J
‘‘
t~—R»»Ji±=iig«ii=iur»lES
DO
Uredništvo Is ipravništvo:
UMeva Klica Sl.fi.
BCSBCSBESa
celoletna . . K4-
2*-• • m t
Četrtletna. . „ r-
%
Posamezna St. „0*11
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
' fPH
M
. ■■
Štev. 2.
V Ljuoljani, dne 13. decembra 1912.
Leto VIII.
Dr. N. —š—.
»Naša Moč1 in ljudsko zdravje.
Za košček bornega kruha žrtvuje delavec mednarodnemu nikdar sitemu kapitalizmu svoje moči, svoje zdravje, »vojo srčno kri. Šest dni prebije v za-d uh lih, slabo zračenih, zaprašenih, s strupenimi plini napojenih prostorih; šest dni ne vidi nad sabo modrega neba in žarki solnca dostikrat ne najdejo vhoda v delavnico. Zato mu lica hitro oblede in upadejo, kakor obledi in uvene zelišče, ki ne dobi zraka in svetlobe.
Podzemske temine objemajo rudarja; znoj, ki se v kapljah in curkih pretaka po koži izmučenega telesa, mu je edini hlad v neznosni vročini. Zakoniti tok sveta loči ostalemu človeštvu dan od noči; ne velja pa to za delavskega trpina, kateremu se spreminja dan v noč in noč v dan. Neizprosne sile strojev, koles, jermenov in žic preže neprenehoma na svoje žrtve in moč, ki bi lahko gonila težke mlinske kamne, zdrobi v vsakem trenotku koščeno delavčevo telo kot črviča na cesti potnikova noga.
Nova doba je z orjaško silo industrializirala cele pokrajine in dežele. Tisočim in miljonim je bilo treba vzeti slovo od kmetskih selišč, od rodne grude, domačih livad in gozdov. Začrnelo velikomestno zidovje, ogromne mračne »tavbe z dolgočasnimi, visoko v megleno ozračje Štrlečimi' dimniki je pogoltnilo te rdečelične, upapolne množice v svoje žrelo. Za leto in dan pa ta rod ni bil več prejšnji. Namesto upa, zadovoljnosti in sreče, povsod le bridko razočaranje. Ljudstvo je začelo pešati; zapustili so naravo in narava njih. Delavske bolezni, socialna beda, večja umrljivost, slaba stanovanja, nezadostna brana, žganje, bolne družine, šibek, bol^Jren zarod, vsestranski fizični propad, — to so bile posledice in socialna politika je bila postavljena pred nujnost, pečati se z vprašanjem delavčevega zdravja.
Svet se je začel zavedati krivice, ki se je zgodila velikemu delu človeštva in bilo ga je strah pred bodočnostjo. Država se je zganila, ko je videla, da dobiva v obrtnih in tovarniških središčih vedno slabejši materijal za vojaško službo. Postavodaja je energično posegla v nezdrave razmere in tako je prišlo, da se je začelo obračati na bolje. Do veljave se je povspela obrtna h i g i j e n a, delavsko varstvo, ustanovila so se obrtna nadzorništva in to ali •no. Dobro in hvalevredno! Nekaj pa se je vnemar pustilo. Kakor se v kratkem podere hiša, ki jo ni zidar zgradil
na trden temelj, tako tudi višje odredbe nimajo zaželjenega vspeha, če se ne naslanjajo na temelj države, namreč na ljudstvo.
Države, občine, delodajalci so brez dvoma dolžni ščititi delavčevo telo, — največkrat jim to veleva že njih lastna korist, toda ljudi je treba poučiti, ljudstvo mora to r a z u m e t i. Vi vsi, ki govorite in pišete v učenih, dragih knjigah o ljudskem zdravju, si dajte dopovedati, da bo ostalo vaše delo le na papirju, ako ne stopite pred ljudi, pouka tako potrebne in lačne, ih jih ne poučite. Mali mož v delavski obleki občuti lahko najboljšo odredbo le kot breme, ki je lezlo poleg vseh drugih težav še na njegove izmučene ramena, ako ni o njeni koristi prepričan, in zato je treba pouka. Potem mu pojde to v srce in šele tedaj se bo zgodilo, da se bodo ponosni vspehi zdravstvene vede, ki so bili dosedaj le last nekaterih višjih in bogatih, presadili na rodovitna tla ljudske duše in vskalili v plodonos-no drevo ljudskega zdravja.
sodb je odvisna bodočnost delavca in cele njegove rodbine. Tudi v tem oziru je treba pouka in nasvetov, ne samo glede pravnih sredstev, ki so jim na razpolago, ampak tudi glede splošnega načina, ki se je uveljavil pri odmerje-vanju nezgodnih rent. Od časa do časa hočemo poročati o zanimivih slučajih in razsodbah.
Kot tolmač med visoko znanostjo in nizkim ljudstvom naj pa sodeluje v prvi vrsti delavsko časopisje. Naš list, ki stopa sedaj v povečani obliki pred delavstvo slovenskih dežel, se lepe in vzvišene svoje naloge prav živo zaveda. Lahko rečem, da, če bi se ne, bi ne zaslužil ime delavskega lista. Le nezadovoljstvo, notranji srd in obup netiti v delavskih srcih, je stvar, ki jo ni težko pogoditi. Potrebno pa je resnično, pozitivno delo, ki jamči masi delavstva možnost zboljšanja njegovih razmer, delo prosvete, ki popelje množice na jasne poti pravega in trajnega napredka. Skrb za ljudsko zdravje bode v »Naši Moči« stalna točka, ki ne sme priti z dnevnega reda. Obrnili smo se na več zdravnikov, izmed katerih se nekateri odlikujejo po svoji temeljiti strokovni izobrazbi, drugi pa so po svojem službenem razmerju dolžni pečati so s splošnimi higijenskimi vprašanji; in vsi so nam obljubili pomoč. V vsaki številki bodrmo opisovali nevarnosti, ki prete delavcu v raznih obrtnih strokah in podjetjih s primernimi nasveti vred, kako se jim ubraniti. Vse pa na kratko, poljudno in lahko umljivo. »Naša Moč« bo redno prinašala članke iz splošnega zdravstva, zanimivosti o človeškem telesu, o važniji in nevarnih boleznih, novice o najnovej-ših iznajdbah in odkritjih na polju zdravniške vede. Času primerno in sil-r o poučno! Zato bo pa tudi vsakdo rad čital, vsaj gre tukaj za njegovo lastno kožo. za njegov lastni prid in blagor.
Važna je prva pomoč pri nezgodah. Nesreča je hitro pri rokah, hitreje nego pomoč. Kako naj tovariš tovarišu-delavcu za silo pomaga? Marsikdaj je mogoče rešiti s priprostimi sredstvi dragoceno življenje in ohraniti družini očeta in skrbnika. Tudi o tem bodemo dajali nasvete in tako bo postala »Naša Moč« tudi prva pomoč nesrečnikom in žrtvam poklica.
Dolgotrajna bolezen pahne delavsko obitelj v neznosno stisko; žena, vsa v skrbeh, ima posla z bolnikom-mo-žem in otroci za deset rok. Bolniško oskrbovanje je zelo pereče poglavje, na kar se je pri nas začelo šele v najnovejšem času misliti. Tudi v tem oziru namerava krščansko - socialna delavska organizacija storiti korak naprej in se zavzeti s pomočjo drugih faktorjev, zlasti s pomočjo dežele in občin, za organizacijo bolniške strežbe v revnih slojih. Bolniške blagajne naj bi se tudi spomnile svoje socialne dolžnosti in se tej akciji priklopile, kajti z dnevno bolniščino samo bolnemu delavcu še daleko ni pomagano in tudi zdravniška pomoč je brez dobre postrežbe malo uspešna. »Naša Moč« bode tudi to stran socialnega dela z vnemo gojila in neprestano klicala poklicane kroge na pomoč.
To je naš časnikarski program v boju za — ljudsko zdravje, v blagor širnim vrstam trpečega slovenskega delavstva.
Delavski tečaj.
Načelno se sklene, da se leta 1913 vrši tečaj, na katerem se namerava izobraziti 10 mlajših delavskih moči za krščansko socialno strokovno organizacijsko delo. Tečaj imej predvsem praktičen značaj. Udeleženci se nameravajo izobraziti v temeljnih načelih in o praktični vporabi postav, ki tičejo delavstvo in v vzornem vodstvu poslov skupin J. S. Z. Skupine J. S. Z. naj načelstvu naznanijo če in koliko mlajših moči odpošljejo na praktičen tečaj J. S. Z. Podrobnosti in čas tečaja se objavi, ko priglase organizacije J. S. Z. deset spretnih, mlajših moči načelstvu. Pri tečaju se bo polagala posebna važnost na to, da se udeleženci izurijo v praktični vporabi postav, ki tičejo delavstvo osobito glede na bolniško in nezgodno zavarovanje ter obrtni red. Skrbelo se bo tudi za to, da se izurijo v temeljnih načelih dobrega nastopa po delavskih shodih, ker hoče načelstvo J. S. Z. izuriti delavske govornike in govornice.
■0m
"i
/‘J:
a
«99
m
e:
'■S
m
■ff V’
ČRTICE
Jugoslovan. Strrkovna Zveza.
IZ SEJE NAČELSTVA J. S. Z.
Dne 10. t. m. je imelo načelstvo J. S. Z. sejo, ki jo je vodil načelnik dr. Zajec. Sklenilo se je to-le:
Glavna skupščina J. S. Z.
bodi K6ncem meseca januarja. Skupi-
Važno poglavje za delavca je zavarovanje zoper nezgode. Od takih raz-
ne T. Sl1 Z. naj s tem računajo in naj ^Hskllfcčjfcf že januarja svoje društvene shode, na katerih naj se v smislu pravil izvolijo zastopniki za glavno skupščino J. S. Z. Dan glavne skupščine se pozneje javi. Letos se glavna skupščina tako vrši, da se dopoldne reši spored, popoldne naj pa zborujejo okrožja J. S. Z. in rudarski ter tekstilni odsek.
Jugoslovanska Strokovna Zveza je pričela poslovati dne 1. januarja 1910, ko se je prej vzbudilo zanimanje zanjo po celi Sloveniji. Pravila J. S. Z. je sestavil poslanec dr. Krek, ki je tudi sklical in vodil ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za načelnika J. S. Z. sedanji deželni odbornik dr. Iv. Zajec.
Načelstvo J. S. Z. je pričelo takoj obširno agitacijo za razvoj J. S. Z., ki je osnovana po najmodernejših načelih strokovne organizacije tako, da ji lahko pristopijo delavci in delavke, ki ma-
lo	zaslužijo, a tudi tisti delavci in delavke, ki več zaslužijo. Težko je sicer šlo, a šlo je!
Zdaj ima J. S. Z. sledeče skupine in plačil nice:
Borovnica, Cerovo pri Gorici, Celovec, Elza-Moste, Gorica, Gornji Grad, Gradec, Javornik, Kamnik, Kapfenberg, Katoliško tiskovno društvo, Kamna Gorica, Kolin, Kranj, Križe pri Tržiču, Litija, Ljubljana, Loški potok, Miren pri Gorici, pazniki prisilne delavnice, Ljubljana, ljubljanska predilnica, Dobrunje (perice), Podgora pri Gorici, Predoslje pri Kranju, Št. Pavel pri Preboldu, Rokodelski dom, Ljubljana, Ruše pri Mariboru, Sava, Selo-Moste, Sorica, Selce, Stražišče pri Kranju, Šturje-Ajdovšči-na, Škale pri Velenju, Šmartin pri Kranju, Št. Vid nad Ljubljano, Šoštanj, Št. Lovrenc nad Mariborom, Skedenj pri Trstu, delavstvo tvrdke G. Tonnies, Ljubljana, tobačno delavstvo, Ljubljana, delavstvo tvornice za lep, Trbovlje,
lili
• i VV
V'
j*|
■m
m
.
4’
tem1
:	u:
m
■
lil
J. JSrgensen:
Naša ljnba Gospa Danska.
Socializem je prinesel ljudstvu zopet v e r o. In kaj še manjka, da vzbudi zaupanje v one lepe sanje o novem svetovnem redu, o zemski domovini sreče in pravice!
Socializem je dalje: prinesel ljudstvu pokorščino. Iz vere izvira vedno pokorščina, kajti vera verjame višjim močem, ki kažejo zaželjeno pot k dobremu in njim se mora posameznik ukloniti. Vera zahteva oseb, ki uče in vodijo — in v tem slučaju so bili voditelji delavstva.
Socializem je končno prinesel ljudstvu požrtvovalnost. Saj je svoje pristaše dvignil nad osebno samoljubje in nad ozke meje^ domače družine, združil je ljudi istega poklica in jih naučil čutiti drug za drugega — vez bratstva je raztegnil čeznje. Moderni delavec ni sicer videl brata v vsakem človeku, pač v vsakem delavcu, in njegova revna roka je bila pripravljena, da mu pomaga v nesreči. Delavec je dal v socializmu kakor ona udova pri tempeljskih vratih v Jeruzalemu, in ne kakor bogatin od svoje obilnosti.
Vero, pokorščino, usmiljenost, ljubezen do bližnjega, te stare čednosti, ki so jih zaničevali tisti, ki so hoteli dvigniti samo sebe, je socializem zopet dvignil do časti in spoštovanja in zdaj je žel zaslužene sadove svojega dela. Vsi oni, ki so se čutili v moderni drrž-bi majhne in teptane, so se vrgli v naročje socializma in so iskali pod njegovim plaščem zavetja, kakor na srednjeveških oltarnih slikah klečeči ljudje pod plaščem Matere božje. Zato so mnogi, ki krščanstva niti poznali niso, videli v socializmu vero prihodnjosti, ki hrani v sebi vse naravne nauke cerkve in ki jih je ta združila v eno samo zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!«
Nasprotno niso videli nekateri v socializmu ničesar drugega kakor prot,ikrščanstvo, prenos nebeških naukov Kristusovih v zemeljske, poizkus, človeško in časno uresničiti, kar je Kristus mislil v duhu in večno. Če je govorilo krščanstvo o svobodi, ki jo daje edinole resnica, je govoril socializem o politični prostosti; če je oznanjalo krščanstvo enakost pred Bogom in v cerkvi, je zahteval socializem enakost v uživanju, če je zapovedovalo krščanstvo ljubezen do Boga in ljudi, se
je socializem zadovoljil s tem, da je vzbujal zavest neenakosti ljudi.
Vendar se je zdelo Hermanu Ron-ge, da je socializem začetek vračanja krščanstvu odtujenih množic, zopet k Cerkvi, začetek izpreobračanja in samoljubja in samovoljnosti k veri in požrtvovalnosti.
Herman Ronge je med tem premišljevanjem prišel do male katoliške kapelice, katerih je v Kopenhagnu malo. Skozi vrata; ki so se ravno zaprla za dvema usmiljenkama, je prihajal k njemu vonj kadila. Tudi tu so praznovali 1. maj, prvi dan v mesecu, ko oze-lene bukve, ko se zjasne noči, mesec ki ga je Cerkev posvetila Materi božji prečisti Devici, blaženi med ženami.
Pobožnosti do Marije Herman Ronge ni pobijal s tistim mrzlim sovraštvom, s katerim mnogi protestanti preganjajo Jezusovo Mater. Razumel je, da ako je bil Jezus nazareški v resnici Bog, je bila ponižna Devica, ki ga je rodila v betlehemskem hlevu, tudi božja mati in da zdaj sedi, kronana z vsemi častmi na desnici svojega Sina, obdana s solncem in luno in dvanajsterimi zvezdami. Zato ni mogel razumeti, da bi mnogi kristjani, ki hočejo častiti Jezusa, zaničevali njegovo Ma-
ter. Nekoč je naletel na pridigarja neke verske občine; ta ga je hotel pregovoriti zase in med pogovorom je govoril zaničljivo o »Materi Mariji«. Ronge ga je pazljivo gledal in končno rekel: »Moji materi je tudi ime Marija. Poizkusite zdaj, če si upate tudi njo v moji navzočnosti zaničevati z istimi priimki, ki ste jih nadevali Materi Jezusa Krista, vašega Gospoda in Odrešenika!«
Herman Ronge je rad in vesel sprejel nauk Cerkve, da je Marija naša prva priprošnjica pri Bogu, Mati Usmiljena, mila delilka milosti, po kateri prejmemo vse darove božje. Pobožnost do Marije je najboljše varstvo vere v Jezusa, in kakor je On pot k Očetu, tako je Ona pot k Sinu. Herman Ronge je rad molil vsak dan lepo prošnjo, ki jo ponavlja Cerkev sveti Devici: »češčena bodi Kraljica . . .«
Herman Ronge je vstopil v malo kapelico, ki je bila natlačeno polna ljudi in je našel prostorček v eni zadnjih klopi. Tu je bilo že mračno; številne sveče, ki so gorele pred podobo svete Device, so svetile močno, in mladi duhovnik, ki je klečal pred okrašenim Marijinim oltarjem, je molil s čistim glasom sledečo molitev:
, /•
\|SfJ
■lil
Trst, Ljubljana, trgovski nastavljenci, Tržič, Sv. Tomaž pri Šturju, Vič, Vrhnika, Vrtojbe pri Gorici, Vevče.
Splošno se lahko naglaša, da skupine in plačilnice J. S. Z. prav dobro poslujejo in vlada med načelstvom in skupinami najboljše prijateljsko zaupanje.
V izpopolnitev organizacije so se dozdaj ustanovila sledeča okrožja: Ljubljana, Kranj, Radovljica, Goriško in Štajersko.
Nadalje sta se dozdaj ustanovila tudi strokovna odseka tekstilnih delavcev in rudarjev.
V Trstu priredi naša skupina v nedeljo, dne 15. t. m. v Marijinem Domu. ulica Risorta ob pol 6. uri popoldne shod s sledečim sporedom:	dr. Krek:
J. S. Z. organizacija uslužbenk. Anton Čok:	Razmere	službujočih deklet
v	Trstu.
TEKSTILNI ODSEK J. S. Z.
Slovensko tekstilno delavstvo se je
res zelo oklenilo J. S. Z. in prav je storilo, saj ravno delavstvo po predilnicah vsled svojih slabih plačilnih in službenih razmer najbolj strokovno organizacijo potrebuje. Plače in razmere po predilnicah se morejo delavstvu v korist vrediti le, če je vse delavstvo v J. S. Z. združeno. V slovenskih predilnicah se J. S. Z. povsod lepo razvija. Strokovno in kulturno hočemo predilničarsko dc-lavslvo dvigniti!
Radi vojske na Balkanu so predil-ničarji na vzhodnem Moravskem in v Vzhodni Šleziji zopet delo omejili. Strašno: zima, ljudje pa brez dela in jeJa na cesti!
Kartel tkalnic se tudi pripravlja in sicer nameravajo bogataši delo tako omejiti, da po tkalnicah po en dan na teden delo popolnoma ustavijo ali pa puste 20 odst. tkalnih strojev počivati. Delo bi radi tako eno leto omejili. Kartel pa ne morejo prej izvesti, dokler mu ne pristopijo lastniki 80.000 tkalnih strojev. Vsak, ki pristopi, se mora zavezali, da prispeva zakladu za izvoz vsako leto od vsakega tkalnega stroja 10 K in sicer za dobo pet let. Blago nameravajo izvažati na Balkan, na Kitajsko, v Indijo, Južno Ameriko in Afriko.
RUDARSKI ODSEK.
Iz Idrije se nam piše: Starim našim rudarskim provizijonistom in vdovam se vendar obeta boljša bodočnost.
V	nedeljo, 8. t. m. je naznanil dvorni svetnik, da ministrstvo namerava v kratkem času popraviti ono krivico, katera se jedelala že več let delavcem pri rudniku, ki so radi starosti ali kake nezgode morali stopiti v pokoj. Odmerilo jim je takrat provizijo po stalni plači, katero je takrat vžival, ko je stopil v pokoj. Ta je bila pa silo mala. 30 do 40 krajarjev je znašala za kepača, tedaj za še priletnega rudarja. Januarja 1902 so zvišali stare plače skoraj za polovico, tako, da je rudar dobival stalnega zaslužka po 70 do 80 krajarjev na dan, in od te se je zračunala tudi provizija novim provizij onistom, a za stare se niso brigali. Naši poslanci so kazali na ta nedostatek, a zavrnili so jih z opazko, da nobena postava, ali odredba ne velja za nazaj, tem več le za naprej. To se zamore le potom milosti od presv. vladarja doseči. Napravila se je prošnja na kabinetno pisarno in naj višji odlok z dne 6. decembra 1902 je ugodil prošnji. A ministrstvo ga je po svoje tolmačilo, tako da je dobilo le okoli 90 rudarjev in 7 udov nekaj zboljšanja. Od ministra Ebenhocha se je pričakovalo ugodnejše rešitve. On je bil sam vojak in pravičen. Prijatelj njegov, poslanec Povše, mu je izročil prošnjo, v kateri se je med drugim tudi navedlo, da ni bila krivda pri starih rudarjih, ki so po 30- do 401etnem napornem delu pri rudniku izrabili svoje moči, pa ime-
li	pičlo stalno plačo 30 do 40 raj carjev, ko imajo vendar sedaj že začetniki v zadnjem V. a in 6. razredu, kteri se je pa že leta 1905 odpravil, isto višino. Sivele starčke, ki so prelivali svojo kri na italijanskih bojiščih, ali si nakopali bolezen pri okupaciji Bosne in Hercegovine »za povišanje Avstrije«, so enake storili z mladeniči od 18. do 20. leta. In provizijonisti so še slabi mrjo eden za drugim, naj bi bila sedaj za njih zboljšanje tudi večja vsota, se bode vedno manjšala in čez nekaj let popolnoma odpadla. Da zaslužne može pri taki draginji puste kljub najvišjemu odloku še vedno pri starem, je krivično in nadojajo s". da minister v soglasju s fin ministrom ta nedostatek odpravi. Ebenhoch bi bil rad popravil a imel ie zvezane roke č š pri drugih rudnikih je enako in se rudar ne pritožuje. Višii ura-dnik od ministrstva je došel v Idrijo in se nejevolno obregnil ob tedanjega poslanca g. dekana da je že trikrat vložil enako pritožbo četudi je bila že prva odbita. Tudi v duhov-skem stanu imajo novi penzijonisti
boljše, kot stari, in pri drugih stanovih je enako. V Idriji hočete imeti vedno pogačo — Extrawurst. Gospoda si ni dala dopovedati, da imajo drugi stano-
vi	svojo penzijo po službenih letih odmerjeno, rudar pa le po svoji stalni plači takrat, ko je vstopil v pokoj. Pri »gedingu« je več zaslužil, zato se ni brigal ,da bi zvišal svojo stalno plačo in s tem tudi pokojnino. A kar se ni zavedel rudar, naj bi gospoda popravila. Bilo je vse zastonj in nejevoljni so bili nad Idrijo, ki jim le sitnosti napravlja. »Vsi drugi cesarski rudniki ne delajo toliko prošnja in neprijetnosti kakor ravno Idrija«, je bil stalni odgovor.
Pred letom, so napravili novi plačilni normal in sicer za vse rudnike enak. Tu so uravnali po službenih letih vse plače in provizije. In sedaj so tudi prišli na ono, kar so naši poslanei vedno terjali, da naj se po službenih letih, kakor pri drugih stanovih — učiteljih, uradnikih itd. — odmeri plača in pokojnina. In sedaj so sc tudi spomnili, da odlok tudi za nazaj velja. Kakor je povedal minulo nedeljo voditelj našega rudnika, bodo sedaj vravnali tudi pokojnino starim rudarjem po sledečem vzorcu:
Oni, ki so delali 20 do 25 let, dobe od 1. julija t. 1. pokojnine 300 K, od 25. do 30. leta 400 K, od 30. do 35. leta 500 kron, od 35. do 40. leta 600 K in oni, ki so delali nad 40 let dobe 700 K provizije. Vdove prejmejo po novem eno tretjino od provizije, ki bi pokojnemu možu priapdala pri vopštevanju novega merila. Tedaj vdova, ktere mož je delal nad 40 let, bi od sedaj naprej imola 233 kron pokojnine. Deležnih bo te dobrote okoli 180 moških in blizo 90 vdov.
Ker se jim bode od 1. julija doplačalo, bodo za Novo leto že dobile kar znaša zboljšanje za pol leta. Malo pozno sicer so prišli na to, a vendar dobro saj enkrat kakor nobenkrat. Da bi le kmalo določili, kajti sedaj v hudi zimi in draginji, bode tolikanj boljše, čim prej bode v resnici nastopilo. Ker je dvorni svetnik to naznanil rud ari em, sklepamo iz tega, da imajo že na Dunaju vse določeno, ker ako bi le prazne upe delali, bi se reklo izdelavca se norčevati.
Našim poslancem dr. Šušteršiču. Povšetu in Gostinčarju, ki so tolikrat moledovali in izročevali pisane pritožbe, katere je sestavljal naš prejšnji deželni poslanec dekan Arko, pa bode vendar.malo zadostilo, da je, četudi šele čez leta. vendar prodrla pri ministrstvu ona misel, naj se tudi priprosti delavec preskrbi z enakim merilom, kakor drugi stanovi: »naj si bo pri delu in pokojnini po službenih letih povišanje plače in povišanje provizij e.«
Kako skrbi mesto Ulm za ceno meso.
Pitališča, v katerih se hitro pitajo prašiči, utegnejo postati velikega pomena za preskrbo mest z mesom. V obližji mesta Ulm na Bavarskem se je osnovala zadruga, ki se peča s pitanjem prašičev.
Prašiči se pitajo okroglo tri mesce s koruzo ali pa ječmenom in z ribjo moko (z zmletimi ribami, ki niso za človeško hrano).
Zastop mesta Ulm je sklenil z zadrugo pogodbo, po kateri se je ta zavezala vi. 1912 dati mestu 1000 prašičev na razpolago po 50 mark za 50 kg žive teže ali po 63 mark za 50 kg čiste teže. (Ena marka znese 1 K 17 vin.)
Mestni zastop je dal zadrugi na razpolago prostor za stavbe in je obljubil tudi plačati 4odstotne obresti od 15 000 K. katere je zadruga najela za stavbe. Tudi je dalo mesto zadrugi za vsacega prašička, ki ga je kupila, 60 mark brezobrestnega posojila za nakup krme. Meščani so dobivali letos vsaj vsak teden en dan pol kg mesa za 85 vinarjev (navadna cena pri mesarjih je 1 marka).
Za prihodnje leto se je zavezala zadruga toliko prašičev opitati, da jih bode oddala vsak mesec 250 na razpolago mestu. Na drobno se bode potem sekalo meso po 78 vin. za pol kg. Mesto Ulm je zgled, kako se prebivalstvu lahko pomaga, ako imajo razumni in razsodni ljudie vodstvo uprave..
Tudi na Kranjskem se je v Lukovici in v St. Lovrencu na Dolenjskem (po mlekarski zadrugi) osnovalo podobno pi tališče zasedaj še bolj v malem obsegu. Namerava sc napravili tudi zasebno pitališče v Logatcu. Ali bi se ne dalo kaj podobnega narediti za naša mesta in obrtne kraje. Delavski občinski možje, na noge!
Utežni 6*r.
Zboljšanje položaja ž lrzniških usluž-benc v in uprava državnih železnic.
Odsek za državne uslužbence je poročal v državnem zboru, kako naj bi se
zboljšal položaj železničarjev. Državni zbor je sklenil na podlagi tega poročila, da se dovoli za zvišanje stanovanjskih doklad poduradnikom in slugam do 25 odstotkov, 7 5 miljona. Da se opusti stopnja poduradnikov, ki imajo 1300 kron plače in da se zviša končna plača poduradnikov na 3000 K ter zato, da se imenujejo nekateri poduradniki za uradnike, se je dovolilo 500.000 K. Za manipulantinje in oficijantinje pa znesek 60.000 K. Da se izvede avtomatično avanziranje slug v presledkih po dve leti, se je dovolilo 1,050.000 K, za izjed-načenje trdot pri poduradnikih in slugah, ki so zaostali za 5 oziroma 10 let, pa znesek 13 miljona. Da bi dobili čuvaji in tisti delavci, ki jih nadomestu-jejo, nočno doklado, je držav, zbor dovolil i miljone, za doklade premikačem pa 2 i milijona. Za zvišanje plač delavcem so postavili znesek 10 milijonov, za službeno avtomatiko delavcev pa 3 milijone; za ui’editev delavskih dopustov in da bi se uredila plača delavcem za delo čez normalni (navadni) čas 16 milijona, da bi imeli delavci splošno stalne službe na enem mestu 2 milijona.
Skupni znesek, ki bi se porabil za to zboljšanje uradnikom, poduradnikom in ostalim uslužbencem, znaša tako 30,010.171 K. Ta znesek je državni zbor tudi odobril.
Proti tem sklepom je pa vlada v isti seji dne 16. decembra 1911. izjavila parlamentu, da je pripravljena porabiti za zboljšanje plač, izenačenje trdot in zvišanje stanovanjskih doklad približno 21 milijonov.
Po informacijah iz železniškega ministrstva pa se niti ta vsota ni porabila za te namene.
Železniški minister dr. pl. Foerster je v svojem govoru, ki ga je imel v navedeni seji, priznal, da je zahteva po izenačenju trdot poduradnikom in slugam upravičena in da je treba odstraniti neenakosti, ki so nastale med uslužbenci vsled številnih izprememb in preuredb v sedanjih letih.
Uprava državnih železnic sc ni tako ravnala. Pri poduradnikih ni vzela v poštev vseh službenih let, da bi jim na podlagi tega uredila plače. Zvišanje dnevnih plač so izvedli le površno, v posameznih slučajih, in je še vedno cela vrsta delavcev, ki niso tako plačani, kakor bi bili, če bi se plače uredile tako, kakor je zahteval dotični predlog. Precej točk, za katere je državni zbor dovolil potrebno vsoto, je pa ostalo sploh nerešenih. Če dela delavec čez navadni čas, ne dobi za to še vedno nobene plače1. Vsak delavec je potreben počitka in ima pravico do primernega dopusta. Železnica mu sicer dovoli dopust, a plače mu za tisti čas ne da nobene, dasi je državni zbor tudi za to dovolil potrebno vsoto. Za brezplačen dopust se bo seveda le malokdo potegoval. Določbe glede stalnega nameščenja delavcev se' tudi niso nič izpremenile. Po predlogi odseka za državne uslužbence bi se imele določiti stalne, temeljne plače delavcem tako, da bi vladalo splošno, enotno pravilo za vse delavce, kakor je to urejeno pri onih uslužbencih, ki so stalno (definitivno) nameščeni. Za doklade premikačem je dovolil državni zbor — kakor je zgoraj navedeno — 24 milijona kron, dobili pa niso nič. Če bi se izvedlo, kakor je bil načrt napravljen, bi dobili premika-či za ves čas, ko res premikajo, primerno doklado, kakor jo dobi na primer strojevodja. To bi bilo tudi jako lahko urediti, ker mora uradnik še tako ali tako delati potrdilo o premikanju, torej bi s tem ne bile nobene posebne sitnosti združene.
Vse to je ostalo torej neizvršeno. Pač pa so si vzele nekatere direkcije za nalogo, omejiti število in pravice uslužbencev, kolikor je sploh mogoče. Posebna komisija se trudi in išče. kje bi se dalo tudi na najmanjših postajah pri uslužbencih kaj prihraniti Seveda bo uspeh vsega tega truda edino ta, da bo vsled pomanjkanja, oziroma vsled izrabljanja osobja do skrajnosti varnost pri prometu vedno manjša. Človek mora delati kot stroj in če se ravno pri takih podjetjih, ki zahtevajo vedno polne prisotnosti duha. izrabijo človeške moči do konca, potem je z varnostjo pri kraju. Tu ne preostaja drugega, kakor da morajo delavci energično zahtevati, naj vlada pojasni, zakaj ni izvedla sklepov, za katere je bila tudi potrebna vsota dovoljena in naj čim preje izvede, kar je bilo sklenjeno. Tu ni več govora o prošnjah, ampak vlada je dolžna izvesti sklepe, za katere se ji dovoli tudi potrebno vsoto.
—a—
Volitve v osrednji delavski odsek c, kr. državnih ž lznic. Železniško ministrstvo je deloma izpremenilo določbe glede posameznih delavskih odsekov in osrednjega delavskega odseka državnih železnic in je pri tem zvišalo
število udov osrednjega delavskega odseka pri vsaki sekciji od 4 na 6. To je storijo železniško ministrstvo, ker je število delavcev vsled podržavljenja narastio.	—a—
Zgodovina lokom rtiv. Nedavno je zborovala v Stuttgartu zveza nemških železniških uprav. Sklenili so, naj se sestavi obširna in natančna zgodovina lokomotiv, oziroma grajenja lokomotiv. Delo so poverili dr. Sancinu, višjemu stavbnemu komisarju v železniškem ministrstvu in dovolili za to potrebno vsoto. Med drugimi vprašanji, ki jih bo najbrž omenjena zveza obdelala, oziroma naklonila za to potrebno vsoto, so tudi: kako so vplivali tarifi na gospodarski razvoj kmetijstva. industrije in trgovine in pa zgodovina grajenja železniškega tira.
—a—
Žel zniške nesr-če.
Pred časom se je dogodila sledeča nezgoda: Neki potnik je šel med vožnjo po hodniku železniškega voza. Močan sunek vlaka ga je vrgel proti vratom, ki so bila odprta in potnik je padel iz voza na drugi tir. Ravno v tistem tre-notku pa je privozil po drugem tiru tovorni vlak, in stroj je odrezal potniku obe nogi. Najvišji sodni dvor je prisodil nesrečnežu 15.000 K za njegove bolečine, povrnitev zdravniških stroškov in 130 K mesečne rente za vso dobo, dokler bo nezmožen drugače si prislužiti potrebno svoto. V utemeljevanju razsodbe se navaja, da je železnica odgovorna za vsako tako nesrečo, ki jo zakrivijo njeni uslužbenci pri prometu. Železniška uprava se je izgovarjala, da je nesn čnik sam vsled svoje neprevidnosti zakrivil nesrečo, a dokazati seveda tega v tem slučaju ni mogla. — Podobrn slučaj se je dogodil dne 5. maja lanskega leta na dunajski mestni železnici. Vsled močnega sunka je Padlo neko 18 letno dekle z voza pod kolesa, ki so ji strla obe nogi. Dekle je zahtevalo 30 000 kron odškodnine. Sodišče Ji je prisodilo 10 000 kron in povrnitev stroškov. Dekletov zagovornik se je opiral na to da je železnica v tem slučaju še posebej zakrivila nesrečo, ker je pustila v vlak toliko ljudi, da so zunaj stali pred vhodom v vozove. Zastopnik železnice je pa trdil, da ie deklo samo zakrivilo nesrečo, ker se je že mod vožnjo prerinilo ven iz voza. da bi moglo prav izs+opiti. Sodišče je priznalo, da je bila krivda na pbeh straneh in je nato znižalo odškodnino na 10 000 K.
—a—.
Pravnik.
NEKAJ O BOLNIŠKEM ZAVAROVANJU DELAVCEV.
Neko tukajšnje stavbeno podjetje je sprejelo nedavno v svojem obratu moža N. N. kot preddelavca in ga kot takega označilo v njegovi delavski knjižici. Na delo ga je poslalo izven Ljubljane. Podjetje pa je tega moža naznanilo okrajni bolniški blagajni kot navadnega delavca in ne kot preddelavca, kar je ta v resnici bil- Dotična okrajna bolniška blagajna je kljub predstavam od strani preddelavca N. N. vpisala tega na podlagi Prijave od strani podjetja kot delavca in mu kot takemu izdala izkaznico.
Ta mož pa je bil po preteku nekaj časa brez svoje krivde težko telesno poškodovan in je vsled zadobljenih poškodb postal za delo nesposoben. Obrnil se je na bolniško blagajno za bol-niščino. Okrajna bolniška blagajna mu je po večmesečnem zavlačevanju plačala preskrbnino v deželni bolnici in dalje v zmislu njenih pravil ter tozadevnih zakonitih določil za 104 dni (mesto za 112 dni) 60% dnine navadnih delavcev. Ker je bil v dotičnem političnem okraju še v veljavi razglas iz meseca marca 1910, s katerim je c. kr. okraino glavarstvo v zmislu zakona o bolniškem zavarovanjii delavcev določilo. da znaša v dotičnem okraju povprečna dnina navadnega doraslega delavca po 2 kroni na dan. je dobil ko-nečno bolniški blagajni kot navaden delavec naznanjeni preddelavec N. N., ki mu je skrbeti za ženo in več nedoraslih otrok, po večmesečnem zavlačevanju za 104 dni po 1 krono 20 vin. na dan. To so suha dejstva.
Ker pa preddelavec N. N- ni edini med delavci, ki ga je zadela brez njegove krivde pri današnjih draginjskih razmerah pač nelahka naloga, z 1 K 20 vin. dnevnih prejemkov preživljati in oblačiti sebe ženo in otroke, hočemo se pri tem slučaju nekoliko pomuditi ter preiskati, ali bi ne bilo mogoče na podlagi obstoječih zakonov glede bolniškega zavarovania položaja delavcev za časa bolezni kolikor toliko zboljšati.
Višina bolniščine je v zmislu zakona glede bolniškega zavarovanja delavcev odvisna od tega: 1. h kateri kategoriji pripada dotični delavec (moški ali ženski, dorasel ali nedorasel, delavec ali predelavec itd.) in 2. kateri zne-
sek je pristojno c. kr. okrajno glavarstvo določilo kot povprečno ali navadno dnino za dotično kategorijo delavcev. Glede prve točke bo delavcu zlasti paziti, da ga delodajalec naznani c. kr. bolniški blagajni pravilno, to je, da ga priglasi v isto kategorijo, v katero v resnici spada, ne pa v kategorijo, za katero je določena nižja povprečna dnevna plača, kakor se je zgodilo v zgoraj opisanem slučaju preddelavca. V vsakem slučaju se bo naj prvo pri bolniški blagajni prepričati, ali je priglasitev pravilna z ozirom na kategorijo, h kateri dotičnik pripada. V slučaju, da se izkaže vpis v nepravilno skupino, bo to takoj sporočiti delodajalcu in od njega zahtevati pravilne naznanitve. Če delodajalec mirnim potom noče povzročiti pravilne priglasitve, je slučaj priglasiti strokovni organizaciji, kateri dotičnik pripada, da ista ukrene potrebno.
Še važnejša pa je 2. točka, namreč določitev povprečne ali navadne dnine v dotičnem političnem okraju in delavski skupini. Ta naloga pripade v zmislu določil zakona o bolniškem zavarovanju delavcev c. kr. okrajnemu glavarstvu. Glede načina, kako se naj dožene višina navadne dnine pa določa zakon le* da se je c. kr. okrajnemu glavarstvu obrniti na »zaupnike«! Kdo naj se zasliši kot zaupnik, ali delavca ali delodajalca ali koga tretjega, to vprašanje pusti zakon, akoravno je to Vprašanje skoraj najvažnejše in je ravno od te okoliščine odvisen ves blagodejen vpliv zakona, nerešeno in prepušča to preudarku politične oblasti. Tako se pač, kakor so že pri nas razmere, zgodi, da politična oblast zasliši kot zaupnika delodajalca, ki vsled prispevkov, ki ga zadenejo, razumljivo teži za tem. da se izkaže čim manjši znesek kot povprečna dnina.
Tudi rešitev vprašanja, ali, kedaj, v kakih presledkih naj se določa povprečna dnina ter prilagodi dejanski višini delavske plače, prepušča zakon načelno svobodnemu preudarku politične oblasti. Tudi to je zlasti pri današnji, rapidno naraščajoči draginji in z ozirom na to, da politične oblasti le težko iz lastnega nagiba zasledujejo višino delavske mezde, v zakonu zelo občutljiva praznota. Sicer je ministrstvo za notranje zadeve z odlokom z dne 20. januarja 1894. političnim oblastem za-bičilo, da je njih dolžnost pri vsaki priložnosti, ki se nudi, primerjati povprečno dnino z dejansko delavsko plačo in je z istim odlokom deželni vladi naložila dolžnost, vse tozadevne ukrepe političnih oblasti prve stopinje nadzirati ter skrbeti, da se nedostatki, kjer se isti pokažejo, odpravijo, toda vse to je vršiti kakor doslovno pravi zgoraj citirani odlok, ob priložnosti, ko se nedostatki pokažejo. Kdaj je ta priložnost podana, je še vedno odprto vprašanje. Vsled tega ne preostaja drugega, kakor da to vprašanje reši delavstvo samo.
Političnim oblastem je treba tedaj nuditi priložnosti. Kako? Vsak slučaj je treba prijaviti ali neposredno politični oblasti ali pa še veliko boljše stro-
kovni organizaciji, ki naj s posebno vlogo slučaj naznani pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu ali pa c. kr. deželni vladi, da se nudi v zmislu zgoraj citiranega ministrskega odloka »priložnost«.
Vse delavske organizacije, zlasti strokovne, pa naj bi smatrale eno prvih dolžnosti, imeti v natančni evidenci gibanje delavskih plač ter naj bi skušale po različnih kategorijah delavstva sestaviti statistiko o njih plačah. Na podlagi tako zbranega statističnega gradiva ne bo težko, opiraje se na zgoraj navedena določila zakona o bolniškem zavarovanju delavcev ter tozadevnega odloka ministrstva za notranje zadeve doseči od c. kr. deželne vlade, odnosno c. kr. okrajnega glavarstva, da bo tako-zvana »povprečna« ali »navadna« dnina vsaj deloma v soglasju z resnično obstoječimi delavskimi plačami. Potem bodo slučaji, kakor se je zgodil zgoraj omenjenemu preddelavcu N. N., izključeni in bo zakon o bolniškem zavarovanju delavcev mogel dosegati svoj blagodejni namen — delavca preskrbeti za slučaj -bolezni.	—r—
Vedska stavka.
Vevče, 10./XII. 1912.
Pri nas traja štrajk naprej. Delavstvo je solidarno, le sedem jih je takih, ki delajo skazo. Med njimi se osobito odlikuje vevški policaj, ki je, ko je pričelo delavstvo stavkati, druge kontroliral, na to je pa izganjal uradnike iz restavracije, kjer jih je strašno zmorjal s tatovi, z roparji in cigani. Grozil jim je, da pride drugi dan po knjižico in izpričevalo. Res je drugi dan prišel v pisarno, zahteval svoje dokumete, pa so ga vprašali, če prekliče, kar je prejšnji večer govoril. Policaj je pa rekel, da ničesar ne prekliče. Nato mu je bil ves čas plačan, kar je stavkal, za naprej so mu pa še višjo plačo obljubili, kakoršno je prej imel. Dva dni nato moža nismo videli, ko se je pa povrnil, je pa šel v tvornico. Vse se še zdaj čudi, kako da so ga nazaj vzeli in celo kot stavkokaza, pa je tako v restavraciji psoval uradnike, pa ga niti eden ni zavoljo razžaljenja časti tožil. Ob tej priliki omenjamo, da smo pred tremi leti po listih čitali o nerednostih v pisarni, ni še posebno dolgo, ko so nekemu gospodu »odkazali« 18 mescev prostega stanovanja na državne stroške. Delavstvu se strašno čudno zdi, zakaj da je sicer strogi gospod Taussig zdaj tako ko-moden in pusti, da z delavstvom vred na njegove stroške tudi uradništvo stavka. Medtem ko delavstvo stavka, si pa prireja uradništvo v restavraciji vsak torek veselico. O pisarni se med delavstvom zelo veliko govori, prav bi bilo, da bi se za pisarno ravnatelj nekoliko bolj zanimal, kolikor se. A o pisarni za daes dovolj. Rajši se pomenimo kaj o drugih stvareh. Veliko šuma je vzbudilo, ker je najboljši delovodja zapustil našo tvornico in šel v papirnico na Reki, češ, pri taki umazani družbi nočem več delati. Dozdaj je že zapu-
stilo naš kraj do 200 delavcev in delavk; šli so v Ameriko, v Nemčijo, več jih je tudi odšlo na delo v papirnico na Reko, kar je menda Taussiga strašno jezilo. Našel ljudi in njih delo znajo v reški papirnici bolje ceniti, kakor je zna ceniti Taussig, ki nas je po svojem ravnatelju Ilentschelnu na cesto postavil. V nedeljo je delavstvo zborovalo v Društvenem Domu. Poročalo se je, da je pozvalo okrajno glavarstvo v svrho pogajanj k sebi nekaj zaupnikov delavstva. Ravnatelj sam ni prišel, pač pa je pisal, da delavstvo lahko pride delat, a da bo sam med delavstvom izbiral. Ko se je to poročalo, je klicalo delavstvo:' »Hentschel naj sam s svojo kuharico dela«. Glasovalo se je tudi, če se stavka nadaljuje. Soglasno je delavstvo sklenilo, da stavka naprej. Delavstvo je prav storilo. Ž njim drži vsak pameten in razsoden človek in s stavku-jočim delavstvom drži tudi Slovenska Ljudska Stranka, ki je pokazala zlasti z deželno podporo, da stoji popolnoma na strani stavku-jočih delavcev!
Poslancu Gostinčar za stavkujoče v.ev-ško delavstvo.
Poslanec Gostinčar je z ozirom na postopanje žendarmerije v Vevčah nasproti stavkujočemu delavstvu vložil v državnem zboru interpelacijo, v kateri navaja, da se ni aretiralo pisarniškega predstojnika, ko je streljal proti delavstu, med tem ko se je polotilo nekega delavca, ki je zavriskal, dvanajst žandarjev. V interpelaciji se navaja tudi dejstvo, da je neki stavkokaz z nožem večkrat nevarno ranil neko delavko in da ni bil aretovan. Inter-pelantje vprašajo domobranskega ministra, ali hoče zadevo preiskati in ukreniti, da bo žandarmerija postopala nepristransko.
Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Moškerc.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Pristopa te k »Jugoslovanski Strokovni Zvezi“!
Ste že potrosili kavo s Francliouo perl-ržjo, znamba :Perlro:? Ista lignju tud! brez zmote kane.
Razširjajte med delavstvu Daše glasilo
,Našo Moč4.
f
DO
If
R
m
2
j7[§n mmm
n# Ul UL III, Pr Jernova ulica
priporoča svojo
mačegi izdelka
H
M
$
Solidno izdelane
dežnke m solnčnike
priporoča
po najnižjih cenah
L. Mikusch.
Sogata z. log« znsitih ročn h tlel m zravtn spaua očih potrebščin.
!ra
I
P M 'rini UliBUHHH
1*11 I	Mestui trj 18.
Trgovina z modnim in drobni Ulagom.
Velika izber vezenin, č p , rokavio, nogavio, otroške obleke in perila, r^sov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, v 1 e, bombaža, sukanca itd.
y*redt stun)e in »ejentf mono tamov in vsa-Hovr tnih dr jih rsb.
3!
Pozor, slovenska delavska društva!
Ki' ujte svoje potrebščine pri znari in priporočljivi domači munufakturni trgovini
Janko Česnik
(Psi CsSniku) LJUBLJfMH
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobi e vedno v veliki izbiri najn jvejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
m
—	8 —
§ 4. Delo čez določeno dobo v zmislu § 3, odst. 3., zakona z dne 21. junija 1884. leta, se no sme dovoljevati za mladostne delavce.
Če je silna nevarnost življenja, zdravja in lastnine, se smejo mladostni delavci porabljati čez izmero, določeno v teh zakonih za obdanično in delovno dobo, oziroma ponoči (§ 3 ukaza) le tedaj, če za opravljanje dela, ik ga je izvršiti, ni na razpolago odraslih oseb in če je delo primerno močem mladostnih delavcev, ki so določeni, da ga opravijo.
§ 5. Med delovnimi urami se morajo dajati mladostnim delavcem redni odmori. Te odmore je odločiti tako, da presega njih trajanje v delovni dobi trajanje odmorov, ki jih je po veljajočih zakonih dovoliti odraslim delavcem, vsaj za eno uro.
Odmori, ki jih je dajati mladostnim delavcem, naj bodo razvrščeni tako, da nepretrgani delovni čas praviloma ne traja dalje nego
4	ure; drugačna razvrstitev odmorov se sme dopuščati le v tistih primerih, v katerih je to potrebno iz ozirov na tek obrata ali na delavce same.
V	odmorih se mladostnim delavcem ne sme dovoliti nikak opravek v obratu.
§ 6. Ako se pritegnejo mladostni delavci po določilih § 4., zakona z dne 21. junija 1884. leta, (drž. zak. št. 115), za dela ob nedeljah, jim je treba dovoliti nadomestni dan počitka v naslednjem tednu.
§ 7. Izjeme od določil, ukrenjenih v §§ 2 do 6 tega ukaza, lahko dovole rudarska oblasl.va za mladostne dclavce moškega spola tedaj, če je z izpričevalom javnega zdravnika ali kakega drugega zdravnika, ki ga na zahtevo rudniškega podjetja določi okrožni rudarski urad, dokazano, da dopušča telesni razvoj mladostnega delavca brez škodo za njegovo zdravje zanj nameravano in v zdravniškem izpri-čevalu natančno oznamenjeno opravilo.
Ako se na podstavi takega izpričevala dopuščajo mladostni delavci na nočno delo, je treba delo razdeliti tako, da ti delavci Menjajo vsaj vsak teden v obnočnici in obdanici.
§ 8. Otrokom, to so v zmislu tega ukaza osebe, ki 14. leta starosti še niso dovršile, se v rudarstvu ne sme dajati vpravila kakor delavcem.
—	5	—
\opuščeno je, mladostne pomožne delavce med dovršenim 14. in dovršenim 16. letom in pa ženske, ki v dotičnih obrtih pravilno delo imajo tudi v gori omenjenih v noč segajočih delovnih urah uporabljati.
§ 4. Prestopke določil tega ukaza pokarjati je po kazenskih določilih obrtnega reda.
V ostalem je trgovinski minister v sporazumu z ministrom za notranje st veri zaslišavši trgovinske in obrtne zbornice pooblaščen, ukazoma oznameniti tista nevarna ali zdravju škodljiva obrtna dela, pri katerih se mladostni pomožni delavci ali ženske celo ne smejo uporabljati ali pa samo pogojena.
Otročnice se smejo šele po preteku štirih tednov po njih porodu uporabljati za pravilna obrtna dela.
Razvidnost mladostnih pomožnih delavcev'.
§ 96. obrtnega reda (zakon z dne 8. marca 1885., drž. zakona štev. 22):
Imeniki obrta, kateri dajo dela mladostnim pomožnim delavcem, naj pišejo o njih seznamek, ki naj obseza ime, starost in stanovanje teh .pomožnih delavcev in ime ter bivališče njih starišev, oziroma varuhov in pa čas, kdaj so vstopili in izstopili.
Ta seznamek je na zahtevo predložiti obrtnemu oblastvu.
Delt) mladostnih pomožnih delavcev in ženskih oseb v rudarstvu.
Postava od 21. junija 1884, drž. zak. št. 115, ki določa za rudarstvo, če se smejo mladostni dclavci in ženske baviti z delom pri istem, potem, koliko ur sme trajati vsakdanje delo in da naj bode v nedeljo počitek.
§ 1. (Ta paragraf je bil razveljavljen z zakonom z dne 26. dec. leta 1911., drž. zak. št. 237 in veljajo sedaj sledeča določila:)
V rudarstvu so otroci, ki še niso dovršili 14. leta starosti, ne smejo rabiti za delavce
Ženo in dekleta vsake starosti se smejo porabljati za dela v rudarstvu samo čez dan, porodnice šele šest tednov po porodu.
Ženam in dekletom brez razliko starosti se ponoči, to je v času med 8. uro zvečer in 5. uro zjutraj, ne sme dajati delo v rudarstvu.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenb oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konlekd l za dame.
Sladni čaj-zajtrk!
VH1 *°' » prihranka in okusen zajtrk, južlnal doselili ! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo
aladnl Č*|. Ako se ga uporablja pri doienčkih namesto moke 7a otroke, so otoške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši Dr.pl Tmk6czyjev sladni čai ima ime Sladin in Ma1| ie vedno oolj pnljubljen. Povsod */4kg zavoj 0»»vin U1ULI Tudi pri trgovcih. Po polti pošlje najmani 5 zavo ev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih ose n otrok zredil s sladnim čajem. O avne zaloge na Dunaju: ic-
7flipaolol kame Tmk6c/y: ‘‘chonbrunnerstiasse štev. Ujm, iaUldaJK! !osefstadter>trasse štev. Kadetzkyplatz štev. 4 V Oradcu: Sack trasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe Za resničnost tega naznanila jamči 6 tukaj na cdenih tvrdk Tmk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrcdn h oseb.
mw*:
tli KI
č&cUniJti, '*■ %/krrurriico "Xaieri telijo cSabrv. po ceni in -Bsnesl/itHr potovali na/ so obrnejo
rSirnonJ^i/OjietelZa
'V Sjubfjun* ttblo&vors/te ulice20. Žiakovrstnu Objasnila dtyc se&m/tlutfno.
FD D HJFf Liub,iana
I H* K*	Stari trg št. 9.
 Izprašani optik.----------------------
Zalagatelj c. In kr. armade, c. In kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd.
Največjl optični zavod.
Prvi specialist za
očala in ščipalnike, naiejene strogo JMI n a t a n -čno po naročilu in zdravniških pied-pisin. —
Nadalje pri| oro-čam svojo velik izbiro strokov-
n aSko pravilno i.delanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Ooerz ild. V a popravila irvriujem v s oji lastni po najnoveiSem sis < mu z električnim obratom ureje i delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalci m vsak čas dovoljen. F aata zal q nalb diSi or zist in n sr« mini Z Mi ■ mik i
Lekarna „Prl kroni" Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Hunska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti ieiodčnim bolečinam, steklenica rov.
napi) ce za ieiodec, izvrstno, krepil o in slast do jed' pospeSu|oč> src stvo. st.kienica 40 v.
Ra-ljice zoper lelodčnl krč, steklenica SO v.
Poslpalni praiek, proti ognjivanju otrok In proti potenja nog, Skathca so v.
Ribje olie, steklenica l krono In t kroni.
Salicilni kolodi), za odstranitev ku jih očez in trde ki 2>, steklenica 70 v.
„Sladin“ za oiroke. Škatla 60 v.
Tinktura za ieiodec, o vajalno in ieiodec krepilno sredstvo, steklen ca ZO v.
Trpotcev zok. Izvrsten pripomoček proti kaSlju, stekli nica l krono.
Zeieznato vino, steklenica r kroni ao v In 4 krone 80 v.
Edina In najkrajša Črta d Hmerlko!
Samo 6 dni! f
New-York Havvre
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste iSifkarte) za iranco.Ku l.nno čez Havre ter liste za j ovrate iz Amerike v domovino
in brezplačna po- Eli ^MADHA jasnila daje samo El/s •rlNHI/N
oblastveno potrje a potovalna nisarna v Ljubllanl, Danajska cesta it. 18 v novi hiSi .Kmetske posojilnice* nasproti gostil e .Pri Figovcu*.
Najvččja in najstarejša
tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
r
Mnogokrat odlikovana,
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
■ nuutuuai8«gn«aavaggai(aiattaiaa(ta|
IVAH JAX|hSIH » MaMianl.
 	Danajska	cesta	17
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino ln obrt. =
jJiimiim iiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiaiiimmmmiiitiii imiiiiiiu
S Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: Š
1 BIOGLOBIN |
| Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. |
| Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = = V steklenicah po K 3'50 in K 2’— v vsaki | lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:
| M= R. Sušnik [
| lekarna „Pri zlatem jelenu" 1 Ljubljana, Marijin trg. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš
ra
x
vt
E
ra
k
X
ra
*S
»N
OJ
nj
E
ra
Za hranilne uloge jamči dežela Kranjska. Hajboljša, najslgurnejša prilika ta sledenjeI
Denarni promet 1.1911. čez 82 milijonou K. Stanje ulog čez 22 milijonou K.
Lastna glaunica K 704.939*27.
LJUDSKA POSOJILNIM
regfstrovana zadruga z neomejeno zavedo
Miklošičeva cesta štev. 6
pritličje v lastni hiši nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne ter
jih obrestuje po
II 01
\2 lo
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo... Za nalaganje po pošti so pcšfno-hranifnične poiožnice Lna razpolago.
Fran Povše, komercialni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec, predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpredsednik; odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano; Dr. Josip Dermastla; Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici; Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik „Ljudske posojilnice"; Ivan Pollak ml., tovarnar; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
Za hranilne Pluge jamči dežela Kranjska. Si
oar
isu
4
1
■
■
■
■
a
m
s
m
m
:
S
J
ra
N
BI
BI
3
nj
a
ra
N«
ra
B)
a
M
ar
BI
6 —
V	obratih, v katerih se dela v dveh dnevnih oddelkih, se začetek ponočnega počitka za delavke, ki so presegle 18. leto staro- — sti, določiti na 10. uro zvečer.
Kolikor gre za delavke, je dopustna dovolitev izjem po 8 3., odst. 2. zakona z dne 21. junija 1884. (drž. zak. št. 115) samo za žene in dekleta, ki so presegla 18. leto starosti ter s pogojem, da traja ponočni počitek najmanj 11 ur. Prav tako se sme delo čez čas v zmi-slu § 3., odst. 3., imenovanega zakona dovoliti samo za delavke nad 18 let, in sicer k večjemu za 40 dni v letu ter s pogojem, da traja nočni počitek najmanj 10 ur. Začetek nočnega počitka se sme v tem primeru določiti na 10. uro zvečer.
Pri delih nad zemljo v rudarskem obratu, ki se morajo zaradi podnebnih razmer ustaviti najmanj štiri mesece v letu, se sme delavkam, ki so prestopile 18. leto starosti, v ostalem delu koledarskega leta do 31. decembra 1914. leta dajati delo tudi v ponočnem času.
§ 2. Moški, ki še niso prestopili 16. in ženske, ki še niso prestopile 18. leta svoje dobe, se smejo pri rudarstvu baviti samo s takim delom, katero ne škoduje njihovemu telesnemu razvitku.
§ 3. Dolovna doba (izmena, šihta) ne sme 12 ur presezati in vsakdanji čas pravega (resničnega) dela v tej dobi ne sme 10 ur presezati. Začetek delovne dobe se računi po času vhoda v jamo, a konec iste po času dovršenega izhoda.
Izimke od tega sme minister poljedelstva visokoležečim rudnikom alpskih (planinskih) dežel. dovoliti s to mero, da se število šestdesetih ur pravega dela na teden ne sme prestopiti.
Rudarsko glavarstvo ima oblast, v slučaju izrednih dogodkov ali časne nujne potrebe dopustiti do nekega števila in neke dolgosti delovne dobe čez to mero.
§ 4. Ob nedeljah naj pri rudarstvu dela počivajo. Izimljejo se samo ona dela, katera se po svoji naravi ne smejo pretrgati, ali katera je moči samo tedaj opravljati, kadar delovršba počiva, na primer odvajanje vode iz jame, dovajanje zdrave sape ali' vetrenja, delovršba v plavžih, žgalnicah in kvaksnicah, straženje v jami in dela v peskoviti, vodnati (močvirnati) gori, dalje dela, s katerimi
1	ra
l	£U
	O!
-	T* '
—	7	—
se rudniki na zemlji ali pod zemljo trebijo in čistijo ali pa v dobrem stanu vzdržavajo, potem delovršba v solovarnicah z dotičnimi deli, naposled s privolitvijo rudarstvenega oblastva tudi neodložljivo nakladanje.
Nedeljski počitek naj se zadnji čas začenja v nedeljo ob šestih zjutraj, in sicer istodobno za vsečihamo moštvo ter trajaj polnih 24 ur od svojega početka dalje.
5 5. V slučajih silne nevarnosti za življenje, zdravje in lastnino se uporabljajo določila §8 3. in 4.
Ukaz poljedelskega ministrstva ▼ sporazuma z ministrstvom za notranje stvari z dne 8. junija 1907, drž. zak. št. 146,
v koliko se sme v rudarstvu dajati delo mladostnim delavcem in
otrokom.
Na podstavi zakona z dne 21. junija 1884. 1. (drž. zak. št. 115)':
S	1. Mladostni delavci v zmislu tega ukaza so osebe moškega spola med dovršenim 14. in 16. letom starosti, potem ženske med dovršenim 14. in 18. letom starosti.
§ 2. Mladostnim delavcem se sme v rudarjenju dajati opravila le s takimi deli, ki so primerna njihovim močem in niso škodljiva njihovemu telesnemu razvoju; dajati opravila mladostnim delavcem ženskega spola je vrhutega dovoljeno le pri delih nad zemljo.
Mladostni delavci se smejo uporabljati za sukanje vretena ali vlačenje vode, za zaviranje, za vozenje samokolic na vkreber, za premikanje rudarskih vozičkov na tirih navkreber ali navzdol in rudarskih vozičkov z večjo iežo ali s težjim nakladom sploh, potem na delaviščih v jami, kojih temperatura presega 28° C in za take opravke, pri katerih je z ozirom na posebne razmere, kakor razvijanje škodljivih plinov ali škodljivega prahu v delovnih prostorih, zdravje oseb, ki imajo tam opravila, v večji meri v nevarnosti ter za druga opravila, pri katerih se lahko trpi škoda.
§ 3. Da bi se dajalo opravila mladostnim delavem ponoči, to je med 8. uro zvečer in 5. uro zjutraj, se praviloma ne sme dopuščati.
V	obratih, v katerih se dela v dveh obdanicah, se smejo mladostni delavci moškega spola porabljati do 11. ure ponoči.