L7ufcL)3Da- AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 280 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 30, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Japonska armada odšla v zimsko taborišče čangša, 29. novembra. Ker so japonski generali dognali, da bo tekom, zime nemogoče zavzeti mesto čangša, ki je prestolica Hunan province in kjer se nahaja sedaj sedež kitajske vlade, je bilo oddano povelje, da se pripravi japonska armada za prezi-movanje. Medtem je pa japonski vojni minister posvaril izdelovalce orožja na Japonskem, da se bliža čas, ko zna izbruhniti vojna med Japonsko in Rusijo. General Tojo je izjavil: Japonska mora dobiti več orožja in streljiva. Vojne še nikakor ni konec, in vsa znamenja kažejo, da se bo prava vojna šela začela. Glede Zed. držav se je gen. To- Kongresman Dies predlaga, da se razbije komunistična stranka in organizacija nacijev Washington, 29. novembra. Kongresman Dies iz Texasa je včeraj zahteval od državnega oddelka vlade, da naroči justične-mu oddelku, da začne z obravnavo proti komunistični stranki, proti nemško-ameriški zvezi in enakim organizacijam. Kongresman Dies, ki je načelnik kongresnega odbora za preiskavo proti-ameriških aktivnosti, je tekom zadnjih mesecev baje dobil v roke tisoče dokazov, da omenjene organizacije delujejo za porušitev ameriškega sistema vlade. V Ameriki obstoji postava, ki Jo izjavil, dk so v kitajsko-japon-| zahteva, da se vse tujezemske organizacije morajo registrirati skem sporu nevtralne, toda se držijo starih pogodb, ki niso več Priznane od Japoncev. -o-- Vljudno vabilo Dobro poznana East High šola naznanja potom svojega vod-.stva, da se bo v šolskih prostorih v četrtek 1. decembra vršilo predavanje o ".Foreign Relation Authority." Govoril bo poznani Prof. Spencer D. Erwin. Večer je prirejen od staršev in otrok, ki pohajajo v omenjeno šolo. Vstopnina je prosta. Pridite, da slišite o stvareh in zadevah, ki vam doslej še niso bile znane. Govor se bo vršil v velikem avditoriju višje šole. Šola se nahaja »a E. 82nd St., na oni strani Superior Ave Ni še dolgo tega, ko 80 dijaki te šole priredili nam zanimiv program. Njih godba je bila ena najboljših pri otvoritvi Jugoslov. Kulturnega vrta. Zanimivo je, kako so se začele šolske oblasti zanimati za naše narodne skupine. In tudi vi se zanimajte s tem, da pridete v četrtek 1. decembra ob 8. zvečer v East High šolo, kamor zahaja veliko število slovenskih dijakov in dijakinj. -o-- Aretirani lopov, ki je grozil Shirley Temple Portland, Ore., 29. novembra. Tajna zvezna policija je v tem mestu aretirala nekega 29 let starega Hintona Hardina, ki je Priznal, da je poslal znani igralki Shirley Temple grozilno pi • Smo, v katerem je zahteval $10,-000 ali bo igralko umoril. Kako So tajni zgenti zločincu tako hi-tro prišli na sled, ni prišlo v javnost. Hardison pride pred sodijo že te dni in ga čaka kazen "ajmanj 40 let. ■-o- Volkovi v Ohio Farmarji, ki živijo ob meji Champaign in Logan okraja, so se združili, da naredijo pogon na volkove, ki so se začeli oglašati Pri njih vratih. Dva velika volkova sta bila ubita včeraj. Voljči so se pojavili v čredah iz bližnjih gozdov in delajo ogrom-110 škodo, ko ubijajo drobnico in drugo živino. Pet dolarjev nagrade je razpisanega za vsakega Ubitega volka. V bolnišnico Svetkova ambulanca je odpe-]jala v St. Alexis bolnišnico 9-let-n«ga Joseph Glinšek, 712 E. 156th St., ki si je pri igranju zlomil nogo. Zadušnica Za pokojnim John žužkom se ho brala v Četrtek 6b 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica. Prijatelji ranjkega 80 Prijazno vabljeni. Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. pri državnem oddelku ameriške vlade. Niti stranka komunistov niti stranka nacijev dosedaj tega ni naredila. Kongresman Dies je zahteval, da državni oddelek vlade prisili sledeče organizacije, da se registrirajo pri vladi: Workers International Relief, Friends of Soviet Union, North American Committee to Aid Spanish Democracy. Friends of the Abraham Lincoln Brigade, American Society for Technical Aid to Spanish Democracy, International Workers Order, American Students Union, Young Communist League, Young Pioneers of Ame-rcia. League for Industrial Democracy, The Khaki Shirts, The Silver Shirts, Italian Fascists, American Facists, The American Aryan Folk Association, American Guard, American National Socialist Party, ki je Hitlerjeva organizacija. FiIi" i Borba zapocela proti odslovilvi WPA delavcev, »dje v Nemčiji pričakujejo pinskih otokov Washington, 29. novembra. Predsednik Roosevelt je odobril končne načrte filipinsko-ameri-ške komisije, ki je delala na načrtih za bodočnost Filipinov tekom zadnjih 19 mesecev. Glasom teh načrtov postanejo Filipinski otoki končno samostojni dne 4. julija 1946, ko se umakne sleherni ameriški uradnik iz otočja. Toda gotovo gospodarsko ugodno razmerje bo prevladovalo med Zed. državami in Filipini še petnajst let, potem ko bodo Filipini proglašeni svobodnim. Tudi voditelji Filipincev so zadovoljni s priporočili mešane komisije. Nemirna Francija. Pričakuje se spremembe pri vladi. Danes bo zailrajkalo 5,000,000 delavcev v protest proti vladnim odredbam Paris, 29. novembra. Kljub vsem prošnjam vlade, da ne odredijo generalnega štrajka so delavski voditelji sklenili, da za-štrajka 5,000,000 organiziranih francoskih delavcev za en dan kot v protest proti vladi. Najprvo so vozniki trukov odbrili štrajk. Njim so se pridružili železničarji, nakar so se pridružili tudi poštni uslužbenci. Učitelji in učiteljice bodo na štrajku kot tudi vsi uslužbenci podzemeljskih in cestnih železnic. Unije, ki so prvotno izjavile, da se ne bodo odzvale klicu za štrajk, so deloma spremenile svoje mišljenje. Pristaniški delavci bodo štrajkali, enako tudi tiskarski operatorji v Parizu, tako da časopisi v sredo ne bodo izšli. Končno so se pridružili klicu za štrajk taxi vozniki, uslužbenci, strežniki in kuharji v hotelih in v restavrantih. Glasbeniki in godbeniki v vseh gledališčih in uslužbenci v filmskih gledališčih so se pridružili štrajku. Načrt za umor članov romunske vlade Bukarest, 29. novembra. Policija je prišla na dan zaroti med gotovimi dijaki. Načrt se je glasil, da se umori vse višje člane romunske vlade. Včeraj so zarotniki streljali na Stephana Goanga, ki je dekan na neki univerzi. Vsi zarotniki so fašisti, katerih organizacijo je vlada pred kratkim razpustila. Stotine oseb, med njimi največ dijakov iz vseučilišč, je bilo včeraj aretiranih v mestu Cluj. Vojaštvo je obkolilo vse mesto in začelo s temeljito hišno preiskavo. -o- Novo ime Mestna zbornica bi rada dobila novo ime za novi bulevard ob jezeru, katerega sedaj imenujejo Lakefront Road. Predlagano je bilo ime Shore Line Drive, toda naš councilman Pucel zahteva, da se novi bulevard imenuje Tom L. Johnson Highway, v spomin župana Johnsona, ki je toliko naredil za napredek Clevelanda. Listnica uredništva A. L. četudi ste 40 let v Ameriki, vam to nič ne pomaga, da bi dobili državljanski papir brez vsakih drugih ceremonij. Podvreči se morate vsem onim odredbam, ki se v splošnem zahtevajo za pridobitev ameriškega državljanstva. Božična pogostitev Razne dobrodelne družbe v Clevelandu in časopisi zbirajo te dni svoto $150,000, katera svota je namenjena za pogostitev siromakov za božič in da se otrokom nakupija primerna darila in igrače. Rusija svari Francijo radi rdečkarjev Moskva, 29. novembra. V uradu francoskega ministra za tujezemske zadeve se je oglasil Jacob Suritz, ruski poslanik v Parizu, ki je izjavil napram francoskemu voditelju zunanje politike, da bo Rusija smatrala razpustitev komunistične stranke v Franciji kot "neprijazen akt." Francoski ministerski predsednik se peča z načrtom, da ukine komunistično stranko, ker mu vedno nasprotuje pri vladi. Ruski poslanik je izjavil, da bo Rusija, preklicala svojo pogodbo Francijo, ako slednja skuša prepovedati nadaljni politični obstoji komunistom. -o- V spomin ubitih Organizacija Veterans of Foreign Wars je sklenila v soboto dopoldne prirediti na Public Square v Clevelandu posebno spominsko svečanost v spomin 112 žrtvam, ki so bile letos povožene v Clevelandu od avtomobilov. židje iz Nemčije Včeraj se je izkrcalo v San Pedro, Cal., 28. Židov iz Nemčije. Izjavili so ob prihodu, da so morali izročiti nemški vladi vse svoje premoženje raz ven sedem odstotkov, predno so dobili potne liste. Odvetniki in židje , V jako izrazitih govorih so se zastopniki ameriških odvetnikov v Clevelandu včeraj izjavili proti Hitlerju in preganjanju v Nemčiji. Na zborovanju je bilo navzočih 700 odvetnikov. ♦Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. Rev. Coughlin odločno zavrača napade Židov Detroit, 29. novembra. Nekaj nadaljnih radio postaj je odpovedalo Rev. Coughlinu njegove nedeljske govore. Vodstva teh postaj dolžijo radio pridigarja, da je šel predaleč, ko je omenil gotova poslovanja Židov v zvezi s komunisti. Prva postaja, ki je odpovedala Rev. Coughlinu je WMCA v New Yorku, in poroča se, da sta ji sledili tudi postaji WJJA v Chicagu in WIND v Gary, Ind. Preteklo nedeljo je Rev. Coughlin ponovno očital židovskim voditeljem, da se ne držijo resnice, dočim je Rev. Coughlin iz židovskih lastnih knjig dokazal, da je tako kot je govoril. Nadalje js Rev. Coughlin ponovno vprašal voditelje ži-dovstva, ki imajo v oblasti radio postaje in časopise, zakaj niso poročali ničesar o klanju tisočerih katoličanov na Španskem od strani komunistov, se ni dvignilo protesta, ko je Hitler začel preganjati in zapirati protestante in katoličane v Nemčiji, zakaj so molčali, ko je v Rusiji tekom let padlo 20 milijonov verskih žrtev? Le sedaj, ko so židje prizadeti, preti svetu konec. Rev. Coughlin je obljubil, da bo še naprej napadal bogotajne Žide in bogotajne kristijane, ker je to njegova dolžnost. Voditelji nameravajo apelirati na kongres Washington, 29. novembra. Voditelji takozvane Workers Alliance, ki imajo organiziranih mnogo WPA delavcev, so izjavili, da bodo skušali na vse načine, da se WPA delavcev več ne odšla vi j a od WPA del. Odkar se je delo v raznih privatnih industrijah nekoliko odprlo, se je število delavcev na WPA listinah znižalo. To je v skladu s svoto, ki jo ima zvezna vlada še na razpolago za nadalj-na WPA dela. Workers Alliance je sklenila, da bo skušala ustaviti nadaljno odpuščanje WPA delavcev z masnimi demonstracijami, pike-tiranjem, s pritiskom na kongres in z agitacijo med WPA delavci. Z.\ četrtek 1. decembra je skli- cana v New Yorku prva demonstracija WPA delavcev.- Na ta dan nameravajo v New Yorku odsloviti 7,000 dosedanjih WPA delavcev, kot so odredili tozadevne oblasti v Washingtonu. WPA administrator Hopkins trdi, da ima na razpolago dovolj denarja za WPA dela za mesec december in januar in deloma za februar. Po 1. marcu na bo nobenega denarja tozadevno več na razpolago. Usoda WPA del je potem odvisna od kongresa, ki bo štel po novem letu skoro 100 novih članov, večinoma republikancev. Med njimi jih je mnogo nasprotnik za nadaljevanje WPA vladne organizacije. -o— Nemški submaririi na Kanarskih otokih? London, 29. novembra. Ameriška vlada je informalno vprašala pri vladah Francije in Anglije, kaj jim je znano glede dejstva, da se Nemci poslužujejo Kanarskih otokov kot zavetja za nemške submarine. Kanarski otoki se nahajajo severo-zapad-no od afriškega obrežja. Španija je od nekdaj lastovala te otoke, in odkar je izbruhnila v Španiji civilna vojna, so bili otoki pod kontrolo nacionalistov. -o-- Mati ni dovolila zdravil, spoznana krivim uboja Los Angeles, 30. novembra. Porotniki na sodni j i vtem mestu so spoznali Mrs. Lillian Volstad, 29 let staro mater, krivim uboja, ker ni dovolila, da dobi njen umi rajoči otrok zdravila. Mrs. Vol-j stad bo dobila najbrž 10 let za-1 pora, ako se sodnik ne premisli. -o—--- Primite roparja! Mestna zbornica je pri svoji seji v pondeljek večer enoglasno sprejela resolucijo, da mora po licija na vsak način dobiti v roke zamorskega roparja, ki je v 29. vardi, na takozvanem Shaker Square, dosedaj izropal 29 žensk. Vsa prizadevanja policije so zaman, dasi je tam 30 izrednih detektivov nastavljenih. Republikanci se zbirajo za akcijo v letu 1940 Washington, 29. novembra.. V torek se je pričelo zborovanje prominentnih republikancev v glavnem mestu, ki so dospeli sem, da praznujejo svojo zmago pri zadnjih volitvah in da naredijo načrte, kako bi izvolili svojega predsednika v- letu 1940. "Naprej do 1940!" je bojni klic John Hamiltona, načelnika republikanske stranke, ki je sklical ek-sekutivni odbor stranke v Washington. Edino, česar se republikanci bojijo je spor med reakci-jonarnimi in progresivnimi republikanci. Prvi so tipa kot ga predstavlja Alf Landon, drugi pa tipa, ki označuje novo izvoljnega republikanskega senatorja v državi Ohio, Robert Tafta. -o- Zaljubljena v smrt Na Pasadena Ave., stop 84, v vasi Sheffield Lake, je dobila policija včeraj mal avtomobil in v njem mlad zaljubljen par -mrtev. V moškem so dognali, da je Emerson Radcliffe, 28 let star, iz vasi Sheffield, dočim je dekle 22 letna Miss Mary Ham-nel iz Loraina. Radcliffe se je lansko Jeto razporočil, nakar se je zaljubil v Hamel dekle. Ker pa najbrž ni bilo izhoda tej ljubezni, sta sklenila iti v skupno smrt. Napeljala sta zadušljiv plin od avtomobila v prednji del, kjer sta sedela oba objeta in plini so umorili oba mlada zaljubljenca. Policija še preiskuje. ameriško pomoč Berlin, 29. novembra. Nemško židovstvo zanesljivo pričakuje, da se bo predsedniku Rooseveltu posrečilo pregovoriti pan-ameriško konferenco v Lima, Peru, da se zavzame na velikodušen način, za nadaljni obstoj in blagostanje nemškega židov-stva. Voditelji nemških Židov trdijo, da je pomoč nujno potrebna, ker bodo sicer posledice nepopisne. Voditelji Židov pravijo, da če se židovstvu v Nemčiji takoj ne pomaga, da bo nastala strašna mizerija, epidemija na-lczčljivih bolezni, masni samomori in nepopisni vali zločinstva bodo preplavili svet. Kot se zatrjuje iz židovskih virov nemška vlada nadaljuje z aretacijami Židov. Nemško časopisje grozi s preganjanjem tudi onih, ki bi mogoče simpatizirali z židovskim prebivalstvom. Izvrsten med Ako želite izvrsten domač med, kot ga imajo oo. frančiškani v Lemontu, 111., vprašajte za tak med pri Mrs. Kogovšek na Holmes Ave. Prva obletnica Za pokojnini Louis Champa se bo ob 8. uri v petek zjutraj darovala sv. maša v cerkvi sv. Lovrenca, ob priliki prve obletnice smrti i-anjkega! Prijatelji pokojnega so prijazno vabljeni. Novi državljani Sedemnajst Jugoslovanov je pred kratkim dobilo ameriško državljansko pravico v Milwaukee in sicer sledeči: Filip Borko, Eva Jelak, Luka Krpan, Steve Belo, Dušan Mile-vič, John Jelenič, Marko Raj-lcovič, Milan Radovič, Frank Kerznar, Nikolaj Spehar, Julija Botič, Dan Basarich, Geo. Poje, Anton Popovič in Frank Resch. * Skupno premoženje v 5,526 Delavci pri Chevrolet Co. so se vrnili na delo Detroit, 29. novembra. Včeraj so se vrnili vsi delavci pri The Chevrolet Co. avtomobilski tovarni na delo, potem ko so za-štrajkali prej en dan in začeli s sedečim štrajkom. Kompanija je naznanila, da so bili do pondelj-ka večer zopet vsi na delu. Pogajanja med kompanijo in unijo se bodo nadaljevala. Vzrok štrajk je bil, ker sta dva zastopnika unije odslovila iz tovarne nekega neunijskega delavca. V dotiqni Chevrolet tovarni, kjer je začel radi tega štrajk, je normalno na delu 7t000 delavcev, ki so morali radi enega neunijskega delavca več dni štrajkati in zgubiti plažo. -o-:— Smrtna kosa Po kratki bolezni je preminu-,a v Lakeside bolnišnici Welcome Becker, stara 55 let, stanujoča na 15307 Holmes Ave. Tu apušča soproga Morrisa in dve hčeri Bonita Mildred, poročena Kranjc in Rive Katherine, poročeni. Žagar, ter sestro Dello poročeno Larch. Rojena je bila v Albany, O. Pogreb se vrši v petek popldne ob 1:30 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Whitehaven Memorial park pokopališče. Bodi ranjki ohranjen blag spomin. Preostalim naše sožalje! Nesreča na ulici Ko je včeraj Mrs. Helen Rupe, 978 E. 69th St., stopila na 55. cesti in Superior Ave. iz varnostne zone, jo je podrl neki avtomobil. Odpeljana je bila v Polycli iiic bolnišnico, kjer so dognali, da ima nevarne poškodbe. Star policist Včeraj je resigniral iz policijske službe zaslužni policijski inšpektor Stephen Murphy, star 72 let, ki gre v pokoj. Mr. Mur phy je bil poznan kot velik prijatelj časnikarjev. Tekom 33 let, ko se je nahajal pri policiji ni nikdar »e poslužil svojega revolverja. Verjamete? Državni oddelek za avtomobilske licence pripoveduje, da ženske voznice' avtomobilov povzročajo primeroma manj nesreč na javnih cestah kot pa moški. Razmerje je nekako 4:2. Avtne licence Dne 1. marca prihodnjega leta bodo nove avtomobilske licence v državi Ohio pripravljene za av-tomobiliste. Nove licence bodo imele modro polje in bele številke. Chamberlain in Mussolini proti Hitlerju London, 29. novembra. Glavni namen nameravanega obiska an-, gleškega ministerskega predsednika Chamberlaina pri Mussolini ju bo baje narediti pritisk na Hitlerja, da spremeni svojo taktiko glede splošnega evropskega položaja. Chamberlain namerava priti v Rim v spremstvu angleškega zunanjega ministra v sredini meseca januarja. Obisk Chamberlaina je posledica mo-nakovske konference, ki je spremenila mapo Evrope. Angleški ministerski predsednik bo vpo-rabil ves svoj vpliv, da napelje Mussolinija, da slednji pritisne na Hitlerja, da preneha s preganjanjem Židov v Nemčiji. Obenem bo Chamberlain tudi skušal od Mussolinija dognati kako daleč seže zveza med Italijo, Japonsko in Nemčijo, katere obletnica se je pred kratkim praznovala. narodnih bankah v Zed. državah i ""Vprašajte za nagradne list-znaša $30,765,768,000. ke Progresivne trgovske zveze. Bolgarska se nahaja pod vojaško kontrolo Sofia, 29. novembra. Bolgarska vlada je odredila obsedno stanje nad deželo, zlasti pa nad glavnim mestom, ki šteje 290,-000 prebivalcev. Ves telefonski promet v deželi je bil ustavljen. Obsedno stanje je bilo proglašeno na predvečer, ko je Bolgarska podpisala mirovne točke po svetovni vojni, glasom katerih je zgubila precej svojega ozemlja. Vlada je želela, da se preprečijo vse javne demonstracije. Ljudje niso smeli na ulice ,pač pa so se morali držati na svojih domovih. --—o- Prestavljena seja Gospodinjski klub Slov. del. dvorane na Prince Ave. naznanja, da se bo vršila seja 2. decembra, ker ima v četrtek 1. decembra zbor "Cvet" svoje vaje. To bo obenem tudi letna seja, ko se bo volil odbor za 1939. Apelira se zlasti na Ančko, da ne bo izostala. Seje se udeleži tudi gospodarski odbor in se bo skupno ukrepalo glede; veselice dne 31. dec. Pridite torej dne 2. dec. ob 7. zvečer. — Cecilia Vatovec, predsednica . Dobro priporočilo Mr. Frank Sershen, ki vodi vzorno gasolinsko postajo na vogalu 158. ceste in Waterloo Rd., pravi, da v zimskem času je potrebno avtomobilu zimsko mazilo, olje in alkohol. Stopite k njemu, pripeljite svoj avto in on vam bo točno postregel. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays____ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po požtl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00, Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c_ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at -the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__ No. 280, Wed., Nov. 30, 1938 Rev. M. Jager: "Župnik iz cvetočega vinograda" Ruse pričakuje strahovita zima Marsikdo se je čudil, da Rusija ni prišla na pomoč Če-hoslovaški, ko je Nemčiia vpadla v nesrečno deželo. Med Rusijo in Čehoslovaško je obstojala tozadevna svečana pogodba, ki se pa v trenutku potrebe ni obveljavila. Dva vzroka sta, da Rusija ni mogla izpolniti svoje ljube: stanje ruske armade je skrajno klaverno. Poleg vsega druzega, kar se je zadnje dve leti pripetilo v ruski armadi, ko so sekali generalom in višjim častnikom glave, sedaj Rusiji primanjkuje tudi živež in vlada skoro ne bo mogla dobiti živeža niti za civilno prebivalstvo, kaj šele za vojaštvo! Ruske sovjetske oblasti s strahom zrejo v bodočnost, kajti obeta se, da skoro nobena zima, odkar so sovjeti prevzeli oblast v Rusiji, ni bila še tako strašna kot bo letošnja. Predvsem primanjkuje onega živeža, ki tvori najbolj potrebno hrano priprostega naroda. Že sedaj ima vlada sit-' nosti z razdeljevanjem živeža, ko so komaj pospravili pridelke, deloma jih še pospravljajo. Ameriški' časnikar Harold Denny nam na poljuden, toda tragičen način opisuje zalogo blaga v ruskih trgovinah in piše o dolgih, dolgih vrstah pred trgovinami. Čakati je treba tri, štiri ali več ur, predno pridete na vrsto in dobite končno le deseti del onega, kar želite. In je vseeno, če želite živež, če želite blago za obleko, kako hišno potrebščino ali čevlje za družino. V šestih, sedmih urah je blago v trgovini razprodano. Trgovino zaprejo, dokler ne pride zopet odkod drugo blago. Ljudje se ponovno navalijo na trgovino, čakajo do polnoči, do zgodnjih jutraj-njih ur, potem pa ljudje zopet žalostno odidejo domov, ker niso mogli ničesar dobiti. Kupovanje po trgovinah v Moskvi je danes največja umetnost. Ženska, ki je dospela pred trgovino v Moskvi ob 7. uri zjutraj, se vrne zvečer vsa utrujena domov. Dobila je navadno obleko, za katero je plačala 150 rubljev. Druga ženska se zopet vrne iz tržnice vsa vesela, ko pokaže zeljnato glavo in pol culice krompirja kar je kupila z največjo težavo. Krompirja kot zelja letos v Rusiji silno primanjkuje, vendar ljudje to najraje jedo in kupujejo. Blaga ni. Tudi v najboljših časih ne morete v Moskvi v zimski dobi dobiti sveže zelenjave, toda to leto je položaj slabši kot je bil še kdaj prej. Moskva se nahaja letos ob koncu pokrajine, ki je bila udarjena od suše, ki se je raztezala od Kaspijskega morja, preko centralne Rusije, vse nad Moskvo. Torej je pridelek zelenjave letos silno manjši od pridelkov v drugih letih. Državna skladišča nimajo ničesar, in če je kje kaj ostalo je najslabše kakovosti. Hišne gospodinje se morajo popolnoma zanašati na kmečke tržnice in na posamezne člane kolektivnih farm. Take farme morajo vsako leto državi oddati gotovo množino pridelkov, in šele potem zavzamejo svoje pridelke za svojo lastno uporabo. Če kai od tega vstane, lahko prodajo. Kmetje računajo deset odstotkov več kot pa računajo državne trgovine. Nekateri kmetje prodajajo dostikrat tudi sto procentov dražje kot vladne trgovine, toda razlika je v tem, da vladnim trgovinam največkrat zmanjka blaga in ne morete ničesar več kupiti, dočim se pri kmetu še vedno kaj dobi. Poročilo sicer ne pravi, da bo na Ruskem zavladala splošna lakota, toda ljudje bodo morali bolj manj jesti, ako bodo hoteli živeti. Nekoliko več je mesa in tudi žita je letos za navadno potrebo. Vse to kaže, da ko so Rusi ustanovili kolektivne farme, so naredili silno napako Kajti kmet danes ne pridela toliko, kot bi lahko, ker ve, da mora več kot polovico pridelka podeliti državi za sramotno nizko ceno. Če kmet pridela na enem akru zemlje za 300 rubljev blaga, mora od tega za 160 rublov oddati državi. Toda na istem svetu bi lahko pridelal do 600 rublov blaga vrednosti, toda ruski kmet še danes ne veruje sovjetski gosposki, ki ga je že večkrat potegnila čez učesa in ga osleparila. Vse kaže, da v letošnji zimi Rusija ne bo sita. Umetnina je ta roman in igra, narejena iz tega romana! To ni navadna ljubezenska zgodba, kakor bi človek na prvi pogled sodil, marveč ta zgodba je boj za vero. Na eni strani je Leontina, globko verna in nepokvarjena deklica, na drugi strani pa je Izidor, ki je zgubil vso vero in^se sedaj lovi okrog nekakšnega pan-teizma, češ, vse je Bog. Vmes med obema pa je Leontinin stric, podeželski župnik, ki ga je sama dobrota. Med Leontino in Izidorjem se vname globoka, resnična ljubezen. A med njima zija globok prepad: razlika v verskem prepričanju! Najsi je Leontina za- zvečer. Na programu je 8 krasnih pesmi, vse kakor nalašč za cerkveni koncert. Prav na programu je: Slovenska sv. maša. Kakor je že vam gotovo znano je sv. stolica dovolila Slovencem, da imajo lahko službo božjo v slovenskem jeziku. Posrečilo se nam je do- ' li prireditev, piknik, igro, ali drugo. Pomisliti moramo, da ves preostanek, katerega napravimo na vsaki prireditvi, izročimo odboru fare sv. Vida, da ga porabi za nujne potrebe. Zbudimo se že sedaj v mesecu decembru in pripravimo se za prihodnje leto 1939; Mogoče bo bolj uspešno kakor je bilo tekoče leto 1938. Ako bodo delavske razmere kaj izboljšale bo gotovo pričakovati tudi boljšega uspeha na našem polju, bodo priredi- daste zato kvoder, ali celo pol dolarja, se Vam vljudno odkrijejo in hite: merci-merci merci. Naš vlak je bil zelo udoben viti. Narobe pa je bilo to, ker nismo imele dovolj prtljage s seboj v hotelu, da bi lahko v polni meri dosegle svoj namen, ker je bila naša prtljaga prepeljana naravnost na drugo in je imel tudi v tretjem raz- p0Staj0> Opravile smo zato to biti mašo v slovenskem jeziku, I tve skupnih društev fare sv. Vi-katera bo, lahko rečem, prvič i da bolj obiskovane in obdarova-peta v slovenski cerkvi v Ame- j ne, kor sem prepričan, da sloven- riki. Vse, od začetka do konca maše, sama prošnja in ljubezen do svojega Stvarnika in Odrešenika. Takoj v začetku pesmi pojo alti: Usliši nas! Gospod usmili se jih! Odgovarja zbor in kakor v daljavi se čuje: usmili sŽ Ti, naš Stvarnik! Poglej, k tebi prihajamo, tvoje stvari smo, ustvarjeni po tvoji podobi, pro- ljubljena na smrt v Izidorja, parimo te, pomagaj nam v teh stiskah in nadlogah, kjer le je vendar v njej vera močnejša, kakor pa njena ljubezen do Izidorja, in se mu raje odpove, kakor da bi ga poročila brezverca. Dobro čuti, da ni mogoče srečnega zakona, ako med njima ni soglasja v tako važnem vprašanju, kal^or je versko. Dobro čuti, da bi njena vera trpela, ako poroči nevernega. Resnica je samo ena, lepo pravi Leontina. Oba, dobri župnik, striček Be- čneta boriti, da bi od Boga priborila Izidorju vero nazaj. Tudi Izidor sam se resno prizadeva in trudi, da bi v sebi'zopet obudil vero. Ve, da je Leontina zanj izgubljena, Je pa vendar toliko pošten, Ti imaš moč, le Ti imaš mir kakoršnjega svet nima in ga tudi ne more dati. Ko se raz-gubi v daljavo zadnji "usmili se" že prihaja veličastna, Gloria, Slava Bogu na višavah, in na zemlji mir ljudem, blagovoljnim vsem! Da, mir ljudem, že skoro dvatisoč let se ponavlja ta spev pa ga nekateri nikakor ne marajo čuti. Ako samo nekoliko spol- nedikt, in ona, Leontina se za- bi ljudje _ novali omenjene besede kako vse drugače bi bilo danes na svetu, ali ne? Cela maša je zložena v lepem cerkvenem duhu, od začetka do konca. Le , . i pridite ne bo vam žal. V pri- ko ne postane veren. , , . . , d hodnjem dopisu bom pa opisal " ' ki jih imamo ski delavec in sploh vsak slovenski faran, rad prispeva za svojo cerkev, ako mu razmere dopuščajo. O da bi Bog dal, da bi se delavske razmere v prihodnjem letu saj nekoliko izboljšale, da bi nam bilo mogoče kaj več delovati in prispevati, saj za te najpotrebnejše ustanove, to so naše farne cerkve in šole. Vseeno po.skusi-mo tudi v letošnjem decembru izvoliti dobro in delavno zastopstvo za skupna društva, katera so močan steber in velika podpora naše fare in cerkve. Lawrence Bandi, zapis. -o- Na obisk v staro domovino redu tapecirane sedeže, čeravno smo pričakovale lesene klopi. To je bilo vzrok, da je izginilo precej našega strahu, ki smo ga imele pred potovanjem v Evropi. Na vožnji iz Havre v Pariz, ki je trajala nekoliko manj ko tri ure, smo bile kmalu nazaj v starem dobrem razpoloženju. Deloma smo kramljale med seboj in se šalile, ,a našo pozornost je večinoma dobivala pokrajina, skozi katero smo se vozili med lepimi po Iji, travniki in pašniki, kjer so se pasle krave, konji in v nekaterih krajih tudi ovce. Kot nekaj posebnega v tem delu Francije so številni drevoredi, a to ne samo ob potih, pač, pa tudi v malih gozdičih sredi polja, kjer je drevje na kraju gozdiča obsekamo v tako ravni črti, kakor bi "z žnoro" potegnil. Ob tej progi je tudi nenavadno veliko reklamnih desk s kričečo reklamo različnih produktov. Opazujoč vse to 3, stvar pač kakor smo najbolje mogle,-ter nato odhajale na avtobusa, ki sta čakala nas pred hotelom. Razume pa se samo po sebi, da smo se odpeljale ob treh namesto od dveh, a še tedaj niso bile vseh v sedežih. Ker voznika nista mogla dalje čakati, smo se odpeljali brez zakasnelih. Naš avtobus, in oni drugi za njim, je najprej krenil proti severni strani mesta. Vozili | smo se precej časa po širokih in ozkih ulicah, več po ozkih, kakor širokih, kar kaže, da je to stari del mesta. Namenjeni smo bili na hrib Mont Martre, kjer stoji znamenita bazilika Svetega Srca (Sacre Coeur), kjer je najvišja točka Pariza in nudi v lepem vremenu krasen razgled na ostali del mesta. Cerkev je mogočna stavba, a znotraj napravi na obiskovalca mogočen utis. Druga točka našega obiska je bil Slavolok trijumfa (Are de Triom-phe) na zapadni strani mesta, smo bile v Parizu prej. kakor j M stoj. tudi na yišini ob goto. pričevanjem se trudita župnik in Leontina, da bi vera vstala v Izidorjevi duši. Toda vse prizadevanje vseh treh je zastonj: v Izidorjevi duši se;lrtič gane, V njej ostane tema in praznota. . . Skupna društva fare sv. Vida se priporočajo v , ,. -i- i • iJse druge pesmi noče hliniti vere, da jo ima, ko & „„ . \ „ .... . . . i na programu. Torej, ne samo le še nima. Z molitvijo m pre-," 1 . v J ifarani nase fare ampak tudi i farani sosednih fara ste prav i prijazno vabljeni. Sezite po vstopnicah, darilo je 35c. Na svidenje 4. decembra. j Lep pozdrav, i Vam udani, Rocker. Vera je pa dar božji, ni nekaj, j __0_ kar človek lahko proč vrže in ka- j dar hoče, zopet pobere in v dušo j potisne! Ne! Kdor vero zavrže, kdor vero zgubi, — in vsak jo ___ zgubi samo po svoji lastni kriv- j Megec december je spet tukaj. di! — je kakor da bi Bogu nazaj | Nam slovencem je dobro znan vrgel ta predragoceni dar, čes, | kot voH]ni mesec. Navadno so v ni mi mar zanj več! Jasno je, da decembru običajno sklicujejo jo to teška žalitev za Boga! Z"-,glavne seje, „a katerih se izvo- to tudi ni lahko ta dar, vero, od jjj() uradniki) odborniki in orga- Boga nazaj dobiti. Treba je zato j nizatorji. Volijo se zastopniki težkih žrtev ... ! jn zastopnice raznih kulturnih In tudi v tej zgodbi je morala j in katoliških skupin. priti žrtev, velika žrtev, teška j yažna med katoliškimi skupi- žrtev, žrtev, ki so jo zmožne sa- j nam- g0 gotovo skupna društva mo plemenite duše. In Leontina j faro sy vida; katera delujejo v je imela plemenito dušo! Kak- j prjd cerkve oziroma fare že celih šno žrtev je Leontina doprinesla; i3 let Neprestano se zastop- za svojega Izidorja in kako se je j sfvQ skupnih društev fare sv. Vi- zgod.ba razpletla, — pridite k tej j da trudi jn prizadeva> da se spra- predstavi in boste videli! yJ čim večJ-0 svolo skupaj, da se čudovita zgodba je to. Ljubezenska zgodba je samo ozadje, io odda za zadolženo cerkev, za korist faranov in za čast vse slo- Kaj pravile! Kdor živi v srečnem zakonu in bi rad spremembo, je tukaj nekaj navodil, kako se sreča hitro skrha. Najprej naj velja ženam: Na vsak način glejte, da bo večerja enkrat skuhana preveč slano, drugič pa premalo. Kadar bi mož rad v miru bral časopis, regljajte na vso moč. če irk#ko jed posebno rad, mu jo kuhajte vsak clan skozi eno leto. Kadar hoče utrujen zaspati, ga pošljite pogledat, če so hišna vrata zaprta. — Za može: Zabavljajte čez vse, kar je na mizi. K večerji pridite vedno prepozno in se dobro kregajte, če ne bo večerja na mizi. Vedno poudarjajte, kako garate ves dan, zanjo pa ne veste, kaj dela ves ljubi božji dan. Vsak dan povejte ženi, kako jc b!la vaša mati dobra gospodinja. Tudi ne pozabite omeniti, kako sc znajo ženine prijateljice lepo obleči. « * « f Ncmci pravijo, da sicor preganjajo Žide, vendar morijo jih pa ne. N jmci namreč delajo po temeljitem načrtu. Najprej bodo porabili Židom vsa, kar imajo. Ko bodo žirije popolnoma ob vse, Lcdo post di zločinci. In te.krai bodo pa nemške oblasti imele vzrok, c'a bodo začele Žide pokončavati na debelo. Uspeh je že naprej zasiguran. na katerem je prekrasno orisan j vensk.e naselbine, boj plemenitih duš za neverno , Pred par dnevi smo poslali pi_ dušo. Igra je prepolna lepih in j Rma oziroma proSnje na vSa dru_ plemenitih misli. Vredno je vi-1 ^ katera že spadajo v to sku-deti to igro. Ta igra ne umazejpino> da poHovno izvolijo zastop-gledalca, ampak ga navda s pie-1 stvQ Zft prihodnje leto 1939? in menitimi čustvi. j kakor tudj na nekatera društva Kupiti si Vstopnice v naprej,, na-em okrožjU) katera nimajo da si zagotovite dober sedež in da , Se svojeRa zast0pstva za skupna vas v nedeljo ne zmoti kaka | (lruštva fare sV. Vida, da tudi ta stvar, da ne bi šli k tej predstavi. društva jZV0ijj0 na letošnji gla-Vstopnice so v predprodaji v i N-nj seji par dobrih članov ali čla-Novak Confectionery po običaj-j ni(Jf kot zastopnike skupnih društev fare sv. Vida, da bo večja skupina, «yeč moči in boljši napredek. Kje je bolj potrebno sodelovanje in požrtvovanje, kakor ravno pri naši fari sv. Vida? Zato se priporočimo vsem društvom, katerim smo poslali pi- nih cenah: rezervirani sedeži po 50 centov, nerezervirani pa po 35 cer.tov. Advent je tu! Cleveland (Collinwood), O. — Pa smo ga dobili belega i sma, kakor tudi društvom, kate-snega. Koliko časa ostane bel J rim nismo pisma poslali in so pri je pa drugo vprašanje. )3 sne- j volji se nam pridružiti, da izbero gom je tudi prišel advent, ali i iz svoje srede dobre delavne čla-prihod, začetek cerkvenega no- j ne ali članice, da zastopajo te vega leta. Cerkveni zbor "Ili'-! nadvse dobre in koristne ideje, rija" bo praznoval začetek cer- i to se pravi, da izvolijo take za-kvenega leta s pesmijo 4. de- stopnike ali zastopnice, da se bo-! cembra. Omenjeni zbor prire- do udeležili vsake seje in da bo-'di cerkveni koncert v cerkvi j do pripravljeni prijeti za vsako : Marije Vnebovzete na Holmes! delo, kadar se skupna društvu ! Ave., začetek točno ob 7:30 odločijo najsibo za kakoršnoko- Piše Katherine Slogar, Ely, Minn. -NA POTU OD HAVRE DO LJUBLJANE Za začetek svojega popisa naj povem, da je bila tudi moja srčna želja že več let obiskati staro domovino in svoj rojstni kraj, katerega sem zapustila kot mlada deklica ter šla v spremstvu svojega očeta v to novo domovino. To je bilo pred trideset leti. In ker imam še svoje starše doma v Semiču, in ker je moja mama radi bolezni priklenjena na postelj, je bila moja želja za obisk se toliko večja. V takem razpoloženju me je našla ona številka Zarje, ki je prinesla poziv in naznanilo o izletu SŽZ od naše gl. predsednice Mrs. Pris^-land. Takoj sem si mislila: tu je moja prilika. Nesla sem pokazat Zarjo svojemu možu, ki je takoj vedel "kam pes taco moli." Nasmehnil se je in dejal: "Ker vemt da bi rada šla in ker imaš še svoje starše žive, pa pojdi." Od veselja bi bila zavriskala v tem trenutku. In ker sem jaz imela dovoljenje za izlet, ni bilo težko moji svakinji, Mrs. Magd. Slogar dobiti enako dovoljenje od svojega moža. Takoj sva pisali Mr. Leo Zakrajšku, kateremu je bilo poverjeno organiziranje izleta, za nadalj-na pojasnila in za rezerviranje prostora in najino potovanje je bila gotova stvar. Ker pa je moja naloga, da opišem naše potovanje na tem mestu samo na poti iz Havre do Ljubljane, je treba, da to svojo nalogo izvršim. V Havrah so postreščeki Francoske linije znosili našo prtljago, kolikor je nismo nosile same, v carinarnico za pregled. Cariniki so brbljali nas spraševali, kaj imamo svojih koyeekih, po francosko seveda, a ker nismo znale francosko, smo odgovarjale kakor se nam je zdelo, da bo prav. Včasih je bil naš odgovor pravilen, a drugič pa najbrže ne, a ker so vedeli carinarji, da se ne bomo ustavili v Franciji in da smo namenjeni naprej v Jugoslavije, so delali križe na naši prtljagi, ne da bi nam delali kake sitnosti. Le tu in tam so zahtevali, da je kak potnik odprl po en kovčeg, a ker so videli, da so v njem samo osebne potrebščine, so namignili, da naj se kovček zopet zapre, in naredili so s kredo križ, in potnik ali potnica je lahko odšla na posebni par-niški vlak, ki je čakal na nas j v posebni pristaniški postaji, j ki je tik carinarnice. Zopet tu zvozijo postreščki prtljago iz carinarne k vlaku. In če jim smo pričakovale. V Parizu na postaji so nas pričakovali zastopniki Francoske linije s številnimi nosa-či prtljage. Povedano nam je bilo, da naj se ne brigamo za svojo prtljago, češ, da bo linija skrbela za prevoz, a da naj vzamemo seboj samo one kovčeke z osebnimi potrebščinami. Zunaj postaje sta nas, tudi že čakala dva velika 'moderna avtobusa, ki sta nas odpeljala v lep in moderen hotel Terminus-Est (Vzhodni kolodvor), ki stoji nasproti postaje, iz katere smo se nasled-uje jutro odpeljali proti Ljubljani. Ker smo dospeli v hotel še pred poldnem, ko gostje niso se vsi zapustili svojih sob, ni vsa naša skupina takoj dobila čju širokih cest in bulevardov. Tu se na prvi pogled vidi, da je novejši del mesta. Pri tem slavoloku je tudi grobnica Neznanega vojaka, toda na grobnici ni nikakega posebnega spomenika; pokriva jo samo plošnat kamenit pokrov, na katerem gori "večna luč," neprestano od leta 1918. Tretji naš obisk je bil namenjen na prostor, kjer je bila lansko leto svetovna razstava. Vhod na ta prostor je im-pozantna stavba zvana "Novi Trocadero" zgrajena v polkrogu. Poslopja lanske razstave so bila ob času našega obiska večinoma že porušena. Razstavni prostor sega do znanega Eiffelovega stolpa, na naspro-.. tni strani reke Seine. Od tu smo se odpeljali na ogled Na- svojih sob nakazanih, a to se poleonove grobnice. Kaj po-zgodilo takoj po obedu, ki in v je je na nas tudi že čakal v restavraciji istega hotela. Obed je bil izvrsten in dobrega rdečega in belega "vina je imel vsak potnik na razpolago, kolikor ga je hotel. Na tem mestu naj pripomnim, da je bila naša Linija plačnik za naše obede in hotel. Za popoldne ob dveh je bil napovedan odhod na ogled Pariza. Razume se, da smo šle vse potnice po obedu po svojih sobah, da se malo ofletimo, kajti vedele smo, da so Pari-žanke tip-top, v kolikor se tiče modernih toalet in lepotnega negovanja. Upam, da nam ne bo nihče zameril, ako srno se hotele tudi me malo posta- Notre Dams katedrala v Parizu dobnega nisem še nikjer videla. Ko človek gleda na Napoleonov spomenik nehote dobi utis, da . . . stoji ob grobu velikega ženija. Nad vhodom v grobnico so vklesane besede zadnjega stavka v Napoleonovi oporoki: "Jaz želim, da bi bil moj pepel shranjen na-bre-gu reke Seine med francoskim ljudstvom, katero tako zelo ljubim." — Svetovno znano katedralo Notre Dame smo nato obiskali ter si jo ogledali od zunaj in še bolj pa znotraj. Manjka, mi potrebnih besed, da bi jo mogla pravično opisati. Kakor so nam povedali, je cerkev stara okrog 650 let in človek si ne more misliti, da so že v onih časih znali postaviti tako velikansko in trdno zgradbo. Le, če človek vidi to katedralo, ve ceniti lepoto in og-! romnost njeno. Pripomnim naj tukaj, da smo si pri tej krasni katedrali nakupile precej spo-I minčkov. — Od tu smo se da-1 Ije vozili po raznih trgih, mimo raznih zgodovinskih poslopij in palač in spomenikov, katerih imen si pa nisem zapomnila. Končno smo po nekako po tri-urni vožnji in ogledovanju prišli nazaj v hotel, kjer je bila napovedana večerja za ob sedmih. In ker smo precej hodile in se vozile, je bilo to naznanilo vzeto z za-Idovoljstvom na znanje. (Dalje prihodnjič) Triumfalni obok v Parizu ZAPISNIK redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 12. fjOžE GRDINA PO ŠIROKEM SVETU (Nadaljevanje) Brat Okoren pojasni zakaj je oni izstopil iz tega odbora, ter je prepričan, da to ni priporočljivo. Brat Dolenc predlaga, da se debata zaključi. Podpirano in sprejeto. Za predlog oddanih 20 glasov, proti večina. Predlog tega odbora propadel. Razno: Glavni tajnik poroča, da je bilo leto 1935 jubilejno leto in tedaj smo imeli kraljičin fond, to je, da ona dekle, ki je prinesla največ denarja v urad v tej kampanji, je bila zbrana za kraljico itd. Ta denar je bil namenjen izključno za' vzdrževanje in podporo mladinskih društev. V ta namen smo porabili tega denarja do $1,000.00. Vprašanje je, kaj se v tem smislu naroči glavnemu odboru v bodoče. Sklenjeno, da se da glavnemu odboru polno moč, da v tem smislu še nadalje tako deluje kot do sedaj. ^ Brat Okoren predlaga, da se častno stražo vzame pod okrilje S. D. Z. kot del organizacije, kot je bilo to pred 8. redno konvencijo. Podpirano. Brat Terbižan misli, da bi bilo najbolje, da ostane kot je bilo dosedaj. Brat Ponikvar pojasnjuje delokrog častne straže in se pridružuje bratu Okornu. Sestra Novak poudarja, da članice Častne straže so članice od skoro vseh ženskih društev pri S. D. Z. in ne samo od enega društva. _ • V prilog Okornovega predloga govorita sestra Bradač in brat R-Lokar. Brat Virant predlaga, da se debata o tem zaključi. Podpirano. Sestra Novak poudarja, da ne sprašujejo za denarno pomoč, ampak samo moralno podporo, drugo bomo že same skrbele, kot smo do sedaj. Predlog brata Okorna sprejet. Brat Pucel je mnenja, da se častno stražo kakor tudi društvene pevske zbore (Modem Crusaders) vključi pod točko "Direktor za sport." Br. Vičič poroča o aktivnosti dr. Modern Crusaders. Je prepričan, da to društvo je edino, ki vzdržuje pevski zbor, ki obstoji iz same tu rojene mladine. Ker pa je vzdrževanje istega združeno z precej velikimi stroški vas prosim, da nam kaj pomagate, ter predlagam, da se da bodočemu gl. odboru nalogo, da v slučaju potrebe to društvo lahko denarno podpre. Surtz podpira. Govorijo še br. Penko, Pollock, Pucel, Okoren, ki predlaga, da naj že delegacija nekaj določi, ker društvo je v resnici potrebno. Šes. Zalokar se strinja, da se jim določi sedaj nekaj podpore in za! naprej pa naj gl. odbor odloča po svoji previdnosti. Predlog br. Vičiča sprejet. Br. Pollock predlaga, da se jim sedaj nakaže $100.00 do novega leta. Podpirano. Sprejeto. Br. Vičič se v imenu društva zahvali delegaciji za darilo. Gl. tajnik vprašuje, kaj in kako naj se v bodoče postopa glede oglasov? Kaj pa glede mlad. pevskih zborov? da ne bo potem nepotrebnih protestov. Ses. Erbežnik predlaga, da se pomaga vsem enako. Br. Terbižan predlaga, da se iz gl. urada ne daje nikakih oglasov, razven onim, ki spadajo pod okrilje S. D. Z. Ses. Jerman podpira. Ses. Traven poroča, koliko so ml. pev. zbori prejeli. Ses. Erbežnik predlaga, da če glavnemu odboru finance dopuščajo, da vsem kultur, ustanovam enako pomaga. Predlog ni dobil zadostne večine. Predlog br. Terbižana sprejet z večino. Gl. tajnik poroča, da je Zveza članica National Fraternal kongresa in Ohio Fraternal kongresa, kaj se naredi v bodoče? Stane letno $150 do $200. Ses. Novak predlaga, da še nadalje ostanemo člani obeh kongresov. Podpirano in sprejeto. Br. Zalar predlaga, da za člane, ki so izčrpali svojo rezervo In ne morajo plačevati asesmenta, naj bi Zveza plačevala za nje $250.00. Podpirano. Br. Kushlan pojasni, da predlog ne more kiti upoštevan, ker nimamo mi lestvice za to vsoto, ampak je najnižje $500.00. Br. česnik in br. Pucel opozarjata, da naj se pazi komu se nakazuje izredne podpore in naj se ne daje v gotovini, ampak na ase®rneatu. Br. Zalar umakne s^oj predlog, ker vidi da je »e i z pel j i v. Odmor 15 minut. Gl. tajnik; Treba je določiti obrestno mero na posojila na prvo vknjižbo, posojila so od $100.00 do $125,000. Nato prečita pismo, ie bilo poslano iz urada rare Sv. Vida, v katerem se prosi za zni-Zanje obrestne mere. Br. Terbižan predlaga, da naj bo za vse enako, kot je bilo do Sedaj, 5f;; obrestna mera. Br. Okoren se strinja s tem predlogom. Br. Jsrkič društva št. S predlaga, da se obrestna mera za vse °ne, ki redno plačujejo svoje obveznosti zniža za 4\/.>r/c in da stroge. ki nastanejo, ko prosilec vpraša za posojilo, trpi vsak polovi-Co> Prosilec in zveza. Br. Srebol podpira. Ses. Drobnič predlaga, da na vsa večja posojila, na katera se redno plačuje obveznosti, naj se zniža na 4% obresti. Br. Dolenc predlaga, da ostane kot jc. Podpiran. K besedi se Priglasijo še br. Vidic, Centa, Kushlan, ki bolj na dolgo pojasni današnje investicije in priporoča, da gremo z duhom časa naprej, ^er pojasni položaj narodnih domov in fare Sv. Vida. Ravnajmo &e Po principih in ne zahtevajmo prevelikih obresti, priporoča, da takim ustanovam računamo 4%, ostalim dolžnikom pa 4V->%. Ses. Pikš, da se splošno zniža obrestna mera. Ses. Zalokar se strinja z br. Kushlanom, samo ne, da bi se delala razlika med dolžniki. Vprašanje jo kakšna je garancija na farno posojilo. Gl. tajnik pojasni. K besedi se oglasijo ses. Hočevar in Grdina, ki se strinja z br- Kushlanom. Br. Virant predlaga zaključek debate. Podpirano. Br. Traven precej obširno pojasni kam bo znižanje obrestne mere na posojila pripeljalo Zvezo, ter se popolnoma strinja z predponi br. Dolenca. Br. Rozman predlaga v imenu društva št. 9, da se zniža obrestna mera na 4% in za vse enako. (Dalje prihodnjič.) V notranjost kraljevega dvora nisem šel, ker nisem imel tozadevnega dovoljenja, sicer pa tudi nisem vprašal po njem, ker se mi je zdelo, da nimam tam kaj iskati. Nekaj časa sem hodil ob kraljevi palači, ter jo mimo muzeja kneza Pavla krenil dalje po cesti kralja Milana, proti Vračarju, ki me je zanimal odtod, ker so Turki sežgali na Vračarju telesne ostanke velikega srbskega svetnika sv. Save. Ker je že marsikateri Slovenec često slišal to ime, se mi zdi umestno, da na kratko opišem tega velikega moža, katerega zelo časti srbski narod ter ga upravičeno naziva: Sv. Sava, prosvetitelj srbskega naroda. Sv. Sava je bil tretji sin srbskega vladarja ali velikega župana Štefana Nemanje. Rojen je bil leta 1174, njegovo krstno ime je bilo Rastko. Še v svoji mladosti je bil zelo pobožen, ter je z velikim zanimanjem poslušal menihe, ki so pripovedovali o strogem in bogoljub-nem življenju menihov na sveti gori Atos. Mladega Rastka je to pripovedovanje tako prevzelo, da je na skrivaj pobegnil iz očetovega dvora, ter v spremstvu nekega ruskega meniha odšel na sveto goro Atos. Ondi so ga potem našli očetovi poslanci, ko je bil že preoblečen v meniha pod meniških imenom Sava, kjer je potem živel zelo strogo bogoljubno življenje. Najprvo je bil v ruskem samostanu sv. Panteljemona, potem pa je šel v grški samostan Va-topedi, kjer je bila lepa zbirka vsakovrstnih rokopisov. Njega je to zelo zanimalo, ker je se doma dosti čital in bil kot tak prav naobražeji. Nekaj let zatem je sledil svojemu sinu tudi oče Štefan Nemanje, ki se je odpovedal prestolu v korist svo'jemu sinu Štefanu. Ko je nekaj časa bival v samostanu Studenici, je potem leta 1197 šel na Atos k sinu Savi, da tam najde svoj dušni mir, ki si ga je zaželel na stara leta. Na Atosu sta potem oče Štefan, ki si je privzel meniško ime Simeon, in pa sin Sava obnovila sloveči srbski samostan Kilandar. Očetu ni bilo usojeno, da bi kaj dolgo živel v strogi pokori na Atosu ter je že leta 1200 umrl. Kakor oče sv. Save, tako je napravila tudi njegova mati Ana, ki je stopila v ženski samostan sv. Bogoro-dice v Toplici, ter živela pod rodovniškim imenom Anastazija. Leta 1208 se je Sava vrnil iz Atosa v svojo domovino, ter je s seboj prinesel tudi telesne ostanke svojega očeta, katerega časti srbska pravoslavna Cerkev kot svetnika. V domovini se je Sava nastanil v samostanu Studenici, kjer je postal arhimandrit ali opat. Tu je on igral zelo važno vlogo, ko je pomiril svoja starejša brata, V ukana in Štefana, ki sta se bojevala drug proti drugemu. Prvi je imel zvezo z Madžari, drugi pa z Bolgari. Sava pa razumen in pameten je s svojo vplivno besedo dosegel, da je zavladal med bratoma mir. Njemu se je šlo za to, da srbski narod ne trpi škode, ker brez tega itak ni, ako se s sovražnostmi v državi ne preneha. Ko je njegov brat Štefan zaprosil papeža v Rimu, da mu pošlje kraljevo krono, katero mu je potem leta 1217 res poslal papež Honorij III., je papežev legat kronal Štefana za kralja Srbije, ki je pri tem dobil pridevek "Prvovcnčani," je Sava nejevoljen nad tako bratovo politiko zapustil Srbijo ter šel nazaj na sveto goro Atos. **n;«»ii»itrmtt»t"»»"»»''Miitiiiiiiii!i»>i!mt»it>»i»»ti»n»in»»»n»miiiuimtai ŽUTI Na Atosu to pot Sava ni bil dolgo in je že leta 1219 v sporazumu z kraljem Štefanom Prvovenčanim šel v Nice j o, kjer je tedaj stoloval carigraj-ski patrijarh, ki se je umaknil iz Carigrada, v katerem so tedaj vladali Latini. Isto tako se je tam nahajal cesar. V Niceji je potem Sava izposloval od patrijarha samostojnost srbske pravoslavne nadškofije, ter je bil kot tak imenovan za prvega nadškofa nove nadškof i je. Po slovesnem posvečenju v nadškofa se je z vso vnemo lotil velikega dela, da temeljito preuredi cerkveno življenje, ki je bilo zelo zanemarjeno. Srbi se tedaj spadali k ohridski nad-škofiji, ki je bila grška. S tem, da je Sava izposloval samostojnost srbske nadškofije, je odtrgal Srbe grškemu vplivu ter dal srbski cerkvi pravi narodni značaj, kar je bilo za Srbe zelo velikega pomena. Kot nadškof je stoloval v Žicah ter ustanovil že poleg obstoječe škofije v Rašu, še več škofij, in poskrbel za dobre narodne svečenike. Vladiko v Prizrenu, ki je bil Grk, je enostavno odstavil ter ga nadomestil s srbskim. Oskrbel je potrebne obredne knjige, katere je tudi pisal in prevajal, ustanavljal je šole. Kot razumen voditelj svojega naroda je on odločno posegel, tako na verskem kot na narodnem polju, ter dal svojemu narodu toliko, da ga lahko po pravici imenuje: prosvetitelj a. Temelj, ki ga je postavil sv. Sava, je bil slehernemu Srbu svet in to njegovo delo je spremljalo in krepilo Srbe vseskozi do današnje ga časa. Po smrti svojega brata kralja Štefana Prvovenčanega je leta 1228 Sava kronal za kralja bratovega sina Radoslava. ki pa ni malo ni bil podoben svojemu očetu. Mati Radosla-vova kakor tudi žena ste bili obe Grkinji in tako je bil tudi Radoslav napol Grk ter je kol tak imel tesne stike z ohridskim nadškofom Homitijanom; ki je bil Grk, ter kot tak nasprotnik nadškofa Save. Da takega postopanja Sava ni moge. odobravati je umevno, kajti njemu je bilo pri srcu ne same cerkev, ampak tudi narod. Dt se nekoliko odtegne vednenu delu, je odšel na božjo pot v Sveto deželo, kjer je obiska" razne svete kraje, katere so takrat križarji zopet zavzeli. Ko se je vrnil nazaj je bil vržen s prestola kralj Radoslav, katerega je nasledil njegov brat Vladislav, ki je pa prav trde ravnal z bratom, česar pa Sava nikakor ni mogel odobravati Poizkušal je poravnati nevšečnosti, ki so nastale radi spremembe na prestolu, da ne b; dežela radi tega preveč trpela in leta 1233 izročil svoje nadškofijske posle svojemu učencu Arseniju, ter se ponovno odpravil na pot v Sveto deželo, kjer je obiskal Jeruzalem in druga sveta mesta. Na tem svojem potovanju se je sešel z nekaterimi vzhodnimi patrijarhi, pri katerih je posredoval za priznanje bolgarskega patrijarh ata. Toda dnevi tega velikega kulturnega delavca in apostola srbskega naroda so bili šteti. Ko se je vračal s svojega potovanja preko Bolgarije se je ustavil v Trnovu, tedanjem glavnem mestu Bolgarije, kjer je bil zelo slovesno sprejet od j bolgarskega naroda ter carja Asena II. Ker je bila tedaj zelo huda zima, se je pri službi božji zelo prehladil, vsled česar je zbolel in 14. januarja 1235 je v Trnovu umrl. Po nemškem Izvirnika K. Maya i:n'.»:»»n»»im»»i»umwwuutmttfflffltt? "Brata so mi umorili. Obiskati je moral trgovino radi nekega spora, šlo je za velike vsote. Spor se je dal poravnati la s sodelovanjem njegovega sina, mojega nečaka Paula. Poklical ga je v Alžir. In črez nekaj časa sem prejel pretresljivo vest, da so mi v Blidi umorili brata —." "Kdo ga je umoril?" "Umora je bil osumljen neki armenski trgovec. Zaman ga je iskala policija. Nečak Paul je osebno vodil preiskavo. Pa izginil je, nikdar več nismo čuli o njem." "In kaj se je zgodilo s trgovino v Marseillu?" "Brat je imel omoženo hčerko, prav kakor jaz sedaj. Trgovina je prešla na njenega moža." "In za morilca še danes ne veš?" "Ne." "In o Paulu nisi nikdar več čul?" "Ne. Neštetokrat smo pisa-i, bratov zet je osebno potoval v Alžir in celo v Blido, pa ves trud je bil zaman." "In niti slutiš ne, kdo je morilec?" "Kako bi naj —." "Kaj bi storil, če bi morilca našel? Če bi namreč prišel in ;e zaprosil za službo." "Dobil bi mesto, toda v peklu. Pa čemu tako skrivnostno poprašuješ?" * "Ker bi ti rad nekaj pokazal." Poiskal sem oguljen zavoj in mu ga dal. Razvil ga je. "Časopisi —? Stari •—? Kje si jih dobil? Kaj je z njimi?" "Trije časopisi so, La vie al- časopis. Pred mnogimi meseci sem potoval po Alžeriji s temle svojim spremljevalcem Halefom. V wadiju Tarfawi sva našla truplo mladega človeka. Na roki je imel tale prstan in poleg so ležali tile papirji. Iz raznih znakov sem razbral, da je umorjenemu ime Galingre. Kmalu nato sva izsledila morilca, armenski trgovec je bil. Umoril je tvojega brata in njegovega sina, tvojega nečaka, ki je šel za morilcem v puščavo. Prstana ni opazil, sicer bi ga bil vzel s seboj, časopise pa je zavrgel." Galingre me je poslušal s solzami v očeh. "Moj Bog — moj Bog —! Končno zvem, kaj se je zgodilo z nečakom —!. Umorjen —! Oba sta bila žrtev enega in istega človeka —. Praviš, da si ga izsledil —? Si ga ustrelil —? Ali izročil oblastim?" "Zasledovala sva ga in ga našla na šott Džeridu, na jezeru smrti. Jezdila sva za njim črez nevarno solno skorjo. Vodil naju je Sadek, oče Oma-rja, ki tamle za nami jezdi. Morilec je ustrelil našega vodnika, da bi uničil naju, ki sva ga zasledovala. Poginila bi bila na jezeru smrti, da naju ni našel Omar. Povedala sva mu, kaj se je zgodilo z očetom, prisegel je tistikrat, da bo maščeval očetovo smrt. Pridružil se nama je. V oazi Kebili sva še enkrat naletela na morilca, bil je gost kebilskega wekila, dobra prijatelja sta si bila. Skoraj bi ga bila prijela, pa wekil mu je pomagal, ušel nama je. Omar ga je zasledoval po vseh de- je bila človeška glava, nepopisno kuštrava in razmrščena. "Tujec sem tod pa bi rad nekaj vprašal," sem dejal. "Pridi ven, če bi si rad zaslužil pet piastrov!" Kuštravi šop se je nevarno zamajal in cvileč glas je za-jecljal: "Pe — pe — pet piastrov?" Šop je izginil in iz koče se jc še čul glas: "Koj pridem! Počakaj! No smeš mi uiti!" In iz luknje, ki je menda služila za vrata, se je prikazal ves lastnik kuštrave glave, majhen, slok, krivonog kreten z ogromno glavo. Pa prestrašen je obstal, ko je zagledal oborožene ljudi, in se umaknil za nekaj korakov v globino koče. "Nisi sam —?" je zajavkal "Saj mi ne bodete nič storili? Revež sem, velik revež! Ničesar ne bodete našli pri meni/' Menda je mislil, da smo roparji —. "Kdo pa si, dobri človek?" sem vprašal. "Vaški pastir." "Le nič se ne boj! Nekaj te bom vprašal in če mi boš lepo odgovarjal, dobiš deset piastrov!" Poskočil je. "De — de — deset piastrov — ? O Bog —! Deset piastrov mi plača gospodar vse leto in še nabije me povrh." "Za kaj?" "Da mu pasem ovce." "Nabije te še povrh—? Menda ni od sile dober in radodaren človek, tisti tvoj gospodar, kaj ?" "Ne, prav nič ni dober. Rajši prime za bič ko za mošnjo. In kadar mi da jesti, dobim le to, kar je drugim ostalo." Vprašal sem za gospodarjem, ker sem slutil, da se je Žuti gotovo ustavil pranjem. (Dalje prihodnjič) z::: T* gerienne, ., L.', Independant inj želah sultanovih, v Stambulu Mahuna. Prvi izhaja v Alžeriji, drugi v Constantini, tretji pa v Guelmi. Preberi članke, ki sem jih podčrtal!" Pozorno jih je prebral. Pre-oledel je, roka mu je omahnila na sedlo. "Odkod imaš te časopise" "Povej mi prej, ali je bil tvoj nečak oženjen?" "Kratko pred smrtjo se je oženil, žena mu ja umrla od žalosti." "Kako je bilo njeno dekliško ime? Ali se ni začelo s črkami E in P?" Zavzet me je gledal. "Da, effendi, da! Emilie Po-uillet ji je bilo ime. Ampak povej, odkod poznaš začetnice njenega dekliškega imena?" "Le počakaj! Gotovo ni bila tako stara, kakor bi sklepal iz letnice, ki je vrezana v tale prstan." Dal sem mu prstan, ki sem ga nosil na mezincu. Pogledal ga je. Na notranji strani je bilo vrezano E. P. 15 uillet 1830. , Brez sape je hlastnil: "Poročni prstan nečaka Paula —, tistega, ki je izginil—. Dobro ga poznam —." Kaj pa pomeni letnica 1830?" "Prstan je bil tudi poročni prstan nevestine matere. Njeno dekliško ime je bilo Emilie Palangueur. Začetnici sta isti in nevesta je dala Paulu materin poročni prstan, seveda ne da bi štedila, ampak iz ljubezni do matere. ' Ampak, effendi, za božjo voljo, povej vendar, kaj pomenijo te skrivnostne reči —! Časopisi — prstan —." "Oboje sem našel; prstan in Lepe obleke izdeluje Anita Rogelj Franks in Vernic Sneller Franks 1032 E- 76th St. Tel: EN-4296. je našel njegovo sled, srečal nas, spet se nam je pridružil in od tistega dne smo morilcu za petami. Ne bo nam več ušel." Za petami ste mu —? Ne bo vam ušel —? Kje pa je?" je hlastno popraševal. "Čisto blizu smo mu." Naglo se je ozrl. "Kdo bi bil?" ."Ime mu je Hamd el-Ama-zat. Danes pa se da klicati za Hamd en-Nasra." Obstal je sredi pota in me osupel gledal. "Hamd en-Nasr —? Naš poslovodja —? In da bi bil —?" "Morilec je! Brata ti je umoril in nečaka." Nem je strmel v mene. "Naj ti Halef pripoveduje, kako je bilo in kako smo ga našli." Halef je že komaj čakal. Silno rad jc pripovedoval. Tudi Omar se je pridružil. Niso me potrebovali. Pognal sem konja k Rankotu, ki je jezdil spredaj in kazal pot Pripovedoval mi ja o svoji domovini in o njenih običajih, za nama pa je zvenel v popoldanski zrak gorske planote vzne-šeni glas Halefov. Prijezdili smo v gozd. Višine so vzrastle krog nas. Se vedno so stikali glave Galingre. Halef in Omar in kovali maščevalne načrte. Zmračilo se je, v daljavi so se zableščale luči, bližali smo se Pahi. Prva hiša ni bila nikaka hiša. Še če bi jo kdo za kočo krstil, bi pretiraval. Luknja je služila za okno in skozi njo je sijal plaman. Več v temi ni bilo videti. Pojezdil sem k luknji in zakli-cal. Nekaj okroglega, debelega je šinilo k luknji. Najrajši bi bil zasodil, da je šop slame ali povesma, da se ni oglasila iz kuštrave zmešnjava človeška beseda: j "Kdo je zunaj?" (x) i Šop slame, oziroma povesma MALI OGLASI Stanovanje se da v najem, štiri sobe, spodaj. Vprašajte na 1079 E. 64th St. (282) Podpisana opozarjam ono osebo, ki se je tako po francosko poslovila 1. novembra, 1938, iz 1273 E. 60th St., da se zglasi v osmih dneh, sicer bom podvzela postavne korake, da pridem do plačila — Mary Baje, 1273 E. 60th St., Cleveland, O. (282) Vdova s hčerko išče dve neopremljeni robi v Collimvoodu. Kdor ima l:a;j naj se zglasi na 16416 Ar-c.ado Ave., Mary Sturm. (282) Naprodaj je 1930 Packard avtomobil, coupe za 5 oseb. Proda se po j ako nizki ccni. Grdina Hardware, 6127 St. Clair Ave. Vzamejo se tudi ban-eye knjige od stare N. A. banke na račun. (282) Soba se odda pečlarju, ki ima postelj. Vse ugodnosti. 1126 E. 61st St. (280) J "če sc stanovanje tri ali »liri sobe v Collinwodu ali Euclidu. Mala, plačljiva družina. Pokličite KEnmore 4207-J. (Nov. 26. 28. 30) ©d ° CRACOW >Teschen lunkacs HENIA panubč m Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN — Ne bodi tako kruta. Govoriš, kakor da bi se hotela vsak hip vreči v vodo, a vendar boš postala v nekaj tednih moja žena! Natalija zmaje z rameni in pogleda trgovca s svojimi velikimi očmi. —Kdo ve, — odvrne ona,— morda bom res skočila v vodo! —Natalija, ne govori tako, ali me nikakor ne moreš ljubiti? • —Lagala bi, če bi vam rekli, da vas ljubim. —Vem, — pravi trgovec. — Vem, kaj hočeš reči. To je tvoja stara pesem o ljubezni, poznam tvoje mišljenje, da more biti srečen zakon samo oni, ako se najde dvoje sorodnih src. —Toda ti se motiš, Natalija! Vse to so samo dekliške sanje. In četudi me ne moreš ljubiti, pokaži vsaj svojo hvalež-, nost. —Hvaležna sem vam, gospod Vaslovič, — reče ona. — Vi ste me rešili iz valov Volge, sprejeli ste me v svojo hišo. On prekine Natalijo in pravi : —Zakaj omenjati stare zgodbe? Ugajala si mi od prvega trenutka, ko si stopila v mojo hišo, ko si prinesla v mojo mračno sobo solnce. —Nikdar se nisem mogel odločiti, da se oženim, vse življenje mi je bilo izpolnjeno z delom. Nalagal sem rubelj na rubelj. Tako sem prekoračil naenkrat šestdeseto leto, a razen svojih miljonov nisem imel niti žene, niti otrok, nikogar, ki bi mu nekoč lahko zapustil svoje premoženje. —Tedaj si prišla ti, mlada in lepa, in ti si osvojila moje srce. Prvič sem začutil ljubezen. Tedaj sem videl, da bi tudi ti mogla mene ljubiti. —Ljubila vas bom, — odvrne Natalija, — kakor ljubi hčerka svojega očeta. Toda zaklinjam vas, ne silite me, da se poročim z vami. —Neumni otrok, — reče Va-solovič, — videla boš, da bo to zate najboljše. Ako postaneš moja žena in mi olepšaš zadnja leta moje življenja, ti bo pripadalo moje premoženje, ki je kakor veš, zelo veliko. Ne obotavljaj se torej in privoli konečno. On dvigne Natalijino glavo in ji pritisne poljub na belo čelo. Toda pod dotikom njegovih ustnic je ona zadrhtela kakor golobica, ko jo zagrabi skobec. —A sedaj, draga Natalija,— reče trgovec, — idi k počitku in se odpočij, a jaz bom uredil nekaj svojih poslov. —Zvečer se bova zopet videla in odpeljal te bom v gledališče in ti pokazal petrograd-ske lepote. On prime njeno roko in jo srčno stisne. Natalija se ni mogla več premagovati. Začela je bridko jokati. —Ti jočeš? — vzklikne on. —Otrok, otrok ali je tako strašno postati moja žena? —Ne morem vas varati, gp- VLOGE v"tej posojilnic so zavarovane do $501)0 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprujtiiiamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 spod Vaslovič. Bila bi prevara, če bi postala vaša žena, ne da vam bi vsega priznala. —Kaj mi hočeš priznati? — vpraša on. — Mislim, da si mi odkrila vso svojo preteklost. Nikdar nisem dvomil, da si mi povedala čisto resnico. —Vse sem vam povedala! — odvrne Natalija. — Zamolčala sem vam samo eno o čemur si sama nisem bila na jasnem. Toda sedaj vem, da ljubim drugega. —Drugega? — vzklikne trgovec. — A kako je ime temu si'ečnemu človeku? —To je oni moj tovariš, ki je z mano potoval po Sibiriji in o katerem sem vam že često pripovedovala. Ne morem pozabiti Bojanovskega. Vedno jasnejše vidim, da ga ljubim da ga bom vedno, vedno ljubila! —Ako se ne motim, — reče Vaslovič, — si mi rekla, da je Bojanovski mrtev. Tega ne vem sigurno, vem samo, da bo prišel za mano, ako je še živ. —Toda to je domišljija! — odvrne trgovec. — Ni dvoma, da je Bojanovski mrtev! — Kdo ve, kje se nahajajo veša-la, na katerih je končal. —To ni lepo od vas, — ga prekine Natalija, — da me hočete prepričati o tem, da je Bojanovski mrtev. A če je on res našel svoj grob v Sibiriji, — nadaljuje ona, — ako da res ni več na tem svetu, vedno bo živel v mojem srcu, vedno ga bom ljubila — slišite li, gospod Vaslovič — vedno, četudi bom vaša žena. —Ali vas to ne plaši? Ali vam je prav, da imate ženo, ki bo vedno mislila na drugega? —Do sedaj ste bili dobri z menoj in ne verjamem, da je vaša želja, da me vidite nesrečno. A nesrečna bom, moj dobrotnik, ko naju bo duhovnik blagoslovil. —S tem trenutkom bo pokopana moja življenska sreča! Vaslovičeve oči čudno vz-plamte. Velika strast, ki jo čutil za to deklico, se je razvnela v velik plamen. —Sklenil sem, da te vzamem za ženo! — vzklikne on. — Moja želja mora biti izpolnjena, četudi boš nesrečna. Pomisli na to, da boš bogata gospa, Natalija, ako postaneš moja žena. Ne pozabi, da boš padla v bedo in nesrečo, čim odidem od tebe! Ali ne misliš na nevarnosti, katerim je izpostavljena mlada deklica? —Mogel bi res še priti trenutek, ko boš Boga na kolenih prosila, da te vzame stari Va-solovič za ženo! —Toda morda je vse to samo posledica najinega dolgega in utrudljivega potovanja. Idi k počitku, Natalija, odpočij se, a nato bova ponovno govorila o tem. Zbogom, moja zaročenka, zbogom do tedaj! On jo zopet objame ter jo poljubi na čelo. Ona odide hitro iz sobe. —Se bo že pomirila, — za-šepeče on, ko je ostal sam, — a ko bo moja žena in ko bo bogata in ugledna dama, se bo že spremenila. —Toda sedaj hitro na delo. Najprej moram iti v Jagod-kinovo banko, kjer sem naložil svoj denar! K sreči so me opozorili moji prijatelji, da v tej banki ni vse v redu. —Odvzel bom temu staremu prevejancu svoj denar, predno bo izgubljen! S temi besedami se oddalji CZECHOSLOVAKIA^ £ \ \ ____ <*• YUGOSLAVIA \