oglašajte V
Najboljšem
slovenskem
ČASOPISU
^^'sujenao vsakovrstne tiskovine
LETO XXXIV.
GROB
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing oi All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 13, 1951
ŠTEVILKA (NUMBER) 179
ftev ^^°Poldne je bil najden logar tif	domu John
'232	let, stanujoč na
Lož	Doma je bil
leta je prišel v Ame-
Тц^1909.
*0
sinova John in '• Pogrgj, Mrs. Mary Za-^ vrši V soboto po-
Nau„ iz pogrebnega 2 St., V, Svetek, 478 E, Iveu ^ pokopališče White-
odstopil;
De Gasperi prišel v Ameriko, da pridobi Trst za Italijo
NEW YORK, 12. septembra—Italijanski ministrski predsednik De Gasperi, ki je prišel včeraj v New York, je odpotoval v Ottawo, kjer se vrši konferenca držav članic severno Atlantskega pakta. Iz Ottawe se bo vrnil v Washington, kjer bo med drugimi vprašanji sprožil in ponovil staro svojo zahtevo, da se Trst priključi Italiji. Po informiranih virih se bo
w-iinenovan
12. septem-•^haii • tajnik general Чђ, J® podal ostavko na Wga ^azlo:
vkn
M tj generala Marshalla %t8)(g Poudaril njegove di-" 2a	in vojaške
Ameriko. Na mesto
)gi ostavki so
Truman je spre-
%i
%
Ц	Marshalla je
predsednika ime-ћ tajnika narodne ■^сццд^ ^bert Lovett. to ^ da ho senat odo-^ovanje brez ugovo-
%
Ч| 4*
•1Сђј v
i ij ,	tako demo-
ij)j kor republikanski, so ali	da je general
h, Je	za Ameriko,
Lovetta na nje-° srečna. ^
^'snujejo novo
fti ; ^6. septembra — " ^1, ^^^ovali profesorja
«k
®ga
očeta znanega
se
De Gasperi pri svojih zahtevah skliceval na to, da bo Italija v krogu držav severno Atlantskega pakta toliko več pomenila, v kolikor bodo ostale članice tega pakta, predvsem Amerika, pomagale Italiji v njenih notranjih težavah.
De Gasperi da bo predočil ameriškim vladnim krogom na dvoje notranje italijanskih nevarnosti: na komunizem, kakor tudi na neofašizem, ki bosta oba izrabljala De Gasperijev neuspeh v propagandne svrhe, če bi on prišel nazaj v Italijo brez konkretnih uspehov.
S tega vidika, da bo predložil De Gasperi:
Da naj se spremeni italijanska mirovna pogodba.
Da naj ostale članice severno Atlantskega pakta nudijo Italiji več gospodarske pomoči.
Da naj se Trst priključi nazaj [taliji, kar so zapadne velesile itak že same naglasile.
Potovanju De Gasperija v Ameriko pripisujejo italijanski krogi velik pomen in ga smatrajo za najvažnejše potovanje v zunanjem političnem pogledu poleg potovanja v Pariz leta 1947, ko je šel De Gasperi v Pariz na podpis mirovne pogodbe z Italijo-
"Q ' Al .
п Kill r ^ prestaja pnso-^ angleških je-Ч	ki naj znaj-
premosti mark-
4il ^rsčanatvo.
Ha jG profesor teo-
ki Ceri, ustanoviti poli-v Nemčiji, kf bo °dilom iz Moskve.
Ni NIKDAR
C. b
#k , let t J ^onias je pose-
Ur •	'
TITO PROTESTIRAL V ALBANIJI
NEW YORK, 12. septembra —Jugoslovanski ministrski predsednik Tito je vložil pri vladi sosednje Albanije najostrej-ši protest radi kršitve meja. Gre za vojaške operacije neke albanske vojaške edinice.
Ko je maršal Tito obvestil Združene narode o svojem koraku v Albaniji, je storil svoj prvi korak, da je obvestil o svojem protestu tudi Združene narode, da bi obrnil njihovo pozornost na položaj okrog Jugoslavije.
S
eeaje
-чу . .-na Ohio North-Končno je do-
%
% Oi. se bo posvetila '■ ,'k°ki. Mož ji je ui kot vdova se
'"'la Јб>|
đa
je
v "^čaii začela, pred 40 ^tcw. ^ poletju. Prijela se
yj-.
da
ni nihče nikdar
in končno do-
ke;

mičnega
\ ћ
Pride, stara 43 % b	Ave., in Mrs.
let'
t '1 k ''chq v ' ®te snoči čakale
Evropska armada naj se ustanovi
WASHINGTON, 12. septembra—Trije zunanji ministri Ze-dinjenih držav. Velike Britanije in Francije, so izrekli svoj pri-stavek na ustanovitev skupne evropske vojske, v kateri bi imela svoj delež tudi Nemčija.
To bi bila predstopnja za popolno svobodo Zapadne Nemčije, in bi se na ta način uničil strah nemških sosednjih držav, ki se bojijo, da bi popolna svoboda v Nemčiji rodila nov nemški militarizem, ki, kakor uči zgodovina, gre za imperializem in za revanžo.
ZGODAJ JE ZAČELA S KAJENJEM
CUDAHY, Wis.,' 12. septembra — Štirinajstletna Charlot?e Betz je bila zalotena po stražniku, ko je kadila, cigareto. Stražnik jo je opozoril, da bo o tem povedal staršem.
■Deklica je nato pobegnila v Chicago in delala v neki pekarni. Njena mati je alarmirala policijo in izdajala pozive preko radia, naj se dekletce vrne in da radi prezgodnjega kajenja ne bo kaznovana.
Dekletce je dobilo po enem tednu odsotnosti domotožje in se' vrnilo domov.
Rusi preganjajo, mirovne balone
NEW YORK, 12. septembra —Harold E. Stassen je izjavil, da je takozvana križarska vojna za mir uspela; da je poslala v notranjost Poljske in Češke 11 milijonov kosov različnih propagandnih letakov, ki so bili v 9,000 balonih. Baloni so srečno prodrli v notranjost omenjenih držav.
Toda Sovjetje so nagnali svoja lovska letala, da streljajo na te balone, da bi njih vsebina ne prišla v roke prebivalstvu.
OHIO v OGLEDALU
Vsekakor so podane osnove za optimizem v nasprotju z ljudskim mnenjem, kadar s(! bavi s kriminalom v Ohio. Kriminal v Ohio upada— beremo iz statistike, ki je izšla za državo Ohio.
V 19 letih so se kriminalna dejanja, s katerimi so imela opraviti sodišča, znižala na 15,397 na 9,864. To znižanje kfiminala se je izvršilo vkljul) temu, da je prebivalstvo Ohio med tem časom naraslo za 20%.
Temna stran so spolne zablode, prostitucija, trgovina z belim blagom, napadi na ženske; ti slučaji so se v imenovani dobi pomnožili kar za 50%.
Manj slučajev v ohijskem kriminalu je zaznamovati na poljih tt^lesnih napadov, vlomov, tatvin in goljufij.
Slučaji ubojev in umorov so ravnotako razveseljivo padli in to za 25%.
Nepopravljivi so pijani vozači in nesreče, ki so s temv zvezi. Število teh slučajev je znatno naraslo.
Za skoraj 50% se je zmanjšalo število tistih, ki radi kradejo avtomobile.
s katero Kitajsko naj gre Japonska? Nadaljne izjave o delu Achesona
Padel 90 čevljev v spanju
Joseph Dissaw, star 50 let, ki dela za Nickel Plate železnico, se je predsnočnjim zaril v neko grmovje ob železniških tračnicah in zaspal. V spanju se je menda obrnil in zdrknil je 90 čevljev globoko na obrežje reke Black. Tam so ga včeraj zjutraj najdli nezavestnega, toda živega. Odpeljan je bil v St. Joseph bolnišnico, kjer se nahaja v opasnem stanju.
ZOPET DVA DEČKA UMRLA V HLADILNICI
NEWPORT NEWS, Va., 3,2. septembra — Tri in štiri letni James in Tracin Allen sta bila najdena mrtva v hladilnici, ki se je nahajala na dvorišču njunega doma, ne več v rabi. Na truplih se je poznalo, da sta se oba otroka borila, kako najti izhod iz hladilnice. Bila sta popraskana. Uvedena je preiskava.
ŽENSKO HOTELI NAMAZATI S KATRANOM IN JO OšEMITI S PERJEM
(s>
. karo na E. 105 St. Mik 4.^'' je mimo pri-
IZ katerega je kisik po obra-th^ sta	obeh žensk.
^ Kv ^avedle, kaj je, '"'i	ženski
lico	v 'Lakeside
ELKIN, N. C., 12. septembra —Mrs. Ethlyne Richards, upokojena poštarica in vdova, biva v osamljeni občini White Head, N. C. Uniformirani kot člani Ku Klux Klana je neka banda napadla Mrs. Richards na njenem stanovanju. K njej je prišla neka ženska, je zaprosila za uporabo kopalnice, nato jo pa hotela izvabiti na prosto, češ, da bo imela tam sestanek z- nekim moškim.
S silo je bila Mrs. Richards gnana kakih 100 korakov od hiše, kjer je čakala nanjo banda osmih Ku Klux Klancev, ki so imeli katran v vedru in peresa. Hoteli so jo politi s katranom, nato našemiti s perjem.
Slučaj je nanesel, da je pripeljal mimo avtomobil, nakar so banditi zbežali. Kaj so hoteli nato napraviti z Mrs. Richards, ni pojasnjeno.
Katera Kitajska naj se pogaja ž Japonsko
TAIPEH, Formoza, 12. septembra—Zunanji minister Čiang Kajšekove vlade George Yeh je izjavil, da je nacionalistična Kitajska pripravljena, da sklene dvostransko mirovno pogodbo z Japonsko in to v okviru besedila pogodbe podpisane v San Franciscu.
Japonska dolguje vsem zaveznikom enak korak, da sklene i njimi mirovno pogodbo. Med temi zavezniki je tudi Kitajska. Na Japonski je ležeče, da konča vojno s svojimi bivšimi sovražniki. Nacionalistična Kitajska ne bo šla v Tokio in tam prosila za mirovno pogodbo. Japonska je bila poražena v svetovni vojni, ne pa Kitajska.
Zunanji minister Yeh je tudi priznal, da se je kitajska nacionalistična vlada o tem vprašanju razgovarjala z ameriškimi zastopniki, rli pa stopila v nikak-šen stik z Japonci glede dvostranske pogodbe med Kitajsko in Japonsko.
Ce pa naj se začnejo tozadevna pogajanja in razgovori, potem je prvi pogoj ta, da Japonska pripozna vlado generala Čiang Kajšega ko edino zakonito vlado na Kitajskem. Prizna na dalje, da ta vlada vlada zakonito tudi nad otokom Formozo. V mi rovni pogodbi v San Francisco se je Japonska itak odrekla For-mozi.	^
Japonska je na razpotju
V vprašanju s katero Kitajsko naj se Japonska pogaja ali s komunistično ali nacionalistično, Japonski, tako se trdi, ne bo izbira tako enostavna. Vprašanje je velikega političnega in gospodarskega značaja. Japonska mora gledati na svoje politično zavezništvo, na drugi strani pa odpreti zase gospodarske trge in si preskrbeti za svojo industrijo potrebne surovine.
OBRAČUNAL V CERKVI Z DEKLETOM
DES MOINES, la., 12. septembra—Pri maši v cerkvi Sv. Katarine je bila tudi 23-letno dekle Terezija O'Connor. Hotela je pristopiti k obhajilni mizi. V tem trenotku jo je začel obdelovati z nožem v hrbet 24-letni John A. Masterson. Sunil jo je, kakor je sam priznal, kakih osemkrat, ker mu je odbila prijateljstvo.
Dogodek se je izvršil tako hitro, da se je maša nadaljevala nemoteno in so prisotni mislili, da je dekletu postalo slabo. Dekle je bilo odpeljano v bolnišnico in se čaka razvoj stanja.
Nasilnež pa čaka na svoj izid v zaporu, ali to obtožen uboja ali telesne poškodbe.
ČETVORČKI V PUERTO RICO
SAN JUAN, Puerta Rico, 12. septembra — Sedemintrideset-letna Ricarda Oyola de Veles Figueroa je porodila četvorčke-deklice. Mrs. Ricarda je poročena 20 let in je porodila do sedaj 13 otrok; od teh je ostalo pri življenju samo pet. '
Glede sedanjih četvorčkov je izjavil zdravnik, da so normalni.
LAUSCHETOVI NAČRTI KRIMINALA
Drew Pearson poroča, da bi bil gov. Lausche najbrže izbran za "baseball" komisarja, da pa je njegovim prilikam dosti škodil senator Bricker, ki je Lau-scheta tozadevno podpiral, ker ne želi, da bi governer prihodnje leto kandidiral proti njemu za sedež v zveznem senatu.
Vojaki prinašajo malarijo iz Koreje?
COLUMBUS, O., 12. septembra— Zdravstveni šef dr. John D. Porterfield je dejal, da so ohijske zdravstvene oblasti zaskrbljene, da obstoja možnost izbruha malarije, ki jo prinašajo vojaki, ki se vračajo iz Koreje.
Gre za posebne slučaje te korejske malarije, katera mora biti točno ugotovljena po diagnozi in ki sama po sebi ni nevarna, odkrita v pravem času in pravilno zdravljena.
OHIJSKI SENATOR TAFT PRIZNAL ACHESONOVE USPEHE
WASHINGTON, 12. septembra—Podpis mirovne pogodbe z Japonsko je v svojem odmevu še vedno središče politične pozornosti. Tako tudi osebnost Achesona. Značilno je, da je priznal Achesonu njegov uspeh na konferenci v San Franciscu tudi ohijski seantor Robert Taft, ki je bil do sedaj glavni opozicijonalec Achesona v njegovi zunanji politiki.
Morda z namenom, da se"
zmanjša ugoden odmev, ki ga je napravil tajnik Acheson radi uspešnega zaključka konference v San Franciscu tudi v repubh-kanskih vrstah, je smatral senator Malone iz Ne vade za potreba no, da je napadel Achesona.
Senator Malone je trdil, da mora Japonska živeti, da mora radi tega skleniti trgovinsko pogodbo s Kitajsko, kar da bo vedlo do zveze med Japonsko in komunistično Kitajsko in kar bo začetek končnega propada nacionalistične Kitajske. Temu koraku pa bo sledil neizogibno drug korak, da se bo pripustila komunistična Kitajska med Združene narode.
"Opravil je zelo dober posel" —Robert Taft
Ohijski senator Robert Taft, ki je tudi vodja republikanske zunanje politike v senatu, se je nagnil na stran tistih republikancev, ki priznajo Achesonove zasluge, da je prišlo do pogodbe z Japonsko in da je Rusija v protipotezah propadla. Taft je izjavil, da je ameriška delegacija opravila v San Franciscu zelo dobro delo, ko je združila 4^ držav, da se je podpisalo mirovno pogodbo z Japonsko. Zasluga pri tem gre državnemu tajniku Achesonu.
Tudi zagrizeni nasprotnik Achesona senator Hickenloopei je poveličeval državnega tajnika Achesona, da je pri vodenju konference v San Francisco odlično opravil svoj posel.
Seja društva Ribnica
Redna seja društva Ribnica, št. 12 SDZ se vrši v petek zvečer ob 7.30 uri v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Članstvo je prošeno, da se udeleži v polnem številu, ker je več važnih zadev na dnevnem redu.
BEGUNCI POBEGNILI IZ ČEŠKE KAR S CELIM VLAKOM
Obtožen umora žene
Policija je snoči aretirala in pridržala Ocie Lewisa, starega 27 let, stanujoč na 2803 E. 51 St., katerega je obtožila, da je v ponedeljek oddal pet strelov na ^vojo ženo Johnnie Lewis, staro 25 let. Ženska je včeraj podlegla v St. Luke's bolnišnici
HOF, Nemčija, 12. septembra —V zono zapadne Nemčije, ki je pod upravo Amerikancev in ki meji na Češko, je z vso naglico pridrvel vlak, ki je vozil 106 čehoslovaških potnikov.
Petindvajset od njih se je javilo pri ameriškem uradniku Martinu in takoj zaprosilo za pravico azila ter za pravico političnih beguncev. Med njimi je bil tudi inženir strojevodja, njegova žena in dva otroka.
Petinsedemdeset potnikov se je odločilo, da se vrne nazaj na Češko.
Dva češka vojaka in en član češke tajne policije so bili pridržani po ameriški zaupni policiji. Nekaj potnikov se ni znalo odločiti, ali naj ostanejo v Nemčiji, ali naj se vrnejo nazaj na Češko. Sami bi radi ostali v Nemčiji, toda doma na Češkem so pustili žene in otroke.
Nadaljna močna zveza na vidiku?
WASHINGTON, 12. septembra—Na sestankih treh zunanjih ministrov Amerike, Velike Britanije in Francije je bilo na dnevnem redu tudi razmotriva-nje kako zvariti Srednji vzhod in arabske države in ta blok priključiti zapadnemu taboru.
Ta načrt teoretično že obstoja. Sestavila ga je komanda oboroženih sil severno Atlantskega pakta. Ko se pa bo to vprašanje praktično začelo, se bodo trije zunanji ministri morali nujno dotakniti tudi spora med Egiptom in Londonom glede odstranitve britanskih čet iz območja Sueškega kanala; na drugi strani pa bo dotaknjeno vprašanje britan-sko-iranskega petrolejskega spora. Vsa ta vprašanja bistveno zadevajo Srednji vzhod in jih je rešiti pr&lno uaj se praktično z\ ari zveza Srednjega vzhoda po v::gledu severno Atlantskega pakta.
ludi domačini Srednjega vr.hoda so na delu
Člani odbora za spravo v Palestini, in to v okrilju ZN, so se sestali z židovskimi in arabskimi delegacijami, da bi prišlo do skupne konference med obema taboroma v nadi, da se povrne ;nir na Srednji vzhod. Odstranijo naj se nevšečnosti kot posledice židovsko arabskega trenja. V to naj domorodci Srednjega vzhoda sami prispevajo več kolikor, pa intervencije zastopnikov Zapada.
strojevodja, ki je odpeljal vlak iz Prage in ki bi moral pripeljati vlak v češko obmejno mesto Asch, je znal z vlakom tako spretno manevrirati, da je pridivjal brez nesreč preko me je v ameriško zono in s svojimi somišljeniki znal razprediti službo v vagonih tako, da ni bilo mogoče nobenemu potniku, tudi če bi se zavedal položaja, potegniti zasilno zavoro.
Praška vlada je zahtevala od ameriških zasedbenih sil, da jim vrnejo vlak s potniki, ki se hočejo vrniti nazaj v domovino. Toda ta slučaj, saj po prvih znakih sodeč, ne bo šel takoj gladko izpod rok. Ameriške oblasti bodo po vsej verjetnosti združile slučaj pobeglega vlaka in njegove vrnitve s slučajem ameriškega dopisnika Oatisa, ki sedi v češki ječi, in katerega izpustitev zahtevajo Amerikanci.
SNAŽNOST IN ČISTOST NADVSE!
RUSSELL, Mass., 12. septembra—Nadzorniki glavnih cest so postavili ob cestah za avtomobil iste sledeč svarilen napis;
"Pustite travo in travnike zelene, uporabljajte svoje lastne pepelnike in ne odmetavajte či-kov in pepela!"
%	. .	X
Vile rojenice
k X
k
k
I •f
I
Vile rojenice so se zglasile 10. septembra pri Mr. in Mrs. Richard E. Tavenier, 21071 Morris Ave., in pustile krepkega sinčka-prvorojenca, ki je tehtal ob rojstvu sedem funtov. Dali so mu ime Richard Dale. Mlada mama je hči Mr. in Mrs. Frank Mjaurich iz 18627 Chickasaw Ave., srečni oče je pa sin Mr. in Mrs. Fred Tavenier iz 13305 Eaglesmere Ave. S tem dogodkom so prvič postali "grandpa" in "grandma." Mlada mamica in dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by •
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) __________________
For Six Months—(Za, šest mesecev) ________
For Three Months—(Za tri mesece)__
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge jnozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months-^(Za šest mesecev) For Tliree Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
SLOVENCI IN LOUIS ADAMIČ
(4)
Smrt je veličastna. 2iv dokaz za ta občutek so pogrebi. Morda je občutek soudeležbe na zadnji poti za pokojnim obledel v krajih, kjer je človek okovan v mesta in industrijska središča in tovarne in oddaljen od prirode. Okovan v središča, kjer mora živeti neko umetno življenje. Tam pa, kjer je stik med ljudmi^ naravno ožji, bodisi, da gre za razširjeno družino, za znance in prijatelje in končno za neko večjo skupnost ljudi istega rodu, tam se ne dobi izjeme, ki bi se ne klanjala veličanstvu smrti in ki bi ne spremljala pokojnega v kraj zadnjega bivanja s kako misli j б, kije med nami postala lahko rečemo skupna: Rešen je, dotrpel je. . .
Med ameriškimi Slovenci je gotovo mnogo starih naseljencev, ki so se v starem kraju osebno udeležili kakega vaškega, trškega ali mestnega pogreba. Gotovo so bili tudi priča dogodku, ko se je premikal sprevod in se je pojavilo kje izza vogla ali izza plota kako ščene in zabevskalo. Po-grebci so šli nemotoma naprej, ker so občutili v sebi dostojanstvo sebe in dostojanstvo pogreba. O ščenetu pa, da je njemu naravno, da mora bevskati, kakor je naravno, da se dostojanstvo smrti za tako bevskanje ne meni.
Če bi se zbrali Slovenci v Ameriki za pogrebom Louisa Adamiča kot masa, bi nedvomno v tem ogromnem sprevodu občutili bevskanje ščeneta, ki v človeku razumljivi besedi bevska zraven: "Vidiš, tudi njegov brat se je bil obesil."
Kovati iz smrti kogarkoli kak kapital v politiki, ali vsaj misliti, da ga kuje, je znak moralnega in karakterne-ga pritlikavstva!
V jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu stoji tudi spomenik slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Koliko blata je bilo nametanega na to osebo, ko je živel in delal! Toda koliko naporov je bilo po njegovi smrti od strani različnih slovenskih kulturnih in političnih gibanj, da naj bi se dokazalo, da je bil pokojni Cankar—NAŠ! Pa prelistajmo zgodovino ostalih narodov in se ob njenih izsledkih vprašajmo v tihi kamrici svojega srca, da-li je kje na zemeljski obli tako malenkosten del naroda, da bi šele po daljši dobi po smrti enega od svojih velikih kulturnih delavcev prišel do spoznanja, da ta NAŠ naj ne po meni strankarske orijentacije, atnpak da ta NAŠ pomeni kulturno veličino, ki je vsemu narodu skupna! Koliko sličnosti med Ivanom Cankarjem in Louisom Adamičem! Ko so vprašali Ivana Cankarja, kaj je njegov poklic, je ta odgovoril kot edini med Slovenci: "Slovenski pisatel sem." Ivanu Cankarju je bilo pisateljevanje poklic. Ne,kakor Zupančiču uradovanje, ali Prešernu advokatura, ali Finžgarju župnikovanje; slovenski pisatelj sem, to je mo. poklic, to je lahko trdil v stari domovini edinole Ivan Cankar o sebi.
Ce bi kdo vprašal pokojnega Louisa Adamiča, kaj je njegov poklic, bi bil kot drugi Slovenec, čeprav je pisal v angleščini, enako lahko odgovoril: "Pisatelj sem. Sem slovenskega rodu, toda v ameriških prilikah izpolnjujem koristnejšo nalogo, če pišem v angleščini!"
Vsi kulturni delavci med Slovenci v Ameriki bodo lahko najdli prispodobo med Ivanom Cankarjem in Loui aom Adamičem. Oba velika Slovenca sta sočustvovala, razglabljala in iskala nova pota za svoje—ponižane in razžaljene. Oba sta ustvarila pri tem svojem delu bisere, ki bodo svetili večno, dokler se bo govorila slovenska beseda, oziroma bo ostal spomin na velike kulturne delavce slovenskega rodu.
Slovenski pismeni človek vzame v roke poezije Fran četa Prešerna. Nič ne vpraša, kakšne so bile pohtične razmere v času, ko je živel France Prešeren. Tudi ne, kateri politični struji je France Prešeren pripadal.
Drugi slovenski Prešeren Oton Zupančič se je v zadnji vojni priključil Osvobodilni fronti. Politika je vsakdanje več ali manj gospodarsko življenje. To se spreminja iz dneva v dan, gotovo pa, da ne traja stalno, ker bi sicer postalo dolgočasno in bi se samo v sebi izmočvirilo. Udari z gorjačo po Otonu Zupančiču kot poHtiku, toda s tem ne boš pobil na tla Zupančiča kot velikega slovenskega kulturnega delavca. Minila bo doba, ko se bo govorilo o drugačnih političnih razmerah v stari domovini v eni ali drugi državi. Toda dokler bo ohranjen en sam izvod "Cicibana," "Čez plan," "Samogovorov," poleg ostalih zbirk in klasičnih prestav iz svetovne literature, b'o Zupančič živel tako dolgo, dokler bo živel slovenski rod. Nihče ne bo vprašal
Janko N. Rogelj:
LOUIS ADAMIČ JE MRTEV
daljeval s pisanjem knjige. Zadnje dni pred smrtjo je završeval zadnji dve poglavji svoje knjige, katera je policija našla ob njegovi postelji. Njegova tajnica mi je pripovedovala, da ji je naročil, da naj pride v petek 7. septembra (to je na dan njegovega pogreba), na njegov dom, da se pogovorita o nadaljnem delu, kar se tiče knjige.
V četrtek 6. septembra opoldne sem bil telefonično obveščen, da bo pogreb drugi dan ob 10. uri. Odpeljal sem se v mesto Bloombury, N. J., kjer je ležalo njegovo truplo na mrtvaškem odru. žena in sorodniki so naznanili v časopisju/" da hočejo skromen pogreb brez govorov, le v krogu svojih sorodnikov. Tako se je tudi zgodilo.
Pogreba se je udeležilo okoli 30 oseb, a manjkalo ni časnikarskih poročevalcev in fotografov. Poleg sorodnikov sem videl pri pogrebu kongresnika iz države Minnesote, Johna A. Blatnika, s katerim sta bila dobra prijatelja. Društvo SNPJ, katere član je bil, je zastopal Joseph Zavrtnik, ki živi v mestu Englewood. Društvo "Ilirska Vila," Ameriške bratske zveze, katere član je bil tudi Louis Adamič, sem zastopal jaz, ki pripadam tudi k istemu društvu v Clevelandu.
Iz New Yorka sta prišla na pogreb tudi dr. Aleš Bebler, ki je stalni jugoslovanski član pri Združenih narodih ter generalni konzul Miodrag Markovič. Navzoč je bil tudi zastopnik jugoslovanskega poslaništva iz Washingtona.
Pogreba se je udeležil tudi advokat John Rogge, ki je svetovalec jugoslovanski delegaciji pri Združenih narodih, in katerega je brat France Adamič, ki je profesor na ljubljanski univerzi, pooblastil, da zasebno preišče nepojasnjeno smrt Louisa Adamiča.
Po pogrebu sem srečal tudi ameriškega pisatelja in Adamičevega prijatelja Carlsona, ki je napisal knjigo "Under Cover" in "Plotters," ki je tudi prišel na pogreb iz New Yorka. Poročevalcem je rekel, da je prepričan, da Adamič ni napravil samomor, ker ne more verjeti, da bi gorski plezalec, ki je še deset čevljev od cilja, odskočil v prepad, in da bi človek, ki je ustvarjal zadnje poglavje knjige, ki bo imela ^ol milijona be? sed, si sam vzel svoje življenje.
Ime njegove nove knjige bo "The Eagle and the Roots." Kakor se je izrazil urednik založnikov Doubleday and Co., ki je prišel tudi na pogreb, bo njegova nova knjiga izšla v teku petih mesecev. Policija je izročila založništvu zadnji dve poglavji. Ce bo knjiga izšla v obsegu, kot je sedaj napisana, bo imela okoli tisoč strani.
Vsebina knjige je močna; ista
13. septembra
i
Ameriški pisatelj, Slovenec. Louis Adamič, ni več med živimi. Našli so ga mrtvega v zgornji sobi njegove hiše prostovoljni gasilci, kateri so pogasili ogenj, ki bi tekom dobre pol ure uničil hišno poslopje. Ležal je na postelji, ustreljen v glavo nad desnim ušesom, a puška je ležala v naročju, to je nad koleni, preko obeh nog. Tako kaže slika, katero mi je pokazal okrajni tožilec v mestu Flem-ington ,okraj Hunderton, v državi New Jersey. Mesto Mil-ford, N. J., kjer je Adamič živel na svoji farmi, spada pod okraj Hunterdon. Tragična smrt, katera je doletela pisatelja Louis Adamiča, je po izpovedi okrajnega tožilca zapisana kot navidezen samomor, toda preiskava se nadaljuje, dokler ne bodo izčrpani zadnji sledovi, ki bi vodili do pojasnevanja tega tajnega umora.
Na njegovi farmi so stale tri stavbe: Hiša, garaža in farmer-sko poslopje—skedenj. Garaža preko ceste, nad katero je imel svojo pisarno, je pogorela do tal, tako novi Nash avtomobil, ki je bil v garaži. Skedenj, ki je stal na drugi strani ceste, je ostal nedotaknjen, akoravno so bile okčli skednja tudi cunje namočene v olju. Hiša je pričela goreti, toda so prostovoljni gasilci pogasili ogenj. Gasilci so prišli gasit ob 4.20 zjutraj, dne 4. septembra.
V olje namočene cunje so bile tudi okoli hiše in ob garaži. Kdo je zažgal in kdo je sprožil puško, to je še nepojasnjena tajnost, o tem se nadaljuje raziskava.
Časopisi so poročali, da je v lanskem in letošnjem letu bil trikrat opozorjen od gotovih posameznikov radi knjige, katero je pisal. To mi je tudi oseb no povedal dne 7. julija, ko se je čez noč ustavil v Clevelandu, ter drugi dan nadaljeval vožnjo s svojim avtomobilom proti domu v državi New Jersey.
Pisatelj Louis Adamič je bil rojen dne 23. marca 1899 v vasi Praporče (Blato) pri Grosupljem na Dolenjskem. Tam še živi njegova mati, katero mi je predstavil leta 1949, ko sem bil na obisku v Sloveniji, študiral je v gimnaziji v Ljubljani od leta 1910 do 1913. Istega leta je odšel tudi v Ameriko ter delal nekaj časa pri listu "Glas Naroda" v New Yorku. Potem je imel še druga dela, dokler ni bil poklican v ameriško armado ter bil vojak v prvi svetovni vojni. Ameriški državljan je postal leta 1918. Poročil se je leta 1931 s Stello Sanders, s katero sta živela na kupljeni farmi v Mil-fordu, N. J.
Lansko jesen, ko je sprevidel, da ne more nadaljevati • s knjigo na svojem domu radi dveh neprijetnih obiskov, odšla sta s svojo žjeno v Californijo, kjer je v Manhattan Beach, Calif., na-
h kakšni politični orijentaciji je kdaj Zupančič pripadal.
Dokler bo živel srbski narod in se bo čitala srbska beseda in izdajala srbska zgodovina, bo spremljala Srba kjerkoli po zemeljski obli glorija dveh srbskih imen iznaj-diteljev Tesle in Pupina, na katere je ponosna Amerika sama.
Dokler bo obstojalo hrvaško ime in hrvaška govorica ne bo nehala imenovati ime kiparja Meštroviča, ki je dvojimi spomeniki oplodil tudi Ameriko, da ne imenujem samo stare domovine.
Zupančič se je v svoji "Dumi" lotil duše slovenskega izseljepca in tistih, ki so od njegove družine ostali doma.
-"Hamburg, Hamburg kliče ji zvon. Tam ji v smrt omahnil je sin, solze nobene bilo ni za njim, znamenja ni za grob njegov."
Ne bo znamenja za grob Louisa Adamiča med ameriškimi Slovenci? Vklesano je v vseh srcih! Toda, da ostane za nas in za potomce vidno, stavite v slovenske narodne domove širom Amerike njegov doprsni kip, napolnite knjižnice z njegovimi deli, izdajte brošuro o njegovem življenju in delu, vršite komemoracije, čeprav le v najožjih krogih, ko gredo misli res iz srca do srca! Za vse to ima med nami pravico le in edino pokojni Louis Adamič!
L. C.
opisuje dogodke, preko katerih je šla Jugoslavija v drugi svetovni vojni, povezuje te dogodke z mogočno in industrijsko Ameriko, ki s svojim bogastvom in nenehnimi iznajdbami prednja-či pred drugimi narodi. To je knjiga, v katero je padla zadnja kaplja njegove krvi, da poda narodom sveta sliko svetovnega preobrazevanja, v katerega sta nas pripeljali dve svetovni vojni. Sam mi je rekel, da bo to njegova najboljša knjiga: to tudi sodim sam, ker sem čital njegove tipkane liste, ki mi jih je pošiljal od časa do časa, ko je pisal to velikansko književno delo.
Poznam Adamiča in njegova dela, poznam njegovo življenje. Mož ni bil strahopetec, šel je preko vseh ovir in groženj ter pisal knjigo. Ko sem ga zadnji krat srečal v Clevelandu, videl sem sledove udarcev na njegovi glavi, pokazal mi je čeljust z iz-bitim zobom ter z velikimi težavami pripovedoval, kako je bil napaden na obrežju Manhatten Beacha v Califomiji. Svaril sem ga, da naj ne žfvi sam na njegovi farmi, da je v nevarnosti, zakar mi je obljubil, da bo šel na farmo samo enkrat na teden, da pobere tam pošto.
Ko sva po pogrebu šla z Johnom Blatnikom na njegov dom v Milford, sva bila takoj oba prepričana, da je ta farma na samoti zelo pripraven prostor za napad ali umor. Na podlagi vseh okoliščin, katere sem videl in čul o njih, na odlagi dolgoletnega znanstva, pogovorov in dopisovanja, jaz ne morem verjeti, da je on sam sprožil puško, iz katere je šinila smrtnonosna krogla . . .
Brijatelj Louis Adamič je mrtev. Danes ne more več govoriti Govorijo njegova dela. Dvanajst knjig nam je zapustil, ki so že med nami. Pride še nova knjiga Dovolj nam je zapustil, ne samo nam Slovencem, odnosno Jugoslovanom tu in onkraj morja, dal je sv6j veliki delež tudi Ameriki, ki ga je dobro poznala. Zgodovina pa bo dala svojo končno sodbo o njem in njegovem pisateljevanju v Ameriki.
Z umrlim pesnikom Zupančičem sta bila velika prijatelja v življenju, zakaj bi ne bila tudi soseda po smrti. Adamičevo de lo v Ameriki je končano, zakaj ne bi šel počivat v svojo rodno zemljo Slovenijo, katero je tako ljubil? Tja v družbo Župančiča, Cankarja, Murna, Kette-ja, Le-varja, itd., med nje on spada kot slovenski pisatelj.
Umrl je Louis Adamič, za njim žaluje vsak pošten slovenski naseljenec v Ameriki. Napredna in zavedna Ameriška Slovenija je izgubila svojega največjega zagovornika in prijatelja v Ameriki.
УШМШКА SKUPINA MLADOLETNIKOV PRED SODIŠČEM
V okolici Mokronoga na Dolenjskem, Srednjega Lakenca in Sv. Vrha so se pojavljale letos vedno bolj pogoste tatvine in vlomi v stanovanja in zidanice. Vlomilci so po navadi odnesli iz stanovanj obleko, perilo, hrano, posodo in druge predmete, iz zidanic pa je po navadi zmanjkalo vino, žganje in steklenina. FIo-rijanu Kolencu iz Sv. Vrha je bil ukraden tudi radijski aparat znamke "Orion."
Varnostni organi, ki so na podlagi številnih prijav povečali budnost, so kmalu odkrili skupino šestih mladoletnikov, doma iz Iga pri Ljubljani. Mladi pokvarjenci so hodili načrtno vlamljat in krast na Dolenjsko in so zagrešili vrsto vlomov in tatvin. Glavni pobudnik je bil neki 19-letni fant, doma iz Iga, kateri je sam zhgrešil 11 večjih vlomov 1ц tatvin.
Tatinska družbica mladih iz-prijencev se je potem zagovarjala pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Glavna pobudnika sta bila obsojena na pet in tri leta strogega zapora, ostali pa na sedem do d:evet mesecev zapora.	^

Francija ena Izmed najšibkejših točk v Atlantskem obrambnem sistemu
Francija je druga velika država atlantske Evrope. Meri 551,-000 kvadratnih kilometrov in šteje okoli 41 milijonov prebivalcev. Najznačilnejša poteza v položaju Francije je njena strateško izredno pomembna lega med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem. Čeprav ima Francija zaradi svoje lege ob Atlantiku značaj oceanske države, je vendar na drugi strani s širokim trupom naslonjena na celinsko Evropo. Ta dvojnost njenega zemljepisnega položaja je povzročila, da je Francija v vsej svoji nacionalni zgodovini kolebala med svojo vlogo na evropski celini in vlogo v izven-evropskem svetu.
Najbolj kočljivo vprašanje današnje BYancije je nedvomno majhen naraven prirastek prebivalstva. Medtem, ko se je prebivalstvo vse Evrope od leta 1650 dalje skoraj petkrat povečalo, se je prebivalstvo Francije v tem času komaj podvojilo (od 20 do 42 milijonov). Primanjkljaj delovne sile krije močno doseljeva-nje. To doseljevanje se je zlasti povečalo po prvi svetovni vojni, ko je Francija potrebovala mnogo delovnih rok za obnovo razrušenih pokrajin. Množično doseljevanje je trajalo vse do leta 1932 ko ga je zavrla velika gospodarska kriza. Največ se je do-sehlo Italijanov in Poljakov, ki prebivajo v nekaterih predelih Francije v samostojnih naseljih. Leta 1936 so našteli v Franciji 25 milijona tujcev, od tega 800,-000 Italijanov in 500,000 Poljakov. Med doseljenimi je tudi mnogo Slovencev, posebno v rudarskih predelih na severu in v industrijskem Lorenu.
Industrija se je začela razvijati v Franciji v glavnem šele ob koncu prejšnjega stoletja. Med vzroki počasnega razvoja indu stri je je treba podčrtati predvsem naslednje: 1. zaostalost francoskega kmetijstva in prev ladovanje malega kmeta, ki ni bil dober kupec industrijskih iz delkov, na drugi strani pa tako konservativen in navezan na zemljo, da je dajal malo delavstva v industrijski proletariat; 2. pomanjkanje premoga, kar je onemogočilo naglo zgraditev metalurgije, ki je osnova vsake industrije; 3. poraz v nemško-francoski vojni, ki je vzel Franciji lorensko železo in okrepil nemškega tekmeca; 4. izvoz francoskega kapitala v inozemstvo, ki je dajal francoski bui-žoaziji hitrejše in lepše dobičke (zlasti velik del kapitala so investirali v gospodarstvo carske Rusije).
Ponovna priključitev Alzacije in Lorene (po. prvi svetovni vojni) ni vrnila Franciji le polovico lorenske železne rude, ampak tudi velika nahajališča natrijevih soli in tamkajšnjo tekstilno industrijo. Nekaj časa po prvi svetovni vojni je izkoriščala tudi posaarske premogovnike. Industrializacijo je pospešil dalje tudi velik delež nemških reparacij, ki jih je dobila Francija. Tako je začela industrijska proizvodnja izpodrivati kmetijsko. Število prebivalstva, ki je zaposleno v industriji (34%) je skoraj doseglo odstotek kmetijskega prebivalstva (35 odstotkov). Danes je v industriji zaposlenih okoli 15 milijonov delavcev. Toda kljub vsemu je ostalo kmetijstvo veliko močnejše kot n. pr. v Angliji ah Nemčiji ter krije v glavnem samo vse francoske potrebe.
Francija je bila ena izmed prvih žrtev nemške napadalnosti. Čeprav je bila njena vojaška in industrijska moč ob njenem napadu precejšnja, je vendar že v kratkem času podlegla pritisku nemških armad. Krivdo za poraz nosi predvsem tedanja vlada Pierra Lavala, ki je bila izrazito proncm.ška. Precejšen del odgovornosti nosijo tudi francoski
kominformistični voditelji, takrat—v skladu s politilf vjetsko-nemškega prijatW —pozivali svoje člane na! vanje in bratenje z okupatorji. KominfoJ^'®'^ politika odkritega sodelo^'^ Nemci se je spremenila ^ napadu nacistične Neiočf Sovjetsko zvezo.
Konec vojne je postavil _
cijo pred težka gospodar^
politična vprašanja. Treba/
lo misliti na to, kako
• ks'
kar je razrušila vojna, odpeljal ali uničil okupa^"^ na novo oi'ganizirati gospodarstvo. Toda povoj"' de so se kaj malo шепИ® življenjska sredstva fraiic"^,

ljudstva, ampak so posve' ^ pozornosti borbi za sta v vladi in parlamentu- ^
ga razloga je tudi počasi napredovala. Vse vplivalo na trgovinsko
je bila zaradi izvoza,sun
#•
dalje bolj pasivna. Leta znašal n. pr. deficit fra" zunanje trgovine 230 frankov ali eno tretjin" francoskega državnega P ^ na. Vzporedno s tem J®, tudi nezaposlenost. Tak^J^ v novembru 1948 nezap"^
okoli 100,000 delavcev. ^
Korumpiranost povoj^^*^! coskih vlad in nezadovoljS ^ lovnih množic spretno jo kominformisti, ki di tega v Franciji še pozicije. Pod njihovim je tudi večina sindikalni)'^ nizacij, ki štejejo okoli 6 nov članov.	jj,
Začetek korejske voji>® j
slabšanje mednarodnega.
ja sta le še povečala nez^^. stvo francoskih množic, ^ rajo nositi glavno .^kov za izvedbo oboro®"! programov. Res je sicG^'^ po pričetku koiejske voj''^ poselnost zaradi velikih ^ skoraj povsem izginila, strani pa je tudi res, da s® v Franciji cene znatno ve •r, pred enim letom. Poslabša ^ ložaja je kriva tudi intei-vencija v Vietnani>^' ne Francijo poleg števii|^^ veških življenj letno tudi 70 milijard frankov.
Življenje v Franciji J® j,j» marsičem občutno slabš®' ^ pred vojno. Pred vojno obilje ponujalo na vsak^j ku. Delavec—seveda brezposeln—je lahko del, kljub temu pa mu j® no ostala skoraj polovica l'^' kov za druge potrebe-zaslužek francoskega
znaša sedaj okoli lOOO uradniki pa zaslužijo "
več. Sistem racionirane P' . |i^ so odpravili že pred (1948). Razmeroma d meso, ki stane od 400 frankov za kilogram, J,«" sladkor 100, kruh po 48 itd. Relativno poceni je ^ blago, saj stane 1 meter na 1500 do 300 frankov, Л0 pa računa krojač 15,000 frankov. Narejei^^. pa je preqoj cenejša, "samo" okoli 18,000 jK".
Danes v Franciji nobene stranke aH
pine, ki bi zagovarjala ' francoskega pi-oletariat^' di politike francoske
dO" ца^'^
čne partije, ki se je ^e kompromitirala kot orodje sovjetske zuna^J®^^" ke, je francoski delavs^'^^ f dejansko brez moči Gaulleovemu protidel^^^^p^ ■'gibanju za združitev skega naroda," kakor t" številnim buižoaznim Očitno pa je, da se bo ^ vitvijo nove in resnično ^ ske KP delavski razred . ciji spet zavedal svoje vloge, ki jo ima v med»^'
delavskem gibanju.
(Po "Delaviki *
!^l^Ptembra 1951
ENAKOPRAVNOST
г BTRAN 3
elektrifikacija slovenskih
"»ORIC IN PREKMURJA
Slovi
jg	gorice in Prekmur-
'ja d Slovenije, kjer zem-
ajdo k pšenico, rz, ječmen, Žoi	oves, krompir, fi-
rjg'. ■ iz Slovenskih go-^ *^ober sloves tudi v za-sadje, prek-
dob	pa je znan
Plem« • rejec goveje živine za za zakol/
v teh krajih je prid-viji . ^'^•vno. V stari Jugosla-lo	precejšnje števi-
^•■ekjn^ ^ krajev, zlasti iz Nino	gi'enak kruh v
najdeje drugače; vsak ni( ђЈ dovolj zaslužka in gei p tojazni, da ne bi mo-žiog ®^'^ljati sebe in svoje dru-
prfi^! v'	Pi'av ti kraji v
šli v osvoboditve niso zna-Toda	to je bilo več.
prebi ^^8 lahko rečemo, da se čujg ^ vedno bolj vklju-zato ^ socialistično graditev, .„^^tudi vsak dan manjše
število tistih, ki še vedno ne bi radi razumeli, da poti v stare razmere ni več.
Tem krajem, od katerih so mnogi obmejni kraji, je treba posvečati stalno pažnjo. Ena izmed važnih nalog, katere izvršitev bi v znatni meri pripomogla k napredku, je celotna elektrifikacija Slovenskih goric in Prekmurja.
Nekaj krajev je že elektri-ficiranih, po nekaterih pa se elektrifikacija vrši, oziroma se skuša izvršiti. Vse to delo pa je sporadično, torej brez vsakega enotnega načrta. Vsi, ki se trudijo, da dobijo električno luč in vod za pogon motorjev, navadno naletijo pri svojem delU na težave, ki delo zavirajo ali pa ga celo zavrejo. Sestava enotnega načrta elektrifikacije za ves ta del Slovenije pa bi izvršitev elektrifikacija pospešila in ljudstvo teh krajev bi tak načrt z zadovoljstvom pozdravilo in pri njegovi izvedbi s prostovolj-
nim delom tudi vsestransko pomagala.
Že v uvodu sem omenil, da so ti kraji rodovitni, ker dajejo ljudstvu najrazličnejše pridelke, s katerimi se ne prehranjuje samo domače prebivalstvo, nego delno tudi ostali deli Slovenije. Nekateri pridelki pa gredo celo v inozemstvo in nam dajejo potrebne devize.
Tudi to okolnost je treba upoštevati ! Po statistiki znaša elektrifikacija Prekmurja le 12 %, za Slovenske gorice mi odstotek ni znan, toda tudi tu verjetno stanje ne bo bistveno drugačno.	VI. Kr.
_(Po "Slovenskem poročevalcu")
iDUCATION MOLDS OUR #UTURE
BETTER SCHOOLS BUILP A STRONGER AMERICA
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostni naznanjamo vsem sorodnikom in pniateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena mama, draga hčerka m sestra
Mary Agnes Major
rojena COLARIČ
Zatisnila je svoje mile oči po par-dnevni težki bolezni dne I. avgusta 1951 v bolnišnici St. Joseph v Denverju, Colorado.
Blagopokojnica je bila rojena dne 3. januarja 1913 leta v Denverju, Colorado. Večina njenega življenja je bivala s svojimi starši v Frederick, Colo., in deloma v Denverju, kjer jo je dohitela nenadna smrt.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom zahvalimo vsem, ki ste polozUi tako krasne vence in šopke cvetlic k njeni krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanje do pokojne nam je bil v veliko tolažbo v dnevih žalosti. Našo iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so darovali v gotovini. Pogreb se je vršil dne 6. avgusta 1951 iz pogrebnega zavoda v Denver, Colo., v cerkev sv. Terezije na Frederick, Colo., ob 9. uri dopoldne in od tam na pokopališče Mountain View^ v Longmont, Colorado^ kjer je bilo njeno truplo položeno v družinsko grobnico poleg njenega moža Josepha Majorja, ki se je smrtno ponesrečil v premogorovu pred 14 leti.
Iskrena zahvala vsem, ki ste darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše blagopokojne. Lepo zahvalo izrekamo vsem, ki ste dali svoje avtomobile brezplačno za pogrebni sprevod iz Denverja do oddaljenega pokopališča v Longmontu, Colo., in onim iz Fredericka in drugih krajev, ki ste se s svojimi avtomobili udeležili pogreba. Hvala vsem, ki ste se prišli posloviti od pokojne, ko je ležala na mrtvaškem odru v Denverju, in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Hvala tudi pogrebcem, ki ste nosili krsto.
Prav posebno zahvalo prejmite dobri sorodniki, sosedje in prijatelji, ki ste bili z nami v dnevih žalosti in nam tako velikodušno pomagali na različne načine ob smrti blagopokojne.
Ti, draga mama, hčerka in sestra, počivalj v miru in lahka naj Ti bo domača, rojstna ameriška gruda. Odšla si tja, kjer ni križev in t^žav, odšla si'tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo vedno z ljubeznijo spominjali do konca naših dni. Spavaj mirno večno ne-vzdramno spanje.
Oj težka pot, oj tožna pot, ko od srca srce se loči! Mi spremljamo te žalujoči, saj Ti na veke greš od tod — oj solzna pot, oj zadnja pot!
Ti v kraje romaš nam neznane, odkoder več vrnitve ni;
slovo nam bridke seka rane, solze rosijo nam oči, oj z Bogom, drago srce Ti!
A dasi nam se je ločiti,
nad Tabo treba ni solziti:	^
Na srečni poti Ti si zdaj,
mi spremtjdmo v miru te kraj,
na poti v grob, na poti v raj.
(Simon Gregorčič)
ŽALUJOČI OSTALI:
JOYCE, hčerka
JOSEPH in FRANK, sinova
ANNA in MIKE UITICH, mati in očim
MATILDA LAKNER, sestra
FRANK, JOHN in TONY COLARICH,
bratje, v Denver, Colo.
MIKE UITICH, brat v Longmont, Colo. ANA PREMRU, sestra v Št. Jerneju,
Slovenija, Jugoslavija.
Tete, strici in ostalo sorodstvo v Cleve-landu in v Sloveniji, Jugoslavija.
Delavec - novator sestavil ročno dvigalo
Janez Bučar je bil do nedavna uslužben pri litijski gozdni upravi. Kadar so nakladali hlode na vagone, si je mislil, koliko se po nepotrebnem trosi ljudskih sil pri nakladanju težkih tovorov. Večkrat si je dejal; le zakaj naši inženirji ne sestavijo stroja, ki bi olajšal težko delo delavcev.
Leto dni ni imel Janez Bučar miru. Razmišljal je in se poglabljal v načrte. Začel je risati načrte in ko si je kot preprost samouk označil posamezne dele, je stopil v stik s kovaškim mojstrom Gojkom Vidovičem na Grbinu, ki je izdelal nekaj delov za bodoče dvigalo po načrtu, ki ga je sestavil podjetni Bučar. Nekateri tovariši so Bučarja sicer skušali ovirati pri tem delu in mu nagajali, češ da preprost človek ne more sestaviti stroja, ki naj bi služil za dvigalo, to delo naj prepusti strokovnjakom.
Vztrajnost Bučarja je rodila uspeh. Sestavil je preprosto dvigalo, kateremu služita le dva človeka, izvrši pa delo 8 in tudi več mož. Prvo preizkušnjo so imeli na postaji Sava pri Litiji. Za gozdno upravo je bilo treba
naložiti nekaj vagonov težkih hlodov. Prišli so delavci, da bi nakladali hlode, tedaj pa je pritegnil v delo svoje ročno dvigalo Janez Bučar. Nekateri delavci so se neverno nasmehnili, saj je Bučarjevo dvigalo le majhna priprava, dolga nekaj več каког meter, široka pa % metra. En sam delavec je vrtel kljuko, drugi pa je ravnal hlod in tako sta le dva moža nalagala težke hlode brez večjega truda. Janez Bučar je po končanem delu ves zaslužek razdelil med tovariše. Drugo preizkušnjo so napravili na litijski postaji. Pri tovornem vlaku se je vnela os nekega vagona, v katerem so bile težke železne plošče, ki jih je jeseniška železarna izdelala za puljsko ladjedelnico. Skladiščnik je povsod iskal delavce, da bi preložili jeklene plošče iz poškodovanega vagona v drug vagon. Delavcev pa ni našel. Tedaj se je nekdo domislil Bučarjevega dvigala. Trije možje so s pomočjo dvigala z lahkoto preložili debele jeklene plošče. Delo je šlo neverjetno hitro ižpod rok in ko so prekladanje zaključili, je Bučar spet pridobil na veljavi, njegovo dvigalo je prestalo trdo preizkušnjo in pridobilo sloves.
Dvigalo, ki ga je sestavil Bučar in ki mu pravijo "mala Bu-
čarjeva žabica," dvigne naenkrat do 12 metrov visoko tudi cel kubični meter obsegajoč strešni opornik, ki tehta več kakor 1000 kg. Lahko bi pa dvigalo s pomočjo pletene žične vrvi tonska bremena tudi do višine 20 m. Nakladanje je na ročni pogon. Bučar pa je prišel še na nekatere nove domisleke, ki mu bodo služili za izboljšanje dvigala. Dvigalu bo poizkusil priključiti motor, ki bo nadomestil ročni pogon.
Janez Bučar, samouk, delavec, zasluži vse priznanje za svoj izum. Ko bo izpopolnil dvigalo, ga bo pokazal strokovnjakom in ga dal patentirati.
(Po "Delavski enoinoiti")
ŽELI SE DOBITI
AVTOMATIČNO PLINSKO PEČ ZA GRETJE
Kdor jo ima za oddati, naj sporoči na
HE 1-3297
ZAKONSKA DVOJICA
z 15 let starim fantom išče stanovanje s 4 ali 5 sobami. Nujno.
Pokličite UL 1-2804
s	o
<5- / I »i Sfi
DVAKRAT DNEVNO Р«;Шато zra-,
СШт potoitl -"Air Mail" vaša naročila v TRST, kjer se nahaja naše veliko skladišče prvovrstne, sveže, AMERIŠKE in KANADSKE ROBE
POŠLJITE DARILA VAŠIM DOMAČIM IN DRAGIM V DOMOVINI PREKO NAJMOČNEJŠE IN NAJBOLJ SIGURNE AGENCIJE. PRI NAS DOBITE PO NAJNIŽJIH CENAH NABOLJŠO ROBO.
•	Pakete se dostavi prejemniku v stari domđvini v ROKU 18 DNI
#	Vsako pošiljko jamčimo proti delni ali popolni izgubi.
NAJFINEJŠA BELA KANADSKA "000'
MOKA
100 Ibs. — v dvojnih vrečah Do zadnje postaje __________________
nr
FINA KORUZNA, 4 TEDNE STARA
MOKA
100 lbs. — v dvojnih vrečah Do zadnje postaje __________
$}Q20
Paket št. 1 — $36.00 20 lbs. Riža — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Kave — Coffee 15 lbs. špagetov — Spaghetti 10 lbs. Mila (Laundry) 10 lbs. Fižola — Beans 5 lbs. Bele moke — Flour	Paket št. 6 — $14.90 10 lbs. Riža — Rice 10 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja — Sugar 10 ibs. špagetov — Spaghetti
	Paket št. 7 — $29.80 20 lbs. Riža — Rice 10 lbs. Sladkorja — Sugar 10 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. špagetov — Spaghetti 7 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Gresa — Farina 5 lbs. Ječmena — Barley '1 lb. čokolade — Chocolate 2 lb. Cocoa V4 lb. Popra — Pepper У2 lb. čaja — Tea
Paket št. 2 — $15.80 10 lbs. Sladkorja — Sugar 10 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Bele moke — Flour 10 lbs. Ječmena — Barley	
Paket št. 3 — $33.90 30 lbs. Riža — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 10 Ibs. Kave — Coffee 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Bele moke — Flour 10 lbs. Ječmena — Barley 10 lbs. Fižola — Beans	
	Paket št, 8 — $9.95 5 lbs. Bele moke — Flour 5 lbs. Sladkorja — Sugar 2 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Koruzne moke
Paket št. 4 — $15.75 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. špagetov — Spaghetti 5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Mila (Laundry)	
	Paket št. 9 — $9.75 2 lbs. Kave — Coffee 2 lbs. Sladkorja — Sugar 2 lbs. Riža — Rice 1 lb. Masti — Lard 1	lb. Olja — Oil 2	lbs. Gresa — Farina 400 gramov marmelade
Paket št. 5 — $22.45 10 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. špagetov — Spaghetti 5 lbs. Riza — Rice 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Mila (Laundry) 10 lbs. Bele moke — Flour	
	Paket št. 11 — $13.95 5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Gresa — Farina
100 Ibs. — v dvojnih vrečah Do zadnje postaje 	
Pošiljamo SAMO PRIZNANO SANTOS KAVO
Mi napravimo pakete s hrano po vaši želji. Odpreraimo tudi vaše lastne pakete. Pišite za podrobnosti.
Pošiljamo SAMO PRIZNANO SANTOS KAVO
Mi napravimo pakete s hrano po vaši želji. Odpreraimo tudi vaše lastne pakete. Pišite za podrobnosti.
VII A' zdravila pošiljamo dnevno &>Uilnf ILHi z zračno pošlo "Air Mail" ter jamčimo dostavo v domovini v 8 DNEH.
STREPTOMYCIN: 10 gramov ....________________$7.40
20 gramov _ $15.25 — 40 gramov____$30.50 itd.
RUTIN: 500 tabletov ________________________________$9.00
PENICILLIN: V olju (In Oil) 3 milijone
Units ________________________________________________________$6.45
P.A.S.: 250 tabletov $8.95—500 tabletov $15.25 in 1000 tabletov.-$29.25 Pišiste po cenik za druga zdravila.
Na večje količine dajemo popust.
NAŠI "SPECIJELNI" PAKETI
Najboljše pakirani. Cene so računane do zadnje postaje prejemnika.
V močnih dvojnih vrečah ali lesenih zabojih
$ 6.45 $ 5.45 .$ 9.45 .$ 5.50 $19.95
10 Ibs. 20 Ibs.
50	Ibs.	Najfinejše bele moke
50	Ibs.	Sveže koruzne moke
40	Ibs.	Fižola (pisan) Beans
25	Ibs.	Fižola (pisan) Beans
100	Ibs.	Riža — Rice......
40	Ibs.	Riža — Rice ..........$10.00
100	Ibs.	Sladkorja — Sugar.....$18.95
40	Ibs.	Sladkorja — Sugar.....$ 9.70
TOO	Ibs.	Špagetov — Spaghetti . $19.95
40	Ibs.	Špagetov — Spaghetti . $10.25
25	Ibs.	Špagetov — Spaghetti . , $ 5.50
25	Ibs.	Gresa — Farina .......$ 6.95
Rib — Stock fish ......$ 7.75
(Letošnje norveške)
Rib — Stock fish ......$13.95
(Letošnje norveške)
10 Ibs. Mila za pranje (Laundry) $ 5.50 40 Ibs. Mila za pranje (Laundry) $21.00 37 Ibs. Svinjske masti — Lard . .$12.50 30 ibs. Zelene kave—Gr. Coffee $27.50 10 Ibs. Zelene kave—Gr. Coffee $10.45
100 ibs. Ječmena — Barley.....$19.95
25 lbs. Ječmena — Barley.....$ б.ОО
Slanina — prekajena..........$1.00 lb
40 lbs. Leče — Lentil ........ $13.00
25 lbs. Leče — Lentil ........$ 7.75
Salama — Cavrilovič izdelka . . . .$1.75 lb.
.'® T~ 5 kila...........5 9.45
Cikorija (Frank), 5 Ibs..........$ 4.25
Cikorija (Frank), 10 Ibs........$ 7.95
Maslo v konzervah, 5 Ibs....... . «
Meso v konzervah, 10 Ibs........$12*50
Čokolada, 1 O Ibs..................Si 2 40
Cocoa, 10 Ibs.................$10^50
Sunke v aluminijasti kanti 11 Ibs. .$16.75
KADILO cerkveno . . . 95c funt
11к1> poznano po celem svetu V/10 СП Unt švicarskega izdelka OMEGA ................. w4viwU
BIGIKLI
! vsemi prltiklinaml. I najboljšega izdelka ____________1.
URE BUDILKE DEŽNIKI
ZA MOŠKE
$55.00
(ameriški): NYLON za ŽENSKE s 12 močnimi žicami.
Najboljše kakovosti .....................
$8.50 $5.75
+._ ,r-----14 dvojnih žic "push but- CP ПП
гоп, se avtomatično odpro............... ODiUU
NYLON NOGAVICE najbolje kakovosti . .3 pari. .55,85 6 parov $11,25
_Poštnina vključena. Z naročilom označite mero.
ŠIVALNI STROJ — SINGER — Najboljše, fine zgradbe, pogon na noge, št. (233)	S174 45
15Л tip, malo cenejši les, pogon na noge (239) $166.45 Do zadnje postaje prejemnika. '
Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite z zanesljivostjo na
... USA EXPRESS CO.
720 TENTH AVE (Between 49th & 50th St.) Tel.; PLaxa 7-6459 NEW YORK 19, N. Y., USA.
POZOR INOZEMSTVO: Opozarjamo naše odjemalce v inozemstvu, posebno one v JUŽNI AMERIKI, da se obrnejo na nas za katerekoli informacije najsibo za EXPORT ali IMPORT.
ZGUBILO
se je par moških črnih hlač, ki so bile pravkar sčiščene. Zgubilo se jih je v soboto dopoldne med E. 66 St., Bliss Ave. in Addison Rd. do Bonna Aye. Pošten najditelj je pro-šen, da jih vrne ali sporoči kje jih lahko dobi lastnik nazaj. Sporočite po 5.30 uri popoldne.
1148 E. 66 St., zgoraj, EN 1-0659
GOSTILNA NAPRODAJ
Proda se gostilno z D 2 licenco za pivo in vino. Na prometnem kraju blizu tovaren. Cena zmerna.
8104 St. Clair Ave.
HIŠA NAPRODAJ
Na Phythias Ave. od E. 156 St.— za eno družino, 7 sob (4 spalnice), preproge, zavese, "tile" kopalnica, nov fornez na plin, velika garaža, cementiran dovoz. Takojšnji prevzem. Obrnite se na Ггадк G. Gornik, 637 E. 185 St.. odvetnik za Earl Steinicke, administrator zapuščine August W. Maver IV 1-2774	IV 1-7340
RADI SELITVE
se proda hišo za eno družino. 6 sob in kopalnica, fornez na plin, beneški zastori, zimska okna, cementiran dovoz in garaža. Podrobnosti se poizve po 5. uri popoldne na
978 E. 76 St.. EX 1-9237
MOŠKI
s stalnim delom išče dve ne-opremljeni sobi, kjer bi si lahko kuhal. Pošten plačnik. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
DELO DOBIJO MOŠKI
TOVARNIŠKI DELAVCI
Izkušnja ni potrebna Plača od ure THE
ENAMEL PRODUCTS CO. (Vogal Taft Ave. in Eddy Rd.)
ASSEMBLERS
z vsaj malo znanjem o machine shop delu. Plača od ure; nadurno delo. Vprašajte za ,Mr. Sadowski. FEDERAL FOUNDRY SUPPLY CO. 4600 E. 71 St.
južno od Harvatd
HIŠA NAPRODAJ
6 SOB ZA ENO DRUŽINO. Vpraša se na 17709 GROVEWOOD AVE.
Pohištvo naprodaj
ZA OBEDNICO _______________________$35.
TAPPAN KUHINJSKA PEČ .„$ 6
V dobrem stanju.
Vpraša se na 1088 E. 71 St.. UT 1-5427
MACHINE TOOL OPERATORJI
Podnevi ali ponoči; dobre delovne razmere; plača od ure in bonus. CLEVELAND HOBBING MACHINE CO. 1311 Chardon Road
S T R G A Č I
Izurjeni in vajenci; podnevi ali ponoči; dobre delovne razmere; plača od ure in bonus. CLEVELAND HOBBING MACHINE CO. 1311 Chardon Road
MAŠINISTI POMOČNIKI ZA MACHINE SHOP
Plača od ure.
Dobre delovne razmere. CLEVELAND HOBBING MACHINE CO. 1311 Chardon Road
OLIVER CORP.
potrebuje OPERATORJE za
POWER MILLING MACHINES
HOBBING MACHINES
BROACH MACHINES
SPEED CHUCK LATHE
RADIAL DRILL PRESS
SMALL SINGLE SPINDLE DRILL PRESS
SURFACE GRINDERS
EXTERNAL GRINDERS
TACCO FURNACE OPERATORS
Dobra incentivna plača takoj od začetka. 1. in 2. Sift.
THE OLIVER CORP.
19300 EUCLID AVE. KE 1-0300
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
3	В
BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
SPISAL
GUSTAV ŠILIH
Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik

(Nadaljevanje)
Učiteljeva skrb za osirotelo Gradnikovo deco tržanom ni ostala prikrita. Nekateri so ga •hvalili, drugi pa so se mrdali, češ, naj se rajši briga za šolo, čeprav so bili njegovi učni uspehi priznano odlični. Večinoma takšno govoričenje ni bilo niti resno mišljeno, marveč je imelo svoj izvor v enoličnem življqenju majhnega tetinega posestva na Gradišču. To^ia skoro ga ni bilo človeka, ki bi Gradiščanom ne bil privoščil boljšega uspevanja. Edino Miklausin, ki je slutil, da mu v tem ugodem in varnem zavetju vzrašča opasen osvetnik, se je ljutil. Glasno hvalo učiteljeve požrtvovalnosti in nepre-magne čilosti zasovraženega
rodu je celo smatral za slabo prikrito obsodbo svojega lastnega početja. Tako sta mu postala otroka večni kamen spotike: bila sta kriva, da se njegova vest ni mogla prav pomiriti in da ni utegnil nemoteno uživati gadov svoje krivične zmage.
O, nemara bi bilo njegovo sovraštvo že davno ugasnilo, ko bi bila Gradnikova deca odvisna od njegove pomoči, ako bi bU on njen dobrotnik, ako bi ji on mogel izkazovati svoje usmiljenje . . . Saj bi bil na ta način premamil notranjega sodnika, ki mu je v nočeh kradel spanje in mu trapil srce s pekočimi očitki, čisto gotovo pa bi bil prepričal o svoji velikodušnosti lahkover-nejše javno mnenje. Čisto gotovo, tako bi se bilo prej ali slej
EUCLID POULTRY
549	1851h ST., KE 1-8187	Jerry Pelkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-^ perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose. ki vam najbolj ugajajo.
ZAHVALA
Vsem našim cenjenim odjemalcem se želimo iskreno zahvaliti za njih naklonjenost, ki je pripomogla do našega uspeha. Ob tej priliki vam obljubljamo, da bomo vedno skušali dati najboljše nakupe za vaš denar.
V zalogi imamo vedno samo najboljše izdelke VSAKOVtiSTmH ZAVES, \	kot;
qUEElSTEX, DOtJBLE LIFE, Ud.,
v najnovejših stilih.
V naši trgovini si lahko nabavite potrebščine z zaupanjem, ker naša izkušnja je jamstvo, da boste dobili najboljše blago.
PARKWOOD HOME FURNISHING
7110 ST. CLAIR AVE.
Ш 1-0511
NAROČITE PREMOG SEDAJ!
Zdaj je čas, da si naročite premog, predno nastopi mrzlo vreme in je treba zakuriti forneze in peči. Imamo najboljše vrste premog: PREMIUM POCAHONTAS—HIGH GRADE KENTUCKY—OHIO—WEST VIRGINIA—PENNSYLVANIA—in razne vrste za stokerje.
CENE ZMERNE—POSTREŽBA TOČNA IN ZADOVOLJIVA.
Se priporočam
MAR-KET COAL COMPANY
1261 MARQUETTE RD. EN 1-3300 - EN 1-3301
AGNES MARIE KLEMENCIC. laslnica
Zgodilo, če bi ne bil ta zeleni šolnik zelo po nepotrebnem" vtaknil svojega nosu v pravdo med njim in Gradniki.
Moral mu je pokazati svojo moč in malo ohladiti njegovo nepotrebno človekoljubje. V ta namen se je spoprijateljil s starim sitnim nadučiteljem, ki ga doslej ni bil kdovekaj cenil in spoštoval. Zdaj ga je pogosto ustavil in ga s prijateljsko vsiljivostjo povlekel s seboj v gostilno. Z majhnimi uslugami, litrčkom vina, obilno in dobro večerjo in vsakojakimi darili si je pridobil srce skopega ter dokaj sebičnega šolnika, in pot do končnega sporazuma se je kmalu ugladila. Nadučitelj svojemu mlademu tovarišu itak ni bil posebno prijazen, zakaj bil mu je mnogo prepameten in preve-sten. Z neprikritim zadovoljstvom je pritrjeval zlohotni trgovčevi graji in se drage volje ravnal po njegovih željah.
Prilika se je našla brez težave. Šolski vrt je pripadal nadučite-Iju, toda udobni stari samec se ni maral pečati z njim, marveč ga je rajši prepustil Urbančiču. Vidni uspehi veščega tovariša pa so ga tako bodli v oči, da jih je zanikaval in jih potuhnjeno, za Urbančičevim hrbtom omalovaževal.	y
"Oblasten je od sile. Po šol skem vrtu hodi, kakor bi bil njegov," se je nekoč pritoževal Miklausinu. Ta je pozorno prisluhnil.
"In vi to trpite?"
"Predober tovariš sem, ne maram zdražb. Ali naj bi že bilo, ko bi res sam delal. Kaj še! Otroci so mu za dninarje, gospod pa se košati s svojimi uspehi. V zadnjem času ima že kar stalnega pomočnika, tistega Grad-nikovega fanta."
"Tako?" je zategnil Miklausin in pogledal izpod čela.
"Še en kozarček, gospod nadučitelj?"
Posledica nadaljevanja tega prijateljskega pomenka se je pokazala že naslednji dan. Ko je Lovrek po končanem pouku čakal Urbančiča na šolskem vrtu, je prišetal mimo s trdimi koraki nadučitelj. Radi namišljene nevljudnosti ga je z osornimi besedami vpričo hihitajočih se sou-čencev ozmerjal, mu poslej strogo prepovedal dostop na šolski vrt ter ga nazadnje spodil domov. Preplašeni otrok, ki se ni zavedal, da bi bil kaj zakrivil, se je poskušal opravičiti, toda komaj je odprl usta, je že imel klofuto na obrazu. Osramočen in ves v solzah je odbežal.
Nekaj minut po tem dogodku je prihitel na vrt učitelj Urban-čič, ko so mu otroci oporočali, kaj se je bilo pravkar dogodilo. Z namršenimi obrvmi je tisti dan zapuščal svoj ljubi vrt. Pot ga je peljala na Gradišče, kjer je
13. septembra 19®^
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
VABILO NA
FORMALNO OTVORITEV
NOVE GASOUNSKE POSTAJE
Debelak's Cities Service Station
na 14702 LAKE SHORE BLVD.
V SOBOTO, 15. SEPTEMBRA
Vsem posetnikom postaje na ta dan se bo dalo krasne spominke—za otroke bodo balončki, ženske bodo dobile krasne orhide, moški pa majhne metličke za avto.
Za najboljšo postrežbo najsibo s tajerji, baterijami, gasolinom ali drugimi avtnimi potrebščinami, pridite k nam. Avte lubrikiramo in jih umivamo.
NE POZABITE:
V SOBOTO, 15. SEPT. FORMALNA OTVORITEV!
obupanega dečka komaj in komaj potolažil. Naslednji dan je javil svojemu predstojniku, da poslej ne bo več upravljal šolskega vrta, iz katerega mu on odganja brez upravičenega razloga najzmožnejše učence.
Nadučitelj se je sprva prestrašil njegovega samozavestnega nastopa, zvečer pa ga je Miklausin spet toliko podkuril, da je spisal in odposlal na deželni šolski svet lažiijivo ovadbo, v kateri je naslikal Urbančiča kot upornika in za šolo nevarnega človeka. Morda bi bil res dosegel zaželjeni uspeh, ako bi ne bil pretiraval.. Tako pa Je nekega dne nenadon a potrkal na vrata njegovega razreda natančni in skoro neprijetno odkritosrčni deželni šolski nadzornik, ki se ga je radi teh lastniosti vse balo. Nadučitelj je imel baš ob njegovem prihodu še posebno smolo. Čeprav je bila odbila že deveta ura, se je še vedno mudil v svoji pisarni, in ko je po dokajšnji zakasnitvi stopil v razredno sobo, je v njej ves prepadel zagledal med klopmi pridno izprašujoče-ga nadzornika, čigar obraz ni očitoval osobitega zadovoljstva. S kratkimi besedami ga je oni poučil, da bo zastran'. njegove prijave izvršil disciplinsko preis-
kavo, hkrati pa temeljito pregledal njegovo šolo. Zares je ostal dva dneva, in uspeh je bil za vodjo porazen: Urbančičev razred je bil daleko najboljši, vsi prehudo izraziti . . . zelo šibki, ostali pa . . . hm, ne mara se čisto prav, zelo šibki, a njegov, nadučiteljev, najšibkejši. . . In kar se tiče prijavljene nepokor-nosti, bi hotel ugotoviti samo nekaj: ako se nekomu prepusti delo, mu je treba dati tudi pravice. Urbančič je ravnal povsem korektno, česar on, nadzornik, o drugih na žalost ne more trditi. . 1 In v bodoče si ovadbe take vrste prepoveduje, ali pa. . .
NaduČitelju se je nos strašno povesil. Svojega mlajšega tovariša se je odslej bal in mu ni več grenil življenja, zakaj naklonjenost takega visokega gospoda jo bila v tistih časih velika stvar. In presrčno prijateljstvo med trgovcem in -šolnikom se je dan po nadzornikovem odhodu popolnoma ohladila. Miklausin se je tcgotil, toda nadučitelja ni bilo nič več na spregled, in samozavestni mladi mož je še nadalje nekaznbvan mešal trgovčeve štrene.
V.
Čas je brzel, kakor da odteka po deroči reki. Že se je približala
prav obletnica Gradnikovega bega in smrti njegove žene, ko se je nekega dne primuzal v šolo stari trški pismonoša, izročil osuplemu Urbančiču najprej priporočeno pismo in denarno nakaznico, nato pa mu odštel na mizo pet stotakov.
"Pet sto kron? Zame?" se je čudil učitelj ter mencal med prsti odrezek s popolnoma neznanim pošiljateljevim imenom: Martin Volk, Našice v Slavoniji.
Nu, vsekakor je bila v pismu potrebna razlaga. Hitro ga je razpečatil in potegnil iz ovoja več gosto popisanih listov. Takole se je glasilo:
Dragi gospod učitelj!
(Dalje prihodnjič)
KUPITE NA FARMI PO ZMERNIH CENAH
JABOLKA HRUŠKE CEŠPLJE
Vse sadje poškropljeno—naborite si sami če želite. Imamo tudi žive kokoši, zmrznjene ali jih sproti očiščimo, ko čakate.
ADOLPH J. SOMRACK Poultry & Fruit Farm
MAPLE GROVE RD., med Rt. 174 in Rt. 91 blizu Rt. 84 WILLOUGHBY, O.
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY GO'S BASEMENT
■ ■ч ............'




OTROŠKI PODLOŽENI
RAYON SATIN
ŠPORTNI JACKETS
Mere 3 do 6
Otroški Rayon Satin podloženi jackets v dvo-barvnih kombinacijah in solidnih barvah. Tudi Estron v različnih barvah.
9.99

Poštna in telefonska
naročila sprejeta Pokličite CH 1-3000
Dečji
Snow Suits
5
.99
stili za dečke in deklice v enem komadu iz "Estron" in rayon satina. Spredaj ima zipper. Mnogo vzorcev. Mere 1 do 3.
Dekliške 2.29 vrednosti
šolske
OBLEKE
1
.99
v). Več stilov na^ Iz-bero: plaids in'navadne , bombažne oblekce, ki se operejo. Mere 1 do 6.
Deški 1.99 Corduroy
Overalls ^
ALI	Tlf.f
Boxer
Longies ^ |.39 ^
Otroški reg. 1.49
Vse-volneni JOPIČI
Mere 2 do 6. Otroški pinwale overalls in boxer dolge hlače v vseh zahtevanih barvah. Nekoliko neregularne.
€
1
.19
živo-barvnl pisani vse-volneni jopiči za dečke in deklice. Mere 3 do 6. V novih jesenskih barvah.
Otroški 1.19 "Nazareth"
Union Suits
88<
Spodnja oprava za otroke, znanega Nazareth izdelka za majhne dečke in deklice. 2-komadni stili. Mere 2 do 8.
Otroške 89c
NYLON Hlačke
59'
Otroške nylon spodnje hlačke, nekoliko neregularne in obrobljene s čipkami. Samo bele barve. Mero 2 do 8.
FOR
TELEVISION & RADIO REPAIR
Anthony Debeljak
IV 1-5437	4-8 p.
PRVIČ IZZA VOJNE imamo MAJipEI/S CORN PLASTEH Najboljše sredstvo proti kurjii'V očesom. Pokličite KE 0034 in vai»
pošljemo po pošti. Cena 3Sc. M.ANDEL DRUG C O •
15702 WATERLOO RD. _
Fino vino. pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in FROG LEGS Se priporočgfno za obisk.
L. J. STRUKEL
6220 St. Clair Ave__EN
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti i® avtomobilskimi nezgodaiD^
ZA ZANESLJIVO POSTREŽB'' SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD-
PRIHRANITE SI DENAR'
Velika razprodaja
na VOLNENEM BLACU za pošiljke preko morj^.
Tu boste našli vse, kar P' sploh mogli rabiti, po najnižJ" cenah v mestu.	,
IZREDNI NAKUPI na bla^ za moške in ženske suknje, in obleke, kakor iudi velika bera ostankov volnenega in rM; on blaga po "posebnih c®"®
Imamo tudi popolno zalog" krojaških potrebščin.
S. LIEBERMAN 1446 West 3rd St.
Tel.: CHerry 1-6067 .
Odprto od ponedeljka do sobot 9. do 5.15; ob ned., od 9. do 1*' 'eljah
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO, ILL. DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
WELL KNOWN Radio-TelevisjlJl Announccr needs 5-6 room furnished apartment or hou North side. Good referco^^g Present apartment for 12 2 in family. Franklyn ^ Cormack.	ig,
DIVersey 8-0017-^
RESPONSIBLE Decorator, no children or pets, need . room unfurnished aparti^^^^^f Any good location. North Northwest, prefer North. ^ decorate.
DIversey 8
.433®
RESPONSIBLE Army 00"^ wife, baby, urgently need j., room apartment. Vicinity aXi-Lincoln district or farther M" Moderate rental.	„^g3,
ARdmore 1'-^
if no response .^2
_SUnnyside
DESPERATE — Must vacate owner. Responsible coupl^^' adult children 9 and 12 urgently need 4-6 room nished apartmeht. Northw^^ gg. West. 14 years present
CApitol 7-1
RESPONSIBLE Professional

pie, nurse, husband (physi^^ needs 2-4 room furnished • ment. Southwest or North Moderate rental.	„q$
ALbany 2-4'
MOTHER and young child ly need 3 or 4 room apartment by time of husba^ discharge from Korea,
ment waiting. Prefer Nortb^ side.	-30
CApitol 7- ^
HELP WANTED—Doiwei
GENERAL HOUSEWORK —■ ^ with baby. Own room.
help. Stay.
LOngbeach
1-341®
---
NURSE MAID — Capable infant and older child. household duties. Stay-
room.
SHeldrake
^.0
,435
m