List tehais
dvakrat na mesec.
Pesa n? ein a S*-n
Naročni: mesečno 1'
II® 1VL11
Državna licejska Knjižnica _
b i u u i j aaa
Rokopisi & vračajo.
Hefrankirana pisma M ne sprejemajo.
■ amin
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo in upravništvo v Št. Peterski vojašnici.
Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS.
I Srečno nouo ieto 1
i	.	.	I
I želi usem inuaüöom, uöouam in sirotam
i	I
i	Izuršni odbor i
Udruženja uojnih inualiäou | I	u Ljubijani.	1
iittniMimmiiiHHMwsiHSiimiimiimmiHMmmu'unrmmHimsmrKniininm'iilimiiimijmimuiiuisimnE
Ob novem letu.
Prehajamo preko dni, mesecev in let. Vse mine, minuli so vsakovrstni časi in bo tudi naša bodočnost. Približujemo ste1 svojemu koncu, kateremu gremo, kakor leta. Še nekaj koncev let pa nas ne bo vec, bodo pa drugi, ki jih bo mogoče spremljala enaka usoda. Nismo še v položaju, kakoršnega bi morali imeti; predstavljamo si ga še vedno in upamo na boljše. — Borimo se za svoje eksistenčno vprašanje. — Kakor smo se borili v pretekiih letih, tako se bomo tudi naprej in vedno kakor se mora vsak sloj in vsako bitje na svetu vedno boriti za svojo sksistenco, ker je tako vstvarjen cel sistem životarjenja. •— Vendar pa je naš položaj skrajno slab in obupen, da mu ni enakih. Tako kot v dosedanjih letih po vojni nočemo in ne moremo več živeti. Priti mora že bodoče leto boljše, iti moramo v našem vprašanju naprej, ker v preteklem času smo šli nazaji.
Ko se poslavljamo zopet od preteklega leta, se moramo zamisliti v preteklost in bodočnost.
Do sedaj smo bili brezpravna raja, ki ni imela svoji usodi primerne utehe, niti trdne zakonske podlage, na katero bi se mogla opirati. Živimo trenutno, brez vsakega izgleda v bodočnost.
Dajatve izginjajo, potrebe ostajajo pozabljene, pomoč se zmanjšuje, brezčuten svet z nami likvidira. Samo; smrt dela med nami svoj naravni proces.
V	splošnem nimamo veliko slabše življenje, kakor smo ga imeli lani v tem času. Tako gre leto ?ä letom. Ali smo prišli do viška, ali imamo pričakovati' kaj boljšega?
V	takih mislih stepamo v bodoče novo leto.
Naj bi bilo srečnejše tudi enkrat za nas
vojne žrtve. Šesto leto že nastopamo po vojni, bila so štiri težka, mučna vojna leta, naj bi po desetih letih zasijali tudi vojnim mučenikom enkrat zopet srečnejši časi.
Prihodje leto bo desetletnica, nekako jubilejno leto, upajmo, da se bo naša bodočnost obrnila na bolje.
_ To nas bo v prihodnjem letu pokrepilo v naši eksistenčni borbi in nam dalo nov pogum, da bomo z združenimi močmi dosegli na merodajnem mestu napredek.
Zastavili bomo pri podlagi, ki je že na vidiku in to je pr; našem bodočem stalnem zakonu.
Na tej podlagi se bo moralo pravično regulirati celokupno naše vprašanje in se zares oživotvoriti. Danes ob nastopu novega leta zametujemo in odklanjamo vse staro, vse dosedanje nepopolne in nezadostne odredbe, ki mam niso nudile najpotrebnejšega in gremo za novimi, bolj pravičnimi in socijalnimi. Hočemo, postanemo po preteklem desetletju zopet enakovredni člani človeške družbe, da se nam ^a živeti kot heroji in ne kot navadni siromaki.
Ne moremo biti enaki onim tovarišem, ki emo jih kot mrtvece pustili na bojnih poljanah, mi vendar še živimo in življenje potrebuje sredstev in poživljenja. Nočemo umreti, ker nismo zaslužili s svojim delom smrti. Mi smo se med živimi in kot taki imamo svoje potrebe raznih večjih in manjših vrst, ki jih nikakor v?. Pretiravamo, ker se vsakemu vidijo na obličju in telesu.
Te naše potrebe tvorijo nujno vprašanje, ki bi ga bilo treba že zdavnaj rešiti, saj pozno je že, a vendar naj bi se vsaj v bodočem letu.
S tem apelom na vladajoče in vso javnost se poslavljamo vojne žrtve od starega leta in stepamo z boljšo nadejo in pričakovanjem \ novo leto. Naj bo enkrat srečno novo leto tudi za nas.
Naše gibanje.
Občni zbori se vrše: pri sledečih podružnicah:
Dne 6. januarja 1928: v Ptuju v dvorani Narodnega doma ob 9. uri;
na Jesenicah ob 9. uri dopoldne;
Dne 18. januarja 1928: v Ljubljani v salonu restavracije pri Levu ob 9. uri dopoldne;
v Konjicah v gostilni pri Filipiču ob 10.uri; v Selcah nad Škodo loko v prostorih Krekovega doma trn drugi maši;
v Kranju v dvorani Ljudskega doma ob 9. uril dopoldne;
v Celju ob 9. uri dopoldan; v Kamniku ob 10. uri; v Žireh ob 8. uri dopoldne.
Dne 19. januarja 1928; v Tržiču ob 10. uri.
Tovariši, tovarišice, udeležujte se pohio-' številno občnih zborov!
Vabilo na občni zbor podružnice v Ptuju, ki se vrši v nedeljo dne 6. januarja 1924 ob 9. uri dopoldne v dvorani »Narodnega doma«. Prisostvoval bo delegat iz Ljubljane, ki bo poročal o potekanju našega vprašanja.
Vsak predlog se mora naznaniti odboru pismeno par dni pred občnim zborom. Vsakdo naj prinese s seboj člansko knjižico.
Članstvo se poživlja, da pride v čim višjem številu.	Odbor podružnice.
Izpopolnitev središnega odbora. Iz Beograda nas obvešča središni odbor, da je na svoji 36. redni seji izvolil izmed odbornikov po čl. 21 sprememb pravil mesto odstopivšega predsednika generala Ljub. Pokornija za novega predsednika središnega odbora dr. Vojo R. Mladenoviča, inšpektorja ministrstva za socijalno politiko v Beogradu, za podpredsednika pa tov. dr. Uroša Stajica, načelnika v pokoju v Beogradu.
Podružnica v Gorjah pri Bledu je imela svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo dne 23. Bn. Prisostvoval je delegat iz Ljubljane tov. Krušič, ki je tudi vodil občni zbor. Po poročilu posameznih funkcijonarjev je bil izvoljen po večini stari odbor s predsednikom tov Jernejem Cundričem. Udeležba je bila povoljna. Opažati je bilo pri nekaterih, da imajo največ smisla za organizacijo pri podporah, shodov in občnih zborov pa se niso udeležili. Želeti bi bilo v bodoče pri članstvu več zanimanja.
Iz podružnice Maribor. Na zadnjem rednem občnem zboru, dne 9. tm. izvoljeni odbor se je naslednje konstituiral: upravni odbor; predsednik tov. A. Krepek, podpredsednik tov. M. Čerpes, tajnik tov. J. Fras, blagajnik tov. M. Pravdič, odbornika tov. F. Botolen in S. Klemenčič. Nadzorni odbor: predsednik tov. I. Vitzler, podpredsednik tovi l. Springer, odbornik tov. J. Küster. Poverjenikom so bili izvoljeni naslednji tovariši: župan L. Fluher za Sv. Peter p. M. F. Jurša, Za Sv. Martin p. V., K. Pisnik, za Sv Lovrenc na Poh., J, Caplo za Selnico ob D. in Ruše., F. Muršič za Sv. Barbaro v Siv. gor., M. Vogrin za Sv. Benedikt v Slov. gor, J. Barsa za Sv. Ilj v Slov. gor., A. Sedivy za Zg. Sv. Kungoto, Sv. Jurij ob P. Sv. Križ in Svečino. Poverjeniki imajo pravico nabirati člane, pobirati članarino, itd. O svojem poslovanju morajo točno pričetkom vsakega meseca polagati o svojem poslovanju odboru podružnice U. V. I. v Mariboru. Pisarna podružnice se nahaja an Rotovškem trgu. Uradne ure so vsak de-
lavnik od 2 do 3 popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 9 do 12 dopoldne. Med tem časom naj se tudi člani obračajo v vseh zadevah na tajništvo.
Gledališka predstava. Med invalidi v invalidskem domu v Ljubljani obstoji tudi dramatični krožek, ki včasih razvedri svoje tovariše s kako gledališko predstavo. Uprava je pustila napraviti domač oder, ki spremeni kadar se postavi jedilnico v gledališko dvorano. Dne 20. t. m. so tamkajšnji diletantje predvajali igro »Nemški ne znajo«. Povabljenih je bilo tudi več gostov in prijateljev iz zunanjih krogov. Jedilnica je bila čisto polna gledalcev. V začetku je nastopil pevski zbor invalidov pod vodstvom svojega dirigenta g. prof Bajuka, in je popolnoma ubrano zapel tri pesmi Ako bi ne manjkalo nekoliko tenorja bi se zbor kar lahko prišteval med druge javne pevske zbore. Pri igri je nastopil v glavni vlogi tov. Čirič, ki se zna tako oživeti v osebo vaškega župana, da bi nihče ne mislil, kdor ga pozna v tovarišiji. Gdč. Rovanova se mu je znala popolnoma prilagoditi v vlogi hčere kot požrtvovalna in vešča igralka pri vseh invalidskih predstavah Nenavadno pa je imela to pot rdeča iica. Tov. Baumgartner jo je pogodil kot ženin, samo malo vehement-nejši bi bi! lahko v nekaterih kretnjah. Tov. Rant je bil pa živa slika biriča po kretnjah, govorjenju in mimiki. Tov. Očko, Preša in Koželj so bili tako dobri predstavljala kmetov, kakor bi bili res vsi skupaj zrasli v eni vasi in bili zares oni tipi. Tov. Grobelšek kot poročnik in Gracar kot sel sta svoji manjši vlogi dovršila popolnoma prikladno. Igra je bila v obče dobro naštudirana fn tudi kostimirana ter hvalevredna.
Rezultati pri komisiji za pregled trafik. Komisija je dovršila razdelitve po splošnem razpisu iz lanskega leta. Vseh trafik je podelila 256. Od tega je dobilo trafike 145 invalidov, 39 vojnih vdov in 1 vojna sirota. Za združitev je določenih 41 trafik. Od invalidov, ki dobe trafike je 76 težkih in 69 lahkih.
Iz organizacije.
Znaki. Konstatirati moramo, da vidimo po posameznih podružnicah, da je še dosti članov, ki nimajo naših društv enih znakov. Znaki bodo ob enem s knjižicami obvezni, zalo opominjamo vse tovariše in tovarišice, da si nabavijo takoj znake, ki se dobe pri vseh podružnicah po ceni 3 Din 50 p. Segajte po znakih, ki jih je dovolj v zalogi.
Članske knjižice. Od vseh strani prihajajo vprašanja, zakaj tako dolgo izvršni odbor ne razpošlje društvenih knjižic. Izvršni odbor ima knjižice popolnoma izgotovljene v kolikor so člani poslali popisnice in fotografije. Vse knjižice pa morata podpisati predsednik in tajnik središnega odbora v Beogradu in se mora do-bii.t način, kako se bo to podpisovanje najprej izvršilo. Takoj ko bodo knjižice podpisane, se bodo izdajale, kar se bo na vsak način izvršilo v prvih mesecih prihodnjega leta. Vendar je pa še veliko članov, ki niso poslali slik, nekateri pa še celo popisnic ne.
Vsi tisti kažejo slabo zanimanje za organizacijo. Tovariši in tovarišice zavzemite se, da bo povsod točnost in da vsak član izpolni svoje podatke, ki so nujno potrebni.
Naši grobovi.
Iz Braslovč nam .poročajo. Dne 24. novembra tl. je izdihnil naš tovariš Ivan Rudi. Bil je prvi predsednik tukaišnje podružnice. Kot 100 °/o vojni invalid s prestreljenimi pljučami je hiral celih 8 let. Podružnica izgubi zavednega in agilnega člana, kar spričuje to, da je bil daleč na okoli dobro znan in zelo priljubljen. Pri odprti gomili se je poslovil od njega z ginljivim govorom podpreds. tov. Ivan Jelen. Naj v miru počiva!
Iz Mojstrane pišejo: Javljamo Vam tužno vest, da je preminul naš tovariš v najlepši moški dobi 34 let. Umrl je Ivan Lavtižar posestnika sin, 50°/o invalid. Podlegel je zavratni bolezni, ki si jo je nakopal v svetovni vojni. Pred 2 meseci se je vrnil iz zdravilišča-Golnika kot težki bolnik. Pokopali smo ga 13. t. m. ob veliki udeležbi občin-
Naročite si knjigo Ivan Vuk: »Pravljice iztoka«, po položnici, ki fmo jo v zadnji številki priložili. Stane 10 Bin, s poštnino 1 Din 40 para več.
Novi dnevnik v Ljubljani, ki izide s 1. januarjem 1924 se imenuje »Narodni Dnevnik«. S tem prenehajo izhajati »Jutranje Novosti«. Konzorcij za nov dnevnik tvorijo gg. Ivan Deržič in Ivan Roglič za NSS., Josip Lavrenčič in dr. Sajovic za NRS., Ivan Urek in dr. Marušič Drago za SKS ter Franc Škulj za NNS. List bo torej zastopal blok 4 strank.
Zoper nemško tiskarno, ki jo nameravajo Nemci ustanoviti v Mariboru, protestirajo vse stranke. Kolikor bo uspešen protest, bomo videli.
Naša vojna mornarica šteje sedaj šest večjih ladij in sicer: »Galeb«, »Gavran«, »Jastreb«, »Kobac«, »Orao« in »Sokol«. Torpedovk imamo 12 ter nekoliko jaht in ladij za manevriranje. Na Donavi imamo 4 monitorje, 2 vedeti in 2 armirana remor-kerja.
Dr. Srebrnič je bil 8. decmbra 1923. posvečen za škofa otoka Krk. Posvetil ga je škof dr. Jeglič.
Izplačilo uradniških predujmov obljublja vlada za novo leto uradnikom. Baje bo vsak dobil 1500—2000 Din. Bomo videli, ali postane obljuba meso.
Narodna skupščina je odgodena. Prihodnja seja bo najbrž 16. januarja 1924.
Kmetijska družba ima vladnega komisarja. Pokrajinska uprava je radi sporov razpustila odbor Kmetijske družbe in imenovala svojega komisarja, ki naj skliče občni zbor.
Kolki po lOftO Din se vzamejo iz prometa, ker jih je neka družba, ki pa je že aretirana,'ponarejala in spravljala v svet.
Ukinjenje izvoznih carin. Jugoslovenska vlada hoče ukiniti izvozne carine, češ, da ovirajo našo izvozno /trgovino. Ta ukinitev potem tudi ne bo ovirala pomanjkanja, ki bo prišlo v Jugoslavijo med revne sloje.
Iz Prekmurja. Začetkom decembra je Prekmurje kot apostolska administratura bila priklopljena mariborski škofiji. Kanonika Slapar v Murski Soboti in Strauss v Dolnji Lendavi nista več generalna vikarja, ampak samo dekana. Kaplani Deli v Beltincih, Drimmel v Murski Soboti in Kos v Turnišču so premeščeni na Madžarsko.
Stmnes v Jugoslaviji. Baje namerava znani nemški milijarder {resnični namreč) Hugo Stinnes z ameriškim konsorcijem osnovati družbo za eksploatacijo železa v okolišu Prijedora v Bosni. Del-
PODLISTEK.
Fr. Vuk:	•
»Zasejani«.
Arni Kečko ni bil domačin. Doma je bil nekje tani na severnem koncu fare sv. Martina, v vasi Zasejani. Hudomušni Mačkovčani, kamor se je priženil, poročivši Mačkovčanko, so mu izmislili, da je v resnici iz vasi Zasejani, ker je malo »zasejan«.
Pri tem izrazu so naredili vselej z roko tisto pomenljivo gesto nad svojim čelom.
No, moža so sodili po krivici, kakor je to že navada v človeškem življenju. Arni Kečko je bil namreč osem tednov vojak in se je pri tej priliki naučil uka j nemških besed, kakor na primer: jesti —fressen, spati — schlaffen, miza — Tisch, riba — Fisch, jaz — ich, ti — du, — znanost, katero je spopolnjeval vsako drugo leto na enomesečnih orožnih vajah še z drugimi vsakdanjimi besedami, ki so v človeškem in posebno v vojaškem življenju prepotrebne. Kot pristen Slovenec se je Arni Kečko kaj rad ponašal s svojo znanostjo nemškega jezika.
A ljudje so tako čudni in so mu radi tega pravili, da je zasejani«. Iz zgolj nevoščljivosti, seveda, zakaj ljudje nočejo in nočejo priznati človeku njegovo izobrazbo in ga temu primerno uvaževati.
Ko se je ženil, je kupil namreč za svoj denar in za doto neveste tisto zidano hišo na vzhodnem bregu / Možik -. ki je bil meja md vasjo Trioglovo in »purgo? Zajčevci. Ta hiša je namreč še sedaj najlepša na tistem bregu, ker je po gosposki z opeko krita in z zidarskim čopičem pobeljena ter ima
stva. Naša podružnica se je udeležila pogreba z lepim vencem. Ob grobu se je pa poslovil od njega v imenu našega udruženja v lepih besedah tovariš Košir. Napravil je na vse navzoče globok utls. Dragi Ivan, tudi za tebe je rešeno invalidsko vprašanje. Spavaj sladko v domači gomili.
*
niški kapital bi znašal 25 milijonov dolarjev in bi bila ta družba ena največjih v Evropi.
Konkordat /z Vatikanom se kmalu podpiše. Nadejamo se, da bo pri tem tudi uravnano vprašanje slovenskega jezika v bogoslužju.
Sodniki dobe posebne doklade. Do definitivne regulacije zakonov o sodnikih se urede njihove draginjske doklade s posebno naredbo.
Pridelek sena v Jugoslaviji je bil letos 27,500.000 kvadratnih metrov, od česar odpade največji del na Hrvatsko.
Nove poštne znamke in dopisnice dobimo zopet. Naročeno je 235 milijonov komadov poštnih znamk, ki bodo zadostovale za kakih 14 mesecev. V promet pridejo najbrž že v februarju. Izdelane bodo na Angleškem. Dopisniec pa se bodo tiskale v naši državi s klišeji, ki jih je naročila naša poštna uprava tudi — v tujini.
Poštna in brzojavna stavka v Avstriji je končana. V vseh važnejših vprašanjih se je dosegel sporazum.
Revolucija v Mehiki je zopet zadivjala. Uporniki korakajo proti glavnemu mestu. Zanimivo je, za kakšne »principe« se v Mehiki ljudje med seboj koljejo. Sedanji predsednik Obregon je namreč potom revolucije ; leta 1920 pregnal tedanjega predsednika Carranzo. Ta je moral bežati v gore in je bil tam umorjen. Sedaj se bo pa moral on umakniti drugemu revolucionarju.
Nemška vlada brez denarja. Ker je ukinila tiskanje bankovcev, je tedaj vlada v nevarnosti, da bo morala ustaviti vsa izplačila. Uradniške plače se bodo na polovico reducirale. Pol milijona uradnikov je reduciranih.	/
Novi švicarski presednik. Za predsednika švicarske konfederacije jd bil 14. decembra t. 1. izvoljen dosedanji podpredsednik Ernst Chonard in sicer s 189 glasovi od 194. Za podpredsednika pa s 145 od 179 glasov zavezni svetnik Jean Marie Mussy.
Italijanski socialisti se ne udeleže volitev v državni zbor, nego je bodo bojkotirali radi nadaljevanja fašistovskega nasilnega režima in njegove intolerance.
Pomlad v ruski zimi. Preko južne Rusije se je razširil val gorkote, kakoršnega ne pomnijo že dolgo vrsto let. Termometer je kazal 22 stopinj Celzija. Ozimina je v kratkih dneh ozelenela. Na vrtovih cvete španski bezeg in v Odesi se prodajajo sveže vijolice. V Ukrajini cveto črešnje. — V Moskvi ni snega, dasi ga je vedno ob tem času
krasen razgled na vas Trioglovo, »purgo« Zajčevce in še dalje po fari tja na lepo Muropolje. Ta razgled so imele sicer tudi druge hiše na tistem bregu, ali niso bile zidane in po gosposki pokrite in pobeljene.
Njegovi ženi, ko je Še bila dekle, so močno odsvetovali možitev z Arni Kečketoni, Pa komu še ljudje ne odsvetujejo? Vsi veste, kako je. Tudi Barba — tako ji je bilo ime — je vedela in si ga vzela.
In tu je sedaj začetek te zgodbe.
L
Vendar pa je od tistega časa pa do dobe, ko se je v zakonskem življenju Kečketa in Barbe godila ta zgodba je preteklo že dokaj let. Ami Kečko in njegova žena Barba sta namreč že šestkrat pustila pobeliti svojo hišo, odkar sta poročena. Če se pomisli ,da se take hiše pobeljujejo vsako četrto ali peto leto, je to že lepa vrsta zakonskega življenja, ki sta ga preživela na tem bregu v zidani hiši. Med tem časom je Kečko tudi še povečal svoj vinograd, kupil še eno njivo in v hlevu redil dve glavi živine več.
Redko, redkokdaj je šel Arni Kečko v kakšno mesto. Davek je navadno hodila plačevati žena, tožil se ni z nikomur in tako za nepotrebne poti in stroške ni bilo vzroka. Zakaj iti v mesto, pomeni vedno pot in strošek. Radgona ni imela nič posebnega, Ptuj se mu je zdel premajhen za tisto oddaljenost 5 ur hoda in nezanimiv. Samo v Maribor ga je vleklo. Čital je, da imajo Slovenci tam lepo hišo, kakoršne ni v celem Mariboru in ji pravijo »Narodni dom«. Tudi časopis, ki ga je imel Kečko
vse polno in zima do 25 stopinj..
Novi kardinali. Papež je imenoval dva nova kardinala in sicer Italijana Avrelija Galil in Italijana Evarista Lucidi.
Med Rusijo in Romunijo se vrše pogajanja. Glavni pogoj Romunije za vzpostavitev diplomatič-nih odnošajev z Rusijo je izjava sovjetske vlade, da priznava aneksijo Besarabije po Romuniji.
V	Kolumbiji (Juž. Amerika) je bil katastrofalen potres. 200 mrličev so našli pod razvalinami.
Zlato v Ameriki. V Zedinjenih državah se nahaja sedaj 4,168.091.621 dolarjev v kovanem in nekovanem zlatu, t. j. 46 do 49 odstotkov zlatega zaklada vsega sveta.
Na Grškem se podira prestol. Kralj Jurij in kraljica sta se že odpeljala k starišem v Romunijo, ker je tako hotel narod. Sedaj se republikanske grupe bore za obliko republike.
Na italijanskega kralja je bil poskušen atentat. Vlak ki je vozil kralja, bi naj skočil s tira, ker so bile tračnice odtrgane na nekem ovinku. Vendar je to čuvaj pravočasno opazil.
Potresi v Ameriki. V državi Ekuador je potres zahteval mnogo žrtev. Več mest je porušenih. Ubitih in ranjenih je nad 2000 ljudi.
V	Columbiji je ponovni potres razrušil štiri mesta, med njimi tudi mesto Cumbal.
Poljska je priznala rusko sovjetsko vlado in jemlje na znanje stvoritev zveze sovjetskih republik. V Harkovu in Minsku ustanovi generalna konzulata.
»Revolucija« v naravi. V Mokronogu je ob času trgatve v vinogradu gostilničarja Ivana Deva cvetela mlada jablan. Sedaj, pred Božičem pa sad, debel kot oreh, dozoreva in že pokazuje lepo rdečkasto barvo. V Dalmaciji, okoli Splita pa je tako pomladansko vreme, da kaže toplota 20 stopinj Celzija. V cvetu so vijolice in narcise in vinsko trto še krasi zeleno listje. Drugikrat letos zore že slive in črešnje.
Nagrade na glave razbojnikov v Črni gori je razpisalo ministrstvo za notranje zadeve in sicer po 100 tisoč dinarjev za glavne vodje, za ostale pa 30 tisoč dinarjev.
Roparji zahtevajo odkupnino za ujetnika. V
Bitolju sta dva roparja napadla hišo posestnika Stojčevića, oropala hišo in ranila očeta in sina in ju odpeljala seboj. Očetu se je posrečilo, da je ušel. Drugi dan pa je dobil pismo, v katerem zahtevata roparja za sina 300 cekinov kot odkupnino.
Bombni atentat v Hanovru je bil izvršen na vladno palačo. Človeških žrtev ni zahteval, palača pa je močno poškodovana. O storilcih manjka vsaka sled. V palači stanuje znani Noske, bivši državni minister.
Angleški ultimat Afganistanu. Radi umora več angleških državljanov je angleški diplomatičui zastopnik izročil afganistanski vladi ultimat, ki vsebuje zahteve, katerih sprejem bi pomenil, da se Afganistan podredi angleškemu gospodstvu.
naročenega, je zelo priporočal Slovencem, ki prihajajo v Maribor, da si ogledajo to prekrasno stavbo.
Arni Kečko je tuhtal, kako bi si on ogledal to hišo. V Mariboru še ni bil nikdar in tudi razen Celja, ni videi nobenega večjega mesta. Pa Celje še samo kot vojak, kar seveda ni tako, kakor če gleda civilni človek, ki hodi po ulicah mimo oficirjev brez vsakega strahu.
No ,vse želje in hrepenenja, ako so močna in izvirajo naravnost iz srca, se spolnijo človeku ob svojem času. Tudi Kečkotu se je spolnila želja videti Maribor.
Neko jesen, ko je zelo dobro prodal vinski mošt in še vola, ter ni bilo posebnega dela, je rekla Barba:
»Dobro gospodarimo, hvala Bogu!«
»Dobro, Barba,« se je nasmehnil Kečko z ustmi in z očmi.
Barba je za trenutek pomolčala, Kečko pa je čakal, kaj izide iz tega začetka. Ker iz vsakega začetka nekaj izide, če drugo ne, vsaj konec.
»Kako zimsko obleko bi trebalo kupiti,« je zopet spregovorila Barba.
»Trebalo bi, da.«
»Takšno, za kmeta primerno.«
»Takšno, takšno,« je povdaril Kečko. »Želar-ske nosijo Mačkovčani.«
»Ali trgovci v Zajčevcih nimajo nič primernega. Vse ,vrhovško\«
»Da, da. Samo za ,Vrhovce’.«
»Tudi v Ljutomeru ni nič videti.«
»To je samo trg, Barba, trg.«
»Da, Ami, trg in še drag povrhu!«
Razgled po svetu in domovini.
Med drugimi zahteva ultimat, da afganistanska vlada prekine takoj vse diplomatične odnošaje s sovjetsko Rusijo.
Ministra Jankovič in Uiunovič sta podala ostavko. Oba ostavko vzdržujeta. Namestnika še ni.
Italijanski poslanik v Moskvi bo imenovan sedanji minister pošte Di Cesara..
Sinkievviczeve kosti pripeljejo na Poljsko te dni iz Veveya v Švici ter ga ob velikih svečanostih položijo v grobnico kraljev v Krakovu.
Dopis.
Iz Maribora. V zadnji številki z dne 15. t. m. je bilo priobčeno poročilo o mariborskem občnem zboru, kateri se .e vršil 9. t. m.
Na to poročilo moramo odgovoriti in nekatere trditve iz naše strani pojasniti.
Opozicija (bolje rečeno večina članstva ki je hotela red in pravičnost v podružnici) ni bila od nikogar nahujskana, tudi ni res da je vpila da tov. Justina ne pusti govoriti, zato ker je »jurist«. Opozicija bi lahko navedla mnogo vzrokov proti tov. Justinu, a tega ni storila radi tega ker se zastopnikom večine ni pustilo veliko govoriti, vsled poznega časa. Delovonje gerenta in njegovih maloštevilnih pristašev, pa je obsodilo skoraj celokupno čhnstvo, s tem da si je izvolilo po večjni nov odbor. Ni res, da bi se opažalo v podružnici, da vlada neka poseana struja, ki ima tenoence popolnoma cepljeno oj Udruženja delati samostojne koristolo»ske akcije in si pridobivati z vsem' mogočnimi sredstvi pristaše za opozicijo. Ne, mi ho-iemo enotne, dobro urejene organizacije, nikdar pa ni bil in ne bo naš namen delati cepljeno, za kake »koristolovske akcije«. Pač pa je v zgoraj-žnem smislu dehla manjšina ozir. gerent s svojim sosvetom. Masa je na zborovanju popolnoma pravilno sodila. Pokarala je stari odbor odnosno gerenta in njegov sosvet. Tudi se opozicija ni branila inteligence, vsikdar je dobrodošla v naši sredi, a inteligente a-la «Justin«, odločno odklanjamo. Inteligenca v naših vrstah mora biti socialno čuteča, imeti mora vedno dobrohotno srce do ubogega invalida, vdove aii sirote in %se te, tudi dejansko, praktično dokazati. Praznega frazerskega čustvovanja, ki je običajno samo na jeziku pa ne maramo.	Podružnični odbor.
Opomba uredništva: Članek objavljamo in pristavljamo, da so bili očitki zgolj trditve delegatov, ki sta se vsestransko prepričala in dobila popolnoma tak utis. Ni pa nikdar trdil tega sam tov, Justin, proti kateremu je naperjena vsa ost nasprotnih dnkazov. Tov. Justin je bil samo začasni gerent, ki je delal par tednov, do občnega zbora po navodilih izvršnega odbora. Po našem mnenju mu ne morejo iti taki očitki pri tem kratkem delovanju. Priznamo, da je povsod opozicija m dostikrat prava. Mariborska opozicija pa se je oklepala z dokazi izključenih članov, in je kljub vsemu na lastno pest sklicala shod, ne da bi počakala dva tedna na občni zbor in dotične obsodila. Govoriti pa se je moralo pustiti vsakemu in
»Tudi jaz mislim, da bi trebalo. Na primer: v Radgoni.«
Barba je mahnila z roko.
»Ne bo kaj posebnega!«
Sedaj se je Arni ojunačil.
»Veš kaj, Barba?!... V Maribor grem! Gaso-Pis Piše, da je tam mnogo dobrih trgovcev.«
Kečko je segel za ogledalo in razgrnil pred Barbo časopiS) ter pokazal na Inserate.
Baroa je čitala priporočila in razne sorte blaga, našievane v tistih inseratih in na lice ji je legla zadovoljnost.
»To je dober časopis!«
»Dober. Vse se najde v njem,« je potrdil Kečko.
»Kedaj pa misliš, da bi šel?«
Kečko se je vzradostil v srcu pri tem vpraša-Pju Barbe. Vendar je to radost spretno skril pred svojo ženo.
»Dela sedaj ni bogve kakšnega. Kaj bi ne ka-zalo kar jutri?!«
»Pa idi,« je pokimala Barba. »Klobaso skuham, pa nekaj mesa. Belega kruha spečem, da ne boš lačen.«
Nato je naročevala, kakšno naj bo blago za njo m Kakšno naj kupi za sebe.
»Za Božič treba, da se sešije,« je končala naštevanje. »Časa je še dovolj, da se lahko dobro in mpo napravi... In pa, Arni, na zidano ruto ne po-«ibi, ako boš videl kakšno lepo. Tako z lepimi rožami in ne preveč kričeče barve.«
»Prinesem,« je rekel Kečko. »Celo leto sva de-ala, lahko si kaj privoščiva!«
tudi tov. Justinu, ne pa mu tega zabranjevati tudi ako bi bil kaj kriv. Poročilo o občnem zboru je kritiziralo tako opozicijo, ne pa sedanjega odbora, kljub temu, da sedaj kaže, da izhaja iz te opozicije. Bilo je pa splošno in se ni tikalo osebnosti za katere tudi ne sme biti mesta. S tem naj bo zadeva iz dnevnega reda.
Razno.
Gebelni med — zdravilo in živilo.
Pač ne bo nikogar med nami, ki še ne bi bil okusil medu, ali, kaj je pravi med, le ne bo vedel vsakdo! Pristni med — povdarjamo: pristni — je v malem čebelinem želodčku predelani — invertirani — nektar (cvetlični sladki sok), katerega nabirajo male živalice, ki imajo za ta posel tako čudovito prirejene organe, da z njihovim proizvodom človeški želodec pri prebavi nima skoraj prav nič posla; zato med z lahkoto vživajo tudi bolniki. Toda le res pristni med ima to izborno lastnost, dočim ponarejeni več škoduje kot koristi.
V starih časih, ko še niso poznali izdelovanja sladkorja, je bil med pri mnogih narodih najbolj cenjeno živilo. In ravno to živilo je delalo ljudi fojqan paui afnqasA .laq ‘aABjpz ni ©jsjaj ojjbj zdravilnih in redilnih moči. V vsakdanjem življenju je nešteto slučajev, da bolni želodec ne more, ali le s težavo prebavlja sladkor; taki ljudje pa prav lahko uživajo med.
Pri katerih boleznih je torej posebno priporočljivo vživati med kot zdravilo? Slavni zdravnik za želodčne bolezni dr. Weibel in znani župnik Kneip priporočata v svojih spisih uživanje pristnega medu zoper raka v želodcu. Pri dušljivem kašlju, pri vnetju žlez v grlu, pri prehlajenju v splošnem je med na mleku ali čaju ter grgranju s toplo vodo, v kateri je raztopljen med, izvrstno zdravilo. Tudi pri raznih nalezljivih boleznih je priporočati vživanje medu, ker čisti sluznice in tako zabranjuje okuženje. Bolniik z visoko vročino naj pijejo medeno vodo in medeno limonado. To jih krepi in jim lajša neznosno vročino. Slabokrvnim, bledim, sploh osebam slabotnega zdravja daje med nove življenjske moči.
Zdravniško dokazano je, da potrebuje človeško srce mnogo sladkorja kot v pristnem medu? Vsakdanja izkušnja nas uči, da se kolesarji, turisti in sploh vsi, ki morajo težko-in naporno delati, najbolj pokrepčajo in si umire burno utripanje srca s sladkorno, predvsem pa z medeno vodo.
Vsakomur je znano, kako hrepene otroci po sladkorju in slaščicah. Če ima otrok le kaj okroglega v žepu, že steče v bližnjo trgovino, da si kupi bonbončkov. In kaj je navadno posledica vživanja raznih bonbončkov in drugih sladkarij? Prav kmalu si tak otrok pokvari želodec, vije ga in grize, da je joj! In še zdravniški stroški povrhu. — Mesto denarja za sladkarije daj otroku medu in ostal ti bo zdrav!
Pristen med naj torej vživajo bolniki, da ozdrave in se okrepe, zdravi pa iz razloga, da ostanejo krepki in odporni proti raznim boleznim.
Pristni med je prvovrstno živilo. Da ima pristni med veliko množino redilnih snovi, nam dokazujejo čebele same. V zimskih mescih novembru, decembru in januarju povžije čebelna družina, ki šteje 25—30.000 čebel na mesec komaj pol kg medu. Kljub tej mali količini hrane ostanejo čebele žive in zdrave. Pri tem je treba povdariti, da čebele zime ne prespe, kakor bi utegnil morda kdo od nepoučenih čitateljev domnevati. Nadalje je razvidno, kako množino redilnih snovi vsebuje med, iz ugotovitve kalorij (toplotnih enot) po katerih se — kot znano — ceni vrednost živil. Samo nekaj primerov naj zadošča v podkrepitev trditve, kako izborno živilo je pristni med: 1 kg povžitega govejega mesa razvije v telesu približno 1000 kalorij. 1 kg jajec 1610 kalorij, 1 kg medu pa 3070 kalorij. Iz tega sledi, da ima med v sebi skoraj dvakrat toliko redilnih snovi kakor jajce in trikrat toliko kakor meso. Če povžiješ eno žlico medu, si dovedel svojemu telesu več hranilnih snovi kakor če bi povžil eno jajce ali eno desetino litra mleka. Kako pametno tedaj ravnaš, ako namažeš svojim otrokom na kruh pristnega medu, mesto da jim kupuješ razne, zvečine zdravju škodljive slaščice. Koliko si v tem slučaju prihraniš na denarju! — Tudi to je uvaževati, da ostane pristen med leta in leta nepokvarjen, ako ga imaš v primerni posodi na suhem kraju, dočim se n. pr. surovo maslo, katero se navadno maže na kruh, kaj kmalu pokvari in postane žarko.
Seveda je pa tudi pri vživanju medu potrebna zmernost, ker je vsaka nzmernost škodljiva. Med se mora vživati kot vsako drugo živilo, po malem, najbolje razredčen v čaju, mleku ali na kruh na-
mazan. Tudi dojenčkom daš lahko medu, seveda v primerno manjših množinah. Pri tem se bo mali nebogljenec prav dobro počutil in obvaroval ga boš pred marsikatero boleznijo.
Kdo bo dolgo živel?
Zdravniška veda je tekom stoletij dognala, da je človek najvišje organizirana žival s pametjo in vestjo ter najbolje konstruirani stroj. S tega meha-nološkega stališča je medicinska veda zbrala ogromen materijal ter si pridobila premnogo skušenj, ki prihajajo človeštvu pri zdravljenju v korist. Zato tudi lahko medicinska veda že odgovarja na vprašanje: kakšen mora biti ta človeški stroj, da vzdrži čim dalje? Na čem temelji sodba, ali je človek sposoben za daljše ali krajše življenje? — Na temelju znanstvenih del Frid. Krausa, Brug-scha, Feilchenfelda, Gottsteina i. dr. odgovarja večina zdravnikov na taka problemna vprašanja: Za življenjsko prognostiko so ugodni predmeti le že odrasli ljudje, Id so dosegli že 21.—24. leto, ker so pri teh že vidni vplivi dedičnosti, podnebja, razvojne dobe (infekčne bolezni), prehrane in poklica. Odrasle osebe, ki so visoke manje kot 150 cm ali preko 190 cm, torej pritlikavce in velikane, je smatrati za anormalne. Za dolgo življenje navadno niso primerni, so često podvrženi raznim boleznim in imajo nedostatno konstitucijo. Osebe, ki stoje med 150—190 cm višine in ki jim meri proporcionalni obseg prsi 50—55 cm, so polnovredni, normalni ljudje. Proporcijonalni obseg prsi dobiš, ako preko prsnih bradavic premerjeni prsni obseg pomnožiš s štev. 100 in ga deliš z dolžino telesa. Osebe, ki imajo manje kot 50 cm prsnega obsega, so ozkoprsne; one, ki jim znaša obseg preko 55 cm, so širokoprsne. Med dolgini jih je nad eno tretjino ozkoprsnih; čim starejši so, tem manje jih je, ker še prsi po 25. letu normalno razširjajo. Ako se po 30. letu prsi ne širijo več, je pojav anormalen. Ozkoprsnost je za prognostiko neugodna, ker je često v zvezi z nerazvito muskulaturo, slabostjo notranjih organov in črevesja, z relativno majhnim srcem in ozko glavno žilo. Najvažnejši organi trpe na nedostajanju krvi in zato so take osebe podvržene pogostim obolenjem. Zlasti tuberkulozi zapadejo, ako nimajo dovolj tečne hrane in ako morajo delati v neugodnih prostorih. Nagnjeni so k malokrvnosti.
Za prognostiko je zelo važno srce in njegova velikost. Normalno veliko je srce, ki ima eno ena-intridesetinko do ena enainštiridesetinko telesne teže. Ako znaša to razmerje le enosedemdesetinko je srce premajhno. Preveliko srce imajo delavci težaki, pijanci, debeluhi, nezmerni kadilci in vsi, ki imajo močno vznemirljive poklice. Bolniki sifi-litiki imajo vsi anormalno srce.
Važni so dalje želodec in vsi trebušni organi, ki jih mora kemična preiskava preiskovati, ali so normalni ali močni. Vrhu' tega treba opazovati telesno težo, oči in dedične pojave, da je možno odgovoriti na vprašanje, ali je človek sposoben za dolgo življenje. Klinične izkušnje in statistika dajejo modernim zdravnikom vsekakor možnost, da odgovarjao skoraj vedno brez večjih zmot.
Dedične bolezni.
Dr. H. C. piše v »Blatt der Hausfrau«:
Koze, kuga in kolera, nekdanji davitelji človeštva, so premagani pojmi preteklih časov, difterija je izgubila svojo strahoto, rentgenski žarki nam odpirajo pogled v notranjost teles in narkoza in asepsa dovoljujeta največje operacije. Vzlic temu ostaja še cela armada bolezni, ki jih zdravniška veda, stoječa jedva na spodnji prečki lestve spoznanja, mora še vedno pobijati in trebiti. Med temi je največ podedovanih bolezni. Po genijalnem razkritju burskega opata Mendala je postalo možno, poznati zakone, po katerih se nagnenje k iz-vestnim boleznim podeduje, in zdravnik lahko danes s precejšnjo gotovostjo pove, katere bolezni prehajajo na potomce.
Najvažnejše izmed teh bolezni so:
1.	Krvavenje, pri katerem nastopa pri najmanjši poškodbi ali rani, n. pr. z iglo, ako se izdre zob itd. tako močna krvavitev, da jo je možno le težko ali pa je sploh ni možno ustaviti. Potem umre človek na izkrvavljenju. Zanimivo je, da imajo to bolezen samo moški, dočim jo navidezno zdravi ženski člani take obitelji prenašajo na svoje potomce.
2.	Razne očesne bolezni, kakor slepota za barve, ki je med moškimi bolj razširjena in se prenaša na potomce, mrena (cink), kalna leča in kratkovidnost.
3.	Množica duševnih bolezni, padavica in zločinski nagoni.
4.	Nepravilnost v izločanju snovi, črevesne bolezni, revma, sladkorna bolezen in debelušnost.
5. Arteiostleroza, razširjenje ven in pohabljenca. Da bi se podedovale otekline, rak itd., v novejši dobi zanikajo.
Vse te bolezni je mogoče pobijati le, ako se taki bolniki ne množe in ne ženijo. Nevarni so navadno tudi zakoni med sorodniki.
Seveda se zakon ne more ozirati le na take pomisleke. Toda vsakdo naj se zaveda odgovornosti napram svojim potomcem in vsakdo naj se vpraša z Zarathustro: > AI i si tak človek, ki smeš želeti otroka ?<
Histerija.
Dr. kapniški, profesor za nevrologijo na zagrebškem vseučilišču je pred kratkim predaval o histeriji. Opisal je histerijo kot staro bolezen, za katero se ve že od kar živi človeški rod. Že v davnih časih se je dogajalo, da so vladarji in vojskovodje po težkih duševnih krizah prišli ob govor ali spomin. Dandanes vemo, da so bili ti pojavi simptomi histerije. Histerijo so poznali že stari Grki in Rimljani, samo da so jo drugače imenovali. V starih časih je bilo v navadi, da so se histeriki zbirali pri verskih obredih. Molili so in obujali kesanje. Na ta način so mnogi ozdraveli, kar je povzročila sugestija, ki je povoljno upi i vala na telesno in duševno stanje bolnikov. Histerijo samo pa so si stari narodi zelo različno razlagali. Grki in Rimljani so menili, da izvira ta bolezen iz maternice. Tudi poznejši narodi so temu mnenju pritrjevali. Njihovo naziranje je zlasti potrjevalo dejstvo, da se je histerija pojavljala najbolj v časih, ko so bili možje in očetje pod vojaškimi prapori te]- so žene in dekleta doma same. Sličen pojav je opaziti tudi sedaj po svetovni vojni. Danes imamo mnogo več histeričnih žen in deklet kakor pred desetimi leti. V starih časih se je na liekem grškem otoku pojavila celo histerična epidemija. Možje so bili v vojni, žene pa so doma trpele in umirale od krčev. Posledica epidemije je bilo veliko število samomorov, s katerimi so se žene ugo-nabljale. Naposled je senat na otoku iznašel sredstvo proti bolezni. Objavil je, da bo vsaka žena ali vsako dekle, ki bi poskušala samomor, izpostavljena javnemu zasramovanju v Evini obleki. Objava je rodila dobre posledice. Samomori so po daljšem času popolnoma izostali.
Kupčija z ljudmi na Kitajskem.
Poznavalci trdijo, da je kupčija z ljudmi na Kitajskem še vedno nekaj običajnega. Tako poroča n. pr. Budberg: Po kitajskem pravu so starši upravičeni prodati svoje otroke. Tudi ženo se lahko smatra za kupljeno blago. Kajti pri zaroki se med obojnimi stariši sklene pogodba, ki določa, koliko dobe starši neveste za njeno vzgojo in natančno določeno balo. Ko se deklica rodi, se zaroka lahko takoj sklenerazdreti se ne da več in velja, kakor pri nas zakon. Kitajska je zlasti v južnih provincah silno preobljudena dežela. Razen tega izbruhne leto za letom v posameznih pokrajinah vsled suše ali poplav strahovita lakota, ki uniči destilirat tisoče prebivalcev. Prekupci človeškega mesa imajo v takih krajih lahko delo. Sicer odlikuje Kitajce pred, drugimi narodi brezmejna ljubezen do otrok, vendar jih prisili huda lakota, da ponudijo svoje lastne otroke na prodaj. Zlasti ker je kupec navadno silno prijazen in zagotavlja, da bo zaročil deklico z dobrim in premožnim sorodnikom. Postava kaznuje take goljufe, a jim pride le redko do živega. Male deklice imajo posebno za časa lakote naravnost neznatno ceno. — Cena raste s starostjo, lepoto in uporablljivostjo.
Drug poznavalec razmer, Jesacher pa piše: V času sile in potrebe se prirejajo posebni semnji, kjer se prodaja človeško blago. Potniki potujejo po deželi in na lastno pest, ali pa za svojo firmo iščejo nevest, ki jih oddajajo, kupujejo ali prodajajo. Kupčijo, ki ni sramotna, sklene posredovalec naravnost s starši. Za ceno deklic poravnajo starši dolgove in kupijo žita. Pogosto si tako usodo žele deklice same, ker upajo, da se jim bo pri kupcu, ki je bogat, boljše godilo. Navadno je sicer drugače, a tedaj se tolažijo: volja staršev je bila ,a tej se kitajska hči ne upira. Trguje se tudi z ženami; vdovo brez dečkov se skoro vedno proda. Posebno revna družina jo odda hitro drugemu možu. Zveste vdove so po kitajskih moralnih načelih visoko cenjene in so s petdesetimi leti oblastveno odlikovane. Vendar le malokatera ostane; zvestoba je predraga, na drugi strani pa razpolagajo z njo starši moža. Dogodi se celo, da v potrebi mož sam proda ženo drugemu; deco, s katero ne ve kaj začeti, kupi ljubitelj otrok. Zakoni niso naperjeni toliko proti kupčiji, kakor proti nepravilnostim, ki se dogajajo pri tem. Če preku-pec n. pr. manj plača, kakor mu je bilo naročeno in si nekaj pridrži zase, je zelo občutno kaznovan.
V obče pride do tožbe le malokdaj. V hudih časih se nudijo žene in dekleta prostovoljno v nakup: to pa ni samo kitajska posebnost, temveč se dogaja povsod.
Kako se dvobojujejo Eskimi. Polarni raziskovalec Norvežan Kristian Leden, ki se mudi v Parizu, je živel neprestano 14 let med Eskimi. Zanimivo je, kar je povedal poročevalcu »Matinac o dvoboju Eskimov, ki je popolnoma nekrvav. Ako se dva Eskima skregata, se pozo veta na dvoboj; postavita se drug nasproti drugemu in ostali jih obkolijo, in sedaj se prične. Drug za drugim si izmislita pesmi, s katerimi skušata kar najbolj osmešiti svojega nasprotnika. Gledalci potem odločijo, kdo je zmagal, in čast je rešena.
Kako naj jemo krompir? V Nemčiji se vrača narod vsled slabih razmer in pomanjkanja od fine kuhinje k preprosti hrani. Da se Nemci čim bolj izoguejo stradanju ter boleznim, izvirajočim iz slabe prehrane, skušajo vsako redilno snov čim izdatneje uporabiti. Doguauo je po najnovejših. raziskovanjih, da redilna vrednost živil ne obstoji samo v njih kemični sestavi (beljakovina, škrob itd.) ampak v prvi vrsti v vitaminih. Največ vitaminov je v svežem sadju, sočivju, medu, krompirju in žitu. Manjkajo pa vitamini popolnoma v kemično predelanih živilih (n. pr. v makaronih, konzevrah, konserviranem sadju iu sočivju itd.). S kuhanjem se ne le uniči organska narava celic rastlinske hrane, temveč se pokončajo tudi vitamini. S tem se uniči pretežni del hranilnih snovi. V Nemčiji vsled tega priporočajo uživanje hrane čim bolj v naravnem stanju. Sadje naj se uživa sirovo, kruh z otrobi vred, takozvani »Schrottbrott«, krompir pa v oblicah, kuhan v majhni količini vode in v sopari. Po nemških mestih se vrše poučna predavanja v tem smislu. Ljudem pa priporočajo takšno pripravljanje hrane tudi njihovi želodci. Marsikaj Nemcem manjka, zato se'morajo omejevati na čimbolj preprosto pripravljanje jedil. Tudi naše kuharice dobro vedo. da ima najboljši okus krompir kuhan v oblicah (v olupkih), ki se skuha bolj v sopari kot v vodi in se takorekoč opeče. Na kmetih kuhajo takšen krompir v lončenih pečeh z olupki v nepokritih loncih. Takšen krompir se na vrhu speče ali prismodi. Pri nas mnoge družine žal ne poznajo več krompirja v oblicah. Zato ga pa uživajo delavske, uradniške in mase kmetskega ljudstva vsak dan. To se slednjim pozna tudi na zdravju.
ilava prašiču. Malokdaj se ie pela slava pujsku. Zakaj če je srednjeveški menih spesnil precej dolg epos »Po?rna porcelli« na čast četve-ronogemu »krehlju«, je bilo to zgolj igračkanje, kajti v tem »Svinjskem spevu«, zloženem v alek-sandrincih, se sleherna beseda začenja s črko p. V Združenih državah se je včasih reklo, da je prašeč edini gospod, češ, ie on nič ne dela in venomer žre. Na galskih tleh je kruleža slavi! poet in pojed Charles Monsciet, imenujoč ga »nežni angel moj«! Pariški Cyrano, duhoviti sotrudnik iista »Petit Bieu«, ga danes nazivlja »mili mojster«! zavoljo njegovih znanstvenih zmožnosti. Kocki in odojki so namreč imenitni meteorologi. Ni mu vrstnika, ki bi tako sijajno naznanil nevihto. Ribiči, ki vzamejo s seboj na krovu ščene, smejo za trdno pričakovati, da bo v nekaj urah nastal piš, ako jame zvitorepec gro-hajoč tekati sem ter tja po palubi. Zato svetuje Cyrano, naj bi nastavili v Meteorološkem zavodu nekoliko praset, ki bi gotovo izkazali precej usiug. Kadar pa bi bili na koncu svoje kariere, dobro opitani, jim država ne bi moraia plačevati pokojnine, temveč bi jih zaklala in pohrustala.
Volitve na Angleškem so definitivno izpadle sledeče: Konservativci (ki so sedaj na vladi) 257 (prej 346), delavska stranka 192 (prej 145), liberalci 158 (prej 115) in neodvisne stranke 8 (prej 9). Te volitve bodo imele med drugimi tudi za posledico priznanje Sovjetske Rusije.
Vojaška pogodba med Italijo in Bolgarsko se
je baje sklenila in je naperjena proti Jugoslaviji. Ali jim je že premalo invalidov, vdov in sirot?
Ratifikacija gospodarskih konvencij z Avstrijo je bila v Narodni skupščini odobrena 12. decem-• bra t. 1. S tem se ukinejo v kratkem sekvestri nad premoženjem avstrijskih državljanov. Sporazum o dolgovih, ki so nastali med jugoslovanskimi in avstrijskimi pripadniki pred 1. marcem 1919 in do uveljavljenja konvencije še niso bili plačani. Za plačilo veljajo sledeče določbe: 1.) Za obveznosti, prevzete povodom podpisovanja avstrijskih vojnih posojil (lombardni dolgovi) velja relacija 1000 K, to je 100 starih avstrijskih kron. 2.) Za vse druge obveznosti velja relacija 100 starih avstrijskih kron, to je 8 Din.
Poziv na narožbo.
Od središnega odbora smo dobili sledeči dopis, katerega prinašamo v prevodu, izvršnemu odboru Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani:
Ker se je skieniio na Vlil plenarni seji z dne 28. oktobra t 1., da ima biti list »Ratni invalid« obvezen za vse invalidske organizacije in da se dobi točen pregled vseh organizacij katerim je treba prejemati list, nam izvolite poslati najkasneje do 15. trn. spisek podružnic z natančnimi naslovi.
Obenem se poživljate, da priporočite vsem podružnicam, da se naroče in pridobe naročnikov vsaj v najmanjšem številu tudi med svojimi člani ter nam dostavijo imena dotičnih, da bi se jim pričel list pošiljati že z novim letom.
Naročnino za iste morejo podružnice naknadno poslati, z vami pa bomo izvršili pozneje obračun.
Ni nam potrebno posebno povdarjati, kolike koristi je za naše člane in organizacije, da redno zasledujejo pisanje našega organa in da s preplačili omogočijo izdajanje lista, ki je najboljši branilec in zaščitnik našega prava Tajnik M. Mrvaijevič 1. r. Podpredsednik Dr.
Voja Mladenovič mp.
K temu pripominjamo, da je centralnil list »Ratni invalid« iz Beograda jako dober Informator o našem vprašanju, toda pri nas je njegovo razširjenje otežkočeno vsied tega, ker je pisan v cirilici, ki je naše ljudstvo po večini ni vešče. Objavljamo gorenji poziv z naročilom, da naj se podružnice po možnosti naroče na centralni list in ga ponudijo v naročbo članstvu, kateri so zmožni čitanja. Celoletna naročnina znaša za invalide 40 Din.
Domovinska proizvodnja drv D. D. v Zagrebu podariia je iz skladišča v Dol. Lendavi za po-družniško pisarno 4 m3 kurilnih drv, za kar se odbor tern potom iskreno zahvaljuje.
Prošnja uredništvom. Beograjski univerzalni informacijski biro »Ačgus« kateri ima poleg čisto informacijske strani, ki popolnoma odgovarja sedanjim potrebam, tudi oddelek za pregledovanje celokupnega jugoslovanskega tiska, (časopisov) iz
katerega jemlje poedine članke ter jih pošilja onim na katere se nanašajo prosi vsa uredništva, da mu redno pošiljajo po dva izvoda vsake številke svojega časopisa. V zamenjavo bo dostavljat uredništvom vse kar bi se tikalo interesov kakega lista. Priporočamo iz naše strani to Argus-ovo prošnjo ker smo se prepričali o koristnosti in uslugah »Argusa« napram novinarstvu z svojim takozvanim »Argus-ovim tiskom«.
Naslov: »Argus«, — Beograd.
Iz upravništva. S današnjo številko Vojnega invalida razpošljemo našim čitateljem položnice za plaćanje naročnine. Prosimo, da vsak takoj poravna naročnino za leto 1924 in sicer najmanj četrtletno. List ostane pri isti ceni 75 par za izvod, to pa radi tega, da se bo lažje razširil med vojnimi žrtvami in drugimi čitatelji. Posebno važen bo postal ravno sedaj, ko bo informiral čitatelje o našem zakonu, ki pride takoj po novem letu pred skupščino. Agitirajte, da se razširi naš list med javnost in da ga bodo imeli javni lokali, kjer zamore informirati najširšo javnost. Zbirajte nove naročnike in naročnino. Naročnina se iahko pošlje za vse skupaj na eni položnici ali nakaznici. Treba pa je v posebnem dopisu naznaniti natančna imena in bivališča vseh novih naročnikov z navedbo zadnje pošte.
Zbirke za tiskovni sklad naj se pošljejo z natančno označbo, da jih objavimo v listu.
Današnji številki so priložene poštne položnice. Tovariši, tovarišice poravnajte naročnino In zbirajte naročnike 1
Za tiskovni sklad darovali:
Skoberne Franc, Dobje p. Ljubljana Din 5’—
Sever Franc, vas Cesta Dobrepolje	»	3-—
Vodopivec Anton, Domžale	»	2'—
Vandot Rudolf, Vič	»	6'—
Hrovat Franc, Strnišče pri Ptuju	»	5’—
Podružnica Udruž. voj. inv. v Ptuju	»	50 —
Skupaj Din 71'—
Odgovorni urednik; Franc Beline. Tisk tiskarne Makso Hrovatin, Ljubljana.