55. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. marca. XVIII. leto, 1885. IthMJa vsak dan zvreer, izimi nedelj«! in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v s t r i j s k 0-1» e r h k e detel« za vt»e leto l.r> gtdi f-\ p<:l tel« 8 irld.. M Setrt l<-ta 4 (fld^ za jed 11 mesec 1 tfbl. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na .lom M v-.t,- l.to 1^ k'<1- ™ Četrt leta tfl.I :i0 k M jeden meseo 1 gkt 10 kr. Za pošiljanje DA dum ra< u a M pO 10 kr. za mesec, DO .0 kr. /.a četrt leta. — Za tuje dfžcif toliko ver, kolikor pw4rii.ua gnala* Za oznanila plačuje ne od Setiriltopse petit-vrste po »i kr.. g« MS oilllanila jedetikrat tiska, pO 5 1 r., 6« ne dvakrat. 11 po 4 kr., če hh trikrat ali veftkral tiska. Dop:si naj ao izvole frai. kovati. — Rokopisi s.- ne vra.ajo. Uredništvo in u p r a v n i š l v o jo V Prana Kilinana hiši, ..Gledališka stolba". TJ p ra v ti i št v u nuj se blagovolijo { ošiijati naročnine, reklamaciji', oznanila, t. j. vse ailmin: st i ,u i \ n,- ti ari. Dolenjska naj se oglaša! Pritoževali so se odlični domoljubi dolenjski o tem, da se mej kandidate za kupeijsko in obrtno zbornico ni postavil niti jeden ,, Dolenjec", dočim se je na Gorenjsko in Notranjsko vsaj malo oziralo. Že so hoteli nekateri na svojo pest nekaj „dolenjskih" kandidatov postaviti in za-nje agitovati, ko se Spomnijo, da se nijeden Dolenjcev pri volilnem shodu za specijelne dolenjske kandidate oglasil ni. Torej bi bilo to „post festum" nasvetovanje zoper narodno disciplino, katere domoljubni Dolenjci rušiti nečejo, če tudi se jim zdi, da so njih interesi na škodi. Iz toga malostnega dogodka pa izvira za Dolenjce \elik nauk, da se morajo sami oglašati. Dolenjska je skoro skozi in skozi produktivna, a vendiT se je do zdaj na njo vse premalo oziralo, premalo, ker bi bila sicer njena produktivnost veliko večji hasek prinašala Dolenjcem samim, pa tudi skopni deželi. Pa tudi v narodnem oziru bila je naša pokrajina zaspana. Kako bi bila sicer večkrat po nemškutaijih zastopana v deželnem in državnem zboru! Vsaj ni še toliko let temu, ko so bili zastopniki dolenjskih krajev znani nemškutarji: Dežnnm, Suppan, Hočevar, Dollhof! Saj je še pred 0 leti trda predla dolenjskim mestom, tla ni prodrl pri volitvah v državni zbor zagrizen nemčur Kromer proti mirnemu konservativcu grofu Margheri-ju. V narodnem oziru giblje se Dolenjska (razen Belokrajine) še le kacih 5 let prav odločno. Z do/i danjem „Narodnoga doma" in vrlim slovenskim županom dobili 80 Novomeščani precejšnjo narodno srčnost, K r č a n i osnovali so si narodno bralno društvo, jednako Žužemberčani in drugi. Spi le še vse v Radečah ; Mokronog in Kostanjevica se bosta pa že še kolikor toliko prebudila. „Dolenjske Novice" bodo širile pouk v sleharnem oziru, in narodnost jim nikakor ne bo deveta briga Na narodni podlagi osnovano posojilnice v Metliki, Crnoinlji in Krškem skrbele bodo za zboljšanje materijalnoga blagostanja ; da bi se tem zadrugam le še druge pridružile, čim prej tem boljše.. Kmetijskih razstav imeli smo do sedaj le še dve, jedno v Novem mestu in lani drugo v Krškem. Obe sta pokazali, zlasti pa poslednja, za kakošne lepe pridelke je Dolenjska po svojem ugodnem podnebji pripravna. Po malem se Dolenjska oglaša in giblje. Z:i Dolenjce prepotrebna kmetijsko šolo smo menda izprosili, vsaj smo se dostokrat za-njo oglašali. No vomeška kmetijska podružnica je v 12 letih zanjo 13 krat prosila. — Kmetijska družba je lepo živino do zdaj največ le Gorenjcem prodajala, letos je ven-der obljubila, da bode živino muriškega plemena tudi v Itudolfovcm po dražbi prodajala. Za boljšo komunikaCijb se je v najnovejšem času nekaj storilo, omenjam naj cesto in poštno zvezo iz Kočevja v Črnomelj. Strma cesta čez Gorjance v Metliko začela se bode polagoma prelagati. — Kar Dolenjci neobhodno potrebujemo, je: 1. Dolenjska železnica, za katero se vsa dolenjska stran brez izjeme tako živo zanima. (Da bi le tudi naši zastopniki v Beču zanjo še več storili!) 2. Vinarska in sadjarska šola, brez katero si izboljšanje našega vinarstva in sadjarstva misliti ne moremo. Ako nam naši poslanci t« kmalu ne izposlujej , bode narod razjarjen do skrajne meje. Najboljše vinograde po desnem bregu Krke nam trsna uš razjeda; posestniki poprašujejo že 10 amerikanskih trtah, a tega jim človek šo pove lati ne more, kje bi se dobile. Tukaj je treba pomoči od strani kmetijske družbe. Poleg denarnih zadrug, posojilnic, nam je treba i gospodarskih zadrug, ki bi se pečale zlasti z eksportom naših najimenitnejših pridelkov, vina in sadja. Kmetijske razstave nekaj koristijo, to se ne da tajiti. Zato naj se osnujejo še po drugih krajih Dolenjske, v Metliki, v Radečah, v Mokronogu in drugod. Mnogo nas še dela čaka, in ljudstvo v obče hvaležno pomaga, da bi se to in ono zvršilo. Le težko je dobiti domoljubnih mož, ki bi se požrto-valno na Belo postavili temu in onemu podjetju. Tu pa tam še sicer tiči domoljub, a oglasi se ne. Nadejamo se, da se pri bodočih državnih volitvah javijo delavni možje prave in čiste slovenske krvi, katerim naj bi narod [»rej zaupal, nogo takim, ki le v obče simpatizujejo s Slovencem in Dolenjcem, v posamičnih iti posebnih slučajih pa za nas vendar le premalo store Tukaj mora obveljati načelo,: „Boljše sovraži dobro." Ij. Pariz v Ameriki. (Francoski Bpisal Kene Let' bvre. Poslovenil « * * Stat nomluis uuibia) Dalje Četrto poglavje. A t home. Zapustil sem kopel, a v njej nesem našel za-željenega miru; ves zamišljen sem šel doli po malih Btopnjicah, ki so v pritličje držale. Kaj se je zgodilo z mojo hišo? V kaki krinki bodem pač našel svojo rodovino? Stopil sem v jedilnico, nikogar ni bilo v njej; šel sem dalje v govorilnico (parloir); tudi tukaj nikogar. Zato sem natanko ogledoval obe sobi, da bi se privadil novemu bivališču. V jedilnici z lično prestiro je stala kot jedina gizdava oprava stara težka skrinja iz malaškega oreha, polna kitajskih čaš, čajnic in čajnikov iz britanske kovine, svetlejše od srebra. Nad tem po-stavcem pijačnim viseli so trije bakrorezi sredn.e vrednosti. Sredi Penn, ki se pogaja z Indijani pod brstom Sliakamaxonskim ; na desni VVashington, stoječ s konjem in zamorcem svojim; na levi pa podoba sedanjega [vladnika, poštenega starega abea, z drugimi besedami, častivrednega Abrahama Lin-colna, nekdanjega drvarja, dandenašnjega predsednika Zjedinjenim državam. To so tedaj, vzkliknil sem, čuvalni duhovi mojemu novemu ognjišču, meni Francozu, odgojenomu za češčenje sile in uspeha Miroljuben kvaker (quaker), general, ki bi bil lahko cesar novemu svetu, ter se je zadovoljil ostati prvi uradnik svobodnega naroda, delavec, ki je po trudapolnem delu postal odvetnik, po slučaji pa predsednik svojej deželi: to so junaki amerikanski! V tej na pol divji zemlji je naravstvenost velikih mož še zmerom ista, kakor naravstvenost navadnih meščanov. Kaj se sine pričakovati od naroda s takimi predsodki V Sveta gotovo ne bode osrečil z novim Caesarjem! V govorilnici je stal glasovir iz palisandrovega lesa, pisna miza polna papirja in omara polna knjig. Tu so bile tri ali štiri izdaje sv. pisma sredi del Francis Quarlesovilt, Punvanovih, Jeremy Tavlorovih, Lavvovih, Jonathan Edvrardsovih, Channingovih, ne- Program slovanskega praznika v Rusiji. Za praznovanje tisočnice smrti moravskoga nadškofa Metoda i/delala je program posebna „Metodo v ska komisija", katero je bilo sestavilo slo vansko blagotvoriteljno društvo in katera ima voditi to praznovanje. Ta program odobrilo je slovansko blagotvoriteljno društvo in sinoda v Peterburgu. V Beterburg u. Na predvečer G. aprila, v petek, bode v Iza-kovi katedrali in v vseh cerkvah vršila se slovesna večerna božja služba. V dan 6. aprila, v soboto, bodo opravljali v Izakovi katedrali slovesno božjo službo člani sinode, v drugih cerkvah pa farno dubovenstvo. Po službi božji bode slovesna zahvalnica svetemu Cirilu in Metodu. Mej božjo službo bodo primerne prnpovedi. Ko bode božja služba končana, bodo ravno tako 5. kakor 0. aprila delili mej narod člani slovanskega društva životopis prvoučitrljev slovanskih Cirila in Metoda z njijino podobo. Ttt knjižica se že tiska, — obsegala hode tri tiskane pole, na zavitku bodo naslikana slovanska plemena, čitajoča jedno knjigo svetega pisma. Knjiga bode odprta pri prvi kitici evangelija .-v. Janeza, tiskanega s staro-slovenskim pismom: „Iskoni bje slovo'; nad slovanskimi plemeni bode razprostrt nagelj, držeč v jednoj roki križ v drugej BVitek papirja s staroslo-venskimi črkami. V brošuri samej bode pa lepo izdelana kromolitografovana podoba sv. Cirila in Metoda, pod njimi nogami bode napisano: „ Prvoučitelje slovenskie". To podobo je narisal umoteljnik Mi-kešin. 6. aprila učenci iu učenke raznih šol ne bodo imeli šole, da se morejo udeležiti cerkvene slovesnosti. V vseh zavodih moških in ženskih bode se v slovesnem govoru razkladalo življenje sv. Cirila in Metoda, in kjer bode mogoče, priredili se bodo koncerti. 7. aprila, v nedeljo, po dnevu priredi blagotvoriteljno društvo na M i haj lovskem jahališči koncert z godbo in petjem. K temu koncertu bode vsaceinu ustop prost. Godba bode vojaška. Zvečer bode slovesna seja tega društva. Paš ta čas priredila se bodo na već krajih javna predavanja z meglenimi podobami, ki bodo objasnjevala pomen svetnikov, katera se slavita. 8. aprila, v ponedeljek, bode duhovni koncert, pri katerem bodo sodelovali učenci konservatorija in sumneno kaj častnih mož, kat rib imena pa sem prvikrat čital. Meni so zadostovali že naslovi, ker mi bogoslovstvo le malo dopada celo one večere, ko zaspati ne morem. Za temi so se vrstili nekateri zgodopisci in nravstveniki (moralis'i), K ran klin, Mmerson, Marshall, VVashingtoii-Irving, Prescott, Bancroft, Lothrop-Motlev, Ticknor; za temi nekaj resnobnih povestij in cel kup pesnikov angleških, amerikanskih, nemških in celo španjskih. In Francija, kje je ostala Francija V Zalibog! Mojo domovino je tu zastopal jedini Tćdenuuiue z zaznamovano, prav za prav spakedrano angleško izreko. Iu misliti, da bode neki dan, morebiti v praznik rojstve-nega dne svojega očeta, moja hči, ljubka moja Suzana z nežnimi ustni glasno čitala: „C u lepšo ne povait se consolerc diou d epa rte d1 Jou-lis!" Razdražen sem vrgel knjigo v stran ter šel na vrt: mali kos zemlje mej štirimi zidi, ki so se za bršlinom in kozjimi parkljici skrivali ; povsodi vijolice, rozine in cvetoče cvetlico; v ozadji tnal rastlinjak in kitajska lopica (kiosk), kaj ugoden kraj, kjer se pije čaj, puši cigaro aH pa ogleduje zvezde. in zbor ruske opere, cerkveni /bori Aleksandra Nevskega samostana, Izakove in družili cerkev IVtje bode vodil kak znan ru>ki skladatelj. (Komade primernega znač ja za ta koncert bosta zložila ruska skladatelja Rubinstein in Čajkovski, katerima je to naročilo slovansko blagotvoriteljno društvo. Govore in primerne pesni za slovesno sejo so povabljeni spisati profesorji Bestiižev-lljumin, Koja-lovič, Lainanskij, Oiest. Miiller in pesniki: Maj kov, Rosenstein in Slnčevskij V drugih krajih Rusije. V vseh mestih in pravoslavnih cerkvah opravljala se bode na predvečer in v dan tega praznika slovesna služba božja z zahvalno pesnijo in s po sebno slavnimi cerkvenimi govori. Posebno slavno se bode praznoval (>. dan aprila v Kijevu in v Kazanu, kjer bodo slovesni cerkveni sprevodi in služba božja na javnih trgih. Predsednik Metodovske komisije se je obrnil do nadikofov v Elereonesu in Astrahanu, kjer se je najprej razlegla božja beseda sv. Cirila in Metoda, da se tam ta dan odlično praznuje. Predlaga se slovesni cerkveni sprevod iz Seba.-topolja v Herso-neški samostan. Nadalje je svet slovanskega društva poprosil sinodo, če bi mogla sporazumeti se s Carigradskim patrijarhom, da bi grško duhovenstvo vzajemno z ruskim na Atoški gori priredilo slovesno službo božjo v domovini sv. prv* učiteljev, v Solunu. Polil ioni razgled. Notranje dežele, V L j u h ljani !). marca. Poslednji govor finančnega ministra napravil je kaj dober upliv na večino di*žavn<»tfn r.i* . ra. Zjedinii jo je, ko jej je pretila desorganizacija ter že ovirala vsako VSpeSno delovanje. Vlada in desnica sta mislili, da ni druge pomo&i, kakor da se kakor hitro mogoče zasedanje zaključi. Vse važnejše predloge bde bi počakale prihodnjega državnega zbora. Sedaj se je pa vse na boljo obrnilo. Zategadelj pa tudi ne bode zborovanje taki hitro še zaključeno. Skoraj gotovo je že, da se zbor še snide po Veliki noči. Rešil bode razen budgeta še carinsko novelo, zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam, dinumitni zakon, pogodbo s severno železnico, morda tudi še predlogo o regulovanji galiških rek. Bttdgetna debata bode končana še ta teden, kajti skoro vsak dan imel hode zbor po dve seji. 9Ioi-av.«(lii Uehi hočejo vse sile napeti, da si pribore jednakopravnost šoli. Njih zastopniki hočejo se neprestano za to potegovati v deželnem šolskem sovetu. Pred vsem pa bodo priganjali, da se kmalu otvori še jedna češka ljudska šola v Brnu. fšlt ofoVSli«* ftarcllcai je baje tudi sklenila prositi vlado, da poviša plačo profesorjem v semeniščih. Ali hode vlada ustregla tej želji je dvomljivo, ko se še brani prihodnje leto mediti du-hovenske plače, če tudi bi to znatno ne povišalo državnih stroškov. Viiaiije države. Generalu Komarovu dala je ruska vlada strog ukaz, da se ima izogibati vsacili bojev z Af-gani in da ne sme s svojo vojno na afganako zemljo. To bi kazalo, da Rusija ne želi nikakor trčiti skup z Anglijo v Aziji. Nek poljski list pa ve povedati, da se Rusija pripravlja na večjo ekspedicijo v osrednjo Azijo. K dotičnim posvetovanjem generalnega štaba povabili so bili v Petrograd tudi kavkaskoga generalnega gubernatorja Dondukova-Kor- zakova. Sklenilo se je baje odposlati v osrednjo Azijo voj broječ :r>.0<)0 vojakov' z mnogimi pogor-skimi topovi. Poveljnikom tej ekspediciji imenovali bodo neki kneza Tarhan-Muravova, generala Jel-šina pa načelnikom njegovega štaba Generalu Le-vaševu dali bodo tudi neko višje poveljništvo Ta ekspedicija odpeljala bi se iz Baku-a čez Hvalinsko morje v Azijo. Ta vest se nikakor ne strinja z izjavami ruske vlade in tudi ni verojetna, ker v ta-cih stvareh poljski listi nese vselej zanesljivi. — Omenili smo že v našem listu, da Rusija hoče po-vekšati svoj upliv v orijentu. To se pa ne bode z odilo samo na Balkanu, temveč tudi v Egiptu. Nedavno pridobila je stotoga zastopnika pri blagajnici egiptovskega dolga. Sedaj je pa baje koptskemu patrijarhu v Kajiri podelila nek red. Zategadelj je pa patrijarh opravljal jako slovesno zahvalno božjo službo, katere se je udeležil ruski generalni konzul z vsem svojim osobjem. Imel je tudi dolg govor, v katerem se je jako prijazno izražal o Rusiji. Ta govor bode generalni konzul sporočil carju. Ta dogodek ni brez vsega pomena, temveč, s tem si je Rusija pridobila zaupanje pri egiptovskem kristijan-ikem prebivalstvu. ■ tali IaiimI zbornica končala je posvetovanje o železniških konvencijah. Debata o tem tre-bova'a je «">5 sej. Pri poslednjem glasovanji imela j* vlada samo H2 glasov večine. Sedaj pride ta predloga pred senat, ki jo bode najbrž vsprejel. Po več švicarskih mestih bila so poslednja V Kajiri narašča sovraštvo mej domačim pre bivalatvom proti Angležem. Nevspehi angleški v Sudanu povekšali so predrznost mej vsem «'irl-l>lov«lil it prebivalstvom. Pretepi mej vojaki in domačini so pogosti. Angleškemu generalu Stephen-sonu so že večkrat na ulici pretili s smrtjo. Ker se je bati resnih izgredov, bode se angleška garnizija v Kajiri pomnožila. Angleške policaje so pa že oborožili z revolverji. Položaj angleških čet v Sudanu, je jako kritičen. Wolseley se je moral s svojimi tetami vrniti do Wady-Halfe. Wolseley izdal je dnevno povelje v kojem omenja, da bodo še pred koncem tega leta angleške čete prišle v Kartum. Sedaj pa še vojska za daljno prodiranje ni organizovana. Treba je počakati jeseni, da pridejo pomoči in da se zboljšajo klimatične razmere. Dopisi. Iz Tnal a 0. marca. [Izv. dopis.] Znano je, da je politično društvo „Edinost" poslalo na mini-sterstvo za uk in bogočastje prošnjo, da naj se pomnožijo tečaji slovenski na c. kr. državni gimnaziji. Kolikor se spominjamo, navajala je prošnja, da se na imenovanem zavodu nahajajo trije kursi s slovenskim, in za dijake nemške in italijanske jeden kurs z nemškim poučnim jezikom. Tudi nekaj Slo-lcta preiskovanja po hišah, kjer bivajo atiarlll»tI« j vencev neki zahaja v ta kurs; zakaj, nam ni jasno. Zopet so jih več zaprli. Zatrli so tudi v Genfu iz- ' ga dijake slovenske iz 1. in 2. gimn. razreda obhajajoč, anarhistični .list -Revolte", kojega je usta- j oj. n tečaj za dijako iz 8 4 5 in 6 razreda novil knez Kraootkin. Misli se, da bode preiskava i • i „ A ; i T*r *. * • ki se je začela proti zapnim anarhistom, obeloda- i IIT- teN, ™ »ijake 7. m 8. razreda IV. tečaj; v nila marsikatere zlodojske nakane njihove. Namer;«.- i treh zadnjih tečajih se poučuje slovenski, kakor je vani atentat na poslopje zveznega soveta je ovadil j peticija omenjala. Prosilo se je, naj se drugi tečaj, nek anarhist s mi. Kakor se iz nisem razvidi, koje j oz|r0ma trotji tečaj še letos razdeli v dva oddelka so dobili pri anarhistih, ko so je zaprli, hoteli so ^ ^ se ^ priho(lnjega ieta naprej naj sloven. poprej zažgati neko P>ernsko predmestje, da In pozornost ljudstva obrnili na požar, ter tako ložje izveli svoje zlodejstvo pred palačo zveznega soveta. 'ETčeršiia vlada noče potrditi bolgarskega metropolita, katerega je imenoval bolgarski eksarh za Ohrido in Skopljft. Iz Makedonije prihajajo nova poročila o zatiranji Bolgarov. Več premožnih in veljavnih Bolgarov so turška ohlastva dejala v z ■ -por in jih zakovala v jfcelezje, češ da ščujejo k ustaji. Ker ni noben Bolgar varen v Solunu, ostavilo je več bolgarskih dijakov tamošnjo zgornjo gimnazijo in odšlo svoje učenje nadaljevat na srednje šole v Bolgarijo in Vzhodnjo Ruuiolijo. — šeina v vsakem razredu po dve uri obligatno. Mislimo \sekakor, da se to glede na število učencev in na jasne določbe organizacijskega statuta za gimnazije vse pre polile v ne prošnje. In kaj se je doseglo ? „Edinost" v svojej 7. štev. od 7. februvarja, poročajo o občnem zboru političnega društva „Edinost/ piše tako-le: „Na prošnjo glede poninoženja kursov na tukajšnjej c. kr. nemške j gimnaziji je odbor uprav danes dobil rešitev, da vlada še ne vidi potrebe poninoženja kursov za slovenščino, a da se Na poziv turške vlade poročil je Solunski vali v Carigrad, da so poročila o poslednjih grozodejstvih j u°de rada ozirala na prošnjo našega društva, kakor v Makedoniji v angleških listih pretirana in da so i hitro se pomnoži število učencev tako zdatno, da bolgarsko prebivalstvo ne izseljuje. Nadalje v tem j R0 pokaže ta potreba. Za /daj pa je že zaukazala, poročilu govori vali o bolgarskih in panslavističnih | da ge ima pryj kurg razdeliti na dva oddelka. agitatorjih. — Kakor se iz Prištine javlja bil je 28. m. m. pri Limnanski Nahiji boj mej Albanci in Turki, ter so prvi v nekoj soteski ujeli 240) Turkov in skoraj vse poklali. Ta vest se nam ne zdi verjetna, vseka ko je pa pretirana. Poslednja izjava Granvilla v anifl ■•Alt<»| J zgomjej zbornici je popolnem zadovoljila Nemčijo, i Razmere mej Anglijo in Nemčijo so se zdatno zbolj-' šale. Knez Bi-marck pa tudi najbrž ni hotel nika-• kega resnega razponi mej Anglijo in Nemčijo, zato j je tudi bil poslal svojega sina Ileiberta v London, I da malo nesporazumijenje hitro poravna. Konser-I vativci sklepajo iz Nemčiji prijaznega govora angle-1 škega ministra vnanjih zadev, da hoče Anglija sedaj zavrniti jo na pota, po katerih je hodil lord Beacons-field. Liberalci so pa tega mnenja, da se vlada hoče le izogibati vsneih konfliktov v vnanji po itiki, dokler ne bodo vse priprave gotove, da se nove volitve morejo vršiti po novem volilnem zakonu. Potem je vlada gotova, da je ne vržejo konservativci, ako bi jo pa poprej opozicija prisilila razpustiti parlament, bil bi izid volitev jako dvomljiv. Vlada tedaj ni popolnem negativno odgovori'a in prav zato bo treba, da se za to stvar še nadalje dela, nov odbor naj ne zamudi nobene prilike, in najboljše bode, da se v tej zadevi obrne tudi na naše poslance na Dunaji, da tudi oni ministru stvar razlože." Po teh besedah sodeč bi človek moral misliti, da se je res kaj doseglo in da je na gimnaziji zdaj jeden kurs (kako velikanski napredek !) več. Kdor se pa hoče prepričati o resnici, lahko zve, da je vse pri starem. Spominjamo se, da je „Triester Zeitung" je-denkrat omenila, da je vlada na predlog gimnazijskega vodje prvi tečaj razklala na dvoje; pri tej priliki so Nemci in Italijani ulovili svoj poseben kurs z nemškim učnim jezikom, in tistega neki zdaj imenujejo „1. slovenischer Curs"; nemško blago tedaj jadra pod slovansko firmo, in Slovenci so pri- V vrtu ni bilo nikogar razven Zaniba, ki je kot kip iz brona raztegnen ležal na mizi iz belega marmorja. Obraz je imel k solncu obrnen in od muh zakrit, smrčal je ter se tako oddahnil od strahovite neprijetnosti, ki sem mu jo jaz storil. Malopridnež je službo pri meni le porabi j eval, da je le-nuhal in spaval, kakor se in u je zljubilo. Ta samši sprehod po bivališči začarane kraljičine začel me je dolgočasiti: namer oval sem ravno vzbuditi Zamba, da bi se vsaj na svoje veselje prepiral z živim krstom, kar zaslišan neke glasove; prihajali so iz pritličja hišnega ali kot to Francozje v Ameriki v svojem jeziku imenujejo, iz base-m en t a, beseda, ki, nadejam se, še dolgo ne bode stala v besednjaku slavne akademije. Sel sem par stopnic niže ter sem nazadnje v veliki kuhinji zapazil dve ženski, ki sta si dali toliko opravila, da celo mene .stopati neste slišali. Prva kazala mi je hrbet, a izpoznal sem jo na njenem glasu, da je bila moja draga Jennv, mati mojih otrok ; druga, katero sem moral kmalu prav ceniti se učiti, bila je rudečk sta stvar velikanske postave, pet črevljev in 8 palcev visoka, ter je bila podob« niša kakemu škotskemu grenadirju nego hčeri Evi- nini. Bila je Marta, kuharica, rodom Pensilvanka po veri pa dunkerianka ali dunkeristka, nekaj takega kot kvakerca; bila je kaj izvrstna služkinja, ki je celi dan godla ter imela le jedino to napako, da je za malikovalca in čolnarja imela vsakega, ki je na suknji nosil gumbke. Tej prenapeti duši ni bil križ znamenje kristijanstva, ampak zaponka. Ko bi sodili po resnosti obeh žensk in po živahnosti njih pogovora, izvrševal se je ta trenotek imeniten izdelek kuharske umetnosti Jenny (ali je res bila gospa Lefebvre?) je gnetla v beli rutici nikomur ne podobno testo ter je skrbno dela v lonec poln vode. Potem je Marta dragoceno posodo pogreznila v veliko peč iz litega železa, ki je zastavljala celo stran kuhinje. Peč je bila zares spomina vredna stavba z neštevilnimi cevmi in predali, iz katerih je par puhtel. Peč za peko, kotel za perilo, raženj za pečenko, peč za kuharje, vrela voda in razgreta sapa, vse to je bilo v tej velikanski peči, ki je kakor kak slavolok nosila napis: G. CHILSON'S COOKING RANGE, BOSTON. Dvomim, da bi bil Satan sam z vsemi svojimi pomočki kedaj iznašel boljše kurjeno peč. Ko je bilo vse vrejeno ter neštevilna množica loncev in ponev vrstoma postavljenih, obrnila se je moja žena ter je zagledavši mene veselja vzkliknila. Dobro jutro, dragi moj, rekla mi je; upam, da si dobro spal. Ti opazuješ naše pripravljanje: vlečena po-tvica (pudding) bode, taka kot ti je zadnjič toli dišala. Jaz sama sem jo umesila in potresla, kajti jaz vem bolje nego Marta, kaj tebi posebno diši. Upam, da bodeš zadovoljen z menoj ter me obdaril za ves trud ali temveč za vse veselje, katero imam, ko tebi morem postreči. Tako govoreč se mi je približala ter mi ponudila čelo Čudno! Bila je moja žena — in ven-der zopet ni bila. Isti obraz isto lice kot v starem svetu ne glede na malo porudečen konec nosa; bila je nekako mirnih in svetlih očij, nekako milo je govorila ter se nekako ljubko obnašala, kar v starem Parizu nikdar nesem zapazoval: videl sem, kako me ljubi in zame skrbi; to me je močno razveselilo. Objel sem tudi kaj prisrčno madamo Lefebvre ali bolje rečeno mistriss Smith ter se še zmenil nesem za navzočno Marto in za svoj dvajsetletni zakonski stan. Ne zamerite mi, zakonski možje pariški, jas sem pač bil v Ameriki! (Dalje prih.) kračoni /a jeden tečaj. Ministerstvo je gotovo moralo to razklanje v mislih imeti; to pa je že bilo meseca oktobra lanskega leta fact ac ompli Po poročilu „Edinosti" l»i pa človek moral soditi, da smo res kaj dobili vsled prošnje političnega društva „Edinosti a. Kakor se iz Raičevega govora v državnem zboru razvidi, je tudi on tako sodil. Gospod redaktor papirnate Edinosti neki včasih poluka v namestnijo; ob priliki tam lahko pozve, v koliko je na bolje glede slovenščine na omenjenem zavodu; za prazne obljube pa ne damo niti počenega groša. Iz ItoHurlda 5. marca. |Izvren dopis.] (f Josip PagUaruzzi.) Pre ekel je komaj peti mesec, odkar smo spremili k večnemu počitku pokojnega gospoda Izidorja Pagliaruzzi-ja, veleza-služnega deželnega poslanca, mnogoletnega našega župana, iskrenega rodoljuba, v svojih blagih naklepih jeklenega moža. Ob smrti njegovoj pa smo Ko-baridci britko čutili, kaj nam je bil, in koliko smo ž njim izgubili. Za mrtvaško krsto sledil je tedaj umrlemu očetu nadepolni sin Josip; tuga nad izgubo ljubljenega roditelja poznala se mu 'je na obledelem lici, in vsi smo se iskrenim sožalenjem ozirali po priljubljenem mladeniči. V naših prsih pa se je rodila srčna želja: naj bi ostal ta naš ljubljenec dolgo, dolgo vrsto let v našej sredi, da bi nas poučeval, nauduševal, vodil. Nam Kobaridcem, in z nami vred celej Soškej dolini m brez pomisleka celej našej milej Sloveniji zasijala je v njego vej osebi nova, svitla zvezda, ki bi nas poučevala, navduševala nas za svete narodne namene, ki bi utegnila voditi ljubljeni nam narodir k bo!jšej, tolizaželjenej bodočnosti. Porok za vse to bile so nam izvanredne njegove zmožnosti, katere si je vedno in vedno ne-utrudljivo nabiral. Poleg veleuma njegovega bilo mu j je v prsih čednosti polno srce, nadalmjeno s toliko ljubavjo do mile a toliko zatirane domovine. V njegovem srci pa je čutil, da bi tej svojej domovini lehko veliko koristil. Popustil je lepo bodočnost, ki bi mu je utegnile donesti državne službe, prevzel za- i puščena posestva in pošto ter stopil tako v privatno • živenje. Kaka radost na Kobaridskom ! Videli smo v njem našega bodočega, dosmrtnega župana, da! videli smo v njem prvoboi itelja slovenskega naroda! In zduj še ti! -- Slavenu«; nima sreće. Kur uju, hitro spet mu v/.mue čas, Za tubo srd nam zdaj oči roseče Ki hi tako prerano ftel od nas. Neusmiljena osoda nas preganja! Naša naj-blažja želja, da ! lepa prihodnost naša pokopana je z umrlim Josipom. Ugasnila je ona svitla zvezda, ki nam je že pri vzhodu tako milo, tako ljubko sijala I Njega, kojega smo tako visoko spoštovali, tako neizmerno ljubili, njega — ni več! Naše nade, naše upanje — vse je proč, krije jih črne zemlje odeja, in mi smo bili priče osodepolnega, neusmiljenega njih konca. Naše solze teko, a ljubljenca našega ne izkličejo iz groba. Kako je bil narodu priljubljen, dokazal je velikanski prekrasni pogreb. V torek so ga pripeljali iz Gorice. Spremili so ga do Kobarida vis. g. vitez Klodič, prečastiti g. Simon Gregorčič, gg. J. Gruntar in Fr. Kodrič. Oveselili smo se v tej priliki, da smo zopet ugledali milo obličje gorskega pevca, preč. g. S. Gre- f gorčica. O! da bi ga v tako žalostnih prilikah ne . ugledali nikdar več! • Nedeljsko polna cerkev, nad 15 prekrasnih in dragocenih vencev, pričalo je, kako priljubljen da i je bil. Prihiteli so njegovi prijatelji, občudovalci in čestilci od blizu in od daleč, da mu izkažejo tako zadnjo čast. In ob njegovem grobu? Videli smo može, j ki so se solzili kakor mali otroci, a slednji, kdor J je solze vzdrževal, ni jim mogel ubraniti toka, ko je vergel kamenček na krsto niegovo. Ob grobu stoje predočila se nam je bodočnost, ki bi nam jo rajni podaril — in tembolj smo čutili britko izgubo. Pota neskončne previdnosti božje so nam ne-umljiva in zastonj bi bilo, da bi se božjim sklepom upirali. Tolažimo se s Preširnom: Da ni nesrečen, kdor v grobu lež: in da: Ena se tebi je želja spolnila-, V zemlji domači da truplo leži. In ti, ljubljenec naš, počivaj sladko poleg blagih tvojih roditeljev, poleg milih tvojih bratov Albina in Alfonza, ki sta se v cvetočej mladosti, jed- naka tebi, ločila od drazih sorodnikov, milih prijateljev in znancev. Duh tvoj pa naj uživa nebeško plačilo za tvoje lepe čednosti, za neomadeževana tvoja dejanja, za tvoje blage namene in naklepe. Krasne cvetke pesniškega tvojega duha bodo poznim rodovom oznanjale, kako izvanredno si bil umom obdarovan. O! koliko lepih cvetk bi podal še narodu, da ti ni prestrigla življenja nit neusmiljena Morana! Mi pa, Kobaridska mladež, ob tvojem grobu prisegamo, da te bomo vsekdar in v vsem posnemali, da se bodemo neomahljivo držali gasla, ki si nam ga z odra narekoval, da: DoUan ni samo, kar vel«va mu stan, Kar more, to mož jo storiti dolžan. Sedaj pa z Bogom! Krilan naš, z Bogom! — j dokler se tudi mi ne snidemo s teboj tam gori nad zvezdicami. Gornki. Domače stvrari. — (f Vinko Potočin.) Z Zidanega j mosta se nam piše 8. marca. Danes je umrl gosp. i Vinko Potočin v 35. letu svoje dobe po dolgej mu-{ čnej plučnej bolezni. Ž njim izgubila je znana do-j moljubna Potočinova-Zoretova rodbina sled-i njega moškega uda; pošteno to ime izumre. Kdor 1 pozna tužne razmere Slovenstva na dolenjem Šta-I jerskem, ve kako je vsak borilec za domačo stvar i tu velike vrednosti, posebno pa družina, kakor Po-točinova, kojo je tudi nasprotstvo čislalo. Danes umrli Vinko Potočin bil je drug Tomšičev ter Jurčičev za njihovega bivanja v Mariboru. Jurčič je rad pohojeval svojega prijatelja Totočina na svojem domu. Bil je ta Vinko Potočin nadarjen, omikan mlad mož, ki je bil plemenite energije, kadar je šlo za pravo narodovo. Žal, da nam je neizprosna smrt vzela to mlado moč. Gmotno dobro podstavljen, redek značaj — inteligenten, ki se ni bal nikako dijalektike, bil bi Vinko Potočin našej stvari ob Savinji in dolenjej Savi neprecenljiv bojevnik postal, ako bi mu ona strašna morilka, tuberkuloza, ne zatisnila tako zgodaj očij. - - Tako je ta občespoštovana rodbina Potočinova izgubila tekom 4 let očeta ter dva v najlepšej starosti stoječa sina. Za okolico je to nezgoda, ker na prijaznem Zoreto-vem domu dobil je ubožec jesti, dobil je kmet denarne pomoči v sili. — Pogreb Vinko Potočina bode v torek 10. t. m. ob 2. uri popoludne na pokopališči v Loki. — Lahka mu zemlja domača. (Presvetli cesar) je z Najvišim odlo-čilom z dne 27. februvarja t. 1. deželne sodnije svetniku g. Ivanu Stuhecu povodom njegovega stalnega umirovljenja določil letno mirovnino na 2400 gld. in pravosodno ministerstvo je potem dovolilo v g. Btuheca stalno umirovljenje. Ker je gosp. Stuhec več nego 40 let služboval in je bilo njegovo delovanje izredno zaslužno, kar priznava celo „Deutsche Wacht", ki ni Slovencem baš prijazna — ker sta obe prvi instanci toplo priporočali, da se mu podeli naslov in značaj nadsodnijskega svet nika, kar bi eventuvalno njegove j gospej soprogi utegnilo hiti na korist, bi se smelo kaj tacega tudi po vsej pravici pričakovati. A Slovanom naklonjeni minister Pražak, kateremu se očitajo tako vroče simpatije do Slovanov, ni tega na Najvišem mestu predlagal, kar moramo mi kakor tudi vsakdo, ki pozna g. Stuheca zaslužno in izvrstno delovanje le obžalovati. — (Dnevni red mestnega odbora javni seji,) katera bode v torek 10. dan marca 1885. 1. ob 0. uri zvečer v mestni dvorani. T. Naznanila prvosedstva. II. Vis. c. kr. deželnega predsedstva dopis zaradi izvolitve zastopnika Ljubljanskega mestnega odbora v deželnem šolskem svetu. III. Finančnega odseka poročilo a) o proračunu za 1885. leto (konec); b) o občem škontriranji mestnih blagajnic, vršivšem se v 25. dan januvarja 1885. leta; c) o vis. c. kr. deželne vlade odloku glede priloga upravnim troškom za ustanove, s katerimi upravlja mestna občina; č) o povračilu troškov za stavbinsko v^državanje poslopja c. kr. velike realke, spadajočih na 1884. leto; d) o uradniške sirote Ivane Pollakove prošnji za miloščino. IV. Šolskega odseka poročilo a) o I. in II. mestne deške ljudske šole letnem računu o dotacijonu za preteklo šolsko leto; b) o mestne občine doneskih za obrtni pripravljalni učilnici na m. deških ljudskih šolah za prvo polovico šolskega leta 1884/5. V. Odseka za olepšavo mesta predlog o razširjenji parka pod Tivoli. Tajna seja. Poročila finančnega in šolskega odseka. — (D r u š t v e n a b e s e d a v č i t a 1 n i c i L j u b-Ijanski.) Včerajšnje besede vspored bil je tako srečno sestavljen in izvajal se je tako izborno, da je bilo vse soglasno v živahnej pohvali. Moški zbor pod g. V al en te vodstvom pel je dve točki: Zajcev »Pozdrav brodara" (bariton-solo g. Puci h ar j a) in Bazinovo skladbo: „Križari na moru". Oba zbora pela sta se s posebno preciznostjo. — Gospića Jo-sipina Vernikova deklamovala je dva samogovora iz „Device Orleanske", to pa tako vrlo, da jej moramo na lepem vspehu čeRtitati. G. Vernikova ima pa tudi vse lastnosti za dobro deklamovalko: brdko vnanjost, lep in čist glas, fin razum, dramatičen talent, vrhu tega pa dobro in pravilno naglasa in izreka. Dvofakovo „Zaupanje" pela sta gg. Valenta in Razinger. Ker sta oba znana izvrstna pevca, ker se njijina glasa po značaji in krepkosti jako dobro ujemata, bil je dvospev poln krasote in miline. — Jednak užitek smo imeli pri dvospevu za sopran in tenor iz Beethovenove prelepe opere „Fidelio". Gospa A. S ve t ko v a in g. drd Hudnik, katera je na klavirji spremljal gosp. vitez Oh m-Janušovski pela sta tako blagoglasno, da jima je donela but na pohvala. Kot nova moč nastopila je mlada gospica M. K h amo v a. Svirala je na glaso-virji Raflovo fantasijo o motivih iz VVagnerjeve opere „Tannhauser" in pokazala jako dober razum in prav lepo tehniko Vse točke bile so vsprejete z obilim priznanjem 'in vsa ,,Beseda napravila je najboljši utis. — (Slovstveni zabavni večer.) Pre-j teklo soboto sešlo se je 38 članov, katerim je pred-I sedo val gosp dr. Gre goric. Berilo je imel gospod j Križaj. Čital je o kranjskej čebeli. Berilo je bilo pohvalno vsprejeto in bode v kratkem priobčeno v 1 našem listu. Razen drugih razprav določilo se je : tudi, da bode posebna deputacija, obstoječa iz j gg dra. Tavčarja, I. Hribarja in Lenarčiča pesniku S. Gregorčiču izročila častno darilo: j sreberni črnilnik in zlato pero. — (Jour fixe Sokolov) združil je pre-! teklo soboto nad 70 članov v pivarni na sv. Petra : predmestji. Spored izvajal se je dobro, zabava bila je izvrstna Posebno omeniti je ubranega in krepkega petja „pevskega društva „Slavec" in pa gg. Sch\veigerja in Forega, ki sta si s svojim sviranjem na citre stekla obilo pohvale. . — (Umrl) je včeraj dopolnilne ob 10. uri j gosp. Viktor Smole, hišni posestnik v Ljubljani, v ; 42. letu svoje dobe. Pokojnik bil je jako imovit, ' zelo prijazen in izobražen mož, tudi našej narod-I nosti naklonjen. Ž njim izumre ime obitelji, katerej , je Prcširen v svojej krasnej pesni Andreju Smoletu , postavil jako lep spomenik. Bodi pokojniku zemljica i lahka! — (Gosp. E. Kramar), potovalni učitelj za ! Primorsko, napravil je te din profesorski izpit za višje kmetijske šole in sicer iz fiz i j o 1 o gi j e in agrikulturne kemije. Višjih kmetijskih šol pri nas sicer nemamo, a gotovo je vse hvale in vsega priznanja vredno, da imamo strokovnjaka, ki je diplomovan profesor, torej v svojej stroki mej Slovenci najodličniši. — („Slovensko delavsko pevsko dru-! št v o „Slavec") vabi vse redne člane k izrednemu j občnemu zboru, ki bode jutri v torek 10. t. m. točno ob 8. uri zvečer, v društveni sobi. Spored: Imeno-I vanje častnega člana. — Razni nasveti. Odbor. j — (Knafljeva ustanova.) Piše se nam 1 z Dunaja; „V tem šolskem letu neso še bile razpisane ustanove Knattjfive. Druga leta zgodilo se je to začetkom zimskega semestra, novembra meseca Sedaj pa je že tega poluletja skoro konec, a o razpisu Knailja ni ne duha ne sluha. Kdor ve, kako težko se pričakuje oddaja KnaHjeve ustanove, tisti umeje, da kranjski dijak letošnje zadržavanja Knali-jevega razpisa jako trdo občuti. Deset do dvanajst dijakov potrebnih, ki so se letos smeli nadejati i KnaHjeve podpore kliče: „panem!" Nič se ne pri-I čaka. Kje je ovira? Iz neke strani se čuje, da jo temu uprava ustanove kriva. Razjasnilo bi ne bilo odveč. Najbolje pa bi bilo, Knatija hitro razpisati in hitro razdeliti. Bis dat, qui cito dat! — (Nemška časnikarstvo.) Poslanec pl. Plener z levice trdil je v svojem budgetnem govoru, da v Ljubljani ni nobene ljudske šole za Nemce, potem pa da je našo mesto poslovenjeno za sedanje vlade. Te budalosti so prešle z govorom vred v nemške naše časopise in Nemci so jih seveda posrebali „cum omni causa". Gosp. dr. Voš- ujak ovrgel jih je v parlamentu z govorom, ki je bil pri-občen v listu našom. Sam pl. 1'lener je rekel da seje zmotil, drugo mislil, drugo izustil. Človek hi bil kmalu tako najiven ter bi mislil, da bodo nemški časopisi rekli sedaj tudi „Ba, ker so poprej bili rekli „A", da bodo resnici za ljubo popravili Plenerjeve neresnice. Kaj še! Tega ne nahajamo v nobenem časopisu nemškem iu nemško prebivalstvo sedaj „vea, da so nemški otroci v Ljubljani brez šole, tisti namreč, kolikor jih je še ostalo od „poslovenjenega nemštva Ljubljanskega", tako „vedou Nemci! — (Smrtna obsodba.) Pred porodnim sodiščem v Celovci bila je 6. t. m. neomo/ena dekla Marija Thaler zaradi detomora jednoglasno proglašena krivim in obsojena na smrt na vislicah. Razne vesti. * (Nesrečna igra.) Nek Levovsk list poroča, da je gališk magnat zadnje dni v Monaku zaigral ogromno vsoto 1,300.000 gld. ter tako sebe iu vso svojo družino spravil na beraško palico. * (Štrajk kaznencev.) Iz Brna so brzojavka; 115 kaznencev ustavilo je delo, ker so Čitali na stenah nabiti novi ministerski ukaz, kateri veleva, da dobe kaznenci zanaprej le 16, namestu dosedaj običajnih 38°/o svojega zaslužka. Izjava. Glede na svoje v „Slovenskem Narodu" (št. 233 ex 1884) dne 7. oktobra 1884 priobčeno poslano izrekam, da sem se v prvi, po svojem prepričanji opravičeni razburjenosti prenaglil, in da obžalujem neprimerne izraze, koje sem rabil proti gospodu profesorj u W i est h al er-j u. V Loki, dne 7. marca 1885. Dragotin Triller, stud. jur. Melcorolo^icno poročilo. 3 Q Ćas opazovanja Stanje barometra V 111111. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v min. e c as S t—' 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 726 22 nun. 729*67 mu 732 47 m 84" 0 15*8° 0 18 6'' 0 si. jz. z. sab. si. zab. obl. d. ju-<. jas. 0*00 mm. i 8. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. sveta 788-88 m. 7:>8 18 mm. 786 94 aa, 4 8 C 'si. \zh. 94' 0 si. v/.h. 5 6"0 tbrezv. obl. d. jas. jas. O-0O mm. Srednja temperatura 119' in 6*6°, za 9 3° in 4*0° nad normalom. 3Dui.n.stj£33sa, "borza. dne D. marca t. 1. (Iavinio telegrafidno poročilo.) Papirna renta......... B rebrna renta......... Zlata renta .......... 5% marčna renta ......... Akcije narodne banke...... Kreditne akcije........ Napol ........ . • C kr cekini ......... Nemške m.irke ....... 4°/0 državne sreeke iz 1 18 4 950 gld Državne sreeke iz 1 1*6» luu gld 4,J/U avstr zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta 6°/, ...... . 4«/0...... , papirna renta 6°/0 . . ... oe/u itajerske zemljišč odvez ob lig . Dunava reg srečke r>u/„ 100 gld Zemlj obe avstr 4,/i,70 zlati sast listi Prior oblig Elizabetine /.upad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. ielesnice Kreditne iračke.....100 gld Bndoifove srečke..... 10 „ Akciji- anglp-a"Str banke V20 Trammway-dniit velj 170 gld a v . . en gid. 65 kr. 84 _ 90 n 109 n 40 99 D 20 n B69 r 802 n 75 n 124 :jo B n 74 n _ 81 n 60 • ■16 n 129 60 I7i n 75 » 109 n 20 n 99 n 20 d n 91 n n 101 n — n 11 r> 75 n 128 9 — n 118 n 25 n 106 75 . 17-1 n 75 19 — ji 109 • — n 215 s 75 n Podpisani oznanjajo s tem vsem sorodnikom iu prijateljem prežalostno vest, daje njih iskreno ljuliljeni sin, oziroma brat in svak, gospod CENKO POTOČIN, danes ob polu 5. uri rano v 36 letu dobe svoje po dolgih iu mučnih bolestih, prejeraši sv. sakramente za umirajoče, blaženo v (iospodu zaspal Pogn I) hode v torek dne 10. marca t. I. ob 2. uri popoIndOti v Loki pri Zidar.eni Mostu. Sv. maše zadušnice služ'le SB bodo v BTedo dne 11. t. m. ob polu 9. uri dopoludne v tttpni cerkvi Loški. Dragi pokojnik bodi priporočen pobožnemu spominu. Št. Peter pri Zidanem Mostu, dne 8. marca 1883. Marija Potočin, roj. Košmelj. Manj v Ghon. Josipina Srebre. Ana Slane. Betty "VVeingorl. Dr. Gvido Srebre. Dr. Josip Weingerl. Dr. Karol Slane. (133) Pesek za zidarje in debela šuta za posipanje cest dobi mi po nizke) <«ni pri ledenici g. A u o rj a tik novo cerkve Jezusovega srca. — Vpraša so pri gospodu JomJ|» T« u.eku, na mestu. (184) Zahvala. Moj pokojni mož gospod dr Anton Prm, takadlejl odvetnik, bil i« r.\ I jenja pri zuvnro«uliieui ilrušlva lili. SKJ s|| i M v l.o ulouu za znatno svoto meni v prid za\ arov au. Glavni zastoj) ik tega drnšrva v Ljubljani, gospod (oiiln Z<-«*cliko. izpačal mi je naitoencjse omenjeno -oto. S tem i/.rekatn javno zahvalo zato ter priporočajo po svojej sol dnosti znano zavarovalno društvo, vsacega opozarjam na veliko vredi ost zavaio\anja. V Konjicah, d:.e 5. marca 1885. (130> Josipina Prus. Prva zaloga. 5. S od %> Siilii slaidki . . u 5 kilo zavoj gld. BsecMtndera . . „ „ lesotsloaUkl . . ., „ okajen« j**--nljo . „ , „ „ jegulja iulalj»ui jedina zalogi v lekarni Jul. pl. Tinltoi-/.y, na Mestnem trgu št. 4. Steklenica ^tane 30 kr. (102-3) iJfBp" Varovati h" je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dobičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobone moč in vrednosti. I "S d živčni ekstrakt izdeluje se po zdravniškem predpisu iz tokarskih zelišč ter sc že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno siedstvo proti živcu m boleznim, kakor proti I olceinam t a živcih, migreni, iscbiadi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, bozjasti, otrpneuju, • slabljenju in poluoijam. Na ilaije se dr. Hehr-ov Živčni ekstrakt z naj bo .j.-iin Uspehom rabi preti: piotinu iu trganju, otl pnelosti mišie, trganju v členkih in mišicall, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesili. Dr.llehr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje« Cena steklenici s točnim navodom upo-I rabe To kr. u. v. NH. Pri nakupu teh prepaiatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jeVO izdelke in samo one za pravo priznati, kateri imajo polno firmo: „Julius Bittners's Apotheke in GloggnitS8, in vsake druge podobne izdelke kot nevredne ziivrniti. 1,461—21) Glavna razpošiljalua zaloga: (jiloggnitf, Nižjc-Avstr jsko, lekarna J. lli(luvr-ju. I>r. s' !i 11 • - »i - -o * e |>ril«|»k«' «u kur. u ocena in tir. itelir-ov žtv^ui eksiruki prodajata v i.jooijim. lekarnarja: J. Svoi*o«i» In J. pl. Trukoestjr. F RAN Z JOSEF BITTER QUELLE ^prijeten iu priročen lok zji sčlšfienje." Prof. VALENTA, Ljubljana. ,,«e prou%roča nobenih težav," Prof. pLBAMBERGER, Dunaj. „j<* uspešneje, kakor druge grenčice." Prof. LEIDESDORF, Dunaj. Dr. Sclimitlt-ovi uspešni jrilejki n kurja očesa uporabljajo se že mnogo desetb tij kot, brc/, bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes. Uspeh teh dr. Seli i idt-ovih prilep kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovane] rabi teh priiepk »v se odpravi vsako kurje oko brez \ sako operacije. Cena škatljiei s 15 prilepki in z roženim dletoem za Izdiranje kurjih očes i.i kr. u. v. Zahtevaj se vedno izrecno: „PR AN-J OSI PO VA (HIENČ1CA". Zaloge povsod, "^ffi (124—1) Vodstvo razpošiljatve v Budapešti. M GREŠIM" zavarovalno društvo za življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, Giselastrasse št. 1, i Pešta, Franz - Josefsplatz št. 5 iu 6, v hiši društva. hiši društva. frank. 8'*,780.0Pi-90 16,602.^67-70 Društvena aktiva.................. Letni dohodki na premijah in obrestih dne .10. junija 1883 . . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot.............. V slednjej dvanajstmesečnej poslov.Jnej perijodi uložilo se jo pri društvu za.................. ponudb, vsled česar znaša skupni znesek v slednjih 26 letih na uloženih ponudbah več kot........... Prospekte in druga razjasnila dajo Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, H. nadstropje 139,950.000 — 65,7.6.175-— 1.260,777.854-55 pri ^omoliliotiA- (309—11) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni k ar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne' 3-