Leto 1897.
1515
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXIX. — Izdan in razposlan dne 29. decembra 1897.
Vsebina: (Št. 305—806.) 305. Cesarski ukaz zastran premembe nekih zakonitih določil o sodnih pristojbinah. — 306. Ukaz v izvrševanje cesarskega ukaza z dne 2'6. decembra 1897. 1. zastran premembe nekih zakonitih določil o sodnih pristojbinah.
305.
Cesarski ukaz z dne 20. decembra 1897.1.
zastran premembe nekih zakonitih določil o sodnih pristojbinah.
Na podstavi §. 14. v osnovnem zakonu o državnem zastopu z dne 21. decembra 1807. 1. (drž. zak. št. 141) ukazujem tako:
§• I-
Vloge (pravdni spisi) in zapisniki v sodnem postopanju v spornih in v nespornih stvareh so glede vsake pole. ki je bila podvržena dosedaj kolkovnini 36 kr., zavezane pristojbini 1 kronè. Drugi postavki pristojbin za vloge in zapisnike ostanejo nespremenjeni.
Kolkovna dolžnost rubrik k vlogam in zapisnikom se odpravlja.
§. 2.
Pristojbin prosti so:
a)	zapisniki o ustni prizivni ali dosodni razpravi (§§. 493. in 509., odstavek 2. civilnega pravdnega reda), ako ni prišla k razpravi nobena od obeh spornih stranek in tudi ni vzprejema dokazov;
b)	zapisniki, ki se narede v sodni pisarnici in ne obsegajo predloga, o katerem mora odločiti
sodnija. Zapisniki o ustnih uporih v opomi-njalnem postopanju in pa zapisniki o opravi izvršilnih dejanj so vendar vselej zavezani kolku ;
c)	predlogi za popravo sodnih sodeb in sklepov (§§. 419., 421. in 430. civilnega pravdnega reda).
Razpravni zapisnik v malotnih stvareh (g. 451. civilnega pravdnega reda) je celo tedaj, kadar se je nadaljevala razprava več dni ali se je obnovila po izrečenem sklepu, šteti za celoto in ga potemtakem podvreči pristojbini samo po številu zanj uporabljenih pol. Sicer pa ostanejo neizpremenjena določila g. 32. v zakonu z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50).
§. 3.
Tarifna številka 103, lit. A. do D. v zakonu z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) z opomnjo 4. k ti tarifni številki se razveljavlja in nadomešča z nastopnim določilom:
Za sklepanje sodeb ali razsodeb (sklepov) sodnij je plačevati te-le pristojbine:
Ji. o) Za sodbe prve stopinje, s katerimi ae odloča v glavni stvari sami;
b)	za končne sklepe v stvareh motenja posestnega stanu (g. 459. civilnega pravdnega reda);
c)	za plačilne naloge v mandatnem postopanju in plačilne in zavarovalne naloge v postopanju v mcničnili sporih (gg. 548., 557. in 558. civilnega pravdnega reda) ;
(Slowenisch.)
264
d)	za sklepe, s katerimi se na prvi stopinji odloča o pritožbi zavoljo ničnosti zoper razsod borzne izbrane sodnije (člen XX11I. vpeljavnega zakona k civilnemu pravdnemu redu) ;
c) za izvršilna dovolila na podstavi spisov in listin v §. 79. izvršilnega reda oznamenjene vrste, narejenih v unanjih deželah;
f) za sklepe, s katerimi se ustanavlja povračilo škode na podstavi §. 168. izvršilnega reda na prvi stopinji,
če je sporni predmet vreden
1.	do 50 kron, 1 krono;
2.	nad 50 do 100 kron, 2 kroni;
3.	nad 100 do 400 kron, 5 kron;
4.	nad 400 do 1600 kron, 10 kron;
5.	nad 1600 kron, 1/t odstotka s 25 odstotki pribitka od vrednosti spornega predmeta.
Za sodbo, s katero se priznava lastnina nepremične stvari v vrednosti nad 100 kron na podstavi prippsestovanja, ni plačati manjše pristojbine kakor za odplatni prenos dotične nepremične stvari. Kadar se prizna ista lastninska pravica ponovno, tedaj je uporabljati to določilo samo gledé prve priznave.
B. a) Za sodbe v §. 532. civilnega pravdnega reda oznamenjene sodnije, s katerimi se odloča o tožbi za obnovo ali tožbi zavoljo ničnosti (§§. 540., odstavek 3., in 541. civilnega pravdnega reda) ;
b) za sklepe, s katerimi se po predlogu tožen-čevem zavrača tožba zavoljo nedopustnosti pravdne poti, zavoljo nepristojnosti sodnije, zavoljo že tekoče pravde ali pravnomočnosti sodbe, ki se dotika sporne stvari, ali zavoljo pravdne nezmožnosti katere sporne stranke ali zavoljo manjkajoče upravičenosti osebe, ki nastopa kot zastopnik (§§. 239. in 261. civilnega pravdnega reda),
polovico pod A. ustanovljenih pristojbin.
Za plačilna povelja v opominjalnem postopanju, nadalje za razsodila, omenjena v §. 12. zakona z dne
6.	februarja 1869. 1. (drž. zak. št. 18) o ugovoru upnika zoper meno zemljišč ostanejo v veljavnosti dosedanje pristojbine.
Vse v tem paragrafu ne navedene odločbe in sklepi sodnij so prosti pristojbin.
§. 4.
Opomnji 1. in 6. k tarifni številki 103 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) o plačevanju in vračanju pristojbin za sodne sodbe in razsodbe se uporabljata na pristojbine, zaukazane v §. 3., s tem opominom, da veljajo pristojbin od sodnih plačilnih nalogov se tikajoča določila znu-sloma tudi o pristojbinah od predlogov za zavarovanje v postopanju v meničnih sporih in od izvršilnih dovolil, oznamenjenih v §. 3., A. e).
Kadar se sodba ali razsodba sodnije po viši sodniji razveljavi in v stvari sami odloči vnovič, tedaj ni glede pristojbine razločka, sklene-li novo odločilo takoj viša sodnija ali pa tista sodnija, ki je sklenila razveljavljeno odločilo.
§• 5.
Kadar se razprava reši z več delnimi sodbami (§. 391. civilnega pravdnega reda) ali se sklene pred končno sodbo vmesna sodba (§. 393. civilnega pravdnega reda), tedaj je plačati isti znesek pristojbine, kakor da bi se bila opravila odločba z eno samo sodbo.
Ta znesek je že po povodu prve delne sodbe, oziroma že po povodu vmesne sodbe donesti popolnoma v kolkovnih znamkah ali gajplačati naravnost, nasproti pa ni, ko se sklepajo nadaljne delne sodbe, oziroma končna sodba, pobirati nič več.
Kadar po sklenitvi delne sodbe ali vmesne sodbe, ki se ne dotika vsega spornega predmeta, izjavijo stranke pred sodnijo, da ne bodo nadaljevale pravde, ali sklenejo o ostalem delu spornega predmeta poravnavo, tedaj je vrniti razloček med plačanim zneskom pristojbin in pristojbinami, ki pripadajo za sklenjeno delno sodbo ali vmesno sodbo po dotični delni vrednosti in, v primeru poravnave, za poravnavo. Izjava stranek, da ne bodo nadaljevale pravde, ni zavezana nobeni listinski pristojbini.
Poravnava o znesku zahteve, o katere podstavi se je odločilo z vmesno sodbo (§. 393., odstavek 1. civilnega pravdnega reda), potem poravnava, ki se po sklenjeni vmesni sodbi o vgotovitvi bitja ali ne-bitja kakega pravnega razmerja ali kake pravice (§. 393., odstavek 2. civilnega pravdnega reda) sklene o zahtevi, izvajani iz tega, je prosta pristojbin.
'Kadar so je za sodbo ali sklep plačala pristoj-bina po polni vrednosti spornega predmeta, tedaj nb kadar se dopolni sodba ali sklep z dodatno odločbo iste ali više sodnije (§§. 423., 430. in 490., št! 1 in odstavek 3. civilnega pravdnega reda), nič v°č zahtevati za to zadnjo.
§• o.
Prizivni spis v malolnih stvareh (§§. 448., 405. in 501. civilnega pravdnega reda) je zavezan pristojbini I krone od prve polo.
V	drugih primerih je za prizivni spis in za do-sodni spis (§§. 465. in 505. civilnega pravdnega reda) plačati glede prve pole te-le pristojbine :
Pri vrednosti spornega predmeta:
1.	do 50 kron, 1 krono;
2.	nad 50 do 100 kron, 2 kroni;
3.	nad 100 do 400 kron, 5 kron;
4.	nad 400 do 1600 kron, 10 kron;
5.	nad 1600 kron, 20 kron.
Za rekurze zoper razsodila, navedena v §. 3., A. in B., in zoper odločila o takih rekurzih je plačati polovico tukaj ustanovljenih pristojbin, toda ne manj kakor 1 krono od prve pole. Za rekurze zoper razsodila, omenjena v §. 12. zakona z dne 6. februarja 1869. 1. (drž. zak. št. 18) ostane v veljavnosti dosedanja pristojbina 2 kron 50 vinarjev od prve pole.
§■ 7.
V	tarifni številki 2, a), aa) zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) ustanovljena pristojbina 36 kr. od vsake pole za priproste sodne prepise se zvišuje na 1 krono od vsake pole.
Za stranke določeni izdatki v §. 3. navedenih odločil so navadno prosti pristojbin.
Vendar so izdatki in izpiski takih odločil, ki se dado strankam samo na posebno zahtevanje, nadalje kadar je pri sodnih plačilnih in zavarovalnih predlogih in plačilnih poveljih potreben za obe sporni stranki več kakor po en izdatek, tretji in vsaki nadalj ni izdatek takega plačilnega naloga ali plačilnega povelja zavezan pristojbini 2 kron od
vsake pole, ako pa ne znaša vrednost spornega predmeta več kakor 100 kron, pristojbini 1 krone od vsake pole. Ugodnejše ravnanje z izdatki plačilnih povelj v mandatnem postopanju, ne presegajočih zneska 50 kron, se ne prikrajšuje s tem.
Dejanski stan sodbe in razloge odločbe (§.417., št. 4 in 5 civilnega pravdnega reda) je šteti za dele izdatka sodbe in ne za posebne kolku zavezane spise.
§• 8.
Za sodno rabo listin, katere so pogojema oproščene pristojbine ali so pogojema podvržene nizi pristojbini, mora v sodnem postopanju veljati z vlogo opravljena predaja ali priložba listin k zapisniku kot dokazil za izjave, v njih obsežene. Sodno rabo kakega, če tudi samo v izpisku podanega prepisa je gledé na dolžnost plačila pristojbine za prvopis šteti za enako sodni rabi tega zadnjega samega.
Zavoljo sodne rabe pri izdatbi pogojema pristojbine proste ali glede na izmero pristojbin pogo-dovane listine ni v pravnih sporih, katerih vrednost ne presega 100 kron, mimo navadne pristojbine za priloge plačati nobene pristojbine, v pravnih sporih pak, katerih vrednost znaša več kakor 100 kron, je plačati 1 krono od vsake pole listine,' v kolikor ne pripada po splošnih pristojbinskih predpisih manjša pristojbina. To pristojbino je, če tudi se ista listina večkrat rabi sodno, plačati samo enkrat.
To pristojbinsko dolžnost je izpolniti navadno pred sodno rabo (§. 12. zakona z dne 9. februarja 1850. L, drž. zak. št. 50). Kadar preskrbi listino v prvopisu ali prepisu sodnija sama po predlogu do-kazovavca, ali ker se je sklicevala na njo kot dokazilo kaka stranka, ali kadar jo po predlogu ali tožbi dokazovavča preda sodniji oseba, različna od njega, tedaj mora v civilni pravdi dokazovavec ali tisti, ki je s sklicevanjem na listino provzročil, da se je priskrbela, opraviti kolkovno pristojbino, ki ga zadene zavoljo sodne rabe, pri prvem, za ustno sporno razpravo določenem naroku, ako pride k njemu; v drugih primerih je vkreniti potrebno za pobiro pristojbine z naznanilom, ki je d:i sodnija uradu, določenemu za predpis pristojbin.
§- 9-
V §§. 98. in 134. izvršilnega reda omenjene knjižne zaznambe prisilne uprave in uvedbe draž-benega postopanja (pristopa k dražbenemu postopanju, §. 139. izvršilnega reda) so zavezane, ako
se že ne drži v izvršbo privzete ali druge nepremične stvari zastavna pravica na korist dotične terjatve zahtevajočega upnika in se je plačala pristojbina za nje vpis, polovični pristojbini, katero bi bilo plačati za vpis zastavne pravice na korist terjatve zahtevajočega upnika.
Potemtakem plačana pristojbina se vračuni v pristojbino za dodatni vpis zastavne pravice na korist iste terjatve, v kolikor se zaprosi za ta vpis zastavne pravice pred izbrisom dotičnega zaznamka.
Knjižne zaznambe v §§. 158. do 161. izvršilnega reda omenjene začasne uprave po dražbi prodane nepremičnine, in pa prisilne uprave, zaukazane po §. 201. izvršilnega reda namesto dražbe-nega postopanja, so proste pristojbin.
Na pristojbino, zaukazano v prvem odstavku, se uporablja določilo §. ti., C. b) zakona z dne 13. decembra 1802. 1. (drž. zak. št. 89).
§. 10.
V obče je v sodnem spornem postopanju pri določevanju vrednosti spornega predmeta zastran odmere pristojbin ravnati po določilih §§. 54. do 60. v pravilniku sodnijske pristojnosti. Zlasti je določba vrednosti spornega predmeta, obsežena v tožbi po §§. 56., odstavku 2., in 59. pravilnika sodnijske pristojnosti, odločilna tudi za odmero pristojbin (§. 60., odstavek 4. pravilnika sodnijske pristojnosti).
Pri tem veljajo vendar te-le omejitve :
1.	Ako je z zahtevo združena druga, iž nje izvajana zahteva, se ravna odmera pristojbin samo po vrednosti prve zahteve ;
2.	ako se zahteva samo neki del glavnične ter-javščine, ni jemati v podstavo odmeri pristojbin vkupnega zneska še nepoplačane glavnične terjav-ščine, ampak samo s tožbo zahtevani njen del;
3.	ako se zahteva prebitek, ki se pokaže iz primerjave terjatev, ki pristoje obema strankama vzajemno, je merodajen za odmero pristojbin samo znesek s tožbo zahtevanega prebitka;
4.	pri odmeri v §. 3. zaukazanih odstotnih pristojbin ni nastavljati vrednosti nepremičnih in premičnih, telesnih in netelesnih stvari z nobenim manjšim zneskom od tistega, ki se pokaže po
splošnih načelih o odmeri pristojbin od pravnih opravil in pravnih listin.
V sporih o ničnosti in razveljavi razsotla (§§. 595. nadd. civilnega pravdnega reda, člen XXIII-in XXV. vpeljavnega zakona k civilnemu pravdnemu redu) je merodajna za odmero pristojbin vrednost predmeta spora, odločenega z razsodom.
Preračunska vrednost unanjih denarnih vrst in domačih trgovinskih novcev, ki jo je uporabljati pri odmeri pristojbin, se ustanovi z ukazom finančnega ministrstva.
§. 11.
Kadar se ne pokaže določena denarna vrednost spornega predmeta na podstavi §. 10., tedaj je nastaviti vrednost spornega predmeta zastran odmere pristojbin
1.	pri sodni odpovedi (§§. 560. do 564. civilnega pravdnega reda) najma stanovanja, če odpovedni rok ne presega enega meseca, in pa v pravnih sporih, katerih predmet je samo veljavnost take odpovedi;
pri sporih o služnosti stanovanja in o izgovorjenih preživitkih (§. 49., št. 3 pravilnika sodnijske pristojnosti); in
pri sporih iz službenih in mezdnih pogodeb, navedenih v §. 49., št. 6 pravilnika sodnijske pristojnosti, s 100 kronami;
2.	pri drugih k pristojnosti okrajnih sodnij spadajočih sporih s 400 kronami;
3.	pri sporih, spadajočih k pristojnosti zbornih sodnij prve stopinje, izvzemši pod št. 4 in 5 navedene spore, s 1600 kronami;
4.	pri sporih, spadajočih k [iristojnosti zbornih sodnij prve stopinje, kateri se tikajo samo vrstnega reda terjatev v izvršilnem postopanju in v konkurzu, s 400 kronami; naposled
5.	pri fidejkomisnih in fevdnih sporih, navedenih v g. 50., št. 4. in 5. pravilnika sodnijske pristojnosti, s 3200 kronami.
Prvotna vrednost spornega predmeta ostane navadno merodajna za pristojbine od vseh spisov spornega postopanja.
Od tega nastopijo te-le izjeme :
1.	Kadar najde sodnija po zmislu g. 60. pravilnika sodnijske pristojnosti, da je v tožbi navedena vrednost spornega predmeta previsoka, tedaj je od časa, ko se dâ dotični sodni sklep na znanje strankam, jemati odmeri pristojbin v podstavo samo ovedeno manjšo vrednost;
2.	kadar se več pravd združi za vkupno razpravo, tedaj je, dokler se ta združba zopet ne razveže, za odmero pristojbin merodajna samo vrednost spornega predmeta tiste pravde, s katero so združene druge pravde. Sodnim odločiloin, katerih predmet je več združenih pravd hkratu, pa je naložiti vsoto pristojbin za odločbo, preračunjenih za posamezne odločene pravde posebej;
3.	kadar se razpravlja ločeno o več v isti tožbi oglašenih zahtevali, tedaj je v vsaki teh ločenih razprav za odmero pristojbin odločilna, dokler traja ločenost, samo dotična delna vrednost;
4.	na premembo v vrednosti spornega predmeta, ker se je, preden je začela teči pravda, pre-menila tožba, omejil tožbeni zahtevek ali deloma rešil spor s končno sodbo, se je ozirati pri odmeri pristojbin za dejanja, ki prihajajo po premembi vrednosti, in, v kolikor se je opravila prememba z izjavo stranek, tudi že za dotični spis ali za dotični zapisnik. Na zvišbo vrednosti spornega predmeta, ker se je potem, ko je začela teči pravda, premenila tožba ali se je stavil vmesni predlog za ugotovitev, se je ozirati samo pri odmeri pristojbine za odločbo;
5.	kadar se postopanje o pravnih pomočkih ali postopanje o tožbi za obnovo ali tožbi zavoljo ničnosti dotika samo nekega dela prvotnega spornega predmeta, tedaj je v tem postopanju merodajna za preračun pristojbin samo vrednost tega dela. Pri vzajemno zglašenih pravnih pomočkih je preračunih kolkovnine po meri predlogov vsake izmed obeh spornih stranek posebej; samo za zapisniško pristojbino je, ako se vkupe razpravljam pravni po-močki ne dotikajo istega dela prvotnega spornega predmeta, merodajna vsota delnih vrednosti. Pri pravnih pomočkih, ki se dotikajo samo pravdnih stroškov ali postranskih pristojbin (pripadkov) prvotnega spornega predmeta ali v civilni pravdi izdane
kazenske odredbe, se ravnajo pristojbine samo po izpodbijanem znesku pravdnih stroškov ali postranskih pristojbin (pripadkov) ali izrečene kazni, pri čemer je proračunjati prisojen zapor po meri 10 kron za vsaki njega dan;
6.	v izvršilnem in zavarovalnem postopanju se ravnajo pristojbine, v kolikor se predlog za dovolitev izvršbe ali začasne odredbe v zavarovanje tika samo nekega dela prvotnega spornega predmeta, po vsebini tega predloga. Pri izvršbi na premično imovino so vloge zavezančeve in nje nado-mestujoči zapisniki, tem vlogam in zapisnikom pri-dejane priloge, naposled po predlogu zavezančevem izdani duplikati sodnih izdatkov in sodnih prepisov vselej zavezani samo pristojbinam, določenim za vrednost ne več kakor 100 kron;
7.	glede pristojbin za izdatke delnih sodeb odloča vrednost zahtev, odločenih z dotično delno sodbo;
8.	določila tarifne številke 105 v zakonu z dne
9.	februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50) o vrednosti, merodajni za odmero poravnavnih pristojbin, ostanejo v veljavnosti tudi glede poravnav v sodnem spornem postopanju.
§. 13.
V	tarifni številki 75, o zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) za sodno sporno postopanje zaukazana osebna pristojbinska prostost ubogih stranek je dovoljena tudi v nespornem sodnem postopanju.
V	kolikor gre za to pristojbinsko prostost, se uporabljajo §§. 63. do 73. civilnega pravdnega reda zmisloma tudi zunaj civilne pravde v vseh vrstah sodnega postopanja.
Oprostilo ubogih stranek obsega tudi pristojbine, ki jih je plačati zastran sodne rabe listin, in pa stalne in lestvične pristojbine od pravnih listin, narejenih v sodnem postopanju, potem v §. 9. zaukazane vpisne pristojbine od knjižnih zaznamb, prisilne uprave in uvedbe dražbenega postopanja (pristopa k družbenemu postopanju, §. 139. izvršilnega reda), ki so omenjene v §§. 98. in 134. izvršilnega reda,
§- H.
Predznamovanje pristojbin je dovoljeno, kadar se v sodnem postopanju postavi za neznane osebe
ali za osebe neznanega bivališča skrbnik in ni znana niti izterljiva imovina po skrbniku namestovane osebe, niti ni druga oseba dolžna zalagati stroške skrbstva.
Predznamovanje mora takoj nehati, ko ni več nobenega vzroka za nje. V tem primeru je pobrati predznamovane pristojbine od stranke, zastopane po skrbniku, ako ne nastopi ugodnost pravice ubogih.
Kadar je opraviti z osebami, ki ne uživajo predznamovanja pristojbin, in pa z osebami, katerim je dovoljeno tako predznamovanje, tedaj se uporabljajo zmisloma §§. 13. in 20. zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50).
§• 15.
Vladi se daje oblast, zaukazati premembe v veljajočih predpisih o uporabljanju in razveljavljanju kolkovnih znamek v sodnem postopanju s posebnim ukazom.
§. 10.
Pravnih sporov ali sodnega spornega postopanja se tikajoča določila tega ukaza, in pa sploh zakonov o kolkovnih in neposrednih pristojbinah je uporabljati zmisloma ne samo v civilni pravdi, ampak tudi v izvršilnem in zavarovalnem postopanju, potem •v konkurznetn postopanju.
§ n.
Ta ukaz zadobi moč 1. dne januarja 1898. 1.
Določila §§. 2. a in c, 3. do 6., 7., odstavka 2. do 4., in 8. do 12. je vendar uporabljati samo tedaj, kadar se dotično sodno postopanje opravlja po novih pravdnih in izvršilnih predpisih.
Izvršiti ta ukaz je naročeno Mojima ministroma za finance in pravosodje.
Na Dunaju, dne 2G. decembra 1897. 1.
S06.
Ukaz ministrstev za finance in pravosodje z dne 28. decembra 1897.1.
v izvrševanje cesarskega ukaza z dne 26. decembra 1897.1. (drž. zak. št. 305) zastran premembe nekih zakonitih določil o sodnih pristojbinah.
§ 1.
Sodnije prve stopinje so dolžne, v §. 3. cesarskega ukaza navedene sodbe in razsodila navadno od osem do osem dni, v nujnih primerih pa in po predlogu stranke tudi od primera do primera priobčevati za predpis pristojbin postavljenemu uradu v prepisu, toda brez priloženih odločilnih razlogov, ako ali presega vrednost spornega predmeta 1600 kron ali ako gre za sodbo, s katero se priznava lastnina nepremične stvari v vrednosti vec kakor 100 kron na podstavi priposestovanja.
Odločila o pravnih pomočkih, ki so se zglasili zoper kako v prejšnjem odstavku oznamenjeno razsodbo, je prav tako priobčiti zgoraj oznamenjenemu uradu.
§ 2.
Stalno kolkovnino za sodno odločbo mora, iz-vzemši v nastopnem odstavku oznamenjeno primere, donesti konci ustne razprave, opravljene pred razsodbo, ako sta •navzočni obe sporni stranki, vsaka sporna stranka s polovico, če pa ena stranka ni navzočna in navzočna stranka ne uživa osebne pri-stojbinske prostosti ali predznamovanja pristojbin, povsem ta zadnja stranka. Kadar uživa ne došlrv stranka osebno pristojbinsko prostost ali predznamovanje pristojbin, tedaj mora došla stranka donesti samo njo zadevajočo polovico kolka za razsodbo.
Franc Jožef s. r.
Gautsch s. r. Wittek s. r. Latour s. r. Ruber s. r.
Welsersheiiub s. r. Rühm s. r.
Koerber s. r. Bylandt-Rheydt s. r Loebl s. r.
Pri sodnih plačilnih in zavarovalnih nalogih in izvršilnih dovolilih, oznamenjenih v §. 3., A., c in e cesarskega ukaza, mora donesti stalno kolkovnino tožnik, oziroma zahtevajoči upnik popolnoma, ko podaje tožbo, oziroma stavi predlog za dovolitev izvršbe. Določilo §. 14., odstavka 2. v zakonu z dne 24. maja 1873. 1. (drž. zak. št. 97) o donašanju kolka za plačilno povelje v opominjalnem postopanju se no izpreminja.
Kadar gre za sodno odločbo, zavezano odstotni pristojbini, tedaj se mora finančno oblastvo ozirati na dodatne premembe sodnega izreka o sodnih stroških, kateri je pogoj plačilne dolžnosti po zmislu §• 68., št. 5 v zakonu z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50).
§• 3.
Kadar se sodna odločba, za katero se je plačala kolkovnina naprej, ne izda ali se razveljavi tako, da ne more skleniti o tožbi nadaljne pristojbini zavezane odločbe sodnija, pri kateri sc je podala, ali pa viša sodnija, tedaj se plačana pristojbina vrne (§. 13.).
Kadar pak izda ista ali viša sodnija namesto razveljavljene odločbe drugo, katera bi bila sama na sebi zavezana kolkovnini, tedaj sicer ni plačati za njo nadaljne pnistojbine, pa zato se tudi ta ne vrne.
Kadar je bila razveljavljena odločba zavezana odstotni pristojbini, tedaj je to odpisati, če pa se je že plačala in ne more o tožbi ista ali viša sodnija skleniti pristojbini zavezane razsodbe, jo je vso vrniti. Kadar pak sklene ista ali viša sodnija drugo pristojbini zavezano odločbo, tedaj je za razveljavljeno odločbo plačano odstotno pristojbino odšteti od tiste pristojbine, ki pripada od poznejše odločbe, in je, ako bi ta zadnjà bila niža od prve, povrniti znesek, ki se je plačal preveč (§. 4. cesarskega ukaza).
§• 4.
Kadar se plačilni nalog v mandatnem postopanju ali pa plačilni ali zavarovalni nalog v postopanju v meničnih sporih izpodbija z ugovori, ali izvršilno dovolilo v §. 3. A., e cesarskega ukaza oznamenjene vrste z uporom in se o tem odloči z sodbo (§§. 553. in 559. civilnega pravdnega reda, §. 83., odstavek 2. izvršilnega reda), tedaj je plačati pristojbino za odločbo vendar samo enkrat.
Določilo §. 14., odstavka 3. v zakonu z dne 24. maja 1873. 1. (drž. zak. št. 97) o vračunjanju za plačilno povelje v mandatnem postopanju plačane pristojbine v pristojbino za poznejšo, v isti stvari sklenjeno sodbo se ne izpreminja.
§. 5.
Kadar se razprava o ugovoru, zglašenem po tožencu zavoljo nedopustnosti pravdne poti, zavoljo nepristojnosti sodnije, zavoljo že tekoče pravde ali pravnomočnosti sodbe, ki se tika sporne stvari, zavoljo pravdne nezmožnosti katere sporne stranke ali zavoljo manjkajoče upravičenosti osebe, ki nastopa kot zastopnik, združi z razpravo v glavni stvari, tedaj je na koncu razprave donesti stalno kolkov-nino za odločbo po izmeri, povedani v §. 3., A. cesarskega ukaza, ne prikrajševaje zahteve do povračila polovične pristojbine, ako se ne odloči v glavni stvari, ampak se stori samo sklep v §. 3., B., b cesarskega ukaza oznamenjene vrste.
Kadar se pak razpravlja o omenjenih ugovorih posebej, tedaj je na koncu dotične razprave donesti samo kolek za razsodbo, pripadajoč po §. 3., B., b cesarskega ukaza. Ta kolek se sme, če se zavrnejo dotični ugovori, zahtevati nazaj; kadar se ne zahteva nazaj in se potem razpravlja in odloči v glavni stvari, tedaj je vračuniti omenjeni kolek v pristojbino za odločbo v glavni stvari.
§• 6.
V kolikor je po končnem določilu §. 8. v cesarskem ukazu pobirati zastran sodne rabe pripadajočo pristojbino od pogojno pristojbin proste ali pogojno niži pristojbini zavezane listine (pravne listiné, spričevala) neposredno, mora dati sodnija potrebno naznanilo uradu, določenemu za predpis pristojbin, z zapisom in priobčilom uradnega izvida, v katerem je, da se ne predpiše zvišana pristojbina, povedati, da gre za primer, omenjen v končnem določilu §. 8. cesarskega ukaza.
§• 7.
Določilo vrednosti spornega predmeta, obseženo po §§. 56., odstavkti 2. in 59. pravilnika sod-nijske pristojnosti v tožbi, je ob enem s priobčilom sodne odločbe, zaukazanem v §. 1., dati na znanje za predpis pristojbin postavljenemu uradu, v kolikor ni posneti dotičnega zneska vrednosti že iz odločila (§. 10. cesarskega ukaza).
§• 8.
Proračunske vrednosti unanjih denarnih vrst in unanjih trgovinskih novcev, ki jih je uporabljati pri
odmeri sodnili pristojbin, se ustanavljajo na podstavi zadnjega odstavka §. 10. v cesarskem ukazu lako-le :
1 marka nemške državne
vrednote .	..............
1 frank, lira, peseta, drahma, dinar, lei, lev ....
1 angleški funt sterling ali
sovereign......................
1 ruski rubelj ....
1 ruski zlati rubelj (kovan po zakonu z dne 17. decembra
1885 1.).......................
1 turški funt ...
1 američanski zlati dollar 1 švedska ali norveška
krona.................. . .
1 holandski goldinar . .
1 avstrijski zlati goldinar .
1 avstrijski ali ogrski cekin
=	1 K 20 v
= 24 , - „ = 2 „ 60 „
=	1	»	40	„
=	2	„	—	„
=	2	„	40	„
=	11	,	30	„
§• 9.
Uporaba v tarifni številki 75, o zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89.) zaukazane osebne pristojbinske prostosti ubogih stra-nek se za civilno pravdo in za izvršilno in zavarovalno postopanje vravnava s §§. 63. do 73. civilnega pravdnega reda in z ministrstveniin ukazom z dne 23. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 130).
V kolikor gre za to prislojbinsko prostost, se uporabljajo ti predpisi zmisloma tudi v vseh drugih vrstah sodnega postopanja tako, da veljajo pravde ali vodstva pravde se dotikajoča določila sploh o vsakem sodnem postopanju (konkurzu, zapuščinski obravnavi, zapuščinski stvari itd.), katere se udeležuje uboga stranka, in da je to, kar je povedano o pravdni sodniji, sploh nanašati na sodnijo, pristojno za dotično postopanje. V spričevalih o imo-vinskih razmerah, ki jih je donesti v dosego pravice ubogih in izdati po obrazcih, priloženih ministrstve-nemu ukazu z dne 23. maja 1897. 1., je torej nadomestiti v prašalni poli besede: „v pravni stvari
zoper.................zastran..................“
z oznamenilom dotičnega sodnega postopanja (na primer „v konkurznem postopanju o imovini I. I.“ ali „v zapuščinski obravnavi po I. I.“ ali „v postopanju zastran proglasitve I. L za mrtvega“), in v spričevalu samem besede: „pravdo v pravni stvari, oznamenjeni pod I.“ z besedami: „postopanje v sodnem postopanju, navedenem pod 1.“; vendar ni
grajati spričevala samo iz tega vzroka, ker se je opustil naposled navedeni popravek.
Osebam, ki so v varstvu ali skrbstvu, je dovoliti pravico ubogih samo tedaj, kadar se morajo tako one same, kakor tudi tisti njih svojci, kateri so po zakonu dolžni skrbeti za nje ali jih preživljati, prišteti ubogim po zmislu §. 63. civilnega pravdnega reda. V kolikor more sodniški uradnik varstvene ali skrbstvene sodnije, kateremu pristoji kot poročevavcu vodstvo varstvene ali skrbstvene stvari dotičnega varovanca ali oskrbovanca, na podstavi svojega znanja dotičnih razmer potrditi, da so imovinske razmere oseb, ki prihajajo za prostost od pristojbin v poštev, ubožne po zmislu §. 63. civilnega pravdnega reda, sme v §. 65., odstavku 4. civilnega pravdnega reda omenjeno spričevalo izdati varstveno ali skrbstveno oblastvo tudi, ne da bi se donesla izpolnjena prašalna pola o omenjenih imovinskih razmerah. Posebna določila tarifne številke 75,p zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50) in ukaza finančnega ministrstva z dne 21. novembra 1892. 1. (drž. zak. št. 208) se sicer ne bodo uporabljala več.
§• 10.
Določila §§. 13. in 20. v zakonu z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50) o tem, če je opraviti z osebami, ki uživajo osebno pristojbinsko prostost, in pa z ne oproščenimi osebami, se ne izpre-minjajo (§. 70. civilnega pravdnega reda, §. 1. ministrstvenega ukaza z dne 23. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 130) in se uporabljajo zmisloma tudi, če je opraviti z osebami, ki uživajo predznamovanje pristojbin, in pa s takimi, ki ne uživajo predznamo-vanja (§. 14., odstavek 3. cesarskega ukaza).
Razvidnost pristojbin, katere je eventualno pobrati od nasprotnika oproščene osebe in katere bi bila morala oproščena oseba potrošiti v sodnem postopanju, če bi ne uživala prostosti, in pa pristojbin, ki jih je predznamovati po §. 14. cesarskega ukaza, nadalje priobčevanje teh pristojbin uradu, določenemu za predpis pristojbin, se bo opravljalo v bodoče tako, kakor je predpisano v §. 136. opravilnega reda za sodnije z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112).
§• H.
Gledé uporabe in razveljave (razvredbe) kol-kovnili znamek v sodnem postopanju se ukazuje na podstavi §.15. cesarskega ukaza to-le:
I- Uporaba kolkovnih znaraek.
a)	Kolek za vlogo in prilogo mora stranka, preden preda vlogo ali prilogo namestiti na prvi strani vsake pole zgoraj nad besedilom, v kolikor ni pri prilogah potrebno namestiti kolek vsled njih kakovosti na kakem drugem mestu papirja.
Kadar je šteti sodno vlogo hkratu za pravno listino o pravnem opravilu (tarifna številka 43, m zakona z dne 13. decembra 1862.1., drž. zak. št. 89), tedaj je, v kolikor ne nastopi neposredno plačilo pristojbine, pritrditi stalni ali lestvični listinski kolek na prvi poli vloge poleg kolka za vlogo prav tako pred predajo vloge.
Kadar dojdejo k sodniji vloge in priloge iz unanjih dežel sicer nekolkovane, toda s priloženo pristojbino v gotovini, tedaj mora oskrbeti nabavo in pritrdbo znamek uradnik vložnega oddelka;
b)	kolek za zapisnik mora sodni poslovavec, kateremu je poverjeno pisanje zapisnika, pritrditi na vsaki strani ali zgoraj nad besedilom ali pa tako, da je moči pisati črezenj prvo vrsto besedila.
Kadar je šteti sodni zapisnik hkratu za pravno listino o pravnem opravilu (tarifna številka 79, a 2 zakona z dne 13. decembra 1862. 1., drž. zak. št. 89, tarifni številki 53 in 108 zakona z dne 9. februarja 1850.1., drž. zak. št. 50), tedaj je, v kolikor ne nastopi neposredno plačilo pristojbine, pritrditi stalni ali lestvični listinski kolek ali na prvi poli zapisnika poleg zapisniškega kolka ali pa na koncu zapisnika, in to stalen listinski kolek obenem z zapisniškim kolkom, lestvičnega pa v roku osmih dni, določenem v §. 26., a zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50).
Pri sodnih dražbenih zapisnikih o nepremičnih stvareh je tudi dopustno, pritrditi kol-kovne znamke, ki ustrezajo stalnim listinskim pristojbinam, ne na prvi poli ali na koncu zapisnika, ampak pri ponudkih posameznih najboljših ponudnikov.
Zapisniški kolek za vpisniške vpise, nado-mestujoče zapisovanje po §. 59. zakona o uredbi sodnij z dne 27. novembra 1896.1. (drž. zak.
št. 217) in §§. 229., št. 7, in 319., št. 2 opravilnega reda za sodnije z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112) v ustno podanih prošnjah za izdajo plačilnega povelja v opominjalnem postopanju, in za ustno zglašene upore zoper taka plačilna povelja, potem za ustno podane odpovedi najemnih ali zakupnih pogodeb je pritrditi v dotičnem vpisniku v razpredelu, nalašč določenem za to ;
c)	kolek za sodno odločbo mora v primerih §. 2., odstavka 1. pritrditi na koncu razpravnega zapisnika sodni poslovavec, kateremu je poverjeno pisanje tega zapisnika.
Kolek za sodne plačilne in zavarovalne naloge, oznamenjene v §. 3., A., c in e cesarskega ukaza, in za izvršilna dovolila (§. 2., odstavek 2.) mora pritrditi, če se tožba, oziroma predlog za dovolitev izvršbe stavi pismeno, tožnik, oziroma zahtevajoči upnik na prvi poli prvega izvoda pravdnega spisa poleg kolka za vlogo, in dotični izvod pravdnega spisa je pridržati pri sodnih spisih (§. 80. civilnega pravdnega reda). Kadar se poda tožba ali predlog za dovolitev izvršbe ustno, tedaj mora pritrditi kolek za razsodbo sodni poslovavec, kateremu je poverjeno pisanje zapisnika, na prvi poli zapisnika poleg zapisniškega kolka.
Kolek za plačilno povelje v opominjalnem postopanju je pritrditi, ako se prošnja za njega izdajo posvedoči samo z vpisom v vpisnik, poleg zapisniškega kolka v istem razpredelu vpisnika. V drugih primerih je tudi glede kolka za plačilno povelje v opominjalnem postopanju ravnati tako, kakor je predpisano v sprednjem odstavku ;
d)	kolke za duplikate, katere je po §. 7., odstavku 3. cesarskega ukaza, ako bi bil pri sodnih plačilnih in zavarovalnih nalogih in plačilnih poveljih za obé sporni stranki potreben več kakor po en izdatek, plačati za tretji in vsaki nadaljni izdatek, je pritrditi prav tako, kakor kolek za razsodbo poleg dotičnega kolka za vlogo ali zapisnik po predpisu, podanem pod c).
V kolikor so izdane dotične vrste znamek, se smejo v takih primerih kolek za vlogo ali zapisnik, kolek za odločbo in kolki za duplikate plačati tudi z eno samo kolkovno znamko ;
(Sloveniach.)
205
e)	kolek za vse druge, kakor pod b), c) in d) navedene kolku zavezane sodne izdatke mora sodni poslovavec, kateremu je poverjeno njih pisanje, pritrditi navadno na vsaki poli, preden jo začne pisati, tako, kakor je povedano pod à).
Pri sodnih poveritvah je pritrditi kolkovne znamke pri poverilnem pristavku. Isto je dopustno tudi pri sodnih vidimacijah;
f)	kolek, ki ga je plačati za pogojema kolka proste ali pogojema niži pristojbini zavezane listine, katere se rabijo sodno in so vsled tega zavezane pristojbini, je pritrditi prav tako kakor kolek za priloge (glej pod a) ;
g)	kolkovne znamke, donesene v plačilo vpisnine, oznamenjene v §. 6., C, b zakona z dne 13. decembra 1862. I. (drž zak. št. 89), mora precej pri njih predaji pisarniški uradnik sodnije, ki jih prevzame, pritrditi na listu papirja; če se dovoli vpis, se uporabi ta list za izdatbo tistega izvoda odloka, ki gaje hraniti pri uradu, kateremu je poverjeno vodstvo javnih knjig, ali se priloži temu izvodu odloka, če se pa ne dovoli vpis, je pridejati list dotičnim sodnim spisôm, ne prikrajševaje stranki pravice, da se ji v gotovini povrne znesek pristojbine (§. 13.). Sicer ostane v veljavnosti določilo §. 6., C. 2 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89);
h)	glede donašanja in pritrdbe kolkovnih znamek, ki služijo v plačilo sodno odmerjenih zapuščinskih pristojbin, ostanejo v veljavnosti določila §. 6., C. 3 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89).
II. Razvaljava (razvredba) kolkovnih znamek.
Kolkovnim znamkam je v vseh pod I. a) do h) navedenih primerih vzeti vrednost (veljavo) s pre-pečatbo (obliteracijo) s sodnim pečatom v črni barvi tako, da bo neki del pečatovega odtiska viden na kolkovni znamki, drugi del pa na papirju, na katerem se jo pritrdila znamka. Za prepečatbo je uporabljati ne pretolsto, redko tekočo barvo, kakršna je črna, srednjemočna tiskarska barva (ilustracijska barva). Anilinske barve se ne smejo rabiti za prepečatbo.
Na zapisnikih uporabljanim kolkovnim znamkam se sme, ne da bi se prepcčatile, odvzeti vrednost s teni, da se prečrtajo s tinto z dvema črtama, ki se križata na podobi znamke.
Jemati znamkam vrednost, je posel sodne pisarnice, in to glede kolkovnih znamek, pritrjenih na sodnih vlogah in njih prilogah, in pa donošenih s tabularno prošnjo v plačilo vpisnine, uradnika vložnega oddelka, pri kolku zavezanih izdatkih in vpisniških vpisih, ki se opravijo v sodni pisarnici, poslovavca, kateremu je to poverjeno, v vseh drugih primerih pa poslovavca, ki oskrbuje pisarniško službo dotičnega sodnega oddelka. Vsaki sodni poslovavec, ki mora obravnavati kolku zavezan opravilni kos, na katerem se ni odvzela v redu znamkam vrednost, je dolžan, jih razveljaviti dodatno.
Prečrtavanja kolkovnih znamek, zaukazanega v točki 2. ministrstvenega ukaza z dne 25. marca 1860. 1. (drž. zak. št. 82), in v ministrstvenem
ukazu z dne 23. septembra 1895. I. (drž. zak. št. 148), se odvezujejo sodne pisarnice.
§• 12.
V kolikor ni v.§. 11. ukazano o rabi kolkovnih znamek in o prometu ž njimi nič drugega, ostanejo o tem v veljavnosti veljajoči predpisi.
To velja zlasti glede kolkovanja za sodno rabo potrebnih, v unanjih deželah narejenih listin tiste vrste, ki so po svoji kakovosti zavezane v tukajšnji deželi ob izdatbi kolkovni dolžnosti (§. 23. zakona z dne 9. februarja 1850. 1., drž. zak. št. 50).
§. 13.
Kadar je za sodno izdatbo ali za knjižni vpis naprej doneseno ali uporabljeno kolkovno pristojbino vrniti, ker se izdatba ali vpis ne opravi ali se sodna odločba razveljavi tako, kakor je oznamenjeno v §. 3., odstavku 1., tedaj mora povračilo, ako pové sodnija v dotičnem rešilu njega znesek in za njega prejem upravičeno osebo, brez posebnega ukazila vodečega finančnega oblastva opraviti tisti urad, kateremu pristoji odmera pristojbin od uradnih dejanj dotične sodnije, ali Če je uprava z denarjem ločena od tega urada, njemu odkazana blagajnica proti odvzetbi sodnega rešila in proti nekolkovanemu, po stranki izdanemu prejemnemu potrdilu takoj.
§. 14.
Ta ukaz zadobi moč ob enem s cesarskim ukazom dne 1. januarja 1898. leta.
ukaza, ako dojdejo tudi vloge še le po večkrat omenjenem času k sodniji ali se izdado zapisniki ali prepisi še le po tem času.
Na sodne vloge, ki so bile v odpravo oddane pošti pred 1. dnem januarja 1898. 1., in pa na sodne zapisnike in prepise, za katere so se po veljajočih predpisih kolkovne znamke donesle že pred 1 • dnem januarja 1898. 1., se vendar ne uporabljajo določila §§. 1. in 7., odstavka 1. cesarkega
V kolikor se bodo po 1. dnevu januarja 1898. 1. sklepale pristojbinam zavezane sodne sodbe'in razsodbe še po starih pravdnih predpisih, je uporabljati glede plačila pristojbin samo dosedanje predpise.
Rohni s. r.
Ruber s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, l. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1898. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in romunskem jeziku.
Naročnina državnega zakonika znaša v vsaki teh osem izdaj za vse leto 1898. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, kjer se morejo naročiti tudi posamezni letniki in kosi državnega zakonika.
Naročilu je priložiti ob enem za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kupi kedö državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858.	. . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.	. . 16 gl.
,	, . 1859.	,	„ „ 1868.	. . 12 , I	,	, , 1879.	,	, „ 1888.	. . 20 ,
vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajali drugih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. ... 20 gl. desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1898. po teh-Ie cénah:
Letnik 1849.		za			. 2 gl. 10 kr.				Letnik	1866.	za			. 2 gl. 20 kr.				Letnik	1883.	za			. 2 gl. 50 kr.		
	1850.					»1	25	V		1867.				. 2		—	,		1884				. 2	9	50 ,
	1851.	n			. 1	»	30	9	9	1868.				. 2		—			1885.				. 1	9	80 ,
	1852.				■ 2	9	60	9	9	1869.				. 3	*	—			1886.				. 2		30 ,
	1853.				. 3		15	9		1870.				. 1		40			1887.				. 2	„	50 „
	1854.				. 4		20	9		1871.	v			. 2		—			1888.	n			. 4		20 „
	1855.	s			. 2		35	9		1872.				. 3		20			1889.				. 3		r>
	1856.				. 2		45			1873.				. 3		30			1890.				. 2		70 ,
	1857.				. 2		85			1874.				. 2		30			1891.				. 3		9
	1858.						40		9	1875.				. 2		—			1892.				. 5		~~~~ *
	1859.				. 2		—			1876.				. 1		50			1893.				. 3		9
	1860.	v			. 1		70			1877.	9			. 1	9	—			1894.				. 3	9	9
	1861.	T			. 1	9	50		9	1878.				. 2		30			1895.				. 3	9	50 „
	1862.	9			. 1	9	40	»1	9	1879.				. 2	V	30			1896.				. 3	9	50 „
s	1863.				. 1	9	40	9		1880.				. 2		20			1897.		.		. 7	9	50 ,
	1864.				. 1		40	9	9	1881.				. 2		20									
	1865.	9			. 2	«	—	9	9	1882.	9			. 3		—	9								
Letnik 1897. se bo dobival še le potem, ko se izdado tudi kazala.
Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni. kakor dotični letniki nemške izdaje.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, kateri celô niso došli naročniku ali pa so mu došli nedostatni, se morajo reklamirati (pooglašati) najdalje v štirih tédnih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar poteče ta rok, tedaj se bodo izročevali kosi državnega zakonika samo proti plačilu prodajne cene (po kateri stane % pole, to je 2 strani, 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji popolnoma dopolnjeni vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1897., v izdajali ostalih sedmih jezikov pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1897., so more ne saind vsaki posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi vsaki posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1898. iz založbe c. k. dvome in državne tiskarnice; potemtakem je moči vsakemu, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si vrediti liste po tvarinah.	j