in prijetnosti. Skratka, gre za kotiček stanovanja, ki poleg tega, da prispeva k ogrevanju stanovanja nudi tudi izredno psihološko toploto. Težko je opisati vse vrste peci, ki so trenutno prisotne na trgu. Omejih se bomo na peci obložene s ploščicami iz maj olike, ki nam poleg zdrave tehnike ogrevanja pričarajo tudi Čudežni svet antičnih tradicij. Zahvaljujoč izpopolnjeni gradbeni tehniki lahko prijetno in dolgo ogrevajo prostore. Zidaki namreč akumulirajo precejšen del toplote, ki ga počasi oddajajo, ne da bi se pri tem zrak preveč osušil, saj celo ustvarjajo idealne pogoje za dihalne poti. Peci iz majolike predstavljajo v tem trenutku -kot je bilo že zgoraj poudarjeno - izredno pomembne arhitektonski element, ki se lahko vključi tako v tradicionalni ah modemi slog in omogoča z najrazličnejšimi načini postavitve celo vrsto izredno učinkovitih kreativnih rešitev. Estetski učinek je zaradi privlačnega designa in najrazličnejših barv izreden, am-bientu pa dajejo povsem poseben pečat. Izbor peti z okrasnega vidika gre od tradicionalnega do najmodernejšega sloga, ki pa vsak ohranja obrtniški znaCaj, in to tudi tam, kjer so se uveljavile najmodernejše tehnologije. Precej širok je tudi izbor okraskov, od katerih omenjamo le nekatere. Tako zasledimo okrasne motive iz narave, ki se dobro vključujejo v vsak stil opreme, okraske v slogu tapiserij, ki s s vojimi harmoničnimi linijami ustrezajo bolj ekskluzivnemu okusu, kot tudi klasične, ki s s vojo enostavnostjo izražajo elegantno harmonijo. Na razpolago so tudi geometrijske linije v neintenzivnih barvah, ki ustvarjajo prefinjeno atmosfero, kot tudi peti z gladkimi površinami, ki se lahko kombinirajo z drugimi vrstami, kar prispeva k izredni originalnosti. Peti iz majolike so tudi izredno praktične, saj jih kurimo le dvakrat dnevno. Poprečno za peC porabimo 20 kilogramov lesa na dan, kar daje približno 5000 kcal/h. Pepel čistimo štirikrat letno. Za ogrevanje celotnega stanovanja je priporočljivo peC postaviti tako, da je del v dnevni sobi, del v kuhinji, kjer tudi kurimo in se lahko uporablja tudi kot peCica, del pa po možnosti v kopalnici. Na ta način ogrejemo glavne prostore stanovanja. Za dodatne informacije telefonirajte na tel. 040/251215 - 225079. Urad je za stranke odprt vsak dan od 16. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure. Brezplačni predračuni uumm LONČENE PECI • PRODAJA • NAČRTOVANJE • ZIDAVA • POPRAVILA POOBLAŠČENI PRODAJALEC THUN TRST - Prosek 1 - Tel. 040/251215 34100 TRST-DOM JO 38 e diesel goriva l petrolej za ogrevanje • motorna olja • kovinski rezervoarji • les za kurjavo • razne vrste premoga • briketi • artikli za kampiranje • žar (barbecue) • peči Pooblaščeni prodajalec ta tržaško pokrajino Lubrificanti Izkušenost najboljšega na svetu PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE STREŠNA OKNA PREMIČNE LESTVE - TAKOJŠNA DOBAVA VIŽOVUE 1/B (TS) Tel. 040-299102 ® deville OGREVALNE PEČI, KURIŠČA in OGNJIŠČA ZA KURJENJE NA DRVA AGENCIJA-PRODAJA-SERVIS Adam Giorgio - Ul. Settefontane 95 - Tel. 945070 Thermofomiture S.n.c. - Ul. Nazionale 190-Opčine (TS) EDIL-PORFIDI TRENTINA TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN • porfidi • peščenci • prane cementne plošče • samovezni tlakovalci • kamnite zunanje obloge I ŠIROKA IZBIRA VSEH GRADBENIH MATERIALOV TRST - skladišče in urad: Prosek (pri avtobusni garaži ACT) Tel. (040) 251044 yy4Verromenli- zasteklitve aluminijaste in lesnoaluminijaste zasteklitve z odlično izolacijo, obdelava pločevin in kovaštvo Pulje pri Domju 222 - Tel. (040)380024 - Fax (040)382774 - lesene zasteklitve - aluminijaste zasteklitve - blindirana vrata LA GlULiANA - senčne zavese Ul. dei Crociferi 5 - TRST Tel. (040) 302629 Atagas: v službi prebivalstva V okviru inštalaterjev ogrevalnih naprav in še posebej podjetij, ki se ukvarjajo š plinskimi napravami je pri Obrtniškem združenju lani nastal Atagas, združenje tehnikov in vzdrževalcev ogrevalnih naprav na plin, ki trenutno v svojih vrstah združuje 10 elanov, ki predstavljajo 90 odstotkov proizvodnih znamk peci, ki so prisotne na evropskem trgu- V naši pokrajini se je močno povečala uporaba naprav na metan, pri Čemer se na račun drugih rešitev vse bolj uveljavlja avtonomno ogrevanje (ogrevanje stanovanja, vode, peči, kuhalne površine itd.). Pri tem velja omeniti nekatere stvari, ki prispevajo k večji varnosti in prihranku energije. Atagas si je v tem kontekstu zadal nalogo, da prispeva k ustvarjanju kulture varnosti in potrebe rednih letnih kontrol ne samo iz varnostnih razlogov, temveč tudi zato, da se poveča izkoristek ogrevalnih naprav s posledičnim prihrankom, kar z drugimi besedami pomeni prihranek denarja, ki smo ga porabili za kontrolo in vzdrževanje. Atagas je poleg tega na osnovi pazljive analize stroškov tudi sestavil osnovni cenik za elane in določil tudi način kontrol, ki jih je treba opraviti na napravah. Združenje Atagas - ob zagotavljanju popolne avtonomije posameznega elana - zagotavlja tudi zanesljivost originalnih rezervnih delov in stalno izpopolnjevanje tehnikov. Poprečni uporabnik ne ve, da je treba plinske naprave skupaj s celotno napeljavo kontrolirati vsaj enkrat letno, preveriti odvajanje dima skozi zračnike itd., saj le tako zagotovimo pravilno delovanje naprav. Prav zato je Atagas pripravil letni program vzdrževanja, ki vam lahko reši vsak problem, prepreči nesreče in zagotavlja velik izkoristek naprav. h iiP1 BANCA Dl CREDUO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SEDEŽ: Ul. Filzi 10 - Tel. 67001 - TRST NOVA AGENCIJA "MITNICA-BARR1ERA" Trst - Ul. Carducci 41 - Korzo Saba 18 - Tel. 636311 p* # # #/<§! r «Sj> .i j j p * ♦ ir * 41 * ‘J > » e * # # # * 4 * <* k <|» «j!> fii * # «1 'i!* >> 'Sl s a 45, .fs <|1> s* *šb ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Variete: Non e la RAI Glasba: TopVenti A tutto volume Varieteji: UnoMania, 17.00 Mitico, 17.30 UnoMania Magazine Šport studio Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 Willy, principe di Bel Air Odprti studio Variete: Karaoke Film: Ore contate (krim., ZDA '89, i. Jo-die Foster, D. Hopper) Film: Un poliziotto per amico (dram., ’92) Šport studio in vreme Nadaljevanka S Cim vam lahko po-strežemo?-angl. kom. (John In man, Mollie Sugden in drugi); režija Bob Kellet Martin Eden, pon.4/5 dela italijanske nadaljevanke Čarobna svetilka Ezopove pravljice, Čl!] Stanje stvari - mladi Korenine slovenske lipe: Pesmice in pravljice iz Benečije, Trsta in Rezije, 3. oddaja Slovenija- Hodil po zemlji sem naši TWC dnevnik - kabaretna oddaja TV Dnevnik Verska oddaja Slavnostni koncert ob 350. obletnici skladatelja Antona Tarsie, pos. iz Kopra TV dnevnik Bratje v orožju, am. grozljivka Horoskop (EESF Avstrija 1 Cas v sliki Pri Huxtablovih, ponovitev Uboga bogatašinja, 1/2 del am. mini serije Kdor ljubi rodni kraj, avstrijski film Pingu, lutkovna igrica Cas v sliki Bavarec na otoku Rti-gen, serija Stavimo, da... Zlata dekleta, am. humoristična naniz. Lov, am. tv kriminalka Jezditi na tigru, italijanski film,1961 Poročila Ex Libris Tisoč mojstrovin Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Šport Tennis Trophy, z Dunaja EP v sabljanju, iz Linza Ljuba družina Kdo me hoče: Živali iščejo dom Nogomet Kristina, franc.-ital. film, 1958 Cas v sliki Avstrija I., 3. del Alfred Hitchcock predstavlja:Nočni klici Igrajo: Linda Fiorenti-no, Tony Bill, Michael 0’Keefe Poročila TV SLOVENIJA 1 21.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM Apnarji in oglarji se njihovemu početju upira. On si hoče človeka podrediti, zato mu noče pomagati. Njegov cilj je, da ga do konca okuži z blazno, neobvladljivo znanostjo. To pa mu trije bratje lahko preprečijo samo tako, da mu ukradejo rdečo krono in mu s tem vzamejo njegovo moč. Zato se odločijo, da bodo organizirali pohod z vzvišenim ciljem. Nad Omadona pošljejo starega prijatelja Orrina Smytha, pa najmlajšega, pogumnega zmaja Gorbaša ter mladega znanstvenika današnjega časa Petra Dickinsona, ki se je, zdolgočasen nad znanostjo, že pred časom zapisal magiji, odkril v sebi navdušenje za zmaje in začel o njih pisati knjigo. Gre torej za zgodbo v zgodbi, ki jo je navdihnilo hrepenenje, za preplet resničnega in fantazijskega sveta, ki ga nosi v sebi vsak izmed nas. Film sta režirala Arthur Rankin in Jules Bass, scenarij je napisal Romeo Muller, igrajo: Victor Buono, James Gregory, James E. Jones, Harry Morgan. M Hrvaška 1 Poročila Cvekalnica, 4/4 del Poročila Življenjski slog, pon. Živalski svet, pon. dokumentarne serije Cro Pop Rock Poročila Grof Monte Christo, angl. film, 1976 Poštni rop, 4. del nad. Poročila Smrkci, 7. del Zvonili ste, milord?, 18. del Poročila Hiša v Cvetni ulici štev. 13, am. film Poročila Santa Barbara, 541. del am. nadaljevanke Dnevnik 1 Opravičilo, ameriški film,1986 V iskanju izgubljenega časa Dnevnik 2 Slika na sliko Serijski maraton Božji mlini na veter 1/4 del ameriške nadaljevanke, 1987 Po romanu Sidneya Sheldona Sanje brez meja Spored za nedeljo DjD Hrvaška 2 TV koledar Košarka: Gibona- Zagreb, prenos 1. polčasa Košarka, 2. polčas Dnevnik 1 Cmo-belo v barvah Top- lista 70- tih ~ Soul Strah v temi Poltergeist, ameriški barvni film, 1982 Igrajo: Craig T. Nelson, Jobeth VVilliams, Beatrice Straight in drugi; režija: Tobe Ho-oper Hit Depo Horoskop @ Madžarska Vaška tv Verski program, za reformatsko mladino Otroški program Spomin na 23. oktober 1956 Nacionalne relikvije in simboli Opoldanski zvon Sezamova ulica Obsojenec na smrt, madžarski film, 1990 Panorama 56 minut o letu '56 Kolo sreče, kviz Dnevnik Vključujemo Opero, slavnostni koncert ob obletnici Republike Nebo nad Berlinom, nem.-fran. film; režija: Wim VVenders Dnevnik TV SLOVENIJA 2 15.20 ROMANCA: IZ SENCE, angleški barvni film, 1988 Med apnarstvom in oglarstvom najdemo vrsto podobnosti: apno in oglje, oboje žgemo oziroma kuhamo v kopi, obe obrti se lahko razvijata samo tam, kjer je na voljo dovolj kurjave, oboje zahteva skrbno in dolgortajno po več dni in noči trajajoče kurjenje, ki je po eni strani trdo delo, a po drugi tudi svojevrstna oblika družabnosti. In ne nazadnje ju druži tudi to, ker sta bili obe obrti posneti v Selški dolini. Dolenčevi v Praprotnem delajo v apnenici, Pogačarjevi pa pri oghrski kopi v zaselku Zabrek-ve pod Mohorjem. Mojster snemalec Ivo Belec, režiser Igor Košir in avtor glasbe Jani Golob so iz grobe vsakdanjosti ustvarili svojevrstno poezijo. Uslužbenka ameriškega veleposlaništva v Atenah je obtožena, da je ustrelila prijatelja Niko-sa. Vse kaže, da je umorjeni delal za tolpo, ki krade ikone in druge dragotine iz cerkev in samostanov. Inšpektor Scotland Varda sumi, da umetnine tihotapijo iz dežele po diplomatskih kanalih. Grško policijo prepriča, da izpustijo mlado Američanko, upajoč, da ga bo pripeljala do velikega neznanca, ki stoji za tatvinami. Vendar se dekle kaj kmalu znajde v življenjski nevarnosti. Inšpektor se čuti zanjo odgovoren in jo odpelje na varno, pri tem pa se med njima spletejo nežna čustva. Režija: Willi Patterson. TV SLOVENIJA 1 23.10 TOKIJSKI POP, ameriški barvni film, 1988 RAI 2 20.40 Prizorišče Ulma je glasbena scena, sredi katere je stotine mladih glasbenikov, ki si želijo uspeti. Tjakaj prispe mlada ameriška punčk rokerica, ki vzbuja pozornost kot »gaj jin« - belo dekle. V deželi vzhajajočega sonca obožujejo ameriški rock in dekle si obeta, da bo uspela. Vendar se kaj kmalu izgubi v japonskem velemestu. Spozna skupino mladih fantov, ki prav tako želijo uspeti v rockovski glasbi, vendar se trdo oklepajo tradicije. Kljub temu jo vzamejo medse. Film nadvse zabavno prikazuje srečanje Američanke z vzhodnjaškim življenjem in povsem drugačno miselnostjo. Režiral je Fran Ru-bel Kazui, igrajo: Carrie Flamilton, Yutaka Tadoko-ro, Taiji Tonoyama, Tetsuro Tamba. POSTAJA, italijanski film. 1990 Umirjeno življenje mladega postajenačelnika razburi jokajoče dekle, ki sprašuje po vlaku za Bari. Dekle beži pred svojim zaročencem, ki jo potrebuje, da bi mu pomagala pri neki goljufiji. Ko pride razjarjeni zaročenec na postajo, se postajenačelnik postavi v bran dekleta. Film je prvenec režiserja Sergia Rubina, ki je vlogo postajenačelnika dolga leta igral v gledališču in si želel zgodbo posneti, vendar ni našel producenta. Ko mu je to uspelo, je film doživel velik uspeh tako pri gledalcih kakor tudi pri kritikih. Igrajo: Sergio Rubini, Margherita Buy, Ennio Fan-tastichini. RADIO »Ta Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Klepet doma; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Obvestila; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne; 13.50 Ocene; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Sobotni disco club; 21.30 Azzurro; 19.30 Ameriška popularna glasba. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Intermezzo; 20.00 Opera Beatrice di Tenda; 22.55 Partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3- 100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.15 Utrinki, zanimivosti; 9.45 Smeh ni greh; 11.00 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.05 Terenska akcija; 13.45 Utrinki, zanimivosti; 14.00 Okno v svet; 14.30 Napoved športnega vikenda; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.35- 19.00 Sobotni «jam session«; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30-22.00 Športna sobota. Radio Koper (italijanski program) 6.15.8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.05 Horoskop; 8.40 Igrajte z nami; 8.50 Dobro jutro otroci; 9.45 Po vaši izbiri; 10.00 Pre-\gled tiska; 11.00 Randevous 12.00 Souvenir d'ltaly; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Redakcija mladih; 16.00 Hot hits; 18.45 Segovia; 20.00 Nočni program. R. Glas Ljubljane 7.00 Dober dan; 8.40 slovenske novice; 9.45 Kam danes v Ljubljani; 10.15 Novice; 10.30 Kultura; 11.15 Angleščina; 12.00 BBC Novice; 13.00 Za domače živali; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.15, 18.15 Novice; 18.45 Vreme; 22.00 Hot mušic; 02.00 Sat radio. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 8.00 Dobro jutro; 10.10 štiri tačke; 12.00 Mali oglasi; 16.20 Izbor pesmi tedna; 19.20 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.15 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Sio-vensko-bistriška panorama; 14.10 Iz Slovenskih goric; 14.40 Od Ptuja do Ormoža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 19.30 Športna sobota; 20.00 Prenos 26. Festivala narečnih popevk Maribor 93; 22.00 Zrcalo dneva - Nočni program. Radio Študent 11.00 Vžig; 14.30 The Guitar and the Gun (Gana); 18.00 Saturdaj Djihad Fever; 19.00 Tolpa bumov: The Julius Hemphill Sextet; 20.00 Glasbeni odprti termin: Krafwerk I & Ili iz let '70/71; 21.00 Afriški Ghost; 24.00 Radio-satelit. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Revival; 9.00 Male skrbi - veliko veselje; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert: Simf. orkester in komorni zbor RTV Slovenija; 11.30 Potpuri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas - oddaja iz Rezije, nato Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Ena se tebi je želja spolnila; 15.30 Soft mušic; 16.00 Odkritje Amerike; 16.25 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Akademija GM 21.5.93; 18.00 Pripoved: Izumitelj ladijskega vijaka J. Ressel; 18.40 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 10.30 Popumentary: Pet Shop Boys; 11.00 The Big Picture; 13.30 First Look, vodi Paul King; 18.00 The Big Picture; 21.00 Saturday Night Live; 21.30 Unplugged: The Cure; 23.30 Popumentary; 00.00 Video, Pet Shop Boys; 03.00 Nočni video SKY ONE 06.00 Car 54, where are you?; 06.30 Abbott and Costello; 07.00 Fun Factory; 14.00 Zaljubljen v čarovnico; 15.00 Risanke, 17.00 Rokoborba; 18.00 Be-verly Mills, 90210; 21.00 Cops; 22.00 Ameriška rokoborba; 23.00 Stingray PRC7 05.15 Serije; Potovanje okoli sveta; 08.55 Prvo potovanje na Mesec, pon. filma; 10.55 Neverjetno potovanje v norem letalu, pon. amer. komedije; 14.35 Frank Buck - Pustolovec na Maleziji, 1/5 del am. serije; 19.25 Ro-seanne: Sorodnici; 20.15 Piramida smrti, britansko-egipčanski film, 1989; 22.25 Dead bang, am. kriminalka; 01,30 Črni reptil, angleška grozljivka, 1966 PREMIERE 08.25 Medicine Man; 10.40 Harlem Action, am. film; 14.55 Bar-bra Streisand, intervju; 17.40 Gola sreča, ameriška komedija; 20.15 Robin Hood, am.-britanski film; 21.55 Freejack, ameriški zf akcijski film, 1992 EUROSPORT 08.30 Aerobika; 10.00 Motosport International, tedenski magazin; 11.30 Olimpijski magazin o ZOI 1994; 13.00 Formula 1, trening za VN Japonske; 15.00 Judo-EP, prenos iz Frankfurta; 17.00 Sa-bljanje-EP, iz Linza; 21.30 Kolesarstvo SATI 06.45 Za otroke, risanke; 11.00 Sprememba letnih časov, am. komedija; 12.45 Imenovali so ga Panter, am. športni tlim; 14,40 Vesoljska ladja Orion, film; 20.15 Mali svet, komedija; 23.00 Poročilo o učenkah, nem. erot. film RTL 06.00 Risanke; 08.20 Otroške serije; 12.45 Polna hiša; 13,15 Princ z Bel-Aira; 17.45 The Heights, 4/13 del ameriške serije; 19,15 Beveriy Mills, 90210: Vse ni tako preprosto; 22.00 Chucky 2: Vrnitev morilske lutke; 23.30 Vroče neveste na šolski klopi, nem. erot. film; 01.20 Rožnata nanizanka; 01.50 Nocturna-Čutna vampirka, am. grozljivka, 1980 MOVIE CHANNEL 10.00 Deathtrap; 14.00 Reign of Terror; 18,00 Criminal Behaviour; 19.40 Robin Hood; Prince of Thi-eves; 22.00 Basic Instinct, premiera ameriškega psihološkega triler)a,1991 SKY MOV1ES PLUS 14.00 Teen Agent; 16.00 Bat-tling tor a Baby; 18,00 Girls just wanna have fun; 20,00 Star Wars: Other people's money ali The Pope must die ali Delirious; 22.00 Naked Lunch; 23.55 Bufford's Beach Bunnies; 01.30 A Kiss before Dying NOVICE Ukrajinci vabijo Jordana MOSKVA - Le nekaj tednov po presenetljivi vesti, da se košarkarski velikan Michael Jordan umika iz košarkarskega sveta, je ruski Časopis Šport Express objavil vest, da ukrajinski klub TET, katerega lastnik je ruski olimpijec in zvezda NBA Aleksander Volkov, vabi 30-letnega Michaela Jordana v svoje vrste. TIIT so lani ustanovih v Harkovu. Ermolenko operiran LONDON - Svetovni prvak v speedwayju Sam Ermolenko, voznik VVolverhamptona, ki se je ponesrečil v ponedeljek, je uspešno prestal operacijo na nogi. Ameriški dirkaC si je v nesreči dvakrat zlomil nogo, zdravniki pa so z operacijo odlašali do petka zato, ker je sprva kazalo, da ima American poškodovano tudi hrbtenico. Božič izpadel v tretjem krogu TAORMEMA - Mariborčan Iztok Božic se ni uvrstil v tretji krog satelitskega teniškega turnirja na Siciliji. V drugem krogu ga je premagal Hrvat Igor Sarič s 6:2, 5:7 in 6:3. Koprski vaterpolisti prvič remizirali LA VALLETTA - Vaterpolisti Micoma Kopra so na turnirju sredozemskih vaterpolskih držav na Malti prvič remizirali. Proti belgijskemu Royalu so igrali 8:8 (1:2, 3:1,1:2, 2:2). Bazen Tal Quroqq, 300 gledalcev, sodnika Cha-ranbronad (Francija) in Starapoloscu (Romunija). Strelci - Micom Koper: Rukavina 3, Goljuf 2, B. Betin, Stopar in Štromajer po 1; Royal: Granece-rov, Baldenov in Ben Ramdhane po 2, VVittebon in Meyers po 1. Četverci: Koper 2 (2), Royal 0. Izključitve: Koper 5, Royal 11. Koprčani so bili ves Cas v prednosti, vendar zaradi neučinkovitosti prednosti v napadu niso izkoristili. Neučinkoviti so bili zlasti pri prednosti igralca vec v bazenu. Po vodstvu Royala z 8:7 je pet sekund pred koncem tekme Goljuf izenačil in prinesel točko Koprčanom. Kazen za obe moštvi BEOGRAD - Nogometni klub Novi Pazar bo moral naslednji dve tekmi na domačem igrišču igrati brez svojih navijačev - to je odločil Dušan LakCe-vič, sodnik za disciplinska vprašanja H. nogometne lige. Do odločitve je prišlo po večdnevnem pregledu vseh poročil o pretepu med tekmo 8. kola med navijači Prištine in Novega Pazarja. Tudi gostujoča ekipa je bila kaznovana: nogometni klub Priština bo moral Jugoslovanski nogometni zvezi plačati 10 milijonov jugoslovanskih dinarjev in okrog 350 nemških mark - Novopa-zarCane namreč ni predhodno obvestil o prihodu večjega števila svojih navijačev, kar določa pravilnik Jugoslovanske nogometne zveze. Oba kluba bosta morala v prihodnje veC pozornosti nameniti vzgojno-pedagoškemu delu z navijači. Sodnik LakCevič vztraja pri prepovedi vstopa že znanim ali morebitnim kršilcem reda. Prepovedan je tudi vstop ljudem, ki so pod vplivom alkohola ali drog. Velibor Ljujič, ki je odgovoren za potek tekem, se je odločil, da bo zadnja tekma registrirana z rezultatom 1:1. Ljujič je tudi odredil disciplinski postopek proti obema kluboma in delegatu nogometne zveze Jovanu Popoviču, ker je pustil, da so prišli v ograjeni del igrišča tudi tisti, ki po predpisih NZJ nimajo pravice do tega privilegija. Popovič tudi ni preprečil prinašanja nedovoljenih predmetov na stadion in ni ničesar naredil, da bi prereCil nepravilno vedenje gledalcev. Ljujič je sprožil disciplinski postopek tudi proti sodniku Zdravku Saviču, ker je dovolil vstop na ograjeni del igrišča neslužbenim osebam. (M. M.) Brazilija še vedno vodi ZURICH - Na najnovejši lestvici najuspešnejših nogometnih reprezentančni ki jo je izdala FIFA, Brazibja še vedno vodi, vendar jo Norveška že nevarno ogroža. Brazilci imajo 58.95 točke, Norvežani pa 58.88 točke, v lestvici pa so zajeti rezultati do 20. oktobra. Norveška, kijev kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 1994 še nepremagana, je z drugega mesta izrinila Italijo, Nizozemska se je po zmagi proti Angliji z 2:0 povzpela s 13. na šesto mesto, Angleži pa s petega mesta padli na deseto. Francozi so po nepričakovanem porazu proti Izraelu s sedmega mesta padli na štirinajsto. Slovenije ni med prvimi 50 državami. Vrstni red: 1. Brazilija 58.95 točke (sprememba uvrstitve glede na prejšnje stanje - 0), 2. Norveška 58.88 (+1), 3. Italija 58.67 (-1), 4. Nemčija 58.20 (+1), 5. Danska 57.96 (-1), 6. Nizozemska 55.89 (+7), 7. Španija 55.84 (+7), 8. Švedska 55.38 (+3), 9. Argentina 55.12 (+3), 10. Anglija 54.72 (-5), 11. Irska 54.69 (-2) in Rusija 54.69 (-3), 13. Švica 53.48 (-3), 14. Francija 52.65 (-7), 15. Romunija 52.13 (+5), 16. Nigerija 51.78 (+2), 17. Urugvaj 51.18 (-2), 18. Mehika 50.90 (2), 19. Columbija 49.39 (0), 20. Portugalska 49.03 (+1), 21. Češkoslovaška 47.29 (-4), 22. Kamerun 46.56 (+1), 23. Poljska 46.05 (-1), 24. Belgija 45.76 (0), 25. Zambija 45.02 (+2), 26. ZDA 44.88 (0), 27. Egipt 44.42 (-2), 28. Wales 44.29 (+1), 29. Škotska 43.12 (-1), 30. Maroko 43.09 (+2), 31. Alžirija 42.47 (-1), 32. Bolgarija 42.41 (+5), 33. Slonokoščena obala 41.15 (-2), 34. Avstrija 40.66 (-1), 35. Tunizija 40.11 (1), 36. Grčija 39.87 (-1), 37. Južna Koreja 38.55 (-1), 38. Kostarika 37.91 (0), 39. Honduras 37.68 (0), 40. Gana 36.73 (+2), 41. Ekvador 36.55 (0), 42. Severna Irska 36.09 (-2), 43. Zimbabve 36.03 (+4), 44. Japonska 34.99 (-1), 45. Finska 34.81 (+5), 46. Savdska Arabija 34.30 (-2), 47. Kanada 34.25 (-1), 48. Kitajska 34.09 (-3), 49. Madžarska 33.77 (-1), 50. Islandija 33.12 (-1). Stefanel prodal vse vstopnice TRST - Vse vstopnice za jutrišnjo tekmo italijan-ske košarkarske Al lige med tržaškim Stefanelom in Benettonom so že razprodane, tako da je vodstvo tržaškega kluba javno pozvalo navijače, naj ne vztrajajo pri okencih, kjer prodajajo »dragocene lističe«. Za vstopnice so se v prejšnjih dneh živo zanimali tudi v Slovenije. NOGOMET / ZA SP KOŠARKA / MC DONALD'S OPEN V MUNCHNU HOKEJ NA LEDU / NHL h Irak po vročem srečanju tesno premagal Iran Dva izključena in pet rumenih kartonov - Med navijači mir DOHA (QATAR) -Irak je osvojil svojo prvo zmago v finalni skupini azijske kvalifikacijske cone za uvrstitev na SP v ZDA. Iračani so z dokajšnjo težavo premagali Irance z 2:1 (2:1). Tekma se je odločila že v prvem polčasu, ko so padli tudi vsi trije zadetki. Najprej so povedli IraCani v 20. min. z Ahmedom Radhijem, že minuto pozneje pa so Iranci izenačili z Ali Daeiem po grobi napaki iraške obrambe. Osem minut pred koncem polčasa pa so IraCani dosegli zmagoviti gol z Alaa Kadhemom. Predvidevanje, da bo srečanje dokaj »vroCe«, so se uresničila, saj je imel romunski sodnik Craciu-nescu polne roke dela. Izključil je dva nogometaša (Iranca Zarin-chena v 40. min. in Iračana Jaafarja v 65. min.) ter pokazal kar pet rumenih kartonov. Zanimivo je tudi, da je bil Iran boljši in je zamudil nekaj zelo ugodnih priložnosti za zadetek prav od 40. do 65. min., ko je nastopil le z desetimi nogometaši. Za to tekmo so v Dobi uvedli izredne varnostne ukrepe, da bi preprečili izgrede med navijači nasprotnih taborov (na sliki veselje iraških privržencev po tekmi), saj se je vojna med tema državama končala le pred kratkim ... Na sreCo pa izgredov, vsaj na tribunah, ni bilo. Na drugi tekmi te skupine sta Južna Koreja in Saudska Arabija igrali z 1:1 (0:0). Korejci so v 61. povedli s Shin Hong Gijem, Arabci pa so izenačili prav ob izteku srečanja z Ahmedom Jamilom. VRSTNI RED PO 3. KOLU: Južna Koreja in Saudska Arabija 4, Japonska in Irak 3, Severna Koreja in Iran 2. Jutri bosta igrala Irak in Saudska Arabija. Bo kdo zaustavil Phoenbc Suns? Moštvo NBA je sinoči nadigralo španski Real Madrid, a le v drugem polčasu Z včerajšnje tekme med Ali Starš in Bucklerjem (AP) MUNCHEN - Sesti košarkarski turnir Mc Do-nald’s open v Miinchnu bo vrhunec dosegel danes popoldne ob 17.00 (neposredni prenos po TMC), ko bo ameriško profesionalno moštvo Phoenix Suns branilo Čast ZDA pred ponovnim poskusom košarkarske Evrope, da odvzame moštvom iz NBA lige avreolo nepremagljivosti. Nasprotnik »sunsov« je bolonjski Buckler ali Limoges, ki sta se v polfinalu pomerila pozno sinoči. Charles Barkley in tovariši so v včerajšnjem prvem polfinalu z rezultatom 145:115 premagali španski Real Madrid, ki je v Četrtfinalu z desetimi točkami prednosti odpravil nemški Leverkusen. Američani so Spance »povozili« v drugem polčasu, potem ko je bil rezultat po dveh Četrtinah 70:66. »Kralj« Bark-ley je dosegel 24 točk, Kevin Johnson 23, Negele Knight 22, Dan Majerle 19, AC Green 18, Danny Ainge in Joe Courtney pa vsak po 12. Za Real so največ košev dosegli Car-gol (26), Arlauckas (25), Sabonis (24), Antunes (18) in Birjukov (14). V prvem dnevu opna so največ pokazali bolonjski košarkarji, ki so brazilski Franci dali pravo košarkarsko lekcijo. Z agresivno obrambo in izredno razpoloženo igro v napadu so možje trenerja Buccija že po prvi Četrtini vodili kar z 20 točkami prednosti, razlika v korist italijanskega moštva pa je naraščala vse do zadnje minute igre. Izvrstno je zaigral Saša Danilovič, ki je zbral tudi največ točk (27 z 11:15 pri metu iz igre), ob njem pa sta bila še najbolj uspešna Moretti (25 toCk - 7:10 pri metu) ter kapetan Bruna-monti (17 točk - 7:8). Pri poražencih je Shouse do- segel 21 točk, Manna pa 16. Rezultati: Četrtfinale: Buckler Bologna - Ali Starš Franca Sao Paolo 129:88; Real Madrid - Bayer Leverkusen 85:75. Polfinale: Phoenix Suns - Real Madrid 145:115, Buckler - Limoges noCna tekma. Finale za 5.mesto: Ali Starš Franca - Leverkuse 104:97 (55:46) Toronto Maple Leafe je izenačil rekord osmih zmag po vrsti MIAMI - Toronto Maple Leafs nadaljujejo z uspešnim začetkom letošnje sezone. Tokrat so z zmago s 4:3 nad Floridskimi »Panterji« izenačili svoj rekordni uspeh, dosežen v sezoni 1934-1935. Z osmimi zaporednimi zmagami je to uspelo samo še Buffalo Sa-bersom leta 1976. Vrat Toronta pa tokrat ni branil Felix Potvin, temveč Da-mian Rhodes. Maple Leafs imajo v centralni diviziji tako že šest točk naskoka pred drugouvrščenim St. Louisom. V Detroitu so Red VVings premagali VVinnipeg Jets s 6:2. Sergej Fedorov se je z enim zadetkom in dvema podajama za Red VVings na listi strelcev izenačil z najboljšim strelcem Toronta Daveom An-dreychuckom. Oba sta doslej zadela že devetkrat. Na tej tekmi pa je Toronto izgubil enega svojih ključnih igralcev, napadalca Stevea Vzorni ana, ki se je že na začetku prve tretjine poškodoval. S komolcem ga je na ogradi grobo porinil Thomas Steen. Ottavva Senators so se že veselili svoje prve zmage v letošnji sezoni, saj so proti Dallasu v prvi tretjini vodili že s 5:1, nato pa popustili in omogočili TeksaCanom, da so po podaljških zmagali s 6:5. Za nameček je šesti zmagoviti gol za Dallas dosegel nespretni vratar »Senatorjev«, ki je najprej ubranil dva zaporedna strela, nato pa sam ploščino porinil Cez golovo Črto. St. Louis Blues so s 5:2 premagali San Jose Sharks, ki so tako poleg Ottavve Se edini brez zmage. Junak tekme je bil Kevin Miller, ki je poleg treh zadetkov prispeval še dve podaji. V Chicagu pa so tamkajšnji »Črni Sokoli« v zadnji minuti s strelom Jeremija Roenicka s 3:2 premagali Quebec Nordiques. Vancouver Canucks pa so s 6:3 v gosteh premagali Calgary Flames. Najzaslužnejši za zmago, s katero so Canucksi na lestvici pacifiške divizije ujeli vodeCe, so visoki Trevor Linden in Pavel Bure, vsak s po dvema zadetkoma, ter Cliff Ronning, ki je prispeval tri podaje. FORMULA ENA / VN JAPONSKE BASEBALL / KONČNICA WORLD SERIES Po zanimivem treningu Prost pred Schumacherjem, Aleši pa v ograjo Francoski dirkačje k sreči nepoškodovan - Hakkinen pred Senno McLarnov šef Ron Dennis je uničil milijon dolarjev vreden avtomobil Philadelphia preprečila predčasno slavje Toronta Po peti finalni tekmi je rezultat 3:2,40 tisoč navijačev Toronta pa je zapustili igrišče sklonjenih glav Prost, najhitrejši (telefoto AP) SUZUKA - Potem ko je na prvem treningu voznikov formule 1 za Veliko nagrado Japonske dosegel najboljši Cas, je Alain Prost še korak bliže prvi zmagi na Japonskem. Premostiti pa je moral vrsto težav. V prostem treningu ga je namreč v zadnjih treh krogih izdal motor, zaradi Cesar je bil popoldne nekoliko pazljivejši. Toda kljub vsemu je spet našel staro formo in samo za dve stotinki sekunde prehitel najbližjega zasledovalca Michaela Schumacherja. Mika Hakkinen je bil tretji pred moštvenim kolegom Ayrtonom Senno, ki sta mu sledila Damon Hill in Sesti Gerhard Berger. Trening so prekinili za 18 minut, ko je Jean Aleši izgubil nadzor nad vozilom in se zaletel v zaščitno ograjo, k sreči pa se je Francoz izvlekel brez poškodb. Senna je v nadalje-* vanju treninga za kratek Cas prevzel vodstvo, vendar ga je kmalu prehitel Schumacher in nato še Prost. »Čutil sem, da se moj dirkalnik proge ne drži dobro. Vedel sem, da moramo vložiti veliko dela, Ce hočemo biti konkurenčni. Pravi problem se je pojavil, ko mi je odpovedal motor. Izgubil sem veliko Časa, kar je še posebej otežilo moje delo,« je dejal Prost, ki ni pričakoval, da si bo privozil 'pole posi-tion’, vendar je bil zelo zadovoljen, da mu je to uspelo. »Proga je tehnično zahtevna, zato je avtomobil težko pravilno nastaviti, toda vozil sem brez vsakršnega priti- ska,« je še povedal Francoz. »Presenečen sem, da mi je šlo tako dobro. Na zadnjih nekaj dirkah sem imel zmeraj težave na treningih. Vsi v moštvu so delali zelo dobro. Na avtomobilu imamo veliko novosti, ki so se vse obnesle. Čutim, da moramo še veliko narediti. Če bi konCno imeli težave tudi pri VVilliamsu, bi bil dosegljiv tudi 'pole posi-tion’,« je menil Michael Schumacher. Mika Hakkinen, ki bo nastopil šele na svoji drugi letošnji dirki, pa je dejal, da je resnično užival: »Zelo razburljiv trening. Lahko bi bil celo boljši, toda to bi rekel, tudi Ce bi si privozil 'pole position’. Sem tretji, vendar se zmeraj da narediti še bolje.« Senna, ki mu je na jutranjem treningu steklo olje iz motorja, je priložnost za najboljši startni položaj izgubil, ker' se mu je pokadilo iz motorja, ko je imel že drugi komplet gum. »Bil sem zelo frustriran, ko se mi je to zgodilo,« je dejal Brazilec, medtem ko je Jean Aleši priznal, da se je zaletel po lastni napaki. »V ovinek sem privozil prehitro in preveč na rob dirkališča. Mislil sem, da bom še lahko speljal, vendar sem z desnim kolesom priletel na travo in ničesar veC nisem mogel storiti,« je menil Ferra-rijev voznik. Med tremi debitanti na Veliki nagradi Japonske je najboljši vtis zapustil Severni Irec Eddie Ir-vine v svojem Jordanu. Zasedel je enajsto mesto, v veliko pomoč pa mu je bilo seveda tudi dejstvo, da zelo dobro pozna dirkališče, na katerem je v zadnjih treh letih tekmoval v japonski formuli 3000. Japonec Toshio Suzuki v Larrousseu in Francoz Jean-Marc Gou-non v Minardiju sta pristala na 23. oziroma 24. mestu. VeCje razburjenje kot sam trening zvezdnikov formule 1 je povzročil Ron Dennis. McLarnov šef je v Suzuki predstavil svoj cestni superavtomo-bil in se podobno kot Aleši zaletel v zaščitni zid. Dennis je v prvem krogu izgubil kontrolo nad vozilom, se pri prvem ovinku zavrtel na progi in treščil v ograjo na zahtevnem delu ovinka v obliki Črke S. Avtomobil, ki so ga izdelali v Veliki Britaniji in je vreden milijon ameriških dolarjev, je zelo poškodovan. Dennis je bil po nesreči vidno pretresen in pred svojim moštvom ni našel nobenega opravičila. »Avtomobil sem uničil in to je vse,« je menil veliki šef, ki bo seveda brez hujših pretresov preživel tudi to nesrečo. Rezultati prvega treninga: 1. Prost (Fra, Wil-liams) 1:38.587, 2. Schumacher (Nem, Benetton) 1:38.588, 3. Hakkinen (Fin, McLaren) 1:38.813, 4. Senna (Bra, McLaren) 1:38.942, 5. Hill (VB, VVilliams) 1:38.979, 6. Berger (Av, Ferrari) 1:39.024, 7. Aleši (Fra, Ferrari) 1:39.535, 8. Leh-to (Fin, Sauber) 1:40.346, 9. Patrese (Ita, Benetton) 1:40.748, 10. Katayama (Jap, Tyrrell) 1:40.963, 11. Irvine (VB, Jordan) 1:41.018, 12. Warwick (VB, Footvvork) 1:41.086, 13. Blundell (VB, Ligier) 1:41.278, 14. VVendlinger (Av, Sauber) 1:41.367, 15. Suzuki (Jap, Footvvork) 1:41.380, 16. De Cesaris (Ita, Tyrrell) 1:41.480, 17. Herbert (VB, Lotus) 1:41.488, 18. Brundle (VB, Ligier) 1:41.543, 19. Barrichello (Bra, Jordan) 1:41.624, 20. Martini (Ita, Minardi) 1:42.388, 21. Lamy (Por, Lotus) 1:43.165, 22. Co-mas (Fra, Larrousse) 1:43.483, 23. Suzuki (Jap, Larrousse) 1:44.562, 24. Gounon (Fra, Minardi) 1:46.782. Za nesrečo na Floridi zahteva Muster 37 milijonov dolarjev odškodnine DUNAJ/MLAMI - Avstrijski zvezdnik v tenisu Thomas Muster bo tožil zavarovalnico tur-nija v Key Biscayne-u na odškodnino v višini 37 milijonov dolarjev (435 milijonov šilingov) odškodnine.V okviru svetovnega turnirja v tenisu je športnik s Štajerske 1.aprila 1989 postal na kraju tekmovanja žrtve prometne nesreče, ki jo je povzročil alkoholizirani vozač. Po operaciji kolena se Muster dalj Časa ni mogel udeležiti teniških tekmovanj. Sele po šestih mesecih okrevanja mu je uspel senzacionalni »comeback«, saj mu zdravniki sprva niso obetali dosti izgledov za vrnitev v aktivno športno življenje. Obravnava Musterjeve zahteve na odškodnino se bo pričela v ponedeljek. Višino zahtevane odškodnine športnik razlage s splošno prakso v ZDA, pri kateri običajno izhajajo iz sprva pretirano visokih zahtev po odškodnini. PHILADELPHIJA, TORONTO - Uprava Toronto Blue Jaysov je svojim navijačem omogočila, da so si peto tekmo končnice prvenstva v baseballu ogledali na stadionu Skydome v Torontu. Tam so postavili velikanski ekran, ki je meril kar 0.2 hektarja (200 kvadratnih metrov). Tekmo je spremljalo prek 40.000 ljudi, ki pa so odšli domov sklonjenih glav, saj so njihovi ljubljenci izgubili z 0:2. Igralci Toronto Jaysov so poCasi omagovali v devetem iningu, kar so navijači Philadelphije buC-no pozdravili in zaCeli s glasnim navijanjem in klicanjem gesla »Kdo je gospodar?«. »Navijači so si zaslužili, kar smo jim danes pokazali. To je dobra pot, da so si nas zapomnili, preden odidemo v Toronto,« je povedal Curt Schilling, metalec pri Philliersih. S tem so igralci Philadelphija Philliersov znižali rezultat na 3:2 za Toronto. Igralci Toronta potrebujejo še eno zmago, da bi ponovili lanski naslov. Naslednji dvoboj bo na sporedu danes in Ce Philadelphiji uspe izid izenačiti, bo zadnja, sedma tekma jutri. Na vprašanje, kako se počutijo pred odhodom v Toronto, kamor naj bi odšli kot gotovi poraženci, je Kruk dejal: »Nisem vedel, da nas imajo vnaprej za poražence. Ce bomo že morali izgubiti, bomo svojo kožo drago prodali.« Na sliki: menažer Philadelphije je Čestital svojemu metalcu ŠPORT Sobota, 23. oktobra 1993 KOŠARKA / V 4. KOLO C LIGE Bol Pal II .1 Pord enone uspel lo zaustaviti Jadranov beg? Jodronovce (jutri v tel. Ervatti ob 17.30) najboj skrbi strelec Turel Po prestižni in razveseljivi zmagi v Tržiču na račun Italmonfalconeja, bodo ja-dranovci jutri ponovno igrali na svojem igrišču, v goste pa prihaja moštvo Pal-lacanestro Pordenone, ki je po treh tekmah zbralo 4 točke (zmagi proti Cittadelli 94:87 in Ca’Savio 109:95 ter poraz s točko razlike v San Danielu). NaSa združena ekipa bo tudi tokrat nastopila brez svojega najvišjega igralca, saj je Mauro Cuk še vedno »out« zaradi posledic zvina gležnja. O jutrišnji tekmi in o dosedanji zmagoviti poti Jadrana smo se pogovorili z enim izmed doslej najboljših posameznikov ekipe, Deanom Ober-danom. Kakšne ocene bi doslej dal Jadranu, sebi, soigralcem in trenerju? Ekipno si zaslužimo 8, saj smo vsakič zmagali, dvakrat celo v gosteh. Osebno mislim, da sem še kar dobro opravil svojo nalogo, slabše sem igral le na domači tekmi. Rebula, Emili in Hmeljak so pokazali veliko voljo do dela in so igrali zelo solidno. Z osmico bi nagradil njih ter Pregarca in Rauberja, ki sta nas z izkušenostjo in borbenostjo večkrat rešila iz zagate. Devetim si zasluži Arena, ki je presegel tudi najbolj rožnato predvidevanje, Starca pa ne bi ocenil, ker je doslej igral le par minut. Trenerju Vatovcu bi tudi dal 8, ker nas je zelo dobro pripravil na prvenstvo, predvsem z atletskega vidika in čeprav pogosto »brunda« moram priznati, da ima skoraj vedno tudi prav. Pred dvema tednoma vam je velike preglavice povzročal stari Valentinsig, jutri pa bo prišel »bomber« Turel. Kako ga boste skušah omejiti? Z Valentinsigom smo skoraj ponoreli, Turel pa je tudi izreden igralec. Zanj smo pripravili obrambno štefeto s Pregarcem, Rebulo in Emilijem. Ob Turelu pa ima Pordenone še vsaj tri izredno dobre posamez—' nike, in sicer Oriona, Co-lombisa in Pivo, ki so že igrali v višjih kategorijah. Možnosti v odstotkih? 70% nam, 30% njim. Borovci so vas takorekoč posnemali s tremi zaporednimi zmagami. Lahko računajo na napredovanje ah nimajo še vseh ustreznih »papirjev«? Najbrž si tudi sami niso pričakovali tako »eksplozivnega« začetka, ekipa pa je zelo dobro organizirana in upam, da bo borovcem res uspel veliki skok. Je res, da boš prihodnje leto kot tujec igral v Sežani pri Kraškem zidarju? O tem, kje bom igral nal-sednjo sezono, bom razpravljal po koncu letošnje, je pa res, da sem se pred časom o tem menil s trenerjem Kraškega zidarja Igorjem Mednom. VANJA JOGAN Dean Oberdan - doslej odličen Bor Radenska favorit tudi jutri v Vidmu _ „_1_1 _ _ T~\ 1 1_ _1_l J-„l-- „ Ji 1+ni Av-lliVt no T? OOTTl OTI A /R Tip V četrtem kolu košarkarske D lige bodo Borovi košarkarji že tretjič letos posedli v kombi, tokrat pa se bodo odpeljali v Videm, v goste Virtusa Emili. Videmčani so na prvih dveh tekmah igali porazno. V prvem kolu so zgubili v Huminu kar s 40 točkami razlike, teden kasneje pa so praznih rok ostali tudi doma, -18 z Villorbo. Prejšnji teden se je Virtus delno oddolžil in najšibkejšo postavo v ligi premagal skoraj s 30 točkami razlike (Senators Go - Virtus 68:96). Bor Radenska ima vse možnosti, da v Vidmu nadaljuje z zmagovito serijo, saj je Sancinova postava v odlični formi in je tako tehnič- no kot telesno boljša od jutrišnjih nasprotnikov. Virtu sta zapustila lanska najboljša posameznika Coccolo in Vo-rano, doslej pa so večji del točk dosegli Madile (krilo 1, 95), Cappellini (branilec 1, 88) in Maressi (center 1, 98), pod pričakovanjem pa je doslej igral visoki Tomasin (letnik 67, visok 2,01). BOROVCI V ŠTEVILKAH PO TREH KOLIH: Največ točk so doslej zbrali Ažman (60), Persi (30 v 2 tekmah) in Samec (28). Pri metu za 2 točki so bili najbolj točni Bajc (4/5), Samec (11/17) in Crisma (6/10), za 3 točke pa Barini (2/2), Bajc (2/3) in Ažman (4/7). S črte prostih metov ima Rasman 6/6, Debeljuh 4/4, Smotlak 12/14 in Bajc 10/12, pri skokih pa so bili najučinkovitejši Ažman (24), Samec (12) ter Perčič in Pettirosso (oba 9 v dveh tekmah). Največ žog so »ukradli« Crisma (6), Ažman, Persi in Samec (po 5), ki pa so jih največ tudi zgubili: Crisma (16), Persi (8), Ažman (7) in Samec (6). Največ asistenc so dodelili Cr-sima (5), Barini (4) in Ažman (2), Ažman vodi pri blokadah (3), Barini pa pri osebnih prekrških (11). Največ so doslej igrah Ažman (96 minut), Osima (65) in Barini (62), najmanj pa Rasman in Carbonara (po 23). (VJ) ODBOJKA / V STANDREŽU Imsovci namučili slovenskega podprvaka Danes jih na domačih tleh čaka nov pokalni nastop Imsa Kmečka banka - Salonit 1:3 (9:15, 15:9,10:15,10:15) IMSA KMEČKA BANKA: Feri (6+7), Marchesini (1+1), G.L. Populini (11+20), Lutman (1+8), Buzzinelli (1 + 2), G.C. Populini (0+0), Stabile (2+10), Florenin, Uršič, Prinčič, Ferfoglia, Paoletti. Kdor si je pričakoval enosmerno tekmo, brez možnosti za naše odbojkarje, se je moral premisliti. V prijateljski tekmi proti Salonitu Anhovo, ki je na papirju boljša ekipa, saj so vsi igralci profesionalci, so odbojkarji Im-se Kmečke banke prikazali konkretno in dopadljivo igro. Opozorili bi le na to, da je Salonit ena izmed treh najboljših slovenskih ekip in igra letos tudi v srednjeevropski ligi, v kateri nastopajo moštva iz Slovenije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Avstrije in Madžarske. Vsi seti, razen drugega, so bili še bolj izenačeni od tega kar kažejo rezultati. Gostitelji so vsakič dobro začeli in le proti koncu setov je prišla na dan večja izkušenost Ka-nalcanov. Drugi set pa so valovci osvojili brez večjih težav. Takoj so visoko povedli in le pri stanju 13:4 nekoliko popustili, tako da se je Salonit približal do devete točke, preden je set vendarle pripadel domačim igralcem. Valovci so celo tekmo zelo ‘učinkovito servivali in s tem večkrat spravili v težave nasprotnika. Ekipa se je dobro obnesla v vseh prvinah igre razen v bloku. V napadu pa se je posebno izkazal »jesenska« pridobtiev moštva Gianluca Populini, ki je dosegel 11 točk. (A&D) Danes še za zvezni pokal Danes bodo imeli navijači spet priložnost uživati ob igri Imse Kmečke banke. Valovci bodo namreč v tekmi 4. kola zveznega pokala v Standrežu (pričetek ob 20.30) gostili moštvo Lu-nazzija iz Paeseja pri Trevisu, ki bo tudi njihov neposredni konkurent v bližajočem se prvenstvu B2 lige. Se-sterko iz Veneta so gori ški odbojkarji v prvi tekmi v gosteh že gladko premagali, tako da je pričakovati, da bodo zmagali tudi tokrat. Navsezadnje je zmaga obvezna, če Imsa Kmečka banka - po porazu v Pon-te nelle Alpi - Zeli doseži uvrstitev v drugo kolom-tega tekmovanja. KOŠARKA / ZE TRADICIONALNA POBUDA ODBOJKA / MEMORIAL SPAZZAPAN Začetek Primorske lige v znaku derbija Jadranovci gladko premagali borovce Jadran Tkb - Bor Radenska 94:62 (51:29) JADRAN: Oberdan 18 (7:8), Pregare 16 (3:5), Emili 7 (1:1), Rebula 8 (2:2), Arena 13 (4:6), Rau-ber 24 (4:5), Hmeljak 8 (2:2); trener Vatovec. PM: 23:29. SON: 15. PON: Emili (39). 3T: Pregare 3, Rauber 2, Arena 1, Oberdan 1. BOR: Crsima 5 (1:2), Bajc 2, Perčič 8, Debeljuh 3, Persi 5 (1:2), Barini 2, Smotlak 6, Carbonara 2, Rasman 6, Ažman 2, Samec 13 (5:7), Pettirosso 8; trener Sancin. PM: 7:11. SON: 20. 3T: Smotlak 2, Debeljuh 1. Ze v prvem kolu letošnje izvedbe Primorske lige, na kateri sodelujejo, ob teh dveh naših ekipah še Gradišča, Italmonfal-cone, Servolana, Postojna in Kraški zidar iz Sežane, sta se pomerila Jadran Tkb in Bor Radenska. Tekma je potekala dokaj enosmerno, saj so borovci zdržali hiter tempo jadra-novcev le v uvodnih minutah (14:13 v 6’), zatem pa sta Rauber in Arena poskrbela za prvi »break« in Vatovčeva ekipa si je kmalu nabrala 10 - 12 točk prednosti. S tremi zaporednimi trojkami pred iztekom prvega polčasa so jadranovci povišali prednost na +22 (47:25) in tekma je v drugem delu postala dokaj nezanimiva, saj je bilo ime zmagovalca že določeno. Borovci so v 30’ zaostajali za 21 točk, v zadnjem delu tekme pa sta Oberdan in Rebula omogočila lastni ekipi, da je še povišala razliko na +32. Med posamezniki so iri zmagovalcih najboljše aigrali Oberdan, Rauber n Pregare, pri borovcih ia je potrdil dobro formo n velik napredek Stefan lamec. Ob njem sta zado-oljila tudi Pettirosso, 'erčič in Rasman, trener lancin pa je dal veC pri-ožnosti igranja tistim po-ameznikom, ki so doslej aanj igrali in ki še niso v eloti asimilirali obrambah različic in kombinacij • napadu. V prvem kolu sta se lomerila tudi Italmonfal-one in Servolana Latte larso. Po prvem polčasu o domačini pritisnili na din in povedli skoraj z :0 točkami prednosti, za-em pa so Brumnovi ant j e znižali zaostanek, ti jim pa uspelo veC igroziti domačinov, ki so rnagali z izidom 81:72. Danes ženski troboj Jutri vrhunec kakovosti Na jutrišnjem moškem turnirju bodo sodelovali VBU in Imsa KB (B2), Vivil (C 1) in Olympia (C2) Po dveh letih premora bo goriško SZ 01ympia danes in jutri v spomin na svojega v tragični prometni nesreči preminulega igralca spet priredilo odbojkarski »Memorial Peter Spazza-pan«. Letošnji memorial bo že 15. po vrsti, na njem pa bodo sodelovale ženske in moške članske šesterke. Posbno kakovosten bo jutrišnji moški turnir, na katerega je organizator povabil nekatere izmed najboljši šesterk iz naše dežele. Tako bodo poleg moštva gostitelja - 01ympie - nastopili še državni Gl ligaš Vivil iz Ville Vicentine ter B2 ligaša Imsa Kmečka banka in Volley Bali Udine iz Vidma. Moški turnir bo v popoldanskih urah. Najprej bo na vrsti derbi med 01ympio in valovci, nato pa bo tekma med Videmčani in Vivilom. Sledili bosta finalni tekmi za 1. in 3. mesto, za končno zmago pa naj bi sede bo šlo vse po predvidevanjih - potegovala VBU in Imsa Kmečka banka. Polfinalni tekmi bosta na dva zmagana seta, finalni pa na tri, razen če se moštva ne bodo dogovorila drugače. Zenski turnir bo te danes popoldne, šlo pa bo za troboj. Na njem bosta poleg Qlympie sodelovali še vrsti Kmečke banke (C2 liga) in goriškega LIbertasa (novinec v D ligi). Zenski turnir bo potekal po sistemu vsak proti vsakemu in na tri igrane sete. Turnir zahteva velik organizacijski napor, ki pa mu bodo športni delavci pri SZ 01ympia prav gotovo bili kos. Spored Zenske, danes 17.00 Dlympia - Libertas Gorica, sledi Libertas Gorica - Kmečka banka, sledi 01ympia - Kmečka banka. Moški, jutri 14.00 01ympia - Imsa Kmečka banka, sledi Volley Bali Udine - Vivil Latterie Friulana. 17.30 finale za 3. mesto, sledi finale za 1. mesto. Nagrajevanje obeh turnirjev bo po končanih bojih v moški konkurenci. Vse tekme bodo v telovadnici 01ym-pie, v Drevoredu 20. septembra. NAMIZNI TENIS / V ZENSKI A LIGI BREZ TEKEM, IGRAJO LE FANJTE (BI LIGA) V Vigevanu računa Kras na zmago Marjan Milič (FOTO KROMA) Krasova moška postava bo v petem kolu prvenstva B 1 lige gostovala pri ekipi Florens Vi-gevano. Prvenstvena tekma bo napornejša bolj z vidika dolgega potovanja kakor glede moči nasprotnikov, pričela pa se bo šele ob 20.30. Ker bo potekala samo na eni mizi, se lahko zavleče, čeprav o zmagi Krašovcev ne dvomimo. Kras Activa se je s svojo postavo bratov Milic in prvokategornikom Romanom Pleše že štirikrat zaporedoma ovenčal z zmago in si pridobil kar štiri točke prednosti pred ostalimi. Florens ima sicer tekmo manj in je doslej zabeležil dve zmagi in en poraz ter se nahaja na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Lombardije! razpolagajo z igralci tretje kategorije Fu-sco, Raghini, Zannocel-li, ki so nosilci številk 166, 191 in 199. K novi zmagi naproti vodi naše fante želja po napredovanju v A 2, za kar jim ni žal požrtvovalnosti in trdega dela na treningih. Zenska C liga. V tretjem kolu ženske C lige se bodo Krasovke Krasa Corium Vanja in Katja Milič ter Ivana Stubelj pomerile še z zadnjim tekmecem Chiadinom, ker se je seznam ekip po odstopu Ore in Carnaida skrčil na štiri ekipe. Krasova dekleta so doslej prepričljivo premagale postavi Juvenes iz San Marina in Sestese. Chiadi-no je presenetljivo izgubil edino odigrano tekmo proti Juvenesu. Za mlade Krasovke bo srečanje v Trstu jutri dopoldne trda preizkušnja, ker igra za Chiadino veteranka Gea Poli. Ker Krasovke razmišljajo o napredovanju se bodo morale potruditi, da s trejo odpor Tržačank. Promocijske lige V moški D 2 ligi imajo krasovi fantje za kazen počitek. Dekleta postave Krasa A bodo gostovale pri Chiadinu, doma bo Kras B igral proti Krasu C, Kras D pa bo gostil pordenonski San Gio-vanni. Vse tekme promocijske lige bodo jutri s pričetkom ob 10. uri. Omenimo naj še, da zaradi pokalnih tekem v ženski A lige ta konec tedna ne bo tekem. 0-J-) H ODBOJKA h Koimpex in Bor Tombolini danes na Tržaškem Poleg Imse Kmečke banke bosta v zveznem tekmovanju danes zaposlena tudi oba naša ženska državna tretjeligaša. Oba bosta igrala na Tržaškem, ob isti uri (18.00) in proti nasprotniku iz BI lige. Dekleta Koim-pexa se bodo svojim gledalcem predstavila drugič, borovke pa prvič, ker so vse tekme prvega dela -zaradi znanih zapletov v zvezi s telovadnicami - igrale v gosteh. Pred težjo nalogo stojijo slogašice, ki bodo v Repnu gostile ta Cas najboljšo šesterko iz naše dežele Latisano. Ce bi jim tega nasprotnika uspelo premagati, bi šlo resnično za lep športni podvig, sicer pa že v Latisani - gladkemu porazu navkljub -igralke trenerja Dra-siCa niso razočarale. Borovke bodo tekmo s Sangiorgi-no igrale v dolinski občinski telovadnici. S Furlankami so se plave letos že večkrat pomerile, vsi dvoboji so bili tudi nadvse izenačeni, vendar je Sangiorgina na koncu vedno prevladala. Tudi prvi pokalni nastop med tema tekmecema je bil zanimiv, končal pa se je po tie breaku. Trener Kalc bo prvič letos lahko računal na vse igralke. NOVICE Poletovi balinarji v Fagagni Poletovi balinarji so se pred kratkim udeležili močnega turnirja B kategorije za Certverke, na katerem je nastopilo 28 Četverk iz Veneta in naše dežele. Po-letovci (v postavi Gulič, Suc, Capitanio in Caichio-lo) so bili tudi edini predstavniki iz naše dežele. Organizator je poletovce uvrstil neposredno v 2. kolo, kjer se je openska postava spoprijela z domačo ekipo Quadrifoglia in čeprav je že vodila s 6:3 in 9:8, je naposled izgubila z 9:13 in bila tako izločena. Kras C in Kras D - San Giovanni Domači šport Danes Sobota, 23. oktobra 1993 ODBOJKA ZVEZNI POKAL - MOŠKI 20.30 v Standrežu: Imsa Kmečka banka - Lunazzi Treviso ZVEZNI POKAL - ZENSKE 18.00 v Repnu: Koimpex - Low West Latisana, 18.00 v Dolini: Bor Tombolini - Sangiorgina MEMORIAL SPAZZAPAN - ZENSKE 17.00 v Gorici, drevored 20. septembra: nastopajo Kmečka banka, 01mypia in Libertas Gorica KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Breg DRŽAVNI KADETI 18.30 v BrišCikih, dom Ervatti: Bor Radenska - Ugg NARAŠČAJNIKI 18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Jadran NAMIZNI TENIS MOŠKA BI LIGA 20.30 v Vigevanu: Florens - Kras Activa NOGOMET DEŽELNI MLADINCI 15.00 v Trstu, drevored Sanzio: San Giovanni - Ju-ventina POKRAJINSKI MLADINCI 14.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Olimpia; 14.30 na Proseku: Primorje - Chiarbola NAJMLAJSI 15.30 v Comu di Rosazzo: Como - Sovodnje CICIBANI 15.00 v Domiu: Domio - Breg; 15.00 v Trstu, Villa Ara: Cgs - Primorje; 15.00 v Doberdobu: Mladost -Monfalcone ROKOMET MOŠKI ITALIJANSKI POKAL 17.30 v San Donaju: San Dona - Kras Trimac Jutri Nedelja, 24. oktobra 1993 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 17.30 v Briščikih, dom Ervatti: Jadran TKB - Pall. Pordenone MOŠKA D LIGA 17.30 v Cussignaccu, Ul. Padova: Virtus Friuli Udine - Bor Radenska DRŽAVNI KADETI 11.00 v Briščikih, dom Ervatti: Kontovel - Tarcento NAMIZNI TENIS ZENSKA GUGA 10.00 v Trstu, Ul. Biasoletto: Chiadino - Kras Corium ZENSKA PROMOCIJSKA LIGA 10.00 v Trstu, rikreatorij Lucchini: Chiadino - Kras A; 10.00 v Zgoniku: Kras B - Kras C in Kras D - San Giovanni I NOGOMET PROMOCIJSKO LIGA 14.30 v Krminu: Cormonese - Juventina; 14.30 v Maranu: Maranese - Primorje 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Vesna - Pasianese; 14.30 v Bazovici: Zarja - Reanese. 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Kras - Romans; 14.30 v Meretu: Mereto - Primorec; 14.30 Gaja - Piedimonte; 14.30 v Moram: Moraro - Sovodnje 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Dolini: Dolina - San Vito; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Pulfero; 14.30 v Vermeglianu: Ver-megliano - Breg NARAŠČAJNIKI 10.30 na Opčinah, Rocco: Opicina - Primorje NAJMLAJSI 10.30 v Trstu, 1. maj: Bor Farco - Fani Olimpia ZAČETNIKI {g/ 12.15 v Nabrežini: Cgs - Zarja Adriaimpex B; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex A - Fani Olimpia; 10.30 v Doberdobu: Mladost - Aris San Polo ODBOJKA MEMORIAL SPAZZAPAN 14.00 v Gorici, Drevored 20. septembra: nastopajo 01ympia, Imsa Kmečka banka, Volley bali Udine in Vivil Obvestila SK KRAS - odsek za otroško rekreacijo obvešča, da poteka v športno-kulturnem centru v Zgoniku otroška telovadba s sledečim urnikom: sreda od 16.30 do 17.30 mlajša skupina (vrtec) ter od 17.30 do 18.30 starejša skupina (osnovna šola). Zainteresirani se lahko pridružijo. SK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da poteka v športno-kulturnem centru v Zgoniku rekreacja za odrasle in sicer: starejša skupina: torek in petek od 9. do 10. ure, mlajša skupina: torek in četrtek od 21. do 22.30. Pridružite se nam ! ŠD MLADINA - Smučarski odsek vabi na informativni sestanek ob začetku smučarske sezone rekreativce, starše že vpisanih in novih smučarjev, ki bo v sredo, 27. t.m., ob 20. uri v Domu Albert Sirk v Križu. ZVU TS - področni odbor zamejstvo organizira 3. novembra skupno smuko vseh zamejskih vaditeljev v Molltalu v Avstriji. Možna tudi prenočitev. Prijave še danes, 23. t. m. Informacije na tel. št. 425105 in 226271. GOSPODARSTVO Sobota, 23. oktobra 1993 VIŠJA OBDAVČITEV POGODBENEGA DELA / ZAKON V PARLAMENTU PODJETJA / POSLOVANJE Z REPUBLIKAMI NEKDANJE JUGOSLAVIJE Dižava sega globlje v žepe delodajalcev Zakaj jih raje ne preganja zato, ker kršijo zakone? Nerezidenčni računi so rešili začetne težave Kar tuje podjetje zasluži v Sloveniji, mora pri nas tudi zapraviti LJUBLJANA - Vse veC ljudi v današnjih časih išče zaposlitev. In če že ne dobijo službe, to je rednega delovnega razmerja, so veseli, če lahko delajo vsaj po pogodbi. Ker delodajalca stane zaposleni po pogodbi trikrat manj kot redno zaposleni delavec, je jasno, da se je pogodbeno delo zelo razpaslo, saj se podjetjem to splača. Zanimivo pa je, da gre pri pogodbenem zaposlovanju vehko-krat za zlorabe, ki jih sankcionira že sedanja zakonodaja. A če zadeve nihče ne nadzoruje... Po veljavnem zakonu o delovnih razmerjih lahko delodajalec sklene s prevzemnikom dela pogodbo o delu za opravljanje začasnih ah občasnih del, ki pa se ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, ampak trajajo krajši čas ah so potrebna le občasno in se opravljajo največ 90 dni v posameznem koledarskem letu. Mogoče je skleniti tudi pogodbo za opravljanje trajnejših del, vendar ne več kot za 10 ur na teden. Zakon natančno določa, da pogodbe o delu ni mogoče skleniti, če gre za dela, za katera je mogoče skleniti delovno razmerje za določen ali za polovični delovni čas ali pa za avtorska dela. Vseeno se dogaja ravno to. Ce bi se kdo spomnil preverjati, koliko časa delajo delavci po pogodbi o delu, bi kajpak ugotovil, da delajo ravno toliko kot redno zaposleni, vendar pa so slabše zavarovani in imajo manj pravic, delodajalec pa - naj povemo kar naravnost - z goljufanjem veliko prihrani. Kdor dela po pogodbi o delu, je zavarovan le za primer poškodbe pri delu ah poklicne bolezni, za kar delodajalec po zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju plača prispe- vek v višini 0,6 odstotka, po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa v višini 6 odstotkov od bruto prejemka. Skupaj torej delodajalca stane zaposleni po pogodbi le 6,6 odstotka od njegovega bruto prejemka, medtem ko mora za redno zaposlenega delavca plačati 24,2 odstotka prispevkov za socialno zavarova- Zakon, ki ga predlaga vlada za dodatno obdavčitev delodajalcev, je zelo kratek; obsega le 10 členov. Zavezanci za davek so pravne osebe in zasebniki, ki opravljajo dejavnost in izplačujejo določene prejemke fizičnim osebam. Osnova za plačilo davka »je vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno storitev na podlagi pogodbe o delu, delovrsne pogodbe ali na drugi podlagi,« piše v 3. členu predlaganega zakona, ki gre v teh dneh v parlament. V bruto izplačilo se vštevajo tudi vsa povračila stroškov fizični osebi. Višji davek po predlaganem zakonu ne zadeva plačil za uporabo avtorskega dela na podlagi avtorskih pogodb po zakonu o avtorski pravici (za avtorsko delo se Štejejo stvaritve s področja književnosti, znanosti, umetnosti in druge ustvarjalnosti). Prav tako se v obdavčitev ne vključujejo izplačila, ki se nanašajo na sklenjeno delovno razmerje (plača, nadomestilo plače, nadomestila materialnih stroškov in podobno). Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem davka bosta, piše v zakonu, izvajali Služba družbenega knjigovodstva in Republiška uprava za javne prihodke. Zakon sankcionira tudi kršitve, in sicer kaznuje z denarno kaznijo najmanj 100 tisoč tolarjev izplačevalca omenjenih prejemkov, če davka ne obračuna in ga ne plača ali če to stori prepozno in nepravilno, pa tudi če so plačila fizični osebi opravljena kot plačilo za uporabo avtorskega dela, ki se ne more Šteti za tako po zakonu o avtorski pravici. Z najmanj 10 tisoč tolarji bo za kršitve kaznovana tudi odgovorna oseba. Zakon o obdačitvi pogodbenega dela bo začel veljati 1. januarja prihodnje leto, če ga bo parlament sprejel. nje od njegove bruto plače. Tudi pri pogodbenem delu je treba upoštevati še akontacijo dohodnine v višini 20 odstotkov od bruto prejemka, vendar to plača delavec; delodajalec mu davek le odtegne ob izplačilu. Poleg že omenjene pogodbe o delu obstajajo še t. i. delovršne pogodbe, s katerimi se prevzemnik dela zaveže, da bo opravil določeno umsko ali telesno delo, vendar z naročnikom dela ni v trajnem razmerju. Prejemki, izplačani na podlagi delovršne pogodbe, sploh niso obremenjeni s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje. Posameznik, ki dela na tak način, plača od bruto prejemka 20 odstotkov dohodnine. Država oziroma vlada je pred kratkim ugotovila, da se obseg dela po pogodbi in delovršni pogodbi povečuje »tudi mimo pogojev in kriterijev, opredeljenih v zakonu o delovnih razmerjih«, vendar se ni odločila za dosledno preganjanje kršenja veljavnega zakona, ampak za dodatno 25-od-stotno obdavčitev delodajalcev, ki zaposlujejo po pogodbi, pa čeprav v nasprotju z zakonom. 2e to naj bi po mnenju vlade vplivalo »na zmanjševanje obsega tovrstnega dela«. Mnogi o tem dvomijo. Ce drugega ne, bosta vsaj v državno blagajno kanih dve milijardi tolarjev letno... Andreja Rednak LJUBLJANA - Ko se je vorilo o tem, da bi se za Poslovanje predvsem s plačilni promet z republi- podjetja odprli nekakšni Hrvaško (in Makedonijo) kami nekdanje Jugoslavi- kompenzacijski, nerezi- je nato najprej opredelil je ustavil, se je najprej go- denčni ah bančni računi. zakon o deviznem poslo- vanju in pa meddržavni dogovori, po katerih poslovanje poteka tudi zdaj in po katerih imajo pravne osebe z dovoljenjem Banke Slovenije račune na Hrvaškem in v Makedoniji. Hrvaške fizične in pravne osebe imajo lahko v Sloveniji t. i. račun tujcev. Ti računi se vodijo v katerikoli valuti (odločitev je stvar lastnika računa) ali v slovenskih tolarjih, naša podjetja pa imajo na Hrvaškem lahko račun tujca v hrvaških dinarjih. Pri slovenskih bankah lahko račun tujca odpre katerokoli podjetje - to se identificira z registracijo podjetja - in sme poslovati s tolarji samo v okviru Slovenije. Medtem ko devizni računi niso omejeni pri gotovinskem plačevanju, pa pri tolarskem računu zaenkrat ni dovoljen transfer v tujino ali nakup deviz za tolarje na tolarskih računih. Kar tujec ustvari v Sloveniji, v Sloveniji tudi porabi. Gotovinsko pravna oseba iz Hrvaške ne more poslovati neomejeno, saj Banka Slovenije omejuje dvig gotovine do največ 250 tisoč tolarjev gotovine na mesec na posameznem računu. Med Hrvaško in Slovenijo v glavnem poteka plačilni promet prek nereziden- Čedalje več plačil v konvertibilnih valutah Po podatkih Banke Slovenjje je stanje na nerezi-denčnih računih (gre za plačilne račune v nacionalni valuti v tisti državi, kjer je račun odprt) slovenskih podjetij na Hrvaškem naslednje: januarja letos -2, 843 milijona dolarjev, avgusta letos pa 1,430 milijona dolarjev. Iz teh dveh podatkov je razvidno, da se plačevanje prek nerezidenčnih računov zmanjšuje in da se plačila selijo v konvertibilo. Tudi plačilni promet na nerezidenčnih računih hrvaških podjetij v Sloveniji se zmanjšuje, a v manjši meri; tako je bilo januarja letos na teh računih 9, 364 milijona dolarjev, avgusta letos pa 8,684 milijona dolarjev. Z Makedonijo je plačilnega prometa mnogo manj: stanje na računih slovenskih podjetij v Makedoniji je znašalo januarja letos 3500 dolarjev, avgusta pa 59.300, kar je posledica oteženega prometa. Banka Slovenije opaža, da vse več slovenskih podjetij prosi za dovoljenje plačila v gotovini Makedonska podjetja so imela pri nas januarja letos 361 tisoč dolarjev, avgusta pa 292 tisoč dolarjev. Celotna plačila za blaga in storitve v osmih mesecih letos ne glede na valuto plačila - gre skratka za plačilni promet, ki se je opravil preko slovenskih bank - pa znašajo: iz Hrvaške smo dobili plačanega izvoza za 170.242 milijonov ameriških dolarjev blaga, 122,913 milijonov dolarjev pa smo plačali uvoza blaga. Plačan izvoz storitev je znašal 26, 065 milijonov dolarjev storitev, uvoz pa 21, 646 milijonov dolarjev. Iz Makedonije smo dobili plačanega 24,274 milijonov dolarjev izvoza blaga, plačali pa smo 2,785 milijona dolarjev uvoza blaga, plačani izvoz storitev je znašal 0,968 milijonov dolarejv in uvoz 1, 038 milijonov dolarjev. čnih računov, deviznega poslovanja je veliko manj, čeprav plačilni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ne zoZujega vsega poslovanja samo na nerezidenčne račune. Gospodarstvo glede na to, da je tolar razmeroma stabilna valuta, hrvaški dinar pa ne, izstavlja fakture oziroma sklepa pogodbe v konvertibilni, vedno bolj pa tudi v tolarski valuti. Plačilnega prometa s Hrvaško je razmeroma veliko. Z Makedonijo je v praksi steklo poslovanje predvsem v devizah, banke so v tem zgolj posredniki, saj slovenska podjetja sklepajo pogodbe z makedonskimi predvsem neposredno. V breme lastnih sredstev lahko tuja pravna oseba daje naloge za prenos sredstev: če je to devizni račun, slovenske banke izvajajo plačilni promet v tujino v višini sredstev lastnika računa. Banke podjetjem lahko opravijo tudi konverzijo teh sredstev, sredstva pa jim obrestujejo ravno tako kot domačim osebam. Navodilo za opravljanje plačilnega prometa s tujino, ki je eden od podaktov deviznega zakona, bankam oziroma finančnim ustanovam nalaga, kako morajo ta plačini promet obravnavati. Ko tujec razpolaga na svojih računih bodisi s tolarskimi ah deviznimi sredstvi, mu ni potrebno izpolnjevati nalogov plačilnega prometa s tujino. To pomeni, da na primer Hrvatje slovenskim bankam lahko dajo nalog in napišejo, kako želijo, da z njihovimi sredstvi poslujejo slovenske banke: ali jih izplačajo v dobro slovenskemu podjetju (v tem primeru banka to obravnava kot devizni priliv) ali v tujino. Ce je domače podjetje vršilo plačilo tujemu podjetju, pa mora izpolniti obrazec plačilnega prometa, saj se ne glede na to, da plačuje na nerezidenčni račun pri slovenski banki, to plačilo obravnava kot plačilo v tujino. Bančne provizije so pri vseh bankah podobne in enake za celoten plačilni promet s tujino. Večina slovenskih bank je tudi podpisnic evropskega dogovora o preprečevanju pranja denarja: pri vsakem pologu devizne efe-ktive se mora po našem zakonu polagatelja identificirati. Zastoji pri plačilnem prometu med tremi republikami nekdanje Jugoslavije so se pojavljali na začetku, in prav zaradi zastojev je prišlo do vzpostavitve nerezidenčnih računov. Bolj kot makedonsko poteka redno plačilo s hrvaškimi bankami, ker so slednje veliko bolj likvidne, medtem ko imajo makedonske banke velike likvidnostne težave. Irena Pirman CENTER BRDO / MEDNARODNA KONFERENCA TEKSTILNA INDUSTRIJA / TIK PRED PODPISOM SPORAZUMA Z EVROPSKO SKUPNOSTJO Za najvišje vodilne je lahko izziv tudi izvajanje privatizacije V Sloveniji nimamo dovolj svežega kapitala Omejitve bodo odpravili V podjetjih, v katerih izdelujejo tekstilne izdelke, ocenjujejo, da jim bo sporazum izboljšal položaj na zahodnoevropskih trgih, kamor izvažjo BRDO PRI KRANJU -Zadnji dan mednarodne konference Izzivi za najvišje vodilne v Evropi je včeraj minil v znamenju Slovenije. Direktor Regionalne mreže za privatizacijo (Central and East Europe-an Privatisation Netvvork -CEEPN) dr. Marko Simoneti predstavil trenutni položaj v procesu privatizacije in prestrukturiranja v državah vzhodne in srednje Evrope. Med drugim je poudaril, da se tako Slovenija kot na primer tudi njena soseda Madžarska srečujeta v procesu prestrukturiranja s podobnimi težavami. Ena izmed teh težav so slabi krediti oziroma stari dolgovi podjetij, kjer se ne ve natančno, katera državna ustanova je najbolj kompetentna za njihovo reševanje. Ni jasno, ah bodo prestrukturiranje izvajali upniki ali pa bodo dolgove in s tem prestrukturiranje prevzeli lastniki. V primeru privatizacije vzhodnega dela nemškega gospodarstva je bilo reševanje teh dolgov nekoliko lažje, saj je državna agencija za privatizacijo Treu-handstalt poleg prestrukturiranja in privatizacije podjetjem pomagala tudi s svežim kapitalom. Dr. Simoneti je prav zato prepričan, da se lahko proces privatizacije, če je voden centralizirano, odvija hitreje. Na vprašanje enega od udeležencev konference, kako imamo pri nas urejeno področje tujih vlaganj, pa je dr. Marko Simoneti odgovoril, da imamo Zal strategijo do tujih naložb šele v parlamentarnem postopku, medtem ko se Sklad za razvoj dnevno že srečuje tudi s prodajo podjetij tujcem in ima zato kar precej težav. Posledice neopredeljenosti Slovenije do tujih vlaganj se po besedah dr. Simonetija odražajo tudi v bančništvu, saj se med tujimi bankami v Sloveniji pojavljajo predvsem avstrijske, italijanskih skorajda ni, medtem ko na primer o ameriških ah britanskih ni ne duha ne sluha. Direktor republiškega Sklada za razvoj Uroš Kor-Ze je predstavil slovenske izkušnje podjetij v lasti sklada, ki jih imajo v procesu privatizacije in prestrukturiranja. Povedal je, da je po pritožno letu dni 50 odstotkov podjetij uspešno izpeljalo finan- čno prestrukturiranje, 30 podjetij je skladu uspelo privatizirati s pomočjo prodaje oziroma dokapitalizacije, 15 podjetij pa je moralo v stečaj. Doslej je v tem procesu izgubilo delovno mesto 15.000 delavcev, Vendar so se izgube v tem času zmanjšale za 80 odstotkov. Korže je menil, da sta tako država kot tudi javnost pričakovala od tega projekta preveč, saj se je po letu dni izkazalo, da sklad ni tisti, ki bi lahko dolgoročno iskal podjetjem nove trge, nove proizvode ah jim pomagal pri oblikovanju strateškega marketinga, pa tudi dolgov podjetij ni bil sposoben prevzeti. Poleg tega pa še ves čas srečujejo s pritiski sindikatov, političnih lobijev in včasih tudi menedžerjev. (A. L. J.) GLOSA Državna skrivnost? LJUBLJANA - Pri naši vladi nikoli ne veš, kdaj bo držala skupaj in kdaj bo vsako ministrstvo vleklo na svojo stran. Ampak po novinarskih izkušnjah sodeč, imajo Se najraje taktiko »izgovarjanja drug na drugega«. Ce se Se spomnite, se je na začetku tedna nas zunanji minister Lojze Peterle mudil na Bizeljskem, kjer se je s hrvaškimi predstavniki menil o vsem mogočem. Med drugim tudi o položaju filiale Ljubljanske banke v Zagrebu, ki ima sicer zapleteno zgodovino. Kaj so se menili, pa ima očitno oznako »top secret«, saj na nobenem ministrstvu niso dovolj pristojni, da bi o tem kaj povedali. Tajnica ministra Peterleta te namreč napoti k predstavniku za javnost pri zunanjem ministrstvu, ta pa na finančno ministrstvo, kamor si tako ali tako klical najprej, pa so ti rekli, da gospod državni sekretar Debeljak nima nobenega gradiva za javnost in naj se kar lepo obrnemo na ministrstvo na zunanje zadeve. Poskusimo srečo, spet pokličemo Peterletovo tajnico in jo »morimo« toliko časa, da nam le svetuje, naj pokličemo odgovornega za odnose s Hrvaško. Oglasi se prijazen ženski glas, ki pove, da iskani gospod ne bo govoril brez ministrovega dovoljenja, sicer pa, kaj vas briga Ljubljanska banka, saj imamo dovolj težav z Istro. Na koncu spet pristanem pri predstavniku za javnost zunanjega ministra. Ta mi čestita za vztrajnost in pove, da očitno državni sekretar Debeljak noče govoriti o tem in da po njegovih informacijah Hrvatje obljubljajo čim hitrejšo ureditev statusa. Slovenska vlada si očitno spet zatiska oči pred obljubo, ki jo je dala Ljubljanski banki, ta pa je, kot vemo, državna banka, saj je v sanaciji. Ljubljanska banka pri samih pogajanjih ne sodeluje, ker gre za meddržani sporazum in pravzaprav nima pogajalskih pozicij. So vladna sprenevedanja res samo vljudnostna in nočejo v javnosti zbuditi napačnega vtisa o katerikoli strani, so res šele sredi poti in je Se veliko stvari nedorečenih, ali pa gre spet za zadevo, ki bo ponovno izbruhnila na dan čez nekaj tednov in o kateri konec koncev ne bo nihče vedel prav nič? Roke si lahko mane samo PTT z visokim računom za telefon. Pa saj je PTT tudi državna služba, mar ne? Irena Pirman LJUBLJANA - Slovenija se v okviru programa Phare pogovarja z Evropsko skupnostjo o dodelitvi pomoči za razvoj in prestrukturiranje slovenske tekstilne industrije. Po mnenju Borisa Satlerja s Tekstilnega inštituta Maribor slovenska tekstilna industrija natanko ve, kaj bi morala proizvajati, vendar potrebuje za prestrukturiranje in zamenjavo obrabljenih strojev z novimi sredstva, ki naj bi jih nudila ravno ES. ES pa se slovenskim tekstilnim proizvajalcem odpira tudi kot tržišče. V naslednjih nekaj mesecih naj bi Slovenija podpisala z ES sporazum, ki bo odpravil količinske in carinske omejitve za izdelke tekstilne industrije. Izvoz v ES naj bi po tem sporazumu nadzirali po novem sistemu dvojne kontrole. Slovenski izvozniki bodo tako za izvoz svojih izdelkov morali pridobiti izvozno licenco, ki jih bo izdajala Gospodarska zbornica Slovenije. Podobno bo potekal uvoz v Slovenijo. Poklicali smo nekatere tekstilne tovarne po Sloveniji in povprašali, kako pri njih ocenjujejo še ne podpisan sporazum. Stefan Senica, komercialni direktor Lisce, nam je dejal, da je privilegije izvoza v ES Slovenija imela že v Jugoslaviji, sporazum pa ocenjuje kot ugoden, ker ni poslabšal položaja slovenske tekstilne industrije pri izvozu v ES. Njihovi proizvodi (modrčki in kopalke) tudi doslej niso bili količinsko omejeni. Trg ES je zanje zelo pomemben, saj tja izvozijo 80 odstotkov svojih izdelkov. Del izvoza so predelovalni posli, del pa samostojen izvoz. Na tem trgu dosegajo spodnji srednji cenovni razred. Drago Pušnik, direktor Prebolda, je dejal, da popolne informacije o sporazumu še nimajo, vendar bi odprava kvot ugodno vplivala na njihov izvoz. Za določene izdelke so pri izvozu še vedno količinsko omejeni. Kar izvozijo, to pa je 80 odstotkov izdelkov, predvsem nogavic, izvozijo v ES. Oto Blaznik, vodja prodaje Tekstilne tovarne Tabor, nam je povedal, da izvažajo predvsem v ZDA, le majhen del izvoza, 10 odstotkov, pa gre v ES. Sporazum jim bo omogočil večji prodor na trg ES, čakajo pa, da se konča recesija v Evropi. Po njihovih ocenah naj bi se to zgodilo v prihodnjem letu. Božo Kuharič, generalni direktor Mure, pa je povedal, da so na evropskem trgu navzoči že 30 let in želijo ostati na tem trgu dolgoročno. Do zdaj niso imeli posebnih težav pri prodaji svojih izdelkov v ES, sporazum jim bo pa prodajo še olajšal. V ES prodajo 70 odstotkov svojih proizvodov, dosegajo pa cenovno raven od sredine navzgor. Del svojih izdelkov prodajo tudi v ZDA. Tudi za tekstilno podjetje Velana ne bo sporazum prinesel nič bistveno novega. 55 odstotkov svojih izdelkov-zaves- prodajo na trg ES, ostalo pa izvozijo na Češko, Madžarsko in Hrvaško. Andrej Lasič, direktor Velane, meni, da bi v ES lahko prodali še več, če bi znižali stroške in s tem ceno zaves. Stroške jim znižujejo predvsem previsoke dajatve. Dosegajo srednji cenovni razred. Najvišje cene pa na trgu ES dosega podje- tje Toper. Bruno Medvešek, vodja zunanje trgovine v Topru, nam je povedal, da so cene njihovih izdelkov, tako ugodne zato, ker imajo zelo cenjene partnerje (naprimer nemškega Agnerja in italijanskega Armanija). Zadovoljen je, ker sporazum ne predvideva omejitev za športno konfekcijo (predvideva pa omejitve za nekatere kategorije, naprimer za izvoz bluz in hlač). Tako bodo tudi po podpisu tega sporazuma lahko večino svojih izdelkov prodali v ES. Janko Maček, direktor Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, nam je povedal, da podrobnih analiz, kako bo sporazum vplival na njihovo prodajo, še nimajo. Da pa je trg ES zelo pomemben, priča podatek, da tja prodajo 50 odstotkov svojih izdelkov-prtov in posteljnega perila. V ES, predvsem v Nemčiji, kamor največ prodajo, zahtevajo od njih, da znižajo cene svojih proizvodov. Le tako se lahko obdržijo na tem trgu. Močno jim namreč konkurirajo proizvajalci iz Madžarske in Češke. Svojo prednost pred konkurenco skušajo graditi predvsem na boljši kakovosti. Dvojni sistem nadzora pomeni prednost za njihovo podjetje. Predvidevajo namreč, da je dodelitev licence vezana na količino vloženega dela v izdelek. Sistem dvojnega nadzora bo po njihovem mnenju naredil red na tem področju in omogočil boljši pregled nad izvozom in uvozom tekstilnih izdelkov. Slavko Podbrežnik Tekstilci težko Čakajo podpis sporazuma z Evropsko skupnostjo (Foto: Srdan Zivulovič) GOSPODARSTVO Sobota, 23. oktobra 1993 HRVAŠKA / DOLGE VRSTE V BANKAH ZARADI POMANJKANJA HRVAŠKIH DINARJEV PORTUGALSKA / PRIVATIZACIJA Dinarjev ni niti za plače Pomanjkanje hrvaških dinarjev so povzročili vladni ukrepi za obrzdanje (hiper) inflacije -Zaradi izredno velikega povpraševanja po dinarjih je vrednost marke upadla za 10 odstotkov Na Obali pošli hrvaški dinarji LJUBLJANA - Ker je hrvaških dinarjev v bankah na Hrvaškem zaradi restriktivnih monetarnih ukrepov hrvaške vlade začelo primanjkovati, nas je zanimalo, ali naši sosedje svojo valuto iščejo tudi na naši strani meje. Zato smo poklicali nekaj obmejnih bank in menjalnic. Prav v vseh, so nam zatrdili, da razen v manjših količinah niso nikoli opazili velikega povpraševanja po hrvaških dinarjih, zato so jih imeli v zalogi le v manjših količinah ali pa sploh ne. V menjalnici Pigal iz Ilirske Bistrice so nam na primer povedali, da sicer ne poslujejo s hrvaškimi dinarji. Le izjemoma so dobili dva milijona te valute, ki so jo tudi takoj prodali. V zadnjem tednu pa opažajo občutno povečanje povpraševanja po hrvaških dinarjih. Prav tako so imeli v menjalnici Libertas iz Kopra hrvaških dinarjev doslej le za vzorec. Toda v zadnjem tednu so prodali vse zaloge in ljudje še kar povprašujejo po njih. Podobne trende povpraševanja po hrvaški valuti so opazili tudi v menjalnici Ljubljanske banke v Portorožu. Tako je bilo na Obali. V notranjosti pa je povpraševanje po hrvaških dinarjih povsem nespremenjeno oziroma ga skoraj ni. Tako je v menjalnici Kompas v Gornji Radgoni, v Ljubljanski banki in Hotelu Sremič v Krškem. Le v menjalnici Tradetour iz Brežic naši sosedje v zadnjem tednu veliko več kot sicer povprašujejo po domači valuti. Slavko Podbrežnik REKA - Zaradi pomanjkanja hrvaških dinarjev, ki so ga povračili vladni ukrepi za obrzdanje (hiper) inflacije, so vrste v hrvaških bankah vse daljše, vznemirjeni varčevalci in tisti, ki bi radi zamenjali svoje devize za dinarje, pa so premiera Nikici Valentiču naredili najboljšo uslugo. Zaradi izjemno velikega povpraševanja po hrvaških dinarjih se je namreč vrednost nemške marke zmanjšala za blizu 10 odstotkov. Poleg tega je mogoče na črno - v zasebnih trgovinah - dobiti le kakšnih 3.500 hrvaških dinarjev za marko, uradno pa približno 4.200. Pričakovati je nadaljnje zmanševanje vrednosti marke, ki je pred tremi tedni, ko je Valentič objavil 21-od-stotno devalvacijo, znašala približno 4.444 dinarjev za marko. V vsakodnevnem poslovanju pomanjkanje dinarjev prinaša velike težave. Ponekod banke sploh ne morejo izplačati plač svojim strankam, še huje pa bo v začetku prihodnjega meseca, ko bo treba izplačati pokojnine. Hrvaška vlada je v želji, da bi vsaj za silo ublažila pomanjkanje dinarjev, celo razveljavila omejitev pri nakupu tuje valute v bankah za državljane. Vendar pa zaradi zelo zmanjšane kupne mo- či in seveda zaradi pomanjkanja dinarjev na deviznih okencih bank ni nobene gneče. Hrvati kupujejo devize zelo zmerno; od 11. oktobra do danes so na primer v reški banki državljanom prodali komaj 2,4 milijona mark. Na zagrebškem trgu denarja je povpraševanje po dinarjih štirikrat večje od ponudbe. V četrtek, na primer, je povpraševanje znašalo 50 milijonov dinarjev, ponudba pa le 12, 6 milijona. Restriktivna monetarna politika Valentičeve vlade, ki je zelo zmanjšala odliv denarja iz primarne emisije, je pripeljala do doslej največje nelikvidnosti bank. Minuli teden so iz primarne emisije vplačali na račune bank 29, 3 milijarde dinarjev, te pa na račun Narodne banke Hrvaške 37, 4 milijarde dinarjev. Direktor varaždinske banke, ki je prva začela »rušiti« vrednost nemške marke, Mate Lukinič, pravi, da najnovejši vladni ukrepi pomenijo velik udar na likvidnost. Ta banka bi namreč zaradi deviznega priliva potrebovala vsaj 21 odstotkov več dinarjev. V naslednjih mesecih bo po Lukiničevem mnenju prišlo še do večjega pomanjkanja dinarjev. Skratka, nedavne de- valvacije dinarja ni spremljala ustrezna denarna masa, kar je glavni vzrok za pomanjkanje dinarjev. Narodna banka Hrvaške je sicer napovedala, da bo spet začela odkupovati devize od poslovnih bank, zato v reški banki pričakujejo umiritev po- ložaja. Ge bo do tega res prišlo, hrvaškim državljanom, ki bi radi zamenjali devize, ker imajo premalo dinarjev, na bančnih okencih ne bo več treba brati sporočila: »Do nadaljnjega deviz ne menjavamo«. Goran Moravček Zaradi velikega povpraševanja so mnogi poiskali dinarje tudi na slovenski strani meje (Foto; Tomi Lombar) Za tujce ni več ovir Za nakup prek 10 odstotkov kapitala je nujno dovoljenje LIZBONA - Portugalska vlada je umaknila ovire, ki so tujim podjetjem doslej preprečevale, da bi kandidirala za nakup tistih portugalskih podjetij, ki jih bodo privatizirali, so v petek sporočili iz vladnih virov. , Navzlic tovrstni odločitvi pa mora za vsak nakup, ki bi presegel desetodstotni delež kapitala, tujim podjetjem izdati dovoljenje ministrstvo za finance. Portugalska vlada je po svojem četrtkovem sestanku sporočila, da bo odslej za vsak tovrstni nakup nad deset odstotkov kapitala v posameznem podjetju, ki ga bodo privatizirali, zahtevala dovoljenje, ki pa se zdaj ne nanaša samo na tuje kupce, kot je to veljalo v preteklosti. To pravilo bodo zdaj uporabili enakovredno tako pri tujih kot pri domačih kupcih. »Določilo bo veljalo tako za ene kot za druge. Umaknili pa so dosedanjo prepoved, ki se je nanašala na udeležbo tujcev,« omenja isti vir. Tujim kupcem so v preteklosti dovoljevali le nakup 10-odstotnega deleža v privatiziranih podjetjih, razen v nekaj posameznih primerov, ko se je portugalska vlada, če je tako hotela, lahko odločila drugače. Portugalska vlada je tudi sprejela več predpisov, po katerih bo ravno tako zahtevala dovoljenje od finančnega ministrstva za vsak prenos kapitala, višji od deset odstotkov v finančnih ustanovah, ki so že delno privatizirane. Med delno privatizirane banke sodita med drugim Banco Totta e Acores SA ter Banco Portugues de Atlantico SA. Portugalska desnosredinska vlada je začela izvajati svojo ambiciozno zasnovano privatizacijo leta 1989, vendar je bila udeležba tujcev omejepa zlasti v bančništvu in zavarovalništvu. Portugalska vlada naj bi v bližnji prihodnosti pristopila tudi k privatizaciji tudi Bance Pinto e Sotto Mayor SA, skratka, ene največjih portugalskih bank. Tudi številna druga podjetja v državni lasti se bodo kmalu znašla pod nakovalom privatizacije, vključno s telekomunikacijsko družbo Telecom Portu -gal SA, papirnico Por-tucel - Empresa de Ce-lulose e Papel de Por-tugal SA ter državnim letalskim prevoznikom TAP - Air Portugal SA. (Reuter) NEMČIJA / ZNIŽANJE OBRESTNIH MER Spodbuda okrevanju nemškega gospodarstva Tudi Belgija in Avstrija sta sledili nemškemu primeru in znižali svoji obrestni meri za 6 oziroma 5,25 odstotka BONN - V četrtek je nemška Bundesbank objavila presenetljivo znižanje svojih ključnih obrestnih mer, kancler Helmut Kohl pa je izjavil, da je najhujše obdobje recesije že minilo. Vlada je potrdila, da bo znižanje diskontne in lom-b ar dne obrestne mere za pol odstotne točke spodbudilo okrevanje gospodarstva v Nemčiji in olajšalo dragim evropskim državam, da bodo laže znižale svoje obrestne mere. Kmalu je sledila tudi nemška Narodna banka, ki je svojo diskontno obrestno mero od prejšnjih 4, 50 odstotka znižala na 4, 25 odstotka, za četrt odstotne točke pa je tudi Nizozemska znižala svoje tri ključne obrestne mere. Tudi Belgija in Avstrija sta se pridružili nemškemu znižanju ter znižali svoji obrestni meri na 6 oziroma 5, 25 odstotka. Vseeno pa so se vodilni poslovneži odzvali precej previdno. Pri največji banki VVestdeutsche Landesbank Girozentrale menijo, da še ni zanesljivih znamenj o gospodarskem okrevanju. Dotok slabih novic iz industrije se še ni zmanjšal prihajajo pa iz: - avtomobilske industrije, pri kateri uradni podatki kažejo, da je število na novo registriranih avtomobilov upadlo za petino v prvih devetih mesecih letošnjega leta; - gradbeništva, kjer je Nemška gradbeniška zveza že potrdila, da bo izdelava v Zahodni Nemčiji upadla za eno odstotno točko leta 1994; - ladjedelništva, kjer je sindikat strojegradnje IG Metali napovedal, da pričakuje odpravo 3100 delo- vnih mest v tem industrijskem sektorju tudi v letu 1994, medtem ko je do tega že prišlo leta 1993. Samo 21 dni potem, ko je Hans Tietmeyer zasedel mesto predsednika Bundesbank, je centralna banka presenetila denarna tržišča in napovedala polod-stotno znižanje diskontne in lombardne mere na 5, 75 odstotka oziroma 6, 75 odstotka. »Odločitev o znižanju ključnih obrestnih mer je utemeljena, saj boj zoper inflacijo postopoma že kaže jasna znamenja napredka,« je izjavil. Masa denarja v obtoku še zmeraj ni v skladu s cilji Bundesbank za letošnje leto, saj presega obseg za 4, 5 do 6, 5 odstotka, vendar pa se Bundesbank vztrajno približuje svojemu cilju. Kancler Kohl, ki je pred kratkim govoril v Bonnu, pa je izjavil, da je recesija dosegla svojo najnižjo točko letos poleti, tako da naj bi se v začetku prihodnjega leta krivulja gospodarske rasti že začela obračati navzgor. Hkrati pa je opozoril, da bo vseeno potrebno še precej časa, preden bo ta zaustavila stanovitno naraščanje nemške brezposelnosti. Brez dela je ostalo 4000 delavcev pri proizvajalcu pnevmatik Continental AG. Tovarna je napovedala, da bo skrčila svoje zaposlene za 8 odstotkov leta 1993, več kot so prvotno načrtovali, ker se je tudi dobiček odmaknil od celotnih načrtov. V sredo je Deutsche Aerospace (DAŠA), podružnica vodilne nemške industrijske skupine Daimler-Benz, napovedala, da bo zaprla 16.000 delovnih mest in v naslednjih treh letih šest obratov zaradi svetovne recesije in globoke krize v letalski industriji. Richard Murphy, Reuter Nemška inflacija je začela upadati AMSTERDAM - Direktor Bundesbank Otmar Is-sing je v petek sporočil, da nemška inflacija upada in da bi s koncem leta utegnila na letni ravni ostati pod 4 odstotki. »Obeti za brzdanje nemške inflacije so razmeroma dobri,« je povedal na tiskovni konferenci, posvečeni monetarni stabilnosti. »Podatki prejšnjega meseca so napovedovali še štiriodstotno inflacijsko rast, zdaj pa se že kažejo obeti za takšno inflacijo, ki se bo na koncu letošnjega leta začela s številko tri. Na vprašanje nemške denarne mase v obtoku je izjavil, da ne želi tvegati napovedi, vseeno pa je prepričan, da se ta zmanjšuje. »Tu smo priče negativni rasti,« je dejal. Po nemških kazalcih se je denarna masa na letni ravni zmanjšala na sedem odstotkov septembra, kar po mnenju analitikov pomeni, da bodo dosegli cilj, ki si ga je zastavila Bundesbank - le 6,5- odstotno rast ob koncu leta. »Stroški na delovno enoto se ne povečujejo bolj, kot so se v prejšnjih letih, tako da imam polno zaupanje v smer, kamor gremo,« je dejal._(Reuter) KITAJSKA / POGAJANJA Z ZDA Američane skrbi kitajski presežek Ta je prevelik saj je letos dosegel kar 23 milijard dolarjev PEKING - Združene države Amerike bodo pritisnile na Kitajsko pri pogajanjih, ki se bodo začela ta konec tedna v prizadevanjih, da bi si zagotovili večji dostop na to cvetoče tržišče in prepričal Peking, da ravna v skladu s trgovinskimi sporazumi, je v petek izjavil eden od ameriških predstavnikov. Predstavnik, ki ni želel biti imenovan, je omenil zelo jasno stališče namestnice ameriškega trgovinskega predstavnika Charlene Barshefsky, da morajo tudi ameriške družbe dobiti svojo priložnost za konkurenčen nastop v kitajskem gospodarstvu, ki se ponaša z najvišjo stopnjo rasti na svetu. Med svojim nedeljskim in ponedeljkovim obiskom bo skušala prepričati Kitajce o ključnem problemu njihovega skladnega ravnanja s sporazumom, ki so ga podpisali o zaščiti avtorskih pravic ter drugih vrst intelektualne lastnine, pa tudi o odpiranju njihovega velikanskega tržišča. »Med Clintonovo administracijo vlada precejšnja zaskrbljenost, ali Kitajska sploh uresničuje sporazum, ki ga je podpisala z ZDA,« je izjavila omenjena predstavnica. Zaskrbljenost zlasti spodžiga že dejstvo, da vse bolj narašča kitajski trgovinski presežek z ZDA, ki naj bi v letošnjem letu dosegel kar 23 milijard dolarjev, precejšen skok od lanskoletne 18, 3 milijarde dolarjev. Julija je ta presežek na letni ravni narasel že za 23 odstotkov in pov- zročil precej stiskanja zob na ameriški strani. »Ne politično ne gospodarsko ne bomo mogli vzdržati tega naraščajočega primanjkljaja s Kitajsko,« je izjavil ameriški trgovinski predstavnik Mickey Kantor prejšnji teden v VVashingtonu. Kantor je poudaril, da morajo ZDA »oblikovati nove odnose s Kitajsko, ki spoštuje naše zakone, naša pravila, sporazume, ki smo jih sklenili z njimi, kakor tudi odpiranje svojega tržišča za nas...« Charlene Barshefsky bo vztrajala, da začne Kitajska izvajati sporazum o avtorskih pravicah, ki ga je podpisala z ZDA. Ameriški predstavniki so ogorčeni, ker posamezne družbe na jugu Kitajske piratsko kopirajo kasete in laserske plošče za izvoz in tako kradejo denar naravnost iz žepov ameriških podjetij. Prav tako bo pritisnila na Kitajce, da nekoliko zmanjšajo svoj izvoz tekstila v ZDA, ki se ves čas vrti na skrajnem zgornjem robu omejitvenih kvot. Obisk Charlene Barshevsky na Kitajskem je sestavni del ameriških prizadevanj na visoki ravni, da bi nekoliko pritegnili pozornost kitajskih voditeljev in jih skušali osredotočiti na ključne probleme v medsebojnih odnosih. Vrsta obiskov v Pekingu je predvsem poudarila, da ZDA niso povsem zadovoljne s kitajskim uresničevanjem človekovih pravic, s stališči o trgovini in problemi, povezanimi z razširjanjem orožja. (Reuter) _____JAPONSKA / JUBILEJNI AVTOMOBILSKI SEJEM_ Domačega povpraševanja bržkone ne bo spodbudil Upadanje prodaje avtomobilov se bo očitno nadaljevalo TOKIO - Japonski proizvajalci avtomobilov, ki so vsa svoja upanja usmerili v tokijski avtomobilski sejem, prepričani, da bo ta spodbudil domače povpraševanje, bodo po vsej verjetnosti razočarani, so napovedali v petek industrijski analitiki. Trideseti avtomobilski tokijski sejem bodo odprli za javnost v soboto, 5. novembra v Makuhari, blizu Tokia. »Avtomobilski sejem po vsej verjetnosti ne bo pomenil večje spodbude za domače povpraševanje po avtomobilih,« je izjavil Hiroshi Suemasa, analitik pri Kankaku Research Institute Inc. Predsednik Toyota Motor Corp Tatsuro Toyoda je novinarje seznanil s to prireditvijo ter izrazil upanje, da bo ta dogodek pospešil naraščanje domačega povpraševanja po avtomobilih. V njegovem upanju so tudi glasovi drugih japonskih avtomobilskih proizvajalcev, ki se bodo udeležili sejma. Sleherno leto od 1981 do 1990 je japonska prodaja avtomobilov na domačem tržišču iz leta v leto beležila vse večje uspehe, ki so jih vsaj deloma lahko pripisali vsakoletnemu avtomobilskemu sejmu, bleščečemu razkazovanju pločevine najvišjih razredov, dragocenega foruma, na katerem je bilo mogoče potrditi tržne podobe posameznih korpo- racij, ter načina, kako laskati okusu kupcev. Japonska gospodarska upočasnitev pa se je močno odrazila tudi pri prodaji avtomobilov. V letu 1992 je prodaja avtomobilov na domačem tržišču zdrsnila na 6, 96 milijona od 7, 52 milijona vozil v letu 1991. Suemasa je za koledarsko leto 1993 napovedal še nadaljnje upadanje prodaje vozil na 6, 5 milijona v koledarskem letu 1993, medtem ko je bila za leto 1994 njegova napoved precej previdna, saj naj bi prodali 6, 8 milijona avtomobilov na domačem tržišču. Se nižje so napovedi o prodaji na domačem tržišču, ki jih je objavil Seiichiro Hira- sawa, analitik pri Normira Research Institute Ltd.: ob koncu leta 1993 bodo prodali 6, 6 milijona vozil na domačem tržišču, v letu 1994 pa 6, 73 milijona. V industrijskih krogih zatrjujejo, da imajo porabniki sicer dovolj denarja, da bi si lahko privoščili nova vozila, čeprav jih k temu prav nič ne spodbujajo obeti o morebitnem nadaljnjem upadanju gospodarske rasti, o bolečih prilagajanjih tržišča dela ter ob novicah, da največje tovarne, vključno s tistimi, ki proizvajajo gospodinjske stroje in avtomobile, načrtujejo zmanjšanje zimskih bonusov. Mitsuo Suzuki, Reuter MENJALNIŠKI TEČAJI 22. oktobra 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka 73,60 74,45 10,10 10,58 7,25 7,65 Avtohiša Ljubljana* 73,60 73,90 10,35 10,47 /,35 7,55 Banka Vipa Nova Gorica 73,62 74,20 10,35 10,55 7,54 7,62 Bobr Fužine 73,80 74,10 10,42 10,55 7,45 7,65 Burin klub Ljubljana 73,80 74,10 10,40 10,52 7,55 7,62 BTC Sežana 73,30 74,10 10,31 10,50 7,40 /,bb BTC Ljubljana 73,40 74,30 10,15 10,45 7,30 /,bb Come 2 us* 73,60 74,00 10,40 10,50 7,55 7,65 Creditanstalt Nova banka 73,60 74,30 IU,3b 10,60 7,20 7,65 Dom caffe Domžale* 73,90 74,30 10,50 10,60 7,60 7,70 10,39 Emona Globtur* 73,52 74,20 10,55 7,45 7,55 Eros Ljubljana* 73,90 74,00 10,45 10,55 /,5U 7,60 Eros Kranj* 73,85 74,20 10,45 10,55 7,50 7,60 Hida 74,00 74,10 10,45 10,50 7,55 7,60 Hipotekarna banka Brežice* 73,40 74,40 10,35 10,55 7,40 7,58 Hram Rožice Mengeš 73,60 74,20 10,48 10,60 7,56 7,65 Invest Škofja Loka 73,70 74,20 10,41 10,55 7,50 7,69 iillllllili ■Hi (lirika Slovenj Gradec 73,80 74,37 10,34 10,45 7,41 7,64 (lirika Postojna 73,85 74,10 10,25 10,50 7,48 7,59 llirika Sežana 73,95 74,09 10,36 10,54 7,55 7,59 llirika Jesenice 73,85 74,18 10,39 10,49 7,40 7,59 Italdesign Nova Gorica* 73,60 74,20 10,38 10,50 7,51 7,65 Klub Slovenijales 73,60 74,00 10,40 10,55 7,50 7,65 Komercialna banka Triglav 73,60 74,60 10,38 10,54 7,36 7,63 ' . ; • : 6 ' Kompas Hertz Celje* 73,70 74,10 10,40 10,50 7,45 7,60 Kompas Hertz Velenje* 73,75 74,15 10,40 10,50 7,45 7,60 Kompas Hertz Idrija* 73,75 74,15 10,40 10,50 7,48 7,60 Kompas Hertz Tolmin* 73,75 74,15 10,40 10,50 7,48 7,60 Kompas Hertz Bled* 73,70 74,00 10,40 10,50 7,45 7,60 Kompas Hertz Nova Gorica* 73,70 73,75 74,10 10,40 10,40 10,50 7,45 7,60 Kompas Hertz Maribor* 74,15 10,50 7,45 7,60 Kompas Holidays 73,85 74,05 10,40 10,50 7,55 7,70 Kreditna banka MB d.d.* 72,86 74,40 10,35 10,57 7,48 7,70 LB d.d. Ljubljana 73,52 74,64 10,39 10,60 7,51 7,66 LB splošna banka Celje 73,30 74,50 10,30 10,59 7,45 7,66 LB Dolenjska banka NM 73,30 74,50 10,30 10,58 7,40 7,65 LB splošna banka Koper* 73,09 74,55 9,45 10,46 7,00 /,bb LB banka Zasavje, Trbovlje 73,40 74,35 10,43 10,57 7,54 7,64 Libertas Koper* 73,60 74,10 10,35 10,50 7,45 7,59 ______ Ma Vir Madai Nova Gorica, Šempeter 73,70 73,65 74,20 74,10 10,40 10,35 10,65 10,50 7,40 7,52 7,69 7,60 Medla* 73,90 74,10 10,45 10,55 /,5b /,čb Moneta Invest 73,96 74,04 10,45 10,49 7,56 7,63 Otok Bled 73,07 73,80 10,43 10,56 7,49 7,68 Petrol* 73,90 74,00 10,42 10,49 /,b6 7,64 Pigal Solkan* 73,63 74,25 10,35 10,52 7,55 7,67 Pigal Kobarid* 73,55 74,20 10,34 10,50 7,54 /,66 Pigal Obutek* 73,60 74,25 10,35 10,52 ‘ 7,55 7,67 Pigal Diskont* 73,50 74,15 10,34 10,50 7,54 7,67 Pigal Vrhnika* 73,80 74,30 10,36 10,52 7,56 7,68 Pigal Ilirska Bistrica* 73,60 74,20 10,32 10,50 7,50 7,65 Pigal Koper 73,65 74,25 10,35 10,52 7,55 7,67 Pigal Avtopivon 73,60 74,25 10,35 10,52 7,55 7,67 Poštna banka Slovenije* 72,81 74,28 10,12 10,52 7,10 7,59 Probanka Maribor 73,30 74,45 10,37 10,58 7,42 7,65 Publikum Ljubljana 73,40 73,99 10,44 10,49 7,55 7,59 Publikum Celje 73,70 74,15 10,40 10,48 7,35 7,55 Publikum Krško 73,45 74,10 10,15 10,50 7,25 7,60 Publikum Maribor 73,85 74,19 10,43 10,49 7,40 7,65 Publikum Metlika 73,50 74,15 10,20 10,50 7,30 7,50 Publikum Mozirje 73,65 74,28 10,26 10,51 7,41 7,60 Publikum Novo mesto 73,50 74,15 10,20 10,50 7,30 7,50 Publikum Tolmin 73,60 74,09 10,31 10,54 7,47 7,57 Publikum Sevnica 73,60 74,10 10,33 10,54 7,40 7,56 Publikum Šentilj 72,80 74,25 10,10 10,55 7,37 7,65 Publikum Šentjur pri Celju 73,75 74,25 10,40 10,50 7,37 7,52 Publikum Trebnje 73,45 74,30 10,27 10,52 7,40 7,59 Publikum Žalec 73,60 74,15 10,40 10,47 7,40 7,55 Primario Ljubljana* 73,80 73,99 10,40 10,48 7,58 7,64 Shalaby Koper 73,75 74,00 10,20 10,45 7,48 7,55 Sit-on Ljubljana 73,50 74,50 10,30 10,60 7,20 7,60 Slovenijafuristžel. p. Ljubljana* Slovenijaturist žel. p. MB* 73,55 73,70 74,08 10,21 10,50 7,25 7,50 74,20 10,40 10,49 7,00 7,40 Slovenljaturist Jesenice 73,75 74,30 10,38 10,48 7,35 7,45 Slovenska Investicijska Banka* 73,50 74,15 10,15 10,50 7,20 7,50 Sonce Ljubljana 73,70 74,00 10,40 10,52 7,55 7,65 SKB d.d.** 73,52 73,87 10,45 10,50 7,62 7,66 SZKB d.d. Ljubljana 73,75 74,15 10,35 10,52 7,35 7,63 Špacapan Komen 73,55 74,10 10,35 10,55 7,47 7,57 Tartarus Postojna 73,37 74,37 9,83 10,50 7,25 7,57 Tentours Domžale 73,70 74,20 10,35 10,55 7,35 7,65 Tori Ljubljana 73,70 74,10 10,40 10,58 7,45 7,68 UBK banka 73,20 74,20 iaso 10,50 7,47 7,63 Upimo 73,90 74,00 10,45 10,50 7,62 7,64 1 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * ■^MENJALNICA HIDJ^H PD61/ l-333-33$'l BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 207 z dne 22. oktobra 1993 — Tečaji veljajo od 23.10.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 80,7938 81,0369 81,2800 Avstrija 040 šiling 100 1029,3388 1032,4353 1035,5326 Belgija 056 frank 100 334,4715 335,4779 336,4843 Kanada 124 dolar 1 92,5499 92,8284 93,1069 Danska 208 krona 100 1799,0786 1804,4921 1809,9056 Finska 246 marka 100 2102,8474 2109,1749 2115,5024 Francija 250 frank 100 2069,8998 2076,1282 2082,3566 Nemčija 280 marka 100 7241,2099 7262,9989 7284,7879 Grčija 300 drahma 100 — 50,3181 50,4691 Irska 372 funt 1 — 170,8984 171,4111 Italija 380 lira 100 7,5091 7,5317 7,5543 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 1,8000 — Japonska 392 jen 100 111,7319 112,0681 112,4043 Nizozemska 528 gulden 100 6446,4871 6465,8848 6485,2825 Norveška 578 krona 100 1661,4956 1666,4951 1671,4946 Portugalska 620 escudo 100 70,2397 70,4511 70,6625 Švedska 752 krona 100 1505,0855 1509,6143 1514,1431 Švica 756 frank 100 8220,9457 8245,6827 8270,4197 Velika Britanija 826 funt šterling 1 178,8579 179,3961 179,9343 ZDA 840 dolar 1 120,7472 121,1105 121,4738 Evropska Skupnost 955 ECU 1 - 138,3325 138,7487 138,1649 Španija 995 peseta 100 90,5875 90,8681 91,1327 ■■■■■M ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 23. OKTOBRA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. JANUARJA 1994: 1.300,000 694,748 716,673 1.411,421 89 106,8843% 110,2573% 108,5708% 130,000 69,475 71,667 141,142 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 22. OKTOBER 1993 v SIT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Burin klub Ljubljana 1,30 1,80 Eros Kranj 1,20 1,50 Hida 1,75 2,00 Hipotekarna banka Brežice 1,10 1,70 llirka Jesenice 1,50 2,00 llirika Sežana 1,50 2,90 Kreditna banka Maribor 1,20 1,80 LB Dolenjska banka NM 1,30 1,90 LB banka Zasavje, Trbovlje 1,00 1,80 Publikum Celje 1,25 1,75 Shalaby Koper 1,00 1,80 Tori Ljubljana 1,50 2,10 22. OKTOBER 1993 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1580,00 1625,00 nemška marka 954,00 974,00 francoski frank 271,00 280,00 holandski gulden 842,00 870,00 belgijski frank 43,70 45,00 funt šterling 2350,00 2420,00 irski šterling 2225,00 2290,00 danska krona 235,00 243,00 grška drahma 6,20 6,80 kanadski dolar 1205,00 1243,00 japonski jen 14,60 15,10 švicarski frank 1074,00 1110,00 avstrijski šiling 134,50 139,00 norveška krona 218,00 224,00 švedska krona 198,00 204,00 portugalski escudo 9,00 9,60 španska pezeta 11,85 12,40 avstralski dolar 1057,00 1089,00 madžarski ftorint 12,00 16,00 slovenski tolar 13,00 13,50 hrvaški dinar 0,13 0,17 22. OKTOBER 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,5500 12,0500 kanadski dolar 8,8000 9,2000 funt šterling 17,0500 17,8500 švicarski frank 782,0000 812,0000 belgijski frank 31,8500 33,1500 francoski frank 195,7000 205,0000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,7120 0,7520 danska krona 170,0000 177,0000 norveška krona 157,0000 164,0000 švedska krona 142,0000 149,0000 finska marka 198,0000 208,0000 portugalski escudo 6,7000 7,1000 španska pesetcgfllHll 8,6000 9,1000 japonski jen 10,6000 11,000 slovenski tolar 9,5000 10,0000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,00 pa za 1 enoto v 0,060 'alute. KMEČKA BANKA - GORICA 22. OKTOBER 1993__________________V URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1585,00 1630,00 nemška marka 950,00 970,00 francoski frank 271,00 279,00 holandski gulden 848,00 868,00 belgijski frank 43,70 45,10 funt šterling 2365,00 2415,00 irski šterling 2235,00 2285,00 danska krona 235,00 242,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1210,00 1250,00 švicarski frank 1080,00 1100,00 avstrijski šiling 134,50 138,50 slovenski tolar 13,00 13,50 MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 23. oktobra 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 1057,7382 1062,0027 Francija frank 100 2127,0099 2135,5854 Nemčija marka 100 7441,0000 7471,0000 Italija lira 100 7,7163 7,7474 V.Britanlja funt 1 183,7927 184,5337 ZDA dolar 1 124,0787 124,5789 Opomba: Tečaji so okvirni, Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede na trenutne tečaje na trgu deviz oz. poseben dogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 74,35 SKB Banka d.d. DEM 74,42 74,68 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih le možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 23. oktobra 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 74,40 74,70 Bank Austria DEM 74,42 74,72 UBK DEM 74,37 74,67 SZKB Devkni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke, Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM IF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 74,40 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku io kupovati TZ +eoQ---X'efiBJ3[ B§a[aq ijbzojSo iqB? nmupa.10 dez z auoud gaAuiaj ‘bab(upu auapedeu opran au ihjq z oSojDU AOlfSOil jjepA a( as iujo ut pas +8sS'6 ZJX :98X8 gaj i98‘Z iaex‘9 •8 o(tut[ bu pedA afnoardaid tujp gq f-ax-S ZOQ gaj"t-8P)i +:9JS‘£ :sas UgaCTZ 'eSaiep opnqod ofutjep -bu ut amSij appej ijj bz amBp Aapiz ipajs omz •bdao| japedeu a( op ‘[apiApard paq a( JBp 'pimn bz et[od BSaiqop Bratu 98—p od BUiep B[aq BuepBdBjp l oSojdu Aapsau IZLET ZA KONEC TEDNA Dario Cortese Na robu Julijskih Alp o Jesenski dnevi vabijo na grebene in vrhove nad Soriško planino, ki jih še vedno označujejo ostanki utrdb nekdanje meje, medtem ko imenitni razgledi približajo drugačne gorske utrdbe Tudi imena nekaterih vrhov nad njo niso običajnega izvora: Ton-derškofel, Erbelc, Dravh, .. Slednji je tudi prvi razgledni cilj, na katerega se povzpnemo s Soriške planine, vendar se pred tem lahko še pomudimo v vasi, ki je znana tudi kot rojstni kraj slikarja Ivana Groharja. Sredi vasi je ob gostilni kulturni dom, v katerem je zanimiva etnografska zbirka, ki prikazuje nekdanje obrti v vasi od izdelovanja smuči do klekljanja, medtem ko zbirko Ivana Groharja urejajo. Cesta do Soriške planine je na koncu precej luknjasta, zato se bolj počasi vozimo na Bohinjsko sedlo 1306 me- trov visoko. To je enkratno izhodišče za vzpon proti vrhovom, ki se s planine ob sedlu kažejo kot prav nezahtevne vzpetine. Pot nanje je hkrati tudi pot v preteklost, ki jo še vedno označujejo gmote iz betona in železa. Vedno redkejši gorski gozd, skozi katerega se vzpenjamo na Dravh (1547m), sprosti misli in bliža odprta prostranstva. Z vrha se pogled seli z obsežnega valovitega Škofjeloškega hribovja na višje gore, pada proti drobnim hišam Sorice in še globlje v ozke doline. Podobno razgleden je Dravhov sosed Lajnar (1549m), ki ga sicer krasi kombinacija žični- Pogled s Slatnika proti Julijcem (Vse fotografije: Dario Cortese) zgradba. Čeprav strehe ni več, se zdi, da so bile stene narejene, kot da bi morale še stoletja pričati o krivični meji. Tudi bližnji vrh Možic (1603m) je zaznamovan z bunkerjem, vendar je to zadnja omembe vredna stvar na vrhu. Z Samo še duhovi naseljujejo vojašnico pod Lajnarjem, levo Slatnik ških naprav in bunkerjev. Prestopili smo nekdanjo mejo z Italijo, ki je potekala po grebenu s Koble, se preko našega stojišča spustila na Petrovo brdo in nato dvignila na Porezen. MogoCe lahko s teh višin še bolj občutimo razdeljenost slovenskih krajev, ki jih je povzročila razdelitev ozemlja po prvi svetovni vojni... Dolgi vojašnici, ki je vkopana prav pod vrh, je namenjeno še dolgotrajno razpadanje. Prej se bodo zarasle in izginile mulatiere, ki prepredajo strma pobočja. Danes so te široke poti dobrodošle vsem, ki želijo kljub časovnemu odmiku občutiti večno iracionalnost države in vojaškega stroja, ki je v gorah še očitneje brez vsakega razuma... Grebensko hojo, ki smo jo začeli na Drav-hu, lahko z globokimi pogledi proti Baški grapi nadaljujemo proti Slatniku (1600m), za katerim je v kotanjasti pokrajini še vec mulati-er in še ena vojaška Vse poti SO prave Možica se širi čudovit razgled na Bohinjsko jezero in gore nad njim. To je kraj, kjer lahko pozabimo na Cas in se izgubimo v barvah jeseni in sinjih daljavah. Mogoče zares še nikoli niso bile tako blizu. (Konec) KRIŽANKA Vodoravno: 1. spolnost, 5. olupek, 9. ovoj, 10. neodločen rezultat, 11. izumrli kopenski plazilec zemeljskega srednjega veka, 13. ime ameriškega satirika Bu-chvvalda, 14. izbrana družba, 15. krajša oblika muslimanskega imena Ramiz, 17. kratica za neznanca, 18. danski dramatik (Kjeld), 20. rahel premik zraka, 21. ime nemškega slikarja Zimmermanna, 22. ime slovenske publicistke Milic, 24. kratica za atletski klub, 25. najdaljša slovenska reka, 26. judovski prerok, 28. pod, 31. stroj za drobljenje, 33. hrvaško moško ime, 34. zelenica v pušCavi, 35. egipčanska boginja, Hator, 36. stara lekarniška utežna enota. Navpično: 1. natrijev karbonat, 2. naslov arabskih princev in plemenskih poglavarjev, 3. slovenski hokejist (Dejan), 4. število z dvema ničlama, 5. plug, 6. sin Jakoba in Lije po Svetem pismu, 7. človek, ki ustvarja dela velike estetske vrednosti, 8. južnoameriška sladkovodna roparska ribica, nevarna tudi človeku, 12. prebivalci našega planeta, 16. ime ameriškega filmskega igralca Pacina, 18. dopolnilni predlog k zakonu, 19. vrsta hazardne igre s kartami, 20. trgovec s platnom, 23. začetnici priimka in imena slovenskega jezikoslovca Oblaka, 25. hrvaški parlament, 27. ime italijanskega popevkarja Cutugna, 29. ime ameriške filmske igralke in pevke Minnelli, 30. afriška jezikovna skupina, 32. navtični brzino-mer. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 •ueiS ‘ropv ‘ezBO ‘omiAI ‘pitqiqoip ‘ep ‘iremN ‘babs ‘XV ‘ep[oJ ‘objai ‘pid ‘paqv ‘NN ‘ouibh ‘Btpa ‘pv ‘jaABZouip ‘iraaj pouio ‘dnp ‘spas :ouABiopo/\ Aaussra EVROPA / DEŽEVNO ALPE JADRAN / DE2EVN0 IN VETROVNO VREME V MINULEM TEDNU DANES Vremenska slika Nad severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam od jugovzhoda razmeroma topel in vlažen zrak. C A eSSdoM cmMcMona 00 O i j pod 10% j r~* * Pod 5 !<$> 44 ** 5-10 444 *** | 1 30-50% 10-30 iO 50-80% 4444**** j 30-60 R> $ ^ nad 80% 444 **# 444 *** | nad 60 ■■rrrrnTMi mKLUoJM j t 5-10 m/s A mmrm 1 mmmmm r J nad 10 m/s == ; TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... 6/7 TRST............ -/11 CELOVEC...... 0/2 BRNIK...... 5/6 MARIBOR...... 6/7 CELJE...... 7/8 NOVO MESTO... 7/8 NOVA GORICA.. 10/11 MUR. SOBOTA. 7/8 PORTOROŽ.... 13/17 POSTOJNA.... 6/6 IURSKA BISTRICA. 8/9 KOČEVJE..... 6/7 CRNOMEU.....- 8/9 SLOV. GRADEC.. 5/5 BOVEC..... -/- RATEČE...... 0/1 VOGEL.......- -1/1 KREDARICA... -3/-3 VIDEM..... 8/10 GRADEC...... 6/7 MONOŠTER.... 5/7 ZAGREB...... 9/11 REKA..... 12/12 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... -6/2 STOCKHOLM.... -5/2 K0BENHAVN.... -1/6 MOSKVA....... 2/6 BERUN............. 8/9 VARŠAVA...... 6/7 LONDON....... 6/10 AMSTERDAM.... 5/- BRUSEU....... 5/9 PARIZ............ 7/10 DUNAJ............ 6/9 ZuRICH........... 2/7 ŽENEVA....... 4/10 RIM............ 15/25 MILAN............ 7/14 BEOGRAD...... -/17 BARCELONA.... 7/23 ISTAMBUL..... 14/20 MADRID....... 5/16 LIZBONA...... 12/21 ATENE.......... 16/24 TUNIS.......... 16/22 MALTA.......... 18/24 KAIRO........... 21/33 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 6.30 in zašlo ob 17.02. Dan bo dolg 10 ur in 32 minut. Luna bo vzšla ob 13.44. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Vodnarja. TEMPERATURE REK Reke: Mura (G. Radgona) 9,4°C, Sava (Radeče) 10X, Savinja (Laško) 9°C, Ljubljanica (Moste) 10,3X, Bistrica (Sodražica) 10,1°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 9,3X, Gra-dastica (Dvor) 9,9X, Iška (Iška) 8X. KOUCINA PADAVIN ka Sobota 35 lAn2.C l/m2, Vogel 89 lAn2 Vojsko 102 l/m2, Postojna 100 PLIMOVANJE Danes: ob 5.30 najvisje 23 cm, ob 1231 najnižje-2 cm, ob 16.01 najviše Z on, ob 22,45 najnižje *24 cm. lutri: ob 6.14 najvisje 29 cm, ob 12.57 najnižje -13 cm, ob 17.59 najvišje 6 cm, ob 23.51 najnizje-25 cm. Slovenija: Oblačno bo s pada- Sosednje pokrajine: Deževno vinami. Meja sneženja se bo bo, ob Jadranu bodo nevihte, dvignila nad višino 1500 me- Ponekod v osrednjih Alpah trov. Na Primorskem bo piha- bo snežilo do više ležečih dola burja. Temperature bodo od lin. Ob Jadranu bo pihala bu-5 do 11 °C. rja. V Sloveniji: Obeti: V nedeljo bo oblačno, pada- V ponedeljek bo večinoma vine bodo oslabele. suho in hladno. Na Primor- skem bo pihala burja. urviczuiujuu Zaradi obilnih padavin pričakujemo nadaljno naraščanje vodotokov predvsem v južni in osrednji Sloveniji. Hladno in deževno Oblačna in deževna jesen se nadaljuje - kot da bi hotela narava nadoknaditi primanjkljaj padavin iz pomladanskih in poletnih mesecev. Jesenski dež navadno naredi vec škode kot koristi. Minila je šele dobra polovica meteorološke jeseni, povprečna jesenska količina padavin pa je že zdaj v večjem delu Slovenije presežena. Tudi lanska jesen je bila mokra, sledila ji je suha zima. Vse napovedi o letošnji zimi -velikokrat namreč beremo, da bo letos huda zima - so le ugibanja. Se najlepSe vreme v minulem tednu je bilo v soboto, ko se je po prehodu fronte razjasnilo, jugozahodni veter, ki je pihal v višinah, pa ni obetal trajnejšega izboljšanja vremena. Ze v nedeljo se je pooblačilo, iznad severnega dela srednje Evrope pa je proti Alpam prodiral hladen zrak. V Sloveniji je bilo oba dneva Se toplo, najvisje dnevne temperature so se dvignile do okoli 20 stopinj. Hladna fronta je v noči na ponedeljek z nevihtami dosegla Slovenijo, ponekod je padala tudi toCa. V začetku tedna se je občutno ohladilo, v nižjih zra- Janez Markošek enih plasteh je k nam pritekal hladen zrak, nad okoli 1500 metrov nadmorske višine pa je z močnimi jugozahodnimi vetrovi še pritekal relativno topel in vlažen zrak, zato je v ponedeljek Se deževalo. Dnevne temperature v večjem delu Slovenije niso dosegle 10 stopinj. Naslednja dva dni je bila Slovenija pod oblačnim pokrovom, ki je segal do nadmorske višine okoli 1700 metrov. Tak oblačni pokrov nastane v hladni polovici leta, Ce pri tleh prevladujejo vzhodni do jugovzhodni vetrovi. Takrat je oblačno tudi v sosednjih pokrajinah Avstrije, Madžarske in v notranjosti Hrvaške. V višjih legah, na Primorskem in v sosednjih pokrajinah Italije v takem primeru prevladuje sončno vreme. Za tako vremensko situacijo je značilna tudi moCna temperaturna inverzija. Tako je bilo v torek čez dan na Voglu 3 stopinje, na 1000 metrov višje ležeči Kredarici pa stopinjo vec. Sredi tedna se je iznad severozahodne Evrope proti Alpam in osrednjemu Sredozemlju pomikala nova količina hladnega zraka, ki je v Četrtek pov- zročila nastanek ciklona v Genovskem zalivu. Tako imenovani Genovski ciklon je bil na tem mestu podrobneje opisan minulo nedeljo. Ciklon se lahko vzdržuje vec dni, topla fronta pa se običajno ustavi v bližini naSih krajev. Padavine so zato dolgotrajne in obilne. V četrtek zjutraj je že deževalo v zahodni in osrednji Sloveniji ter v Furlaniji in na Koroškem. Padavine so že Cez dan zajele vso državo. Tudi vCe-raj je Se ves dan deževalo. Zaradi intenzivnih padavin in dotoka hladnejšega zraka v višinah se je meja sneženja na avtrijskem Koroškem in v Gornjesavski dolini spustila do nižin. Tako je bilo včeraj zjutraj v Ratečah 28 centimetrov snega, v Beljaku 11 in v Celovcu 3 centimetre. Padavine so obilne predvsem v zahodni, osrednji in južni Sloveniji; v 24 urah v posameznih krajih pade tudi veC kot sto litrov dežja na kvadratni meter. Ker pričakujemo postopno umirjanje situacije Sele jutri ali pa celo v ponedeljek, nam poleg močnejšega naraščanja vodotokov ponekod grozijo tudi zemeljski plazovi. Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.-20.4: Čeprav vas bližnji ne razume najbolje, ste vendarle prepričani, da razmišljate pravilno. Ne vplivajte nanj, bo že sam spoznal, da imate prav. BIK 21.4 - 20.5.: Ko pomislite na konec tedna, se vam zdi, dahi ga bilo najbolje prelena-riti. Dobra odločitev, kajti tudi telesne moči je dobro od časa do časa obnoviti, M »jg M m DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ne podajajte se na predolge poti. Za prijetno počutje bo zadostoval tudi osvežujoč sprehod do bližnje restavracijo. Dober tek. RAK 22.6. - 22. 7.: Partner vam bo pripravljen posvetiti obilo pozornosti, saj kdaj pa kdaj rad vidi, da ste nebogljeni. Izkoristite priložnost in mu popolnoma zaupajte. LEV 23.7. - 23.8.: Trezen razmislek, za katerega si boste naposled vzeli cas, vam bo razkril, da Človek, ki vas je minuli teden držal v negotovosti, ni vreden vase naklonjenosti. DEVICA 24 8. - 22.9.: Prav danes se bo ponudila priložnost za ognjevit večer, vi pa se znova ohlajate. Poskusite vsaj malo obrzdati svoj skeptični razum, pa bo morda kaj iz tega, TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pridobili boste zaupanje v partnerja in prenehali sanjariti o novi zvezi. Dosti dlje boste prišli, ce se boste potrudili polepšati in poglobiti staro. <* ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vas bližnji bo se ozadje njegove reakcije skriva prav v njem. STRELEC 23.11.-21.12.: Motila vas bo stanovanjska oprema. Oprema je Zev redu, slabo je vase počutje. Nova oprema stane, sprememba samega sebe pa je zastonj. KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Trosih boste, Čeprav predobro veste, da se vam to ne bo obrestovalo v otipljivi obliki. Ranjenega srca denar pac ne more zacebti. VODNAR 21.1.19.2.: Nekje boste prebrali Članek o onesnaženosti zraka, nato pa boste ves ljubi dan robantili cez človeško malomarnost ter iskali način za rešitev planeta. RIBI 20.2.-20.3.: Med vami in vašim partnerjem Se zmeraj lebdi nekaj zadev, ki so nedorečene. Vzemita si cas in jih dorecita. Zaključita s piko. UKRAJINA / PREOSTALI TRIJE ČERNOBILSKI REAKTORJI BODO OBRATOVALI SE 7 LET Jedrska elektrarna v Černobilu bo še vedno obratovala @ V nasprotju s prejšnjimi sklepi je ukrajinski parlament odločil, da bo černobilska jedrska elektrarna še obratovala, in je preklical moratorij o gradnji novih nukleark. Nesreča: 26. aprila 1986: Uslužbenci so izključili avtomatski hladilni varnostni sistem in druge varnostne sisteme, da bi preizkusili, kako dolgo turbine še proizvajajo električno enerkijo v primeru nenadnega izpada toka. Ob 1.23 je temperatura v reaktorju prekomerno narasla; silovita eksplozija je uničila streho reaktorja, tako da je jedro prišlo v dotik z zrakom. Uradni viri poročajo, da v nesreči izgubilo življenje 32 oseb, znanstveniki pa menijo da je za posledicami sevanja umrlo več sto ljudi. Jedro reaktorja Širina 10,9 m Vušina 6,6 m Razsežnost sevanja z jodom 131 ■ Več kot 1 rem i Med 0.1 rema in 1 remom Jod-131 Čeprav je razpolovna doba zelo kratka se jod 131 zelo hitro veže v tkivo žleze ščitnice. V normalnih razmerah je človek izpostavljen sevanju približno 0,04 rema. Sedanje stanje * V Černobilski JE so štirje grafitni reaktorji. Reaktor štev. 4, ki je eksplodiral leta 1986, so prekrili z železobetonskim sarkofagom. Reaktor številka 2 ni obratoval do leta 1991. Reaktorja štev. 1 in štev. 3 so ponovno vključili leta 1992 zaradi pomanjkanja električne energije v Ukrajini, ker Rusija ni več dobavljala poceni plina in nafte. Viri: Ph/s/cs Today, Time Magazine, Newsweek Magazine Energija pomembnejša od varnosti in zdravja KIJEV - Jedrska elektrarna v ukrajinskem Černobilu bo obratovala še najmanj sedem let, tolikšna je namreč Se »življenjska doba« treh Černobilskih grafitnih reaktorjev. Sklep o sedemletnem obratovanju je v Četrtek sprejel ukrajinski parlament, ki je tako razveljavil prvotni sklep iz leta 1991, da bodo do 31. decembra 1993 prenehali obratovati tudi preostali trije reaktorji, Četrtega so namreč »pokopali v železobeton-skem sarkofagu«. Parlament je obenem preklical sklep o zamrznitvi gradnje novih jedrskih elektrarn. Odločitev ni presenetila, ker se je za to že pred dnevi odločila ukrajinska vlada, ki si ne more privoščiti zaprtja te nuklearke v sedanji energetski in gospodarski krizi. Razprava je bila muCna in sklep so sprejeli le s težavo, saj je za nadaljevanje obratovanja glasovalo 221 poslancev, eden vec od potrebne večine. »To je zadnja napaka tega parlamenta, tragična napaka...«, je trpko navedel Vladimir Javoliši, predsednik Černobilskega odbora. Pred parlamentom je zaman skupinica ukrajinskih naravovarstvenikov s transparenti in v popolni tišini poskušala omehčati parlamentarce. Černobilska elektrika je za vlado in parlament predragocena, da bi jo žrtvovali zaradi skupinice nasprotnikov. Ukrajinski naravovarstveniki trdijo, da Crnobilsko elektriko izvažajo predvsem na Madžarsko in da torej ne služi notranji porabi. Černobilska jedrska elektrarna je postala tragic- SandroParone/Ansa no znana vsemu svetu po jedrski katastrofi 26. aprila leta 1986, ko se je zaradi Človeške napake vnel Četrti reaktor. Od tedaj je za Ukrajince le »zver«, ki pa je del njihovega življenja, kot so njihova stvarnost »časovno tempirani pokoli«, smrti zaradi posledic radioakivnega sevanja. Prav v teh dneh navajajo, da se v Ukrajini veča umrljivost zaradi rakastih obolenj predvsem med otroki. Sef otroškega oddelka na kijevskem onkološkem institutu Nikolaj Tokarski je ob sklepu ukrajinskega parlamenta povedal, da sta vlada in par- lament za mnenje vprašah razne strokovnjake, ne pa zdravnikov, ki zdravijo žrtve Černobila. Ce bi njih vprašah za mnenje, bi bila odločitev bržkone drugačna. Tokarski je navedel, da so do Cmobilske katastrofe v Ukrajini letno zabeležih 1.600 primerov rakastih obolenj, 30% teh novotvorb pa je bilo benignih. Kasneje se je položaj dramatično poslabšal, samo lani so v bolnišnice spreje-b 12 tisoč otrok in skoraj vsi so imeli maligne tumorje. Število žrtev Cmobilske jedrske katastrofe se torej stopnjuje iz leta v leto, tako da je povsem razumljivo nasprotovanje ljudi in zdravnikov nadaljnjemu obratovanju. Vseh namreč skrbi, da bi se lahko ponovila nesreča iz leta 1986. Ze res, da so na preostalih treh reaktorjih posodobili varnostne naprave, a po mnenju zahodnih izvedencev to ne zadostuje, ker je izvirnih greh teh reaktorjev v grafitnem blažilniku. Ta sistem je v rabi samo v državah nekdanjega vzhodnega bloka, taki reaktorji med drugim nimajo dodatne železobe-tonske varnostne nadgradnje, ki preprečuje uhajanje radioaktivnosti ob morebitnih hujših okvarah. »Zver«, četrti černobilski reaktor počiva za debelimi Zelezobetonskimi zidovi (AP)