Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 142.
-mnezna iieviika Di* 1-.
LETO ID
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj ?e priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
ie kompenzacija za Q Slovenilo!
bjJM* in drugi naši diplomati za-
v	škodo <fa-' nettunske konvencije ni-o
JvonvenciiJmVe' RastoCi odPor Proti tem
je <ja z “ . v vsej državi jasno dokazu* Čala	g-	Ninčiča ni&o prepri-
i° Prepriča ** biI° W Uldi ŽUdn0’ 86 M
Prepri&j!>t^/e^1 način, da 'bi g. Ninčič stališč« , . , n°st o pravilnosti svojega DreHn ' bil’ če bi g. Ninčič ge dolgo iav.il f etkon> skupščinske razprave ob-
t; u onvenciie v celoti ter na podlagi njihovega teksta dokazal, da ni v kon-,i,encijah nič škodljivega za našo državo.
I o se pa ni zgodilo in konvencije so dobili poslanci v roke šele v petek, dan pred pričetkom razprave v skupščini. (Da bi pa dobili tekst konvencij pravočasno tudi časopisi, kakor je bil to običaj v Avstriji, o tern seveda ne more biti anes niti govora.) Če pa javnost ne ve *a besedilo konvencij, potem tudi ne mo-verjeti v njih neškodljivost, zlasti se P° žalostnih izkušnjah, ki smo jih doži-q P° vsa^i pogodbi z Italijo.
pa še močnejši argumenti, ki go-]-!fe ^roti nettiuiskim konvencijam. Če Potem jih je v celoti prečital trgo-ytl*ki minister dr. Krajač in njegova 4^^yiLtudi bila, da jih hrani pred
kot eden iSf&T je dr' Kraiač znan : ,0|j delavnih, vestnih m sposobnih ministrov, vendar skupščina
njegove obrambe konvencij ni slišala. In cisto pravilno je povdaril v skupščini dr. Turnkič, da pomeni dr. Krajačeva odsotnost demonstracijo proti konvencijam.
Neseznanitev javnosti s tekstom konvencij in odsotnost dr. Krajača, že ti dve Vnanji okolščini dokazujeta uprav Lče-n°st pesimizma javnosti. Tretji tehten argUinent pa je dala skupščina sama. Od 313 poslancev je bilo pri glasovanju navzočih samo 151 poslancev, torej manj ko polovica in za konvencije je glasova lo samo 122 poslancev, d očim šteje samo radikalni klub več poslancev. Tako so tudi poslanci jasno povedali, da ne ;a-konvencijam. In bilo bi čudno, če mor!? konvenciiam zaupali, ker oni so jj0Qv	Površno	p reči la ti besedilo
Por * t0 S° nionien^» ki opravičujejo od-Ilejglavtl0s^ proti konvencijam. Najmoč-ki SQ arffument pa so konvencije same, lutjjo *faine na ^az'’ je za nas a*)S°-Pravn ’S )^j‘va- Princip popolne enako-beiSp Za nas> kot gospodarsko sla-
<W • ilre* vsa,k^ ekspanz*vnosti uso-m če ga vlada vseeno lln„„u. PrOti močni Italiji, potem hi
"Porabiti le v tem primeru, Če je ”\®la cena storiti vse, da čim Ibolj podpre n!* Pozicijo ob Jadranu. Samo vlada, ki hi gradila pristanišča, ki bi skrbela za n*, se pomorstvo, ki bi vidno podpirala na-zunanjo trgovino in ki bi dala Slovc-1 inorjem, samo taka vlada bi nin,*”1®18 zahtevati, da se veruje nje-r“*loni o neškodljivosti nettunskih dokler pa vlada ne dokaže llal nan,ere> cla nas usposobi k tekmi z dolgo pa tudi ne sme skle-enal^°nVencij'e na	popolnoma
ko,n 1 Prav,ic, temveč mora ščititi našo stvoa> razvijajočo se narodno gospodar-
I	na d močno tujo konkurenco.
Posl Za!° smo muenia> da bi morali naši to** zahtevati od vlade, de je njej že
o	mnogo ležeče na sprejemu nettun-»n konvencij, da vlada najprej dokaže
sd^i0 dobro vo?1j° m ra7'v°j našega go-‘‘^darstva, da ustvari zvezo Slovenije z tu i em in da šele potem glasujejo za r’ konvencije.
2akaj, če se sklicuje vlada, da so beo-
Kritično zdravstveno stanje Nikole Pašiča.
Beograd, 30. junija. Kakor smo dozna-li iz krogov, ki stoje blizu Pašiču, je stanje Pašičevega zdravja prav slabo. Zato govore, da Pašič ne pride še v Beograd, kakor se je to predvidevalo. Njegovi prijatelji mu tudi ne dovolijo, da bi se oprijel strankarskih poslov, dokler popolno-
ma ne ozdravi, ker bi to tudi ne bilo v interesu stranke.
Prispela je tudi že brzojavka, v kateri je rečeno, da je stanje Pašičevega zdravja kritično. Pašičeva rodbina je bila pozvana, da pride v Karlove Vary. Brzojavka se končuje z besedami: Iznenade-nja niso izključena.
Delo vlade.
PREMESTITVE POLITIČNIH URADNIKOV.
Beograd, 30. junija. Včeraj je posetil predsednika vlade Uzunoviča predsednik skupščine Marko Trifkovič. Ta poset je bil v zvezi s škodo, ki jo je napravila povodenj v Bački in v Banatu. Državnika sta razpravljala o ukrepih, ki bi bili potrebni, da se preprečijo nadaljnje poplave. Trifkovič se za to stvar zavzema tem bolj, ker je on poslanec v teh krajih. Zahteval je, da se takoj določi primeren kredit in da na razpolago prizadetim samoupravnim edinicam, ki bi porabile denar za te, da preprečijo nadaljnje poplave. Če ne bi bilo dovolj kredita, naj se skupščini predloži nujen predlog glede podpore oškodovancem.
Pri Uzuncviču je bil dalje tudi Boža Maksimovič, ki je z ministrskim predsednikom razpravljal o razporedu političnih uradnikov v prečanskih krajih. Pripravljen je namreč velik razpored o razmestitvi teh uradnikov. Ta razpored pa je bil na zahtevo državnega podtajnika dr. Pernarja v mnogem spremenjen. Pri tem posvetovanju je bil navzoč tudi Pavle Radič. Uzuncvič, Marko Trifkovič, Pavle Radič in Miša Trifunovič so dalje razpravljali — o delu skupščine. Končno so se zedinili na to, da to vprašanje uredita predsednik vlade Uzuncvič in predsednik skupščine Trifkovič.
MAKSIMOVIČ NA DELU.
Beograd, 80. 6. Notranji minister Boža Maksimovič konsekventno nadaljuje boj proti našičevcem. Mnogo se komentira v Beogradu njegov nastop proti šefu beograjske policije, ki je bil premeščen na najtežje mesto — v Kočane. G. Maksimovič namerava pa izvesti še več premestitev in si tako zasigurati, da bodo pri občinskih volitvah v Srbiji izvoljeni samo pristaši radikalnega centra. Lazarevič je cdločen pristaš Pašiča in se zato njegova premestitev tem bolj komentira. Lazare-v ic je podal ostavko, ker noče prevzeti službe v Kočanih.
BODRERO URGIRA SPREJEM KONVENCIJ.
Beograd, 30. jun. Včeraj je italijanski poslanik general Bcdrero posetil našega zunanjega ministra dr. Ninčiča in se pri njem informiral o ratifikaciji nettunskih konvencij. Dr. Ninčič je obetal Bodreru, da bedo te konvencije v najkrajšem času ratificirane.
Dr. Ninčiča pa so poselili razen Bodre-ra tudi češkoslovaški poslanik Okenski in francoski poslanik Grenard.
J JOVANOVIČ 0 RADIKALNI INTERPELACIJI PROTI NJEMU.
Beograd, 30. junija. Poslanec Aleksič in tovariši so, kakor znano, vložili proti Joci Jovanoviču interpelacijo, ki se na-jj*fša lia njegove manipulacije z denarja™ p,j'?su> ko je bil poslanik v Londo-
vanovič da" v*« iuterPflacij° je.Joca J°'
■ vSeraJ naslednjo izjavo:
Aleksič in toSrtK r“dHV?lne St"an^
anš! 80 stavili na ministra za zunanje zadeve interpelacijo, v kateri zahtevajo, da se uvede proti meni kazenska preiskava in sicer zato, ker baje ob predaji svoje službe v Londonu hi- j sem podal tudi računov o uporabi zne-
sk \ 2 milijonov Din. Vsa ta stvar pa ni resna, in sicer prvič že ne zaradi ljudi, ki so to interpelacijo podpisali, dalje ne zato, ker se obrača na forum, ki ni pristojen za tako obtožbo in slednjič tudi zato ne, ker niso zahtevali preiskave o uporabi denarja niti od predsednika vlade, niti od zunanjega ministra, niti od drugih oseb iz časa vojne. Vsa ta stvar je Ie manever, s katerim naj bi se odvrnila pozornost od glavnega predmeta, t. j. od odgovornosti Nikole Pašiča za dela, ki jih je zagrešil njegov sin Rade Pašič, zaradi katerega so opozicijske stranke vložile znano interpelacijo. Če to ne bi bil samo manever, ali mislite, da bi bil Stojan Protič dal pregledati samo račune pariškega poslanika Milenka Ves-niča, meni pa bi bil prizanesel. Ali mislite morebiti, da bi Nikola Pašič čakal sedem let, da me pokliče na odgovornost. Jeli mar Pašič tak človek, ki bi odpuščal svojim nasprotnikom. Jaz nisem takrat bežal in se tudi sedaj ne izogibljem nobene kakršnekoli ankete o tedanjem svojem poslovanju kot poslanik. Vse to se more najboljše videti iz državnih arhivov. Iz arhivov se bo tudi videlo, da so le strokovnjaki in odbor iz več eseb upravljali z denarjem in ga hranili ter da sem izročil vse v redu, kakor sem prejel.
SEJE ODBOROV.
Beograd, 30. junija. Za danes popoldne je sklicana seja odbora za proučavanje nettunskih konvencij in seja odbora za proučavanje zakonskega predloga o podaljšanju zakona o stanovanjih.
V	RIFU IZBRUHNILI NOVI NEMIRI.
Pariz, 30. junija. V Rifu so nastali no-
vi	nemiri. Neki vodja domačinov Raisu-lija, jp pcbunil mnogo plemen zlasti v Djebelahu in se proglasil za sultana.
grajske in nettunske konvencije nujna posledica Rapalla — čemur pa dr. Trum-bič precej upravičeno ugovarja potem se sme s tem večjo pravico reči, da je nujna posldica Rapalla — zveza Slovenije z morjem. Zakaj v teritorialni pogodbi v Rapallu je bila Slovenija odrezana od morja in obljuba storjena pred šestimi leti, da dobi Slovenija posebno
zvezo z morjem, je še danes ostala docela neizpolnjena.
Edina koncesija, ki pride za Slovenijo 7' oz'rom na nettunske pogodbe v poštev, je zveza Slovenije z morjem in čas bi bil, da bi to zahtevo obnovile vse slovenske stranke in jo s skupnim nastopom tudi uveljavile.
Zaupnic« Briandu
Pariz, 30. junija. Poslanska zbornica je včeraj z 29 glasovi proti 130 izglasovala novi vladi zaupnico. Sejo, ki se je začela ob 3. popoldne je otvoril Herriot. Galerije so bile polne občinstva. Besedo je prvi povzel ministrski predsednik Briand in prečital deklaracijo vlade. De* klaracija posveča največ pozornosti finančnemu vprašanju. Briand je začel razlagati podrobnosti finančnega načrta in je govoril o reformi davkov, s katerimi naj se dosežejo višji dohodki. Težave, na katere naleti državna blagajna ob vsakem koraku, se morajo odpraviti. Valuta se mora stabilizirati in sicer na temelju nevih paritet, ki bodo vzpostavile sigurnost gospodarskega življenja. Vlada upa, da bo s pemečjo francoske narodne banke premagala vse težkoče.
Vladno deklaracijo so tako v parlamentu kakor v senatu sprejeli precej hladno. Pasus o neodvisnosti francoske narodne banke so spremljali poslanci z ironičnimi medklici. — Razprava o predloženih interpelacijah je bila na predlog ministrskega predsednika Bri-anda odgodena na danes.
NARAŠCAJSKA VRSTA LJUBLJANSKEGA SOKOLA V PRAGI - PRVA.
Praga, 30. junija. Pri tekmi sokolskega naraščaja v Pragi si je priborila prvo mesto vrsta Sokola v Brnu, drugo mesto pa vrsta ljubljanskega Sokola (»Narodni dom«.)
KRVAVE DEMONSTRACIJE NA POZNANJSKEM.
Varšava, 29. junija. Socialistične stranke so priredile po vseli mestih Poljske velike demonstracije za razpust parlamenta. Posebno težke so bile te demonstracije na Peznanjskem. Tako je priredilo več tisoč delavcev velik demonstracijski sprevod, pa čeprav ga je polioija prepovedala. Ker je močan kordon policije hotel zapreti pot delavcem, so se ti navalili na policijo. Ta je oddala nato salvo. En delavec je bil ubit, 9 pa težko ranjenih.
PRED SPREJEMOM ZAKONA 0 ODŠKODNINI NEMŠKIM KNEZOM.
Berlin, 30. junija. Včeraj je državni zbor začel z drugim čitanjem predloga zakona o odškodnini nemškim knezom. Razprava o tem zakonu se začne v tretjem čitanju. Minister Ktilz je izjavil, da vlada zahteva, da se njen zakonski predlog sprejme brez vsake spremembe, ker bi vlada sicer odstopila.
BEOGRAJSKI MADJARSKl POSLANIK ODIDE V RIM.
Beograd, 30. junija. V diplomatskih krogih govore, da bi imel sedanji madjar-ski poslanik v Beogradu oditi za poslanika v Rim, sedanji rimski poslanik grof Semes pa da bo vpokojen.
DUBROVNIK PROTI NETTUNSKIM KONVENCIJAM.
Dubrovnik, 30. junija. Predvčerajšnjim je mestno načelstvo sklicalo sejo »bernskega sveta, na kateri naj bi se protestiralo proti nettunskim konvencijam. Neka skupina »Orjune« pa se je zbrala in protestirala proti temu, da mestno zastopstvo dela na Vidov dan. Skupina je došla pred mestno posvetovalnico. Tu je bila zbrana skupina radičevcev. Med obema je prišlo do spopada, tako da je morala policija poseči vmes. Mestno zastopstvo je poslalo vladi protestno brzojavko proti nettunskim konvencijam, ji so prisostvovali samo radicevci demokrat.
Beograjske konvencije.
V	skupščini se je s strani vlade stalno poudarjalo, da ne vsebujejo beograjske konvencije ničesar, kar bi moglo škodovati našim interesom. Koliko je ta vladna trditev utemeljena, naj razsodi vsak bralec, ko prečita samo člen 1. konvencij, ki ga objavljamo dobesedno. Glasi se:
»Med kraljevino Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev bo vladalo večno prijateljstvo in medsebojna svo boda naseljevanja in trgovine.
Italijanski državljani bodo brez razlike sprejeti v kraljevini SHS in proti njim se bo postopalo glede njih osebe in njih lastništva ravno tako in na isti način, kakor se postopa, oziroma se bo postopalo z domačini.
Ravno tako bodo sprejeti državljani kraljevine SHS v kraljevino Italijo in z njimi se bo postopalo glede njih osebe in njih lastnine ravno tako, kakor se postopa in se bo postopalo z domačini.
Potemtakem bodo mogli državljani ene od obeh visokih pogodbenih strank, če za-doste zakonom dežele, svobodno prestopiti mejo, potovati, bivati in se naseliti na teritorij drugo visoke stranke in ne bodo, kolikor se to tiče dovoljenja za bivanje in pravice za izvrševanje svojega posla, morali plačati nobene druge takso, doklade, razven onih, ki jih plačujejo 1 domačini. Oni morejo trgovati tudi na ve- ! liko in na drobno, pečati se z vsako obrtjo ali industrijo najemati ali zavzemati hiše, skladišča, prodajalne, zgradbo, ki so jim potrebne, izvrševati prenos blaga in denarja ter sprejemati depozite iz notranjosti in iz tujine, vsi ti omenjeni državljani pa za vse te ali nekatera od teh poslov, ne bodo obremenjeni z nič težjimi pogoji ali dajatvami, kakci so one, ki veljajo ali bodo veljale za domačine, razen glede policijskih varnostnih odredb, predvidenih z deželnimi zakoni za državljane najbolj privilegiranih narj-dov. I eni in drugi bodo popolnoma enakopravni v svojih nakupih in prodajah ter bodo svobodno odrejali in določevali cene blaga in vseh uvoženih, a tudi domačih predmetov, bodisi da jih prodajajo v notranjosti dežele, bodisi da jih izvaža-
jo, toda pod pogojem, da se točno ravnajo po obstoječih zakonih in naredbah. Pri nakupu in prodaji svojih posestev, stvari in blaga bodo uživali enako svobodo, bodisi da osebno izvršujejo svoje posle in vlagajo carinarnicam deklaracije, bodisi, da se v ta namen poslužujejo gotovih oseb, ki jih bodo smatrali kot pripravne za pooblaščence, poslovodje, posrednike, agente, depozitere ali tolmače. Ravno tako bodo imeli pravico, da kot pooblaščenci, poslovodij,, posrednikov, agentov in depoziterov ali tolmačev izvršujejo vse posle, ki jih jim bodo poverili njih rojaki, domačini ali tujci.
Na splošno vzeto svoboda trgovine, industrije ali kakoršnekoli drugo zanimanje je zasigurano državljanom ene od visokih pogodbenih strank na ozemlju druge stranke v mejah, določenih po zakonu, pri čemur se v tem pogledu razume, da nobena od obeh držav ne more delati nobene druge razlike med državljani druge pogodbene stranke in domačini vsled njihovega državljanstva, v kolikor ne bi bilo po državnih zakonih lastno državljanstvo absoluten predpogoj za izvrševanje gotovega obrta.
Z drugimi besedami se pravi to: Nam se dajejo popolnoma iste pravice v Italiji, ko Italijanom pri nas. Po onem znamenitem primeru v ribarstvu, ko so dali ribičem v Italiji prav iste pravice, kakor so jih dobili italijanski pri ribiči pri nas. Ribe pa žive le v obrežju in tako so pač prišli ital. ribiči do naših rib, naši pa ne do onih v italijanskih vodah, ker jih tu ni, temveč samo do onih, ki so jih'jim Italijani v jugoslovenskih vodah pustili.
In ravno tako ko z ribami je z vso drugo trgovino po beograjskih konvencijah. Naš narod sploh ne sili na drugo stran Jadrana in pravice, ki jih tam dobi, so zanj samo tako važne, ko pravice kje sredi Himalaje. Italijan pa sili na našo obal Jadranskega morja in vse pravice, ki jih Italijani tu dobe, jih dobe na našo škodo.
Tako temeljito je zgrešena osnovna misel beograjskih konvencij in s tem je povedano vse!
,Jriglav" ne sme na Bolgarsko.
V	teh dneh, ko se pripravlja Narodna skupščina na sprejetje oziroma odklonitev po vladi predloženih fatalnih konvencij, se je zgodilo nekaj, česar skoro ne bi verjeli, da ni nasedla intrigam in-teraacijonalne matije jJbštena slovenska, slovansko čuteča omladina. Zgodilo pa se je sledeče:
Akademsko društvo »Triglav« si je stavilo veliko in vse hvale vredno nalogo, da potom turneje po celi Bolgariji zanese med* brate ob Marici idejo slovanskega združenja, da jih seznani z lepoto slovenske, hrvatske in srbske pesmi ter da jih opozori na velik ideal naše mladine, ki računa z vso gotovostjo na oni dan ko bo nesrečna Bolgarija srečno združena s Srbi, Hrvati in Slovenci v eno celoto. Nobena politična akcija ni bila, kar so si zamislili naši Triglavani. Sledili so le glasu mladih src, ki utripljejo za ideal velike Jugoslavije in ki jim je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev le etapa na daljnji poti, nikakor pa cilj. In v tem smislu so stopili v zvezo z odličnimi bolgarskimi inteleRualci; Soiija se je že pričela pripravljati na sprejem slovenskih dijakov, le-ti pa so se obrnili do vlade, naj jim pomore z voznimi ola.f-šavami. V tem smislu se je podala de-putacija omenjenega društva ol) prii'^1 blejske konference Male antante na Bled, da osebno zaprosi g. zunanjega ministra za njegovo podporo. Or. Ninčicu j6 bi o očividno neprijetno, da iščejo slovenski visokošolci direktnih kulturnih zvez z Bolgarijo in jim je, sicer v prijazni formi "odsvetoval vsako turnejo po Bolgariji češ da so notranje-politifcne razmere v tej deželi take, da potujejo z rizikom za svoje lastno življenje. In tako se je idealno navdahnjena deputacija vrnila de-primirana v Ljubljano. Posledica te Obesne intervencije pa je bila, da je donil veliki župan dr. Baltič par dni po tistem dogodku službeni migljaj, da dotični skupini dijakov ne dovoli potovanja v Bolgarijo...
To je uvod, ki govori tako razumljive besede, da morajo pred njim utihniti vsi protivai argumenti. Spričo vneme, ki jo je pokazal dr. Ninčič glede nettunskih konvencij, ne more biti nobenega dvoma, da je postala naša zunanja politika
Zanimanie Hrvatov za Slovenijo.
že čisto odvisna od volje italijanskega fašizma. Ker pa fašizmu razni načrti zbli-žanja med Srbi, Hrvati in Slovenci na eni ter Bolgari na drugi strani ne gredo
v	račun, je prepovedala Italija vsako akcijo, ki bi mogla pripraviti cftihovno in nato politično zedinjenje Jugoslavije z Bolgarijo. Nedavno se je raznesla po našem tisku vest, da namerava neko beograjsko pevsko društvo (»Stankovič« menda) napraviti turnejo v Solijo. In sedaj je vse utihnilo, ker je najbrže tudi to društvo dobilo od zunanjega ministrstva migljaj, da vladi take turneje v bratsko Bolgarijo niso všeč ...
Da je Ninčičeva politika z ozirom na ravnotežje evropskih sil več ali manj italofilska, ni čudo in nas končno ne bi moglo trajno vznemirjati. Nikakor pa ne moremo prikriti svojega globokega razočaranja, ko vidimo, da gre ta vnema daleč preko najdrznejših pričakovanj g. Mussolinija. Narod, ki zasužnji svoje ideale političnemu in ekonomskemu interesu soseda, skoro nima pravice do lastne državnosti, ker bi mu bilo bolje, da izroči vse svoje skupne posle lakomnemu sosedu. Take metode je gojila Avstro-Ogrska, ki je, kjerkoli se ji je le dalo, motila vsak stik med slovanskimi narodi. Toda Avstro-Ogrska ni bila v političnem pomenu besede slovanska država in njeno postopanje nam je bilo takrat razumljivo. Ne morento pa razumeti, <1» se nam brani v slovanski nacijonalni državi širjenje velike iileje o združenju slovanskih držav. To je protinarodna politika, ki bo ravno tako propadla, kakor je propadla zločinska politika nekdanje monarhije.
In eno si naj zapomnijo vsi, ki ovirajo progres: Mladina je bila tista, ki je s svojim idealizmom in požrtvovalnostjo omogočila zgradbo naše Kraljevine, ona ki pripravlja teren za veliko slo-lansko'drž«™ »d Triglava do Vame in Burgasa, pa najsi se temu protivi cela »grande nazione« in z njo vred cela beo-gradska čaršija. Dr. Ninčič pa je pokazal da ne zna in da noče zastopati slovanskih interesov na Balkanu. Mož je svojo vlogo odigral, zato naj gret
-b.
V	predvojni dobi se Hrvati za Slovence niso mnogo zanimali, pa tudi Slovenci za Hrvate ne, ker nas je delila državna meja. Naši stiki s Hrvati so bili predvsem kulturnega značaja in slovenski inteligenc so pač poznali Strossmajerja, Preradovica, Mažura-niča, brali so tudi lepe romane- Avgusta *e-noe, toda redek je bil med nami, ki je mogel reči, da pozna krvaško prosto ljudstvo. Pudi hrvatsiki profesorji in doktorji s j vedeli, da je živel nekdaj v Sloveniji neki Prešern, toda masi Hrvatov se o našem narodnem življenju niti sanjalo ni. Bili smo kakor dva svera. Kar se je slovenskega življa preselilo na Hrvatsko, zlasti v Zagreb, večinoma ni bilo baš na najboljšem glasil, a tudi oni redki Hrvati, ki jih je zaneslo k nam, so biti jako malo cenjeni (»prokleti Kranjc ' v Zagrebu,
J Hrvat je tat« v Sloveniji).
Nova doba je ostro mejo med Slovenci in Hrvati podrla. Kljub temu je os*alo razmerje med nami in Hrvati se,nekaj lat po vojni jako hladno. Hrvatom ni ugajala naša politična taktika v Beogradu, nam pa spet ne gospodarska konkurenca Zagreba. !’o sno čutil' /lasti o priliki prejšnjih velesejmov Letos pa opažamo v našem medsebojnem ranneriu razveseljiv preokret, ki pomem velik korak naprej v našem zbliževanju in spoznavanju.
Prvi korak so napravili v tem oziru hrvaški planinci in turisti. Hrva:i so bili do nedavna v naših letoviščih :n zlersi' Ji še jako malo znani gostje. Letos jih pripelje vsaka nedelja lepo število v Slovenijo. Kolikor je nam na razpolago poročil, s’a zadovoljna oba dela, Hrvatje so petični ljudje, katerim je skopost neznana stvar, naši ljudje ipa tudi ne pretiravajo cen. tudi slovenske planince je že zaneslo na Hrvaško in tudi ti se gotovo niso mogli pritoževa.i glede znane hrvatske gostoljubnosti. Lepe zasluge za zbliževanje Slovencev in Hrvatov so si pridobili thdi naši hrvaški športniki.
Ne smemo pa pozabiti političnega m ->men-ta. Odkar se je znaten del Slovencev izrekel /a hrvaško politično taktiko in odkar je začel
Politične vesti.
—	Stjepan Radič o konvencijah. Na
shodu v Korčuli je dejal St. Radič: Konvencije so prokleto delo, sestavljene
v	popolnem nerazumevanju in omalovaževanju Dalmacije, toda niso tako črne, kakor se o rajih piše. Konvencije sta sestavila Mussolini in Rvbaf, ki se je bal Italijanov, Ninčič pa je velik gospod in je prišel samo podpisat konvencije. Konvencij ni delal en sam človek, delale so jih vse vlade, toda brez Hrvatov in proti njim. Italja je velika dežela in spoštovali
ter ljubili jo bomo, toda ne damo ji nitt
pedi zemlje. Kašo, ki so jo skuhali Pasic, Marinkovič in drugi, malo pa tudi Ninčič, treba pojesti. Zato je potrebua poštena vlada, kakor je današnja, v kateri ni neprijateljev države. Vsak novinar, ki piše, da so te konvencije pogibelj države, vsak politik, ki to pravi, je ne-prijatelj države. Kdor misli na pogibelj države naj zna, da je na čelu države naš modri vladar, kateremu kličemo: Živio! Kdor misli na pogibelj naj se spomni naše vojske!
= Krvavo zborovanje v B&jmoku v Vojvodini. V Bajmoku je imel poslanec HSS Neudorler shod, na katerega je prišlo par tisoč kmetov, večinoma MadJarov. Na shod pa je prišlo tudi več tisoč dobrovoljcev, pod vodstvom Tadiča. Pred govorniškim odrom je bilo okoli 30 orožnikov, ki so pa bili preslabi, da bi vzdržali red. Ko je pričel posl. Neudorfer govoriti, so se navalili dobrovoljci na govorniški oder in ga tudi trenutno zavzeli. Orožnika, ki sta skušala ločiti oba tabora, so razorožili. Prišlo" je do hudih pretepov, tekom katerih je bilo ranjenih 20 do 30 oseb. Shod je bil nato razpuščen in se je nalo vršil v zaprtih prostorih, kjer se je zbralo okoli posl. Neudorferja okoli 400 do 500 oseb. Na shodu je dejal med drugim posl. Neudorfer, da današnji dogodki več koristijo ko tri ure trajajoč govor. Prepričan j©? da s0 dobro voijci od drugih nahujskani. V Beogradu bo zahteval, da se vsi krivci Kaznujejo. Za Neudorfer je m je govoril madjarski ptsia-nec Tiseš in neki bivši komita.
—	Fopolen neuspeli g. Babica v Beogradu. Na zadnji seji mestnega odbora radikalne stranke za mesto Beograd so bili zastopani vsi beograjski pododbori stranke. Imenovani so bili kandidati za kmete in za občinske odbornike. Imenovani so bili sami nasprotniki pasicevea Babiča. Njegov neuspeh je tako P°P°-len, da je celo 16. pododbor, kjer je on podpredsednik, odklonil njegovo kandidaturo Na ta način ne more postati g. Bobič niti odbornik, kaj šele, da bi postal predsednik občine. G. Bobič je nato ope-tovano konferiral z voditelji Pašiceve skupine v radikalni stranki, da bi rešil svojo kandidaturo. Pa je zanj le malo ali prav nič upanja. Notranji minister Maksimovič je izjavil, da more imeti g.
prirejati Radič svoje shode tudi v Sloveniji, se je zanimanje Hrvatov za Slovenijo silno razširilo. Politični moment ie bil tudi eden izmed drugih povodov, da so začeli zagrebški listi stalno priobčevati celo neznatne domače vesti iz Slovenije in nekateri si vzdržujejo v Sloveniji celo stalne dopisnike, ne plašeč se nobenih stroškov.
Kako veliko zanimanje vlada danes med Hrvati za Slovenijo, dokazuje poziv zagrebškega »Jutarnjega lista« na vodstva slovenskih letovišč, kopališč itd., naj nu pošljejo kratke opise svojih krajev, Se n-ogoče s slikami, ki jih list priobčuje brezplačno.. Se-veda za posebno reklamo za kakšen hotel je treba plačati, toda splošne opise objavlja list zastonj. Žalibog sta se doslej temu pozivu odzvala le dva kraja v Sloveniji, Šmarjetna gora pri Kranju in Dobrna. Kje so drugi -
Ravno ob letošnjem velesejmu pa l»c izšla v Zagrebu posebna slovenska številka velikega ilustrovanega tednika >Svijet«, ki bo naravnost razkošno opremljena s slikami iz vse Slovenije. Kakor izvemo, bo list še nadalje prinašal v vsaki številki p 3 15 d i 20 slik iz naših krajev in naši propagandistični zavodi naj bi se v čim izdatnejši meri posluževali lepe prilike, da širijo sloves lepih n«' 5ih krajev po_ Hrvaškem in v Srbiji, kjer *fa oba imenovana lista silno razširjena.: Nas;-tujsko-prometna društva Čaka tukaj lep«- a tudi hvaležna naloga, kajti naSih slovenskih listov Srbi in Hrvati ne bero, ker jih kljub vsemu zatrjevanjuo narodnem edinstvu> — ne razumejo!	.
Brez dvoma bodo ožji znanstveni, in turistični stiki Slovenije s Hrcasko tuc jako ugodno vplivali na naše gospodarstvo. Hrvaška je še vedno bogata dežela, k* m“°'
go potrebuje in marsikatera slovenska odi bi našla med Hrvati dobre odjemalce, ce bi jo Hrvati sploh poznali. Zato pa bo treba našo propagando med Hrvati vedno bolj širiti, kar pojde toliko lažje, ker si Hi vati sami žele, da nas in naše razmere čim teme-,/ ljitejše spoznajo.
Bobič v najugodnejšem položaju največ 400 glasov. Te glasove bi on eventualno mogel odvzeti radikalni stranici, toda s tem bi bilo z njim tudi dokončano. Radikalna stranka ve, da bo pri občinskih volitvah v Beogradu na vsak način zmagala.
= čičerinov odgovor na angleške napade. V ostri izjavi odgovarja sovjetska vlada na rusko debato v angleškem parlamentu iu na angleško belo knjigo glede rusko-angleških pogajanj. Sovjetska vlada poudarja, da imajo njeni diplomat-■nanje ne vmešavajo v notranje politične aki zastopniki strog nalog, da se niti naj-zadeve drugih držav. Ne more se pa sovjetska vlada vmešavati v samostojnost strokovnih organizacij, ker se to protivi sovjetski ustavi. Ruska vlada jemlje z zadovoljstvom na znanje izjavo Chamberlaina, da bi bilo prekinjenje diplo-matiskih stikov neljubo. Ostro pa protestira proti izvajanjem Churchilla, ki hoče uničiti tudi gospodarske stike med obema državama. Izjava sovjetske vlade pra-
vi	končno, da so normalni odnošaji za cbe državi potrebni in da se sovjetska vlada -zaveda svoje velike svetovhopoll-tične vloge in da zato ne more od svoje poti niti najmanje odstopiti.
=španski kralj Alfonz o Zvezi narodov. Ob priliki svojega obiska v Parizu je izjavil španski kralj novinarjem: »Mislim, da bi bilo bolje, če bi se od vsega početka pripustila Nemčija v Zvezo narodov. Na ta način bi bilo mnogo težav prihranjenih. Zdi se mi, da se proti Španiji ne postopa tako, kakor ima španlJa pravico zahtevati. Španija ne more odstopiti od zahteve, da ima stalno mesto v Svetu Zveze narodov, če tej njeni zahte-
vi	ne bo ustreženo, potem pač no bi mogla imeti Španija več starega zanimanja za Zvezo narodov. Iz vsega srca pa želim, da bi prišlo do sporazuma. Z vso pravico so se grajale težke posledice politike tajne diplomacije. Na njeno mesto pa se je postavila sedaj politika vara«* narodov, ki more roditi zelo težke P ’” sledice. Ne smemo pa obupati nad »«ra'
vini- razumom narodov.
— Nemško posojilo Rusiji. Pogajanja med
nemškimii bankami m sovjetsko vlado glede zaključka posojila v znesku 300 zlatih mark bo ugodno zaključena. Nemški bankirji so »a sovjetske [»goje pristali. Posojilo se bo obrestovalo po tečaju, ki bo za ‘2% višji, k® znaša obrestna mera Reiclvsbanke, ki J® ja namen znižala dvakrat obrestno We \, 0, znaša sedaj mesto prejšnjih 8 >4 |amo >-"-	•
isr.-srAiS Se v
strije.
Obleke lastnega izdelka
Vam nudi najceneje JOS. ROJENA* IJublJano
\lek«androva c/,3.
Občni zbor Zveze slov. gremijev.
V	ponedeljek, dne 28. junija t. 1. se je yršil šesti redni občni »bor Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v dvorani novega Narodnega doma« v Kranju.
Občni zbor je ob pol 10. uri dopoldne otvoril zvezni načelnik g. Ivan Jelaei* »1., ki je konstatiral, da je od 189 delegatov navzočih 93 delegatov in je občni zbor torej sklepčen.
Govor načelnika Jelačina.
Slavni zbor! Dragi 'kolegi! Čast mi je Kodravm Vas,- zlasti kolege iz Kranja.
a je mi je čast pozdraviti g. srezkega Poglavarja vlad. svetnika Žnidaršiča, mestnega župana pirea zastopnika Tr-?°'s zbornice dr. Pretnarja in Žagar-
-	' ^stopnika Zveze industrijcev inž. u *Jeja in dr. A. Goljo, zastopnika trgovskega društva >Merkur«, g. podpredsednika Kavčiča in vse zborovalce in ‘»lenonia Nestorja zbranih delegatov gospoda Kresnika iz Vuzenice.
Svojo odsotnost so opravičili velika žu-Pana dr Baltič in dr. Pirkmajer ter šef Ma Za tr^ovino in industrijo dr.
Nato prečita načelnik g. Ivan Jelačin sku >v^anostno brzojavko: »Na redni gove zbrano trgovstvo pošilja Nje-ne InV Veličanstvu izraze udanosti in der ne^ene zvestobe. Živel kralj Aleksan-
10	^Sa vladarska rodbina !< Brzo-
0	so zborovalci z aplavzom sprejeli. m	0 se je načelnik zahvalil gremiju
.	a Kranj in županu g. Pircu za go-
'juboost ter nadaljeval:
»Sest lot
nami, odkar obstoji
Kdor se spominja onih težkih ča^fv ’
prvih letih, ta bo vedel ceniti delo, ki
ga je izvršila trgovska organizacija. Ni bilo tedaj lahko vzbuditi smisla za trgovske organizacije.
Potlačen je bil ugled legitimnega trgovstva ne samo pri nas, nego tudi dru-8°d. To nas je mnogo oviralo, da nismo ^•^gli v taki meri sodelovati pri zgradnji države ter špecijelno pri trgovski zakonodaji.
Malo je bilo tedaj ljudi, ki so imeli pogum izpostavljati se. Razna druga vpra-našega trgovca, kakor 17?;in drugo, ro«uo mnoge skrbi. Toda s časoma se je vse to prebolelo in čas je bil edini nas zaveznik. Sedaj je ta doba že za nami.
Še se sicer razpravlja o zakonu za pobijanje draginje, toda tega ne jemlje nihče več za resno.
la čas je mnogo vplival tudi na naše trgovske organizacije. V našem organizacijskem delu smo vzgojili disciplino in pravo parlamentarno delo. Danes imamo vse polno organizacijskih delavcev, to je naša šola, ki smo jo z delom vzgo-jili in v tem zmislu moramo tudi v bodoče delati.
Naša organizacija se je bavila z vsem, kar ovira razvoj naše trgovine. Neena-ost davkov in davčne prakse, prometne ®**ve, omalovaževanje strokovnega šol-Va? valutarne težave itd. so bili glavni Problemi, ki se je z njimi bofila naša or8anizacija in je deloma pri tem imela znatne uspehe.
Ustvarili smo si svoje lastno glasilo *fc«vski list, ki predstavlja živo vez med kemiji in ostalimi gospdarskimi organi-23cijami m ki se stalno izpopolnjuje ter Uživa ‘ Pomemben ugled ne sa-
vladnib krogih ?n“v^.^mvež tu^ v
.je potrebno in v interesuJtifvnost^ vsi še krepkeje oklenemo svojec*13,SG sila.	8la-
v	šestih letih smo dosegli marsikaj, na kar preje niti misliti nismo mogli. Ustanovljena je bila Ljubljanska borza ** blago in vrednote, ki še vedno čaka a sv»j0 izpopolnitev z devizno in valut-
0	koncesijo. Borza postaja važen fak-°r v našem gospodarskem življenju in •udi oni cinitelji, ki so spočetka skeptično sledili njenemu razvoju, prihajajo do Prepričanja, da ljubljanske borze ne bo j^ogoče nikdar Zapreti. Borzno razsodile nudi našemu trgovstvu že danes take velike ugodnosti, da se ga interesenti v vedno večji meri poslužujejo. Izpopolnitev ljubljanske borze ostane slejkoprej del našega programa.
V	najožjih stikih je bila Zveza gremi-iev % Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. To, kar je delala zbornica, je bilo kakor smo sf želeli in upamo da ostane tako tudi v bodoče.
Živimo v težkih razmerah. Celo v Beogradu so morali priznati, da vlada kruta gospodarska kriza. Žalostno je gledati, kako se posamezen priden trgovec bori za eksistenco. Po 30 let je vztrajal in obratoval, sedaj pa pride naenkrat nanj gospodarski polom. Temu so krive konkurenčne razmere, preobilica obratov, zlasti pa so izčrpali davki vse naše moči.
Mi smo vedno pošteno plačevali davke. Po statistikah, ki smo jih mogli uporabiti iz '-Službenih Novin< smo mogli redno ugotoviti, da je Slovenija v plačevanju davkov in točnosti vedno prva. Ker smo pri svojem svojem argumentiranju. pri svoji kritiki in pri obrambi korektno uporabljali le te uradne številke, so oni, ki so glede davkov najbolj merodajni, spoznali, odkod naše informacije in so pričeli v »Službenih Novi-nah priobčevati le sumarne vsote nabranih davkov. Zveza se bo potrudila, da se bo davčna statistika zopet objavljala tako ko sedaj. Pri davčnem vprašanju je dosegla Zveza sicer marsikak uspeh, vendar jo pa čaka v tem pogledu še mnogo dela.
V časopisju ste čitali, da se je te dni vršila v Ljubljani konferenca trgovskih, obrtnih in industrijskih komor. Ljubljana je bila tako srečna, da je vodila konferenco. ki so se je udeležili najodličnejši predstavniki komor iz Beograda. Sarajeva. Zagreba, Splita. Osijeka in Vel. Bečkereka in drugih mest. Na konfernci se je razpravljalo važno vprašanje našega pomorstva. Osem let je bilo potrebnih, da smo dali mi inicijativo za to. Nihče ni vedel, da imamo nad 1000 km ‘dolgo obalo in da smo pomorska država.
Zakaj omenjam to? Produkcija trgovskega naraščaja pri nas narašča in kma-
11	i« ne bomo mogli v Sloveniji več za-P evati.’ kajti za vse pri nas ne bo kru->‘i- Ljudje se bodo morali opogumiti in iti v svet.
Referati, ki so bili na konferenci podani, so bili v tem oziru tako zanimivi, da so morali vzbuditi zanimanje vsakogar.
Naša organizacija mora roko v roki slediti vsakemu gospodarskemu pokre-tu. Misliti moramo tudi na druge stvari in se tudi na druge načine udejstvovati.
Na plenarni seji trgovske zbornice sem v tem oziru že podal svoje misli.
V soboto se je otvoril ljubljanski »ele-sejm ki je prvi v naši državi Slovenci srn,* s svojimi velesejmi pokazali, da smo prvi gospodarski organizatorji v državi. Nujno potrebno je, da se obdrži ta gospodarska institucija že zaradi propagandnega značaja slovenskega gospodarstva.
Pri tej priliki moram povdariti, da je pri vsakem našem skupnem nastopu potreben trezen prevdarek. Mislim, da bo-'te znali ceniti trud in tudi v bodoče postavljati na taka mesta prave kvalificirane ljudi, kajti le tedaj bo uspeh zasigu-ran.
Povsod so težave in tudi v naši organizaciji. Kar se mene osebno tiče, morem reči le to, da sem vedno rad in z ljubeznijo za stvar delal ter bom za pro-cvit naše organizacije in stanu vedno z veseljem sodeloval.:
Govoru načelnika g. Jelačina so sledile viharne in ponavljajoče se ovacije s strani zborovalcev.
Pozdravi zastopnikov.
Po govoru načelnika so sledili pozdra-
vi	raznih zastopnikov. Prvi je pozdravil zbor srezki poglavar v Kranju g. Žnidaršič, ki je zagotovil naklonjenost uprave in želel sporazumno sodelovanje trgovskih gremijev in obrtne uprave.
Nato je občni zbor pozdravil župan mesta Kranja g. Ciril Pire. izražajoč veselje Kranja, da more sprejeti v svoji ”^edi toliko odličnih predstavnikov na-v«®°8l*odarstva. župan je tudi zboro-
lja Petrarki*?dk ritie spomenika kra-<ŠIay b° dne h avgusta t. 1.
. ‘	1 1 s0.. Pozdravi načelnica kranj-
skega gremija g. Sire«, ki je n^e
zdravil tudi v imenu »Narodnega domač.
V	imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je občni zbor pozdravil dr. Pretnar. V imenu Zveze industrijcev je sporočil pozdrave inž. Šuklje. V svojem nadaljnjem govorn je izjavil, da sedanji način vodstva države potom parlamentarizma ne zadostuje in da je treba to nadomestiti s stanovskim parlamentom.
Delegat g. Elsbacher iz Laškega je čestital odboru in Zvezi za uspešno dosedanje sodelovanje in plediral za solidarnost v trgovskih vrstah.
V imenu trgovskega društva »Merkur« je pozdravil občni zbor g. Kavčič.
Sledilo je tajniško poročil«
tajnika Ivana Mohoriča.
Tajnik najprej omeni, da je bilo preteklo leto težka prehodna doba. Padcu cen je sledilo zmanjšanje števila obratov. Trgovini je mnogo ■škodil tudi razvoj zadružne trgovine in administrativna centralizacija. Zrcalo te dobe so indeksne številke. Dobili smo novo carinsko tarifo in mnoge izpremembe, kakor reforme v železniških tarifah in drugo, kar je položaj trgovstva znatno otežilo.
Sedaj so nam hoteli dati neki protidra-ginjski zakon. Vsi gremiji so se izjavili proti takemu reakcionarnemu zakonu. Neugodni položaj je še poostrila stroga praksa iztirjavanja davčnih zaostankov. V sloveniji smo imeli nad 33.000 davčnih rubežni;
Zdi se, da Narodna banka ne vodi dovolj računov o potrebah trgovine. V ljubljanski oblasti je dobilo 175 tvrdk kredite, v mariborski 126. Glavni delež kreditov odpade seveda na denarne zavode, ne pa na trgovstvo. To razmerje je zelo neugodno.
Rentabilnost vseh panog je padla in moremo točno konstatirati ta selekcijski razvoj. Leta -923. je bilo 1097 novoprijav. Ijenih tvrdk, leta 1924 le 184, leta 1923 pa komaj 188, kar je pri številu 10.000 obratov veliko pod normalo. Napeti je treba vse sile k defenzivi.
V prvi vrsti je Zveza posvečala pozornost davčnemu vprašanju, dalje obrtno - pravnemu zakonu, za katerega je zahtevala remeduro z novim obrtnim zakonom. Komisija za izdelavo tega zakona je bila sicer imenovana, potem je pa padlo vse skupaj na mrtvo točko, ta komisija se poaneje nikoli ni sestala, najmanj pa ne, da bi delala. O tej zadevi smo morali ponovno urgirati pri vladi.
Veliko težkoč so delale tudi prometne težave, ki so ovirale redno delo in zaslužek. V tem oziru smo po Novem letu dosegli remedure. Posredovali smo tudi v zadevi vsakoletnega določevanja voznega reda in v zadevi tarif ter dostavljanja vagonov.
V socijalno političnem oziru je bilo preteklo leto interesantno. Ureditev starostnega zakona je bila odložena in dosegla se je tudi revizija nevarnostnega razreda. Velike so vsote, ki jih izda trgovstvo za socialno zavarovanje svojih usl užbeocev.
Veliko breme trgovstvu in organizacijam je vzdrževanje strokovnih šol. V Sloveniji imamo 10 strokovnih šol s 515 vajenci, 211 vajencev obiskuje obrtnonada-Ijevalne šole, mnogo pa jih je brez vsakega strokovnega pouka. V Sloveniji daje država za njeno obrtno šolstvo malenkostno vsoto 190.000 dinarjev.
Imamo še dverazredne trgovske šole v Ljubljani, Mariboru in Celju. Na teh šolah ima premoč ženski naraščaj, kar povzroča nov važen problem, s katerim se
1	► bo treba natančno pečati.
K Zvezi gremijev so pristopili novoustanovljeni gremiji v Prekmurju in gre-mij v Št. Lenartu v Slovenskih goricah. Kot vzor naj služi ostalim gremijem gre-mij v Kranju. Štajerski gremiji so izredno mnogo važnosti posvetili vprašanju elektrifikacije svojih krajev.
Gremiji pridobivajo na ugledu, uplivu in gospodarski inicijativnosti, kar so pričele tudi centralne oblasti uvaževati.
Govornik je nato omenil še konvencije z Italijo, ter izjavil, da moramo biti pripravljeni, če ne, nam bodo mnogo škodile.
Tudi izvajanjem tajnika Mohoriča je sledil aplavz.
Tajnik Mohorič je nato podal blagajniško poročilo in proračun za prihodnje leto.
Pri debati o proračunu se je oglasil delegat g. Petovar, ki je zahteval, da se izvrši reorganizacija »Trgovskega lista« tako, da bo izhajal le enkrat na teden.
Načelnik Jelačin je v odgovoru po-vdarjal potrebo, da vsi trgovci naroče »Trgovski liste, svoje edino stanovsko glasilo. Žalostno znamenje za trgovski stan bi bilo, če bi list šel nazaj na enkratno tedensko izdajo. Nasprotno list je treba še dvigniti in povečati število njegovih izdaj.
Proračun je bil nato soglasno sprejet.
Resolucije:
Minister za trgovino in obrt se opozarja, da posveti več pažnje strokovnemu šolstvu in naj poskrbi za nov obrtni zakon, istotako tudi minister pravde.
Ministnr financ se poživlja, da nakaže
sredstva za vzdrževanje cest, dalje naj se takoj izvrše volitve v okrajne cestne odbore.
Ministrstvo trgovine in obrti se poživlja, da osnuje gospodarski narodni svet.
Prometni minister naj uvede takoj direktne železniške tarife s sosednimi državami.
Ministrstvo pošt naj uvede čeke z inozemstvom.
Ministrstvo financ se poživlja, naj reformira taksni zakon.
Zveza obžaluje, da ni bila zaslišana o davčni zakonodaji.
Zveza protestira proti neprimernim davkom in proti krošnjarstvu ter se izreka za revizijo pokojninskega zavarovanja, za novi carinski zakon in zakon o državnem računovodstvu. Zveza odločno protestira proti centralizaciji državnih dobav.
Vse resolucije so bile sprejete soglasno.
Prihodnji redni občni zbor se vrši v Ptuju. Uvede se obligatorna uvedba potniških legitimacij. Sklene se intervenirati v zadevi carin pri glavnem direktorju carin v Beogradu. Dalje se bo interveniralo radi večjega formata dopisnic, telefona in pristojbin.
Pri finančnem ministru in Narodni banki se bo interveniralo o zadevi kreditov za trgovino in glede kaldrmine, ki naj se direktno nakazuje občinam. Pri tarifnem odboru se bo zahtevalo, da se uvede ležarine prosti rok. Zveza naj se tudi zasliši o carinskih predlogih.
Občni zbor nalaga Zvezi, da sklepa o ukinitvi davčnih potrdil in o splošnem znižanju provizij itd.	v
Zvezina pisarna naj posreduje o ukinitvi koledarskih razlik, Zveza naj tudi izdejstvuje enoten delovni čas. Uredi naj se reekspedicija izvoznih in uvoznih predmetov. Gradbena direkcija naj pospeši kolavdacijo cest. Prepove naj se tudi krošnjarstvo. — Končno naj se prouči še vprašanje spremembe pravil.
Načelnik g. Jelačin pripomni, da se bo k točki spremembe pravil vršila še pismena anketa. Potrebno je, da se vrši poleg tega še ustna razprava in naj se v ta namen na jesen skliče izredni občni zbor.
V	odboru naj bodo zastopani vsi gremiji in naj bo odbor izraz skupne volje trgovskega stanu. Občni zbor naj sklene pooblastiti odbor, da anketne predloge preštudira. •
Delegat Petovar predlaga, da se izredni občni zbor skliče v Celje, načelnik Jelačin soglaša s tem in predlaga, da se določi termin izrednega občnega zbora do konca leta. Oba predloga sta bila sprejeta soglasno.
Volitve.
K zadnji točki Volitve zveznega odbora in dveh pregledovalcev računov, se je oglasil najprej delegat Faza rine iz Celja, ki je izvajal, da zasluži delo starega odbora popolno priznanje in zaupanje tudi v bodoče, zato predlaga, da se volitve od-lože do prihodnjega izrednega občnega zbora.
Navzoči pristaši SDS, na čelu delegati Petovar in drugi so začeli temu ugovarjati in trditi, da če je en sam proti, se morajo volitve izvršiti.
Nato je delegat Jagodic izpopolnil predlog delegata Fazarinca s predlogom, da se stari odbor ponovno izvoli s funkcijsko dobo do konca leta 1926 oz. do izrednega občnega zbora.
Ta predlog je nato dal načelnik Jelačin po dolgf in zelo živahni diskusiji na glasovanje. Predlog je bil z ogromno večino sprejet, s tem, da so skoro vsi navzoči vstali, obsedelo je le malenkostno število pristašev SDS, ki po občnem zboru niso mogli skriti potrtosti radi svojega poraza.
Nato je predsednik Jelačin zaključil občni zbor.
Falzifikat »Jutra«.
O	poteku občnega zbora poroča tudi današnje »Jutro«. Zvesto svojim partizanskim navadam piše, da je Zveza gremijev pravzaprav brez. odbora in da so člani obstrmeli vsled zaključka občnega zbora.
Vse to poročanje »Jutra« ni drugo ko navaden falzifikat resnice, ki pa je obenem tako glup, da je avtorja lahko prav pošteno sram. Če ni mogel drugače skriti jeze, da je SDS tako briljantno pogorela, kakor s tem, da grdo laže o dogodkih, ki so se odigrali pred številnimi uglednimi možmi, potem mu tudi s tem falzifikatom resnice ne bo pomagano. Lažnivost Jutrovega poročevalca bo tena očitnejša.	i
Krvav Vidovdan
Na Vidov dan je bilo v Trbovljah slav- : nostno odkritje spominske plošče Orju-našem, ki so padli pri spopadu s komunisti dne 1. junija 1924. Slavnosti se je udeležilo okoli 500 Orjunašev v kroju in več sto v civilnih oblekah. Po slavnosti sc se pripeljale čete v Ljubljano, da se udeleže na dvorišču bivše Št. Peterske vojašnice razvitja prapora Orjune Št. Peter — Vcdrnat. Obe slavnosti sta potekli brez incidenta.
Pogajanja radi obhoda po ljubljanskih ulicah.
P« razvitju prapora Orjune Št. Peter-Vodmat je bil projektiran obhod po mestu. Pred odhcdom iz. Št. Peterske vojaš-nice je bilo vodstvo Orjune cbveščeno, da je policija prepovedala pasiranje še-lenburgcve ulice, kjer se nahaja, kot znano, italijanski konzulat. Radi tega so se vršila med Orjuno in policijo pogajanja. Policija trdi. da je vztrajala na svoji prepovedi, Orjimaši pa trdijo, da gre c& nesperazumljenje, vsled katerega so hoteli Šelenburgovo ulico po striktni odredbi vodstva brez vsakih vzklikov mirno in dostojno pasirati. Uaje je hotel policijski ravnatelj Guštin obhod po mestu sploh prepovedati, veliki župan dr. Bal-tič ga je pa dovolil pod pogojem, da povorka ne pasira Šelenburgove ulice, kjer j se uahaja, kot znano, italijanski konzulat.
Pred Kazino.
K< je prišla povorka, na čelu ji močna akcijska četa s čeladami, za njo pa skupina 38 prapcrjev, mimo frančiškanske cerkve, je našla vhod v Prešernovo ulico zaprt z močnim policijskim kordonom. Zato je korakala pc Wolfovi ulici mimo tfazine. Tudi tu je naletela na policijski kordon. Pričela so se pogajanja, ki pa niso uspela. Službujoči polic, komisar je Orjiuii pasiranje Šelenburgove ulice kategorično prepovedal. To je povzročilo v vrstah Orjunašev veliko razburjenje in prav malo je manjkalo, da Orjunaši uiso navalili na kordon ter ga predrli, kar bi se jim bilo spričo velikega števila sigurno posrečilo. Nakrat je zadonelo povelje predsednika Orjune dr. Leon tiča »Na-trag«. Orjunaši so nato odkorakali po št. Peterski cesti v Št. Petersko vojašnico. kjer je bil razhod, nakar se je pričela veselica.
Spopad med Orjuno in policijo.
Okrcg pol 19. je odšel (.krog 100 mož broječ oddelek Orjune z veselice, češ, da gre na velesejem. S šentpeterske ceste so krenili Orjunaši po nezastraženi Prešernovi ulici. V višiui trgovine Bata se jim je vrgel nasproti močan oddelek policije, ki jim je zastavil pot. Razvilo se je prerekanje. Policija je skušala potisniti Orjunaše z vso silo nazaj. Nato so si sledili dogodki z bliskovito naglico. Nekateri očividci trdijo, da je pričela policija Orjunaše neusmiljeno uabijati s pendreki. Ko je pobila enega od njih na tla. je počil nenadoma strel, kdo ga je oddal, ne vedo povedati. Prvemu strelu je sledilo v prav kratkem času še veliko število strelov, oddanih tako iz vrst policije, kot iz vrst Orjunašev. Računajo, da je bilo oddanih vsega skupaj okrog 70 stre-Jov. Pc streljanju sta se nasprotnika drug ixl drugega odmaknila. Drugi opisujejo stvar drugače: Ko so jeli udrihati stražniki po Orjunaših s pendreki, se je začul iz vrst Orjunašev znak z rogom, nakar je padel iz vrst Orjunašev prvi strel, vsled česar se je razvilo med policijo in Orjunaši kratko medsebojno streljanje, nakar »c stopili acpet v akcijo pendreki
vrhutega pa tudi policijske sablje in so Orjunaši zbežali. Po tretji verziji se je vršila stvar sledeče: Ko so prikorakali Orjunaši v Prešernovo ulico, jim je prihitela nasproti policija, na čelu ji službujoči funkcionar, k njemu je pristopil poveljnik skupine Orjunašev in začela sta se prerekati. Policijski funkcionar je vjM, da pasiranja ulice ne dovoli, Orju-naš pa je kričal, da gredo kljub temu naprej. Med tem je priskočil eden od policijskih stražnikov ter pobil enega od Orjunašev s pendrekom na tla. Nato se je pričelo streljanje. Orjunaši, povečini nekdanji četniki, so se vrgli po vojaški na tla, zato sc dobili policijske strele večinoma v čelade, dočim so ranjeni policijski stražniki v noge. Katera cd teh treh verzij odgovarja resnici, bo ugotovila preiskava.
Ranjenci.
Pri revolverskem spopadu je tekla na obeh straneh kri. Na strani policije so bili ranjeni: rajonski nadzornik Marko Ghersinich, ki je dobil strel v koleno, višji stražnik Humer, ki je dobil strel v stegno in nadstražuik Hlebec, ki je bil taki str ranjen na nogi. Poškodbi prvih dveh sta težji, dočim je Hlebceva po-šk(;dba neznatna. Na strani Orjunašev je bilo več lahkih poškodb. Nekateri so imeli strele v jeklenih čeladah, ki so jih obvarovale smrti. Ranjence je obvezal dr. Jamar, nakar so bili prepeljani ranjeni policisti z rešilnim vozom v državno i bolnico. Hlebca so takoj odpustili v domačo oskrbo.	,
Smrtna žrtev.
Po čudnem naključju je zahtevalo streljanje v Prešernovi ulici daleč od »boji-šča< smrtno žrtev Branjevka Josipina Cerar je slišala na Pogačarjevem trgu streljanje. Vsled tega se je žena tako prestrašila, da jo je zadela kap ter je med transportom v bolnico umrla.
Aretacije.
£e med incidentom in neposredno po incidentu v Prešernovi ulici je bilo aretiranih večje število Orjunašev. Kasneje je prikorakal močan oddelek orožništva pred St. Peterako voi»6mco, um katere dvorišču se je vršila, kot smo' poročali, ob priliki razvitja prapora Orjune Sv. Peter-Vodmat crjuuaška veselica. Na veselični prostor na dvorišču so prikorakali orožniki z nasajenimi bajoneti, držeč puške na gotovo. Tako so zapili vsem udeležencem izhod. Nato so dame odpcdili, vse Orjunaše pa telesno preiskali. Vsak, pri komur so našli orožje, je bil uklenjeu in odgnan v zapor. — Okrog 1. ponoči je vdrla policija ponovno v Št. Petersko vojašnieg, in sicer topot v sobe, kjer »c prenočevali izvenljubljan-ski Orjunaši. Aretirala jih je v posteljah, uklenila in tirala v policijske zapore v justični palači. Aretirala je dalje tekom noči in tekom včerajšnjega dne tudi vecv j je število bolj znanih ljubljanskih Orjunašev, ki pa so bili pozneje večinoma izpuščeni. Vsega skupaj sedi v trenutku, ko to pišemo, v zaporu 68 Orjunašev, po večini Vojvodincev, domačih je med njimi malo. Zaslišuje jih 6 policijskih uradnikov.
Na velesejmu.
Zvečer se je pojavila policija tudi na velesejmu. Iskala je pri Orjunaših orofc-je. Uradniku in pisatelju P.-u, miroljubni dobričini, je odvzel neki stražnik mal žepni ncžiček, vrnil mu ga pa ni. G. P-ga je našel pozneje zapičenega v sosednji mizi. Ker je proti temu protestiral, je malo manjkalo, da ni bil aretiran.
in el jene m z dokazi opremljene pritožbe pro-•H. tem uradno izvršenim izpremembam bo
upošteval urad le, če se bodo predložile najkasneje v raku 8 dni no dostavitvi plačil-i’eg.i nalaga za mesec julij in ako bo dopri-
nešen neizpodbiten dokaz, da uradna nre-uvrstitev iz 17. v 18. mezdni razred ne odgovarja dejanskemu zaslužku. Zato je pritožbi priložiti izjavo prizadetih zavarovancev.
_____________ Ustanovljeno	leta 1879.	— Telefon štev. 553.
K1J uča vničarstvo
AVGUST MARTINČIČ. LJUBLJANA
Rimska cesta št. 14
prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valčnlh astorov v Sloveniji	.
priporoča napravo novih valčnih zasiorov in pouravo istih p j konkurenčnih cenah ter ima vse pripapajoče blago stalno na skladišču
izd 1- j- in se priporoča za naročilo
O*, čnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najboga-jše izp lia e, škarjasta omrežja, žele/ja /a štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okro .la železna stopnišča, predpetnike Iz železa in bakia Ud.
Avtogeno varenje — Avtogeno rezanje
Stdna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izv šitvil
^i.1 • kut |G£ •i	 1K\	Tnj - . *53i
.	
	
r J	yy;!
	
Opozoiilo delodajalcem glede prijave delavcev.
Delodajalci se opozarjajo na naredbo mi- j ivistra za socialno polMiko broj 3»i0, z dne , S), a pr Ha 1926, razglašeno v Uradnem lirtu liublianske in mariborske oblasti, od 18. ma-ia 1928 s katero se zvišuje naj višja zavarovana mezda c*l Din 40.— na Din	111
ustanavlja še XVIII. me*dni r«redJPoomenjeni nared« se bodo uvrščal, odslej v XVIII. mezdni razred	nninekem i, k i
zaslužijo dnevno nad Din 4R—. \ XVV1 • mezdni raared pa se bodo uvrščali namešče <•1 z dnevnim za služkoni od 40 do 48 Din. Ta iapresnemba bo stopila v veljavo 5 1. julijem 1926.
Ker pa se je udomačilo tekoin časa pn prijavah onih nameščencev ki so spadali doklej v najviSji XVII. menim razred, da de'.o-\Ujalci skoro brez izjeme niso navedli dejanskega zaslužka, mnrveč le, da lasluži več kot Din 40.— dnevno, zato urad ne more izvesti uradoma na podlagi dosedanjih prijavnic preuvret it ve zavarovancev v smislu iz-
daiie naredbe.
Da pa bo kljub lemu mogoče vr«titi za-
varovance v novi merdni razred, se pozi'" Ijajo delodajalci, da izvršijo najkasneje d® H. julija 1926 ponorim prijavo za Tse one »•" uieičence. ki so bili doslej uvrščeni v XVI*-mezdni razred. Pri izpolnitvi gornje zakonite zavezanosti ne opozarjajo delodajalci, '•*} morajo navesti pri vsakem nameščencu, k) je bil doslej uvrščen v XVII. mezdni razred točne službene prejemke (mezdo)!
Prijave je predložiti uradu potom pristojne ekspoziture najkasneje do 8. julija 1926. One delodajalce pa, ki bi gorenje zakonite zavezanosti ne izpolnili, bodo zadele kazenske posledice § 194. 7.7.1) (denarne ka7ni od 20 do .'i00 Din), kakor tudi posledice § 11 (Povračilo različnih denarnih podpor) in končne posledice § 16 ZZD (povračilo stroškov za ugotovitev podatkov na licu mesta po organih urada).
Obenem pa bo urad po 8. julije 1926 pre-uvnttil uradoma v 18. m carini razred vee one nameščene, ki so doslej zavarovani v XVII. mezdnem razredu in delodajalci in hi v na-i ved enem roku izvršili ponovno prijavo, l.te-
IZSELJEVANJE RUDARJEV V FRANCIJO
Delavska zbornica nam poroča:
V sredo, dne 23. t. m. je odšel v Francijo drugi transport rudarjev. Prvi, ki se je od-;>ravil sredi maja, je obsegal 46 delavcev z ^ružinanii za železo rudnik Societe Metallur-gique de Knutange v Alzaciji, zdajšnji pa 120 rudarjev — samcev, od kojih jih odpade 15 na železorudnik Socičtč des Acieries de Loogvy, Tucquegt»ieux v Alzaciji, ostali pa ua premogokop Societe des miues Courrie-res, Billy Montigny, Pas de Calais v Severni Franciji.	gd
Kar si tiče rodbin, je ministrstvo socialne pelitike na intervencijo Delavske abornice dcvclilo izselitev 44tiiu, ki bi jih bile pripravljene sprejeti francoske družbe takoj, ko bodo urejena primerna stanovanja. Priporoča .ia se družinam, naj si za enkrat še ne delajo Otročkov z nabavo potnih listov, ker ni predvideno, kdaj bi mogli oditi še nadaljni.
Za samce in tudi one poročene, ki bi mogoče hoteli oditi sami brez obitelji, se vrši zdravniški pregled in podpis pogodb v soboto 26. i. ni. ob 9, uri v Delavskem domu v Trbovljah.
Vsi, ki že imajo potne liste — po novem je potrebnih 6 fotografij, ker jih potrebujejo nekaj za oblasti v Franciji — naj jih prinesejo s seboj, ostali pa si jih naj čimprej preskrbe, da bo mogoče kar najhitreje odpraviti prihodnji transport.
Delavstvo se opozarja, da je izseljeniška akcija namenjena le onim revežem, ki so brez dela, drugim pa se svetuje, naj ostanejo pri
»voj»m delu v domovini.
Po dbgllh Informacijah je prrpravljeno
sprejeti večje število delavcev tudi podjetje
Dukič v Trbovljah.
Brandesov govor o bakljah.
Ko so priredili nekoč danski dijaki Brandesu bakljado, se jim je zahvalil z znamenitim govorom o bakljah. V nadi da bo tudi naša ©mladina sledila besedam velikega Danca, objavljamo njegov govor.
Leta dolgo so plapolale nad zemljo baklje vojne, uničujoče ljudi in človeško delo. Mladina vseh narodov je bila v ognju, ki je s kanoni trgal ude in s strupenimi plini moril pljuča. Vaše baklje pa so baklje miru. Razsvetljujejo a ne užigajo. Ogenj v vaših rokah je samo simbol ta prosveto, za preganjanje teme, za veselo oznanilo svolx.de. Brez svetlotoe ni nobene prave svobode.
Beseda svoboda je v naših časih dostikrat samo pretveza. Pravica na zatiranje in pravica na izkoriščanje se skrivate pod imenom svobode. Zakaj navdušenje za temo in nasilje je močno. Nikdar ni bilo toliko prepovedi, nikdar toliko varilstva, nikdar ni bilo sožitje tako težko. Kličejo po sili v imenu kreposti, v imnu obrambe in v imenu revolucij«1, j Celo fanatični revolucionarji se bore nesvobodo v prepričanju, da »e bore /a svetlobo.	.
Kadar je dan solnčno jasen, tedaj se komaj opazi tud* močan M?epj. temi pa se ne vidi saino čisto tenkega žarka, temveč vidna je tudi najmanjša iskrica — iskra, iz katere more nastati katastrofalen pežar. v kraljestvu duha pa umotvor. V temi naše dohe postanejo baklje zvezde in dimeča se baklja sveto sijajoč plamen.
V naši dobi sta dve veliki zvezi. Najprej ona ugaševalcev luči. Imajo pob07-*
na, fina in imenitna imena. Nato pridejo požigalci, politični požigalci. So to deloma spretno govoreči a netalentirani
ministri, deloma pa z roržjo prenapolnjeni fanatiki. Čuvajte se pred- tve7° ugaševalcev luči, ravnotako pa se čuvajte tudi pred zvezo požigalcev j'Dnevi posameznika so šteti, ne pa tudi dnov i ugaševalcev luči in požigalcev.
čuvajte lu*. da ne ugasne! Čuvajte bakljo pred zlorabo! Vaše baklje pomenijo mlado t in slavnost. Prometej, ki ji# ugrabil nebeški ogenj, je dal z ognjeni človeštvu upanje. Upanje samo je p l1'0 ognja. Bodite prepojeni od ognja svojega upanja! Toda kaj je upanje brez velje! Bodite v sveji volji še bolj prepojeni cd ognja. Kmalu boste zagnali vaše baklje na grmado — na grmado, na kakršni so bili skupno in ugaševalcev luči in požigalcev upepeljeni Jan Hus in Jeanne d’ Are, Giordano Bruno in Michel Servet. j Na vaši grmadi pa ne bo požgan nobeni krivoverec. Na tej grmadi se nagne tič Fenis, česar krila se svetle v zlatu in škrlatu.
In vsakih 50 let se vrže tič Fenis na grmado in se pusti požgati, da potem zopet pomlajen ostane iz svojega pepela
in se zopet dvigne na svojih krilih iz zlata in škrlata.
Tako se znova porajajo ideje, ki so bile oznanjevane pol stoletja in ki so nezgorljive kakor azbest.
Pričetek Sol.
Na državni realni gimnaziji v Kočevcu, ki
bo štela v šol. letu 19Ž6-27 vseh H razredov, <e ho vršilo vpisovanje učencev v I. ra*red dne 3»K junija id ‘J-ll. Učenci naj se zglnse v -premstvu staršev v ravnateljevi pisarni In naj prinesejo s -eboj obiskovalno spričevalo in krstni list. Vnanji učenci se lahko prijavijo tudi pismeno. — Sprejemni izpit bo 1. julij:-. Oddaljeni učenci se morejo vpitji ti tudi še ta dan od 8. do 10. ure. Točno ob 10. bo pismeni izpit, ustmeni pa popoldne. Z gim» nnstjo v zvezi je krasno se razvijajoči Dijaški dom-, ki bo mogel sprejeti v noven* šol. letu večje število novih gojencev. Hkrati z vpisovanjem se bodo sprejemale tudi ,Pri* ja ve za Dijaški doni*. — Ravnateljstvo. '
Vpisovanje na državni dvorazredni *r?°\ ■'ki soli v Ljubljani za šolsko leto 1926-2' 'l, vrši dne 30. junija in 1. julija t. 1. vsakik'"1 od ‘J. do 12. ure dopoldne. V prvi letn“k s sprejemajo učenci in učenke, ki so dovrši' IV. razred srednje ali IV. rnzreil mušuanske šole Za tiste, ki pridejo iz meščanskih šol, se vrši dne 2. julija ob S. zjutraj sprejemni izpit iz nemščine. V drugi letnik se sprejemajo učenci in učenike, ki so dovršili prvi letnik dvorazredne trgovske šole, ki je ali državna ali pa ima pravico javnosti. Učenci in učenke naj se priglase v spremstvu sev ali njih namestnikov ter naj prinf*” , caKai 7Miuip *nl*kn fcoričevak) in roislDV, »
^ nh nvv ieno na razglasni deski, kdo je apre-Z fn kdo ^klonje;. - Sola je «I.«I P": niprna *a t«de sinove in hčere trgovcev ki nameravajo ostati v domači trgovini, /ato ne učencem in učenkam, ki se nameravajo posvetiti trgovini, prfpooča, da se vpišejo^' dverazredno trgovsko šolo v Ljubljani. . 0 učence v k rutki dobi usposobi zn trf?°' prakso. Ravnateljstvo.
m
pisalni »troji *o najboljši
Samoprodaja
Ivan Legat, Maribor
Vetrinjska ulica 30. Telefon 454.
| Oglejte sl paviljon E 24,26.
Dnevne vesti.
VIŠEK!
m-Znano je ,da “zlasti po južnih krajih turnejo policijski uradniki nad vse 'irtuozno uplivati na volilce, da glasujejo za vladno stranko. Ampak vse te policijske uradnike je sigurno prekosil pa-; veljnik neke žandaiuuerijske postaje v •Sandža-ku, ki je’prepovedal cpozicional-. ui občini, da ima krave, ker bi drugače ne bile ceste čiste.
je ironija popolna, treba povedati pa še to, da so ceste v Sandžaku takšne,
a mestoma ni mogel Ljuba Davidovič, ]e povedal o tem ueverjetnem podvi-•fu P°v^ljniica žandarmerijske postaje, llaf**ej niti z vozom.
^ čuda, če je dejal Ljuba Da vidoVič,-,5 se ^zadovoljstvo prebivalstva v Sau-Uxaku Proti oblastvu že pretvarja v nezadovoljstvo proti državi.
To je točna bilanca partizanskega dela državotvornih« strank.
* v Cenj. naročnikom sporočamo, da smo poravnave tekoče naročnine današ-tM'	pritožili	poštne položnice. One
čali' laropa>ke pa, ki so že za vnaprej pla-pjfosi-nvot da bi oddali položnice svojim *n Prijateljem, da se na naš list
Vj j. ^°v* kazenski zakon. Odsek za no-seji az®aski zakon je pretresal na zadnji zdrav -niVa deiallia '7'°Per narodno drža fe’ ^avn° moralo, zakon, rodbino in joči ' ‘lans^° 'cast- Posebno uspeh abeta-p„ ,s? Načrti za pobijanje alkoholizma.
eh načrtih 'bi imelo na ni reč sodišče wav1Co »prepovedati 'pijancem obisk U kalov v katerih se točijo alkoholiki" iace. Posebno obširne in stroge so ločbe glede zaščite žene. Za surovo in nedostojno obnašanje napram ženskam so določene zelo stroge kazni. Vsako le količkaj nasilno postopanje z ženskami »e par najostreje kaznuje.
— Pobijanje alkoholizma. Jugosloven-Zveza društev treznosti pošlje te dni
Vseni merodajnim činiteljem obširno ■J|'edstavko, v kateri zahteva, da se pod-; Vrnejo najenergičnejše mere za omejijo produkcije in ■konsuuma alkoholnih Pijač, Treznostne organizacije zahtevajo uvedbo takozvane lokalne opcije, to
odrede	olf'inam	Pavica, da
'dasrivariin rri teritorije pravotvorua gI a»o vanja glede prepovedi otvarjanja
novih gostiln, eventuelno tudi glede to -cenja alkoholnih pijač sploh.
— Mednaroden kongres gledaliških diletantov se vnši dne 4. in 5. julija v Pragi. Na kongresu bo zastopana tudi uaša država: »Matica pozorišnih dileta-uata« v Zagrebu pošlje na kongres 16 delegatov. Prometno ministrstvo je do-'olilo udeležencem polovično vožnjo po državnih železnicah.
— Mednaroden šahovski kongres. V soboto je bil otvorjen v Budapešti II kongres mednarodnega udruženja šahi-stov. Program je jako bogat. Na turnirju inojstrov nastopi tudi dr. Milan Vidmar.
Mn. \ Ja. p Jstaia na Pr°gi Ormož— min'' a °*a'	11	uredbi	prometnega
t nistrstva se je otvorila na progi Or-
'L Murska Sobota nova postaja Puhlici,
''»h"0l?dravlieuje vojnih invalidov v Topli i 1 vj Novem mostu se prične dne 6. julija
inv.nliiHo I inKI	p	in nuirihrvi*.
VeS	pu	puncui	iiiuiuuii/icid^
'V.^havlje-nja pa brezplačno popolno <l0m.,	«tanovanje)	v	Invalidskem
^rav.j^^nn	'brezplačnega
“Šilih 61. 10 In val. ankona"‘iU,Val.ll<* 'P0 dolo-1'evThatičn.ih in sorodnih boi-?*1.'’ ki ie radi vojnega invalida ^brezpogojno; "j °SlaSen za le poti pogojem, če doprinese potllH dru£> stojnega davčnega urada, da ne	Pri;
Din neposrednega davka in da pretil^ •oi.HTiisko izpričevalo uradnega zdravnika, 'ly f.e ri|di revmatičnih bolezni zdravljenja v -toplicah neohliodno potreben. Prošnje, “Preniljeue s spredaj navedenimi dokazili, vel ikeuiu županu ljubljanske že 'v.neposredno. Invalidi, ki so prošnje sm.,°z,li, to<la jih niso opremili v gornjem oot^k’ llaj nemudoma naknadno predložijo v ‘ebna dokazila. Dobo zdravljenja določi j,! V8a"em posameznem primeru kopalBčni uVniJl Povodoni prve preiskave. Opozarja v ,<ončno na to, da je nastanitev le skupna |)t l^vajutekem domu, ker dosedanji ločeni •■nori (v baraki) niso več na razpolago. i-p.Tr Pomorski tečaj! Jadranska Straža v Sr rt LilSU (K'	{*°	avgusta
v	 ^	Mli)W * V>W HM 1
*'e<b Pomorski tečaj! Jadranska Straža pri?
’ sir* Lasu	juhja do 15. avgusta I. 1..
»ii(>% . Pomorski tečaj, v katerega se »prej-j J ‘° kandidatov: učitelji, duhovniki, dijaki wt '.m v katerem bodo predavali prienani j*ykovnjaki iz Primorja. Udeleženci bodo w • li različne ustanove in potovali po Žtx U' Slroilte nosi centrala Jadranske Stra-■ v Splitu tako tudi potovanje do Splita. Za y ***»i ima Glavni odbor Jadranske Straže Ljubljani oddati ‘2 mesti, oni v Mariboru eno mesto. Udeleženec se mora obvezali,
da bo prirejal predavanja in delal propagando za cilje Jadranske Straže. Prijave sprejema do 6. julija t. 1. glavni odbor Jadranske straže v Ljubljani odnosno v Mariboru.
— Razstavo Jotografij priredi od 15. julija do 15. avgusta i. 1. v Splitu Primorska zveza k a pospeševanje turizma. Obiskovalci te razstave imajo 50% popust na železnicah in na l. dji. Legitimacije za obisk razstave se dobe v Toui-ist Offiicu v Ljubljani.
— Spremembe voznega reda na progi Maribor gl. kolodvor— št. Ilj in vpeljava knrzaiega veza med Slatino Radenci in Zagrebom. Pričenši od 1. julija t. 1. dalje' vozi na progi Maribor gl. kol.—Št. lij dnevno redno nov par mešanih vlakov in sicer odhod iz Maribora gl. kol. (,b 8. uri 10 minut, prihod v Št. lij ob 8. uri 42 minut; povratek m Št. lija ob S), uri 7 minut in prihod v Maribor gl. kol.
i' 9. uri 80 minut. Od istega dne naprej odhaja i k Maribora gl. kol. v Št. Ilj jutranji mešani vlak namesto ob 6. uri 10 minut šele ob 6. uri 40 minut in prihaja v Št. Ilj namesto ob 6. uri 42 minut šele ob 7. uri 3 minute. Nadalje se bo ed 1. julija t. L do v-zkljiiično 30. septembra 1926 prevažal med Slatino-Radeci in Zagrebem preko Maribora, Ormoža in Ljutomera kurzni voz II. razreda in sicer med Zagrebom in Mariborom 7, dnevnim br-,zim vlakom ter med Mariborom in Slatino, Radenci s priključnimi potniškimi vlaki. Odhod kurznega voza iz Zagreba gl. kol. ob 11. uri prihod v Maribor gl. kol. ob 14. uri 45 minut, odhod iz Maribora gl. kol. ob 15. uri 43 minut in prihod v Slatino Radenci ob 19. uri 45 minut ter v obratni smeri odhod iz Slatine Radenci ob 6. uri 16 minut, prihod v Maribor gl. 'kol. ob 10. uri 20 minut, odhod ‘z Maribora gl. kol. oib 14. uri 38 minut
in ‘prihod v Zagreb gl. kol. ob 18. uri 25 minut.
Promocija. Na pravni in državno-zuanstveni fakulteti univerze v Zurictiu je promoviral 26. t. m. gospod Vladimir Valenčič doma iz Trnovega pri Bistrici za doktorja političnih ved z disertacijo o slovenskem zadružništvu.
. — Potres. Seizmografa meteorološkega in geodinamskega zavoda v Ljubljani sta beležila v soboto dne 26. junija 1926 i ob 20. uri 47 minuti v jugovzhodni smeli 1400 km odaljen katastrofalen potres.
— Nezgode ob zaključku evharističnega kongres«- Zadnji dan'evharističnega koneresa le bila prirejena velikanska prSa v 60 mrlj od Chicaga oddaljenem Mundelainu. Nad 800.000 ljudi je prihitelo z vsakovrstnimi vozili v Mun-delaiii. Med procesijo se je utrgal nenadoma oblak. Med silnim nalivom je pu-dala tudi debela toča. Udeleženci procesije so bili do kože premočeni. Na stotine jih je preje vsled silne vročine, pozneje pa od razburjenja, omedlelo. Po |»i očesi ji je nastala silna gnječa, ker je liotel vsakdo priti čimpreje v Chicago. Kolodvor je oblegalo nad 200.000 oseb likratu. Nenadoma je odpovedala vsled kratkega stika elektrika. V gnječi je bilo pohojenih veliko število žensk in otrok. Sanitetni vlak je pripeljal v Chicago nad 100 težko poškodovanih.
— Poizkusen samomor radi šikaniranja v službi. V Dubrovniku si je hotel te dni končati življenje poštni uslužbenec Lovro Živko-vie. Prerezal si je žile na roki, nakar se je onesvestil. Ko se je zopet zavedel, je izja-
-	klej).	,
ispektor za tem, da bi ga odpustili iz službi — rA vlakom skozi goreči gozd. Leningrajski listi poročajo o razburljivi železniški vožnji skozi ogenj. V bližini neke železniške postaje je opazil strojevodja nekega osebnega vlaka da besni pred vlakom v raadalji kakih 150 m vseokrog strašen požar. Na eni Htrani proge je gorel ogromen igozd na drugi pa neko skladišče. Ker ui mogel vlaka pra-,voča*no ustaviti, je drvel skozi ogenj z tiaij-»tirai bl-aino. Culo se je pokanje šip in pre-ie tt'10 l<r'.čanje potnikov. 15 minut nato zine	v*ak ustavit. Vsled silne 'brni \%a]	4® drvel vlak skozi ogenj, se
kale In tri že„^enJw- Samo šiPe 5? P°.P0:
vročino ,vse to pa je tnUalo^sim Za^uti'*, s^n.° Vlakvodja je zadobil laijeS^C #U — Socialiiodemnkratieni vodja —’ dnfrav-dant delavskega denarja. V Frankfurtu ob Meni je bil le dni aretiran eden od. voditeljev frankfurtske socialnodeniokratične stranke, meetni neplačani svetnik Langgemach, ker je zlorabljal svoje mesto kot 'poslovodja neke delavske institucije ter poneveril te-toni lanskega leta nad 40.000 zlatih mark delavskega denarja. Langgejnach, ena od najuglednejših oseib stranke, je pognal denar •deloma na dirkališču, deloma v družbi lahkoživih žensk. V krogih njegove stranke je zavladalo silno razburjenje, ker grozi defrav-dant, da bo razkril pri obravnavi malverzacije drugih strankinih funkcionarjev. Frank-
lin taka policija je mnenja, da je ..aretacfjn Langgemaciia samo uvertura k gorožtašneimi škandalu.	*
—- Petrov dan v Rogaški Slatini. »Jadranska Straža« priredi v zdravilišču Petrov dan-i z bogatim sporedom dne 11. julija t. 1. ne pa 15. kakor je bilo pomotoma javljeno v časopisih. V predvečer svečana razsvetljava zdravilišča.
— I. seznam prispevkov za spomenik f dr. Anton Medveda. Fr. Serajnik, Maribor, 40 Din; J. Cibic; Maribor, 15 Din; J. Ašič, Maribor, 100 Din; J. Frangež, Sv. Marjeta, 100 Din; dr. Toplak, Maribor, 100 Din; Al. Cilenšek, Poljčane, 50 Din; Jos. Cerjak, Slov. Bistrica, 300 Din; R. Pivec, Maribor, 200 Din; A. Špari, Maribor, 200 Din; Stavb, podjetje Accetto in dr., Maribor, 250 Din; O. Skušek, Mr-libor, 100 Din; Maruška Pelikanova, Maribor, 100 Din; dr. K. Schmidt, Maribor, 100 Din; dr. Fr. Ks. Lukman, Ljubljana, 100 Din; Kat. prosv. društvo Melje, 100 Din; Mestna Orjuna Maribor, 500 Din; mons. J. K. Vreže, Maribor, 150 Din; J. Gorišek, Zagreb, 100 Din; dr. V. Kac, Maribor, 100 >Din; M. Petelinšek, Maribor, 100 Din; Fr. Hrastelj, Maribor, 100 Dih; Fr. Ogrizek, Vojnik, 20 Din; Jos. Kardinar, Celje, 25 Din; A. Novak, C-ornjigrad, 25 Din; Fr. Božiček, Kamnica, 100 Din; J. Bosina, Podčetrtek, 10 Din; J. Cvetko, Podčetrtek, 5 Din; Jo«. Čižek, Jarenina, 500 Din; dr. Andrej Karlin, Maribor, 100 Din; R. Vaclavik, Gotovlje, 50 Din; Mir. Ratej, Žalec, 30 Din; M. Štrakl, Sv. Peter p. Mariboru, 25 Din; P. M. Zavadlal, Maribor, 25 Din; M. Umek, Maribor, 25 Din; Jos. Grilc, Maribor, 100 Din; Jos. Reisman, Maribor, 25 Din; dr. M. Slavic, Ljubljana, 50 Din; Ant. Zupanič, Luče, 20 Din; E. Ter-stenjak, Sv. Jurij ob Pesn., 20 Din; Rud. Janežič, Maribor, 50 Din; Fr. Škof, Sv. Anton v Sl. gor., 100 Din; Skukala, Maribor, 25 Din; J. Aleksič, Gornjigrad, 20 Din; El. Sijanec, Maribor, 50 Din; J. Krajnc, Maribor, 15 Din; Mar. Pirc, Maribor, 10 Din; Jos. Holzer, Maribor, 30 Din; Fr. Urbanek, Maribor, 10 Din; Ant. Tkavc, Maribor, 100 Din; Fr. Žebot, Maribor, 100 Din; Ant. Stergar, Maribor, 100 Din; Fr. Štiglic, Šmartno ob Dreti, 15 Din; Andr. Stakne, Selnica, 15 Din;
j Jak. Kosi, Sv. LLenart nad Laškim, 10 Din; Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor., 200 Din; Jakob Kitak, Bočna, 125 Oin; Evald Vračko, Št. Ilj v Slov. gcr., 100 Din; Jos. Meško, Šmarje, 50 Din; •los. Lončarič, Sv. Jedert nad Laškim, 30 Din; Fr. Strnišek, Šmarje, 15 Din. — Vsem p. n. darovalcem izreka za prispevke iskreno zahvalo. — Odbor za spomenik dr. Ant. Medvedu.
— Zahvala. Tudi letos so pokazali blas>i dobrotniki delavnim članom-nabiralcem stolne Vincencijeve konference veliko naklonjenost in za reveže, ki jih konferenca podpira, izredno zanimanje. Bodi vsem blagim dobrotnikom tem potom izrečena javna zahvala. Trdno upamo, da bomo v prihodnje plemeni lini dobrotnikom lahko postregli s tiskanim poroči lom, česar doslej visled velikih
. tiskovnih stroškov nismo mogli storiti. — Za stolno Vinceneijevo Uonforiinro r Ljubljani: V. IJfak, predsednik.
$ — Katastrofalna poplava. Pri mestu Leon-u v mehikanski. državi Guanajuato se je zrušil te dni nasip, vsled česar je udrla silna količina vode v mesto, Voda je odnašala hiše, ljudi in živino. Število človeških žrtev se ceni na tisoče. Porušenega je pol mesta. Železniška proga, ki teče skozi višje ležeče dele mesta, stoji meter globoko pod vodo, vsled česar je vsak dovoz -živil nemogoč. Mesto, ki šteje 60.000 prebivalcev, je doletela dne 18. junija 1. 1888 podobna katastrofa. Takrat je poginilo 200 oseb.
— Obsojen novinar pobegnil v inozemstvo. Te dni je imel ibiti aretiran v svrho nastopa kazni, na katero je (bil obsojen po tiskovnem zakonu, glavni urednik beograjskih »Novosti« Krajšunovič. — Ker pa je prestal novinar nedavno enoletni zapor, ga ni prav nič mikalo, da bi šel sedet zopet za mesec dni. Zato je zbežal, predno je postala sodba pravomoena, v Avstrijo. Toda, imel je smolo. Komaj je prestopil mejo.
že so ga — ker ni,imel potnega lista — avstrijske oblasti aretirale in poslale na Dunaj, kjer čaka sedaj nadaljnje usode. Sedišče mu je šlo na reko ter ga je zaprlo v celico, ¥ kateri se nahaja znani dr. Markovič, tako da ima vsaj za sojetnika domačina.
— Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v Ljubljani naznanja,, da se od sobote 26. t. m. naprej olvorjene vse njegove koče v Kamniških in Julijskih Alpah razam obeh koč na Črni prsti. Triglavski dom na Kredarici bo odprt le v slučaju lepega vremena. V Julijskih Alpah je zapadlo te dni precej snega, potrebna je torej zimska oprema!
— Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenj. naročila — ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. (Glej
današnji oglas.)
Ljubljana.
— Državna pomožna šola v Ljubljani.
Vpisovanje novih učencev in učenk se vrši v petek, dne 2. julija t. 1. popoldan ob 2. do 5. ure na Cojzovi cesti (Graben) št 5. Učencem in učenkam, ki so že do-sedaj obiskovali šolo se ni treba posebej priglašati. Pričetek pouka bo razviden iz listov.
1 — Triglavanski družabni večer pr.iredi dne 3. julija ob 8. zvečer v veliki dvorani Kazine J. A. D. Triglav v Ljubljani. Na sporedu je nastop triglavanskega pevskega zbora, ki mu sledi prosta zabava s plesom. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Uljudno se vabijo vsi gg. starešine in ostali prijatelji društva. — Odbor.
1 — Društvena vest. Mestni delavci tukajšnjega mestnega magistrata so si ustanovili ^Podporno društvo magistralnih delavcev . Za predsednika je bil izvoljen Mariin Orehek, za tajnika J. Munda, m blagajnika pa J. Gorkič.
— Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Ljubljani vabi svoje člane v nadaljevanju rednega občnega zbora, ki bo v sredo 80. junija 1926 ob pol 20. uri v Mestnem domu v Ljubljani.
t— Uboj. V nedeljo je ustrelil v Stepanji vasi v prepiru užitninski paznik France Tom-ši£ iz Mirne svojega svaka Lovrenca Lavriča. Lavrifi je med transportom v bolnico umrl. Tomšiča so zaprli.
1— Rodbinska tragedija. Upokojeni državni uradnik, solicitator Ciril Žargi in njegova žena Marija, stanujoča Resljeva cesta 24, sta živela že dalje časa v neslogi. Pred kratkim je poneveril mož svojemu šefu za 5000 : dinarjev kolekov, nakar je obiskal svojo lju-! bico na deželi. Ko je pognal ž njo ves denar, J se je vrnil v nedeljo zjutraj k svoji ženi. Ker gfa je hotela žena odpoditi, rekoč mu, da naj se izgubi, odkoder je prišel, se je je pijan in besen dejansko lotil, končno pa je potegnil samokres ter oddal nanjo dva strela. Pogodil jo je v hrbet. Vendar je imela žena Se toliko moči, da je stekla, k svoji sosedi Rozaliji Bahovec, kjer se je onesvestila. Njen mož je zbežal nato iz stanovanja. Žargijevo so prepeljali v bolnico. Basi je njeno stanje o pasno, ostane najbrže pri življenju. Njenega rabijatnega moža je izsledila policija par ur po napadu v neki gostilni ler ga vtaknila pod ključ.
1— Izgubljeno in najdeno. V velesejmski restavraciji se je našla zlata broška z velikim kamnom, dobi se pri Bolničarjevi blagajni. Ra/ven tega je bilo najdenih drugod na vclpsejniskih prostorih več drugih drobnarij, dobe se v velesejmski pisarni.
Radeta in druge liste zovejo korupcioniste; takih nima zaviraj kjer se teči Buddha« čaj!
Maribor.
m — Mariborski socijalisti so sklicali za četrtek, dne 25. t. m. v Gambrinovi dvorani javen shod proti podraženju kruha, korupciji, stanovanjskemu zakonu itd. Shoda se je udeležilo lepo -število ljudi, tako, da je bila dvorana polna. Kot prvi govornik je nastopil urednik Eržen, ki je govoril o novem stanovanjskem zakonu, po katerem se predvojna najemnina zviša od sedanjih 24 krat na 1£-kratno predvojno najemnino. Ostro je napadel pod razenje kruha in spomnil se je tudi korupcionistov. Nato je povzel besedo g. Pelikan, ki je govoril v nemškem jeziku. Tedaj pa je nastalo v dvorani tu-lenje in govornik je imoral parkrat prekiniti govor. — Shoda se je udeležila četa orjunašev, ki je protestirala zoper nemški govor. Vmes je morala poseči policija, drugače bi pač nekaterim navzočim kri zavrela in posledice bi bile neizogibne.
Novi tečaji za strojepisje, sloveosko in nemško stenografijo, kjigovodstvo,
slovenščino ter nemščino se začne|o na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1. juli|a 1.1. in trajajo Štiri mesece. Pojasnila in vpiso-vanje dnevno v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat & Co, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
VI. Ljubljanski velesejem
OTVORITEV.
V	soboto ob pol 10. je bila slovesna otvoritev VI. Ljubljanskega velesejma.
Pozdravni govor je imel predsednik Ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač, ki je pozdravil zastopnike oblasti in korporacij ter naglašal pomen in važnost velesejma za naše narodno gospodarstvo ter ugotovil razveseljivo dejstvo, da se institucija vedno bolj razvija.
Za predsednikom Bonačem je izprego-voril minister poljoprivrede in voda Ivan Pucelj v imenu ministrskega predsednika Uzunovica in ministra dr. Krajača, ki se za Slovenija zelo zanimata, ki pa se otvoritve nista mogla udeležiti ker sta bila službeno zadržana. Min. Pucelj je njeno odsotnost opravičil ter v imenu centralne vlade otvoril velesejem.
Nato je sledil pregled razstave. Medtem, ko so si ogledovali gostje pod vodstvom obeh predsednikov velesejma gg. Bonača in A. Praprotnika ter ravnatelja Dularja posamezne paviljone, je koncertirala zunaj godba Dravske divizije.
Odlični gostje so se izražali o velesejmu tako glede kvalitete in kvantitete razstavljenega blaga, kot glede aranžmaja zelo pohvalno. Splošna sodba je bila. da institucija ni le sijajno dokazala življen-ske sile in upravičenost svoje eksistence, temveč da kaže razveseljiv in znateen napredek.
PRVI DNEVI VELESEJMA.
Obisk velesejma je bil že prvi dan precejšen. V nedeljo in pond. je posetilo velesejm po 10.000 oseb, včeraj pa najmanj 15.000. Obiskovalci so prišli iz vseh krajev naše države, celo iz najbolj oddaljenih, pa tudi obisk tujcev je prav časten, na velesejem so se pripeljali med drugim obiskovalci iz Prage, Bu-dapešle, Munchena, Soluna, Trsta itd. V Trstu, Maribora in številnih drugih mestih so pošle že vse legitimacije ter so bile naročene brzojavnim potom nove pošiljke. Pri blagajni je bilo prodanih do včeraj že štirikrat toliko legitimacij kot lansko leto v istem času.
Razpoloženje med razstavljala je prav dobro — boljše kot lansko leto. Sklenjenih je bilo že precej kupčij. Primeroma veliko je bilo prodanih avtomobilov.
Predvčerajšnjim je posetil velesejem v drugič poljedelski minister Pucelj v spremstvu podpredsednika finančnega odbora Andrije Petroviča, načelnika kmetijskega ministrstva Milana Gjuriča, narodnega poslanca Andreja Kelemine, publicista Albina Prepeluha in turškega konzula v Beogradu Emina Mumina Ibrahima.
Veliko je število brzojavnih pozdravov.
Kralj se je potom velikega župana zahvalil za brzojavko, ki mu je bila poslana ob priliki otvoritve ter pozdravlja velesejem. Brzojavne pozdrave so poslali med dragimi: Ministrski predsednik Uzunovič, minister za trgovino in industrijo dr. Krajač, honorarni romunski konzul v Zagrebu Milič, predsednik velesejma v Lyonu, gremij dunajskih tr-govcev, predsedništvo trgovinske zbornice v Innsbrucku, avstrijski konzula* v Zagrebu, trgovinska zbornica v Čeških Budjejovicah, mestni svet Leipzig, predsedstvo in ravna- j teljstvo praškega velesejma, predsednik Hr- | vn takega seljaškega kluba Pavle Radič, generalni sekretar milanskega velesejma, trgovin-ska zbornica Linz, kontreadmiral Viktor -N. Wickerhauser iz Zemuna, ravnatelj ekseku-tivnega urada poznanjskega velesejma, dunajski župan, nizozemski konzul v Zagrebu, poznanjski župan, predsednik praškega vele-
sejma Bohač, predsedstvo velesejma Lvov, ■ Gotovo ni sadjarja, ki še ne bi bil uporab- 1 Tvrdka daje tudi navodila kako zatiramo . predsednik velesejma v Parizu, trgovska zbor- ljal Arborina. '	škodljivce	in	bolezni	na sadnem drevju. Konica v Pragi,	francosko ministrstvo	trgovine	•	Vsakdo, ki obišče velesejem, naj si ogle-
in industrije,	norveški konzulat v	Zagrebu.	<la od Chemotechne razstavljene preparate,
-	da jih bo znal uporabljati, zlasti eačasa na-
lezljivih bolezni.
poljski parlament, predsednik poljskega udru-ženja trgovcev v Varšavi itd.
Razven ljudi, ki prihajajo na velesejem poštenim potom, jih pride mnogo tudi nepoštenim potom, s tujimi legitimacijami. Včeraj in predvčerajšnjim je bilo zaplenjenih na ve-lesejmskih prostorih nič manj kot 150 legitimacij. Žal je treba ugotoviti, da je večina ljudi, ki so jih zasačili kompetentni organi v posesti tujih legitimacij, v takih gmotnih razmerah, da bi si legitimacije prav lahko kupili. Tako početje ni lepo: Velesejmska uprava ima itak dovolj velike stroške, vstopnina, oziroma cena legitimacije je pa itak skromna.
Razstavljala.
ZANIMIV DOGODEK NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU.
V	nedeljo se je ugodil interesanten incident na ljubljanskem velesejmu. Neka dama je izjavila pri paviljonu Državnega osred. zavoda za žensko domačo obrt iz Ljubljane, da so razstavljene file-/a-vese tovarniško delo. Dežurna gojenka je hotela to zanikati, kar pa dama oči-vidno ni potrdila. Navzoči ravnatelj je nato povabil damo, da naj obišče še zavod, kjer se bode lahko na lastne oči prepričala in videla, kako gre izurjenim gojenkam delo od rok. Zavese so izgotovljene s tako preciznostjo, da zaslužijo res občudovanje. Zavod je lahko ponosen na svoja prekrasna dela. Na semnju je razstavljenih tudi nekaj tujih file-izdelkov, ki pa se niti od daleč ne morejo metili v izdelavi z domačim delom, kar nas zelo veseli, ker je s tem ovrženo mnenje,
izdeluje poleg tega razne praške zoper mrčes v hiši, bo paviljon posetila gotovo tudi letos vsaka gospodinja.
Vsak, ki pride v Ljubljano, naj si ogleda
RAZSTAVO BLAGA
na Krekovem trgu 10 pri TEK STIL BAZARJU
v pritličja in prvem nadstropju Da dokaiemo NIZKE CENE, navedemo tu cene nekaterega blagat Modni batist ...	po	Din	5’—	meter
Prav dobra kotenina	„	„	8"—	„
Fino belo platno ...»	10*—
Močni kambrik ....	10	—
Močni cefir ....	„	„	i0-—
Stofi, kamgarni in drugo blago
cenejše kakor p o -v s o d
TEKSTILBAZAR v	Ljubljani,	Krekov trg 10
Nedeljske tekme. — Zagreb—Ljubljana 8 : 0. Medmestna tekma, ki se je vršila v nedeljo v Zagrebu, je končala s popolnim porazom ljubljanskega tima. Ljubljansko moštvo je bilo sestavljeno iz igralcev ASK Primorja in dveh lli-
Sport.
proti Kalilu se prizna zmaga Viktoriji Žižkov, ker taka izmenjava nasprotuje pokalnim pravilom.
Tekma Jedinstvo : Beograjski Sport-ski klub je končala z nepričakovano
zmago Jedinstva 3:1.
njanov.
Ilirija : Klagenlurter Sportverem 5 : 1.
Ilirija je tekmo proti celovškemu prvaku z lahkoto odločila v svojo korist. Gole so da le tujina kaj lepega napravi. — Na- J zabili Doberlet 2, Zupančič 1 in Verov-
vzoea.
JUGOsLOVENrtKA ZERKOVIO D. D.
V	MARIBORU.
Splošno pozornost vabuja na ljubljanskem velesejmu razstavni prostor H 435—437, kjer je prirejena vzorčna razstava res draženstnih stvari. Ako se naslaja na pestrih barvah in mnogovrstnosti proizvodov čipk, trakov, tres, okraskov v svili, volni, pavoli itd., skoro vse le za nežni spol, za delavske žene in mestne gospe, pisanih okraskov za naše barve Iju-
beče kmetsko ljudstvo, povojev u otroke, bttščeč nakit za turiSke iene, trakov za čevlje,
franž in mnogo drugega.
Lepa velika tovarna na Teznu pri Mariboru deluje od 1. 1924. Težko je bilo to mno-gostransko fabrikacijo, ki je doma na Dunaju in Barmenu, presaditi k nam. Težave pa so premagane in naši veletrgovci »kratke robec lahko krijejo svoje potrebe teh predmetov pri domači industriji.
Tovarna zaposluje 200 delavcev in uradnikov v 2 šihtah in ne zaostaja za inozemskimi podjetji te stroke. Ima lastno barvarno, apreturo, belilnico in izdetovalnico želez-natega sukanca. Breadvomno je razstavni prostor 2Jugoelaven»ke Zerkovifi d. d.< med najzanimrvejšimi in najlepšimd na velesejmu.
Ob tej priliki opozarjamo na oglas te tvrdke v današnji številki.
Chemotechna. družba i •• *•
razstavlja letos zopet v malem paviljonu st. 711 svoje domače kemične proizvode. Tvrdka ni znana samo po desinfekcijskih sredstvih
III A11 OJ lil	    .	-
Sani tol, Sanoforin, Saneolin, ki povsem odgovarjajo lizolu, lizoformu, kreolmu, marveč
Tudi po preparatih, ki so namenjeni zatiranju sadnih, vrtnih in poljskih škodljivcev.
šek 2.
Češkoslovaška : Jugoslavija 6 : 2 (2 : 0). Na Vidovdan se je vršila v Zagrebu meddržavna teloma Češkoslovaška : Jugoslavija, ki je končala z glako zmago Češkoslovaške. Naš poraz je zakrivila silno slaba igra naših igralcev, deloma pa nespretnost vratarja Mihelčiča. Gole so zabili:	za	Češkoslovaško: Silny 3,
iJteii 1, Puč 1, Kružek 1. Za Jugoslavijo pa Petkovič in Giller.
Važne inozemske tekme. Sinnnering : Hertha 3:1. — Admira : F. A. C. 1 : 1.
—	W. A. C. : Kudolfshugel 4:2,— Vienna : Slovan 1:0. — Dunajski Ra-pid : F. T. C. Budapest 2:2, — Hako-ah : M. T. K 1 : 1.
V	tekmi za zlati pokal je zmagala v nedeljo Sparta : Viktorija Žižkov pred 15.000 gledalci 5 : 4. Sparta je' imela čudovit start in je dosegla do 18. minute
4	: 0. Gole so zabili Heing, Maloun, Mi-slik in Pollacek. Potem pa se je izvršil popolen preokret v korist Viktorije, ki je dosegla v prvem polčasu 3 gole, dva po Krystalu in enega po Meduni. Po odmoru je napravil Pollacek za Sparto 5. gol, nakar je dosegla še Viktorija enega. Pri tem je tudi ostalo do konca.
Ker je pa Sparta po prvem polčasu izmenjala svojega vratarja Hochmanaa
Včeraj popoldne se je vršil na igrišču
Primorje izbirni lahkoatletski meeting 23 medmestno tekmovanje Ljubljana :Trst. ting je pričel precej pozno; organizacija .,(j splošnem slabša kot na prejšnjih tekmovanjih. V naslednjem rezultati: troskok: 1- Kal- . čič 11.77 m. — 100 m: 1. Weiibl 11.7, nekoliko j protivetra. — 800 m: 1. Jamnicky 2:14.3, v j 2. polovici z vodstvom, skok v višino: 1. Kor- E če 1.45. 2. Medica 1.45, vrstni red odloči žreb- ;:t Hoja 5000 m: 1. Režek Boris 26:24.5, dragi J tekmovalec odstopil, čas zelo slab. — TeRH 1500 m: 1. Gabršek 4:44.2.
ll
Amerikanski plavač Laufler poražen-
V	Magdeburgu je startal Lauffer na 400 metrov v prostem srtlu in je bil proti pričakovanju premagan od mladega Nemca Berges v 5 : 24, ter je sam rabil / 5 : 31
Nova syetovna rekorda v teški atletiki. ^ Pri rekordnem večeru, ki ga je priredil f na Dunaju težkotletski klub Siegfried, je sunil Hans Haas (lahka teža) z desnico 2 102.5 kg, Anton Kropik (lahka srednja teža) pa '100 kg. Za navedeni kategoriji torej v sunku s prostim dvigom na prsa svetovna rekorda.
Zadnji boj Carpentiera. Francoski narodni heros G. Carpentier se nahaja sedaj v Ameriki, kjer je bil kakor smo že poročali, premagan po točkal. ’„ bok. matchu proti lomniy l-oug '	,
pa je Carpentier, ki je nedavno 31. leto, sporočil v Pariz nekemu m-u prijatelju, da bo 4. julija izvojeval svoj zadnji match proti Edie Huffmannu, nakar opusti boksersko karijero in *e vrne v Pariz.
K razstavi »Slovenska iena“.
Dr. Fran Mohorič:
J0SIPINA TURN0GRADSKA
In rokopis pesmi? Knjiga male osmerice, velikost običajnih izdaj pesnikov, vezana v temnomodri blesteči se barzun, trdo-vetzana, zlasto obrezana. Na mu^)V™ s.tr!!Ill ima (ročno?) vezen »ornament blestečih biserčkov in svilnatih, rdečih in modrih vvez-kov,- kar daje ljubko, v biserčkih se svetlikajočo lepo sliko. Na platnirah pritrjena ndeča (rožnata) trakca, ki sta sluzila kot za-vezi knjige, sta toliko odtrgana, da se knjiga ne da več zavezati.	. w ,	-
Kntjiga ima a 'k a z a 1 o m vred 78 lepo pisanih strani, katere izgledajo kakor pisani stihi. Pisava je lepa, učiteljsko pravilna v točno enakem razvrstju, kakor pisana s pomočjo podkladka.
Toda pričakovanje novih pesničinih pesmi se ne uresniči. Knjiga vsebuje štiri povesti oe, katerih — jk> vrsti — Jruga 1®-Zvestoba do smrti (glej: Slov. Bčela 1851/11	1- aprila, stran 18), tretja: Roz-
manova Lenčic.a stran 2« (glej Zora 1863, 8.) in četrta S v a t o bo j pu S č a v -ni, stran 56 (glej Slov. Bčela (4) 1851/I-, 15. avg.).	.
Prva poveš lica (stran 1—.17) pa (je do-seda j netiskana: Vilica, ki je ob ene m snov za nameravano tragedijo. Prosta, ljubka zgodbica, zlasti na koncu — lepo in učinkovito izražena: »Zaprte (oči),
—	neme so za zmiraj! Dve biserčki (solzici-nerlici) pritečeta Čez belobleda lica, — slrašni slepoti vseh denarnikov
staDili preliti —----------•<
Nino se sicer našle domnevane m pričakovane pesničine. - posedaj še neznane pesmi, a našla se je Vilica, pač
dosti — pozno, — in skrajni čas je. da jo domači prosvetljenosti in njenim teženjem na go pričakovane zapuščine. Z ozirom na časovne potrebe je bilo treba le nekaj na koncu stavka stoječih dopovedkov prestaviti na pravo mesto.
Knjiga ima dva naslovna lista. Prvi ima f napis:
VEZ1LO
Josipina Tumogradska.
Na Turnu 17. marca 1851
Na drugem naslovnem listu stoji:
Svoji preljubi tetki Josipini Trpine posvečuje
spisateljieo-
111.
Svoj obisk na Fužinski graščini j® pisec opravil cvetni teden 1924. Poizvedel Je tudi, da se more ostala zapuščina Josipih® Turnogradske nahajati na Urbančičevi gr®' šžini v Polhovem grade u. In piščev sklep je bil, čimprej romati v Polhov gradeč. Začetkom maja nameravani peški posel je preprečilo deževno vreme, pozneje bo g® onemogočile razne neprilike. Vendar je P>-sec obvestil lastnico polhograjske graščine, vdovo dr. Lovra Tomana (iz drugega zakona, Altmanovo) o nameri in važnosti svojega obiska, in prejel ljubeznivo pismo z dne 22. septembra 1922, ki s© plaši: — — — Prijazni obisk bi me zares razveselil... Toda moram Vam sporočiti, da .je bival tu v i-ti zadevi gospod Fran Erjavec in sem mu, kar je bilo mogoče, vse pojasnila. — -I (Fran Erjavec je medtem objavil podlis ek I o Josipini Turnograjaki v »Slovencu dne
1.	novembra 1924 in priobčil še nenntisnjeno drugo poveetico Patriarh.
IV.
Pisec je prišel torej prepozno, ko se je zglasil — po mnogih neprilikah v Polhovem gradcu.
Vse nadaljnje gradivo pride, kakor se do-znava, itak v objavo, a vprašanje, kdo je o javi, je povsem podrejene vrste.	,	m
tJino nabrano	gjgj	”"jS
dolžnost, ker je podprto in —-	Hotma-
obljubo, da o svojem razmkov	se
domači pSetTjen^ti in njenim držanjem na
^Predvsem bodi v tem ozira navedeno, da se nahajata v polhograjski graščini dve večji oljnati sliki dr. Lovra Tomana. Posnetek ene slike je priložen Tomanovimu življenjepisu, ki ga je izdala z ostalimi Tomanovima pesnitvami Slovenska Matica 1870 ob uredništvu Andreja Praprotnika. Na drugi sliki je dr. Toman slikan s klobukom na glavi.
Toda, kar je za pričujoče vrste gl® dejstvo, da se uahaja v polhograjski g ft<j.
tic ni vti, um w uaunia v	___rv*rrfl<l-
tudi oljnata slika	Joeipme	^BZ1L0),
ske, ki v roki drži	(Ceškovi),
posvečeno.tetk. J^ipin.	r£fkinii	spisatelji-
• -X	.	.	•
graščakinji na	’-popisana ' knjižica
čine malerf-Jak00Blfk,Tprirodnih bojah ohranjena tudi na sum
V
P»i?„ioče črtice se ne smejo končati brez nekSfprimetkov o osebn^ti in pomenu
nenatenn i	Turnogradske	v domači
prosveti. Mati Josipime Turnograd-"kr ie sestra slovitega gospodarstvenika F id el i j a Trpine a', moža izmed naj-
* Iz Kranja.
genialnej.ših, kar jih je rodila slovenska Ija. Po dovršenih gimnazijskih naukih i fla. potovaje proučil gospodarske to	^po-
prave po Evropi in potem v	domovini	^
val smela	in sijajno	uspeta	gospobtarsKa
no t jel ji«.	Papirnica v Medvodah-
Goričanah	in Vevčah	oljarna	v Medvodah	S?
,	.	J: -	-X ni i	, n .iivlovnnoli
nlodovi niegove podjetnosti in delavnosti, {lil je prvak v gospodarski in obrtniški stroki in zaslužni jiredsednik gospodarsko-rnko-delskega društva. Kmetijske družbe v Ljubljani. po Razlagu: mož neverjetne rt'
ljani, po Razlagu: —- —... ved en ost-i. Z neutrudljivo marljivgffi;
izza mladih dni, s čestim jKitovanjem.. 0I)o bistroumnostjo si je priboril ve«ln ^^ost' »topnjo izvedenosti, izobraženosti ,n ,ovanje za vsestransko delovanje m nasv®^ v0
^l°odvsrv^ v svoji papirnici, tovani , oljar-gospodarst^m: Naprej, da ne zaostanemo,
n 1	1	i	»_.A:: _ » -ioLno •
SUkuelmo vse, obdržimo dobro: Za obrtništvo,
Za kmetijstvo Roko imej!
Materi zemlji Modro odjemi ji, — Vse kar je v njej!
Mož, kateremu je šlo vse po sreči;
z velikim bogastvom, ki ga obrača ° g. veseli ga slišati in sam peve doma™ r _
VS0'
sem.
m
njegova blaga, _ ^ stransko izobražena S0.®pAnioVin*-trudita koristiti premili dom®
iirestano trudita aorisim prcu.... --- jn
V	Novicah je mnogo imenovam ^ Daj-hvaljen, — vse premalo! —	8estransk®
de usposobljenec, ki bo mog	brpz kate-
osveUiti vrline in zasluge m®^’ l lnnes v rega bi morala domovma^tudii^dan® papirni obrti ostati odvis ^a]je prib.)
Prosveta.
KRPffiTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Opera.
¥ Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Srpi4)
30. juni^: »Tosca:. Red A.
Četrtek 1. julija: Zaprto radi oratorijskega koncerta Glasbene Matice.
Petek, 2. jul.: »Glumači«. »Gianni Schicchi«.
— Red B.
Sobota, 3. julija: »Wally — Red E.
Nedelja, 4. julija: »Tamiliauser«, premiera.
— Izven.
Richard Wagner »Tannhauser«. V nedeljo dne 4. julija se poje na našemi odru agnerjeva velika opera »Tannhauser« P vodstvom ravnatelja g. Mirka Poli-“**: pPefi sodelujejo vse naše operne moč1, je popolnoma na novo naštudirana y\ , inscenirana. Režijo vodi režiser g.
enko Knittl. Z vprizoritvijo »Tann->auserjac zaključi Narodno gledališče v ■ProJjani gledališko sezono 1925/26. »S/arčev« koncert. Za naš narodni prepo-°d zaslužnemu pevskemu društvu »Slavec ■faradi večnega menjavanja pevovodij in de-tudi starih nazorov gotovih odbornikov dob n* ^ilo mogoče prijadrati v vode nove j ™ . iu novih nalog naših pevskih dmštev javnoet je mislila, da »Slavec« živi le še
cerfWjkT*u ler ^a ne tle*a' Petk°v kon-mn .ueufeodnem času prirejen, je to do-^	. fflpodbil. Po notranjem pretresljaju
Vo v. ®dboru se je »Slavec« brezdvoma Prenova8' 3.v.0ie£a pevovodje prof. Brnobiča stoječ b' p?®*yR- Zbor je takorekoč nov, ?e-ki ;e	navdušenih	pevcev in pevk,
V2Pored	sicer	lahek pa dosti dolg
met!)	*n	umetnih pesmi (na pa-
brli do«0^0-1* s*° Procentov boljše ko<t smo manik-i afk? kri »Slavcu« vajeni. Seveda jih na'n o, . ,en(>.riev — (kateremu zb o m tonir« k	uesiguren in dis-
Si ^oprLj Ie bil(T1V<>fa'1 ženski zbor
vse pesmi so bile »ršaiV? za-neerec, zvenele pa niso zaradi sko^pr^ dvorane. G. Brnobič je vesten in veže ^^T
vodja, da«i se z nekaterimi cezurami in sunki \r	::	..	..t:_________________   '
i,-	.	.	,	...	.7	....1	»mi-
m v interpretaciji z njim ne morein strinjati.
ridnost »Slavčevili. pevcev in pevk, s katero so se za ta koncert pripravljali, hodili k pevskim vajam skozi več mesecev, večer za večerom po 2 uri, me je prepričala, da je y društvu zavel nov duh, da zbor zaupa svo-JenVu vodji in da ni dvoma o napredku »Slav-1 v bodočnosti. Zbora naj ne oplaši slab °®»k koncerta, odbora ne deficit, oba naj V7‘tr9jata in veseli jih bomo vsi. — Na kon-opT*11 . ie ^pd S- operni pevec Banovec tri nekam plaho, spremljanje na klavir-I* oskrbela gdč. Čopova, pri ženskem zbo-,u '*li g- Lčporvšek.
—	o
S®Wievao*t
. .,	Habsburžana.
. pioal Oskar Hubicki. Ponatis iz »Slovenskega Naroda«. Založilo Jutro kot 12 zvezek knjižnice »Jutra«.
Uri naijboljši volji dela ne moremo pohvaliti in samo obžalujemo, da se taka sentimentalna limonada ponuja slovenskim bralcem. Roman je morda primeren za kako skico gospodično, ki se top i nad plemenitostjo grofa \Volkpnsteina in v tem oziru je bil celo Primeren za podlistek »Slovenskega N aro-
da«. Da se je pa ta slaba stvar še ponatisnila, je prav solidno zapravljanje papirja. Dostavljamo samo še to, da je oficielno knjižno oznanilo »Romana zadnjega Habsburžana -ravno toliko vredno ko roman ciitt in pa »tragika« Karla Habsburžana. Treha bi bilo samo še pripomniti, da je roman v nacionalnem pogledu — pod kritiko.
To Ib ono.
SOVJETI ODPRLI GROBOVE RUSKIH CARJEV.
Ko so prišli boljševiki na krmilo niso odprli samo skrbno hranjenih tajnih arhivov, temveč so preiskali tudi celo vrsto historičnih grobnic, med drugim tudi več carskih grobnic v cerkvi Peter Pavlove trdnjave v Petersburgu, v katerih počivajo ruski carji od Petra Velikega dalje. Če je bilo že popolnoma ohranjeno truplo Petra Velikega izredna zanimivost, je povzročila grobnica Aleksandra I. pravo senzacijo.
Legenda pripoveduje, da Aleksander takrat, kot se je trdilo, namreč dne 1. decembra 1825, sploh ni umrl, temveč, da so položili v grobnico truplo nekega neznanca. To je prvi del legende, na katerem utegne biti koučno nekaj resnice. Drugi del legende pripoveduje, da je živel car Aleksander I. dolgo časa v nekem samostanu ter da je potoval ,proti koncu svojega življenja po Rusiji j kot siromašen menih. Stari romar Fjodor | Kuzmič je res eksistiral. To je historično ^ dokazano. Mogoče je, da ga je obdajalo ne- ; kaj skrivnostnega — v Rusiji kar mrgoli, I kot znano, Dostojevskijevih tipov — toda, , da bi bil izviral iz najvišjih krogov, ni dokazano. Trdi se, da je nastala legenda vsled nenadne smrti Aleksandra I. v daljnjem Ta-gamrogu, ki se je zdela mnogim ljudem neverjetna.
S	tem večjo napetostjo je pričakovalo ljudstvo, da se grobnica odpre, dasi ni nihče resno o tem dvomil, da bodo našli v grobnici pristnega Aleksandra I. Odprli so grobnico in — bila je prazna. Kje je ostalo truplo Aleksandra I., je ostala zagonetka.
Legenda o Fjodoru Kuzmiču, ki najbrže ni nastala brez vsakega vzroka in glede katere je celo Sohitder, znani raziskovalec zgodovine življenja Aleksandra I. in njegovega nl*a’ lrmenia, da ni brez vsakega jedra res-,8	ne bo izginila, nasprotno, morajo
ie hif™ duhovi sedaj spričo dejstva, da i• . • /Ucgova grobnica prazna — razmišljati, kako naj stvar .pojasnijo.
. M so odpirali sarkofaga Petra Velikega m Katarine II. je stala pred vhodom trdnjave velika množica radovednežev. Neko staro ženšče je dejalo porogljivo: »Ljudje božji, pazite se. Katarina ne pozna šale!« Podzemski prostor, v katerem se nahajajo sarkofagi je bil medlo razsvetljen s svečami in svetilkami, ker električna razsvetljava ni funkcionirala. Na stenah so visele številne podobe svetnikov, iz katerih pa so dragoceni kamni že izginili. Udarci kladiv so doneli po prostoru, na stropu viseče kadilnice, so lahno rožljale. V dolgih vrstah so stali pre-» prosti sarkofagi mrtvih vladarjev in vladaric
IUEden od delavcev je zaklical: »Pazite, takoj bomo videli Katarino Veliko.« - Kladivi dleto in kisikovi plameni so delovali nenranehoma, vkljub temu pa je trajalo celo uro predno so delavci dvignili pokrov far-kofaga. Prikazala se je rmena lesena krsta z masivnimi srebrnimi okraski.
Na pokrovu sarkofaga se nahaja razpelo iz slonove kosti, zraven pa pergamentni za-
voj, od katerega vise rdeči pečati, črez par minut so zagledali prisotni smrtne ostanke Severne Semiramide«. Kaj je ostalo od nje? Očividno je ni balzamiral mojster svoje stroke. Truplo je popolnoma upadlo, nagubana koža pokriva obraz, čigar potez ni več -jmznati. Dobro ohranjena baroka, ki je postala zelenkastorumena, je premaknjena, med čelom in robom baroke se vidijo gosti beli lasje carice. Roke sklenjene nad prsmi, so kot iz rmenega voska. Na vetjih prstih se nahajajo prstani z velikimi dijamanti.
Obleka carice je od težkega svetlo - modrega damasta, ki razpade ob vsakem dotik-Ijaju — na nogah ima carica popolnoma ohranjene jutranje čevljiče iz bele svile z rdečimi zaponkami — od nogavic, ki so iz rudeče svile, je malo ostalo.
Preko prsi ima carica moder trak, na katerem visi neki red, pokrit z rubini, smaragdi in diamanti, iz katerih so sestavljene inicialije Katarine — razven tega je pritrjen na traku zlat križ z rubini in safirji. Vi--oko baroko obdaja dragocen diadem iz biserov in diamantov. Poleg caričine glave leži starinska sveta podoba, v kateri se spoznale s težavo poteze Zveličarja.
Komisija je sestavila protokol, na kar je sarkofag zopet zaprla. Dragocenosti je pustila komisija nedotaknjene. Pozneje so odprli krsto ponovno, vzeli dragocenosti ter jih oddali državni blagajni.
Par dni pozneje so odprli sarkofag Petra Velikega. Truplo je bilo očividno balzamirano od večjega strokovnjaka.
Velikanska postava Petra je bila izredno dobro ohranjena, še bolj pa poteze njegovega obraza. Izraz obraza vzbuja strah, poteze se zde kot od bolečin skremžene, kar je morda v zvezi z nezaslišanimi mukami, ki jih je pretrpel Peter radi svoje bolezni tik pred smrtjo. Prizor je bil nepozaben in pretresljiv. Nekateri delavci so se v svoji vraževernosti prekrižali, drugi so se obrnili proč.
Ta obraz je bil kljub preteklim dvesto letom značilen — temne brke in gosti nekoliko osiveli lasje so bili dobro ohranjeni Pravtako je bila koža na obrazu in na rolkah popolnoma intaktna in oblika rok nepodobna skeletu.
Truplo Petra Velikega je bilo oblečeno v temnozeleno vojaško suknjo z brušenimi ka-menitimi gumbi, na nogah je imel Peter visoke škornje iz črnega usnja. Prsi je krasila
temno - modra šerpa z dvema redoma, od katerih je bil eden ruski, drugi nizozemski. Na desni roki je blestel velik diamant, na vratu je visel zlat križec in majhna sveta podoba iz slonove kosti. Posebno zanimiva je bila zvita oljnata slika, na kateri je bil naslikan Peter Veliki, ko dela v neki nizozemski ladjedelnici.
Boljševiki so odprli še par grobnic v trdnjavski cerkvi, dokler niso končno na intervencijo Lunačarsega s tem prenehali ter se sedaj mir tega tihega zbora ne moti več.
Anekdote o Briandu.
Briand, bivši član socialistične parlamentarne skupine in Vandenveld«, predsednik
II.	internacionale sta zastopala evoji državi v Locarnu.
Na to dejstvo opozorili Brianda, ki je povedal nato sledečo anekdoto :
Ko je bil Millerand predsednik republike mi je dal kot ministrskemu predsedniku nalog, da sprejmem predsednika poljske republike maršala Pilsudskija v Parizu, Pozdravila sva se z ekskvizitno dostojanstvenostjo na kolodvoru. V uradni ekvipaži; ni izpregovoril maršal z menoj skoraj nobene besedice. Medtem je nenadoma zamrmral:
»Ali si ti tudi?«
Vzdihnil sem:
»Da!«'
Zvečer je bil velik diner v Elysee-ju. Toasti, nagovori. Predsednika sta si drug drugemu čestitala, ko so bili protokoli končani.
Pozneje je prišel maršal k meni ter me vprašal z za druge neopazljivo gesto proti Millerandu:. »Ali je še vedno isti?« Vzdihnil sem ter odgovoril zopet:
»Da!«
»Kaj hočete,« je končal Briand, »Bila sva
stara znanca.« Pilsudski je zastopal Poljsko
| na socialističnem kongresu v Amsterdamu,
i Millerand in jaz pa sva zastopala Francijo. *
Med neko sejo najvišjega sveta v Cannes-u ! je vrgel Lloyd George zopet enkrat angleško
i	ftegmo od sebe ter dejal nekemu francoskemu ministru:
Ah, vi Francozi, kako ste nečimerni... toda pazite od nečimemosti do smešnosti je samo en korak!« (. ..il n'y a qu’ un pas!)
»Da, Pas de Calais! ' (Oni, le Pas-de-Ca-lais!) je pripomnil Briand tako mimogrede. (Pas pomeni v francoščini korak — Pas de Calais se imenuje morska ožina pri Calaisu.)
Ol
m m
ra
ra
Qi
vi
Dva orožnika
Slovenca v enem večjem mestu -Makedonije, prvi 30, drugi 28 let star. iščeta dve gospodični poštenega življenja in lepe zunanjosti. v starosti 22 do 26 let, v svrho korespondence in poznejše ženitve. Dopise poslati na upravo lista pod šifro -šparavček in Zapravljivček«. Diskrecija zajamčena.
Mizarska delavnica
Franc Planinšek, Maribor, Hlin-ka ulica 11, izdeluje
najfinejše in prosto pohištvo po zmernih cenah.
Stanovanje
ostoječe iz kuhinje in sobe išče uiima stranka brez otrok. Ponudbe na upravo lista »Stanovanje-.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po
najnižjih cenah pri Karel Prelogu. Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12.
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku«!
Velika zaloga šivalnih^ pletilnih in pisalnih strojev. — Kolesa: Diirkopp, Styria, Waffenrad (Orožno kolo).
IVAN JAX IN SIN, Ljubljana, Gosposvetska t. 2
ant. KRISPER
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 26.
r*»*novrslntf, čevljev, „ otroke, deklice, aeck_. zenske, moške, naradne in fine kvalitete. Za delavce posebno mocao izdelane. Komode (papuče) in dokolenice po brezkonkarenčni ceni.
®AlANTEBIJSKO BLAGO MA DEBELO. »TROSKI VOZIČKI LASTNEGA IZDELKA. - EKSPORT ZOBOTREBCEV. ADJUST1RANIH IN V ZABOJIH.
Koncert
se vrši >a časa velesejma v restavraciji »Pod Skalco", Mestni trg 11. Igra prvovrstna godba od 20 do 1 ure sv. vabijo se tudi obiskovalci velesejma. Dobra pijača in jedila na razpolago. Se priporoča za obilen obisk
restavrater JOS. URAN.
Modroce
iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otoinane deko-racijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLFRADOVAN tapetnik
Ljubljana, Krekov trg T.1
Prodam
! dobro ohranjeno, skoraj ! novo pol dirkalno kolo. . Poizve se na Rimski cesti št. 5, dvorišče, desno.
| Gospodična
! katera je absolvirala trgovsko šolo ter ima tudi nekaj pisarniške prakse išče mesto praktikantinje. Ponudbe na upravo lista pod »Praktikantinja«.
Ion:
111
Ja<* Loodo
Morski vrag.
hjen <>d^vcrten^o^8LKov^!k pozimi’" se *e ^lasil po delu.«	*’	>v«ste,	še vpila bova
Se tisto noč, ko sva pokrila ko*
»lej. Tretji dan j« že divjal silen vih^ 8Ja »kurila, v njega zaliva so valovi bobneče hutau'0b Vt*1' zuna’ ut celo v notranjem zalivu je bilo morje	°
»urkano. Pred vetrom nas ni čuvalo visoko gorovje za PUkal iQ je okoli koče, da setu se včasih bal kozidovja. Streha iz kož, ki so bile močno napete v Pri bobnu, se je gibala pri vsakem sunku vetra in estevilne razpoke in vrzeli v steni, ki niso bile tako * oo zamašene, kot je mislila Maud, so se same junašile. Veudar je olje morskih psov svetlo gorelo imela sva prav toplo v koči.
Bil je prijeten večer; takega še nisva bila imela l^m otoku. Bila sva mirna in zadovoljna. Nisva se ostre zime; bila sva pripravljena nanjo. Morski ‘ so se sedaj lahko vsak čas podali na svojo tajnostno .J proti jugu. Viharji nama niso bili strašni. Ne samo, Vm SVa 118 ^ubem in toplem in zavarovana pred , rimi, ampak sva tudi iiueia mehka, udobna ležišča mahu. To misel je bila sprožila Maud, ki je sama Jerala ves mah. To noč. sva prvikrat Imela ležati
hn-* P0*11®^ in Jaz 36111 36 zavedal, da boriu spal toliko 01J»e, ker jo je bila ona naredila.
Ko je vstala, da bi odšla, se je obrnila hudomušno k meni in rekla: v »Nekaj se bo prigodilo — s© godi. Kar čutim. Nekaj prihaja k nama semkaj- Sedajle prihaja. Ne
vem sicer, kaj, ampak prihaja.«
t Dobro ali slabo?« sem vprašal.
Zmajala je z glavo. »Ne vem, ampak prihaja, tam
nekje.«	,
Pokazala je v smeri proti morju.
»Ta obala je od vetrna,« sem	se nasmejal,	»	v	taki
noči, kot je ta, bi rajši bil tukaj,	kakor	da	bi	šele	prihajal.«	•
»Pa vas veudar ni strah?« sem vprašal, ko sem stopil naprej, da bi odprl vrata.
Njene oči so pogumno zrle v	moje.	-
»Ali s© dobro počutite? Popolnoma dobro?«
«Se nikdar boljše,« se je glasil njen odgovor.
I	redno je odšla, sva se nekaj Časa cazgovarjala. »Lahko noč, Maud!« sem rekel.
»Lahko noč, Humphrey!< j© rekla.
Ta raba krstnih imen »e je bila udomačila kot nekaj povsem naravnega in je prišla samaposebi ker je bila naravna. V tistem trenutku bi jo objel in pritisnil k sebi. V onem svetu, kamor sva spadala, bi bil gotovo storil kaj takega. 'Ham pa se je stvar končala na edini mogoči način. Ostal sem sam v svoji majhni koči; neka toplota me je prešinjala in nekako prijetno zadovoljnega i^etu tp počutij. Zavedal seni se, da je |
med nama obstojala neka vez ali nekaj tihega, kar ni bilo obstojalo.
Dvaintrideseto poglavje.
Prebudil sem se; težif me je čuden, skrivnosten občutek. Bilo mf je, kakor da v moji okolici nekaj manjka. Toda skrivnostnost in tesnoba je izginila po prvih trenutkih, ko sem spoznal, da je bilo tisto; kar je manjkalo, veter. Zaspal sem bil v onem stanju živčne napetosti, v katerem človek vzprejme neprestani pretres glasu ali gibanja, in jaz seiii se bil zbudil, ko so bili moji živci še vedno tako napeti, in sem bil pripravljen na to, da začutim pritisk nečesa, kar me ni več težilo.
Ta noč je bila izza mnogo mesecev prva noč, v kateri sem bil spal pod odejo; lagodno sem nekoliko minut ležal pod odejami, ki jih ni premočila megla ali prša, in premotrival prvič učinek, katerega je name naredil veter, ki je bil prenehal, potem pa radost, da sem počival na podlagi, ki so jo naredile Maudine roke. Ko sem se bil oblekel in odprl vrata, sem slišal valove, ki so še vedno pljuskali ob obalo in glasno pričali
o	besnosti minule noči. Dan je bil jasen in solnce j© sijalo. Spel sem bil dolgo in ko sem stopil iz koče, sem čutil v sebi nenadno energijo in sem koprnel, da bi nadomestil izgubljeni čas, kot pristoja prebivalcu tega otoka.	ilš?	;	•
(Dalje prih.)
NARODNI DNEVNIK, 26. junija 1926.
7 G P f n H I se pripelje v Mubljano
/ fl \ IIIIII in Mazaj V8akdo. ki ku-
ClliU 1UHJ pi pri Iias čevlje, (Du-BBBBHH najska cesta 28, dvorišče), ker so tako poceni.
J n (ifnit! avto vožr,ja od vele-
/ n \ IIIIIIse]ma v iia*°
UIIU IIIH J prodajalno vsem, ki ■■■■i kupijo pri nas čevlje.
Sandale od 20 do 100 Din.
Ml mm in osimiifaeji modelov ir Jugoslaviji mm\ll Ženski Špangerji	od	130	Din	naprej.
Moški boks čevlii	od	160	Din	naprej.
D čji lak čevlji .	od	38	Din	naprej.
Poglejte najprej cene pri konkurenci, oglejte si dobro blago in cene in potem pridite k nam.
Odprto od 6. zjutraj do 9. zvečer.
Telefon 312. • rzojavi: Zerbovič, Maribor. - Pogini predal 27,
Pletilnica, tkalnica, galonski oddelek, barvarna, belilnlca, listriranje, aprctura. Plateni predmeti, čipke, trakovi, galoni vsake vrste iz svile, volne, pavole, merceriziranega in gvoždenega prediva. Največje in najuspešnejše podjetje v Kraljevini.
Pletionica, tkaonica, galonski odio, bojadisaona, bijelionica, listriranje, apretura, pleteni predmeti, čipke, trakovi, galoni sviju vrsta od svile, vune, pamuka, mercerizirane i gvoždene predje. Največe
i	nejuspešnije poduzeče u Kraljevini.
Krajevna zastopstva:	Mjesna	zastupstva:
Beograd: Marko Albahari, Knez Mihajlov vjenac 16, Zagreb: A. M. Meworach sinovi/ Bohoričeva ulica 7/IL Ljubljana: Vido Bratovž, Gosposvetska cesta štev. 2, Sarajevo: »Reprezentanca", poštni pretinac br. 109, Skoplje: Jakob D. Benadon, Skoplje.
Oglejte si na velesejmu paviljon I., prostor 573-579
raztavljeno moSko in dečjo konfekcijo največje konfekcijske tvrdke
Za časa velesejma se dobe vsa oblačila po tovarniških cenah v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2;
Za vsako besedo *e plača 50 par, za debelo tiskano pa Din l—.
Poletna
stanovanja
z opremo se dobe v graščini v Višnji gori. OkoJi gradu in v gozdu mirno in prijazno sprehajališče. Vprafia se pni oakrbni&tvu.
Najboljša, naicenejša kolesa in šivalni stroj
so edino
delniške družbe
prej ŠKODOtfl ZAVODI v Plznju
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Ljubljana, Šelrnburgova ul. 7. Telet 966 Inženirske pisarne v Beogradu in Zag eou
PROIZVAJAJO: Vse vrste električnih strojev in aparatov, posebno cenene, solidne in ekonomične elektromotorje.
GRADE: Kompletne električne centrale vseh vrst, elekrične železnice In tramvaje, omrežja, linije visoke napetosti itd.
Poset inženirja brezplačno na razpolago.
Absolvent
trg. tečaja
išče službe kot praktikant pri kakem večjem podjetju. — Ponudbe proti na upravoUsta pod »Marljiv«
Stekleno
itrešno opeko imajo »tal no v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani
Celulozni les
mehka drva, plača najbolje Fructus, Ljubljana, Krakov trg 10.
Za tretjino cene imate
pozimi na mizi sadje in zelenjavo, če jih uku-hate v nedosegljivih
II*OSETIMIKE Liublj. velesejma opozarjam	da si naj ogledajo	g
v lastnem pavtlionu veliko tn bogato	zalogo aluminijaste,	s
-s	emajlirane modre, rujove, sive In modre ter železne posode, dalje vse	S
s	vrste orodja, okovja, strojev, jedilnega orodja in	vsega v žeiezninsko	2E
H	stroko	spadajočega	blaga	pri	tvrdki	S
Krasno izbiro raznovrstnega pohištva
nudi Vam po izredno zmernih cenah velezaloga pohištva, tapetniških Izdelkov, žime in morske trave, tvrdka
PETER KOBAL (KRANJ)
podružnica LJUBtJAN A, KoiizeJ
[Zanesljivim plačnikom tudi na obroke.
| trgovina < želesitlno v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 35. S I lastni paviljonI	Lastni	paviljoni	M
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.miiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii^
Naznanilo preselitve.
KAROL PRELOG, trgovina z volno, bombažem in galanterijo je preselil svojo trgovino doslej na Galusovem nabrežju št. 11. v
Gosposko ulico št. 3
, Trgovina na Starem trgu št. 12. ostane še nadalje Ob tej priliki se cenj. odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje, ter se priporočam za nadaljno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Karol Prelog«
kozarcih in aparatih.
'Pvomiška zaloga: Fructus — Ljubljana.
Krekov trg 10.
Tudi na obroke!