Uredništvo: Schilierjeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * Ust izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * « Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * "Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHl DNEVNIK UpravniStvo: Schilierjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h.: Stev. 179. Telefonska Številka 65. Celje, v pondeljek, dne 9. avgusta 1909. 1 čekovni račun 4bäö7\ Leto I. Zahtevajte „Narodni Dnevnik" v vseh gostilnah in kavarnah! 24. redna velika skupščina Ciril-Metodove družbe na Jesenicah. Tokrat si je naše jiarodno obrambno drnštvo izbralo za svojo skupščino Jesenice v krasni Gorenjski. V prvi vrsti je bila za to pač gotovo merodajna okolnost, da bije na Jesenicah Slovenstvo hnd boj proti severnemu našemu sovražniku. Poziv v zadnji številki „Slov. Branika" pravi: „Jesenice so v nevarnosti zlasti, odkar je preko njih jela voziti železnica, ki prorokujejo v njej, da bo nemški most do Adrije. Mnogo se je pisalo o tej pogibeli in reči moramo, da se ni pretiralo. Jesenice so tista točka, ki se je hoče polastiti naš narodni zopernik Nemec in jo potujčiti. Na pomoči mu ni le železna cesta, nego še drugi činitelji — v prvi vrsti velika obrt, ki je v nemških rokah, v drugi vlada. S ponem-čenim Aslingom bi postala gorenja Savska dolina jezikovni otok; Dovje, Kranjska gora, Rateče bi bile odtrgane od slovenskega ozemlja. Da se navdušijo slovenski Jeseničani na vztrajno delo za narodni obstoj, da se utrdi slovenstvo na tem važnem ogroženem kraju, zato pohitimo na Jesenice!" In res se je odzvalo temu pozivu veliko število narodnih Slovenk in Slovencev. Štajercev je bilo krog 30, med temi iz Celja 10. Na kolodvoru v Jesenicah so pozdravili skupščinarje dr. Kogoj, dr. Pretnar, si. učiteljstvo, „Sokol", požarna bramba, razna društva, Gorenjci in Gorenjke v lepih narodnih nošah. Klerikalnemu gerentu jeseniške občine se ni zdelo potrebno porabiti to priliko za dokaz, da hoče braniti slovenski značaj važne jeseniške občine. Jesenice so bile v zastavah. Otvoritev. Skupščina se je vršila pri gosp. Travnu na Savi. Ker v dvorani ni bilo dovolj prostora, se je> zborovalo na velikem gostilniškem vrtu. Ob pol 11. uri otvori prvomestnik g. Senekovič (Ljubljana) zborovanje, V otvoritvenem govoru omenja predsednik, da je hodila CM. družba tudi zadnje leto isto pot, katero si je začrtala na skupščini v Bohinjski Bistrici. Izpostavljena je bila grdim napadom od strani gotovih so-rojakov, k čemur pa je navadno molčala. Vodstvo je pošiljalo vsem slovenskim časopisom notice o svojem delovanju in darovih. Nekateri (narodni) časopisi so jih objavili, drugi pa ne. Posebno pohvalo zasluži „SI. Narod". Gotove vrste časopisi (klerikalni) pa niso storili za družbo ničesar, pač pa so porabili vsako priliko za zabavljanje. Kako so nastopali klerikalni listi, v to naj navedem nekaj dokazov. Meseca junija smo poslali ob priliki siidmarkine 20-letnice vsem listom poziv: „Dajmo Nemcem odgovor!" Oba ljubljanska lista sta poziv objavila, samo da je „Slovenec" mesto CM. družbe napisal vselej obmejne Slovence. (Ogorčenje.) „Slovenec" se še je torej pobahal s popolnoma tujim perjem. Ravno tako nesramen slučaj je zakrivil klerikalni listič „Dolenjske Novice". Družbi se je predLacivalo strankarstvo. Posebno duhoviti so* bili v tem oziru mariborski klerikalci, ki so z najnesramnejšimi napadi na Družbo menda reševali Slovenstvo v Mariboru in okolici. Šlo se ;,e za iste štajerske podružnice, ki so pristopile k Zvezi narodnih društev. Maribor je zahteval, da naj vodstvo to podružnicam prepove. Vodstvo pa tega ni storilo, ker pušča v takih zadevah podružnicam popolno prosto voljo, osobito še v slučaju štajerskih podružnic in štajersko-koroške Zveze narodnih društev, ker Družba ni trpela ne škode na denarju in ne na ugledu, ko so podružnice pristopile k Zvezi. Prvomestnik se nadalje spominja vseh dobrotnikov, ki so žrtvovali za družbo še na smrtni postelji. Pozdravlja vse skupščinarje, edinega navzočega slovenskega drž. posi. Ivana Hribarja in dež. posi, gg. dr. Gregorina, Andreja G a-b e r š č e k a, dr. T r i 11 e r j a, di'. S1 a-vika, dr. P e r t o t a, dr. Franka; nadalje profesorja M i k š a iz Ruskega. Končno obžaluje, da ne more pozdraviti kakega ministra ali kakega drugega visokega vladnega uradnika, kakor se nudijo take prilike vedno nemškim roparskim društvom. Poročilo glavnega tajnika g. dr. Greg. Žerjava. Leto 1908. Leto, ki preteka od zadnje Ciril-Metodove skupščine v Ptuju, bode za vselej s častjo zapisano v zgodovini slovenskega naroda. Izza 1. 1848 in dobe narodnih taborov ni stopila narodna zavest Slovencev na tako elementaren način v ospredje. 13.kimovca 1908 se je vršila skupščina naše družbe v Ptuju, kjer je zbruhnila nemška strast in sovraštvo v dotlej pam nepoznani meri. Tedaj se je pokazalo, kako ljubi naš narod svojo šolsko družbo. Socijalni skupini, ki na tak živahen način pokaže, kako je vsem njenim članom na usodi posameznikov in narodne organizacije, gre z vso pravico ime narod, dasi Slovenci nimamo svoje državne celote. Po 13. septembru je odmevalo pg vsej domovini. Osmino velike skupščine smo praznovali v Ljubljani ob krvi ustreljenih mučeni-kov Ivana Adamiča in R u-dofa Lundra. Kot nepolitičnemu društvu, ki nam preži c. k. vlada za vsakim korakom, nam ni dovoljeno, da Ciril-Metodova družba javno izrazi svoje mnenje in občutke. To pa bi bilo tudi nepotrebno, ker vsi vemo, kaj smo si zaprisegli ob grobu Lun-drovem in Adamičevem. Poročilo o družbinem delovanju v preteklem letu mi je letos toliko lažje, ker je naše narodno časopisje v posebnih oddelkih, posvečenih obrambnemu delu, o njem veliko poročalo in se je ustanovil izven „družbe" mesečnik „Slovenski Branik," ki sestavno goji manjšinska vprašanja. Poročal bom letos povsem suho in stvarno o našem položaju in delu, saj č u v s t e v, ki nas k temu* delu vlečejo, je v vsakem narodnem srcu dovolj. Dobre reforme v Ciril-Met. družbi. Pred 2 letoma smo si odkrito priznali, da je družbina notranja organizacija. naše podružništvo v veliki meri le na papirju in da mu je treba spo-polnitve ter globokosežne reforme. — Taka reforma se čez noč ne da izpeljati. Vendar se je naša organizacija v zadnjih 2 letih ojačila bolj, kakor je to bilo poprej v celem desetletju. Nismo sicer še došli tako daleč, da bi povsod podružnice izgubile tisti svoj slučajni značaj in da bi delale trajno, redno in sestavno. Nismo še prišli skoro nikjer do tistega ideala podružnic, ki sem jih popisal v koledarju naše družbe za 1. 1908 — vendar so nekatere podružnice že dospele tako daleč, da gredo pri nabiranju članov do zadnjega slovenskega moža in žene svojega okoliša, da svoje člane poučujejo o naših narodnih-obrambnih vprašanjih inda se bo konečno moglo jimizro-čiti kak manjši okoliš na meji v neposredno oskrbo. — Most mej diletantizmom, ki je podruž-ništvu neizogiben in sestavnim delom bodo gradili naši potovalni učitelji, kojih število se bo moralo še pomnožiti. Organizacija Ciril-Metodove družbe na Kranjskem. Na Kranjskem se je naša organizacija od lanske skupščine zelo okrepila. — Ljubljanske podružnice so ohranile svojo delavnost, priporočam pH da si popolnoma točno opredele svoj okoliš po okrajih ter le v teh okrajih nabirajo člane. Šentpeterska ženska in moška podružnica dalje no-voreformirana šentjakobsko-trnovska že delata na podlagi tega načela. Želeti je, da se za dvorski in kolizejski okraj osnuje nova podružnica, ako se 1. ljubljanska v tem smislu ne reformira. Le take krajevno opredeljene podružnice bodo mogle podrobno agi-tačno delo izvrševali in zanesti demokratičen značaj v podružništvo. Predavateljev in poročevalcev bo mogla centrala dovolj postaviti. Vodmat doslej ni samostojno organizovan, priklo-pil se bo lahko pravkar novi snujoči se važni podružnici za občino Moste, ki ima veliko nalogo, da reši moščan-sko šolsko vprašanje in zabrani vsakteri nemški pojav v tej važni postojanki pred durmi bele Ljubljane. Krog Ljubljane smo vstvarili par dobro delujočih podružnic. V Šiški dobro deluje moška in se je vstanovila ženska podružnica. Vstano-vili smo dalje dobro poslujočo podružnico na Viču, ustanovili Škofljico La-verco, kateri je začasno priklopljen tudi Ig. Grosuplje so naravnost vzorna podružnica. Za Dobrunje, Štepanjovas se podružnica pravkar snuje, na Po-savju že deluje. Št. Vida nismo mogli doslej oživeti, in moramo žal podružnico črtati. Medvode-Sora se že snuje. Mreža krog Ljubljane bo kmalu popolna. Podrobnejši podatki o podružn'štvu bodo razvidni iz koledarja. Kako smo začeli organizovati ljubljansko okolico, sem navedel kot primer en vzor, po katerem naj bi se iz vseh mest in trgov vršilo organizacijsko delo v — okolici. Izmed delov kranjske dežele je Dolenjska še najbolj organizovana, zanjo pride Notranjska in končno Gorenjska. Kot važno pridobitev je imenovati novo podružnico v Kočevju, ki ima občni zbor še ta mesec. Ona naj postane središče narodnega prosvetnega gibanja kočevskih Slovencev. Nemci napenjajo vse moči, da razširijo meje kočevskega jezikovnega otoka. V črnomaljskem, metliškem in novomeškem okraju pritiskajo z gora v slov. dolino, v kočevskem okraju samem pa drže k tlom vsak slovenski pojav in sicer kakor smo videli, tudi z roparsko silo! — Nà vstočni meji jezikovnega otoka smo podprli Cepje, da morejo graditi lepo javno šolo. Visi pa še vedno rodinsko vprašanje, vendar ni dvoma, da se s pomočjo črnomaljske podružnice in agilnega dr. Ma-leriča posreči to vprašanje popolnoma uredi. V metliškem in novomeškem okraju se borimo proti šulferajnski šoli v Lazah. Družbina, šola v Rožnem dolu se otvori želetos, tudi glede drugih tamošnjih vprašanj se je primerno ukrenilo. V Lazah bo zidal šulferajn za svojo šolo novo poslopje. Akt o novi slovenski šoli na Kršnih selih leži že dolgo nerešen pri deželnem šolskem svetu. Ako bodo okrajni in deželni šolski svet dalje pa tudi deželni odbor poslovali naglejše in pravičnejše, se bodo nameni naše družbe, ki se ne straši nobenega izdatka, lahko uresničili. — Naše delo v kočevskem okraju, dalje v najskrajnejši. Gorenjski se odteguje vsaki objavi. Družbina organizacija na Primorskem je veliko boljša, nego na Kranjskem. Tržaške podružniče vse delujejo, goriška dežela je pa posejana s pridnimi podružnicami. O našem narodnem položaju v Trstu spregovorim posebej, kar se Goriške tiče, ima družba delokrog le v takih krajih, kjer narašča industrija. Pozorni moramo biti na Tržič, ki ima velikansko bodočnost, v Krminu se deluje z naše strani jako uspešno. V Gorici sami deluje „Šolski dom", družba pa je pripravljena v kolodvorskem delu mesta pomagati, ako se lokalnim čini tel jem posreči stvariti vse za to potrebne pogoje. Štajersko. Veselo se razvija podružnišivo na Štajerskem. Samo v 1. 1909 smo jih ustanovili 12, 5 pa jih je oživelo. Kakor svež veter gre po zeleni Štajerski. Naše delovanje se je najbolj kazalo v dravski dolini od Spodnjega Dravograda navzdol. Vsako prošnjo smo ugodno rešili. V posameznosti se spuščati ne morem, vendar porabim priliko, da naprosim krajevne činitelje, naj prošnje, kadar jih pošljejo, opremijo s prav podrobnimi podatki. Kolikokrat se je že drnžbi pripetilo, da je hipoma rešila prošnjo za kak velik šolski donesek, a se isti prosilci, ki so v prvem *nav-dušenju pešali, potem se nmikali in niso hoteli delovati pri izvršitvi projekta. Tako n. pr. se je nekoč nek krajevni odbor pod vodstvom Frana Žebota iz Št. Ilja silno zavzel za ustanovitev neke važne šole, a ko je družba takoj rešila prošnjo, ni bilo o nadalj-nem sodelovanju ne govora. — Torej vsake take zadeve prosimo, da se resno in vztrajno oprime, ne le za hip. Koroška organizacija C. M. družbe. — „Slov. šolsko društvo". Na Koroškem deluje danes le 5 podružnic, 3 se jih ustanavlja. Ob tej priliki moram pojasniti razpor radi „Slov. šolskega društva". Družba sv. C. in M. je od nekdaj bila pozorna na Gorotan, saj v veliki meri je zanj ustanovljena. Delovala je v programu s tedanjim vodstvom koroških Slovencev, kateremu je načeloval nepozabni Andrej Einspieler. Bilo bi krivično tajiti, da se je od družbine strani mnogo storilo za probuditev koroških Slovencev. Nešteto podružničnih shodov in veselic se je priredilo, kjer so govorili govorniki iz centrale poslani. Vse to po inicijalu in v sporazumu s tedanjim celovškim vodstvom. V času ko je imela družba še prav malo dohodkov, se je bala ustanovitve šole v Velikovcu. Izza kakih 9 let pa je to propagandno delo naenkrat nehalo. Podružnice so začele pešati, nič več ni bilo v njih tistega navdušenega in požrtvovalnega dela. Tačas je prešlo politično v druge roke. Družba pa je še vedno se držala starih tradicij ter v vsem svojem delovanju bila odvisna od te politične centrale. V vseh zadevah je čakala nje nasveta pa tudi njene inicijative. To vodstvo si je želelo „skrb in delo", kakor tudi sedaj povdarja, družba pa naj bi financirala. V resnici pa so bila to leta, v katerih ni prišlo nič inicijative iz Koroške. Le župnik Ražun se je trudil krog šentjakopskega vprašanja. Končno smo prišli do prepričanja, da tako stagniranje nič več ni vzdržljivo; podružnice večidel in vse podrobno delo je spalo. Družba je nastavila potovalnega učitelja, da pride v direkten stik s prebivalstvom in spozna njega kulturne potrebe. Mislim, da ta sklep lanske skupščine ni bil greh. Ako bi čakali, da pride od „Katoliškega političnega društva" zadostna inicijativa, bi znali zamuditi še eno desetletje. Dasi pa smo stopili v neposreden stik z novimi činitelji, ki jih to društvo ne priznava, nismo kat. pol. društva ignorirali. Prosici smo za informacije, a nismo vselej dobili odgovora. Ako torej do skupščine v Boh. Bistrici do marsi-kojega dela ni prišlo, ne gre krivda družbi, temveč le dejstvu, da smo se zanašali na inicijativo činitelja, ki tega svojega manopola ni uporabljal. Izza 1. 1907 naj nam pa nihče nič ne očita. Nobene resne prošnje iz Korotana nismo negativno rešili, podpirali smo osebe in zavode, ki imajo z narodno izobrazbo stike. Družba rada podpira vsako narodno izobraževalno stremljenje na Koroškem. Res je, da ni ustanovila po Velikovcu nobene nove ljudske šoie. To pa ne le radi tega, ker se z našimi skromnimi sredstvi na drug način več opravi mnogokje kakor potom šolskih stavb, ki zahtevajo velike in trajne investicije, tudi incijative ni bilo. Za šolo v nekem kraju bilo je vse pripravljeno, a preprečil jo je knezoško-fijski ordinarijat v Celovcu. Za Št. Ja-kobsko šolo se je družba hotela enga-žirati in je bila pogodba že sklenjena a prišla je razsodba upravnega sodišča, ki je potrdila slov. stališče. Danes se vzdržuje v Št. Jakobu javna slov. šola v prostorih ki jih je sezidala slovenska darežljivost. Glede Št. Jakobske šole nam je „Kat. polit, društvo" izjavilo, da nas odvezuje sklenjene pogodbe. Družba pripravlja ustanovitev nekaterih manjših šol in vse kar je z njimi v zvezi. Komaj je skupščina storila sklep o potovalnem učitelju za Koroško, se je takoj ustanovilo novo „S. Š. D." Ciril - Metodova družba in Slov. šolsk. društvo. 4. decembra 1908 je koroška deželna vlada potrdila pravila novega društva. 10. januarja 1909 (Torej po ustanovitvi! Op. uredn.) nam je naznanilo S. Š. D. razloge svoje ustanovitve. Izjavilo je, da bode predvsem korporacija, ki bode nasproti oblastim zastopala pravice Slovencev do šolstva, dalje da potrebuje „Gospodinjska šola" v Št. Jakobu neko pravno osebo, ki je nje lastnica. Društvo dt. hoče ustanavljati podružnice, a se ozirati na stare podružnice C. M. D., katera pa ne bi imela novih podružnic ustanavljati. Družba se ni mogla odreči delovanju na Koroškem, na kar je S. š. D. naznanilo, da se pride predsednik Ražun sam pogajat. Naznanil je to z dopisom 3. febr. 1909. Isti dan pa je po trditvi „Mira" bilo poslano pismo na nas vse drugo pismo. „Mir" je to bajno „pismo" tudi objavil. Družba je vprašala g. Ražuna, kedaj je bilo to pismo odposlano, a ta je moral „Mir" desavuirati z dopisom 4. avg. 1909, kjer nam poroča, da se je u r e d n i k u „M i r a" p r i p e t i 1 a „zamenjava", ki jo kot neljubo obžaluje. (!! Op. uredn.). Dne 19. februarja se je vršila seja C. M. D., katere se je udeležil tudi g. Ražun. Uspeh je bila resolucija, katero je obljubil gosp. Ražun priporočati odboru S. Š. D. (V tej resoluciji jemlje C. M. D-ustanovitev S. Š. D. na znanje in z veseljem pozdravlja njegovo željo, da bodi njegovo razmerje do C. M. D. odkrito prijateljsko in delovanje obeh društev ne samo složno temveč skupno. C. M. D obljubuje svojo pomoč pri S. Š. D. a prosi, da tudi to vselej obvešča družbo o svojem delu. C. M. D. izjavlja, da bode vzdrževala zasebno ljudsko šolo v Št. Jakobu v Rožu, ako bi se več ne vzdrževala iz kakšnih posebnih vzrokov iz javnih sredstev. Zato pa S. Š. D. naj ne ustanavlja podružnic in prepusti to C. M. D. ter njeno organizacijo pospešuje. Ti sklepi se naj objavijo v sporazumu obeh društev.) Pričakovali smo, da se ta izjava sprejme tembolj ker smo od drugih S. Š. D. blizu stoječih činiteljev dobili zagotovila, da je ta rešitev najboljša. Kako smo se začudili, ko nam sporoči S. Š. D., da se je soglasno, torej tudi z glasovoma istega g. Ražuna (!) in Treiberja sklenilo, da se družba odreči vsakemu delu na Koroškem in sicer na šolskem in izobraževalnem polju ter se omeji samo na sprejemanje denarja, v kateri namen tudi ne sme podružnic snovati. Stališče S. Š. D. se je torej v tistih 2 mesecih, ko ni odgovorilo, bistveno spremenilo. Poprej je bil g'avni pogoj, pod katerim se ustanavlja podružnice, da mi prevzamemo neke dolžnosti do Št. Jakoba, ko smo se glede teh dolžnosti sporazumeli z g. Ražunom, pa se stavi drug predlog, namreč opustitev vsega družbinega delovanja in le plačevanje računov S. Š. D. (C. M. D. bi naj bila namreč le „finančni minister" S. Š. D. torej pospeševatelj klerikalne organizacije na Koroškem z — napred- nim denarjem. Op. uredn.) Umevno, da naš je to pogrelo. Odgovorili smo negativno. Razlog je bil kratko ta, da bi bilo naravnost ponižujoče, če bi družba dala eksekutivo iz rok; opravičeno bi ji lahko člani odpovedali zaupanje, ako za izdajanje denarja rabi posebno društvo! Na to je odbor S. Š. D. še poslal odvetniško polemiko, nakar je C. M D. izjavila, da vstraja na svojem stališču in da prepušča konečno odločitev veliki skupščini. Ta dopis je vzel odbor S. š. D. na znanje in kot odgovor na ta apel izjavil, da zagotavlja, da se bode pri svojem delovanju z vso skrbjo ogibal vsakega nasprotovanja C. M. D, in je uverjen, da bode isto storila tudi slavna družba njemu nasproti". Ker tedaj ni prišlo do sporazuma, smo si zagotovili lojalnost. Jaz sem uverjen, da bi lahko v marsikoji zadevi prišlo do dogovorov tem bolj, ker sem že svoj čas za slučaj, da ne pride do kompromisa, predlagal stalne skupne seje vsak mesec, ki bi se jih udeležili zastopniki S. Š. D. in C. M. D. V odboru S. Š. D. odločuje dr. Brejc. Le ta je smatral za svojo nalogo, da prvi prelomidogovor, „da se bode S. Š.D. skrbno izogibalo vsakega nasprotovanja „družb. sv. C.-M.!" Dasi v to nepoklican odbornik, je sklical sejo podružnice v Celovcu z namenom, da izzove nje razpust; to se mu je tudi posrečilo. Bodisi tedaj, da priznamo, da vodijo gg. pri S. Š. D. kaki stvarni razlogi, to preminjanje stališč in ta prelomitev pogodbe in pomote v „Miru" ne delajo primernega razpoloženja za spravo! Tako g. dr. Brejc, se ne postopa, če se ponuja roko. Kar -se tiče našega nadaljnega stališča, pa izjavljam: Koroško slov. ljudstvo ne more zato, če se mi z nekaterimi njegovimi „voditelji" ne moremo sporazumeti glede S. Š. D. Družba je ustanovljena za mejo, torej predvsem zaKorotan! Delovali bodemo naprej v pomnoženi meri, če nam bode radodar-nost Slovencev iz drugih dežela to omogočila. Le obračajte se vsi bratje Korošci z zaupanjem na vašo staro prijateljico „Družbe sv. C. M." Ne prinašamo vam, kakor vam pripovedujejo, gor tisti preklicani kranjski liberalizem, ampak ljubezen in pomoč vaših bratov tostran Karavank. Tudi če nas nekateri vaši zaslepljeni vodje črtijo, mi pridemo ravnaje se po izreku: Oče odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Slavna skupščina blagovoli to naše stališče odobriti! Družbino šolstvo. Zaključujoč poročilo o organizaciji omenim, da je vseh podružnic bilo od lani novoustanovljenih skupno 45 podružnic in sicer 12 na Štajerskem, 9 na Goriškem, 4 na Koroškem in 20 na Kranjskem. Vseh članov družbe je okrog 10.000. Premalo! Prehajam na popis našega šolstva: Imamo 6 ljudskih šol s 25 razredi in 1283 otroki, mej njimi 564 dečkov in 719 deklic ter 18 vrtcev z 1112 otroki, mej njimi 512 dečkov in 609 deklic. Skupno torej dečkov 564 + 512 = 1076, deklic 719 + 600 = 1319 skupaj 2395 otrok. Na vseh teh šolah poučuje devet moških, 19 ženskih učnih moči ter 18 vrtnaric, torej 46 učnih moči. Vrtci so osnovani v krajih, kjer imamo prebivalstvo, ki vsled svojega socijalnega značaja rabi zavetišče za otroke, ker so stariši na delu in kjer nam otroke Nemci love. Na novo se je otvoril vrtec v Ormožu, osnovani pa so že tudi vrtci v Ptuju, Brežicah, Slov. Bistrici, na Vrdeli in Krminu. Povsod načelno vodstvo plača le vrtnarne in šolske potrebščine, prostor in kurjavo pa morajo oskrbeti lokalni faktorji. Društveno ljudsko šolstvo je preteklo leto storilo močan korak naprej: V Krminu, na italijanski meji, smo ustanovili svojo šolo v poslopju, ki ga je sedaj kupila družba sv. Cirila in Metoda. Pomagala ji je pri tem goriška podružnica, ki bode storila vse, da se izdatek kmalu pokrije. Že letos smo imeli 45 učencev, med njimi 24 dečkov in 11 deklic. Za enorazrednico je to lep začetek, tembolj ker smo radi nujnih adaptacij mogli šolo šele po začetku šolskega leta otvoriti. Šola se kmalu razvije v dvorazrednico; novi šolski vrtec ji bo zbiral mladino. Ako se v Krminu ustanovi še posojilnica, oprostimo ljudstvo kmalu italijanskega jarma. V naši šoli je bilo 57 deklic. V Mariboru je ostalo pri starem. Mariborski Slovenci so tam začeli sistematično obdelovati vprašanje tamoš-njega in okoliškega šolstva, družba je predlogom načelno pritrjevala. Upajmo, da krajevni činitelji kmalu pripravijo vse potrebno, da pride do ustanovitve nujnih ljudskih šol v tem mestu. Muto smo razširili v dvorazrednico, ki jo je pohajalo 45 otrok, 24 dečkov, 21 deklic. Boj proti tej šoli je ljut in besen ter nasilen, pa izdal ne bo lahko, da bi ne rešili, kar je po rojstvu in krvi našega. V Velikovcu smo imeli 210 učencev, torej za 20 več nego-lani. V štirih razredih je bilo 68 dečkov in 142 deklic. Dečkov je torej premalo, njih število pada, čim se bližamo višjim razredom. Da dosežemo pravico javnosti, smo razpisali jedno mesto za posebno moško učiteljsko moč. Potem ne bo treba našim učencem hoditi k izpitom na deželno šolo. V Trstu smo imeli letos skupno 916 otrok! Od teh je 448 dečkov in 468 deklic. Za koliko javnih šol v smislu zakona, si lahko zračunamo. Mnogo smo jih morali odkloniti, ker ni prostora. 16 razredov teh naših šol je bilo krajevno tako razdeljenih, da je bilo 10 razredov v našem poslopju pri Sv. Jakobu, 2 v ulici Chiarbola, I razred pri nunah, 1 v ulici S. Francesco, 2 via Aquedotta. Napredovali smo torej od lani za 2 razreda, v jeseni se tvorita še dva razreda, da jih bo 18. Razdeli se ravnateljstvo dekliške šole, da bomo torej imeli v Trstu 2 dekliški šoli, kojih novo bode razviti v višjo dekliško šolo. Radi bi razvili svoje šolstvo še za par razredov, da bi ne bilo treba otrok odklanjati, a manjka prostorov. V očigled temu ter žalostnemu stanju naše šole pri Št. Jakopu je vodstvo sklenilo naročiti načrte za popolno prezidavo te šole, da bode mesto stare trdnjave stopila moderna zgradba. Na tržaških šolah, kjer je bilo letos 8 dekliških in 8 deških oddelkov, je poučevalo letos 7 moških moči, in II dam med njimi 5 nun. 5 teh nunskih moči je bilo lani imenovanih za učitelje na državno šolo na Lipskem trgu, prideljeni pa so društveni šoli. To malenkostno drobtino nam je vrgla vlada, misleč da uteši naše klice po ljudskih šolah. A moti se! Da se vidi našo napredujočo moč, naj še pojasnim da imamo po 2 prvih deških in dekliških razredov; v deška prva razreda se je vpisalo skupaj III dečkov! v drugem razredu je bilo 108 dečkov! v tretjem 94, v četrtem 56, v peti razred pa se jih je upisalo 43. Povsod pomanjkanje prostora sili, da odklanjamo! Po tej ilustraciji tega evropskega škandala v Trstu si dovolim že danes opozoriti, da računa c. kr. vlada napak, če meni, da se bomo mi zadovoljili s 5 učiteljicami. Že letos jeseni bo prišlo do krize. Zopet se nam bo priglasilo stotine otrok; letos, kakor je pričakovati, se bo oglasilo za sprejem v društvene zavode mnogo več kakor 1000 otrok. Mi jih ne bomo mogli toliko vzeti pod streho, krvavim srcem jih bomo odklanjali in stariši bodo stali v otrokom na roki pred pragom naše šole. V današnjih razmerah bo nemožno od slov. starišev zahtevati, naj še po-trpe in počakajo. Kaj se zna iz tega razviti, to je dfcnes nedogledno, gotovo pa ne bo v nečast slovenstvu, še veliko manj pa v čast tej državi, v kateri živimo. Kar tiče uredbe naših šol, se sklicujem na lansko svoje poročilo. Pri nabavi učil nismo štedili, opremili smo šole kar mogoče dobro z vsemi potrebami; prošnjam po mladinskih knjigah od strani obmejnih šol smo vsem ugodili, priredili celo vrsto božičnic. Učni uspehi so bili povsod dobri. Razmerje z učiteljstvom je bilo ugodno, kar mogoče smo ugodili njih opravičenim materjelnim zahtevkom. Vrtnarice so večinoma zadovoljno gojile stik z delavskimi stariši. Zahvala gre ljubljanskim damam osob. gojenkam dekl. liceja in višje dekl. šole oz. njih voditeljici M. Wessner, ki so pripomogle, da smo lepe božičnice na jezikovni meji priredili, najlepšo v St. Ilju. Kar smo dajali za šole in učitelje itd. podpor, se odteguje javnosti. Zahvala naprednemu časopisju. Dolžnost mi je da tu izrazim iskreno zahvalo naprednemu časopisju ki je požrtvovalno delalo za družbo. To časopisje naj nam nadlegovanja ne zameri. Še vedno je v širših krogih premalo znana naša šolska družba, le potom zgovornih besed, ki tisočkrat pomnožene hite med narod, moremo prodreti. 25 letnica Ciril-Metodove družbe. Zaključuje svoje poročilo opomnim, da obhajamo prihodnje leto 25 letnico. Tedaj bo ob naši strani že delovala mlada gospodarska obrambena organizacija. Drnžbini prijatelji in njeni gojenci pa se bodo zbrali polnoštevilno