Uredništvo: «
Schillerjeva cesta Stev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi sprejemajo.
se ne
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHl
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. o. Naročnina znaša za avstro-ütjüi'-Saifc dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i.Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 217.
Telefonska številka 65.
Celje, v četrtek, dne 23. septembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
III. Shod narodno-radikal-nega dijaštva v Ljubljani.
Tretji dan (nedelja).
Ob oolnoštevilni udeležbi otvori tovariš predsednik zopetno zborovanje in prečita novodošle telegrame. Nato prečita in utemeljuje tov. med. Brezovnik resolucije; g. Hanzik (Čeh) prečita resolucije stavljene od Čehov, g. Novak (Hrvat) pa stavi predlog, naj se sprejme resolucija, v kateri se izreče zbrano dijaštvo proti kulturnemu škandalu, ki se godi povodom vele-izdajskega procesa v Zagrebu, kjer se spravlja na vešala može, katerih svet namen je bil kulturno povzdigniti narod.
Resolucije :
Slovensko narodno radikalno dijaštvo zbrano na svojem III. shodu v Ljubljani, v dnevih od 17. do 20. septembra 1909. s svojimi gosti naprednimi češkimi in jugoslovanskimi dijaki
1.	1. vidi v organizaciji slovenskega klerikalnega dijaštva del one mednarodne sile, ki uporabljajoč moderno sredstvo služi edinole interesom Rima ter zavira s tem prost razvoj slovenskegafnaroda ;
2.	poživlja vse slovensko napredno dijaštvo, da s trdno organizacijo in z intenzivnim protiklerikalnim delom paralizza to nevarnost;
3.	priporoča temeljitost študij kulturnih, gospodarskih in političnih ved in delavskega vprašanja.
II. 1. vidi v narodno-obrambenem delu bistveni predpogoj za kulturno in gospodarsko osamosvojitev slovenskega naroda. Poživlja vso slovensko javnost, da posveča temu vprašanju čim največ pozornosti ;
2. pozdravlja z veseljem misel ustanovitve gospodarsko obrambnega
društva „Branibor" in želi, da se v doglednem času ustanovi parcelacijska banka;
3.	poživlja merodajne faktorje, da pokliče čim prej v življenje slovenski narodni svet;
4.	povdarja važnost prihodnjega ljudskega štetja za našo politično in državnopravno bodočnost in pričakuje od vodilnih krogov, da store:
a)	vse potrebne korake, da se rubrika občevalnega jezika nadomesti z narodnostjo;
b)	da se vpelje kontrolo pri uradnem ljudskem štetju in izvrši zasebno ljudsko štetje;
5.	naroča eksekutivi, da poskrbi za skupen poseben natisk referatov L. Brunčka in Mačkovšeka, bodisi na ta način, da zainteresira za to izdajo one kroge, ki se pečajo z narodnim obrambnim .delom, bodisi da — ako bi to ne bilo mogoče — sama izda oba referata v založbi „Omladine".
III. 1. nujno želi, da se jugoslovansko dijaštvo kar najintenzivnejše bavi z jugoslovanskim vprašanjem v celem obsegu;
2.	želi, da se ustvarijo kar najtrdnejši stiki med naprednim jugoslovanskim dijaštvom, tako po avstrijskih vseučiliških mestih, kakor tudi z onimi v Zagrebu, Belgradu in Sofiji. Posebno pozornost hoče posvečati srbohrvaškemu dijaštvu iz Bosne in Hercegovine;
3.	naroča eksekutivi narodno radikalnega dijaštva, da izvede nemudoma tozadevna pripravljalna dela in da stopi pred vsem takoj v zvezo z eksekutivo hrvatskega naprednega dijaštva, s katerim smo si bistveno popolnoma enaki;
4.	izraža željo, naj jugosl. omla-dina širi radi medsebojnega poznavanja v prvi vrsti vzajemno napredne dija-
ške liste in ostale publikacije (Omla-dina, Hrv. Djak);
5. najodločnejše protestira proti brezprimernemu progonu bratov Srbov na Hrvaškem, kateri se zaradi njihovega kulturnega in gospodarskega boja med narodom in radi poštene borbe za narodna prava obtožujejo radi zločina veleizdaje. Zaprtim boriteljem za pravo svobodo naroda izrekamo svoje naj-iskrenejše simpatije.
IV.	Izjavlja, da uvideva potrebo stremljenja po globlji umetniški izobrazbi in da bo delovalo v to, da se umetniškemu gibanju v Slovencih posveča večja pozornost, kakor doslej. Obenem izjavlja, da bo z ljubeznijo pospeševalo in podpiralo vse poskuse spraviti v Slovencih veliko, resnično, pravo umetnost do one višine, katero uživa v drugih kulturnih narodih.
V.	1. Ponavlja znova svojo odločno zahtevo po slovenskem vseučilišču v Ljubljani;
2.	zahteva za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani prepotrebne slovenske docenture na češki visoki šoli v Pragi in izraža svoje ogorčenje nad vsemi onimi faktorji, kateri so krivi, da do izvršitve tega načrta ni prišlo že letošnje leto;
3.	zahteva reciprociteto med za-grebčko in vsemi inozemskimi slovanskimi univerzami ter med avstrijskimi vseučilišči;
4.	zahteva popolno slovensko srednje in ljudsko šolstvo na vsem slovenskem ozemlju, posebno pa poživlja slov. državne poslance, da se zavzamejo za podržavljenje C. in M.-ove šole pri Sv. Jakobu v Trstu;
5.	obsoja dunajsko vlado, ki zavlačuje razvoj slovenskega srednjega šolstva s tem, da že sj>isanih knjig za višjo gimnazijo ne aprobira in poživlja slov. državne poslance, da z vso od-
ločnostjo izposluje pri ministerstvu potrebno aprobacijo;
6. z ogorčenjem obsoja in protestira proti nekulturni persekuciji češkega šolstva na Nižjem Avstrijskem, posebno na Dunaju in v Poštorni od strani avstrijske vlade; istotako ogorčeno obsoja persekucijo Slovakov na Ogrskem.
VI.	Kar najostreje obsoja način agitacije slovenskega klerikalnega časopisja proti pohajanju čeških visokih šol od strani Slovencev, ker more taka agitacija le škodovati češko-sloven-skemu zbliževanju ter sploh slovanski vzajemnosti; osobito pa smatra zadevna sredstva, ki se jih poslužuje klerikalni dijaški list „Zora" kot za slovenskega dijaka neprimerna. Poziva ponovno slovensko dijaštvo, naj pohaja slovanske univerze, osobito češko univerzo v Pragi, ker ima v taki koncentraciji jamstvo za skorajšnjo realizacijo slovenske vseučiliške zahteve;
VII.	Protestira najodločnejše proti temu, da je c. kr. vlada prepovedala javno prireditev III. shoda nar. rad. dijaštva;tudi v tej prepovedi jenov izraz vladnega sistema, ki hoče ubiti vsak pojav naprednega življa na ljubo našim klerikalcem, ter naroča sklicateljem shoda, da uporabijo vsa zakonita sredstva, da se ožigosa ta prepoved kot protizakonita.
Čehi so zase še posebej prejeli sledeče resolucije:
VIII.	Češko dijaštvo, prisotno na III. shodu nar. rad. dijaštva v Ljubljani se pridružuje z živim zanimanjem vsem zahtevam, ki jih je shod izrekel in povdarja te-le misli:
1. V narodno-radikalnem gibanju slovenskega dijaštva vidi kar najbolje izraženo narodno zavest slovensko,, njega kulturno-vzgojno smer smatra slovenskemu narodu najkoristnejšo.
LI STE K.
Plat - zvona.
Novela. Rusko spisal L. Andrejev. — Poslovenil Mirko V. Brezovnik.
I.
V tistem vročem nesrečo oznanu-jočem poletju je gorelo vse. Gorela so cela mesta, goreli so trgi, vasi; — polja in gozdovi jih niso več branili; brez upora, pokorno so zagoreli lesovi in kakor rdeč prt se je razprostiral ogenj čez suhe travnike. Po dnevi se je skrivalo solnce krvavordeče za žgočim dimom in po noči so zagoreli na vseh delih neba odsevi ognja, drhteči v fantastičnem plesu, dočim so se plazile po tleh čudne, zmedene sence ljudi in dreves, kakor golazen, katere še ni videlo oko. Psi niso več lajali svojega pozdravljajočega laježa, kateri vabi že oddaleč izmučenega popotnika — obetajoč zavetje in dobrodošel pozdrav — temveč so tulili tožeče, za-teglo, ali pa so molčali mežavo, zariti v svojih ležiščih. In ljudje — kakor psi — so gledali drug drugega s hudobnim, preplašenim očesom in so go-
vorili glasno, prete o požiganju in o fantastično orisanih požigalcih. V neki oddaljeni vasi so ubili moža, ker ni vedel povedati kam ga pelje pot in nato so ženske ob mrtvem stokale in jokale ter obžalovale njegovo belo brado, na katero se je prisušila strnjena kri.
V tistem vročem, nesrečo ozna-nujočem poletju sem živel na kmetih, kjer je bilo skupaj mnogo starih in mladih žensk. Po dnevi smo delali, govorili in mislili malo na uničujoči ogenj; ko pa se je bližala noč, je zagospodovala v nas groza. Gospodar se je peljal večkrat v mesto; potem nismo spali cele noči, šli smo — boječe patrulje — po celem dvorišču iskat skritih požigalcev. Tiščali smo se drug ob drugega in govorili smo samo pritajeno, šepetaje ... In molčeča je bila noč, ter v tuje se dozdevajočih masah so se dvigala poslopja pred nami. Tuja so se nam zdela in nepoznana, kakor bi jih preje ne bili videli nikdar . . . Pričakovala so uničujoči ogenj tako brez upora, tako pripravljena ga sprejeti. Enkrat — v ìazpoki stene se je zabliskalo pred nami nekaj svetlega...
Bilo je nebo; — mi pa smo mislili, da je ogenj in gospe so planile kriče k meni, pod moje varstvo, dasi sem bil še deček.
. . . Jaz sam pa — jaz sem nehal dihati in nisem se mogel premakniti z mesta . . .
Veasi sem vstal sredi noči iz vroče, razrite postelje in sem skočil skozi okno v vrt. Bil je to star, majestetičen vrt, ki je odgovarjal tudi najmočnejšim viharjem samo s pritajenim mrmranjem; spodaj je bilo v njem vse mrtvaško tiho in temno, gori nerazločno šuštenje in šuštenje . . . kakor oddaljeno, pritajeno govorjenje. Kakor bi ležal plaho pred kom, ki mi je stopal po petah in mi skušal čez rame pogledati v obraz, sem se plazil h koncu vrta, kjer je stal na visokem nasipu plot, spleten iz šibja. Za plotom so se razprostirala daljna polja . . . gozdovi in v temo zavite vasi. Visoke, resno molčeče lipe so mi stopile pri bližanju s pota in med njihovimi debelimi, črnimi vejami ter med listjem sem zagledal nekaj groznega in nenavadnega, kar je polnilo moje srce z nemirno slutnjo in storilo, da so mi kolena nehote podrh-
tavala . . . Zagledal sem samo nebo — pa ne mirno, temno nebo navadnih noči, ne — krvavorožasto nebo, ka-koršnega sploh ni — ne po dnevi in ne po noči . . . Mogočne lipe so stale resno in molče pričakujoč, kakor ljudje,, tisto grozno pričakovano. V nenavadni roza-barvi je žarelo nebo in krvavo podrhtaje so divjali čezenj nesrečo oznanjajoči odsevi goreče zemlje. Počasi je vstajal hlapasto se valeči dim in je izginjal v tiho trpoleči višini.
Kakor bi se jim hipno vrnil spomin, so zašepetale šume lipe od vrha do vrha in so istotako hitro umolknile, zatopljene zopet za dolgo časa v resno pričakovanje, l'ostalo je tiho, kakor na najglobokejšem dnu prepada. Dileč za seboj sem čutil boječo hišo, napolnjeno preplašenih ljudi, okrog sebe veliko množico bedečih in pričakujočih lip in pred seboj molče se valeče, krvavorožasto nebo, kakoršnega sploh ni — ne podnevi ne ponoči.
In ker nisem mogel videti tega neba popolnoma, temveč samo deloma med drevjem, se mi je zdelo še neraz-umljivejše in strašnejše . . .
(Dalje prih.)
2.	V manjšinskem ozira protestira kar najodločnejše proti nemški nasilnosti, izraža svoje radostno občudovanje nad uspehom, s kakršnim se Slovenci proti tej nasilnosti bore in obljublja, da bo stalo kakor en mož za vse slovenske šolske zahteve na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Kranjskem in v Trstu, osobito pa za slovensko univerzo, ter da bo kar možno vplivalo v tem smislu na vodilne kroge svojega naroda.
3.	V razrešitvi jugoslovanskega vprašanja, ki pelje k zbližan ju vseh jugoslovanskih narodov v vseh vrstah in vseh ozirih, vidi češko dijaštvo stopinjo naprej v splošnem razvoju vse-slovanskega razvoja in prosi prisotne zastopnike Jugoslovanov, naj še nadalje delujejo z vso močjo za zbližanje vseh slovanskih narodov. — Za sebe obljublja, da bo neutrudno agitiraio za to idejo.
4.	Protestira kar najodločneje proti slovenski klerikalni žurnalistiki, ki agi-tira proti obisku čeških visokih šol v Pragi iz verskih vzrokov. Nasprotno priporoča obisk čeških visokih šol, kajti v medsebojnem stiku in spoznavanju slovanskih narodov vidi pozitiven uspeh v evoluciji slovanskega zbli-žanja.
Sklep.
Tov. predsednik se zahvali vsem udeležencem in jim kliče nasvidenje na četrtem nar. rad. shodu. Poživlja na to tovariše, naj pohite v velikem številu na grob nedolžnih žrtev — narodnih mučenikov — iz katerih krvi je pronikla nova, jasna zora, ki objema danes že Slovence, ki jim je z grozečim prstom pokazala nesamostoj-nost, in iz te izvirajočo bližnjo propast. Pohitimo k grobu in prisezimo si tam to. kar nas učita nemi žrtvi: vstraj-nost, brezobzirno delo in požrtvovalnost.
Tov. starejšina Ribnikar govori o uspehu III. shoda. Vlada je pokazala, kako nesmiselno je pritiskati na mladino, kar vzbudi le upravičen upor. Ona in z njo klerikalci so se vdarili po zobeh, uničiti so vas hoteli. A z vašo stvarnostjo in z vašijn delom ste dosegli, da se vam danes klanja Ljubljana — vam in vašemu delu. V Ljubljani še nikdar ni zboroval tako lep parlament kakor je bil vaš. Govori in debate so bile tako stvarne, kakor malo kje na drugih shodih. Na tem shodu je zmagala ideja nar. radika-lizma na celi črti, zakar vam v imenu starejšin najprisrčneje častitam. Če boste vršili svojo ulogo in misijo tako naprej, bo uspeh IV. shoda še lepši — kot ta.
Tov. cand. iur. Milan Korun se zahvali po vrsti še vsem cenj. gostom in rovarišem in sklene III. shod nar. rad. dijaštva.
Ob 4. uri pop. se je podalo nar. rad. dijaštvo v zvezi s slovanskimi gosti na grob narodnih mučenikov, kjer so se položili venci na visoko piramido. Nar. rad. dijaštvo svojega in Čehi svojega.
Zvečer so se zbrali v „Tivoli", da prirede bratom Slovanom dostojno od-hodnico. — Govorili so: Korun, Zalar, Hanzik, Novak i. dr.	M. V. B.
Štiridesetletnica akad. društva „Slovenije" v Ljubljani.
V veliki dvorani krasno ležečega hotela „Tivoli" v Ljubljani se je minulo soboto zvečer zbrala odlična družba starih in mladih ,Slovenijanov', da v prijateljskem krogu obhaja štiri-desetletnico svojega društva. Štiridesetletnica kakega društva — to je za naš kulturno in politično še tako mlad narod že znamenit dogodek in ni se
treba čuditi, da se je temu primerno slavnostno razpoloženje zrcalilo v vseh pogovorih in govorih. Udeležila sta se slavnosti dva častna člana, dr. J. Tavčar in župan Hribar ter drž. in dež. posi, dr. RybaF, dr: V. Kukovec, dr. Triller, dr. Orožen in dr. Vilfan, nadalje obč. svetnik ljubljanski dr. Švigelj in cela vrsta odličnih uradnikov, profesorjev, odvetniških kandidatov, zdravnikov, pisateljev in drugih nekdanjih „Sloveni-janov". Posebno mnogoštevilno so bili zastopani mlajši nar.-radikalni starešine društva. Navzoči so bili nadalje zastopniki slovenskih akad. društev „Tabor", „Balkan", „Kras", „Adrija", „Prosveta" češkega „Svaza českeho studentstva" in „Akad. čtenafsk. sp.", hrv. „Tomislava" in srbske „Zore".
Oficijelni del je otvoril predsednik „Slovenije", stud. phil. Sovre s kratkim pregledom zgodovinskega razvoja društva. Očrtal je one ideale, ki so vodili „Slovenijo" od njega rojstva do danes: ljubezen do naroda in domovine in želja po napredku. Dolgo vrsto odličnih mož je dala ter v nekem oziru tudi vzgojila „Slovenija" našemu narodu; v njenem življenju in delovanju se zrcali naš politični in kulturni razvoj. Prvi so se odcepili od društva klerikalci, pozneje še napredni akademiki, ki se niso strinjali z narodno - radikalno strujo: dogodki, ki so našli živahen politični in kulturni odmev tudi v domovini. Konečno je predsednik pozdravil vse imenovane goste.
Za nagovorom predsednikovim se je vršil govor za govorom v pozno noč. Govorile so se resne, odločne besede in človek si je res mislil z dr. Trillerjem, da slovenska mladina nima časa za razveseljevale temveč že z dozorelimi, v življenskem boju stoječimi možmi dela za kulturni in politični prospeh naroda. Cand. iur. Brunčko je govoril o nevarnosti prodirajočega klerikalizma za slov. narod in pozival k jakemu ukupnerau odporu vseh naprednih elementov; prof. Mole je razpravljal o kontinuiteti idej, ki naj veže starejše nar. radikalce z mlajšimi in omenjal delo naših starešin v javnem življenju. Dr. I. Tavčar je burno pozdravljen prinesel „Sloveniji" častitke ljublj. mesta in kranjskih nar.-napr. poslancev k 40 letnici. Pozdravljal je kooperacijo naprednih elementov proti barbarizmu, katerega širijo klerikalci na Slovenskem. Govorili so nadalje dr. Grošelj, v imenu Čehov gosp. Hanzik, Korun, v imenu Srbov Mijuškovič, dr. RybaF, dr. Triller, ki je krasno razvil zgoraj naznačeno misel in vabil mladino k delovanju v nar.-napredni stranki, dr. Kukovec, ki je poleg lastnih osebnih spominov govoril za kooperacijo vseh slovenskih in jugoslovanskih naprednjakov, v imenu „Prosvete" Krivic in dr. Cel večer se je tako lepo izpolnil in znova pokazal, da raste na Slovensuem resen, delaven in odločen zarod, ki se bode s svojim duhom boril za narodni in zlasti toliko potrebni kulturni napredek Slovencev.
Po oflcijelnem delu se je pričel animiran zabavni del, na katerem se je izreklo mnogo šaljivih govorov in se je zapela marsikatera pesem.
Politično kronik
Štajerski deželni zbor.
Na dnevnem redu je bilo v včerajšnji četrti seji 10 točk, večinoma predlogi za podpore po raznih ujmah in prošnje za dovoljenje visokih obč. doklad v nekaterih občinah.
Kakor smo že včeraj brzojavno poročali, je rekel nemški klerikalec Schoiswohl pri utemeljevanju predloga za podporo kmetom v svojem vo-
lilnem okraju, da bode morala dežela poseči globoko v žep, da reši štaj. kmeta pogina, ker je delovanje drž. zbora vsled slov. obstrukcije ustavljeno. Proti temu so slov. klerikalci živahno protestirali, zlasti sta se spoprijela Schoiswohl in Korošec. Ko je pozneje Roškar utemeljeval enak predlog, je trdil, da se je on pridružil obstrukciji iz gospodarskih razlogov. (Ni slab izgovor! Torej ne zaradi naših narodnih zahtev in zaradi bosanskih kmetov. „Slovenec" pa trdi vse kaj druzega kot Roškar. Kaj je torej res?) To Roškarjevo izjavo pa so nemški klerikalci. nacijonalci in socijalisti tako energično pobijali, da so slov. klerikalci slednjič v zadregi umolknili. Zlasti jih je zbodel Schoiswohlov očitek, da se vsak trenutek drugače, izgovarjajo glede vzrokovsvoje obstrukcije.
Na to so se izvršile volitve v deželni odbor. Iz cele zbornice sta izvoljena dr. Link in pi. Feyrer, iz vele-posestva Franc grof Attems, za mesta in trge Hoffmann-Wellenhof in Stallner, za kmečke občine Hagenhofer in Robič. Za Robičevega namestnika je izvoljen dr. Verstovšek. Dr. Kukovec se volitev ni udeležil.
Med interpelacijami omenjamo dr. Kukovčevo glede podporne akcije za težko prizadeti ormoški okraj na drugem mestu. Celjski poslanec Stallner je vložil prav plehko in resnična dejstva zavijajočo interpelacijo glede napada brežiških turnarjev na Slovence, sokole iz Krškega. Imenoval je med drugim turnarje nedolžne „nemške goste", dasi so bili oboroženi z železnimi palicami in samokresi! Napadalci so bili po Stallnerjevih očividno zelo „točnih" informacijah seveda sokoli.
Prihodnja seja se vrši danes ob 10. uri dop. _
Vodstvo klerikalne stranke na Kranjskem
je imelo včeraj svojo sejo v Ljubljani. Dr. Šusteršič je poročal o političnem položaju. Našteval je že tolikrat objavljene vzroke za obstrukcijo v državnem zboru. Na to pa se je prav neopravičeno in neutemeljeno zagnal v ljubljanskega župana Hribarja, češ, da spletkari proti slov. vseučilišču, ako se zavzema za docenture v Pragi. „Nar. Dnevnik" je že dne 17. avg. jasno označil stališče, katerega zavzema v tem vprašanju ne le župan Hribar, temveč cela slovenska napredna javnost z dijaštvom vred. Pisali smo takrat: „Najhitrejša rešitev vsenčiliškega vprašanja je s posredovanjem Prage. Tje obrnimo slov. dijaški tok, tam se naj habilitirajo bodoči slov. vseučiliški profesorji. Stvar je taka: če hočemo dobiti kedaj slov. visoko šolo, se morajo bodoči profesorji poprej na kakem vseučilišču habilitirati. In to danes drugod kakor v Pragi skoraj ne gre." Iz tega se vidi, da vodi to Šusteršičevo politiko tukaj edino le sovraštvo do Hribarja in klerikalni strah pred Prago, kjer se lahko slovenski dijaki, da govorimo s „Slovencem", pomasaričijo. S takim postopanjem klerikalci rešitev slov. vseučiliš-kega vprašanja ediuole ovirajo. Glede „Narodne zveze" je trdil Šusteršič, da še vedno nima ofic. izjave, da je izstopil iz nje „Savez južnih Sla-vena". Premestitev slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico je čisto mirno zapisal v dobro svoji stranki. Povdarjal je, da ostanejo veliki kristjani v Slov. lj. stranki še nadalje v tesni zvezi z antiklerikalno češko agrarno stranko, vkljub temu, da je „Slovenec" zasra-moval nar.- rad. shod v Ljubljani, katerega se je udeležilo tudi mnogo čeških agrar-
nih visokošolcev.* Sedanja kriza v Avstriji se vsled stališča slov. dr-žavnozborske delegacije, težav v Pragi in zahtev nenasitnih Madžarov ne da po Š. izjavi drugače rešiti kakor z izrednimi sredstvi, med katere spada zlasti razpust državnega zbora. Konečno je še dr. Šusteršič govoril o delu v kranjskem deželnem zboru in izrazil bojazen, da bodo naprednjaki obstruirali. Po našem mnenju bi bilo to 2. ozirom na postopanje klerikalcev v zadnjem času edino umestno. V resolucijah se naproti znanim trditvam konservativcev v „Volksbl." zatrjuje, da vlada v stranki največje zadovoljstvo s poslanci in jim je ljudstvo pripravljeno (?) brezpogojno slediti, se konstatira solidarnost posi, v „Slov. enoti" in konečno izraža up, da ostane jugoslov. delegacija v drž. zboru v enotni organizaciji. Konečno se je zavzemal neizogibni Brejc za ustanovitev Slovenske ljudske stranke po celem Slovenskem.
Drobne politične novice.
Sklicanje državnega zbo> ra. Včeraj smo poročali iz kler. vira, da namerava vlada sklicati državni zbor 19. okt. — Praška „Bohemia" pa ve povedati, da že 5. okt. Drugi listi zatrjujejo, da je eno in drugo poročilo popolnoma neresnično in da še vlada ni ničesar sklepala glede termina, kedaj skliče državni zbor.
v Slovenski klerikalci zopet vladni? „Slov. Narod" poroča iz Dunaja, da se slov. klerikalci skušajo z vlado zopet sporazumeti in sicer, da povdarjajo svoje „lojalno" stališče napram Nemcem ob obletnici septem. izgredov v Ljubljani.
Demisija ogrskega ministerstva. Včerajšnji ministerski svet je sklenil podati kralju demisijo, ker ne vidi nobenega drugega izhoda iz zagate.
Iz Turčije. Mladoturški režim tu jI i pridno rabi vrv in vislice. Pred kratkim je sultan podpisal 24 smrtnih obsodb, 18 oseb je pa pomilostil na ječo. Gre se še vedno za krivce aprilskih nemirov.
.Vojna pri Melilli. Pri zadnjem spopadu s Kabyli, pri katerem so Španci vzeli tri vasi bi. Capa Huerte, je imela španska armada večje zgube kakor se je poročalo: padli so 3 poročniki in 16 mož, 106 pa je ranjenih.
Ruska birokracija proti zasebnim šolam. Zadnja vladna odredba proti zasebnim šolam, ki je tako hudo zadela Poljake na Ruskem, zadene tudi Nemce; okrog 100 nemških zasebnih šol bode moralo s 1. oktobrom prenehati s poučevanjem.
Deželnozborske volitve v Š1 e z i j i. Izvoljeni so 3 Čehi in 2 Poljaka. Jeden mandat so zgubili Poljaki v Tešinjskem na renegata Kozdonja, ki zastripa tam isto strujo kot so naši štajercijanci. Naj služi to Poljakom vočigled njihovi zvezi z Nemci v drž. zboru v nauk!
Dnevna kronika.
z Spominsko ploščo bodo odkrili 10. oktobra dr. Emilu Holubu v Holiču, njegovem rojstnem kraju. Dr. Holub je znan raziskovatelj Afrike.
z Ministerski svet bode v kratkem času sklenil, kateri novi člani se po-zovejo v gosposko zbornico. Čuje se, da se bo sedaj bolj oziralo na trgovstvo in industrijo kakor prej.
z Za ustanovitev konservatorija v Zagrebu se vrše predpriprave; otvoritev se vrši najbrže že prihodnje šolsko leto.
z Velikanski požar, ki ga je po-
uzročila iskra obrežne železnice, je divjal v Belemgradu. Zgorela so skladišča veletržca Godjevca, ki ima eden milijon škode.
z Deputacija bosensko - hercegovskega svetnega duhovništva se je napotila na Danaj, da se na merodaj.nem mestu potegne za pasivno volilno pravico katoliških duhovnikov v bodoči bosenski sabor, kakor tudi za ureditev kongrue.
z Serum za tuberkulozo. Univerzitetni profesor za notranjo medicino dr. Gregoracci v Rimu je iznašel neki serum, ki je baje zdravilen pri tuberkulozi.
v Novi svetilniki ob Jadranskem morju. Iz Reke se poroča, da namerava avstro-ogrska vlada rešiti vprašanje glede svetilnikov ob Jadranskem morju in začeti v najkrajšem času tozadevna dela. Zlasti istrsko in dalmatinsko obrežje potrebuje veliko svetilnikov in se bo večina nameravanih 290 svetilnikov postavila na tem obrežju. Stroški za ta dela bodo znašali 4,400.000 K.
Štajerske novice.
a Klerikalci in slovenska čast v deželnem zboru. Včeraj je stavil Nemec Stallner s dež. zboru interpelacijo zaradi izgredov ob izletu turnarjev v Hrastnik. Naslikal je celo stvar popolnoma narobe, kakor da so namreč Nemci bili napadeni, akoravno je vsled naših resničnih časniških poročil vsa slovenska javnost do dobra poučena, da so Nemci napadli peščico Slovencev in celo streljali. Nujno potrebno je bilo, da so to zadevo Slovenci v dež. zboru na dnevni red spravili, bodisi v obliki interpelacije ali predloga. Zastopnik narodne stranke dr. Kukovec seveda tega ni mogel storiti, ker treba treh podpisov za interpelacijo. Socijalnih demokratov se ne more vpreči v tako čisto narodno vprašanje, hvaležni jim moramo biti, da podpirajo Slovence v kulturnih in gospodarskih zadevah. Kakor zadnja „Straža" in „Slovenec" pišeta, pa klerikalci nočejo podpirati narodnih zadev se tičočih predlogov dr. Kukovca. Pa tadi sami nič ne storijo. Izzivajo prepire o narodnosti kjer prav nič ni na mestu, kakor so n. pr. včeraj napadli krščanskega socijalca Schoiswohla. Ta nastop je vzbudil v celi zbornici utis, da Slovenci iščejo prepire, kar nam more le škodovati. Največja škoda je pa, da v takih stvareh igra vodilno vlogo v imenu Slovencev duhovnik, namreč dr. Korošec. Nemci ga črtijo kot duhovnika in ker on nosi v narodnih izjavah zvonec, izziva s sovraštvom zoper sebe tudi sovraštvo zoper Slovence. V tako važni zadevi, kakor izlet v Hrastnik pa klerikalci niso niti ust odprli, kaj šele mterpelirali. Klerikalci so naša največja nesreča.
a Narodna stranka in deželni odbornik Robič. Včeraj je po izvolitvi poslanca Robiča dež. odbornikom pristopil k istemu poslanec dr. Kukovec ter mu v imenu narodne Stanke podal oficijelno izjavo, da bode ista smatrala Robiča ne kot klerikalnega, ampak kot slovenskega dež. odbornika, ker je to mesto po zakonu namenjeno spodnještajerskem slovenstvu brez razlike strank. Dr. Kukovec je izjavil, da bode on in njegova stranka smatrala, da hoče biti g. Robič kot deželni odbornik nepristranski kakor doslej, ter se bode dr. Kukovec obračal v tem pričakovanju nanj kot na Slovenca in ne kot člana klerikalnega kluba. Dež. odbornik Robič je vzel to izjavo na znanje in izjavil, da bode zavzemal svoje stališče kot Slovenec in ne kot strankar. To slovenski javnosti v vednost.
a Klerikalci in viničarji. Slovenski klerikalci so včeraj spet jeze kar pihali v deželnem zboru. Čim dalje bolj vidijo, da so se osmešili s sovraštvom zoper dr. Kukovca. Predlogi dr. Kukovca, da se podpora naj daje tudi viničarjem in rodbinam težakov, .ki nimajo svojih posestev, pritrjujejo
nemški krščanski socijalci, ki so obljubili za predlog glasovati, in socijalni demokrati. Slovenski klerikalci bodo proti predlogu, ker ga niso oni stavili, ampak dr. Kukovec.
a Še k nedeljskim sodnijskim imenovanjem. Justični minister nas je spet iznenadil. Te dni je bilo imenovanih cela vrsta svetnikov, ki so postali višji svetniki bodisi na svojem mestu, bodisi da so bili poklicani k višjemu deželnemu sodišču v Gradec. — Tudi pri tej priliki je justičkni minister spet pokazal svojo ljubezen do nas Slovencev. Med novo imenovanimi višjimi sodnimi svetniki je tudi dr. Schäftlein, ki je bil še le pred nekaterimi meseci prestavljen iz Celja v Gradec; že takrat smo pisali, da se je to zgodilo samo zaradi tega, da bi postal čez malo časa tam nadsvetnik, ker v Celju bi ne bilo šlo, ker bi bil tukaj moral preskočiti starejše svetnike. — Ti in vsi v Mariboru imenovani novi nadsvetniki so veliko mlajši, kakor nadsvetnik Gregorin, ki ima samo naslov, ne pa tudi že plače kot nadsvetnik. — Justični minister bi bil prav rad tudi enega ali druzega nemškega svetnika pri okrožnem sodišču v Celju imenoval za nadsvetnika. Tega si pa seveda ni upal, ker to bi bil veudar malo prehud poper. Zaradi tega si je pomagal na ta način, da sploh ni imenoval nobenega svetnika v Celju za višjega svetnika, samo da mu ni bilo treba imenovati Slovenca Gregorina. — Mi hočemo vestno zasledovati vsako imenovanje in če tudi djruge po moči sedaj nimamo, javnost mora izvedeti o vsaki krivici, ki se nam godi, in ki nam jo je dalo ravno ono ministerstvo, ki bi moralo biti najbolj pra vično, to je ministerstvo pravosodstva.
a Dr.Kukovčev medklic. „Straža" ne more ovreči, da je med 4 graškimi velikimi dnevniki poročal le „Tagblatt", da je dr. Kukovec vzkliknil „Die In ternationalen" itd. Zato pa tudi, da je ta medklic poročal „Slov. Narod", kar pa zopet ni resnično. „Slov. Narod le poroča, da se katol. „Straža" grozno jezi, ker je dr. Kukovec dobil potrebne podpise pri socijalistih in pravi, da je navadna lumparija, ako se ga zaradi tega napada, da bi pri klerikalcih po izjavi iste „Straže" podpisov ne dobil ln konečno pravi „Slov. Narod", da so socijalisti stokrat spodobnejši ljudje ko klerikalci. Z ozirom na „Stražine" laži in zavijanja ima „Slov. Narod čisto prav. Z nepoštenjaki in lažnjivci nima človek nikoli rad opravka. Včerajšnja številka „Straže" zopet hinavsko zavija oči, zakaj ni dr. Kukovec prišel k poštenim slovenskim kmetom po podpise, dasi v ponedeljek sama pravi, da bi dobil le — brco. Taki poštenjaki sedijo na sramoto vseh spo dobnih ljudi v klerikalni stranki v vodstvu in zastopstvu Km. zveze in tako je klerikalno časopisje. Izpolnjevanja nar. dolžnosti pa dr. Kukovca ne bodo učili ljudje, ki še v lastnih rodbinah govore nemški, in tudi ne — Roschkerji slabega spomina.
a Celjski liberalci in dijaštvo. „Straža" trdi, da so celjski liberalci že začeli svoje delo med dijaštvom in da so priredili minulo soboto nekak dijaški shod v „Skalni kleti". Cela ta novica je popolnoma neresnična. Celjski liberalci niso niti tega shoda, če se je sploh vršil kot tak, sklicali niti se ga udeležili. Torej je ta denuncijacija dijakov, ki so morda skupaj pili vrček piva, docela nepotrebna. Ker se nam pa julija ni odgovorilo, vprašamo enkrat g. prof. Cestnika, je-li mu je znano, kako se piše tisti profesor, ki je začetkom julija ob sklepu šolsk. leta napajal „pri belem volu" celo prvošolce s pivom in jih hujskal proti liberalcem? Ako mu je znano, kdo je
ta brezvesten človek, mu naj zakliče: Pusti dijaštvo pri miru, če ne se bode zanimala za to večja šolska oblast!
o Odhodnico priredita „Narodna založba" in Izvrš. odbor nar. stranke jutri zvečer v rdeči sobi Nar. doma v Celju odhajajočemu uredniku g. Ljud. Furlaniju.
a Iz Sevnice. Iz stolpa naše farne cerkve raznašajo zvonovi žalostno vest, da nam je pobrala kruta smrt našega odličnega somišljenika g. M. Gabriča, posestnika v Brezovem. (O njegovi nesreči v Podsredi smo že poročali.) Pokojni Gabrič je bil pri svojih soobča-nih zelo priljubljen, marsikdo je iskal pri njem sveta in pomoči. Bil je ves čas v občinskem odboru na Blanci, nekaj časa tudi župan in načelnik krajnega šolskega sveta. Ob času volitev je bil zelo delaven za Narodno stranko. Naj v miru počiva, nesrečni rodbini pa naše iskreno sožalje.
a Iz Vojnika. Kako nepotreben je pri nas nemški otroški vrtec, kaže to, da se je letos vpisalo za obiskovanje komaj — 6 otrok, a še ti niso — Nemci.
d Iz Šoštanja. Z naglico se je razširila med našimi nemčurji vest, da pride na sokolsko ve-elico nad 200 Sokolov. Dočim sokolom samim niti na misel ni prišlo, pričakovati tujih gostov, so nam to uslugo naredili postrežljivi nemčurji. Ves šenštajner ksindel je hitel na kolodvor „dostojno" sprejet Sokole. Dva fabriška delavca sta bila nalašč najeta in sta stala z dobro brušenimi noži na kolodvoru, da bi izzvala kak prepir in bi prišlo do boja. V obrambo so si postavili ti lačenber-garji policaja in dva žandarma. Vlak prižvižga, obrazi naših tajčgesint pur-garjev so bili še bolj zeleni, kakor že lezniški vozovi, a čudo čudovito glej: sokolov ni bilo. Mati Germanija je bila izven nevarnosti in junaki so jo ucvrli kakor politi kužki osramočeni domov, oba delavca pa sta šla s svojima pip-cema krompir lupit in korenje strgat, Heil Prügelkultur!
d Iz Šoštanja. Veselica, katero je priredil minolo nedeljo Sokol pri gosp. Basistu v Družmirju, je izborno uspela. Pred vsem smo občudovali čvrste telovadce šoštanjske pod krepkim vodstvom brata načelnika g. Lukmana. Veselo je bilo videti toliko zdravih, zastavnih mladeničev, toliko narodno čutečih, svežih src! Priznani domači diletantje so se tudi to pot izkazali; pri uprizoritvi „Brat Sokol" igral je sleherni z vnemo in dobrim umevanjem igre. Brat Sokol je izzval mnogo ne prisiljenega smeha in veselja. Nato pa se je oglasila iz dekliških prsij nbrana slov. pesem. Pevovodja g. Tajnik je žel s svojim zborom hvaležno odobravanje in le želeti je, da si svoje slavce trajno ohrani in z veseljem posveti izpopolnjevanju svojega zbora. Najbolj vesel je bil pojav, da se je veselice v tako lepem številu udeležilo naše kmetsko ljudstvo. Prodalo se je blizu 300 vstopnic. Pokazali so s tem, da znajo ceniti sokolsko društvo, ki z bistrim očesom čuva nad slov. Šoštanjem Pod večer je brat podstarostà v lepem govoru vspodbujal čile mladeniče k pridnemu delu, novo vstopivši član pa je napil sokolski misli ter končal svo; govor z zlatim rekom: „Slovenec vsak naj bode sokol — Slovenka vsaka sokolica" — potem bo tudi „Slovenec na svoji zemlji svoj gospod!"
a Iz Dola pri Hrastniku. 28. septembra se bode blagoslovila nova cer-cev sv. Jakoba. Slavnosti se udeležita mariborski škof dr. Napotnik in tržaški škof dr. Nagi na povabilo baronice de Leppi.
d Ali je kaj tacega sploh mogoče ? V Kapelah pri Dobovi učiteljuje neki Svetlin, ki porabi vsako priliko,
da pokaže svoje strastno sovraštvo do vsega, kar je slovensko. Zmiraj je kaj slišati od njega. Ko je bil letos v Gradcu pri orožnih vajah, je izzival slovenske tovariše s Siidmarkinimi vžigalicami. Na vprašanje, kateri učitelji ločejo biti uvrščeni k 3. bataljonu, vzdigne Svetlin svojo „nemško" roko in zavpije: „Wir Deutsche" (!)• Kaj neki išče ta človek na slovenski ljudski šoli? Kapelèani, na noge!
a O pomanjkanju krme in sredstvih, kako bi jej bilo najlažje odpo-moči so se posvetovali v ponedeljek v Gradcu pod predsedstvom deželnega namestnika in deželnega glavarja zastopniki raznih društev in gospodarskih zadrug. Konstatiralo se je, da je tudi tokrat slaba letina in z razdelitvo podpor se bo pričelo, ko bo vlada dovolila sredstva.
a Čuden svet. Posestnik Rohrer v Lassnitzhöhe na Srednjem Štajerskem ima na vrtu črešnjevo drevo, ki je vse v sadju. Crešnje so neki zelo sladke in lepe.
d Surovina. Anton Komik iz vasi Retallas, okraja Olšnica na Ogrskem, je 18. t. m. tako obmetaval s kamenjem kočarjevega sina, petnajstletnega Vo-grinčiča, da se je moral ta smrtno-nevarno ranjen zateči v radgonsko bolnišnico.
a Kolo brez lastnika je našel stražnik mariborske „Wach- u. Schliess-anstalt" v Kokošinekovem drevoredu in ga oddal policijski straži. Lastnik si lahko gre tja po svoje „Meteorkolo" s številko 35.289.
o Iz mariborskega okraja. — „Vplivu" državnega in dež. poslanca Pišeka je gotovo pripisovati dejstvo, da vladajo pri Južni železnici v njegovem lastnem volilnem okraju tako žalostne in za nas Slovence res sramotilne razmere. — Postajališče Orehova vas-Slivnica, koje je baje Pišek „sam priboril", ker je v njegovem domačem kraju, ima samonemški napis: Nussdorf-Schleinitz. — Postaja Račje-Fram se nahaja tudi v Piškovem okrožju. Žalibog pa so na tej postaji nastavljeni ljudje, ki, če tudi v Ljubljani doma, baje ne znajo slovenskega jezika. 19 t. m. je zahteval neki slovenski potnik vozni list v Laški trg, a ga ni dobil, češ, uradnik je le tedaj dolžan dati vozni list, ako se zahteva v nemškem jeziku, drugače pa ne. (Priče na razpolago.) — Gospod Pišek, pokažite vendar svojo narodno dolžnost in svoj vpliv navzeror, zlasti kadar vas obiskujejo razni ministri, če ne, obupamo nad vašo veljavo!
a Iz Gradca. V torek in sredo 21. in 22. t. m. je imel dr. Kukovec daljše pogovore z namestnikom Clary-jem ter mu je pojasnil stališče Slovencev v raznih vprašanjih.
Kranjske novice.
d Ker je sumljiv vohunstva je
žandarmerijska eskorta včeraj spravila bivšega nadporočnika Bartmanna na Dunaj pred deželno sodišče. Ujeli so ga v Ljubljani.
Deželni odbor kranjski je sklenil priporočati, da se ne prizna izvolitev novega deželnega poslanca Višnikarja. Klerikalci se tej volitvi protivijo, ker niso volili vsi kmetje z mesti, kakor bi bili klerikalci radi. Ker imajo klerikalci vso moč v rokah, je skoro gotovo, da je Višnikarjeva volitev ničeva.
d Ljubljanski občinski švet je imenoval dosedajnega suplenta Antona Jug za profesorja nemščine na mestnem dekliškem liceju.
d Izkopine v Ljubljani (v nekdanji Emoni) se vedno množijo. Našli so množino različnih starin, denarja in raznih potrebščin.

Koroške novice.
z Slovenski napisi na vlakih drž. železnice Nemcem ne dajo mira. Pred-včeraj si je celovški župan izprosil oblast od občinskega sveta, da sme protestirati radi dvojezičnih napisov na vozovih Berlin - Praha- Celovec - Trieste. Mestniočetje so bili vsi navdušeni, da se tudi izdavanje dvojezičnih voznih listkov prepove in ne dovoli dvojezičnega napisa na kolodvorskem poslopju. Kaj bode neki storila vlada?
z Velika nesreča se je pripetila v Celovcu. V Hillingerjevi lekarni na Kolodvorski cesti je nekako ob dveh popoldan praktikant Viktor Schnitzler varil zdravilo, takozvani opodeldok. Leku se mora priliti veliko špirita. Dasi je ravnal Schnitzler zelo previdno, je vendar zmes eksplodirala in on je zadobil težke rane na obrazu, ki je ves ožgan. Stekla na oknih so se vsa razdrobila. Štiri osebe, ki so bile oni čas v lekarni, so se pravočasno rešile. Ogenj so hitro pogasili. Lastnik je bil zavarovan.
z Opustili so v Lipi na Koroškem žandarmerijsko ekspozituro, ki je bila ustanovljena Z 81 CäS9. gradnje turške železnice.
Najnovejšo brzojavna in telefonija poročila.
Iz štajerskega deželnega zbora.
o Gradec, 23. sept. — Danes so Nemci odklonili nek predlog za podpore po toči, katerega je stavil in slovenski utemeljeval posi. dr. Benkovič, na kar se je s slovenske strani zagrozilo z obstrukcijo. Dr. Kukovec je in-terpeliral zaradi slov. napisov v Mariboru in vložil predlog za ustanovitev meščanskih šol v Žalcu, Trbovljah in Št. Jurju.
Kranjski deželni zbor.
o Ljubljana, 23. sept. — Danes je pričel zopet zasedati deželni zbor kranjski. Fosebnega se ni zgodilo ničesar; posamezne predloge in poročila dež. odbora so se izročile tozadevnim odsekom. Klerikalci so vložili več nujnih predlogov. Dr. Šusteršič se je silno razgrel zaradi tega, ker centralna vlada noče dati iz melijoracijskega fonda toliko, kakor si žele kranjski klerikalci. Kričal je, da je to „svinjarija", „lumparija" in kar je še enakih klerikalnih salonskih izrazov. Schwarz ga je mirno poslušal. Došlo je tudi do malih prask med naprednimi poslanci in klerikalci.
Češki deželni zbor. *
o Praga, 23. sept. Konservativni in ustavoverni velepos. poslanci se trudijo naprej, da bi dosegli sporazum med Nemci in Čehi, vendar pa je ves trud zastonj. Jutri se bodo posvetovali vsi češki deželnozbor. klubi in takrat se bode odločilo, je-li se Nemcem spolni kaka zahteva ali ne. Mladočehi bi bili proti gotovim kompenzacijam pripravljeni kaj dovoliti, istotako češki agrarci — a oboji se boje radikalcev in pa javnega mnenja.
o Praga, 23. sept. V ,.Nar. Politiki" pravi nek konzervativni veleposestnik, da mora odločitev kmalu pasti, drusrače se bode razburjenje strank preneslo v ljudske množice.
Kršč. socijalna banka.
o Linee, 23. sept. Neka oseba, ki stoji blizu nemški kršč. socijalni stranki, se je izrazila, da namerava ta ustanovitev velikega denarnega zavoda, ki se bode imenoval „4v-tr- drž- banka" ali pa „Dunajska občinska banka". Novo
podjetje se ustanovi na delnice in se ea bodo udeležili razni vodilni kršč. socijalni politiki.
Zatiranje čet t Macedoniji.
o Solun, 23. sept. V Macedoniji se zadnji čas zopet neprijetno čuti oživljenje raznih grških in bulgarskih čet. Turška vlada je določila 6 vojaških oddelkov, ki zasledujejo te čete.
Kriza na Ogrskem.
v Budimpešta, 23. sept. „Budapest" piše o položaju: Sedanje ministerstvo ni nikakor pri volji, da bi zavlačevalo krizo in tudi še vnaprej provizorično opravljalo vladne posle. Stvar je sedaj dospela do težavnega križišča. Odločitev je v rokah monarhovih, ki se mora sedaj odločiti, ali želi parlamentarno vlado (v katerem slučaju bi se seveda Madžarom morale zopet dovoliti kake koncesije) ali pa izven parlamenta stoječe politike v ministerstvu. V sedanjem trenutku ne vemo prav nič, kako se bode kriza končala in kaj namerava Dunaj. Zdi se nam, da stojimo pred velikim bojem.
Hmeljski trg v Norimberku.
v Norimberk, 23. sept. 400 bal dovoza, 400 bal prometa, cene zelo trdne in naraščajoče. Plačevalo se je od 198 do 234 kron za 50 kg.
Različne vesti.
* C Reggio di Calabria, 23. septembra. Pri zadnjem potresu je izbruhnil ogenj, "ki je kmalu uničil okrog 50 barak in spravil 70 družin ob streho. Požarne brambe in vojaki so komaj skupno omejili požar.
z Limoge (Francosko), 23. sept. Načelnik tukajšnjega poštnega urada je pobegnil s 300 tisoč franki poštnega denarja. Baje je izgubil zadnje čase na borzi velike svote.
z Dunaj, 23. septembra. Umrl je ravnatelj kreditnega zavoda (Kreditanstalt) Nosstal.
z Frankobrod, 23. septembra. Sodni dvor tukajšnjega deželnega sodišča je obsodil ravnatelja na konzervatoriju zaradi nedovoljenega občevanja z učenkami na 5 letno ječo.
z Berlin, 23. septembra. „Lokal-anzeiger'' poroča, da se je zaročil portugalski kralj Manuel z angleško voj-vodinjo Fi ve.
z Carigrad, 23. septembra. Sultan je sklenil poslati prestolonaslednika prihodnje leto na obisk k različnim evropejskim vladarjem.
a Novi Orlean, 23. sept. Tukaj cenijo število človeških žrtev pri zadnjem orkanu v različnih južnih zveznih državah na 300.
a Pariz, 23. sept. Grozovite nevihte so napravile po celem južnem Francoskem veliko opustošenje. Pred nevihtami so se občutili lahki potresni sunki. Reke so prestopile svoje bregove in onemogočile na cestah in železnicah vsak promet. Pridelki, ki so še bili na polju, so uničeni. Dve ženski ste v deročih vodah utonili.
niške in cerkvene namené, dalje alkohola za kemične laboratorije, naravoslovne muzeje in kurjavo.
Po svetu.
o V" samostan so vtaknili v Bu-
dapešti duhovnika Štefana Galla, ker je pisal neko veseloigro, v kateri govori proti celibatu.
o Vsi uslužbenci atenskih mestnih tramvajskih prog so začeli stavkati. Radi tega je ponehal ves promet.
o Kubelik, katerega je tožil neki imprezarijo radi prelomljenja kontrakta, je bil obsojen na 1250 angl. funtov.
v Nemški prestolonaslednik pričakuje zopet potomca.
v Islandski otok dežela treznosti. V Islandiji je s 1. januarjem 1912 prepovedan uvoz tekočin, ki imajo več kot 2'25 odstotkov alkohola. Ta prepoved pa se ne tiče alkoholnih pijač za zdrav-
Yeleizdajski proces v Zagrebu.
146. dan razprave.
Dr. Popovič nadaljuje svoj govor in ovrgava pravdnikovo obtožbo. Govori obširno o Nastiču in trdi, da je on politični acteur. Če bi bil Nastič revolucionarec, ki se je skesal in radi nemirne vesti izdal vse tajnosti, ne bi postopal, kakor je to storil sedaj. V ostalem govori v svoji maniri in pobija stvarno obtožnico.
Tržne cene.
22. septembra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke. Produktna borza je bila danes dobro obiskana. Radi tega je bilo več prometa, izlasti pri ruski pšenici, ki je bila 5 vin. dražja. Tudi rž je bila za 10 vin. in koruza 5 vin. dražja.
Sladkor. Praga: 22. sept. sur. sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 24'85. Tendenca mirna. — Vreme: lepo.
Sladkor. Trst, 22. septembra: Centrifugai Pilés prompt K 31V2 do K 32, za november - marec K 30% do K 313/8. Tendenca uporna.
Budimpešta, 22. sept. S v in j ad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 148 vin., mlade, srednje 146—148 v, mlade, lahke 146—148 v. zaloga 26.128 komadov. Prignano 694 komadov, odgnano 271. Ostalo torej 26.551 komadov. Tendenca živahna.
Budimpešta, 22. sept. Pšenica za oktober K 13'99, pšenica za april K 1410, rž za oktober K 977, rž za april K» 1013, oves za oktober K 7'47, oves za april K 7'69, koruza za september K —'—, komzajza maj K 7 09.
Pšeničnih ponud dosti, veselje kupiti boljše, tendenca trdna, prometa 70.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica 5—10 vin. višje. Drngo mirno. Vreme: lepo.
Hisa
pritlična, še davka prosta, s tremi sobami, dve kuhinji, zelenjadni vrt, ki nudi dvoje stavbišč, 15 minut od Celja se proda. Cena je 10.000 K. Več pove J. K. Celje, hotel pri belem volu soba št. 18.	77 6-5
Zoboteliniškega
licenca
(praktikanta)
sprejme dr. Anton Schwab
praktični zdravnik in zobozdravnik v Celju.
sprejme
dir. R. Pipus,
odvetnik v Mariboru.
468 3-1
467
3-1
Zaloga
šolskih knjig
in
zvezkov
za ljudske in srednje šole
TRGO
Velikanska zaloga vsakovrstnih
razglednic,
spominskih, pokrajinskih in umetnih
je v sredini mesta, ima vrt, 4 novourejene lokale, igre za kroglje in druge potrebne prostore za gostilno.
Sobe za tujce.
Za tujce je sedem nanovo opremljenih sob; število se v potrebi lahko podvoji. Gostilničar lahko prevzame
zastopstvo
pivovarne za obširen okraj. Na vrtu je
gledališko dvorana
v kateri se prirejajo pogo-stema predstave in plesi. Ponudbe sprejema in daje potrebna pojasnila
468 3. RBbeit, Pazin.
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na Češkem. — Vzorci franko. —
Založne tiskovine
za šole, hranilnice in posojilnice, obč. urade, vžitninske zakupe itd.
VINA
Strune
za vse inštrumente najboljše - kakovosti.--
Loki
za gosli, žima za gosli, kobilice za gosli, držala za strune, vijaki za gosli itd.
CELJE, ROTOVŠKA ULICA ŠTEV. 2.
i