POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA DVAKRAT TEDENSKO IN SICER OB SREDAH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1. , mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstva in nameščencev, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 3 * Maribor, sobota, dne 8. januarja 1938 * Leto XIII HKlMVnl rl K zunanjepolitičnim dogodkom Dva važnejša politična dogodka bosta v prvi polovici januarja mese-pa- Dr. Stojadinovič potuje v Nemčijo, kjer se bo mudil tri dni; v Budimpešti pa se bo vršila konferenca rimskega sporazuma, ki so ga podpisale Italija, Avstrija in Ogrska. Zakaj sta važna ta dva dogodka? Nedavno je obiskal malo antanto francoski zunanji minister. Mala antanta je v mednarodni politiki pomemben faktor, pomembnejši pa še v zvezi z balkansko zvezo. Tako razgovori v Nemčiji, kakor v Budimpešti, se bodo tikali vprašanj, o katerih ie razpravljal Delbos v imenu Francije in Anglije s politiki male antante. Iz prav tega razloga je zlasti važno, da ohranita mala antanta in balkanska zveza v glavnem politiko zahodne demokracije ter ostaneta načelno in formalno enotni. Vrše se priprave za pogajanja z Nemčijo in Italijo za sporazumi s Francijo in Anglijo. Ta pogajanja je treba formalno podpreti. Po dosedanjih izkušnjah namreč vemo, da oba tabora iščeta zaveznikov in da bodo ta pogajanja in tudi pogajanja za sporazum in trajen mir uspela le takrat, če bodo pogodbenice vedele, da nimajo drugega izhoda in da bi bila njih okolica nevarna, če ne bi ostale zveste svoji ponovni besedi, da hočejo edino sporazum in mir. Preveč smo vajeni prevar. Preveč nasprotujočih si besed. Zato se smemo zanašati le na resno politiko, stvarno, ki ima oporo v mali antanti, v balkanski zvezi in v zahodni demokraciji. Če bosta pot v Nemčijo in kon-frenca v Budimpešti imeli tak namen zbližanja, smemo pričakovati, da bo uspela tudi velikopotezna akcija po-mirjenja, ki sta jo pričeli Anglija in Francija. S tem evropskim problemom pa v bistvu niso v stiku akcije za pomir-jenje med srednjeevropskimi državami. F ašizem si ne k o po J Nova odločna izjava predsednika Združenih držav Severne Amerike Roosevelta I sveta! jarmi Predsednik Zedinjenih držav je govoril poslanico kongresu. Četrtič je javno publiciral v govoru svojo politiko miru. Z ozirom na to, ker vojna ogroža tudi Zedinjene države, če zmagajo novi diktatorični režimi, je Roosevelt ponovno izjavil, da mora ameriška demokracija podpreti evropsko. S tem Zedinjene države opuščajo brezbrižnost za dogodke v ostalem svetu. Ostro je obsodil narode, ki so odpravili demokracijo. Rekel je, da od teh narodov preti največja nevarnost vojne. Roosevelt smatra, da bodo narodi, človeštvo, zahtevali povratek k demokraciji in tudi je od demokracije odvisno, ali bomo imeli vojno ah mir. Na svetu je nastal nered, v katerem je prava civilizacija v nevarnosti. Eksistenca narodov je pa odvisna od načela sporazumevanja. — Nadejati se je, da bodo civilizirani narodi odpravili sedanje stremljenje k fašizmu in da se bodo v novem letu sedanje demokracije poživele in v deželah, kjer je ni, se povrnile. Amerika hoče to stremljenje podpirati in sodelovati z evropsko demokracijo. Nadalje je Roosevelt izjavil, da hoče »New Deal« (zaon o delavskih mezdah, delovnem času itd.) uveljaviti. Grajal je kapitaliste, češ, da imajo poleg odgovornosti za dobiček tudi dolžnost, da dajo narodu življenjska sredstva. Odpraviti moramo gladne in jim dati delo in plačo. Roosevelt prerokuje bodočnost demokraciji in poziva, da se obstoječe demokracije strnejo tudi ob podpori Zedinjenih držav. * * * Angleški konservativci ne morejo biti čuvarji demokracije. Rooseveltov apel je naraven in logičen. V listih pa kroži prav te dni nov načrt evropskega pomirjenja, ki ga je baje izdelal predsednik angleške vlade Chamberlain, Ta načrt ni sicer nov. Čitali smo o njem že večkrat. V bistvu pa prej odklanja sodelovanje Zedinjenih držav, kakor ga sprejema. Program angleškega vladnega predsednika navaja pet točk in sicer: 1. sklenitev gospodarskih sporazumov, 2, ustanovitev evropskeda direkcijskega komiteja pod vodstvom vlad v Londonu, Parizu, Rimu in Berlinu, 3. izpremembo nekaterih določb mirovne pogodbe in reformo Društva narodov, 4. sklicanje mednarodne konference glede kolonij in 5. omejitev oboroževanja vsaj po petih letih. Anglija ima v tem primeru svoj stari načrt v zmislu italijanskih predlogov ter pri tem očitno ne računa s koncentracijo demokratičnih sil. V svojem načrtu predvideva predvsem direktorij velesil, kateri bi potem svojevoljno odločal o usodi Evrope in malih držav in tudi v mednarodni politiki. Vse miroljubne dežele vsega sveta pozdravljajo novo politiko Zedinjenih držav, ki se pridružuje demokraciji, nasprotno pa v državah z diktatorskimi sistemi, govore in pišejo o vmešavanju v notranje razmere drugih držav. Seveda je očitek neutemeljen, ker vemo, kako silno nevarni so za civilizacijo človeštva ti nenaravni sistemi. Rasizem cvete Boi beli rasi Napoved Japoncev Japonski notranji minister admiral Suetesugu je napovedal združitev Kitajcev, Mandžukov in Japoncev ter pregon vsakršnega vpliva belih ras v teh ozemljih. Japonci se ne boje ne Angležev in ne Rusov. Načelo se bo eventuelno izvojevalo v vojni. Ta vest iz Japonske je izzvala Novi madžarski volilni red Tajna volilna pravica — na madžarski način Na Madžarskem se že več let vrši politični boj za izpremembo volil-^ četrtek je predsednik vlade Daranvi predložil svoj načrt zbornici m ga prav posebno hvalil, češ, da je bpuši kakor francoski in švicarski. jSocialni demokrati so ugovarjali, ces, da pomeni zakon pou slabšanje volilne pravice in je slabši kakor prejšnji z javnim glasovanjem Po deželi in malih mestih. Sodeč po srednjeevropskih razmerah tudi ni bilo pričakovati, da bodo madžarski magnati predlagali liberalen zakon. Prednost ima novi načrt le to, da bo po 33 letih boja uvedeno na Madžarskem tajno volilno glasovanje. Doslej je bilo tajno glasovanje samo v Budimpešti in 18 podeželskih mestih, z novim zakonom se uvede tajno glasovanje za vse volilce. Izprememba pa je glede starosti volilcev. Voliti sme moški, ki je dopolnil 26 let in žena, ko je dopolnila 30 let. Volilci pa morajo imeti šest razredov osnovne šole in bivati mo- rajo šest let v isti občini. Že s temi določbami bodo prizadeti predvsem industrijski in kmeti-ški delavci, ki se morajo večkrat seliti. Kmetiški delavci vsako leto, da opravljajo delo na veleposestvih. Z določbami je oropanih tri četrtine državljanov volilne pravice. Grof Bcthlen je celo rekel, da se to zgodi, ker bi proletarijat sicer imel prevelik vpliv. Novi zakon zvišuje število poslancev od 245 na 260, prihaja en poslanec na okoli 35.000 prebivalcev. Volilo se bo 135 poslancev kot posamezne kandidate, 125 pa po listah v večjih okrajih. Posamezni kandidati morajo dobiti relativno večino, toda v?ai 40% glasov. Poslanci na volilnih listah pa morajo dobiti absolutno večino. Madžarski magnati se boje širše volilne pravice, boje se celo parlamenta. Zato so sklenili, da sme ma-gnatska zbornica ali upravnik države razveljaviti vse sklepe poslanske zbornice. zaprepaščenje v velikih državah. Sicer ta japonska izjava ni nova, vznemirjenje vzbuja samo, da jo je dal odgovorni član vlade. Izjava naperjena proti beli rasi pomeni tudi grožnjo Nemčiji in Italiji, s katerima je Japonska zaenkrat zvezana s anti-komunističnim paktom. Zanimivo pa je, da si vsak nacizem ustvari svojo resno teorijo, t. j. teorijo o manjvrednosti druge rase. Nemci poznajo teorijo o nadvredno-sti nordijske rase, t. j. nemške rase, Japonci pa nadvrednost rumene rase nad belo. Vsi rasisti pa računajo napačno. V okviru teh ras sc delijo ljudje na bogate in nemaniče, na izkoriščevalce in izkoriščane. — Premostiti ta razredna nasprotja v lastni rasi ne morejo, zato pa obljubljajo ncmani-čem, da bodo lahko izkoriščali manjvredno raso, ako pripomorejo svoji rasi do zmage. — To slepomišenje bo trajalo samo nekaj časa, ker izkoriščani ne bodo mogli živeti od obljub, ako pa bi slučajno ena »rasa« zmagala nad drugo, se bo pokazalo, da bodo izkoriščevalci zmagoslavne rase izmozgavali lastno ljudstvo tako, kot podjarmljeno in sicer v sporazumu z izkoriščevalci premagane rase. Rumunska vlada In ustava Rumunski juristi opozarjajo vlado,da so njeni ukrepi v nasprotju z ustavo Rumunska vlada, ki je vlada manjšinske stranke in v ustavnih državah nemogoč pojav, opravičuje svoj obstoj s propagiranjem boja proti Židom. Ustavila je večje število časopisov, toda ne samo židovskih, ampak tudi vse — ruske, ki izhajajo v Besarabiji, kjer so Rusi v večini. Napovedala je celo vrsto protiži-dovskih zakonov, odvzem koncesij in državljanstva Židom, izključitev Židov iz javnih služb itd. Rumunski juristi so opozorili vlado, da so njeni ukrepi protiustavni. Vlada je začela izvajati svoj program, pozabila pa je, da sta tu ustava in parlament s senatom. Na podlagi novejših poročil je vlada že v marsičem izpremenila svoje stališče. Angleškim petrolejskim družbam je dala zagotovilo, da ne misli na odvzem koncesij in izgon tujcev (Židov). Ministrski predsednik Goga vodi konference s predstavnikom Židov. Zunanji minister Miecescu je poslal brzojavne pozdrave tudi v Moskvo in napovedan je njegov obisk v Pragi. Kralj Karol pa je najavil svoj obisk v Londonu. Rumunska politika stoji v znamenju nihanja med programom krščanske nacistične stranke in realnimi dejstvi, med iluzijami in stvarnostjo. Hitler pojde v Rhn. Hitler pojde maja meseca v Rim, kjer ostane teden dni ter se udeleži proslave druge obletnice italijanskega imperija. Z Ji aman nacistična naperi pri leruelu Terueli Teruel v rokah vladinih čet Velika protiofenziva Frankovcev pri Teruelu je opešala v ognju vladinih čet, ki so se na par mestih res nekoliko umaknile, večinoma pa obdržale vse svoje pozicije. Pariški listi (nikakor ne levičarski) poročajo, da so republikanske čete kljub visokemu snega in mrazu (— 15C°) dosegle zadnje dni lepe uspehe. Nacistična ofenziva je propadla v ognju vladinih čet. Najboljši nacistični polki so ostali na bojišču. Izkoriščujoč demoralizacijo čet so republikanci napredovali. Teruel je v republikanski posesti. Napad nacistov na Teruel na desnem krilu republikanske fronte je bil dvakrat zavrnjen s pomočjo tankov in so repu- blikanci zopet prevzeli inicijativo. Cesta Concud—Teruel je zopet popolnoma v rokah vladinih čet. Poskusi Frankovcev, da pridejo v Teruel so se izjalovili. Zakaj boji za vsako hišo v Teruelu ? Mesto Teruel so osvojile vladine čete, niso pa mogle zavzeti vseh javnih poslopij, v katerih so se zabarikadirali nacisti. Za ta poslopja so se vršili hudi boji, v katerih je sodelovalo topništvo. Ta poslopja so nam- reč stara in zidana iz samega kamenja. Kamen zvezan z malto pa postane v teku stoletij kot cement in železo. Zato je razstreljevanje takih zgradbo silno težko. Kal bo z rudaril laiiinti invalidi? Novi pravilnik o bratovskih skladnicah in »Slovenec« Dne 31. decembra m. 1. je bil v »Službenih novinah« razglašen novi pravilnik o bratovskih skladnicah. Mi se danes še ne moremo spuščati v podrobnosti, ker ga še nismo imeli prilike proučiti. Pač pa posnemamo iz poročila v »Slovencu« z dne 4. januarja t. 1. o novem pravilniku med drugim tole: »Nekatere nove določbe > •. so za ogromno večino slovenskega rudarskega delavstva sprejemljive, ne pa za nekatere lažje invalide in upokojence, ki bodo kljub temu, da uživajo v zasebnih rudnikih možnost lažjih služb, v celoti prejemali v bodoče le tolikšne prejemke, kakor so jih imlei tedaj, ko so bili zdravi. Teh rudarjev je pa le malenkosten odstotek.« (Podčrtal pisec.) K tej »Slovenčevi« ugotovitvi pri- pominjamo, da novi pravilnik ne velja samo za slovenske, temveč za rudarje vse države. Nadalje, sprememba čl. 82 pravilnika pomeni, da bodo po novem pravilniku izgubili nezgodno rento vsi oni nesrečneži, kateri so se v rudnikih ponesrečili, pa še delajo pri rudnikih in gotovo najtežje opravljajo svoje delo. In teh ni malo. Samo v Sloveniji jih je nad 500 in vsej državi pa gotovo nad 2500. S tem bo nezgodna blagajna, ki je že itak aktivna, prihranila milijone v dobro podjetnikov, da bodo potem lahkot prispevke znižali, ki jih dosedaj niso mogli. Če smatra »Slovenec« to za malenkost, potem hvala za tako ljubezen do bližnjega. 1 t n.Ai.ih- t1uun»\ — Rudar. Doma U* si/eiu Hrvati (dr. Maček) kandidirajo v senat. V Zagrebu je imelo sejo vodstvo KDK, na kateri sta zastopala HSS ing. Košutič in dr. Maček. Dr. Križman, Vilder in Kosanovič so pa zastopali SDS. Načelno so sklenili na seji, da sc v savski in primorski banovini udeleže senatnih volitev. Glede drugih banovin niso sklepali. — Nasprotno pa dela združena srbska opozicija na to, da bi se opozicija sploh ne udeležila senatnih volitev. V ta namen se pogaja z zagrebško opozicijo Božidar Vlaj;č, čemur zagrebška opozicija ni naklonjena. Prebivalcev ima Bolgarija po zadnjem štetju 6,090.215. Analfabetov ima 46.51 odst. moških in 62.80 odst. ženskih. Vpliv Anglije v Egiptu. Egiptski kralj Faruk je odstavil vlado Nahas paše (vafdisti) ter je poveril vlado vodji liberalne stranke Mohamedu Mahmud paši. Nova vlada je razpustila mladinsko organizacijo vaf-dov. Poljski fašizem nastopa proti socialistom. Poljska vlada je razpustila levo socialist, stranko pod pretvezo, ki je danes tako poceni, da je nameravala postaviti vlado komisarjev. — Povsod torej enako. Romunija in nje glasovanje pri volitvah. Goga je predsednik vlade. Parlament,ki Je preprečil svoj razpust Vafditovci s hrupom preprečili pre-čitanje kraljevega ukaza Kakor znano je v Egiptu prišla na krmilo manjšinska stranka, kateri je kralj poveril mandat. Ker pa ta stranka v parlamentu nima večine, ampak jo imajo vafditovci, ki so sc sprli s kraljem, je kralj sklenil razpustiti parlament. Ko je nova vlada hotela prečitati razpustitveni dekret v parlamentu, so vafditovci dvignili hrušč, da dekreta niso mogli čitati. Brez čitanja dekreta pa parlamenta ni mogoče razpustiti, razen ako bi kralj razveljavil ustavo. To pa zopet ne gre, ker je ljudstvo že radi zadnjih dogodkov zelo razburjeno. Kakor vidimo je majhna neprevidnost pri stiliziranju ustave preprečila namero,da bi bil mogel biti parlament razgnan. O tem bodo gotovo čitali poldiktatorji po drugih deželah, pa bodo ob priliki gotovo vnesli v ustave določbo, da je smatrati dekret za prečitan, tudi ako vlada v parlamentu hrup in trušč. Tudi statistika uti, kako smo obdavčeni Industrija v naši državi. Statistika je primerjava razmer ali razmerja v številkah. Za nas je važna številčna primerjava gospodarskih številk, ker je ta zrcalo socialnih razmer. Statistika gospodarstva tudi pove, ali se gospodari prav in širša tudi, kaj je treba popraviti, da ne trpe socialne razmere ali se celo 'poslabšujejo. V Jugoslaviji imamo (pred letom dni) 2976 industrijskih podjetij. Po banovinah je v Sloveniji 407, savski banovini 591, drinski 267, dimavski 655, vrbaski 50, beograjski in moravski 628, primorski 171, zetski 46 in vrbaski 101 industrijsko podjetje. — Največ je kmetiških in živilskih industrij (883), od teh v Sloveniji 299. — Lesna industrija šteje v državi 3% obratov (v Sloveniji 84), savski banovini 127, drinski 95 in vrbaski 15). Razvita je že tudi tekstilna industrija in je v dravski banovini 82, na Hrvaškem 92, v Vojvodini 98, v Srbiji 70 obratov. Poleg teh industrij se jako razvijata rudarska in topilniška industrija, ki jima je pripadalo doslej 107 obratov. Po podatkih finančnega ministrstva je bilo v proračunu 1935-36 predvidenih samoupravnih davščin na osebo v banovini: Volilci so pa volili po končnih poročilih za liberalce (Tatarescu) 1 milj. 103.000 glasov, za kmetiško stranko (Maniu-Mihalake) 626.462 glasov, »Železna garda« 478.387 glasov, za krščanske nacionaliste (Goga) le 281.167. Ostale stranke so dobile manj glasov. — Politika Goge nas spominja na bivšega dunajskega krščanskega socialca in župana dr. Karla Luegerja, ki je tudi pričel svojo karijero s protižidovstvom in končal v prijateljstvu z bogatim Židov- > stvom. Romunsko politiko diktira I tajna kamarila, ne zaupnica naroda. I dravski dunavski savski zetski vardarski moravski primorski drinski vrbaski Din 146.— « 109,— « 98 — « 48,— « 48.— « 45.— « 41,— « 35.— « 31.— V mestnih občinah pa v banovini: dravski Din 765.— savski « 323.— zetski « 236.— dunavski « 224.— moravski^ « 175 — drinski « 167.— primorski « 146.— vrbaski « 128.— vardarski « 122.— Te številke nam kažejo razmerje industrij in obdavčenje s samoupravnimi davščinami. Najboli obdavčena je Ljubljana, najmanj pa Maribor. (Po Trg. listu«) ISiemo samostojnega motilnega mojstra jugoslovanskega državljana za veliko tkalnico pisanega blaga. Ponudbe pod .zanesljiv* na upravo tega lista. A. M. de Jong: 84 IZDAJA------------ Otroška leta Mereyntjeja Geysena Od začudenja in bolečine je bil Mereyntje ves prestrašen. Temen in zapuščen se mu je zdel svet, ako ne bo na njem več njegove ljube gospe. Bolečina, slična kot je prevzela njegovo srce pri Vrčevem odhodu, se je pojavila zopet. Samo, da je bila to pot še liuja, kot takrat, ko so odgnali Vrča. Kajti Vrč se bo čez dva meseca zopet vrnil, njegova ljuba gospa pa nikdar več. Čustva, ki jih je gojil do nje so bila še vse kaj drugega kot pa prijateljstvo, ki ga je vezalo z Vrčem. Nežnejša, globokejša, ki se ne dajo opisati in krasnejša. Se nikdar na svetu ni ljubil kakšnega človeka ali karkoli tako zelo kot njo. Mahoma se je tega zavedel, in sram ga je postalo, ko je pomislil, da bi njej na ljubo mogel pozabiti Vrča... In sedaj še pravi, da ni človeka, ki bi jo imel rad ... Cisto blizu njenega nežnega obraza se je oglasil njegov zadrego razodevajoči, dobrikajoči se glasek: »Kaj pa jaz?« »Moj ljubi mali!« je vzdihnila Ana in ga pobožala po njegovih zardevajočih licih. »Da, vedela sem, da se ne motim, ko sem hotela k tebi..., da, da, ti me imaš rad ... toda, vidiš, Mereyntje, to je premalo... Življenje je tako težko, oh tako težko. Mereyntje.« Mereyntje je vzdihoval in prikimaval. Vse je verjel, kar mu je rekla in na sebi je občutil vso težo življenja. Ali zakaj je bilo življenje za njo tako težko? Saj ni mogoče, da bi bila kradla ne- šplje na župnikovem vrtu ali sicer storila kaj sličnega ... Ako človek prav pomisli, je življenje vendar tako težko. Toda kako le je vse to tako nenadoma prišlo? Še do pred kratkim je izgle-dalo, da je vse dobro. On se je potikal s svojim prijateljem naokoli, v prelepi hiši onkraj reke je bilo tako prelestno, sončno, čisto drugače in mnogo lepše kot je bil kdajkoli kje videl... Sedaj pa? Vrč je bil v zaporu, njegova ljuba gospa na tem, da odpotuje in da se ne vrne več, ker ji je bilo življenje tako strašno težko... on pa bo ostal tu sam in zapuščen; kako naj to razume. Potem pa se je spomnil še nekega drugega, ki je tudi ostal sam, sam v hiši onstran reke: »In gospod Valter?« je vprašal. »Tudi gospod Valter odpotuje jutri.« Tudi v Amsterdam,« je poizvedoval Mereyn-tje in novo upanje je vstalo v njem. »Ne, Mereyntje, čisto nekam drugam, v Pariz, v popolnoma tujo deželo, na Francosko.« Poslednje upanje se je razblinilo. Mereyntje je vzdihnil še globje. To je bilo trpko in nerazumljivo. Kako le je mogel gospod Valter kaj takega storiti? Kako je mogoče, da gospod Valter ne mara več njegove ljube gospe. Obrazek se mu je bil zresnil in z njega je odsevala modrost: razglabljal je o teh njemu nepojmljivih stvareh, ki so se od vseh strani gomilale nanj, dokler ni nenadoma vzkliknil ves vzhičen: »Ako bi jaz živel skupaj s teboj, bi te imel vedno rad, in ne bi šel nikoli proč od tebe!« »Moj ljubi mali,« je zopet povzela lepa gospa; pri tem se je domislila nečesa in obraz ji je bil žalosten. Nenadoma pa se je zasmejala in vzkliknila: »V začetku pravite vsi tako, toda da bi ostali stanovitni, ne morete, ker ste preveč omahljivi!« Začuden je pogledal Mereyntje v njen izpre-menjeni obraz in trdno prepričan je rekel: »Toda jaz ne!« Ljuba gospa ga je prijela za njegova mala ramena in ga stresala, smejoč se na ves glas in poljubljajoč ga je vzkliknila: »Ah ti mali norček, saj ne veš kaj govoriš L. Poglej ven! Zopet začenja snežiti.« Njen glas je bil zopet vesel, in Mereyntjeju se stvar naenkrat ni zdela več tako strašna. Najbrž jo je bil napak razumel, sicer bi ne mogla tako veselo govoriti z njim ... Olajšan se je smejal tudi sam in gledal ven, kako so pričeli počasi padati prvi kosmiči na zemljo. »O! Kako lepo, ti!« je vzkliknil od veselja. Ako bo tako naprej snežilo, ti, potem se jutri lahko peljemo s sankami!« »Seveda, gotovo bo snežilo še naprej.« mu je pritrdila. »Le poglej te težke oblake ... Snežinke padajo vedno bolj gosto, čim dalje sneži.« Precej časa sta molčala, očarana od lepega prizora ob pogledu na padajoče snežinke, ki so tkale vedno bolj nepredirno zagrinjalo med nju in svet pred njima. Pritajeno je rekel Mereyntje: »Sedaj se mi zdi tako, da sva še bolj tesno skupaj kot poprej, ko še ni snežilo, ali ni res, ljuba gospa?« Začudena ga je pogledala, mu prikimala in molčala. Njene misli pa so se izgubile v samoto, ki je legla na njo kot moreča žalost. Še nikdar se ni čutila tako zapuščene in izgubljene v daljnem, tujem svetu, kot sedaj v tem vozu, sredi trepeta" joče omame divjega snežnega meteža. (Dalje prihodntič ) 3 Stran 2/ RuSe V naši občini je vse zaposleno in ni več bede, odkar je občina v rokah JRZ. Tako se vsaj govori. Če pa zjutraj pogledaš na cesto; pa takoi opaziš grenko neresnico. Človek bi rekel: ako bi ne bilo snega, da smo nekje v Indiji. Vidiš celo vrsto malih indijančkov kako vihra od njih — oblekca. Koliko je >pa podobnih indijančkov doma, ki sploh, ne morejo v tetrn času na svetlo, kaj šele v šolo. Dolgo časa smo čakali, da se občinski možjei katerim so bili tako pri srcu reveži za časa volitev, uganejo ter potom svojega občinskega socialnega odseka, kakor vsako leto, pred upravo JRZ, priskočijo na pomoč najrevnejšim otrokom. Ko pa je bilo čakanja dovolj, se je zganilo Del. kult. društvo »Vzajemnost« ter povabilo na sestanek vsa društva, da z združenimi močmi ublažijo bedo. Sestanek je rodil uspeh. Odzvala so se ra-devolje vsa društva. Ustanovila se je soc, akcija, katere predsednik je s. Magdič. — Akcija si je nadela nalogo, da obleče čim-večje število revnih otrok, brez razlike politične pripadnosti njih starišev, Popolno razumevanje je našla akcija pri tv. Tvornici za dušik, d. d., katera je takoj prispevala znesek Din 4000.—. Delavstvo istega podjetja je pridno na delu ter pobira med seboj prispevke v ta namen. Do danes je delavstvo nabralo že znesek od Din 1500.—« Tv. Vlach, tekstilna industrija v Rušah, je darovala velik prispevek v blagu. Delavec, s. Mataušek Ludvik, ki je sam najbolj občutil bedo, ko je ibil dolga leta brezposeln je daroval znesek Din 50.—. Akcija bo priredila dne 23. januarja socialno prireditev ■v dvorani Sokolskega doma, katere čisti dobiček gre v isti namen. Sodelovala bodo vsa društva. Že danes opozarjamo na to prireditev, katera bo nudila prvovrstni užitek, Socialni odsek občinskega odbora je uvidel, da vlada v Rušah vendar le nekaj bede in je razposlal svojim pripadnikom sledečo prošnjo: Socialni odsek občinskega odbora Ruše se obrača letos zopet na cenj. naslov z vljudno prošnjo za blagovoljni prispevek za oskrbo revnih otrok z obleko in obutvijo. Letos je ta prošnja posebno važna! Občina je namreč sklenila, da bo letos dala samo novim, nujno potrebnim, ker ima letos večina družinskih očetov zaslužek in ker je občina lani veliki množici otrok dala močne čevlje, ki ibi jim morali služiti 2 leti. Opozicija pa je raztrobila, da občina letos ne bo ničesar priskrbela revnim. Na to je del. kult. društvo »Vzajemnost« sklicalo sestanek vseh društerv v Rušah v Črnkovo go-, stilno in tam se je sestavil poseben pomožni odbor, ki bo izvedel letošnjo pomožno akcijo. Predsednik in blagajnik tega odbora je g. Magdič, tajnik pa g. Sornik. Tvornica za dušik jim je na posredovanje g. inž. Teržana že izplačala Din 4000.—. In tako prosi soc. odsek samo svoje, akciji naklonjene dobrotnike in faktorje v Rušah, za prispevke, da bo mogel nuditi pomoč tistim, ki so pri občini ali v šoli prosili za darila. Z odličnim spoštovanjem Ferd. Psunder, s. r., župnik, predsednik soe. odseka. Sv. Lovrenc na Pohoditi Ustanovni občni zbor »Vzajemnosti«. Pripravljalni odbor Delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« sklicuje za v nedeljo, dne 9. januarja ,ob 9. uri predpoldne v prostorih gostilne Josip Novak ustanovni občni zbor. Vabimo vse člane, da se ga obvezno udeleže, vabimo pa tudi vse prijatelje in somišljenike delavskega napredka, da 'Pridejo in pomagajo k uspehu. Kot delegat Pride s. Petejan Josip iz Maribora. Guifani ___ Volitve obratnih zaupnikov sc bližajo. V vseh obratih, kjer postojajo organizacije si zavedni delavci izvolijo svoje obratne zaupnike, ki jih med letom zastopajo in ščitijo njihove interese. 1 e pravice nudi socialna zaščita delavcem, zato bi jo nikjer ne smeli omalovaževati. Pri nas se je razpasla v za^" njih letih čudna navada, da je bilo treba delavce celo pismeno pozivati, da so se volitev udeležili, namesto da bi se vsak vec pobrigal za svoje pravice. Upamo, da letos ne bo treba izdajati posebnih vabil. — Organizirani delavec. Urarsko delavnico je odoseb-no pa seve naša mladina. Oba češka gosta sta povabljena k nam radi medsebojnega duševnega zbližanja Čehov in Slovencev ter prirejajo večere jugo-slovansko-čehoslo vaške lige, Pen-klub in mariborska Ljudska univerza. Delavstvu1 bodo ti večeri še j>osebno zanimali, ker sta oba umetnika iz ljudstva in odkriva v svojih delih socialno življenje naroda. Pesnik Josip Hora, roj. 1891, je znamenit lirik, ki je v svojih številnih socialnih pesmih dokazal, kako se lahko druži umetnost s tendenco. Je mojster pesniške besede, najboljši sedanji češki pesnik. Ureja kulturni del dnevnika »Češko Slovo«. Dr. O. Berkopec je 'prevedel v slovenščino pesem »Dve minuti tišine«. Karel Novy, roj. 1890, je bil najprej novinar, nakar je začel pisati romane, v katerih se je pokazal mojstra slikanja socialnih razmer podeželja in malih mest.^ Spisal je tudi roman brezposelnih ^Hočemo živeti«, »Atentat«, sarajevsko tragedijo iz 1. 1914., »Denar«, »Železni krog« itd. Posebno rad opisuje svoj rojstni kraj pri Be-nešovu, kjer je gospodoval ljudstvu v Sarajevu ustreljeni vojvoda Franc Ferdinand. — Sam K. Novy, ceni kot svoje najboljše delo »Samota Krešin«, v katerem1 je mojstrsko zagrabil življenjsko borbo delavcev v apnenici in otpekarni. Tudi K. Novy še sodeluje pri demokratičnem dnevniku legionarjev »Narodni Osvofeozeni«. Takšni stiki s kulturnimi delavci iz demokratične Češkoslovaške so nam vedno dobrodošli in bodo naše skupne vezi gotovo mnogo bolj poglobili, kot neštete ekskurzije neinteresiranih ljudij ob slavnostnih prilikah, ko se nudijo razne udobnosti slavnostnih sprejemov, banketov in znižanih voženj. a- r• mu v službi skupno vsaj 10 let. Ko je poteklo 10 let in še nekaj čez, se je ta zvesta uslužbenka por o čil a in izstopila iz službe, ter zahtevala obljubljeno nagrado za 10-let-no zvesto službovanje v znesku Din 10.000. Veletrgovec sedaj naenkrat ni hotel nič vedeti o tej svoji obljubi za zvesto službo. Toda boljši spomin so imele priče, ki so trgovčevo obljubo potrdile in tako je sodnik na podlagi teh dokazov trgovca ravno na starega leta dan obsodil, da mora »sobarici in pomočnici« plačati obljubljenih Din 10.000 s stroški vred. Vse ljubitelje šaha obveščamo, da se prične prva vaja šahovskega odseka »Vzajemnosti« v petek, dne 14. t. m. v društveni sobi Delavske zbornice I. nadstr. — Člane za dramatični odsek vpisujejo ss. Jeram, Božič in Godnik, do vključno 14. t. m. Prihodnja igra bo 30. t. m. ob 4. uri pop. v Narodnem domu. Odbor. ( Silvestrovanje delavstva v hotelu »Union«, katerega je priredilo naše agilno delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«, je prav zadovoljivo uspelo. Med splošno zabavo in igranjem delavske železničarske godbe smo dočakali rojstvo novega leta. Polnočni govor je imel s. Vodopivec, ki je bodril navzoče k vztrajnemu delu za delavsko kulturo. Delavskim organizacijam res ni postlano z rožicami, vendar se zavedamo, da smo z vsakim letom, vkljub vsem zaprekam, bližje cilju. Takoj na to so nastopili pevci »Vzajemnosti« z izbranimi delavskimi pesmimi. Tako smo se svoji med svojimi, vkljub vsem težavam, veselili do ranega jutra. . , Prodaja gnoja bo dne 17. januarja ob 9. uri v mestni klavnici. Kako bo v Španiji? Arasonska fronta v decembru 1937. Sedaj, ko je padla severna fronta, vas gotovo zanima, kdo bo zma-Kal v Španiji, ali fašizem ali demokracija. Zdi se mi, da radi likvidacije severne fronte majejo z glavami tudi nekateri delavci ter prorokujejo zmago fašizmu. To Pa 3? popolnoma pogrešeno. S tem, ker je padla severna fronta (za katero se je ze zdavnaj naprej vedelo, da je neubranljiva), fašisem še ni dosegel končnega uspeha. Toda španska republika se je naučila marsikaj. Najvažnejše za vojskovanje so tri stvari in sicer: 1. večje rezerve v vojaštvu; 2. večja pažnja 5. koloni in 3. tesnejša povezanost strank ljudske fronte. Mi smo prodrli fašistično fronto na Guadalahari, pri Bruneti in Saragosi, toda teli predorov nismo mogli izkoristiti radi pomanjkanja rezervnega vojaštva. Ista napaka je obstojala tudi na severni fronti, ker nismo mobilizirali onega števila ljudi, ki je za uspešno obrambo potrebno. Premajhno važnost se je polagalo tudi na špijonažo in sabotažo (kar skupno imenujemo 5. kolona). Ta kolona je bila odločilni faktor padca Bil-baua, Santanderja in vse severne fronte. Povrhu so se pokazale hibe v samem vodstvu ljudske fronte^ ki ni dovolj kompaktno in energično nastopalo za organiziranje sistematične odbrane. Ta izkušnja je bila sicer precej draga, zato pa je ravnanje po njej toliko preciznejše. Zato se je tudi v Španiji mnogo izpremenilo. Vlada postaja vse stabilnejša še posebno, ker so se nekatera ministrstva preselila v Barcelono. Katalonci so vse do sedaj bili bolj ali manj malodušni, sedaj so pa tudi oni poprijeli z vso silo. Ustvarjajo se močne vojaške rezerve. Začelo se je temeljito čiščenje špijonov in saboterjev. Kurz na fronti — v zaledju postaja z vsakim dnem bolj zdrav. Kdor je osebno videl velikansko tehnično nadmoč fašistov, poleg tega pa ogromno najspretnejših saboterjev na naši strani, tisti se pač ne more načuditi, da je bilo vobče mogoče zdržati eno leto. Samo to dejstvo predstavlja polovico republikanske zmage. Kolikor dalj bo trajala vojna, toliko usodnejša bo za fašiste. To vedo in priznajo tudi fašisti sami. Zato se jim mudi, ker se boje na eni strani svoje demoralizacije, še bolj pa konsolidacije republikanskih sil. Za republiko pa je ravno obratno. Njej je čas nujno potreben za notranjo politično in vojno ureditev, ker ona je morala začeti z abc. Zato vsak dan zadržavanja fašistov, pomeni za republiko en dan zmage več. In vendar, kakšne so končne perspektive vojne v Španiji? Osnovno merilo je: če fašizem ni mogel premagati republike v času, ko je bila v popolni desorganizaciji, je ne bo premagal tudi ne sedaj, ko je zmožna dajati sistematično organiziran odpor. Padec severne fronte nima za nadaljni razvoj vojne nikakega vpliva. Asturija bo tudi v rokah fašistov zelo trd oreh. Vsekakor bo obo-roženost ene ali druge strani imela precejšen vpliv na končni izid vojne. Važno vlogo bo igral tudi hribovit teren, ker predstavlja vsa Španija en sam kompleks prirodnih trdnjav. Brezdvoma pa bodo odločevali notranji in zunanji gospodarsko-po-litični momenti. (Konec prihodnjič.) Sodr. Ravnik lote 60 letnik V Mednem pri Ljubljani ima v najemu majhno hišico, kjer živi s svojo ženo, že nekaj let v mirnem zatišju s. Jože Ravnik, upokojeni vlakovodja. Rodil se je 12. dec. 1877 na Javorniku pri Jesenicah. Že od svoje zgodnje mladosti si je moral z bojem za obstoj utirati pot skozi življenje. Kmalu je prišel do spoznanja, da mu je mesto v delavskih vrstah in je vstopil v železničarsko organizacijo. Čestokrat je v tej organizaciji pripomogel s svojimi pametnimi in treznimi nasveti do usipehov. Ko je bil službeno premeščen na Tirolsko v bivši Avstro-Ogrski, so ga tamkajšnji sodrugi sprejeli z odprtimi rokami. Pozneje je služboval v Trstu, kjer so imele delavske organizacije v njem preudarnega in treznega bojevnika. Po preobratu se je vrnil v Ljubljano, kjer smo ga videli pri delu v kulturni organizaciji »Svobode« in pri delavski godbi »Zarja«, kateri je bil soustanovitelj. Bil je dolgoletni naročnik naših delavskih listov, predvsem pa »Delavske Politike«. Tudi na jesen svojega življenja je še vedno živahen in odporen, še vedno živi v trdni zavesti, da bo dočakal lepše dneve delavskega prebujenja. Mnogokrat ga vidimo, ako se peljemo proti Ljubljani, ko stoji na balkonu svojega stanovanja in opazuje drveče vlake,, pri tem pa premišljuje, kako brzo letijo tudi leta. in kako hitro teče življenje svojo pot dalje v brezkončnost. Želimo sodr. Ravniku, da bi še mnogo let ostal čil in zdrav poleg svoje žene sodr Greti. J. V. Trii« Izprehod po našem trgu. Po nekaj letih odsotnosti sem se namenil, da 'bi zopet obiskal Tržič. Srečal sem mladega, po obrazu znanega sodruga in ga vprašal po sodrugih: Snoju, Padarju, Kri-štofeku Antonu, Kosmaču in Sovi, kaj delajo, da ni ničesar čuti o socialističnem delavskem gibanju v Tržiču. »V konzumu mora biti zelo živahno«, sem menil. Nekaj časa me ogovorjeni gleda prav začudeno, potem pa začne pripovedati. »Imeli smo svoj dom, gostilno, trgovino in dvorano za izobraževalno delo kulturnega društva, bivše »Svobode«.« »Kaj ali sedaj nimate več tega?!« »Ne! G. Snoj so toliko časa pripovedovali, da morajo vse obstoječe organizacije delati roko v roki, da pridemo na zeleno vejo, dokler smo prišli na cesto. Dom je bil prodan, vse kulturno delo je nehalo kot odrezano. Sodrugi, ki bi radi rešili dom, so bili brez moči, ker niso imeli sredstev. Tisti, ki bi bili to lahko storili, pa so držali roke križem. »Kaj pa drugi dve organizaciji?« »Kulturna organizacija je sicer še potem malo životarila, nekaj članov je opustilo delo iz strahu, nekaj pa iz nevednosti. — Strokovna organizacija pa je pod vodstvom s. Sove vsak dan pridobivala na novih članih in mnogo storila za tukajšnje delavstvo. Pa prišla je stavka tekstilcev, ki je malo zrahljala organizacijo. Nedolžni žrtvi stavke sta postala ss. Hočevar in Sova. Sedaj se jih pa marsikateri bivši sodlrug iz strahu izogiba. Pravijo, da smo vsled stavke izgubili gostilno in trgovino, pa to ne drži! S. Padar je bil izrinjen iz zadruge. G. Snoj pa so odpovedali Smoleju mesto nakupovalca zadruge. Naposled se je zgodilo, kar so hoteli naši nasprotniki, gospodar je odpovedal zadrugi prostore. Socialistom je bilo treba vzeti pribežališče, odvzeti jim možnost nadaljnjega dela na gospodarskem polju, delavcem pa vcepiti strah pred strokovno organizacijo s tem, d!a sta morala dva sodruga na cesto. Valpti so dobili nalogo, da izkoristijo to priliko in poostrijo svoj: »Alo dajmo, dajmo da bo kaj narejenega!« »Kaj pa sodrugi?« »Sodruga Hočevarja in Sove se izogibajo, dasi bi bil vsak lahko ponosen, ako hočeta z njimi govoriti in sedeti, ker ta dva bosta za tržiško delavstvo šla na Golgoto. Znani gospod si nadeva drugo obleko. — JNS je umrla, morda je prosto predsedniško mesto pri JRZ, bo vsaj ena zvezda sijala, ko so druge vse otemnele. — Krištofek in Kosmač sta stari grči in se ne dasta poslikati s tujo barvo. Iztreznile nas bodo razmere; bič bo tepel vsak dan huje in nas bo prisilil, da bodemo mislili s svojimi možgani! — Poslovil sem se. Ostal sem sam in zamišljen zrl na mestece, v katerem trpi in gara na stotine delavcev in delavk. Popotnik. Senovo pri Rajhenburgu Predavanje o Masaryku in socialni zaščiti V nedeljo, dne 9, t. m. se bo vršilo s pričetkom ob 9. uri dopoldne v šolski dvorani na Senovem važno predavanje, na katerem bo govoril s. dr. Reisman o Masaryku in delavstvu, s. Jelen pa o socialni zaščiti.. Rudarji, delavci in delavke, udeležite se tega predavanja v čim večjem številu. Škofja vas Zahvala. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« se iskreno zahvaljuje tvrdkam, ki so nas podprle pri prireditvi z denarnimi prispevki in sicer: tovarna »Elka« z din 100, tovarna Sodin, tovarna Paljagi, »Trgovski dom« (Strmecki) in podružnica »Bat'a«, vsaka z din 50. — Odbor. Je$er«lce Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri ipop.) veleiilm »Kapetanova hra- i brost« z Lil Dagover v glavni vlogi. Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik in domač kulturni film. Sledi »Žena za 1000 rubljev«. Nedeljska zdravniška služba pri krajevni bratovski skladnici v januarju je urejena tako-le: 9. in 29. januarja g. dr. Ker- j Žan Bartol, 16. in 30. januarja g. dr. Čeh j Milan. JAVNA ZAHVALA zavarovalnici »Karitas« in podpornima društvoma železničarjev v Mariboru in Ljubljani za točno izplačilo posmrtnine. Malek Roza, vdova kurjača Maribor, Ob železnici 10. Delavski pravni svetovalec Ali ima nezakonski sin pravico do dote? (Guštani) Vprašanje: Pri svojem nezakonskem očetu sem živel do 26. leta. Oče je sedaj posestvo izročil svojemu zakonskemu sinu. Ali lahko jaz zahtevam z ozirom na to kako doto? Odgovor: Kot nezakonski sin nimate pravice niti do dote. niti do dedščine po očetu, ampak le do primerne vzdrževalni-ne, dokler se ne morete sami vzdrževati. Odpust delavca (Fojnica) Vprašanje: Zaposlen sem v rudniku in mi je bilo 15. decembra odpovedano tako, da mi je preddelavec rekel, da lahko do novega leta delam, potem pa mi ni treba priti več na delo. Ali je moja odpoved veljavna, ko se delavcem v rudniku navadno odpoveduje tako, da se nabije na deski imena tistih, ki jim je odpovedano? Odgovor: V poslovnem redu, ki mora biti nabit v prostorih rudnika je določeno kako se odpoveduje služba rudarjem, če ste glede veljavnosti Vaše odpovedi v dvomu, vprašajte pri obratovodji rudnika. Odtegljaj za davek Vprašanje: Zaslužim na mesec komaj Din 624 iti moram skrbeti za dva otroka. Od plače so mi sedaj pričeli odtegovati uslužbenski davek. Ali upravičeno? Odgovor: Uslužbenski davek plačuje vedno službojemalec sam, delodajalec ga samo nakazuje davčni upravi,^ in ga je upravičen odtegniti od uslužbenčeve plače. Če imate z Vašim delodajalcem poseben dogovor, da bo plačeval on za Vas davek, pa Vam ga seveda ne sme odtegniti od plače. Ponarejena pomočniška spričevala (Krško) Vprašanje: Ugotovil sem kot član prisilnega udruženja obrtnikov v več primerih, da so bila pomočniška spričevala ponarejena, odnosno nepravilno izstavljena. Zadevo sem prijavil sreskemu načelstvu, ki je uvedlo postopanje, vendar zoper krivca ni izdalo nikake odločbe. Enako je bil krivec tudi oproščen pred sodiščem, ki je proti njemu postopalo na podlagi ovadbe državnega tožilstva. Pojasnite mi, kako je moglo do tega priti? Odgovor: Sodišče je obdolženca oprostilo bodisi zato, ker zoper njega ni bilo zadostnih dokazov, ali pa ker je smatralo, da predmetno dejanje ni bilo kaznjivo. Iz istih razlogov je očividno ustavilo postopanje proti njemu tudi sresko načelstvo. Kot razvidimo iz priloge, Vas je v stvari zastopal odvetnik, ki gotovo pozna spis in Vam bo zato tudi lahko pojasnil, zakaj je prišlo do oprostilne sodbe. Brezposelna podpora (Celje) Vprašanje: Dokler sem bil zaposlen, so mi stalno odtegovali za bednostni fond od moje plače. Sedaj, ko sem brez posla, pa ne dobival nikake podpore; kam naj se za podporo obrnem? Odgovor: Brezposelne podpore daje borza dela in se obrnite na njo. Delež pri Konzumnem društvu (Sv. Lovrenc na Pohorju) Vprašanje: Bil sem svojčas član konzumnega društva, pozneje pa sem se preselil drugam in nisem v konzumni prodajalni ničesar več kupoval. Sedaj me društvo terja, da plačam še del svojega deleža. Ali more konzumno društvo to dodatno plačilo še od mene zahtevati, ali ni njegov zahtevek zastaran? Odgovor: če niste izstopili iz društva s pismeno izjavo tako kot je v pravilih predvideno, ste še vedno član in ste dolžni plačati v celoti tudi poslovni delež, tako kot je bil zvišan na poznejših občnih zborih. Zadevni zahtevek tudi ni zastaran. Povračilo potnih stroškov in izdatkov od OUZD (Tepanje) Vprašanje: Pred sodiščem delavskega zavarovanja sem uspel s tožbo, ki sem jo vložil zoper odločbo SUZOR-ja, s katero mi je bila odklonjena renta. Ko sem hodil na nadpreglede, sem imel potne stroške, enako tudi moja žena, ki je šla z menoj, imel sem tudi izdatke za razne poštnine, ker sem pisal številna pisma okrožnemu uradu. Ali lahko zahtevam povračilo vseh teh izdatkov? Odgovor: Sodišče delavskega zavaro- vanja prizna tožniku, ki uspe, tudi stroške, vendar Vam teh stroškov ni moglo priznati, če jih niste pravočasno prijavili. Naknadno jih sedaj ne morete več zahtevati. Lilija Litijskemu delavstvu v razmišljenje in vzpodbudo Za oživljenje delavskega gibanja. Narava spi zimsko spanje. Mi pa ne smemo spati, ampak nasprotno delati na strokoviem in kulturnem polju. Bližajo se občni zbori, volitve zaupnikov itd. Poskušali, odnosno ukrenili smo že marsikaj, da bi se mrtvilo, ki vlada pri nas, odpravilo, ali vsi napori niso rodili mnogo uspeha. — Morda bo kdo mislil, da se je delavstvo (preusmerilo in nasedlo na limance našim nasprotnikom. Toda tudi takozvani beli in plavi so kot brez življenja. Delavstvo je idejno usmerjeno nekako tako, kakor je bila v .preteklih letih, samo da je postalo mlačno in ravnodušno, kar se tiče delovanja organizacije. In ravno radi tega je še posebno važno vprašanje: kje so pravi vzroki te ravnodušnosti. Vsekakor jih bo treba ugotoviti in odstraniti! Predpogoj je, da vlada enotnost. o kateri govorimo delavstvu, predvsem tam, kjer je še zaradi izgleda in plodonos-nega dela neobhodno potrebna. Da se ohrani enotnost, se mora delati tako, kakor sklenejo legalno in pravilno izvoljeni odbori. Večina odloča, tak je princip demokracije, ki je popolna le, ako je zgrajena od spodaj navzgor. Vsak je upravičen do prave kritike, vsak sme iznašati predloge in delati za njihovo uveljavljanje demokratičnim potom, Nesoglasja, ki izvirajo iz osebnega sovraštva in so izrodek častihlepja in samoljubja, je treba najprvo odstraniti. So ljudje, ki občutijo ipomirjenje z osebami, s katerim' so v nesoglasju, kot nekaj nemogočega, ali pa zahtevajo neke vrste posebno zadoščenje. Tako stališče mora razumeti saimo oni, ki meni, da od njega zavisi vse delavsko gibanje. Pobotanje na tak način gotovo ne bi bilo trajno, ampak ibi ob prvi priliki ponovno zavrelo. Vsak raaredno zavedni delavec pa želi iskrenega in trajnega prijateljstva, ki je predpogoj za razvoj gibanja. — Mogoče je, da se prikrade v gibanje par razdiračev, ki po svoji naravi niso za ustvarjajoče delo, ampak da izkoristijo organizacijo, v splošnem pa raždiraške opozicije med nami ni. Dolžnost vsake organizacije je, da se razdiračev znebi. Gibanje rabi predvsem trezno mislečih ljudi, katerih naloga mora •biti. da uravnajo organizacijsko delo na zunaj in na znotraj. — Ako o tem govorimo, govorimo zato, ker se naim zdi, da je molk v tem slučaju bolj škodljiv, kot pa diskusija. Z molčanjem sami sebe varamo, dočim so nasprotniki o dejanskem stanju itak dobro poučeni. V vsakem pokretu ali stranki je opozicija sestavni del gibanja, saj brez opozicije v organizaciji ni življenja. — Opozicija ne sme ovirati dela, sme pa zahtevati, da se upoštevajo njeni predlogi. — V nasprotnem slučaju se jemlje opoziciji voljo do dela in onemogoča pritegnitev k delu širšega kroga delavstva. V času, ko za de- lavsko gibanje ni polne svobode, je še posebno važno, da imamo kader sposobnih in delavoljnih ljudi, sicer ostane ob izrednih dogodkih delavstvo brez vsakega vodstva. — Kako pa je danes z našo borbenostjo, odnosno v koliko smo sposbni, da vršimo idejno (poslanstvo marksizma, presodimo najbolje iz nam nasprotnega časopisja. Takšno kritiko je treba samo pravilno razumeti. — Kaj citate? Zato je delavstvu predvsem potrebno, da se zaveda, katero časopisje piše iskreno v korist delavstva in kar je glavno, da ne molči, zlasti takrat ne, kadar se odloča o njegovih pravicah na višjih mestih. Naš tisk v polni meri vrši to nalogo, - * • * ;» >• ir..i.«-.. ■ • „ Toda delavci vse premalo razumejo, s kakšnimi težkočami se mora boriti. Na eni strani bi radi imeli poceni dnevnik, na drugi strani pa niti »Delavske Politike« ne čitajo, dasi izhaja samo dvakrat tedensko, Kaj šele, da bi se poglobili v razmišljenje in se pogovarjali o prečita-neon s sodelavci, da bi razširjali svoje obzorje in se iz primerov iz vsakdanjega življenja nekaj naučili. Kdor hoče biti marksist, mora vedeti da je marksizem znanost. In ta znanost se ne črpa iz šundromanov in m.to,o,i iu* časopisja. Žalostno ali resnično je dejstvo, da oni, ki zatrjujejo, da so o marksizmu dobro poučeni, nimajo drugega v glavi, kot kopico zmedenih pojmov, kar se takoj pokaže, čim z njimi govoriš. Za nje ne prinese »Delavska Politika« nikdar nič novega (seveda jim gre za novice, zlasti kriminalnega značaja). Naše mnenje pa je, da za nas take novice nimajo pomena. Ali niso za nas delavce boljše novice, ki jih prinese »Delavska Politika«, o bojih za zbolj- V ogledala Da, v resnici, diobrotnik delavstva! Častiti gospodje pri »Slovencu« nam zamerijo, ker smo koledarček za 1. 1938, namenjen našim naročnikom, opremili s sliko s. Leona Bluma. Gospodom se zdi to naravnost nezaslišano, da so »to čast izkazali (Blumu) socialisti dravske banovine tam doli nekje na Balkanu« (kakor vidimo, gospodje govore že čisto v centralističnem žargonu!) Kajti Blum je za nje veliko strašilo, »pokrovitelj ljudske fronte in bivši ministrski predsednik,« razen tega pa — dragi čitatelj — žid! Naj nam gospodje oproste, da nismo njihovega mnenja in da ne moremo posnemati nje, ki v svojih časopisih in revijah stavijo na prva mesta slike in besede ljudi, čijih delovanje obstoja v pisanju socialnih okrožnic v duhu stanovskega fašizma in podpiranju protidemokratičnih stremljenj. S. Blum pa je v dejanju pokazal to, kar drugi obetajo na papirju: dal je francoskemu delavstvu petdnevni tednik, vsakemu delavcu 14dnevni plačani dopust, pri delu je odpravil priganjaštvo in prisilil delodajalce, da priznavajo delavske organizacije, država pa, da priznava pravico stavke. Te francoske socialne reforme so tako velikega pomena za delavski razred na vsem svetu, da gre Blumu priznanje tudi s strani — »delavcev v dravski banovini na Balkanu« (da govorimo s »Slovencem«), Delavci ne vprašamo, kdo dela, ampak kaj dela. Kristus je bil tudi judovskega pokolenja in z njim vsi preroki in apostoli. Za »Slovenčarje« bi bilo bolje, ako bi izpolnjevali njegove nauke, namesto da se love za fašističnim antisemitizmom, za katerem se skriva tudi batina za rimsko cerkev, kakor kažejo dogodki v drugih državah, iz katerih se pa »Slovenec noče ničesar naučiti. V ostalem pa: napravite zakone, ki bodo onemogočili izkoriščanje po narodnih pijavkah in Judih, pa ne bo treba nobene diktature in preganjanj. Dokler pa takih zakonov ni, se zdi, da je boj proti Judom potreben tistim krščanskim ljudem, ki bi sami radi postali Judje brez konkurence. PotKeiJe pri Mariboru Občinska uprava naznanja, da se izvrši od dne 1. do vštetega 31. januarja 1938 uradna popravka volilnih imenikov. V tem času so volilni imeniki razgrnjeni v obči pregled in ima vsakdo pravico slednje pregledati, zahtevati vpis, izbris ali druge popravke. Opozarjamo, da smejo glasovati pri volitvah samo oni, ki so vpisani v imenik. PRVA MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 8. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR kateri se bo vršil v soboto, dne 22. januarja ob 8. uri zvečer v pisarni I. Mar. del. pek. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo za leto 1937. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev novega načelstva in nadzorstva. 6. Razno. Načelstvo. Nadzorstvo. šanje kolektivnih pogodb, o razvoju organizacij, da ne boste mislili, da so delavci povsod tako zaspani kot tu pri nas. in še druge take potrebne novice, da bomo pripravljeni, kadar pride vrsta na nas. Delavci, delavke, premislite, dokler je še čas!' Karl Marks je rekel, da more biti osvoboditev delavskega razreda le delo delavcev samih. Zato ne čakajte več — naročajte »Delavsko Politiko«, pristopajte v Splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije. Če si bomo hoteli svoje pravice priboriti, bo treba več dela pa manj zabavljanja. Vsak naročnik »Delavske Politike«, zlasti pa oni, ki želijo, da bi časopis izhajal čim prej trikrat tedensko in sčasoma kot dnevnik, naj pridobi vsak po enega naročnika. Zaostankarji pa bodo storili že veliko, ako poravnajo do novega leta zaostaJo naročnino, nadalje pa da bodo vršili svojo dolžnost tako, da bomo začeli z novim letom novo, boljše delo! Z ustvarjajočim delom in v duhu enotnosti korakajmo naprej k našemu cilju! Družnost! Litije an. KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z. v Prevaljah. Poštni predal štev. 3. Telefon interurban štev. 5. Poštni čekovni račun 12.048. Brzojav: KodeS Prevalje. Osrednja pisarna In centralno skladliie v Prevaljah. Podružnice ; Prevalje, Lele, Mežica, črna I, Črna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jah obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom, član društva lahko postane vsak. Delež znaša samo Din 100.—. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah! V slogi je moč, v delu rešitev! nilllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllillillllilllllllllllllll Hlinili Za konzorcij Izdaja In urejuje Adoll Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.