XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan ne«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av strij sko-oge rske dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., » jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za LjHbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnimi znaša. Za oznanila plačuje se od cetiriutopne petit-vrste po d kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., fte se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, „ Gledališka stolba". UpravniAtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Pogled v Italijo. Dva tedna že je otvorjen parlament italijanski a še le pred nekoliko dnevi je pričel svoje pravilno delo, kar ima po svojih članovih to stanovitno Jast-noBt, da v začetku zborbe ni rad sklepčen. Zaradi tega je opozicija preložila tudi svoje napade, katere je bila namenila ministerstvu. Že za določitev dnevnega reda se je namreč nek»j vročega kuhalo; mi nislersl.vo hotelo je, da se biti z železnično predlogo, a opozicija hotela je le-to še „proučiti", predno bi prišla v obravnavo. Zgodila pa se je volja vladina jn opozicija morala je biti zadovoljna, da je izrecno vso odgovornost zvalila na ministre za to, da se v tej stvari „vse prehitro" dela. Debata o železnicah teče sedaj pred praznimi klopmi. Če pogledamo, kakšen obraz je v p&rlameut-nih počitnicah dobilo politično stanje sosednje nam kraljevine, pred vsem opazujemo, da se je veljava kraljeva znatno utrdila. Humbert I. hodil je po Neapoiji od bolnice do bolnice in obiskoval ljudi, ki so za kolero zboleli; brez dvojbe pokazal je s tem laški kralj, da je čut visokodušnosti in vladarske dolžnosti v njem močno razvit, a koraki njegovi imeli bo za naravno posledico svojo tudi velik političen pomen in Humbert bi se kot državnik ne mogel boljšega iznrsliti za zgodovinski važno utrje-nje savojske. monarhije. Pomen kraljevega popotovanja je čutila vsa dežela, a čutili so ga tudi laški radikalci in republikanci. Antimonarhijska agitacija 8P je izza tega časa poskrila in bludni rad kali*i so radi pritegnili ta pot občemu entuzijuzmu lojalnosti. Za bodočnost laškega kraljevstva so te stvari jako ugodne in politika j h ne sme prezreti. Ti da vlada, vlada laška je še /mirom na zi-beži ostala. Stari ministerski prvosednik Depretis ima velike križe z dipparatnimi elementi svoje vladajoče veČine. Vlada z levice bila je izza marca meseca 1878. leta, ko je bila vzela državno krmilo v roke, silno nerodovita, to pa zavoljo osobnih prepirov, iz ljubosumnosti in častilepnosti izvirajočib. Depretis je prevzel težavno nalogo, konec storiti takemu parlamentarizmu. Podpirala ga je pri tem nezadovoljnost volilcev, ki so bili siti večnega ravsa in kavsa, a tudi to ga je podpiralo, da je desnica sama počasi obletela se. Posrečilo bo mu je tudi, da je na podlmi volitvene reforme ter novih volitev sklopil vladno večino proti dosedanji historijski levici, katere voditelji Crispi, Nicotera, (JiU- LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. III. (Dalje.) Bila sem tedaj stara jeden iu dvajset let, naiie premoženjska razmere, bile so cvetoče, kakor sem mislila, od rodbinskega življenja nesem zahtevala ničesar več, kakor mi je dajalo; zdravje moje je bilo dobro, toilete moje najlepše v toplicah, vedela sem, da sem lepa, vreme je bilo lepo, nekak vzduh krasote in veličja me je obdajal, in bila sem vesela. A neBem bih« tako vesela, kakor v Nikolskem, ko sem čutila, da sem srečna, srečna sama v sebi, Brečna zato, ker sem zaslužila to srečo, da je Breča moja velika, pa mora biti še večja in sem želela le še sreče. Tedaj je bilo drugače ; pa tudi to poletje roli, Zanardelli in Baccarini so na to prišli v opozicijo. Toda ta veČina je prav tako tthljiva, kakor je bila večina z levice: ne na to ne na ono se ne more zidati. Zato pa mora predsednik gledati, zdaj da potolaži nekoliko levičrrjev, zdaj da si prikupi nekoliko desnice. Tako je v pt»ri»inentnih počitnicah imenoval generala Iticcotija z desnice vojinskim ministrom in poslanca Pessino z levice pravoaodnjim ministrom. Ali bode zavoljo tega napadov kaj manj s te in one strani, to ae ne ve, a to je gotovo, da zibanje t.o načel in odnošajev Depretisa ne povzdiguje Bog ve kaj. Tudi gospodarstvo ni veselo. Ekspoze finančnega ministra sicer kaže že sedaj navzlic ogromnim raz ho ! ko in zavoljo kolere za leto 1884 lep prebitek; za izvenredne potrebe in z* amortizacijo državnega dolga je neki 90 milijonov na izvolji in bodoči bud-get je zavarovan za vsako eventuvalnost. A tako ugodni budget je navadno samo na p sinu, saj je celo ohcijozni „Diritto" pred kratkim še naračunal efektivnega primanjkljaji 34 milijonov! Ako pa tudi država bogati, revščina je še zmirom doma pri kmetu, pri delavci in zavoljo nje se še vedno domovina zapušča. Proti tej revščini so ae sicer tudi na Laškem začeli boriti. Zlasti o kmetijstvu posvetovala se je nedavno posebna agrarna ecketa, enketa, ki po sv«»j sestavi nadkriljuje vse svoje vrstnice. Dvanajstero od senata, od kamora in od poljedelskega ministra imenovanih članov komisije je proučavalo kmetjske razmere Itulije po dvanajsterih okrajih; sestavila se je potem vrata vjirašanj, a pojedina interesantna vprašanja so se mogla tudi po svoje razkludati; razpisala ao Be tudi darila za monografije, ki jih je tudi res 170 došlo iz raznih krajev. Dosedaj je prišlo na svetlo 11 zvezkov s poročili o Emiliji, Toskani, Pijemontu itd. Tudi konečno poročilo je že izdal grof Jačini, nekak komentar k drugim puroeilom. Grof .1 rini le-tu govori o dandanašnjih pogojih poljedelske produkcije, primerja jih, kakšne so bile pred zjedinjeno Italijo in sklepa, da so stvari danes v primeri pred tridesetimi leti po absolutni strani u ;odništ', relativno pa alabše. Slabe sodbe o kmetijstvu laškem ao nekoliko pregnane, so pa nekoliko tudi opravičene. Praktični namen enkete je ta, da Be vkupni vladi in ministrom pove, kaj imajo storiti za kmetijstvo. Sedaj namreč čakajo v laškem parlamentu mnogi načrti zakonov svojega rešili, obsežno socijalno reformo kanejo ti na'rti in ker je kmetijstvo v laškem državnem gospodarstvu najpo- glavjtniše vrelo, zato je k socijalno-reformatorni delavnosti pred vsem treba, da se temeljita uznaju stroški in potrebe kmetskega prebivalstva. Le bati se je, da bodo ti dobri naklepi le počasi zorili sad socijalne reforme, ker znano je, da laški parlamentarizem v vseh resnih reformah jako okorno in prisiljeno nap.eduje. Tudi letos bode vnanja politika laška vzročila velike debate, ker gospoda Mancinija vroča kri rada pregaoe zdaj na to stran zdaj na ono. Opozicija štela mu bode grehe in deklamovala mu o patrijo-tizmu. Vender se more trditi, da bi bilo ministerstvo Depretisovo dobro, ako bi se vse poslovanje njegovo relativno tako dobro vršilo, kakor njegova vnanja politika. Q. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. decembra. Poljski klub državnega zbora volil je v eksekut vni komitet desnice poslance: Groholskega, Javorskega, Czartorvskega in Cierkavakega. — Bud-getni odsek se je v prvem branji posvetoval o i Jadnih predlogah, da bodo vse pogodbe, ki ae tičejo j)ogozdovauja Krasa, proste vseh pristojbin, da se dovolijo iz državnega zaklada podpore po povodnji poškodovanim krajem v Galiciji, in da se dovoli dostavni kredit za 1884 I. za novoustanovljeno grško-kntoli.ško škohjo v Stanislavu Poročevanje o prvej teh predlog se je izročilo vitezu Gnievoszu, o druge j grofu Henriku Ciamu in o trerjej dr. Czerkavskemu. — Obrtni odsek j« končal generalno debato o zavarovanji delavcev proti nezgod .m. — Kakor se sliši, ne bode viada predložila državnemu zboru samo upeljave direktnih volitev za Dunajska predmestja, temveč tudi nekatere spremene v mestnih volilnih skupinah na Češkem. Ako je to resnica, bi tudi gotovo se ne branila uvrstiti nekaterih slovenskih trgov, ki sedaj volijo s kmetskimi občinami, v mestne volilno skupine, ako bodo prosili za to. Predsednik „Elbe-Vereina" vrnil je Praškemu mestnemu zboru nj> ga izjavo o plovbi j>o Labi, ker je pisanu v <•<>*. Ii<>ni je/.-ku, češ, Elbe-Verein je nemški. Predsednik dr. Russ je izjavil, da te izjavo no more drugače vsprejeti, kakor če se mu v štirinajstih dneh pošlje nemška. Mestni zbor je potem to izjavo naravnost izročil namestništvu. Zopet nov dokaz, kako spravljivi so Nemci. Ilrvatalii budget je že sestavljen. Stroški co tako-le proračunjeni: sabor 75.000, ban 35.800, jiolitična uprava 3,105 982, bugočastje in jiouk 1,OSO.027, skupaj 6,320.970. Dohodki znašajo iz politične uprave 86 612, bogočastja 180.751, pravosodji 02 G23, in iz postavnega hrvatskega deleža ne- sem bile. srečna Ničesa nesem želela, ničesa se nesem bala, in življenje moje bilo je polno, kakor se mi je zdelo, in moja vest je b la, kakor se mi je zdelo mirna izmej vseh mladih Ijudij te S&zone ni bilo nobenega, katerega bi bila kaj bolj odlikovala kakor druge, ali kakor starega kneza K., našega poslanika, ki mi je tudi rivorjanil. Jeden je bil mlad, drugi star, jelen belolas Anglež, drugi Francoz kozjebradec, a vsi so mi bili jednaki, vsi neobhodno potrebni. S svojimi neznatnimi obrazi sestavljali so vsi prijetno vzdušje, ki me je obdaja'o. Jeden sam, italijanski markiz je obrnil nase mojo pozornost s posebno predrznim in navdušenim govorjenjem. Popustil ni nobene prilike, kjer je mogel biti t menoj, plesati, jezditi, biti v kabini, itd. in pravil mi je, da sem lepa. Nekajkrat sem ga iz oken videla lazit i okrog naše hiše in pogostem sem zarudela in obrnile ae proč, k dar je uprl v me avoje, bistre in avitle oči. Bil je mlad. lep, eleganten, in kar je glavna stvar, njegovo smehljanje iu njegovo čelo je spominjalo na mojega moža, četudi je bil mnogo lepši od njega. Čudila sem »e tej podobnosti, če tudi je bilo v obče, v njegovih ustnih, pogledu, dolgej bradi, mesto izraza dobrote in iuealneg.i miru mojega moža nekaj surovega, živalskega. Mislila sem tedaj, da me stia-tno ljubi in b ponosnim pomilovanjem mislila sem o njem. Včasih sem g'i botela potolažiti, začeti z njim prijateljsko in zaupliivo pogovarjati se, pa on je odločno zavrnil te poskuse in še vedno me neprijetno nadlegoval s svojo strastjo, katere sicer še ni izjavil, a bi jo utegnil odkriti vsaki trenutek. Četudi nesem priznavala, vender sem se bala tega človeka in nehote mislila nanj. Moj mož bil je znan ž njim in sicer še bolj kakor z drugimi znanci, za katere je on bi! samo mož svojej ženi, sicer se pa proti njim kaj hladno iu ravnodušno obuašal. H koncu bG/.one sem jaz zbolela in štiiinajst dni nesem šla i/, hiše. Ko mm prvi pot iio bolezni prišla zvečer k godbi, zvedela sem, d i je ta čas, ko sem bila bolna, prišla že dolgo jiričakovana in s svojo lepoto znana lady S. Okrog mene se je seBtavil krog, pozdravili so me z ve eljem, p) še večji krog je bil posrednih davkov 6,011 408, teaV.j vkupe 6,290.794. Primanjkljaja je 3S.176 gld. V •*ej- zbornici poslinccv se še vedno nadaljnje budgetna debata. Pri v-.akej priliki se oglase novi povorniki. Ker agrarci zlasti pri posvetovanji o budgetu za poljedelsko ministerstvo name- ; ravajo zadeti obširno debato, ne bode moč budgeta rešit* pred Božičem, in vlada bode morala zahtevati j indemuiteto — Mestno glavarstvo v Tt im-svaru |e prepoveiialo razpoš.ljatev neke kuj ge, katero so v jednej tamošnje) tiskarni dali natisniti v 2000 izvodih privrženci KsragjorgjevkSa io katera šf.uva proti srbskemu kulu Milanu. Nekaj izvodov je glavarstvo poslalo ministerskemu predsedniku Tiszi, katerega nadaljna odločba o tej zadevi se jinčakuje. % nanjo slržavc. B vsi srbski minister Radivoj je predlagal pri obrnem zboru „Društva za pospeševanje srbske slovesnosti", da se društvu razdruži radi sedanjih neugodnih političnih ra/mer. To društvo je namreč liberalno. Zbor je pa sklenil, da se opusti smo izdavani" političnih iistov, ter bode dru;tvo za naprej izdajalo .S.1hu jioućne k nj ge za prosto ljudstvo. Vsled tega sklejia se je rHz^el oddelek za politično slovstvo, kateremu je predsedoval bivši minister R stić. Orgt n liberalne stanke „UtUvuoat" i uovim letom i i"i• 11 ■ ha M nuli teden je ruska polic ju, zaprla več nhilistov, mej njimi j>et častn kov. S tem je baje zapretfla nov atentat. Francoska zbornici je zavrgla predloga Škofa Freppela, da se zojiet stavijo v budget krediti za korarje iu semeniške štipendje, katere je bil zavrgel dotični odsek. Navad« je, da vlade predlagajo razne knjige, rudere, rumene, rujave, modre o vnsnjaj poiit'ki narodu in zastopstvom Sedaj tudi lacinšlta vlada misli predlo?.)ti podobno knjigo državnemu zboru, in sicer o nenilkej kolonijalne] politiki. Imenovala ae bode siva kri| ga. DaiMlij minist. rski jiredselnik je izjavil na nekem shodu vladnih privržencev., d* vlada mora do kone Uvojevati boi z folk. thingom, ki traje ža dvaimjst let. Vlada se poteguje za u ta »no razdelitev oblasti, svobode in najiredka. Ti govor dovolj jasno kuže, da vlada še ne misli odstopiti« Pe.sr. dovai ju Anglije v francoMko-ltKaj-sk<>ui spotU se stavi nova zavira. K t»|aki poslanik v Londonu maiquise Tseng je zbolel. Sodi se, da se s tem ho-e samo Izogniti temu posredovanju. „Times" sklepajo i/. tega, da Kitaj hoče pretrgati diplomat'čna pogajanja in začeti vojno. Obsodba cfrt|»t, da skoro ni hotelo konec biti. Tega dopisa bi ne mogel lepše zaključiti, nego li z izra'.om posebne hvaležnosti, kakeršna biva v vsakem srci našega „Slovenijana", hvaležnosti gospodu Janu Jifiku, ki je tudi zs sinočnji večer pripravljal naše pevske moči in sam popolnjeval jih a svojim presimpatičoim gin som. Skoro na vseh dosedanjih Preširnovih večerih odlikovalo se je slovensko petje po zaslugi g. Jifika, po njega vel i kej požrtvovalnosti. Brat Čeh dokazuje nam tako, da vzajemnost slovanska ni prazna beseda. Zato je tudi mladine tukajšaje ljubljenec, prečislan prijatelj. Da bode prihodnja slavuost Preširoova prav tako sijajna, kakor sinočnja, zato je pol poroštva že g. Jan J i f i k sam, ki so si ga Dunajski Slovenci skoro že „in perpetuum" osvojili. Bog poživi torej našega presrčnega prijatelja ! Iz Trsta 11. decembra. [Izv. dop.J Že dva dni prej so lahonski lokalni listi opozarjali svojo drubal, da bode v torek prišla na dnevui red tudi prošnja za slovenske šole. Priuašali so bati ob lednem program, kako se mora liberalno ljudstvo na galeriji pokazati demostrativno, ter se bode prešlo na duevni red o prošnji itd. Vsled tega je vse hotelo v mestno dvorano, galerija je bila natlačena, po stopnicah in na ulici bilo je obilo ljudstva. Seja se prične — vse je bilo napeto — kdaj pride na vrsto prošnja. Obrezani io neobrezani židje valili so so, podpirani po polaščenih fakinih, na galerijo. Točka za točko je bila obravnan*. Zdaj je na vrsti prošnja „Edinoati" za slovenske šole. Prvi se oglasi za besedo neki dr. Venezian. Ošabno in strastno je govoril, ter hotel dokazati koliko magistrat za slovenske šole v okolici izda v primeri z mestnimi šolami, da je neopravičena prošnja itd. Konečno predlaga: naj meatni zbor preide preko prošnje ua dnevni red. Zdaj se je sprožilo ua galeriji — Inhoni krlče: bravo! Slovenci: Veu iredenta! — ven tenegat Ra-skovič! Bd je peklensk ropot. Župau je zvonil in zvoml, a ni ae Čulo. Ko se poleže prvi uriš, govorita Živic in Nadlišek, ter priporočata, naj se prošnja odda šolskemu odseku. Tudi vladni komisar je očital zboru, da ni takten, da bi moral to ulogo jednako drugim obravnati, kar je ua galeriji z gro-movitem odobravanjem vsprejeto bilo. Z laj bo oglasi Mojzts Luzatto, zuani Žid, ter ie^e, da odobrava peticij iu jeduacih stvarij jedino le mestnemu zboi u pripada, Raskovič pa celo trdi, da je umešavanje vladnega komi-arja proti mestnemu statutu. Na galeriji navstal je ropot, kateri se ni polegel, župan je moral zaukazati, da se galerija izprazni, kriki: Ven renegat Raskovič! fuora irredenta ! — abasao! — preglaševali bo drugo vpitje. Kakor roj čebel drvilo Be je vse vprek z galerije, na ulici pa so se ponavljali klici, in bilo bi celo do tepeža prišlo, da ni bilo toliko straž, katere so ljudstvo raztirale. Tržaški mestni zbor je postal torišče, ua katerem bode navstal jedenkrat tak škandal — da bode iz njega izviral splošni pretep in „kravalu, za katerega bode jedino odgovornost imelo mestno starešinstvo. Motijo se lahoui, ako mislijo, da s takim posto* panjem podirajo slovenski živelj v Trstu, ravno nasprotno je vsaka taka seja prebudi novih moči, ki so spale. Bog daj še mnogo takih sej! dejal je mož okoličan, le taka seja nam v roko orožje potisne in nas spodbuja, le na ta način bomo ostali navdušeni, iu bode poteptana iredenta. Prošnja za šolo propala je potem pri glasovanji s 23 glasovi od 42, torej za samo 4 glase. Bz Kočevja 7. dec. [Izv. dop.] Slučajno mi je došla v roke 21. štev. rLaib. Schulzeitung"-e, v kateri se mej drugo pedagogiško in nepedago-giško, a nemčurskega in pruskega duha polno tva-rino nahaja tudi dopis z naslovom: „Maierle, im Oktober. (Geehrte Collegen an den deutschen Schu-Itn im Bezirke Gottachee!), a stvaritelj tej nepeda-gogiško-didaktiški tvarini je menda ondi podpisan A. Toinitbch, Lehrer. V imenovanem dopisu Kočevski pisatelj navdušuje svoje Kočevske tovariše in jih prosi, da po-bero vse ostauke Kočevskega narečja v podobi pravljic, pesenc in druge take Kočevsko literarne snovi, da „konca ue vzamejo". Jadikuje, žalujoč za potap-ljajočim se Kočevskim narečjem iu veseleč se zopet, da bode to nadomeatoval že sedaj tako marljivo poučevan „ueuhochdeutsch". Baš prav bi bilo vsaj to, da bi ae z novo šolo tudi nov jezik mej ljudstvom razširil, in da bi ho ne pozgubilo in prelevilo samo Kočevsko, temveč tudi vBako drugo narečje. A „nemo jiropheta io patria sua", ta pregovor baš se bode protivit, da se ne bode še dlje časa urivfl „neuhochdeutsch" v Kočevske šole io v Ko-četsko deželico? Kočevski okraj ima po nuj več kočevsko-nem-škib krajih učitelje Kočevske rojake, in le-ti se baS boje, da bi se njib preljuba Binžre kočeberiše muter-šproch" ne pozabila, kakor tudi vsi drugi pravi Ko-čevci in tudi pokočevljeni Slovenci in Hrvatje. Zaradi tega tudi dostojno skrbe za nadaljno živottr-jenje njih narečja, in imajo zato tudi najlepšo priliko pri njim v |>ouk uročeuej mladim. Vsi Kočevski učitelji prt da v« jo v šoli po največ v kočevščini, občujejo z ljudstvom v njib narečji in še celo mej saboj se ne morejo zdržati prelepega „žugljanja" .*) Neki gospod mi je pravil, da je nekje v Dragi pred. dvema btoms, dneva se več ne spominju, stal slučajno pod šolskim oknom m razgovurjal se z nekom. Tako sta bila oba prisiljena, da sta nebotoma poslušala g. učitelja, ki jn bil rodom Kočevec, ko je predaval. Cele pol ure sta, rekel mi je, stala jn poslušala, kaj da učitelj pvojim pokoče'Ijenim Draškun otrokom pripoveduje, a zaman, r.>zumela ga nesva besedice, kajti po! ure trajajoča razprava, menda s i 111111 r 11 a V, predavala se je v najčistejši kočevščiuil Nek drug, učitelj Kočevec, mi je zopet prilično rekel sledeče nejasne mi be.-ede: pIch kt>uu das gar nicht begiaifen, wie die kraineristhen Lehrer unseni Kinderu was beibriugen kouneu, da sie un-sere Sj*rache nicht verstehen uad noch weniger m t uusem Kindern redeu kouuen. Die Pedagogik (al1 kali?) sagt doch: Io der Muttersprr.cbe soli der Grund gelegt vverden". Te beseae Kočevske modrosti naj si vsaki sam komeutira, a .še posebno dotične šolske oblastnije. Nemci spioli in posebno KoČevc1 vedno vpijejo in se jeze, da jib bodo Slovenci veo poslovenili, a čudom he bodeš, dragi. bralec, čudil, ako jirideš v dolino mej Čabrom iu Luškim {>otokom. Dobil boš tu najtršo Gorenjko, ki te ne bode več slovenski ogovorila, ampak rajši najslabše Kočevski, iu se bode še protivila, da ni Slovenka, dasiravuo ji boš dokaza!, da je njeni materinski jezik sloveuščiua. Da njem otroci v pravej materinščini uič ne vedo, si lehko Sam misliš. Sp.oh pa ju vse prebivalstvo se v to dolino vselilo, nekoliko jio ženitvi, nekoliko po nakupu zemljišč, iz sosednih slovenskih in hrvatskih krajev iu, kakor sem od verodostojne strani, od nekega velečastnega gospoda, ćul, sedlaj ni ruzuu dveh po naključji tja došlih duš nijeduega človeka Kočevskega rodu v tej dolim, ako pa v njo zaideš, našel ne bodeš skoraj mjednega kmeta več Slovenca ali Hi vata. Imajo pa tuli dve šoli, jeduo nemško-sloveosko a jedno popoluem nemško od nemškega šulferajna. Ako bodeš tam kakega človeka vprašal, zakaj da ne govori slovenski, dejal ti bode, da mora biti sedaj Kočevec, ker je došel v ta (Kočevski?) kraj. A ti mu odgovori: Idi ubogo nuševtio revšo v telečji hlev, io postalo bodeš oiidu — tele. I*. Slov. Bistriškega okraja. (Redka slovesnost.) 26. novembru t. 1. bu gotovo celi lari Bistriški globoko v spominu ostal, ker vršila se je ta dan redka slovesnost, trije zakonski pari obhajali so svojo zlato poroko. Simon in Barbara Žnidar. sta riši č. g. M- Žnidarja, kaplana Slov. Bistriškega; Jože in Marija Bukošek, stariši cerkovnika Slov. Bistriškega in Matevž in Marija Planjkar, viui-čarja cerkvenega vinograda Slov Bistriškega. Od vseh strani je ljudstvo privrelo, da je bila farna cerkev natlačena. Kako ganljivo je bilo videti sivolase ženine iu ostarele neveste, opirajoče bo na ovenčane palice Btopati v hišo Božjo, da tam ponovijo ,sveto zavezo, katero so storili pred 50 leti. Domači gosp. kaplan M. Žnidar so imeli redko srečo poročati svoje ljnbezojive stariše in srce jim je veselja igralo; da so doživeli priložnost Bvojim Btarišem pokazati iz nova otroško udauost in ljubezen. V resnici celi prizor je bil tako ganljiv, da se popisati ne da. Po poroki je bil skupni obed v kaplaniji, kjer so obče priljubljeni preč. dekan A. Hajšek govorili napitnico tako gauljivo, da je morala vsakemu v srce segati. Na tej napitnici zahvalil bo je starosta zlatoporočencev S. Žnidar, potem pa so se začele popevati slovenske pesni in ta redka slavnost ostala bode vsacemu nepozabni*. — Sicer smo pa tukaj letos že imeli zlato poroko. O Mali maši praznovala sta namreč 50 letuico svojega *) , Žugljauje" je ime kočevšfiini od Pžugenu = aageu Slo vouec pravi KoČevcu BŽiigeljJ. zakona g. Josip F zolič, oskrbnik grofa Attemsa graščine in njegova soproga Ana. Domače stvari. — (Knezoškof dr. Misija) bode prihodnjo nedeljo slovesno umeščen. Stavnosti udel°že se vsa društva Ljubljanska, izimši jodino nem ške turna rje, ki so odrekli svoje sodelovanje, in več požarnih bramb iz okolice. Spored je naslednji: 1. Jutri v 13. dan t. m. popoludne od 4 — 4 Vs ure zvonenje po vseh mestnih cerkvah. 2. V ntdeljo 14. t. m. zopet zvonenje od 7—7 Vi ure zjutraj. 3. Ob 9 7a u" dopoludne ido stolni ka-pitelj z duhovščino v škofijski dvor, od koder ga spremijo v cerkev. Sj>revod ee bode pomikal iz škofije o Glavnem trgu okolo vodnjaka in potem v stoluo cerkev. Ob tem potu bodo v&a društva nastavljena v špalir. Vrsta sprevoda je naslednja: a) Marijaniški ustav, b) Razne družbe in skupščine, c) Aiojzijevišče. o) Oo. kapuciui. e) Oo. frančiškani. 1) Kajuteljski križ mej dvema akobtoma. g) Duho-vensko semenišče, h) Misijonski duhovni sv. Vin-ceucija Pavijunskega. j) Duhovni pomočniki z dežele in iz me-', j) Župniki z dežele in iz mest. k) Dekani z dežele in duhovni svetovalci. 1) Konzistori-ji.lni svetovalci, m) Kolegijatni kapitelj Novomeški, n) Stolni kapitelj. o) Milostljivi gospod knezoškof. p) Duhovna dostojanstva in mašuiki druzih škofij. 4. Pri vstopu v stoluo ct rkev poda g. prost g. kuezo-škofu kropilo in ga iucenzirt, potem zapoje zahvalno pesen. Potem se obhod pomika pred veliki altar, kjer škof poklekne. 5. Ko btolni pevci odpojo zahvalno peseu, poje gosp. prost določene molitve. 6. Knezoškof zavzame za t mu škofovski sedež, kancelar čta cesarsko volitveno pismo in pisma papeževa. 7. Kapiteljski vikar pozdravi novega škofa lat uski. Govor škofov. 8. Poklanjonie (homagium) dubovnikov 9. Stolni pevci pojo antifono v čast sv. N,kolaju, knezoškof pa odpoje pred velikim altarjem molitev cerkvenega patrona. 10. Knezoškof se vrne na škofov sedež in se napravi za veliko sv. mašo, ki se obhbja z asistenco stolnega kapi-teljna. 11. Po miši podeli knezoškof vsled posebnega pooblastila papežev blagoslov. 12. Molitev pred altarjem sv. R^šujega telesu, potem pa spremi vsa duhovščina škofa v škofijski dvorec. — Potem banket za 50 osob. — (Naš cesarjevič, 'prestolonasled-nik Rudolf) potoval je 8. t. m. ob 11. uri po noči po državnej železnici v Pešto, da je predsedoval 9. t. m. seji uredniškega zbora za delo „Avstro-ogerska monarhija v besedi in podobi". Cesarjevič vrnil se je 10. t. m. zjutraj ob 6. uri 20 m. s ku-rirnim vlakom zopet domov na Dunaj. — (Imenovanje.) Gosp. dr. Julij Kotz-iii iil.li, sekuudanj v deželne) bolutci v Ljubljani, unenovau je zdravstvenim asistentom pri c. kr. deželni vladi. — (Umrl) je v 5. dan t. m. g. Josip Rak, tržan iu posestuik v Veleuji. Pokojnik bil je nekdaj naš poslanec zh Slovenjograški okraj, mnogo let načelnik okrajnemu zastopu in župuu v svojem domačem trgu. Naj v miru počiva! — (Dr. Ludovik Filipič) odprl je v 12 dan t. m. svojo odvetniško pisarno v Celji v Gosposkih ulicah. Imamo torej zopet novega narod nega odvetnika v pragermanskem Celji. — (Zakonik pravosodnega minister-stva.) S prihodnjim letom bo tudi pravosodno mi-nisterstvo po vzgledu drugih ministerstev izdajalo zakonik, ki bo namesto dosedanjih ukazov in okrožnic olajševal občevanje s podrejenimi oblastvi. Ruzun pravih zakonov, določil, naredeb in zakonskih pojasnil donašal bo ta list v posebuih predalih tudi drug;' prav zanimiva jioročila, kakor: osobne vesti, statistične podatke, mejoarodno pravno občevanjo itd. Zakonik imel bode tudi prilogu, v katero se bodo vsprejemala najvažneja določila najvišjega sodnij-skega in kasacijskega dvora. Novi zakonik bo izhajal vsakih 14 dui v zalogi dvorne in državne t'skarne na Duuaji. Prav z veseljem kličemo novemu listu, kateri bo gotovo ugajal ne le sodoijam, marveč tudi drugemu razumništvu, dobro došel! — — (Premsmba posestva.) Obilčnikovo hišo v Študeutovskih ulicah kupil je poštni uradnik g. Aureiter za 14.000 gld. — (Tatvina.) Predvčeraj šla je kmetska ženska Barbara Kosec iz Zaboršta v kianjsko hranilnico po denar. Na stojinjicah jo sreča mlad dvajsetleten faut, jej izroči knjižico kranjske hranilnice in jo naprosi, naj na knjižico vzame 200 gld. de- narja iz hranilnice ter jej obljubi, da ji plača za to 50 kr. Ženska potegne 200 gld. na kujižico, na katero je bilo vloženih še 500 gld. Ko pride iz poslopja kranjske hranilnice, stal je fant v Beethouenih ulicah. Ko se mu ženska približa, iztrga jej bukvice, v katerih je bilo 200 gld. in zbeži, ne da bi ji bil pogojenih 50 kr. izplačal. Kakor je policija izvedela, bile so hranilnične bukvice ukradene neke} branjevki v Gosposkih ulicah, katera je imela poleg'ukradenih še druge bukvice za 1000 gld. spravljene pod posteljo. Tatu policija zasleduje. — (Vabilo) k občnemu zboru narodne Čitalnice v Rudolfovem", kateri se ima vršiti v nedeljo 21. decembra 1884 ob 2. uri popoludiie v prostorih „Narodnega doma'. Program: 1. Poročilo taj-nikovo. 2. Poročilo blagajnikovo o dohodkih in stroških Čitalnice in odbora za gradnjo „Nurodnega doma". 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev preglednikov računa. 5 Piemembe pravil, posebno v to svrho, da se občni zbor Čitalnice izreče za to, da sme Čitalnica akcijskemu društvu za dozidanje „Narodnega doma" kot soakcijonar pristopiti. 6. Razni nasveti članov, kateri se morajo po pravilih odboru osem duij pred zborom naznaniti — (Čitalnica Novomeška) išče društvenega slugo. Njegov dolžnost je ooskrbljevanje društvenega poslopja in društvenih prostonj, raznašanje časopisov in društvenih naznanil iu podvorba pri društvenih zborih in veselicah. Zato uživa v društvenem poslopji prosto stnnovauje dveh več b in jedne manje sobe in kuhinje, primerne plače v gotovini in postranske dohodke. Služba je primerna oženjenim rokodelcem, kateri naj se ustno ali pismeno obrnejo do 1. januvarja 1885 pri društvenem predsedn'ku gospodu dru. Albinu Pozniku, c. kr. notarji v Rudolfovem. Odbor Novomeške Čitalnice. — (Duhovenske spremembe) v L a-vantinski škofiji: G. Fideršek gre kot kaplan v Vojnik, g. L. Ledni k v Žavec, g. F. Bau-mann v Slivnico pri Mariboru. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celovec 11. decembra. Obsodba v pravdi Ljubljanskih anarhistov oznanjena ob devetili zvečer. Železnikar obsojen zaradi veleizdaje in motenja javnega miru na 8 let težke ječe, poostrene s postom vsaki mesec in na povrnitev stroškov, drugi zatoženci oproščeni. Državni pravdnik javi vzklic zaradi Železnikarja, zaradi oproščenih pritočbo ničnosti. Sternberg 11. decembra. Danes so prijeli socijalista Mucka in ga uklenjenega odpeljali v Olomuc. Ko so zaprtega Kargerja preiskavah, našli so pri n;em štiri pusice z dinamitom. Mej zaprto petorico utegne biti pro-uzročitelj atentata na sodnijo. Sternberški socijalisti, ki so skrivši zborovali, dobivali so denarje iz Švice in s Francoskega. Line 11. decembra. Bivši Krapinski poštar Glaser, ki je izneveril 23.000 gld. pred porotno sodnijo obsojen na 2 l/a l^a teške ječe. Razne vesti. * (Zidanje nove katoliške stolne cerkve v S era j«'v u napreduje prav po časi radi slabega vremena; vender so že dozidali temelj uo-vej cerkvi. Do prihodnje jeseni upajo bpraviti po-slojije pod streho. Nadalje zidajo katoliške cerkve tudi v Fojnici in v Ivanjski. * (Silen vihar) razsajal je v noči proti jutru 10. t. m. na Dunaji in po okolici. V cesurskej stolici preobračal je izvoščekom konje, drobil vozove in metal kočijaže ob tla, trgal hišam strehe, rušil dimnike, drvi* opeke in druge težke reči po zraku, kakor lahka peresca, si igral z ljudmi kot b lahko žogo, jih metal sem ter tja, jim lomil noge, jih ranil iu več ali manj poškodoval, drobil šipe po oknih in metal drobne koščeke na ulice, drobil mestne sve-tilnice, valjal prazne in polne zaboje po ulicah, državno brzojavno žico na več krajih pretrgal in sploh napravil veliko škode na blagu iu ljudem. Pa tudi po Dunajskej okolici je grozno divjal orkan in prouzročil mnoge nesreč, sosebno po železnicah. Tako Be je, kakor smo že v včentjšojej brzojavki poročali, močen orkan zjutraj ob 7. uri pri postaji Bieder-mansdorf ua aspanškej železuici v z Dunaj" došli vlak s tako silo zagnal, da mu je vzdignil zadnje tri vagone in jih vrgel s tira čez železnični nasip. Vsled tega pretrgala se je zvezna veriga. V vagonih bil je samo jeden potnik, kupčijski potovalec Bbhm, ki je s sprevodnikom vred teško ranjen. Strokovnjaki so izjavili, de so bili vagoni prelahko obloženi, da jib je zato ložje preobrnil vihar. Ranjena je tudi mlada gospa s svojim dojencem. Otroka vrglo je mej nesrečo skozi okno daleč proč na mehko zemljo. Mater z otrokom pripeljali so opoludne na Dunaj v njeno stanovanje. Želesnićoi tir je le malo poškodovan, tako da ie pr.bodnii vlik že brez ovir lahko vozil preko nesrečnega kraja. Vagooi, ki so se, skočivši iz tira, dvakrat prekucnili, so se na drobne koščke razdrobili. Tudi zveznemu osobnemu vlaku št. 1 aapanške železnice, ki vozi mej Šopronjem in Dunajem, vrgel je silen vihar pri postaji Neufeld s tira več voz. *(,Z ruskega dvora.) V visokih Petro-gradskih družbinskih krogih se govori da so nav-Btali v zakonskem življenji Velikega kneza Sergeja resni spori, tako da Velika kneuinja FJisabeta (hči Velikega vojvoda He-euskega) sili v ločitev zakona in da je radi tega že potovala v GaČino k carju Aleksandru III. Velika knt-g'nja se baje ustavlja povrniti k svojemu soprogu in jako dvomijo, da bi se uplivu carjevemu posrečilo poravnati nevaren spor mej visokima zakonskima. * (Baearsko pivo v Avstriji.) Vtdno več in več se dovnža bavarskega piva v Avstrijo, rekše na Dunaj. Od 1. januvarija do konca < ktobra 1883 se je iz Nemčije in sicer največ Is Bavarskega 8874 metr. stotov piva poslalo v Avstrijo, v ravno tem Času letos pa 24 411 m< tr. stotov, t. j. za 15.537 metr. stotov ali za 175% v 10 mesecih več. To je našim pivovarjem očividen migljej, da bo treba boljše pivo variti. * (Trgovina z avstrijskimi deklicami.) Avstrijski podkonzul v Marsilji (Marstille) velel je 7. t. m. prijeti in zapreti nekega agenta, kateri je nameraval mlade deklice, ne še prav 16 let stare, v Buenos-Ayres prepeljati in prodati. To brdke mlade devojke so Avsrrijanke in bi se imele v ladijo rSavoieu vkrcati. Vsled posredovanja io trudu avstrijskega konzula poslali so vseh osem ne srefmc v domovino nazaj. * (Svila 1884 leta.) Kakor poročajo japonski listi, pridelalo se je letos v Japouu te 36 816.965 kgr. kokonov svile, kutere množina je VOl'ko manjša, nego zadnja štiri leta. Veiselejša po ročila o letošujej svili nam dohajajo pa iz Laške, kjer so pridne sviloprejke napredle letos 17,454.000 kgr. kokonov, kakeršne bogato letine laški poluotok še ni nikdar doslej doživel. * (Boj z levom v menažeriji ) 6. t. m. došlo je prav veliko občinstva k predstavi v Bide-lovo nieuužerijo v Milanu. Naj* dmkrat vrže. se lev Luksor, kttterega je Bidel hotel ugnati v osrednjo kletko, na levinjo Stiltano in jej zadere BVOjO taco v grlo. Nesrečna levinja se zgrudi gro/.uo tuleč vsa krvava na tla. Zaman se trudi se oprostiti iz strahovitega položaja, zaman pribite Bidel in njegovi sluge g železnimi diogovi, da bi Luk so rja ločili od žrtve. Kruti lev zgrabi vdrugo leviujo za grlo in jo vleče v svojo kletko. Krotilec Bidel gre za njim in ga /. b čem prisili, da i/.pusti ubogo Sultano Krotilec, kateri se je mej strašnim prizorom jako hladnokrvno vedel, nadaljeval je potem svojo predstavo mej groznim tulenjem divjih zverij katere j€ strašno rujovenje Luksorjevo splašilo. Sultaua bila j" 6 let stara in 6000 frankov vredna. * (Predilnica p o g o r e I a. ) I« Novega Jorka se poroča: Predilnica bombaža Jubn-a Sina!lay-a in sin v Farnworth-u pri Boltonu je popolnem zgorela, Škoda se ceni nu 50 000 funtov šterltogov (pol milijona gld.) Meteorologično poročilo. p^7*etToll©. Ker je vis. c. kr. ministerstvo velesl. deželno vin do pooblastilo potrd.ti pravila delniškega društva „Prvi Narodni dom v RudolfovenrT' s pogojem, da se nekatere točke glede uplatila in amortizacije delnic dopolnijo, se vsi če. delničarji povabijo k občnemu zboru 16. decembra 1884 ob 5. uri popoludne v »Narodnem domu" v Rudolfovem, pr« katerem se bode 1. spoioealo o dozdanjein delovanji Obuovalnega odbora, 2. sklepalo o premembi pravil. Dr. Albin Po/, u i k m. p. Raj k o Perušek m. p. Ivan Kraje m. p. Adolf Pauser m. p. Karol R u d e ž m. p. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebu Ho-krina v mm. 11. dec 7. zjutraj 2. pop. 9. zvocer 740 39 a«. 737-48n. 73598««. — 2 4'C + 3 6" C + 2 2° C sl. vzh. sl. svz. sl. svz. jas. d. jas. jas. OOObb. Srednja temperatura -f 11°, za 170 nad nonnalom. ID-u.3D.aJs"_^a. "borza, dne 12. decembra t. I. (Izvirno telegrafom) porodilo.) Papirna renta.......... 81 gld. 75 kr. Srebrna renta.......... 82 „ 90 „ Zlata renta........... lOi „ 10 „ 5°/o marčna renta......... 96 „ 65 „ Akcije narodne banke....... 858 „ — „ Kreditne akcije......... 295 „ 50 „ London............ 123 „ 35 „ Napol............. 9 » 76'/, „ 0. kr cekini.......... 5 „ 78 „ Nemške marke......... 60 „ 25 „ 4% državne nrečko iz I. 1854 250 gld. 125 „ 75 „ Državne srečke iz 1. 1864. 1! H t gld. 172 , 20 % 4°/0 avstr. zlata renta, davku prosta. . 104 , 10 „ Ogrska zlata renta 6°/0 ..... 123 , 95 t . i" .... 95 „ 80 „ papirna renta 5"/,, ... 90 , 90 „ 5°/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblije* • 104 50 „ Dunava reg. srečke 5% . . 100 gld. 116 „50 „ Zemlj. obe. avstr. 41/,'/« x'Ht;i znHt- I'81'' ■ *22 n — » Prior, oolig. Elizabetine gapad. železnice 110 , 20 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 70 „ Kreditne srečke......100 gld. 180 „50 Rudollbve srečke .... 10 , 18 „ 25 „ Akiije anglo-avstr. banke . . 120 „ 101 „ 50 „ Trammway-drudt. volj. 170 gld. a. v. . 212 . — '/.a. jCNeillko ill zllll«»ka> *u pmlklnrtt za Hiiknjo po gld. 1, 1.50, 2 do gld. 6 meter. 1:1« !ia n t no blatgo zn Iilueo po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter. 1'ritii iinulesiti popotni plulrii, 8*/g metra dolgi in I meter 60 eni. (Uroki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do uld. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilno in vojaške obleke, livreje, rerkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in druga društva. Uzorci zastonj in franko« Blago ie pošilja samo proti postnemu povzetju ali predplači. 1'ošiljatvc nad 10 gld. vrednosti poštnin«- prosta Karte z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na želji* zastonj gospodom Uin;;iski;i. mojstrom. — Normalno blago za obleko, iiormuluc )*kc in pot ni- sko odeje« sistema «ir. Gustave .liiger-ia v StUttgartOi v bogatoj izbori. <543—16) Vezani kozolec z osmimi okni proda se po rmkej ceni. Kdor ga želi kupiti, zve natančneje pri upravništvu tega lista. (782—3) D1' LUD07IK FILIPIC naznanja, daje dne 12. decembra 1884 odprl sv odvetniško pisarno T7" Celji, v Gospodskih ulicah (Herrn^asse) h. št. 10, V I. ii : i < I — « i« > I » I I. V Celji, dne 12. decembra 1884. (793—1) Na plučah in 2a sušico bolchajocim se /astouj pove neko prav izvrstno zdravilno^ sredstvo. — Na vprašanja odgovarja radovoljnog THJEODOR ROSSNER, Leipzig, Rolchastr. 3. ■ Zobozdravnik Schvveiger biva v hotelu .,pri Malici", II. nadstr., št. 23-24, posluje vsak dan od 9. do I. ure in od 2. do 5. ure popoludne. Cela zobovja in posamni zobje izdeljujejo se po najboljših do zdaj izkušenih navodili amerikanske in nemške sestave. Pri novih zobovjih brez peres daje se nov amalgamiran kavčuk, ki vsled svoje lastne teže v spodnji čeljusti tako trdno tiči, kot bi bil s peresi pritrjen; gorenje zobe na zahtevanje z vzdusnim tlakom. Plombiranje zob z zlatom, zlatim in platina-amal-ganom ter cementom. Najnovejši od zobnega zdravnika dr. Herbsta iz Hre mena izumljeni način, votle zobe polniti z zlatom, izvrševal bom jaz; način ta pripoznali so prve amerikanske avtoritete kot najboljšo zlato plombo, koja se jako trdno prime iu ob zobovnih straneh utrdi. Jednacega učinka je od istega uvedeni zlati amalgam, ki je skoro sličen dobršnosti zlata in se le v take zobe vdevlje, koji so preslabi za zlato plombo. Cementna plomba ugodna je /.lasti za sprednje zobe, ker so zobem jednaka barva prevarijivo lehko ponareja; je jako močna in se hitro strdi (v petih ali desetih minutah). Vsak zobobol se takoj zatre, bolečo zobe plombira se še le po polnem odstranjenji bolečine. Po mojem do zdaj ohranjenem in mnoga leta izkuš-nem navodu polnijo se i zobne' korenine a isCo tako po polnem gnjili zobje, če Se tako bolč, ne da bi je bilo treba izruvati, tako da je možno ž njimi jesti in jed prežvekati brez vsake bolečine. Vse operacije se brzo in zanesljivo izvršujejo; popravljanja in neprimerna zobovja se vsprejemljejo rado-voljno v pretvarjanje. Ker so nameravam v Ljubljani nastaniti, skrbel in trudil se bom tudi tu, pridobiti si z vestnim, dobrim in solidnim delom ter poslovanjem zaupanje p. n. občinstva. Konečno omenjam še, da sem z vsemi potrebnimi pripravami in opravo sedanje moderno zobno umeteljnosti in tehnike po polnem preskrbljen, torej mi jo tudi možno, po polnem ugajati vsem zahtevam p. n. občinstva, ki v to stroko spi ulajo. (768-6) 11. decembra. Pri : Pollak z Dunaja. — pl. Kraguljak i/. Budimpešte — Luka i Dunaja. — Edelmas, II rseh iz Trsta. . ri *£*ilted mojega iz kranjskih planinskih ze ise napravljenega soka, prosim p. n. občinstvo da naj se ne