PRO SVETN
Bt. 4
Ljubljana, 28. februarja 1956
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In oprava Nazorjeva 3/l. Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 300.' Štev. ček. računa 60-KB-1-Z-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalec.
SD E LAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Strokovni izpiti učiteljev pripravnikov
Beseda 0 strokovnih izpitih je Hredno znova živa. Učiteljska Iborovanja se pogosto ukvarjajo s tem problemom in posamezni pedagogi iščejo ustreznejšo obliko za dokaz poklicne sposobnosti.
Mnogokrat kritiziramo »krute« In »zbirokratizirane« izpitne komisije, pogosto pa obsojamo sedanjo obliko kot neustrezno. Merilo Za to obsojanje pa so vedno številni neuspehi izpitni-kov.
Naj se ob rezultatih strokovnih izpitov v ietu 1955 ponovno dotaknemo teh problemov!
V letu 1955 je 194 učiteljskih pripravnikov opravljalo strokovni izpit (brez popravnih izpitov). Uspešno je ta izpit opravilo 116 pripravnikov, 14 s prav dobrim uspehom, 63 z dobrim uspehom, 39 pa z zadostnim uspehom. Izdelalo je torej 69% <78 pripravnikov), 49% pripravnikov Pa izpita ni opravilo.
Ustavimo se predvsem pri ne-nspeiih izpitih. Od 78 pripravnikov jih 24 ali 31% ni opravilo izpita iz pedagoške skupine, 36 ali 4S% iz slovenščine, 14 ali 18% iz zgodovine (in deloma iz administracije), 2 pripravnika nista zadovoljila z nalogo, 1 pa z učnim nastopom; enemu je komisija dovolila sredi izpita odstop zaradi neurejenih življenjskih razmer.
Glede nalog in učnih nastopov Je treba ugotoviti, da čestokrat ne zadovoljujejo, pa je pripravnik zaradi raznih okoliščin (tuj razred, neurejeno formuliranje) Vendarle pripuščen k ustnemu Izpitu.
Največ neuspehov je v slovenščini. Slovnica, »ta 'največji strah«, koi jo imenuje pisec članka v PD z dne 27. maja 1955, in literarna zgodovina!
Pri petini teh 36 pripravnikov So bile že naloge nezadovoljive. Ostali pa So odpovedali le pri ustnem izpitu. Kje so vzroki tega neuspeha? V preveliki zahtevnosti? V togem izpraševanju?
V	»neživljenjski« snovi?
Zahtevnost je pravzaprav nakazana v programu za strokovne izpite in v glavnem ne preseže snovi, ki jo je treba posredovati v osnovni šoli. Seveda nekoliko več kot osnovnošolski otrok pa že mora učitelj vedeti o snovi.
Znanje materinega jezika je bistvena zahteva za otroka in torej tudi za učitelja. Prava pismenost ne more mimo jezikovnih pravil in ta so zajeta v slovnici. Pravopisje, analiza stavka in besedne vrste, to je glavna slovnična snov. Izpraševanje pa je lahko seveda tudi Za to snov togo, »pravilarsko«. Pravilo samo je lahko nevažno, posebno če ni dojeto uporabno: vedno gre le za to, da vemo, kaj je slovensko in kaj ni, in tia znamo to tudi dokaza-t i. Tiidii razne jezikovne finese pridejo pri izpitu do Izraza, Vendar poznanje teh za uspeh Izpita ni bistveno. »Življenjskost«, o kateri radi toliko govorimo, pa je brez dvoma tudi
V	slovnici, ker je jezik sam bistveno življenjsko občilo.
Pripravnik, ki stavka z napačnimi skloni, brez ločil in velikih črk ne zna popraviti, ne more otroku posredovati pismenosti, čeprav je lahko prav ta učitelj sprejet na univerzo. Nepismenemu otroku pa je pot navzgor zaprta.
Literarna zgodovina zajema v izpitnem obsegu glavne smeri in ljudi iz domače literature, glavne predstavnike literarnih smeri pri jugoslovanskih narodih, posebej pa še glavna dela mladinske literature, predvsem naše in tiste, ki jo imamo že prevedeno.
Prosvetni delavec Je hkrati tudi kulturni delavec, saj je otroku mnogokrat edini posredovalec kulturnih vrednot- da De govorim o njegovem širšem
poslanstvu.
Poznavanje literature jugoslovanskih narodov je absolulno nezadovoljivo. — Zaradi tega sicer še nihče ni padel, sodim pa, da je v tem pogledu naša Zahtevnost premajhna in znanje nedopustno pomanjkljivo. T o -da če pripravnik ne ve ničesar o Levstiku in ne o Cankarju in Zupančiču, če mu je Prešeren le Po imenu znan, Potem ne more biti posredovalec kul-turnih dobrin, potem ni prosvetni in kulturni delavec. Ce pa mladinske literature ne pozna niti v obsegu Beril, potem v tej smeri nenehno siromaši otroke, ki jih vodi. In prav taki primeri so med pripravniki, ki niso opravili strokovnega Izpita iz slovenščine.
Tretjine neuspelih izpitov Je »kriva« pedagoška skupina. Morda bo marsikdo dejal, da samo dva neuspela učna nastopa dokazujeta, da so pripravniki v praksi dobri in da je to glavno —- zahteva po teoretičnem znanju izraža torej le star odnos do izpitov. Ne glede na to, da je tako gledanje nepravilno, je ta vtis tudi le navidezen. Od 31 neuspelih izpitov iz pedagoške skupine ima 15 pripravnikov iz učnega nastopa samo zadostno oceno. Od vseh 192 pripravnikov, ki so opravili učni nastop, pa je zadostno ocenjenih 83 pripravnikov ali v celoti 43%. To pomeni, da izredno veliko pripravnikov premalo poglablja svoje poklicno delo, da se predvsem zanašajo na svojo naravno inteligenco, m svoj »pedagoški eros«, ki bo vse opravil. Res je, da tuj razred pripravnika ne sprosti, marveč ga utesnjuje. Res je, da trema, ki je značilna za vsak izpit, zmanjšuje uspeh. Hkrati pa je tudi res, da se pripravnik za eno uro nastopa lahko pripravlja ves dan, možnost, ki je pri svojem rednem delu nima niti za pet in več ur. In te priprave so (brez treme in tujega razreda) prav tako neurejene in nesodobno zgrajene kot učni nastop sam. V prvi vrsti se opaža borba s snovjo (premajhna razgledanost); glede upoštevanja pedagoških in psiholoških zakonilosti je odnos nezadovoljiv. In tako je poleg 31 negativnih ocen iz pedagoške skupine še 88 zadostnih ocen. Vprašanja iz obče pedagogike, psihologije in metodike pa so še kako povezana z življenjem in z neposredno učiteljevo dejavnostjo. Nekaj primerov iz skupine, ki ni opravila izpitov iz pedagoške skupine: 1. Naloga učitelja v socialistični družbi. 2. Občutki. 3. Spisje v osnovni šoli. — 1. Najvažnejše pridobitve v zgradb: obveznega šolstVa. 2. Združevanje predmetov. 3. Začetno branje. — 1. Dednost, okolje .vzgoja. 2. Fantazija. 3. Obravnava berila, pesmi. —	1.
Rousseau. 2. Volja kot duševni proceis. 3. Naloge zgodovinskega pouka. — 1. Temperament. 2. Nagrade in kazni. 3. Obravnava glasu in črke — itd. Zastonj je govoriti o reformirani šoli, če ne poznamo poti do otroka.
Neuspehi iz zgodovine in deloma iz administracije (deloma iz zakonodaje) pa so žalosten dokaz imeživljenjskosti« teh pripravnikov. Obseg zgodovinske snovi ne seže predaleč nazaj. Zajema le dobo od prve svetovne vojne dalje. Povezovanje preteklosti s sedanjostjo je šibko. Sodobni problemi so pripravnikom tuji. Ne poznajo naših predstavnikov, tudi tistih ne, ki jih ves svet pozna. Ne le da ne poznajo organizacije prosvete v državi in republiki, celo za svoje neposredne svete ne vedo. Imeli pa smo celo primer namernega ignoriranja naše stvarnosti, ko je pripravnica zelo dobro odgovarjala na vsa vprašanja, ki niso bila v zvezi z našo politiko in našimi zahtevami; ob teh vprašanjih pa je trdovratno molčala. Ta negativni odnos pripravnice je bil znan tudi neposrednim predstojnikom, pa je pripravnica vendarle dobila na pot lepo oceno.
Taka je slika iz strokovnih izpitov.
Pripravnike, ki niso opravili strokovnih izpitov, Pa je brez dvoma treba v splošni oceni razlikovati. Neuspeh, torej nezadovoljivo znanje, je pogostokrat rezultat objektivnih razmer, kot so pogoste premestitve, nerazumevanje krajevnih in okrajnih oblasti, ki pripravnikom ne nudijo nikakršne pomoči niti z razbremenitvijo niti s knjigami, Pa tudi ne z načrtnim mentorstvom. Za neuspeh teh ijudi je odgovorna predvsem družba. Čeprav je torej ta neuspeh za pripravnika v nekem smislu krivičen, pa vendar ni mogoče, da bi tej družbeni odgovornosti izpitna komisija zadostila tako, da bi neznanje ocenila kot znanje. Njena odgovornost pri ocenjevanju se ne izraža samo v odgovornosti (pravičnosti, objektivnosti) do pripravnika ki opravlja Izpit, marveč je širša in mora izražati tudi odgovornost do generacij otrok, ki jih ti ljudje učijo in vzgajajo.
Drugi del pripravnikov je tisti, ici svojega dela ne jemlje resno, ki ugodnih pogojev ne izkorišča, ki smatra da je vsaka zahtevnost do njega odveč in krivična in ki je s svojim delom vedno zadovoljen in teče vse življenje mimo njega. To je manjši in negativnejši del, za katerega bi bilo prav, če bi se z naših šol umaknil.
Najmanjši del tvorijo tisti, ki dela kratko malo ne zmorejo in ki nikakor ne morejo zadostiti zahtevam dobrega učitelja.
Izpitna komisija ne pošilja o vsakem kandidatu svojega mnenja krajevnim organom. Uspeh ali neuspeh sporoči po izpitih pripravnikom samim, diplome pa jim kasneje pošlje preko okrajev. Inšpektorji pa imajo vedno možnost dobiti podrobnejše podatke če jih žele in če se zanje zanimajo.
Po vsem tem dobiva diskusija o smiselnosti strokovnih izpitov določeno smer. Težnja po strokovnem poglabljanju in po širšem obzorju se danes izraža širše in družba uvaja razne vrste strokovnih izpitov za razne poklice, kjer prej to ni bilo potrebno. Nekak zagovor naloge, ki bi jo pripravnik v določenem času napisal, torej le zagovor v smislu nekakega doktorata, tu gotovo ne bi bil na mestu, posebno še, če naj bo to glavni del izpita. Strokovni izpit ima tu brez dvoma druge naloge in skuša opredeliti širšo sposobnost za učiteljski poklic.
Pisec »Besede o praktičnih izpitih ...« predlaga opravljanje izpitov na šolah, v kar pa spričo materialnih možnosti sam dvomi. Samo za majhen del izpita bi bila situacija ugodnejša, za učni nastop namreč, pri čemer pa mora komisija upošte-
vati spremenjene razmere v drugem okolju.
Nadalje predlaga avtor, naj bi se vsaj obseg izpitov spremenil. Glavna naj bi bila naloga in njen zagovor — predmeti pa naj bi se zajeli v »nekakem praktičnem življenjskem obsegu«. V praktični življenjski obseg spada zame vse tisto, kar je v zvezi z učiteljevim tako zelo konkretnim in življenjskim delom. In preko tega obseg komaj seže. Nasprotno, preozek je. Seveda pa pri tern ni mogoče mimo dejstva, da praksa zaostaja v svojem razvoju, če ni teoretično utemeljena. To bi učitelj še posebej moral vedeti. Prav zaradi tega, ker mu je teorija »študentovska«, je mnogokrat v razredu suh in piše otrokom zgolj teoretične definicije, ki jih zaradi svoje nemoči ne more življenjsko posredovati. Sedanji predpisi za strokovne izpite takim zahtevam v skromni meri ustrezajo.
Stopnje gornjega predloga pisca v PD še žal nismo dosegli. Ta je namreč neprimerno bolj zahtevna. Ce naj bo naloga izhodišče in jedro izpita, potem mora biti tako zrela in bogata, znanje izpitnih predmetov Pa praktično in teoretično tako močno, da omogoči hitro in precizno povezovanje s problemi. Predmeti pa pod svoj obseg ne bi mogli.
Izredno preproste naloge, ki jih pripravniki pišejo 4 ure (nekaj tem: S čim se učitelj bori proti formalizmu v pouku? — Zaposlitev kot vzgojno sredstvo — Pogoji uspešnega pouka — Sola in dom — Lik socialističnega učitelja — Vzgled kot vzgojno sredstvo itd.), pa po svojih rezultatih ne kažejo, da
bi tak postopek omogočil pripravnikom praznični izpit. Od 194 nalog sta bili dve iz pedagogike in slovenščine (iz slovenščine le pravopisno) ocenjeni negativno, iz pedagogike 87 zadostno oziroma komaj zadostno ali 45%, torej skupaj z negativnimi 89 ali 46%; iz slovenščino Pa 76 zadostnih in komaj zadostnih ali 39%, torej skupaj z negativnimi 41 ali 49%. To so vsekakor nezadovoljivi rezultati in ne kažejo zadostne zrelosti pripravnikov.
Toda domača, širša pismena naloga in ob njej obdelana problematika pedagoške skupine je sprejemljiva. Zahteva Po takem načinu enega dela izpita pa more slediti samo iz težnje po večji razgledanosti in večjem znanju. Verjamem, da to družbi bolj ustreza, in bomo do tega slej ali prej prišli.
Višje oblike izpita nujno zahtevajo večje znanje. Apel po čimvečji družbeni in poklicni
odgovornosti s pravilnim odnosom do teorije in prakse in z razumevanjem življenjskosti bi moral biti naslovljen predvsem na pripravnike in njihove mentorje. Vsekakor se bo minimalna zahtevnost pri strokovnih izpitih morala umakniti višji kjer se bo morala razgledanost posameznika in strokovna usposobljenost bolj izražati. Odgovornost posameznika se bo morala dvigniti,
V olajšavo vsem tistim, ki jim objektivni pogoji ne puščajo dovoij časa za študij? pa bi bilo morda vendarle prav, če bi se neuspeh iz pedagogike in slovenščine ne jemal kot neuspeh celotnega izpita. Pripravnik naj bi opravljal izpit v celoti. Ce ne bi uspel v zgodovini aii administraciji, i aj kot doslej ponavlja izpit iz tistega predmeta, če pa ne bi uspel v pedagogiki ali slovenščini, naj bi se mu določil daljši izpitni termin le za pedagogiko oziroma slo-
venščino. Ce pa pripravnik nrf bi opravil izpita iz več predmetov, bi seveda moral ponavljati izpit v celoti.
Sloves izpitne komisije res ni najboljši. Tovariši, ki ne uspejo, ustvarjajo med prijavljene! paniko. Tako se je zgodilo, da je pripravnik, ki je delal in se trudil (opravil je izpit s prav dobrim uspehom), imel že vnaprej napisan govor, naslovljen na komisijo. Po opravljenem izpitu je to povedal in vprašal, če je pri izpitu vedno tako »demokratično« in »enostavno«. Govora pa ni prebral, ker je sodil, da je bil napačno informiran, za tovariše ki so v njegovi skupini padli, pa je priznal, da sploh ne bi smeli k izpitu.
Pri vsakem delu so možne napake. Tako tudi pri delu izpitne komisije, toda birokratizma ji gotovo ne gre očitati, in prav tako je res, da je zanjo uspeli pripravnikov največje zad«. ščenje.	Marica Dekleva
Misli ob polletnih uspehih splošno-izobpoževslnih šol v liuhljonshem ohroju
Analizirati učne uspehe naših šol ob koncu leta ali polletja je vedno dokaj problematično. Če izhajaš iz golih statističnih podatkov, te pogosto demantira učnovzgojna problematika resničnega šolskega življenja, zgodi pa se rado tudi obratno. Zaradi tega ne bom delal analize učnih uspehov na splošnoizobraževalnih šolah v ljubljanskem okraju v letošnjem prvem polletju. Pač pa bi skušal ob uspe-
hih — ali neuspehih — mladine v osnovnih šolah in gimnazijah nakazati nekatere probleme, ki so deloma zanimivi, deloma pa boleči in zaradi tega toliko bolj občutljivi za vse pedagoške delavce — teoretike in praktike na naših vzgojnih ustanovah.
OSNOVNE
ljubljanskem
SOLE
okraju
V ljubljanskem okraju je v vseh osnovnih šolah 736 oddelkov, v katerih je vpisanih 24.127
SKLEPI
občnega zbora Združenja učiteljev specialnih šol LRS
Občni zbor Združenja učiteljev specialnih Sol Slovenije je dne 14. januarja 1956 sprejel tele sklepe:
1.
a)	Pri našem delu je nujno, da se poglabljamo v zakonitosti
družbenega razvoja, ki temelji na dialektičnem materializmu, nima pa še primere v zgodovini razvoja družbe. Prav posebno se moramo seznaniti z novo obliko organov ljudske oblasti v občinah in okrajih.	‘8
b)	Za izboljšanje dela na PVU je nujno, da se delo šolskih oziroma upravnih odborov utrdi In poglobi.
a)	RO sl bo prizadeval, da se čimpreje Izdajo potrebni zakonski predpisi. (Zakon o obveznem vzgajanju mladine z razvojnimi motnjami. Zakon o zaščiti defektnih oseb.)
b)	RO si bo prizadeval, da se bodo izvajali predpisi o obveznem šolanju za defektno mladino.
c)	RO zahteva, da se defektna mladina popolnoma habilitira in poklicno usposobi, za kar je potrebno, da se pri PVU ustanavljajo specialne strokovne šole s potrebnimi učnimi delavnicami.
č) da se izvrše študijska In pripravljalna dela za vzgajališče v Ljubljani, kamor bi se preselilo vzgajališče v Logatcu.
d)	RO si bo prizadeval, da se izvrše študijska in pripravljalna dela za gradnjo novega Zavoda za gluho mladino v Ljubljani.
e)	Da se izvrše študijska in pripravljalna dela za razširitev zavoda za slepo mladino v Ljubljani.
f)	Da se odobrijo republiška investicijska sredstva za obnovo In dozidavo vzgajališč Smlednik, Planina, Višnja gora, Veržej in vzgojni zavod Janeza Levca razširi v habilitacijski center za duševno nerazvito mladino.
g)	RO bo skrbel preko okrajnih SP in Svetov za socialno varstvo, da bodo ti za svoje .območje ustanavljali potrebne PVU.
h)	RO si bo prizadeval zagotoviti obstoječim PVU zadostna finančna sredstva.
i)	RO se bo trudil, da se Posebnim vzgojnim zavodom s samostojnim finansiranjem poveča subvencija ustanovitelja za vse osebje ter na ta način omogočiti znižanje oskrbnega dne.
j)	RO se bo trudil, da postanejo PVU, ki sprejemajo otroke iz vse republike, ponovno republiške ustanove, ža katere naj se ustanovi posebni republiški fond.
k)	RO bo vztrajal pri zahtevi, da se ustanovi republiška koordinacijska komisija, sestavljena iz zastopnikov Sveta za prosveto in kulturo LRS, Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko LRS, Sekretariata za notranje zadeve LRS, Združenja učiteljev specialnih šol LRS, Zveze društva prijateljev mladine LRS, Združenja slepih LRS, Zveze gluhih LRS, Zveze invalidov LRS, LMS in Zavoda za socialno zavarovanje LRS.
l)	RO bo skrbel in po svojih močeh sodeloval pri realizaciji perspektivnega plana PVU.
a)	RO bo še nadalje vzdrževal stike z ostalimi Združenji prosvetnih delavcev ter skušal ob tem sodelovanju doseči, da bo čimvečje število učiteljev in profesorjev stopilo v vrste defektologov
b)	RO vztraja pri svoji zahtevi, da se še v tem šolskem letn razpiše izredni študij na defektološkem odsekn VPS
c)	RO bo še nadalje vztrajal, da> se našim članom, ki že delj časa delajo na PVU. pa nimajo potrebne specialne strokovne kvalifikacije, omogoči opravljanje izpita.
č) RO bo skuša! doseči, da se zasedejo vsa nezasedena delovna mesta na obstoječih PVU, ter s tem omogoči tovarišem brez potrebne strokovne kvalifikacije izredni študij.
d)	Vsak naš član naj bi težil za tem, da bi obvladal en tuj jezik,
ker je za strokovno poglabljanje znanje tujih jezikov nujno potrebno.	*
e)	RO bo realiziral, če mn bodo dodeljena potrebna sredstva, ogled PVU v zamejstvu, zato priporoča vsem ustanovam ustanovitev ekskurzijskega fonda.
f)	RO se bo trudil, da organizira medsebojne obiske in hospi-tacije na ustanovah PVU v LRS in ostalih republikah.
g)	RO bo skrbel, da se bo za vse defektologe organiziral počitniški poglobitveni tečaj in to po specialnosti in splošni.
h)	RO bo skušal doseči, da se dijake učiteljišč in srednje vzgojiteljske šole seznani z defektologijo Pri pouku psihologije, pedagogike in metodike.
i)	RO bo vztrajal pri zahtevi, da se vsaj enkrat na leto skliče uradna konferenca defektologov LES, za kar naj posamezne PVU planirajo potrebne potne stroške.
k)	Za poglobitev defektološke znanosti je potrebna ustanovitev defektološkega inštituta.
l)	Za individualni študij naj se pošlje vsem ustanovam seznam strokovne literature na naših PVU in priloži pravilnik o načinu izposojanja strokovnih knjig.
m)	RO vztraja pri zahtevi po okrepitvi inšpektorske službe, po stalnem inšpektorju SPK LRS in pomožnih inšpektorjih za posamezne specialnosti. Za pomožne šole naj se imenujeta dva pomožna inšpektorja.
n)	RO bo predlagal SPK LRS, da razpiše mesto stalnega Inšpektorja PVU, in zahteval, da se pri izbiri kandidatov za razpisano mesto upošteva mnenje RO.
o)	RO bo skušal doseči, da se imenuje stalnega člana na Zavodu za proučevanje šolstva.
p)	RO bo najtesneje sodeloval s Pedagoškim centrom In težil za tem, da se vnese v njegov program tudi poglobitvene tečaje za defektologe.
4.
RO bo težil za tem, da se ustanovijo v vseh krajih, kjer je potrebno, posebni logopedski oddelki ali ambulatoriji.
Več pozornosti je treba posvetiti Izdelavi specialnih učil In ostalih učbenikov za defektno mladino. Posebna komisija naj bi učila in učbenike ocenila ter poskrbela, da se razmnožijo in avtorji nagradijo.
6.
Da se ustanovi potrebno število vzgojnih svetovalnic, kjer bi dobivali starši potrebna navodila za delo z defektno mladino.
7.
RO mora še nadalje vztrajati pri zahtevi po otvoritvi posebnih šol za močno naglušne, močno slabovidne, sluhoneme, psihopate, nevrotike in imbecile.
8.
Za odgovorjajoče priznanje prosvetnim delavcem na PVU se bo RO trudil, da se vsem defektologom, ki uspešno delajo na PVU, omogoči napredovanje v VI. plačilni razred, zaslužnim tovarišem za napredek defektološke znanosti napredovanje v V. plačilni razred, tbvariJem z nad 24 let službe takojšnje priznanje odgovarjajočih periodičnih poviškov, ki jim po službenih letih pripadajo.
9.
RO si bo prizadeval, da tovariši, ki službujejo nad 30 oziroma 35 let (polna službena doba), napredujejo v naslednji višji plačilni razred.
10.
RO bo še nadalje ostal v najtesnejših stikih s Svetom za prosveto in kulturo LRS in Svetom za ljudsko zdravje in socialno politiko LRS.
11.
RO priporoča vsem ustanovam PVU, da pri svojih pristojnih organih ljudske oblasti izposlujejo za lastne potrebe štipendijo za študij na šoli za socialne delavce.
Skrbeti moramo za odpuščene absolvente PVU in jim nuditi čimvečjo pomoč v življenju. Zapiske o pošolskem kontaktu z bivšimi gojenci bomo vnašali v Osebne liste gojencev.
Ker je za smotrno delo na PVU potrebno stalno sodelovanje pedagogov z zdravniki specialisti, bo RO skrbel, da se ti stiki poglobijo in 'utrdijo.
14.
RO bo skrbel, da se dopolni Uredba o otroških dodatkih.
15.
RO bo budno spremljal izdajo zakonskih predpisov, ki tangi-rajo tudi defektno mladino in odrasle defektne osebe.
16.
RO bo najtesneje sodeloval združenji odraslih defektnih oseb, kot so: Zveza slepih, gluhih in invalidov.
•	17.
RO bo sodeloval v Komisiji za reformo šolstva v republiškem merilu, ker je potrebno reformirati tudi specialno šolstvo v sklopu reforme obveznega šolstva.
18.
RO se obveže, da prouči predloge za reformo specialnega šolstva.
19.
Gojencem PVU naj se ne ukinja otroški dodatek s 15. letom, ker s tem letom njihovo šolanje v večini primerov še ni zaključeno. Upošteva naj se mnenje strokovne komisije.
29.
Dodatna plača za prosvetne delavce naj se na PVU določi po delovnem mestu, ne pa po uspehih. Upošteva naj se gornja meja razpona dodatne plače.
učencev, od tega 12.484 dečkof In 11-643 deklic. V prvem pol« leiju je bilo pozitivno ocenjenih 83.1%, negativno 15.8°/o, neocenjenih pa je ostalo 1.1%. Celotna slika je sorazmerno dobra. Spremeni pa se, če ji dodamo primerjavo med. »mestnimi« ia »podeželskimi« občinami:
V	mestnih občinah je:
pozitivnih	88-2% učencey
negavitvnih 10-9% »čenčevi neocenjenih 0.9% učencev,
V	podeželskih občinah pa je: pozitivnih 78 % učencev negativnih 20.7% učencev neocenjenih 1.3% učencev Razlika je torej celih 10% v
pozitivnih in negativnih, neocenjenih je procentualno približno enako število. Vseh osnovnošolskih otrok je v mestnih občinah 11.630, v podeželskih občinah pa 12-497. Najboljše uspehe so dosegli v občini Center in Bežigrad (92.2 in 92.4% pozitivnih), med podeželskimi občinami pa imata najboljše uspehe Mengeš in Logatec (84.6 in 81.8% pozitivnih). Najsiabše uspehe med mestnimi občinami ima občina Rudnik (78.5%), med podeželskimi pa občina Moravče (73%). Mnogo večje pa so razlike med posameznim šolami. Gibljejo se med 63 in 95% pozitivnih — torej okrog 32%. Če se spomnimo primerjav- iz lanskega leta, ko so bile razlike v posameznih okrajih med šolami tudi po 50 in več odstotkov, je kljub močni razliki 32% vsekakor izboljšanje, ker kaže tendenco k postopnemu zboljšanju v kriteriju ocenjevanja. Tako lahko ugotovimo, da so uspehi prav ugodni v mestnih občinah, manj ugodni pa v podeželskih občinah, kjer je šolski obisk prav tako dober, pogoji za delo pa nekoliko manj ugodni; kljub temu ne opravičujejo toliko slabših uspehov. Šolski obisk je bil namreč v vseh osnovnih šolah (z malimi izjemami) zelo dober in se v posameznih občinah giblje med 91% (Dobrova) in 96% (Medvode).
Seveda gole številke ne morejo biti dokončni kriterij za neko splošno oceno, ki bi ugotovila, da so uspehi posameznih šol ali vseh osnovnih šol v občini ali okraju dobri ali slabi. Saj nam ne povedo ničesar o kvaliteti dela posameznih učiteljev ali šol niti o vsebinski in življenjski vrednosti učnovzgoi-nega dela učteljstva, pa tudi na o družbeni vlogi in pomembnosti naših učnovzgojnih zavodov^ o vrednosti njihovega poslanstva. Samo na kratko bomo skušali nanizati nekatere probleme, ki bodo to vrednost morda do neke mere osvetlili in nam dali jasnejšo sliko kakor suhe številke. Nekateri pa bodo tudi zanimivi, ker se v njih odražata rast in vloga šole in učitelja kot pomembne družbene ustanove in družbenega delavca V okviru celotne naše družbeno rasti.
Od 745 učiteljev (eca 1/6 vsega slovenskega učiteljstva) v ljubljanskem okraju ima ustrezno. učiteljsko izobrazbo velika večina. Nepopolno kvalificiranih je samo 26 učiteljev (-ic). Poleg tega dela na šolah še 42 upokojencev — honorarcev, od tega samo v Ljubljani 33. V, okrajnem merilu 26 nepopolno kvalificiranih učnih moči ni in ne more biti nekak »veliki problem«, kakor ga včasih prikazujemo. Saj ga bomo lahko rešili enostavno, kakor hitro bomo imeli dovolj kvalificiranega ka. dra. Večji pa je problem v kvalitetni vrednosti in višini tistih učiteljev, ki imajo formalno popolno kvalifikacijo, pa kljub temu inšpekcijska služba ugotavlja. da njihovo delo nikakor ni na višini. Ugotavlja tudi, da zlasti med mlajšim učiteljstvom — in tega je največ na podeželju ni dovolj volje za lastno (Nadaljevanje na 2. str.))
»PROSVETNI DELAVECt
St. *'
1 sli ob pollelalh osnebib spiošBOzobražetaiDih šol
v iiiit>lian^keiu okraja
[(Nadaljevanje s 1. str.) nadaljnje izpopolnjevanje in izobraževanje. Tukaj ni mesto, da bi podrobno razpravljali o vzrokih za tako stanje. Prezaposlenost poročenih žena, sisb gmotni položaj učiteljstva, premalo pedagoške literature itd., vse to bi gotovo bilo opravičilo. Vendar pa stanje je tako in povzroča zaskrbljenost, ker zavira kvalitetni dvig našega šolstva.
Posebej moramo tudi ugotoviti, da mnoge naše šole nimajo upraviteljev, ki bi bili v pedagoškem pogledu za svoje poslanstvo dozoreli, niti ne morejo biti mentorji svojemu, zlasti mlajšemu učiteljstvu na šoli. Tako nastane vprašanje: kje in kako ustvariti dovolj močna pedagoška žarišča, ki bodo sposobna zajeti v svoje območje določeno število šol v svojem okolju in jih dvigniti na višjo raven? Ne gre namreč samo za ozko pedagoško-metodično delo v razredu, temveč tudi za vpra-ianje pedagoškega poslanstva iole in učiteljstva v svojem okolišu, za graditev življenjske šo-1*, v kateri bodo rasli mladj ljudje in si oblikovali temeljne •lemente za svoj življenjski nazor in se iz doma preko šole vračali v našo ljudsko skupnost kot zavestni borci za socializem.
Na vrednost učnega dela moramo posebej gledati na šolah v mestnih občinah in posebej v podeželskih občinah. Za mestne šole lahko trdimo, da s0 za intelektualno rast otroka storile mnogo, saj nam to tudi letos potrjujejo uspehi otrok v prvih razredih gimnazij. Za okoliške Sole pa inšpekcije ugotavljajo, da je težišče problematike v jezikovnem pouku in računstvu. Za jezikovni pouk ugotavljajo zlasti slabo ustno in pismeno izražanje, premalo pa se gojita pravilna izgovorjava in kultura jezika. Mnogokje je slovnica sama sebi namen, besedni zaklad otrok je šibak. V nekaterih predelih je celo branje v osnovni šoli (tudi v višjih razredih) težak problem, ki pa ni zrastel eamo po krivdi šole, temveč je tudi odraz splošne gospodarske in kulturne zaostalosti ljudstva, ker ljudje sami, t-j. starši, sploh ničesaj- ne berejo niti nimajo naročenih nobenih časopisov. — V računstvu pa moramo posebej podčrtati, da je računski pouk premalo življenjski, da je v njem premalo jasnih predstav, računski pojmi niso dovolj utrjeni, zato tudi, znanje ni dovolj praktično uporabno.
Domoznanski pouk je še vedno problem, četudi moramo ugotoviti, da se je stanje že dokaj popravilo. Vsekakor je še zlasti na podeželju premalo »domačijskega pouka«, ki bi rastel iz živega otrokovega življenjskega okolja, mu odkrival neštete zanimivosti, ki jih otrok želi spoznati, ga tesno povezal z njegovo ožjo in širšo okolico, da bi jo vzljubil in razumel ter si zgradil osnovne pojme za razumevanje poznejšega zemljepisnega pouka. Glede realij (zemljepis, zgodovina, prirodopis) lahko v največji meri govorimo še o verbalizmu. Ce velja za pouk na splošno, velja za te predmete dvakrat trditev, da je pri njih še premalo nazornosti, utrjevanja in poglabljanja. Naše šole in učiteljstvo še zdaleč ne izkoriščajo dovolj poučnih izletov in ekskurzij, zlasti pa ne opazovanja žive prirode, njenih pojavov i»n zakonitosti.
Kot zanimivost iz, družbenega upravljanja na naših šolah moramo omeniti, primere, ko se šolski odbori in starši ne zanimajo samo za materialne pogoje na šoli, temveč skušajo posegati tudi v strckovno-pedago-ško delo šole in učiteljstva. Na nekaterih šolah v mestu se je pojavila tudi težnja, da so šolski odbori In starši začeli v razredih hospltirati (ali »inšpicira-ti«). Cele šolske dneve so prisostvovali pouku in tudi v odmorih zaposlovali učitelje In učence, dokler niso na šoli spoznali, da mora biti v času šolskega dela popolen mir, ker je pouk občutljiv pedagoški proces, ki se mora vršiti nemoteno in redno. To so seveda izjemni primeri, ki pa nikakor niso negativni, ker kažejo vnemo staršev in šolskih odborov, ki želijo sodelovati in iščejo oblike in metode svojega dela. V kolikor svojih nalog in dolžnosti še ne razumejo ali ne poznajo, je naša dolžnost, da jih z njimi seznanimo in jim pomagamo preko prvih težav-Morda bi bilo eno izmed važnih vprašanj, ki jih naj obravnavajo šolski odbori in roditeljski sestanki, vprašanje otrokove zmogljivosti in preobremenjenosti. V ljubljanskem okraju moramo omenit! v zvezi s tem dvoje:
1.	da je v mestih (Ljubljana!) zelo mnogo otrok preobremenjenih z učenjem tujih jezikov, glasbe, baleta itd. in
2.	da so podeželski otroci še vedno marsikje preveč obremenjeni z delom na polju, pri živini itd —
Oboje vpliva seveda na otrokovo zmogljivost v šolskem'delu ter otroka duševno in telesno preobremenjuje Poleg tega pa bi bilo posebno v?*"«, obravnavati težak problem, otrok, ki fastejo v razrvanih družinah
Posvetovanje višjih pedagoških šot
oz. v neurejenih družinskih razmerah, ter otrok ločenih staršev. Statistični podatki pravijo, da imajo ti otroci najslabše učne uspehe, dober pedagog pa tudi ve, kako otroci iz takih družin duševno trpijo.
Se na kratko se pomudimo pri odnosu ljudskih odborov do šole in učiteljstva. V splošnem lahko rečemo, da je odnos novih občinskih ljudskih odborov do šole pozitiven. Za šolo kažejo vjeliko razumevanja, čeprav je ne podprejo v toliki meri tudi materialno. Prosvetna služba na občinskih ljudskih odborih je urejena le deloma, v nekaterih občinah še nimajo prosvetnih referentov. Ponekod tudi še nimajo pravega odnosa do učiteljstva. Tako, n. pr., v občini Borovnica. Loška dolina in deloma Moste cenijo predvsem učiteljevo fzvenšoisko delo. V Loški dolini mislijo, da imaio učitelji bajne plače; po poročilih šolskega inšpektorja prosvetni svet v občini Šiška še ni našel pravilnega odnosa do šole in učiteljstva in ima birokratski odnos. To so seveda šele prvi vtisi In odnosi, ki se šele oblikujejo. Krivično bi bilo delati že dokončne zaključke-Vsekakor se bodo odnosi v veliki meri urejali tudi po tem. ka'-ko se bo učiteljstvo vključilo v življenje in rast občinske ljudske skupnosti, kakšno mesto bosta v tej rasti zavzela šola kot celota in učitelj kot posameznik.
GIMNAZIJE
Čeprav bi bilo bolj prirodno. povezat učne usoehe na nižjih gimnazijah z uspehi na osnovnih šolah, tega ne bomo storili. To pa zato, ker so nižje gimnazije organizacijsko in vsebinsko danes bolj navezane na višjo gimnazijo, četudi so sestavni del osnovnega obveznega šolanja. Ljubljanski okraj ima 35 gimnazij, od tega 12 popolnih in I klasično. Vse
V dneh 10. in 11. februarj: 1956 je bilo argan/iiziirano v Z;v-grebu posvetovamije vseh Višjih pedagoških šol v državi o aktualnih vprašanjih našega bodočega obveznega osemletnega šolstva lin o vprašanjih Višjih pedagoških
pod eno streho. V večjih krajih bi predipubertetnikii in pubertetniki iz blruge štttniletke gotovo ne vplivali vzgojno dobro na otroke iz prvih štirih let šoianja. V takih krajih bi nastali novi vzgojni problemi. Za pubertetnike je
šol, ki so s tem v zvezi. Za osno- gotovo spr.čo razvijajočega se im-vo so imela ta posvetovanja ela- telekta in želje po dejavnosti ze-borat Kominsije za reorganizacijo lo ugodno, če jim morejo dajati šolstva (glej na primer Škojske zglede umerjenosti in resnosti in novine. 1056 štev 4 in 6, prilogi) jim pomagati pr razvijanju njii-in st.ri referate, ki so zajemali hove dejavnosti zrelejši mladinci;
vprašanja o reorganizaciji šolstva in o delu Višjih pedagoških šol
Posvetovanja so se udeležile vse Višje /pedagoške šole razen onij iz Cetinja in iz Mostarja; zastopnikov teh dveh šol ni bilo zaradi vremenskih nepriilik. Aktualna zgoraj navedena problematika je pohodila k diskusiji številne zastopnike. Diskusije so bile obsežne in so v celoti zajemale vso omenjeno problematiko;
to možnost bi prinesla povezava druge šturiJetke z v.šjo gimnazijo. Gotovo pa, je, da nobene izme omenjenih argan-iizacfrfclh form ne bo mogoče dosledno povsod realizirati. Gotovo ie tud'., da bo v okviru osemletnega šolanja vedno obstajala neka večja po vezanost med razredi in kadrom z razrednim poukom na eni strani, m drugi stran’ pa med razredi in kadrom z predmetnim
naj navedemo le nekatere naj- poukom, ker to narekuje ze
•	..	.	,	TVJVCUV	clltljtj VHlUdCI
329 oddelkov nižje TrsO 0ddeL ute,mel'ie'™ 5 sociološkimi
kov višje gimnazije. Ce tem dodamo še dijake učiteljišča in srednje vzgojiteljske šole, dobimo skupno število vseh učencev 13.897. Zanimivo je, da je številčno razmerje' med moškimi in ženskami na vseh gimnazijah približno 1:1, da pa je to razmerje na obeh šolah, ki nam dajeta kader bodočih vzgojiteljev in učiteljev, 1:6.5 (80 moških in 522 žensk), na učiteljišču pa L5.
V prvem polletju je doseglo pozitivne uspehe v nižjih gimnazijah 57.4%> učencev. Ce naredimo primerjavo med uspehi učencev v ljubljanskih šolah in okoliških oz. podeželskih šolah, dobimo minimalno razliko pol odstotka. Vsaj številčno so torej uspehi na mestnih in podeželskih nižjih gimnazijah popolnoma enaki. Pri tem pa seveda takoj nastane vprašanje, če je tudi znanje enako in enakovredno! Nezadostnih je na vseh nižjih gimnazijah 41.9%, dobrega p»l odstotka je ostalo neocenjenih. Povprečna srednja ocena pa se giblje med 2.17 (II. gimnazija v Ljubljani) in 3.6 (nižja gimnazija v Gabrovki). Značilno je, da v Ljubljani razen na klasični gimnaziji ne doseže nobena nižja gimnazija povprečne ocene 3, prav tako pa tudi to, da ima najslabši uspeh v okraju nižja gimnazija v Sostrem (torej tudi v bivši Ljubljani), medtem ko vse ostale nižje gimnazije v bivši Ljubljani jn okolici v uspehih ne kažejo večjih razlik.
Višje gimnazije imajo precej boljše uspehe — 64.5% pozitivnih in 34.7% negativnih; samo 16 dijakov je ostalo neocenjenih. Tukaj se giblje povprečna srednja ocena med 2.58 (VII. gimnazija) in 3-52 (klasična gimnazija).
V številkah Imajo tako nižje kakor tudi višje gimnazije nekoliko boljše uspehe od lanskih. Natančne primerjave ne moremo narediti, ker zaradi združitve okrajev nimamo osnove za primerjavo uspehov. Razen tega moramo tudi ugotoviti, da se stanje v naših gimnazijah popravlja in normalizira tudi v tem, da imajo .višje gimnazije boljše uspehe kot nižje, kar je docela normalno in pravilno.
Ne morejo nas pa zadovoljiti povprečne ocene dijakov, ki so prav slabe, lahko bi rekli nenormalne. Izkazujejo namreč podpovprečni inteligenčni nivo in znanje našega otroka, saj ga ocenjujejo s povprečno celokupno oceno komaj med zadostnim in dobrim. Ce še dodamo, da 1e v nižjih gimnazijah okrog 6% ponavljalcev in da je število odličnih in prav dobrih učencev zelo nizko (odličnih 2%. prav dobri h do 9%). opazimo vrsto vprašani in problemov. Podčrtali bomo samo nekatere, kakor jih kažejo poročila ravnateljev in profesorskih zborov, da ne bi ponavljali, kar smo že pogosto obravnavali
Kakor osnovne šole .delajo tudi skoraj vse gimnazije v dvojni izmeni. V mestu imajo po večini še svoja lastna poslopja. pa podeželju pa gostujete v poslopjih osnnvpth šol. Prostore in tudi opremo si Izmenjujejo z osnovno šolo in imaio v glavnem dopoldanski pouk. Ker je e-onoldne v istih prostorih osnovna šola. seveda nimajo nobenih prostorov, kjer bi lahko
značilnejše teze in končne skle pe.
Vsi diskutanei so se strinjali v imenu šol, kj so jih zastopati, in v svojem imenu z osnovnimi načel., ki jlih je za osemletno obvezno šolstvo postavila Komisija. Vendar so se kazale v pojmovanju obsega oziroma vsebine gesel, s katerimi operira Komii-sija, znatne razlike. Velike so bile razlike pri pojmu »enotnost« osemletne šo-le. Dočim so posamezniki /pojmovali »enotnost« kot dokaj strogo uniform-nos-t, |< večina diisikutanrov videla v tem pojmu predvsem enake pravice in možnosti šolani ja za vse sloje prebivalstva in za vse pokrajine ter za mesto in vas, na drugi sinrani pa še enako ideološko usmerjenost im enak vsebinski (programski) minimum za vse šole. Pojmovanje prvih je bilo boli blizu pojmovanja »enotnosti« po Komisiji; drugo pojmoivamje »enotnosti« pa je po večini še dopuščalo določeno notranjo diiferenoiijacijo, in psihološkimi pogoji in s potrebami našega razvoja; cMcutanti niso videli potrebe po enotno šolanem učnem kadru, pač pa potrebo p isti stopnji šolanja (vsi naj bi bili! absolventi višje allj visoke šo le) in s tem po' istem rangu. Po tem drugem pojmovaniu »enotnost« tudi že ne vsebuje nuinos' organizacijske povezanosti prvih
ganiizacija pouka samega. Na splošno so bili disk minit’ mnenja, da take razlike med pametnimi prosvetnimi delavci, ki se zave-dai-o, da je dalo na vseh stopnjah izobraževanja in vzgoie enako rmlno in pomembno, ne more-jo biti ovire za ustvarjanje dobrih in trdnih kolektivov in duha enotnosti v učnem in vzgojnem pri.zadevanifu. Tudi' večjo konti-nuirandist ob prehodu z razrednega na predmetni pouk je po mnenju mnogih moigoče doseči že s primem 'm -pedagoškim in me-todskim šolanjem učnega kadra.
Drugi del diskusije se je nanaša! na delo Višjih pedagoških šol in na njihove probleme. Delegati z različnih šol so omenjali dokaj pestre forme strokovnega, pedagoškega in ideološkega dela, ki so po šolah, in imajo namen, da dajo slušateljem vpogled v različne možnosti za njihovo bodoče udejstvovanje im pregled čez metode della v šoli in zunaj šole. Res je, da tu nobena Šola ni mogla pokazati neke sistematične dograjen,osti; je pa vprašanje, v koliko je to mogoče zaradi velikih sprememb, ki jih je doživel naš dosedanji družbeni raz voj, in zaradi kratkega časa šolanja. Dve leti sita za strokovno šolanje, pe dagoško izobrazbo in neko sistematično izobrazbo za javno delo odločno premalo. Referenti in diiskutamtii so s konkretnimi po-
šttir-ih let šolanja z dragim! štiri-' datki dokazali,^ da šole niso zane-mi leti. Organizacijska struktura marjale ideološke vzgoje, čeprav bi postala boli razvidna in 1 ’	----u— —!- ------------------:*~
dolo-
čema tedaj, ko bi se dognala vsebina obveznega šolanja, ker navadno vsebina narekuje obliko. Bili so 'izrečeni celo neki vzgojni pomisleki zoper organizacijsko povezavo prve in drage štirilctke
posebno velikih in sastematičnih rezultatov ne morejo pokazat Poleg po večini naj au-ednega dela pri predavan jih različnih predmetov je biio tudi dovolj drugih oblik ideološkega dela. Zate so mnogi diiskutamti dokaj ostr.
zbirali mladino v popoldanskem času v raznih krožkih, ki bi otrokovo znanje poglabljali, ali izven šole razvijali njegove posebne sposobnosti in mu nudili zdravo in sproščeno razvedrilo-Med najtežje probleme sodj prav gotovo pomanjkanje učnih moči. Ta problem je morda težji na podeželskih šolah, kjer že v začetku šolskega leta navadno primanjkuje eden ali pa tudi več učiteljev oz. profesorjev. Najslabše je zasedena matematika in fizika, primanjkuje pa tudi učiteljev za telesno vzgojo, predvojaško vzgojo' in drugih. Poseben problem je v tem, da n-a mnogih podeželskih gimnazijah številnih predmetov sploh ne predavajo strokovne moči, včasih pa niti nestrokovne. Tako n- pr. v gimnaziji v Domžalah in Smledniku vse prvo polletje niso imeli v nekaterih predmetih pouka. Razen [ega so številni profesorji oz. učitelji tudi prekomerno obremenjeni z učnimi urami zaradi pomanjkanja učnih moči, kar ne more ugodno vplivati niti na kvaliteto njihovega dela niti na njihov odnos do otroka. Strokovno so seveda najbolje zasedene gimnazije v Ljubljani. Toda tudi tukaj samo sorazmerno, saj tudi v Ljubljani primanjkuje ljudi in so zato pač drugi preobloženi z nadurami.
Zelo zanimive so pripombe učiteljski zborov oz- ravnateljev k učnim uspehom. Šole pripisujejo krivdo za slabe uspehe:
1. Deloma mladini: pri mladini opažamo majhno zmogljivost zbranosti — dijaki se ne učijo, delajo neredno — še vedno je med mladino nekaj kampanjskega učenja — otroci so miselno premalo samostojni, zato niso ’ sposobni prodreti v globino snovi — nižješolci se učijo površno, so malomarni — dijaki imajo slab odnos do dela — otroci so zanikrni, ne kažejo zanimanja za šolsko delo, so nezainteresirani.
2 Deloma družini: slabih učnih uspehov so najpogosteje krive neurejene družinske razmere — starši se ne zanimajo za napredek svojih otrok — dom otroku premalo pomaga pri učenju — starši mladino preobremenjujejo z delom — največj! procent nezadostnih odpade na otroke, kjer sta oče in mati zaposlena in nimata kontrole nad otrokovim delom — slab odnos staršev db šole — premajhna skrb staršev za otrokovo šo'sko in izvenšolsko življenje in delo.
3. Šoli in učnemu zboru: zahtevnost profesorjev je prevelika — slabi uspehi so posledica
slabe koordinacije med profe-sorji in predmeti — premajhna samokritičnost nekaterih članov učiteljskega zbora — slaba metodična pripravljenost in slabo podajanje — neenoten kriterij ocenjevanja,— verbalno podajanje snovi “ pri realijah premalo povezave teorije s prakso — razredniki nimajo dovolj časa, da bi se tesno povezali z mladino in spremljali njen duševni in telesni razvoj — pomanjkanje dobrega strokovnega kadra — učni načrt ni prilagojen potrebam in zmogljivosti večine otrok — pomanjkanje učbenikov in učil — preštevilni razredi.
To j,e samo nekaj najznačilnejših in najpomembnejših pripomb iz ravnateljskih poročil. Pravzaprav niso novo odkritje, toda o njih bi se morali razgovoriti zelo resno na roditeljskih sestankih, posebej pa še v učiteljskih oz. profesorskih zborih. Vsekakor smo ddsJej premalo storili, da bi vsaj omilili krivdo, ki po poročilih odpade na šolo oz. učne zbore, in smo vse preveč metali krivdo na mladino in dom, pa tudi na materialne pogoje našega dela, ki prav gotov tudi niso zadovoljivi.
Nazadnje naj v nekaj besedah omenimo problematiko družbenega upravljanja na naših gimnazijah in sodelovanje med šolo in domom. Po poročilih ravnateljev obravnavajo šolski odbori na gimnazijah v precejšnji meri poleg materialne tudi že socialno-zdravstveno in pedago-ško-vzgojno problematiko. Je pa seveda tudi še nekaj odborov, ki obstajajo samo formalno in so premalo delavni (Cerknica, Lož). Vse šole tudi poročajo o številnih in dobro obiskanih roditeljskih sestankih. Vendar pa je njihova vrednost in kvaliteta različna. Odvisna je seveda v prvi vrsti od razrednikov, ki jih sklicujejo in vodijo. Mnogi so pedagoško dobri in bogati, mnogi pa tudi slabi. To velja predvsem za primere, ko učitelj alj profesor in starši obravnavajo predvsem ocene posameznih otrok in še po posameznih predmetih, poleg teh pa še vse mogoče »grehe« jn »slabe lastnosti« posameznih učencev. Krivda za take sestanke pa ne pade samo na učitelje, temveč pogosto tudi na starše, ki jih prav nič ne zanima pedagoška-in druga problematika šole, ker vidijo in se zanimajo samo za svojega otroka v ozkem krogu družine, ne vidijo ga pa v širokem krogu razrednega in šolskega kolektiva in naše ljudske skupnosti V. C.
protest«rali, ker Ko-mSsija P0'P9,1" noma negira prizadevanja Višjih pedagoških šoii, da bi napravile iz svojih slušateljev i dobre učitelje predmetov i dobre pedagoge i dobre socialistične delavce. Radi dopuščajo objektivno kini-mko, od katere bi imelo delo Višjih pedagoških šol le korist; o omenjeni kniitlki Komisije pa so bili vsi prepričani, da nima stvarnosti za podlago im zato ne more biti niitl pravična nikj pozitiv* na. Zlasti je delavce na Višjih pedagoških šolah v nasprotju z oceno dela Višjih pedagoških šol iznenaidilla gotovo preoiptlimistič-no im nerealistično oblilkovama antiteza rezultatov, ki jih »bo« dosegla oo Komisiji predlagana dvoletna Pedagoška akademija, k", »bo« v dveh letih dala svojim absolventom dokaj sistematično izobrazbo v dražbenih vedah, obširno pedagoško znanje in ga še strokovno usposobila za pouk širše skupine predmetov kot dosedanja VPŠ (na primer iz vseh pri rodoslovmib predmetov). Kot dotedanja VPŠ mi dobivala naj-bolištih absolventov z gimnazij, jih tud« predvidena Pedagoška akademija gotovo ne bo, ker gredo tj skoraj vsi na visoke šole.
Glede na pogosto poudarjanje, naj bi obvezna šola pripeljala do osmega razreda veliko večino obveznikov, se ie .iz nekaterih diskusij kazal strah pred velikim znižanjem nivoja na obvezni šoli ozjircma pred prevelikim zože-njem vsebine. Vsi so bili mnenja, da bi to »prizadejalo težave tudi višjim glmnazjam in srednjin stokovnim šolam in po«redino tudi univerzi. Glede na to je postala diskusija, ki jo je treba začeti o vsebini obveznega šolanja, tembolj nujna. V smislu pojmovanja notranje diferenoijaoiije bi morali v primeru večjega znižanja nivoja poskrbeti za delavsko in kmečko m i ad in o, ki dobi, lahko rečemo vse svoje znanje le ' šoli, da bo lahko v tekmi! z mestno mladino, kateri bodo gotovo kot doslej v mnogem pomaga starši, vzdržala na višji gimnazij; in srednjih strokovnih šolah. Če tega ne bo, se bo socialni se stav izobraženstva znatno poslabšal. Velik problem pa je, kako bo mogoče skrbeti posebej za delavsko in kmečko mladino zafi-di velika pomanijlkanja učnega kadra. Splošno mnenje je, da bo glavna. naloga obveznega šolanja to, da kljub temu, da bo mnogo več učencev doseglo osmi raizre« kot doslej, ne bo dala nižje povprečne izobrazbe, kot so jo dajale dosedanje oblike. Čeprav bo seveda nova šola imela marsikaj no vega, bodo primerjave z dosedanjo gotovo možne in tudi nujne.
Nekaj dislkutantov je govorillo tudi o eksperametiranju; diskusije so govorile zoper množično eksperimentiranje. V kolikor ekspe-rim en tiranije bo, naj bi se na posameznih šolah ob enakih pogojih (kader, oprema) preizkusili vsi v poštev pnihajaljooi tipi obvezne šole.
Ko je bila med drugimi zade-vaimu tiudli diilkuisijia o prehodu na novo šolanje, je bila večina dilskunitantov mnenja, da se mora reforma šole izvršiti brez večjih skokov, ker ta psihološko slabo vplivalo na učence in učni kader.
Kot diskutant je nastopil tudi zastopnik študentov zagrebške Višje pedagoške šole, ki je omenjal želje šudentov po večji praktični usposobljenosti v prirodoslovnih predmetih, poudarjal težavnost študija na Višjih pedagoških šolah zaradi kratkosti in velike obremenitve, na koncu pa tudi zavrnil po komisiji predlagano dvoletno pedagoško akademijo, ki ne ustreza za vzgojo kadra za obvezno šolanje, ker ne daje dovolj poudarka strokovna izobrazbi.
Mnogo diskutaneov je omenjalo, da je bila velika škoda, ker ni bilo že doslej organiziranih več posvetovanj o delu Višjih pedagoških šol. Zato je bil pozdravljen sklep, da bodo v bodoče taka posvetovanja pogosteje organizirana. Posamezne Višje pedagoške šole pa naj konkretno obdelajo posamezna vprašanja, ki jih Komisija daje v diskusijo.
Na koncu je posvetovanje soglasno sprejelo naslednje sklepe:
1.	Vsi delegati sprejemaj« osnovne zasnove v predlogih zvezne Komisije za reformo šolstva.
2.	Sprejemajo tezo, da je treba učiteljstvo za enotno osemletno šolo izobraziti na eni visoki šoli po dovršeni popolni srednji šol«.
3.	Na noben način ne morejo sprejeti zamisli, da bi se mogli— in to niti v prehodni dobi — izobraziti na dveletni šoli učitelji za osemletne šole, ki bi bili sposobni, da izvajajo razredni in predmetni pouk od prvega dfa osmega razreda. To je jasno že zato, ker bi tak učitelj moral do biti v tej tako kratki dobi pedagoško in strokovno Izobrazbo.
Posebno poudarjajo, da se ne sme pni izobrazbi učiteljev zaipo-staviti strokovna izobrazba, kot ie to storila Komisija v svojem predlogu, tako se zdi, da ni upoštevala vedno večje potrebe stro-
kovnega znanja prav v sedanju dobi.
4.	De,legam so enotnega prepričanja, naj bo pomik v osemletni šoli razredni, skupinski in predmetni]; enotnost pa naj bi bila vsebovana in izražena v enotno zasnovanih novih učnih načrtih.
5.	Reformiranje se ne sme izvesti kar povprek .n hitro, temveč je treba v največj« mer; izkoristiti vse dosedanje pozitivne izkušnje učiteljskih in Višjih pedagoških šol.
6.	Zastcj umiki Vilšjlih pedagoških šot! se ne morejo strinjati z oceno Komisije o dosedanji vlogi in o doseženih rezultatih dela Višji! pedagoških šol, ker ta ocena ni stvarna.
7.	Posvetovanje je pozdravilo idejo o štiriletnih šolah za . uči-
teljstvo in priporočillo, da se v primeru pocreOe v prihodnji dobi oirgainizjajo triletne šole; to ne bi bilo. težko izvesti, kar že obstajajo učiteljišča in Višje pedagoške šole s svojim, izkušnjami, organizacijo in materialno osnovo, ki jo je treba še znatno zboljšati.
8. Ker je jasno, da morajo u-okel ji V.šjiih pedagoških šol aktivno sodelovati v celotni piro-blemamikli ne formiranj a našega šolstva, predlagajo delegati, naj Zvezna komisija organizira posvetovanje z zastopniki vseli pedagoških šol v FLRJ, o vlpraša-nju reforme šolstva, zlasti pa še o vprašanju novih šol za učiteljstvo.
France Ahlin
Razstave osnovsošofsk Si učbenikov za bralni ponk !5§S-i8C9
Novomeška študijska knjižnica Mirana Jarca in Pedagoško društvo Novo mesto sta priredila gornjo razstavo, 'ki je bila odprta 18. februarja 1956 v novo pri-doblljeni sobi Studijske knjižnice, kjer boido odslej prirejane občasne razstave.
Razstava je plod skoraj triletnega raziskovalnega dela tovariša prof. Ivama Andol jška, znaftega pedagoškega delavca v Novem mestu, ki je z vso marljivostjo in situdiioiznostjo napisal znanstveno razpravo »O razvoju osnov-nošolsknh beril od Trubarja do Praprotnika«. Delo bo založil Zveza pedagoških društev LRS in bo tehten (prispevek k proble-marniki študija zgodovine pouka v slovenskih šolah. Upoštevani je treba, da je prvi raziskovalec te teme pokojni prof. dir. Fran Ile šič leta 1902 priobčil svojo raz pravo »O pouku slovenskega jezika« in jo je izdala Slovenska šolska matica med prvimi svojimi publikacijami. Že to dejstvo dokazuje, da je malo pedagoških delavcev, ki bi se lotili takega dela, ki zahteva podrobno proučitev šolskih knjig v posameznih obdobjih. Razen bibliografskega pragleda je potrebno poznavanje učnih metod pouka branja in pisanja ter stanja razvoja pedagogike. Prof. Ilešič ni imeli na razpolago dovolj časa niti gradiva, zato ga tov. Andoljšek mnogokje popravlja. Preobširno bi bilo poročilo, če bi navajali podrobnosti :z tfckega fajz/ldkovalnega dala, zato bomo naše šolnike le opu zoriili na razstavo v Novem mestu in s tem na razpravo, ki bo objavljena.
Namen razstave je bil prikazati z originali in fotokopijami razvoj učbenikov — začetnic z beril za slovenski bralni pouk, kajti dolga in težavna je bila pot od /prvega Trubarjevega abeced nika v letu 1551 do današnjih Prvih čitank. Slovenska šola j plod stoletnega boja za uveljavitev pedagoškega načela, da naj bo materin jezik učencev učni jezik v šoli.
Slovenska pedagoška dejavnost ni znanstveno obdelana in raziskana ,in zanimivo je, da na naši Univerzi šele zadnja lata filozofi poslušajo predavanja iz šolske zgodovine. Poznavanje razvoja šolstva lastnega naroda pa je nujno, če hočemo pravilmo usmerjat njegov nadallnji razvoj. Kaj pa ima ta ugotovitev opraviti z razstavo učbenikov? Kar poglejmo razstavljene učbenike, pa bomo takoj oipasriii, da so kljub slovenskim začetnicam Plateltofom, Abecedikam bile uradno dovoljene le dvojezične ali samo nemške knjige in zato se je v tistih
slovenskih pokrajinah, kjer so taki učbeniki ostali ves čas v veljavi, tudi nacionalna zavesit počasneje razvijala in • so tujci s svojo stilsko politiko uspelj v toliko, da so nastali ' na strnjenem slo venskem ozemlju jezikovni otoki okoli mest .in industrijskih naselij, kar je povzročilo, da še sedaj nismo vsi Slovenci združeni v eni državi. Da smo daleč od nacionalnega šovinizma, pa dokazuje ves razvoj našega šolstva, odkar ga sami upravljamo, prar posebej pa še naša sedanja Ustava, ki je pravična do vseh na* cionallnih manjšin. Če s tega vidika ogledujemo razstavljeno gradivo, ugotovimo, -da je nekoč biio drugače. Učni smoter šole j# bil, privzgojiti mladini spoštovanje do cerkvene in posvetne gosposke. Ironija je, da je to delo opravljal učitelj — cerkovnik, pravi tip .proletarca, ki ga j# najbolje upodobil naš nepozabni Hinko Smrekar v učitelju Sušni ku. Razen učbenikov, ki jih spreminjajo številna tolmačenja, ■so razstavljene slike naših piscev šolskih knjig, raziskovalcev in prirediteljev. Lapa . vrsta jih je. Pater Musi se je leta 1832 uvi*-stil'mednje kot prvi učitelj osnovne šole s -svojim »Navod v tra--nje za mladost nedelskih šol«. Odlično mesto zavzema po številu napisanih knjig A. M. Slomšek. Prezreti tudi ne smemo V.' Vodnika, ki je v času francoske okupacije napisal kar štiri, knjige, da je omogočil pričetek pouka slovenščine, ki je bili tudi učni jezik v nižjih in srednjih šolah. Razstava konča z Andrejem Praprotnikom, izredno, zaslužnim šolnikom, ki ga je treba ocenjevati z vidika tedanje dobe, ko je bilo učiteljstvo in šolstvo pod naj-Sitrožjo cerkveno kontrolo in vodstvom.
Gradivo prikaziuijie v berilih učno snov, ki so jo iposneli v začetku po Rochovcu In kasneje po drugih nemških vzorcih. Zanimiv je tudi razvoj metodičnega postopka v začetnicah od tabelarne do analitično-slntetične metod« v letu 1875 (Ivan Miklošič).
Razstavo je odprl upravnik knjižnice tovariš Kotne!j, ekspii-kaoijo gradiva je zelo lopo podal tovariš Andoljšek v daVšcm referatu. Pri otvoritvi so bili navzoči zastopniki okraja, mesita in političnih organizaciji Pedagoški center v L juhi jam	je za-
stopal profesor čopič. Prosvetni delavci novomeškega okraja imajo sedaj možnost, da se seznanijo z gradivom, ki je sicer v manjšem obsegu razstavljeno le še v Slovenskem šolskem muzeju V Ljubi jami.
Franc Ostanek j .
kondor - zbirka domačega čtiva za sredrešoice
Založba Mladinska knjiga bo poleg dosedanjih knjižnih zbirk v kratkem začela izdajati zbirko izbranih del iz domače m svetovne književnosti, ki bo imela naslov KONDOR.
Založba si je zbirko najbolj-šSh domačih in tujih leposlovnih del zamislila kot pomoč šolam. Ce danes pregledujemo sezname tako imenovanega domačega berila za vse vrste srednjih šol, lahko takoj ugotovimo, da so mnogi teksti razprodani In da, jih v knjigarnah ni dobiti, ali da so dostopna dela predraga. Kadar potrebujemo katerikoli domači klasični tekst, ne moremo zahtevati, da bi vsi dijaki posegli po Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jih izdaja Državna založba. Za naše namene potrebujemo v razredu vsaj 30 izvodov, sicer so učiteljeve zahteve nerealne, saj ne more z dijaki obravnavati določenega teksta. Dijak mora te tekste brati, ne samo o njih slišati ali se naučiti vsebine.
Pri novi zbirki pa uredniški odbor ne misli samo na šolo, temveč bo poskušal izdajati tudi dela, ki jih mora poznat« vsakdo, kdor sl želi pridobiti osnovno Itierarno izobrazbo. Tako bi z let« zbirka postala standardna knjižnica klasičnih del iz domače in svetovne književnosti.
Prvo mesto tej zbirki naj bo v šolskih kiižnicah Prav bi bilo, če bi za dijaško knjižnico od vsakega zvezka nabavili vsaj 30 izvodov. Mladinska knjiga bo zbirko subvencionirala, zato bodo te kniige v primer« s cenami na našem knjižnem trgu zelo
poceni (100 do 150 din zvezek).
Pr; izboru del se založba ne bo držala samo seznama obveznega ali priporočenega domačega čtiva, pač pa bo služil ta seznam za osnovo. Pp potrebi in uvidevnosti, ga bo razširjala v soglasju z mnenji strokovnih 'svetovalcev. Vsak nasvet, predlog ali pripomba bodo dobrodošli.
Knjige iz zbirke KONDOR bodo enotno opremljene, marsikatera bo tudi Ilustrirana. Besedilu bodo dodani močno skrčeni komentarji in opombe k manj znanim izrazom.
Med prvimi so na programu nekatera dela, ki so predpisana za domače berilo. Za letos ja bilo treba izbirati med takimi, ki ne zahtevajo za pripravo mnogo časa in ki lahko gredo takoj v tisk.
V letu 1956 bodo predvidoma Izšle naslednje knjige: Prešernove poezije, Jenkove resmh Jurčič-Kersnikovi Rokovnjači, Tavčarjeva' Visoška kronika, Cankarjev Križ na gori, Bevkov Kaplan Martin Čedermac, Samorastniki Prežihovega Voranca, Homerjeva Iliada, Plutarhovo Življenje velikih Rimljanov, Shakespearov Hamlet, Molierov Tartuffe, Gogoljev Revizor, Stendhalove Italijanske kronika in Puškinova Stotnikova hči.
Založba Mladinska knjiga, ki 'si je v desetih letih obstoja pridobila veliko zaslug za našo mladinsko književnost, pričakuje od prosvetnih delavcev nasvetov in predlogov, želi pa tudi, da b's zbirko KONDOR pomagali razširjati, kakor razširjajo drug* njene zbirke.
Ste v. #
m*'
KRITIČNA PRESOJA UČNIH USPEHOV V PTUJTSKEM OKRAJU
Ko -zaključujejo polletje a. S. loi-sko loto, učitelji in drugi za-interes.ranj ljudje ocenjujejo svoje delo, ličejo pomanjkljivosti v 'fcaoinu dela, primerjajo posamez- -ne šole, šole v občini ali v okra ju ' med seboj; gredo pa tudi širše lito ugotavljajo uspehe v re-putoJiidkeni merilu. Splošna ugotovitev je, da nas uspehi ne zado-Voljiujejo. Težko je doumeti, da v naših osnovnih šolah cela četrt,na učencev ne uspeva. Na nekem učiteljskem zborovanju je nekdo izrekal tole mlisel: »Kaij pravite, tovariši učitelji, kako bi bilo, bi naše tovarne uspevale komaj do tneh četrtin, to se pravi, da bi dosegale komaj tri četrtine planirane produkcije?« Takrat sem si mislili: »Saj talko nekako tudi je, če pomislimo na nizko storilnost našega delavca na slabo mehanizacijo tovarn in na zastarelost v ureditvi rovar sploh«. To bi do neke mere lahko primerjali tudi z delom učitelja, in učenca v šoli.
Naš; vodilni ljudje so že večkrat opozarjali na subjektivne si* 1«, ki še ostajajo v veliki meri neizkoriščene. Ce ugotavljamo, da »o vzroki slabega uspeha v naših šolah subjektivnega in objektivnega ipomena, potem nam mora biti jasno, da moramo najprej odpraviti subjektivne vzroke, ker so ti v nas, v učiteljih in učencih. Objektivnih ovir, ki v glavnem obstajajo v pomanjkanju učnih prostorov, kar povzroča prenatrpanost učilnic, v pomanjkanju učnega kadra, zaradi česar so mnogi učitelji obremenjeni s celodnevnim poukom, v težkih socialnih prilikah, v katerih žive učenci, in v alkoholizmu, ki je strahovito razširjen po mnogih predelih, še ne bo mogoče tako kmalu odstraniti. Spremembo v tem pogledu lahko pričakujemo žele po nekaj decenjjih, ko se bodo iiiztioljšale ekonomske in kulturne razmere na splošno.
Zato je tem važneje, da bo dkrajmosti izkoristimo subjektivne sile, ki lahko prav mnogo pripomorejo k Izboljšanju učnih in vzgojnih uspehov ipo naših šolah. Vedno sem trdil, da je 60 — 70 odstotkov uspeha v šoli odvisno od učitelja. Na prvo mesto bi postavil njegov odnos do mladine. Neštetokrat sem ugotavljal, da moren in ljubezniv, vendar dovo odločen učitelj, lahko doseže pri otrocih vse. Če zna mladega Človeka zainteresirati za pouk in snov zanimivo*, metodično ter didaktično pravilno podajati, upoštevati rahločutno vibriranje otrokove psihe — kdo me bo potem prepričal, da so slab. uspehi samo zaradj 'prej na splošno naštetih objektivnih ovir?
Kako se včasih nekateri ljudje čudijo, če jim moram v zagovor učitelja novinca povedati, da je nepravilno takoj v začetku šolske prakse mladega učitelja zaposliti z mnogimi izvenšolskiniii funkcijami!, pri tem pa nujno zanemarjati njegov razvoj v smeri strokovnega izpopolnjevanja, kar je v ogromno škodo mladimi, ki jo uči in vzgaja. Pri takih učiteljih sem opazil, da sp sicer priljubljeni: pri oblastnih in političnih forumih, njegovo delo v razredu pa v letu ali dveh ni napredovalo
metov, v katerih niso predpisa- samo po užjem tovarištvu oziro-ne. Potem romajo dijaki izven ma tesnejšem prijateljstvu med šolskega časa v kabinete in dru- učena, ampak tudi po njihovih gam, kjer jih na hitro izprašujejo večjih ali manjših intelektualnih m .popolnoma pozabijo na psihič- sposobnostih, pri čemer bi imel
ne procese, kj se medtem v učencih odvajajo. Kdo bi se potem čudil rezultatom? Konkretno: 10 nižjih gimnazij v ptujskem okraju ima uspeh v prvem polletji 52 odstoten, v 58 oddelkih je med 2007 učenej komaj 13 odličnih, v ptujski popoln! gimnaziji pa v 25 oddelkih z 998 dijaki komaj 7 odiBandi in še ti sc v nižjih razredih, dočim višja gimnazija ne premore niti enega odličnjaka, »tirli nižje gimnazije pa sploh nimajo nobenega odličnega dijaka. Prepričan sem, da bi se v vsakem razredu našel vsaj en odličnjak, pa če je kriterij še tako strog. Svet za šolstvo pri OLO Ptuj je temeljito analiziral uspehe 1. polletja na naših šolah in dal tudli glade na kriterij ocenjevanja svoje sugestije ravnateljstvom nižjih gimnazij in upraiVii-teljstvom osemletnih šol. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da pride mimimalmo ševilo učencev do osmega razreda, kar nam dokazujejo sledečf podatki za učence, k! so vstopili v šolskem letu 1945-46-in 1946-47:	1945-46 je
v ptujskem okraju vstopilo 1406 učencev, od teh jih je bilo v 8. razredu leta 1953 133 ali 9,5 odstotka. V šolskem letu 1946-47 jih je vstopilo 1360, od teh bilo leta 1954 v 8. razredu 230 ali 16,9 odstotka, kar je sicer izboljšanje za dobrih 7 odstotkov, vendar še vedno prav nezadovoljivo. Največ učencev teh dveh letnikov je izstopilo v 5. razredu (22,5, 23,8 odstotka), a tudi IV. razred izkazuje 21,2 oziroma 15,1 odstotka; do IV. razreda je končalo svoje obvezno šolanje v teh dveh letnikih 32,5 odstotka učencev.
Srednja ocena osnovnih žol ▼ ptujskem okraju znaša 2,72, v nižjih gimnazijah 2,68. Razlika je torej neznatna, dasi je odstotek uspeha	na	osnovnih	šolah	73,5,
v nižjih gimnazijah pa komaj 47,2 odstotka. V osnovnih šolah učiteljstvo	še	vedno ocenjuje	telo-
vadbo, petje in ročna dela zelo popustljivo,	dočim v	nižjih	gimnazijah	ti	predmeti	nimajo več
podrejene vloge. Če bi z enako mero ocenjevali omenjene predmete tudi v osnovnih šolah, bi bila srednji ocena osnovnih šol še mnogo nižja. Poleg te-g nastaja razlika tudi v tem, da so osnovne šole izkazale srednjo oceno po splošnem uspehu (odlični, prav dobri itd,), nižje gimnazije pa po predmetih. Srednja ocena osnovnih šol 2,72 nam ne kaže razveseljive slike. Komaj 4 osnovne šole (Breg, Kidričevo, Ptuj in Hum) so dosegle zares nekako srednjo oceno 3 in nekaj čez, vse ostale pa pod 3, to se pravi, da je tudi tu odigral svojo vlogo neenoten kriterij ocenjevanja, o katerem sem govoril že prej in kar ponovno potrjuje, di bi bilo potrebno kriterij vsaj približno poenotiti.
Navedeni podatki nas nujno silijo, da razmišljamo o načinu pouka Skoro v vseh šolah je o-pazlti, da se učitelji mnogo bavi-jo z dobrimi, oziroma najboljšimi učenci, namesto da bi vso skrb im slab.m učencem To je pedagoška napaka, k-i jo je treba korenito iztre načrt sicer predelajo, snov pa osvoji le manjš-na dobrih učen-
večina učencev
pa ne.
večina pa nazadnje le napredujt v višji razred, za katerega nima dovolj soiddni.ih osnov, mako sp nazadnje množi število ponav-ijalcev. Dejstvo, da vsak tretji otrok dokonča svojo šolsko ob-
tofflti za las, mnogokrat je celo nazadovalo. Ko hi se moral zagrizli posvečali -povprečnim
v šolsko delo in povezovati teo- ------------^	--J- -
»jo, ki si jo je pridobil na učiteljišču, s prakso, se v naglici površno pripravlja za pouk, pri Čemer ni trden niti snovno, kaj še- cev, le metodično in didaktično. Vsi učitelji zelo dobro vemo, da je dobra učiteljeva priprava na pouk že pol uspeha, vemo pa tudli, da zahteva temeljita priprava od
učitelja 4 ali 5 j,n več or dnevne- ______ --	^
ga dela poleg rednega delovnega veznost v prvih štirih razredih časa, ki ga prebije v šoli, ko po- osnovne šole, je tako porazno, da nčuje. To je 8 do 10 ur trdega duševnega dela dnevno. Vsaka nesolidna in površna priprava ro dj daljnosežne negativne posledice v razredu, česar ni mogoče izraziti v številkah ali pa morda 3e v porazni številki! procenta uspeha ob polletju ali ob koncu šolskega leta, ki znaša 50 — 6 ali morda še kak procent več. Kaj naj res verjamemo, da je 40 in več procentov naših otrok po šte-v’!nlh razredih nesposobnih, intelektualno, tako slabo razvitih, da ne morejo dojeti im osvojiti sno- poleg globlje splošne in pedago-vi. ki jo predpisujejo naši učn’ ške izobrazbe predvsem temeliito
nam bi lahko vsililo misel o globoki dekadenci našega naroda. Vendar sem uverjen, da temu ni tako. Naš otrok se rodi z duševnimi dispozicijami:, k! jih dom zanemarja, pozneje pa jih se učitelj ne razvija v poz-fivnem smislu zaradi pomanjkljivega strokovnega znanja ter nepoznavanja splošne im še posebej mladinski psihologije. V reformi šolstva bo igrala eno izmed najvažnejših nalog učiteljska izobrazba. Meni se pač zdi, da je učitelju potrebno
učitelj največ prilike, da se bavi čamveč z intelektualno slabše raz-vitimi učenci.
Drugi razred osnovne šole je bii nekdaj znan pod vzdevkom »Faulenzerklasse«, kar sicer ni veljalo za resne pedagoiške delavce, vendar pa so na splošno hoteli s to označbo reči, da je to najlažji razred. Zaradi tega je bil vedno tudi domena nadučitel-ji-vih gospa, če so te bile učiteljice, ali pa kakega drugega protežiran-ca na šoli. Danes dobro vemo, da je drugi razred nekak podaljšek elementarnega razreda odnosno pravi elementarni razred, ki ga sicer prekinjajo le velike počitnice in ga tako dele v dve polovici. Dobro se zavedamo, da je to razred, ki mora učenca dokončno natočiti elementarne snovi, s katero potem lahko uspeva v v.šjih razredih (branje, bogatenje besedišča, pisanje po nareku, pisava, poštevanka), vendar smo v ta razred postavljali pod vtisom »najlažjega razreda« vedno najslabše učitelje, češ da bo tam napravil še manj škode. Zal se nam to zakoreninjeno mišljenje zelo maščuje, saj opažamo v mnogih primerih, da prihajajo učenci r tretji razred s tako po-ma.njkliMvim elementarnim znanjem, da učitelj tretjega razreda ne v« kaj z njimi. Sam sem se prepričali in mnogo učiteljev mi je neštetokrat izjavilo, da se učenec, ki n! prinesel iz II. razreda znanja poštevanke in dobrega branja, tega pozneje nikdar več pošteno ne natoči, ker ga pač mi zajela doba, ko je psihično najbolj sprejemljiv za ta pouk. Iz povedanega bj povzel, da je treba napraviiti nasprotno:	kakor
»tremimo za tem, da damo v prvi raizred najboljšega učitelja, .tako velja Ista zahteva tudi za II. raizred, na račun katerega gre precejšen procent slabih uspehov.
Od objektivnih ovir, ki močno vplivajo na uspeh naših učencev, je v ptujskem okra,ju močno razširjen ailikoholiizem. V borbi prot! temu strašnemu zlu lahko učitelj mnogo prispeva v šoli in izven nje. Reči moram, da po osvoboditvi še nismo začeli resne borbe proti pitju alkoholnih pijač in da čakajo vzgojitelje na tem področju še težke naloge. Tu
Pismo založbo,.Obzorja" vsem šojam
učite!
h
ustavi in si ne more pomagati. Iz otroka, ki je bil spočet v alkoholnem stanju in znaj že v predšolski dobi zvrniti kozarec vina, kot bi pihnil, in ki v šolski dobi redno piie alkoholne pijače, ne more učitelj naora-vici ničesar. Odstotek takih učencev je v iptuiskem okradi precejšen, njihov uspeh v šoli pa nedvomen.
Veliko si učitelji obetamo od družbenega uioravliania v šolstvu. Teža vzgajanja mladine bo enakomerno oorazdeiljena na vse državljane, ki iim ie naš mladi roi pri srcu. Zal družbeno upravlja-nie zelo rocasi napreduje in redki so šolski centri, k »er so šol sl odbori že začeli izvrševati svole velike naloge.
Morda bodo moje pripombe dobrodošle temu ali onemu tovarišu učitelju, da bo tudi sam poiskal vzroke, zakaj ni v svojem delu tako uspel, kot' bi moral. Ugotovil bo morda vrzeli v svojem strokovnem znanju, izboljšal bo svoj odnos do mladine, s tesneje povezal s starši otrok, doumel svoio vlogo v ustvarianito novega in boljšega družbenega reda, ki ga gradimo, in h graditvi socializma doprinesel svoi delež. Če se mn ie to pni-učitelju posrečilo vzbudili, so moie vrstice dosegle svoj namen.
Šepec Karel,
okrajni prosvetni inšpektor
V zvezi z dogovorom med založbo in organizacijami prosvetnih delavcev smo razposlali vsem občinskim društvom učiteljev in profesorjev posebno okrožnico in priložili pogodbo, za katero prosimo, da jo društva podpišejo in vrnejo založbi. Okrožnica podrobno obravnava sistem medsebojnega poslovanja tako glede stavljanja predlogov kakor tudi glede naročanja pri založbi. V okrožnici je rečeno, da dostavljamo vse blago brezplačno. Razumeti pa je treba to tako, da založba ne more pošiljati blaga za najmanjše zneske, ker bi bila poštnina večja, kot je vrednost tega blaga. Prosimo, da naročniki združijo naročila ze več predmetov skupaj. Vse podrobnosti, ki so v okrožnici, bodo pojasnjene na prvem zborovanju ali sestanku in jih bomo pozneje še dopolnjevali z objavami v Prosvetnem delavcu. Zato prosimo, da upra-viteljstva zahtevajo informacija pri predsednikih občinskih društev učiteljev In profesorjev.
Iz seznama naročnikov je razvidno, da naroča naše pravljice okoli 70 odstotkov šol. Pri tem moramo seveda odšteti srednje in strokovne šole, za katere pravljice ne pridejo v poštev. Vsem dosedanjim naročnikom smo poslali i zvezke pravljic, in sicer 50., 51., 52. in 53. številko. Pravljicam smo priložili položnice in prosimo, da šole z njimi pošiljajo denar. Kakor smo že javili, računov ne bomo pošiljali; od časa do časa bomo dolžnike sporočali društvom učiteljev in profesorjev, da ugotovijo vzrok zaostanka plačila. Ta ukrep je potreben zaradi tega, da zmanjšamo stroške in tako nudimo naše publikacije naročnikom čim cenege. Res je pa tudi, da med naročniki manjka še mnogo šol. Prosimo naše zveste naročnike, da tudi te pridobijo za naročnike.
S sefe RO Združenja učiteljev in profesorjev
Na svoja prvi seji, 14. II. 1956., je RO razpravljal o svojem delovnem programu. Ta delovni program naj bi tudi nadomestil običajne sklepe, ki smo jih sprejemali na letnih skupščinah.
Svoje delo bo RO usmeril predvsem v sledeče;
a)	reforma šolstva,
b)	politična in strokovna vzgoja našega članstva,
c)	materialno stanje šol in prosvetnih delavcev,
d)	zveze z inozemstvom.
Da bi se delo porazdelilo in se uspešno odvijalo, so bile za posamezne sektorje dela izvoljene komisije. Vsaka komisija zase bo izdelala svoj program. Razumljivo, da bo RO kot celota reševal celotno problematiko. Posamezne komisije vodijo za reformo šolstva tov. Ravbar Miro, komisijo za politično in strokovno vzgojo tov. Cvetko Vladimir, za materialna vprašanja tov. Trobiš Stefan in komisijo za inozemstvo tov. Ce-mažar Franc.
Osnovne smernice za svoje programe pa so komisije dobile že na tej seji.
- RO je mnenja, da bi morala dobiti vsaka šola In vsako ob-
činsko društvo material o reformi šolstva (dotiskan bo v kratkem). Osnova za diskusijo naj bi bil referat tov. Majhna na letošnji skupščini. Vsa naša društva naj bi material vestno preštudirala ter dala svoje opombe. Komisija pa bo zbrani material obdelala.
Politično in strokovno vzgojo našega članstva bomo naslonili predvsem na Pedagoški center v Ljubljani, ki bo imel svoje tečaje v novourejenih prostorih v Ljubljani, razen tega pa tudi v Kopru in po možnosti v Tržiču (v počitnicah). Pedagoški center bi izdajal tudi vsa potrebna navodila, ki bi jih priobčevala. Sodobna pedagogika ali kot posebno prilogo ali pa v sklopu ostale vsebine.
Zbiranje podatkov o materialnem stanju naših šol je v teku. Pri tem delu bo komisija pomagala SPK LRS. Proučevala bo tudi uporabnost šolskih stavb (vprašanje normativov za šole po njihovi razvitosti), vprašanje opreme, učil in podobno. Komisija bo posebno ob vprašanju učil in potrebščin poskušala sodelovati z vsemi založ-
bam!. Trenutno kažejo največ razumevanja za naše potrebe mariborska Obzorja. RO je obravnaval tudi vprašanje zadnje Uredbe o dopolnilnih plačah prosvetnih. delavcev. Komisija bo kot eno svojih prvih nalog ta problem prenesla na vse odločujoče forume.
Komisija za stike z inozemstvom bo le-te skušala poglobiti, saj je to v Interesu celotne skupnosti in našega prosvetnega dela. Potrebno pažnjo bo posvetila tudi stikom z ostalimi republiškimi odbori In društvi v državi.
RO je med drugim razpravljal tudi o nagrajevanju prosvetnih delavcev za neko določeno obdobje, n. pr., za 5 ali 10 let. Naziv nagrade naj bi bil po kakem znanem naprednem prosvetnem delavcu, mogoče bi obveljal predlog RO, naj bi se te nagrade imenovale po narodnem heroju Stanetu Žagarju. Obdelano je bilo tudi vprašanje odnosov med našimi organizacijami in sindikalnimi forumi. RO priporoča svojim organizacijam na terenu najtesnejše sodelovanje z njimi.
Nekoliko pobud v zvezi z uporabo svetlobne projekcije
nažrti?
Problem ponavljalcev v naJSii iolah je tako pereč, da nas sil! k temeljitemu raizmižljanju .n re-Ževamjiu, Trdo sem uverjen, da 25 odstotkov ponavljalcev ne more predstavljan četrtino intelektualno zaostale .n nesposobne mladine ampalk je to odraz zelo različne ga ocenjevalnega kriterija učiteljev, v mnogih primerih prav gotovo prestrogega. Imamo sicer primere prav dobrih šol, vendar te šole izkazujejo ob polletju komaj 60 odstotkov uspeha. Dvomim, da bi bila nezadostna ccena za učenca ali dijaka, ki je morda manj nadarjen, a mar!jev, vzpodbudna. dasi mnogi učitelji im profesorji talko mišim Zato ob prvem polletšu učenca »strogo« O' cen'trejo Taka stroga ocena je torni mnogokrat odraz trenutnega pi-hičnega rarapoložem ja učitelja im učenca, česar ne moremo smatrati za objelktrvno. Ob po-manikaniu časa obremeni jutajo dijak» v zadnjih dineh aT celo urah podetia ali konca šoTkega leta s pismenimi nalogami nidi iz pred-
znanje psihologije, saj sem se neštetokrat prepričal, da učitelj ni sposoben razvoz!jati najbolj enostavne orokove psihične procese, zato tudi ne more usmerjati svojega pouka tako, da bi bil psihološko utemeljen za določeno starost učencev. Pri tem ga pa še zelo ovira neenaka starost učencev, saj je včasih nad polovico učencev v razredu za dve ali tri leta starejših, kot naj bi bili v tistem razredu (večkratni pomav-Ijailci). Mislim, da je ustanavljanje pomožnih oddelkov pri šolah le začasna rešitev, k! nas ne more zadovoljiti in uspavati, saj duševne zaostalosti mnogih naših učencev ne moremo tretirat. kot dejsvo, k« ga skušamo tratno zdraviti s posebnimi šolami, marveč moramo preventivno odstranjevat' pogoje za duševno zaostalost otrok.
Zelo važno se mi zdi uvajanje skuioiinslkega pouka, ki ga v nekaterih naprednih državah že gojijo, pri nas pa o njem še ni govora. Pa menda ne bi bilo čisto prav, če bi se- skupine formirale
Ce govorimo pri pouku fizilke In kemisje o nazornih pomagalih za ponazoritev, mislimo pri tem pač predvsem na poizkus. Tega seveda ni mogoče z ničimer nadomestiti in svoje vodilne vloge tudi ne bo nikoli izgubil Zato pa se s pričujočimi vrsticami nikakor ne nameravam lotevati brezupnega početja, da bi svetlobno projekcijo kakorkoli propagiral ali branil kot konkurenco eksperimenta. Svetlobna projekcija se more po svoji prirodni nujnosti uveljavljati pač edino kot njegovo dobrodošlo in čestokrat naravnost imenitno dopolnilo.. Ce so naši delovni pogoji v šoli takšni, da zatemnitev ali manipulacija s projektorjem ne prinaša komplikacij in ne trati časa, potem utegne smotrna svetlobna projekcija kot dopolnilo eksperimenta rešiti vrsto zahtev pri kvalitetnem sodobnem pouku. V naslednjem bi nekatere (zmed njih omenili, toda brez vsake popolnosti.
Zahteva naše socialistične graditve in pa rastoči pomen prirodoslovnih ter tehničnih ved pri nas in v svetu nasploh usmerja vse šole, tudi splošnoizobraževalne, da so povezane z življenjem in spoznavajo tehnično izkoriščanje prirodnih zakonov. Najčešče nam pa niti razpoložljivi čas niti razpoložljiva sredstva ne bodo dovoljevala, da bi sil v tesni povezavi s poukom tudii ogledali tiste tehnične objekte in naprave, katerih znanstveno osnovo predstavljajo v šoli obravnavani prirodni pojavi in zakoni. Tudi pri nas že premoremo na primer odlične tehnične znanstvene filme, tako da morejo prav uspešno zamašiti nakazano vr-
zel. Pri tem prinaša svetlobna projekcija še to prednost, da podaja potrebno razlago učitelj sam. Inženir ali tehnik v tovarni se le prerad spušča :n izgublja v zanimive tehnične podrobnosti, pri tem pa učenci sploh ne doumejo zveze med znanstvenimi osnovami in pa tehničnimi pricipi. Prav v tem pa je vendar glavni namen tovrstnih ekskurzij!
Nadalje je pomembna ter zanimiva zgodovina znanstvenih odkritij ter tehničnih iznajdb. Njihova svetlobna dokumentacija utegne na učence vplivati neprimerno močneje kot številne besede, pa čeprav še tako skrbno izbrane.
Z zgodovino iznajdb ter odkritij so tesno povezani možje dela, nesebični pionirji znanosti In tehnike, V šoli moramo omenjata ne le njihova velika dela, marveč odkrivati nekoliko tudi njihovo osebno človeško podobo. Kako zgovorno utegne pri tem Učinkovati dobra, blesteča se svetlobna projekcija njegovega portreta, ki ga Je napravi] njegov sodobni umetnik! Tud! naša mladina naj bi že od te plati spoznala podobe takih markantnih mož. kot so na primer Newton. Kopernik. Ga-lllei, Faraday, Tesla, Lavoisler, Mendeljejev, Dartvin, F;inste'n ter vrsta ostalih mogočnih stebrov v -------- -"etovne pri-
rodoslovne znanosti!
Čestokrat bo prav prikadno. koristno in praktično da bomo ta ali oni eksperiment učencem pokazali samo v obliki svetlobne projekcije Temu ne bo mogel resno ugovarjati miti ognjeviti zagovornik primata eksperimenta. Saj dobro vemo, da nikakor niso miti vsi fundamen-
ker so pravljice med mladino zelo priljubljene, nujno pa je, da so mladi bralci zainteresirani; zainteresira pa jih lahko samo vzgojitelj.
»BILO JE NEKOČ«, zbirka, ki obravnava dogodke iz človekove preteklosti, izhaja v zvezkih, podobnim zvezkom »PRAVLJIC«. Cena je ista, in sicer broširani izvodi po 40 din, kar-tonirani po 70 din. Učencem osnovnih šol in učencem nižjih srednjih šol bo zelo dobrodošla, ker v epski obliki dopolnjuje zgodovino in bo najboljši pripomoček za utrjevanje te snovi. Celotno zbirko, ki obsega 6 zvezkov, je napisa] znani mladinski pisatelj OSKAR HUDA-LES. kar dokaz, da je pisana za mladino in v slogu, ki je mladini primeren in dostopen. Izšli so trije zvezki:
1.	zvezek: Pralovec Geg, Gun najde ječmen
2.	zvezek:	Faronov praznik.
Junaški Spartak
3.	zvezek: Na veliko pot. Slovenski knez.
Cena zvezkom je ista kot pravljicam: broširani 40 din. kartonirani 70 din. Založba jih je poslala vsem šolam, ki so naročene na pravljice, prav toliko Izvodov kot teh. Ostalim šolam, ki doslej pravljic niso naročale ali pa jih zavrnile, nismo ničesar poslali. S tem pa ni rečeno, da jih ne bi hoteli vključiti v krog naročnikov. Vsako naročilo bomo rade volje in takoj izvršili. Zato prosimo vse prosvetne delavce, da tudi za to zbirko zainteresirajo mladino. Z večjim številom naročnikov bomo zbirko lahko še raz Širili in izboljšali. Tudi tem zvezkom smo priložili položnice. Poslani izvodi naj služijo le za vzorec. Sirite to zbirko med učenci in pošljite ponaročila.
Na željo prosvetnih delavcev smo izdali prvo knjižico za naše abecedartje,-to je učence prvega razreda, ki se pa lahko s pridom uporablja tudi v drugem razredu. Knjižica nosi naslov »CICIBAN BERE« in jo je priredil mladinski pisatelj JOSIP RIBIČIČ, uredil pa profesor GUSTAV ŠILIH. Pri sestavi in oceni so sodelovali tudi tovariši in tovarišice elemen-tarci. Knjižica je trdo broširana, sestavki so natisnjeni na dobrem papirju, naslovno stran pa je narisal JANEZ VIDIC. Cena j« nizka, 40 din za izvod. S to knjižico je izpolnjena občutna vrzel v naši šolski literaturi in bo to dopolnilno berilo z novimi sestavki vzbujal« velik interes med mladino, ki si bo z marljivim čitanjem z lahkoto razširila obzorje in pridobila večjo spretnost v čita-njn. Tudi to knjigo smo poslal) vsem osnovnim šolam po deset izvodov in prosimo, da Jih raz-pečajo med mladino. Dobijo jih lahko tudi ostale šole, ki doslej pri nas niso naročale. Dosedanji naročniki pa lahko naročijo še več izvodov. Za sedaj je naklada omejena, izvršili bomo pa ponatis, kakor hitro bo zadosti novih naročnikov. Z naročili pa Je treba pohiteti.
Vse navedene zvezke »BILO JE NEKOČ«, »PRAVLJICE« in »CICIBAN BERE« bomo poslali šolam v enem zavitku, da prihranimo pri poštnini in delu. Dobro se zavedamo, da bo to povzročilo našim prosvetnim delavcem novo delo. prosimo pa, najj upoštevajo, da so te izdaje predlagali prosvetni delavci, ker jih narekuje potreba. Založba pri tem nima nikakih posebnih koristi, postavila je najnižje cene, ker je vse to tudi
subvencionirala iz lastnih sred« štev. Subvencije bodo pa lahko še večje, če se bodo prosvetni delavci zavedali, da s povečanim naročanjem in kupovanjem vseh artiklov trgovske dejavnosti založbe istočasno ustvanjajo fonde za subvencije knjigam in sploh vsem izdanjem založbe.
V naši založbi so prav te dni izšle še tri knjige, ki prosvetpo delavce prav gotovo zanimajo: »MARIBOR«, vodnik po mestu in okolici. Avgust Kuhar »Racionalizacija«, in Jules Verne »Carski sel«. »MARIBOR«, cena 600 din polplatno, 800 din celo platno. Knjiga je zanimiva za vsakogar, posebno pa za šole na tem in okoliškem teritoriju. Obsega zgodovinski razvoj mosta in okolice, seznam vseh podjetij; priložen ima tudi načrt. Knjiga je najno potrebna tudi vsem podjedjem, ki imajo kakršne koli stike s tem našim največjim industrijskim mestom. »RACIONALIZACIJA« pa stane 320 din. Ne ustrašite so tega imena, ki zveni dokaj abstraktno in šolsko. Knjigo Jo napisal dolgoletni praktik in spretni strokovni pisatelj AVGUST KUHAR, brat našega vs-likega pisatelja Prežiha Vorau-ca. Avgust Kuhar živi in deta v železarni v Ravnah. Knjiga je nujno potrebna vsem prosvetnim delavcem, delavcem v podjetjih in obrti, ki imafo stik z našo produkcijo in trgovino ter vzgpvjajo učence v gospodarstvu. Slog v knjigi je poljuden, preprost in Vsakomffr razumljiv. Iz vsebine navajam«: Kaj je racionalizacija, beseda in smoter, razni sistemi, sistea zdrave pameti, Tay!orjev sistem, Fordov sistem. Batov sistem, sistem Stahanova, Rs-deauxov sistem, Refa šola. Nadalje obravnava opredelitev, poglavje proti racionalizaciji, naš smoter in ukrep, storilnost, plača itd. Sam avtor pa je namen te knjige opisal takoiot
Knjiga ni napisana za tisto stotine strokovnjakov, ki bodft proučevali ugotovitve in izkul-njje delovnega znanstva in jit« posredovali našemu delu. Niti ni pisana za desettisofe resor« nih sodelavcev, ki bodo kot poklicni posredovalci prenašali t» znanje v delovne procese in nft delovna mesta. Prav teko ni namenjena' samo upravnim organom. sindikatom, tehničnim in računskim vodjem dela, asistentom in mojstrom, ki moraj« vso materijo obvladati, da jo lahko sprejemajo, zahtevajo in izvajajo; niti ni ta knjižica napisana samo za delavce, ki morajo namen in postopek razumeti, da bodo to delo podprli ter končno izvedli, temveč jja napisana za vse.
»CARSKI SEL« Julesa Verna. Knjiga obsega 267 strani večjega formata in stane 520 din. Ja prav primerno čtivo za vsakogar in ne sme biti knjižnice, ki je ne bi imela. Ta znani francoski pisatelj je napisal mnogo del, posebno fantastičnih. V tej knjigi pa ne srečujemo ničesar fantastičnega, temveč opisuje zgodbo o junaškem Strogovu, polnem moškega poguma, plemenitosti, neormtdeže-vare vojaške časti in osebno poštenosti. Bralec bo v »Carskem sin« zaman iskal podob® ca fke Rusije in njena notranja uasnrotstva ker je to knjigo napisal pisatelj v osamljeni hiši v Amiensu ob koncu preteklega stoletja. Kljub temu pa knjiga svrj vrednosti ni izgubili, ker opisuje, dejanja 5'oveka, ki izpolnjuje svojo domoljubno dolžnost.
talno važni poskusi primerni za demonstracijo v šoli. Pri tem pa na pomanjkljivosti naših šolskih zbirk ne smemo pomisliti I
Pri pouku prirodoslovnih ved je zelo koristna projekcija diapozitivov, narisanih z roko. Razne grafične upodobitve, tabele, shematične in tehnične risbe so pri sodobnem pouku ve-ndar nepogrešljive. Seveda pa moramo vselej preudariti, da-Li je dano zamisel bolje oblikovati z risarskimi ali pa s fotografskimi sredstvi. Čim enostavnejša, jasnejša ter izrazitejša je slika, tem bolj prepričljiv je učinek njene svetlobne projekcije! Zato pa so reprodukcije iz knjig, zlasti iz starih fizikalnih, za svetlobne projekcije tako pogostokrat neuporabne.
Zanimiva in na moč poučna delovna področja nam nudijo nadalje posnetki z nevidnimi žarki, namreč rentgenska fotografija, ultravioletna fotografija ter Infra-rdeča fotografija. Saj v šoli vendar radi omenjamo moderne metode preizkušanja materiala, zlasti metode s pomočjo rentgenskih in na ultravtoletnih žarkov. Tudi barvna ter miikro in stereo-fo-tografija odpirajo nove razglede in dajejo nove možnosti v plemeniti borbi za kvalitetnejši pouk prirodoslovnih ved.
Marsikatera v članku izražena misel Je zaenkrat seveda šele prijetna muzika prihodnost!, toda naša skupna volja bodi: hočemo. Naša sodobna šola se mora bolj približati tudi tistim velikim sodobnim tehničnim pridobitvam, ki jih zamore sama tako uspešno izkoriščati!
B, E.
Delo zvezne komisije za reformo šolstva
Zvezna komisija za reformo šolstva je sklenila, da začne postopoma In sistematično objavljati ter dajati v javno razpravo dosedanje rezultate svojega dela.
V	svojem dosedanjem delu je komisija razpravljala o osnovnih načelnih vprašanjih obveznega šolanja, o srednjih splošnoizobraževalnih :n strokovnih šolah, o izobraževanju predavateljev za obvezne šole; ter. sklenila, da dš v javno razpravo:
1.	Predlog organizacije šol obveznega šolanja;
2.	Predlog o organizaciji šol za izobraževanje učiteljev osemletk.
V	kratkem bodo izneseni tud: predlogi, ki se nansšajo na osnovna načelna vprašanja strokovnih in srednjih splošnoizobraževalnih šol.
Predlogi so obdelani v posebnih elaboratih, katerih prv, obsega: osnovna načelna vprašanja s področja obveznega šolanja, načelna stališča v teh osnovnih vprašanjih, družbeno koncepcijo šol, v katerih je šolanje obvezno, ter sumarično argumentacijo in obrazložitev omenjenih načelnih stališč in koncepcij. Drugi elaborat obsega vprašanja, predloge in obrazložitve teh stališč In predlogov za organizacijo šol za Izobraževanje učiteljev osemletk. Ta elaborat je povezan s koncepcijo osemlefke ki jo vsebuje prvi elaborat in tvori z njo organizirano celoto.
Izneseni bodo tudi načrti, iz-. delani na osnovi teh koncepcij. Obsegali bodo predavateljski načrt in osnovne karakteristika programa.
Kom sija poziva vse družbene in strokovne organizacije, da se razprave o gornjih vprašanjih udeležijo ter komisiji s svojim sodelovanjem m sugestijami omogočijo č'muspešnejšo Izvršitev tako važnega dela.
Komisija se s tem v zvezi obrača predvsem na organa družbenega upravljanja na šolah, na združenje prosvetnih delavcev, strokovna društva. Ljudsko mladino. Zvezo ženskih društev, društva za telesno vzgojo in vse, ki se za ta> probleme zanimajo.
Za čimbolj organizirano razpravo Konvsija predlaga, da republiški sveti za prosveto in kulturo in združenja prosvetnih delavcev prevzamejo organiziranje in vodstvo javne razprave. Po mnenju komisije naj M razprava trajala najdalj do 1. V. t. L
Mišljenja in predloge je moč pošiljati republiškim zavodom za pospeševanje šolstva ali pa neposredno na naslov: Savezni zavod za proučevanje, škotskih i prosvetnih pitanja, Beograd, Dečanska 12TV, poštni predal 246.
Komisija za reformo šolstva pri odboru za prosveto zvezne Ljudske skupščine.
Poročilo o prosvetnem deiavcu“ Esperanto - učni predmet
Na ustanovnem občnem *boru Združenja učiteljev in profesorjev je v diskusilji urednik »Prosvetnega delavca« tovariš Jože Zorn poročal o upravnem in uredniškem stanju lista.
Število naročnikov »Prosvetnega delavca« se je od 1. septembra 1955 dvignilo od 4.430 na 8.225. Vendar pa sklepov bivših združenj učiteljev oziroma profesorjev še marsikje ne izvajajo pravilno.
Zaradi upravičenih vzrokov (upokojenci, poročeni pari) je uprava črtala 450 naročnikov. Zaradi nerednosti vrača pošta upravi tudi nad 50 odposlanih številk. Nerednosti pri dostavi so največkrat krivi člani, šolske, pa tudi društvene uprave.
Preselitev in sprememb naslovov namreč naročniki upravi ne javljajo. Okoli 100 naročnikov pa je pismeno s podpisi zavrnilo sprejemanje »Prosvetnega delavca«. Med naročnike je Vštetih 1.396 šol, toda 61 upra-viteljstev oziroma ravnateljstev osnovnih šol in gimnazij lista noče sprejeti. Med njimi so na primer tudi mariborsko učiteljišče in X. gimnazija v Ljubljani. Je nekaj primerov- ko upraviteljstva osnovnih šol dolgujejo naročnino že za 3 leta. Neporavnanega dolga za naročnine je do 1. septembra 1955 za S80 tisoč dinarjev.
Vzroki, da naročniki glasilo, ki so ga dolžni sprejemati, vračajo upravi, so dvojnega izvora. Delno je to posledica osebne užaljenosti zaradi kakšnega neugodnega članka, kakor je bil primer v Krarfu, močnejši vzrok pa je nezadovoljstvo dela {■Janov z načinom pisanja v listu. Mnogi člani namreč mislijo, da bi moral biti namen lista le ostra kritika pomanjkljivosti ekonomsko gospodarske narave oziroma borba za zvišanje prejemkov. V zadnjem času je zanimiv kolektivni primer take odpovedi VI. državna gimnazija v Ljubljani, ki je imela 29 naročnikov, od teh pa jih je s 1. januarjem Ust odpovedalo 20 (s tem popravljamo napačno informacijo urednika, ker je uprava v pismeni prilogi pomotoma navedla, da so odpovedali list člani VII. državne gimnazije). Redno se tudi dogaja, da večina učiteljev, ki se vpiše na VPŠ, odpoveduje list, čeprav so še vedno člani učiteljskih društev. Izjemen primer pa je, da je naročilo list tudi 9 dijakov učiteljišča v Kopru.
V vsebinskem pogledu tudi uredniški odbor ni zadovoljen z izborom člankov. Uredništvo prejema dovolj člankov, ki so predvsem strokovnega pomena. Članki o reformi šolstva so na primer večinoma plod članov raznih komisij. Zato so članki v listu bolj študijskega pomena, so sicer zelo tehtni, vendar pa za karakter našega lista navadno predolgi. Uredništvu je na razpolago tudi dovolj spominskega gradiva in upravnih poročil, poročil o sejah in sestankih republiškega centra. Sicer pa čuti uredništvo preveliko pomanjkanje tehtnih analiz družbenega dogajanja v zvezi s šolstvom in pomanjkanje člankov, ki bi znali komentirati prosvetno dejavnost okrajev, večjih centrov in šol. Tudi informacijska poročila, obvestila o težnjah in uspehih društev, šol ali posameznikov so postala zelo skopa. Dopisniška služba je mnogo preslaba, da bi uredništvu dajala dovo-ti materiala za kvaliteten izbor. Predvsem pri-man kuje listu kratkih jedrnatih poročil, obvestil in ocen. Zato naj bo ena izmed važnih nalog novih društev, da poživijo dopisništvo. Funkcionarji
• NAGRADE ZA OTROŠKE RISBE
Zvezia prijateljev mladine Slovenije je konec preteklega šolskega leta na prošnjo otroške kliniike v Ljubljani razpisala natečaj za otroške risbe, namenjene za opremo otroške klinike. Iz poslanega materiala je odbral Svet za likovno vzgojo pri Zvezi prijateljev mladine 139 posameznih in 6 kolektivnih risb. Kriterij je bil kvaliteta. Otroška klinika je naklonila Zvezi nagrado 10.000 din. ki naj bi jo razdelila po šolah, ki so dale največ kvalitetnih del. Nagrade so namenjene za nabavo otrokom teže dostopnega materiala za likovni pouk (tempera barve, material za modeliranje itd.) ali za obisk likovne razstave ali umetnostne galerije (za izvenPjubljanske šole).
Nagrajene šole so naslednje:
II.	gimnazija, Ljubljana;
III.	gimnazija, Ljubljana;
VI.	gimnazija. Ljubljana;
VII.	gimnazija. Ljubljana';
Klasična gimnazija, Ljubljana;
Likovni krožek pri pionirski knjižnici, Ljubljana;
Gimnazija v Radovljici;
Gimnazija Bled;
Gimnazija Kranj;
Gimnazija Hajdina pri Ptuju:
Gimnazija Škofja Loka;
Gimnazija Maribor - Pobrežje.
Nagrajeni pionirji prejmejo po 1.000 diin na vsako šolo.
Natečaja so se udeležile tudi številne osnovne šole, vendar so pri izbranih risbah dale premajhno število del, da bi prišle V poštev' za nagrado.
Zveza prijateljev mladine Slovenije
društev naj tudi sami prispevajo za izboljšanje vsebine lista redna poročila in dopise.
Po poročilu urednika se je razvila obširnejša diskusija predvsem glede obveznosti naročanja »Prosvetnega delavca«. Delegati so soglasno (1 delegat se je vzdržal glasovanja) potrdili sklep bivših združenj:
1. Med osnovnimi dolžnostmi vsakega člana učiteljskih in profesorskih društev je obveznost naročila »Prosvetnega delavca«. ki ga plačujejo člani obenem s članarino s posebnim
dodatkom po 25 dinarjev mesečno.
2.	»Prosvetni delavec« naj objavi imena tistih članov, ki so odpovedali list (ne velja za zakonske pare).
3.	Uprava lista naj brezplačno pošilja po nekaj izvodov lista učiteljiščem za dijake zadnjih letnikov.
4.	Upravni odbori društev naj skrbe za to, da se sklepi glede naročanja izvedejo, in naj poskrbe za likvidacijo zaostale naročnine.
vžicihan bere
Hvalevredno je. da izhaja pri nas v zadnjih letih precej kmjig in knjižic za predšolske in šolske otroke, toda malokatere zbirke smo tako veseli, kakor knjižice CICIBAN BERE, ki jo je priredil JOSIP RIBIČIČ za naše mlajše šoiske otroke po njihovi zmagi nad abecedo. Pod naslovom beremo:	dopolnilno
berivo za 1. in 2. razred osnovne šole.
Morda 'utegne kdo reči, saj imamo še kar ustrezne čitanke za nižjo stopnjo in da ob rednem šoskem pouku ni mogoče vsestransko obravnavati vseh borilnih sestavkov, ki so zbrani v razrednih čitankah. Da, to je sicer res; dejstvo pa je tudi, da nikjer drugod po svetu ne odklanjajo dopolnilnega beriva k šoskim knjigam, to je, take priročne in privlačne literature, ki spremlja čitanko in pouk ter navaja učence k samostojnemu branju doma. Zamisel dodatnih bralnih pol ni nova, nova pa je realizacija te misli pri nas S tem ne mislimo reči, da je Ribičičeva zbirka »CICIBAN BERE« prvo delo te vrste pri nas. je pa vsekakor dober primer, ki se naj nadaljuje ..
V knjižici »CICIBAN BERE« je zbranih 42 povprečnih sestavkov v vezani in nevezani besedi, ki so bili deloma že objavljeni kje drugje (največ v Našem rodu), potekajo izpod peres priznanih piscev za mladino (Jurčič, Finžgar,»Zupančič, Prežihov Voranc, Ribičič in drugi). Nekaj pa je tudi odlomkov Iz ljudske književnosti, pa tudi iz češčine. Noben sestavek ni daljši od ene strani, to se pravi, da ga mlajši šoski otrok brez. težav sam prebere, razume in si ga končno tudi zapomni.
Pohvalno za zbirko je dejstvo, da imajo zbrani sestavki 1 i t e-rarno vrednost, ki se kaže v izbiri motivov in njihovi obdelavi. Kljub skrajšanju zgodb je ohranjena leposlovna oblika, za katero je otrok najbolj d o-s t o p e n, ker mu govori neposredno, to je jasno, neprisiljeno in življenjsko-situacijsko. Moralni nauki niso nikjer »za lase privlečeni«.
Druga posebnost nekaterih sestavkov se kaže v dejstvu, da je dobro zadeta miselnost otrok a-e leme n tarča (njegovo predstavljanje, sojenje, sklepanje), na primer v zgodbi DRASCAN se z bolho meni (po L. Zupancu) ali pa v Ribičičevi »NEVIHTI«. Nekatera berilca pa so spet taka, da so grajena po zdravem otroškem humorju. Pri Gorinškov! pesmi KRUH pa najdemo vrsto glagolov, ki se nanašajo na sukce-sivna de5anja, od setve do lepo zapečenega kolača. Podobno glagolsko pestrost zapažamo v nekaterih drugih anekdotah zbirke.
S temi pripombami sem se približal že didaktičnim posebnostim knjžice, kar je še bolj razvidno iz samega tiska zbirke. Do 23. strani so rabljene velike tiskanke v razni velikosti, od 24. strani pa slede male tiskane črke od največje do normalne oblike. Na ta način spremlja knjižica otroka pri postopnem prisvajanju bralne tehnike vzporedno s šolo. Konstrukcije stavkov, besedni red in zaklad so v pravilnem razmerju z rastočo zmogljivostjo mlajših učencev na nižji stopnji.
Naslovna stran knjižice, ki kaže otroka ob knjigi, je pa manj posrečena, ker je v njegovem obrazu premalo zdravja in zvedavosti: po izrazu je otrok podoben nekdanjemu sestrada-nemi' ih bolehavemu proletarskemu fantičku. Zbirki bi končno koristile tudi notranje ilustracije k nekaterim zgodbam, ki so pa verjetno odpadle zaradi novih stroškov. V zbirki bi oln -V’-—d.-,5]o tudi nekaj več ugank, ki jih naivni šolski realisti radi poslušajo, berejo in rešujejo, kar pa ,se da doseči s posebno zbirko ugank in zank za šoiarčke.
H koncu bi svetovali založbi, da bi nadaljevala z dopolnilnim berivom še za srednjd in višjo stopnjo v tem smislu, da bi bile take izdaje vzgojno plodne, umetniško zdrave, didaktično ustrezne in čimbolj cenene knjižice za učečo se mladež v obvezni šoli
Albin Žerjav
Ideja mednarodnega |ezika esperanto našemu učiteljstvu nikakor n,i nova. 2e desetletja nazaj je .mela med nami mnogo preipnicamiih pristašev, samo da največkrat drug za drugega nismo vedieli, ker smo buli raztreseni po vse; Sloveniji m ker ni bilo organizacije, ki nas bi povezovala in nam pomagaiia.
To organizacijo seda:) imamo.
Prejšnji mesec je biila v Ljubljani konferenca učiteljev in profesorjev esperantistov iz vse Slovenije. Sklicala jo je Esperantska zveza Slovenije v skladu z resolucijo UNESCO, sprejeto v Montevideu 1954, in priporočilom IS FLRJ, naj se esperanto čimbolj razširi tudi; v naši državi. Ko je v decembru 1955 Svet za prosveto in kulturo Slovenije proglašal esperanto za neobvezen učni predmet na vseh šolah, kjer imajo za ta predmet usposobljenega učitelja, je bilo treba začeti z načrtnim delom za vzgojo novih in zbiranje starih učiteljev esperatiistov.
Na kooferenti šo bili navzoči zastopniki malone vseh slovenskih pokrajin, k! so podrobno poročali o problemih, na katere so pri
v svojih
poučevanju esperanta krajih naleteli.
Pregled je naredil vtis, da se je delo v splošnem prav zadovoljivo začelo im že dalo prve uspehe. Nič manj kakor 570 učencev m učenk se po naših šolah že redno udeležuje pouka v esperantu, pn čemer niso všteti tečaji, k) jih prirejajo ljudske univerze.
prav dober. Mnogo ravnateljev je, ki so sami dali pobudo, da so ga uvedli na njihovih zavodih, in mu skušajo čimbolj ugladiti pot. Tud« med profesorji jih je mnogo, ki bi se radi še sami usedli med učence, le bojijo se, da bi zaradi tega trjpel njihov ugled. Kar brez skrbi, samo približali se jim bodo in korist bo za obe stra-pro s vet na^ 'društ v a*l n' druge ^ or ga- ™! Je cudi	belih vran,
nizacšie. Nekaj začetnih težav je "
še z urniki, tudi s prostori, največ pa ovira razmah veliko pomanjkanje usposobljenih učiteljev. Mladina nas čaka . . . Naj ne čaka zaman!
Esperanto je okno v svet, most med narodi, idealno sredstvo za medsebojno spoznavanje in spoštovanje, s tem pa močna ovira širjenju šovinizma in narodnostne nestrpnosti, ki se je imperialisti od nekdaj poslužujejo pri zasuž-njevanju majhnih narodov. Ko je Hitler prišel na oblast, je bil eden prvih njegovih ukrepov, da ie zatrl eaperantsko gibanje. Dobro ie vedel, zakaj! Prav zato pa tudi mi vemo, čemu ga širimo!
Iz poročil je billo razvidno, da je odnos do esperanta povsod
ki v esperantu vidijo konkurenta za svoj predmet. O ljubosumno«! gre glas, da je vedno, ali prezgodnja alj prepozna . . . Mnogo šol je, ki bi rade uvedle pouk esperanta, pa nimajo učitelja, tako celo v krajih, kakor so Novo mesto, Tolmiim itd. Morda jih niso našli abi znalj pritegniti? Tu nas čaka še mnogo dela.
Novo ustanovljena »Sekcija učiteljev in profesorjev esperan-tistov« je končno izvolila svoj glavni odbor, ki mu je predsed-nlca tov. Sonja Tavčarjeva, člani ipa so tov. Fr Gaberšček, J. Zor, R. Kolenc in C. Musar. Nanj bodo s svojini;' vodji vezane sicer samostojne strokovne skupine po večjih središčih, zaenkrat v Celju (tov. Tončka Pod Javoršek), v
Tudi naš sindikat dela
Majhna je naša sindikalna grupa v Senovem, saj obsega le center Senovo in štiri šole v bližnji okolici: Brestanica, Gorica, Anton jn Koprivnica. Prav zato Imamo vse pogoje za intenzivnejše delo. Kadar smo zbrani na rednih mesečnih konferencah, ima človek občutek, da je zbrana številna družina, kjer lahko vsak svoje misli svobodno izrazi.
Tako je bilo tudi na naši zad-
Naši mladini je vzgojiti pozitiv-
litične vzgoje, ipredvsem treba ne lastnosti značaja, ki so najvaž nejša komponenta soc.aliscične osebnosti. Ko otroke opazujemo, vidimo, da jim manjka »srčne kulture«; ob raznih igrah so surovi. To ni junaštvo, ampak pomanjkanje zavestne d&scipKne. Otroci se kaj radi lažejo, ne h v osebno obrambo, ampak tudi v obrambo vsega razreda — to n' kolektivizem, ampak pomanjka-
nj, konferenci. Zastopnik prosve- n:e čuta pravičnosti. Tako bi lab' tovariš Humar je predaval o	analizirali .psiho naših
otrok in videli bi, kje je naša vzgoja še pomanjkljiva. Saj napake ni težko najti, toda kako
Humar
vzgoji jugoslovanskega patriotizma v naših šolah. Prav vsi smo mu z zanimanjem sledili in komaj čakali, da tudi sami ipodpremo njegove misli s primeri je prakse. Po predavanju se je razvila precej žfivahna •dJiskusija, v k altani smo analizirali -pozitivne in negativne primere vzgoje naše mladine. Res je! Nasi mladini manjka idejne vzgoje. Saj učenci z zanimanjem poslušajo In jih prevzame, ko jih človek ob vsaki pr.-ložnosci spominja na nepozabno zgodovino NOB; toda v takem vzdušju je otrok le tisto uro, morda .tudi ves čas pouka; kakor hitro pa zapusti šolsko klop in pride v nezdravo družinsko oko-
jih najuspešneje odpraviti — to jt vprašanje, na katerega mi vedno povsod naletimo.
Vemo, da je najmočnejše vzgojno sredstvo zgled. Če bodo učenci In odrasli v učitelju videli vsestransko avtoriteto, bo prvi pogoj za uspeh že tu. Tako bo učitelj lahko pridobil starše za tesno sodelovanje šole in doma in bo lahko posredno vplival na prevzgojo naše družine, kjer dobivajo otroci osnove vsestranske vzgolje. Prosvetni delavec mora biti tisti, ki bo vodil kulturno-prosvetno, zabavno in telesno-vzgojno delo na vasi.
Marica P.
Resnici na ljubo
Odgovor piscu članka r Čuden sestav novega odbora Društva učiteljev in profesorjev Rogaška Slatim*.
občine
Ker sem bii na tem občner. zboru navzoč, bi rad o njem povedal nekaj svotjih misli, da ne bi bila slovenska javnost zaradi
Ije, pozabi vse. Morda še učitelja goirnjega članka napačno infor-obsotja, češ, saj mi tako, saj mi mirana. doma drugače pravijo. Navadno verjame staršem, ker so pač starši. To so največ je , težave pri vzgoji naše podeželske mladine.
Toda v tem pojmovanju ne smemo biti preozki, da bi pri naših otrocih vedno in povsod .poudarjali samo smoter idejno po-
(ki je sicer dosegala uspehe s prizadevanjem članstva) je zastopal po našem mnenju popolnoma napačno stališče, ko je pred članstvom Svobode trdil, da je priprava Prešernove proslave stvar Svobode, vsi ostati prazniki, ki so po njegovem mnenju politični, pa so stvar političnih organizacij. S tem je hotel Svobodo apo-Ifltiizlrati. Partijska organizacija je tako napačno stališče obsodila,
Mariboru (tov. Ludvik Prebil) iti v Kopru (tov. Milivoj Furlan).
Iskreno vabimo vse tovarišice in tovariše, ki se za esperanto zanimajo in jiih delo z mladino veseli, da se nam pridružijo!
Prijavite se na naslov:	Sonja
Tavčar, Ljubljana, Novi trg, Višja pedagoška šola.
E. T.
*
PRAVILA
»Sekcije učiteljev in profesorjev esperantistov pni Zvez; esperantistov Slovenije«.
1.	IME: Ime sekcije je »Sekcija učiteljev in profesorjev esperantistov pri Zvezi esperantistov Slovenije«.
2.	CILJI SEKCIJE:
a)	povezovati učitelje in profesorje na ozemlju LRS in skrbeti za njihovo izpopolnjevanje V esperantu;
b)	sodelovati pri prizadevanju za uvedbo esperanta v šole;
c)	sodelovati z učitelji esperantisti v naši državi in izvea nje v izmenjavi izkušenj pri poučevanju esperanta in tudi v vseh drugih zadevah;
č) pomagati pri povezovanju šolske mladine različnih krajev in držav z dopisovanjem, ipri orga-nizacljii obiskovanja in zamenjav* otrok v svrho izpopolnjevanja V esperantu in v drugih jezikih.
3.	ČLANSTVO: Član sekcij* je lahko vsak učitelj ali profesor, prav tako tudi vsak član ZES, ki mu.je bila izdana diploma Instituta za esperanto.
4.	POVEZAVA SEKCIJE:
Sekcija je strokovna organizacija Zveze esperantistov Slovenije^ sodeluje z Društvom učiteljev in profesorjev Slovenije in je član jugoslovanske sekcije učiteljev in profesorjev ter Mednarodne zveze učiteljev esperantistov (ILEI). Članstvo je iindirviiduallno. V okviru Društva učiteljev im profesorjev Slovenije .organizira Sekcija po okrajih samoocojne strokovne grupe.
5.	ORGANI SEKCIJE:
a)	upravni odbor, katerega tvoriljo predsednik, picid|?ir«ds)ed-4 nlk, tajnik, blagajnik in odbornik, skupaj 5 članov.
b)	širš; odbor Sekcije, katerega člani so vodje okrajnih strokovnih grup.
6.	Materialno ih finančno poslovanje Sekcije je podrejeno upravnemu oziroma nadzornemu odboru ZES.
7.	Delo in posilovanje Sekcije
Povedal bi 1* na kratko, kak- tovariš Strmčnik pa se je opravi!- nadzoruje ZES po svojih organih*
*	.	____ i____.i:___ v,	i	•	,	i	ii Raiie nrmoroci a in razvei lav—
Zvezki za naše šole
Mislim, da bi bilo odveč, če bi pričeli razpravljati,, kdo je kriv, da vsako šolsko leto, vsaj v začetku, primanjkuje zvezkov. Ta problem je obširen, zaniotan in odvisen od mnogih faktorjev: papir, izdelava, distribucija, kvaliteta zvezkov, oblika, barva
šolskem letu mogli nabaviti pravočasno zvezke za šolske in domače naloge iz dobrega papirja, s primerno liniaturo in po dostojnih cenah. Navajala sta, da je bila vsa leta po osvoboditvi v tem oziru velika zadrega. Pouk je trpel, s tem pa tudi
papirja, iiniatura, ovitek itd. •koristnost in ugled našega šol-
Dejstvo je, da je v začetku vsakega šolskega leta ogromno negodovanja, iskanja in potov zaradi zvezkov. Otroci morajo imeti zvezke, teh zadosti ni im ob 12. uri dežujejo vprašanja, kdo je kriv. Preden pa se vse to ugotovi in situacija popravi, minejo meseci, in pouk nima takega uspeha, kot bi ga moral imeti.
Zaradi tega sta Pedagoški center in Zavod za proučevanje šolstva na pobudo Združenja učiteljev in profesorjev pokre-nila akcijo že sedaj, da bodo zvezki iz dobrega papirja in po primerni ceni pravočasno na trgu t. j., v začetku šolskega leta. V dogovoru s strokovnjaki, ki naj določijo kvaliteto, obliko in liniaturo, ter z založbo Obzorja, ki ima kot založba prosvetnih delavcev največji interes služiti potrebam šole, so bili storjeni prvi koraki. Svet za prosveto LRS pa je sklical 18. febr. 1956 sestanek, ki naj bi izravnava) nasprotujoča si mnenja glede izdelave in distribucije zvezkov v šolskem letu 1956-57. Sestanka so se udeležili pod vodstvom načelnika Ota VVildimana še naslednji tovariši: inšpektorji Stane Mihelič. Jože Žabkar, Zvonimir Škandali, načelnik Henrik Zdešar im imšp. Drago Mehora, tovariš Henrik Zdešar je zastopal tudi Združenje učiteljev in profesorjev; za CHZ je bila tovarišica dr. Slava Lunaček in dr. Skergetova; za papirnico Vevče tovariš Aleksander Martelanc; za tovarno »Karton« v Ljubljani tovariš Bažija; za tovarno »Mepa« v Mariboru tovariš Ambrožič; za DZS tovariš Venčeslav Vinkler in tovarišica Vida Kastrin: za založbo Obzorja tovariš Drago Supančič in za Mladinsko knjigo tovarif Marjan Černe.
Uvodoma sta tov. načelnik Wildman in tov. Zdešar prikazala povod za sestanek, katerega edini namen je. da si bodo učenci in dijaki v prihodnjem
stva. Kakor je iz seznama udeležencev razvidno. So bili na sestanku zastopani pedagogi, higieniki, tovarna papirja, izdelovalci zvezkov in grosisti. Soglasno je . bilo ugotovljeno naslednje:
1.	Za zvezke je potrebnih 600 ton papirja, t. j., za približno 200.000 otrok po 3 kg na osebo. Ta papir bo izdelala tovarna v Vevčah in ga dobavila v glavnem do meseca septembra v predelavo podjetjem »Mepa« v Mariboru in »Karton« v Ljubljani.
2.	»Mepa« in »Karton« bosta iz tega papirja izdelala zvezke za šolske in domače naloge po naročilih založb — grosistov ~ ki prodajajo zvezke.
3.	Zvezki bodo iz srednjefine-ga nepirja in brezlesnega papirja v razmerju: 30% iz brezlesnega, 70% iz srednjefinega.
4.	V mejah možnosti bo papir v razmerju 30% : 70% zelenkast. Prvenstveno bodo iz boljšega (brezlesnega papirja) zvezki za nižjo stopnjo.
u. Zvezki bodo izdelani v naslednjih formatih: za nižjo stopnjo 16X21 cm, za šoiske in domače naloge 12-listni, dnevniki 24-listnii. dnevniki za ostale šole pa 40-listni; nad 40-listnih dnevnikov ne bodo izdelovali. Za šolske naloge bodo zvezki formata 16 X 21 in 17.5 X 25 cm. Za opisno geometrijo bodo izdelali pribl. 20.000 zvezkov na boljšem papirju, brez liniature v formatu 21 X- 29 cm.
6. Liniature: za I. razred — za spisovne in računske zvezke 11 mm, za II. razred .osnovne šole za spisovne 15 mm, za računske 11 mm. za III. in IV. razred za spisovne 10 mm, za računske 10 mm. Za vse ostale zvezke 9 mm. Izdelani bodo tudi zvezki brez liniature, povsem pa bodo odpadli kvadrirani zvezki, ki so za šolo iz pedagoških in zdravstvenih vidikov neprimerni. O tem bo napisala
tovarišica dr. Lunačkova poseben članek za Prosvetnega delavca in Sodobno pedagogiko.
7.	Prouči naj se možnost, da bi na ovitke natisnili propagando za higienska pravila, zdravo prehrano in propagando za poklic. To akcijo bi izdatno podprl Centralni higienski zavod'.
8.	Za pravočasno izdelavo je potrebno, da takoj naročijo založbe — grosisti •— zvezke pri »Mepi« v Mariboru in »Kartonu« v Ljubljani. Po izjavah zastopnika »Mepe« tov. Ambrožiča in zastopnika »Kartona« tov! Bažija v Ljubljani obe podjetji doslej še nimata nikakih naročil jn dogovorov za izdelavo zvezkov od založb (DZS — Mladinska knjiga — Obzorja — Kmečka knjiga — SKZ — Papir Maribor — Upa Koper). Založbe si morajo oskrbeti tudi kredite, ker morajo »Mepi« in »Kartonu« takoj dati sredstva za nakup papirja v papirnici Vevče. Navedeni podjetji bosta prejeli vsaka po 300 ton papirja. Za izposlovanje kreditov bo po potrebi posredoval tudi Svet za prosveto LRS. Iz tega sledi, da odpade prvenstvena odgovornost za pravočasno izdelavo zvezkov na založbe Naročila zvezkov in distribucija pa spadata v delokrog vseh podjetij, ki imajo registrirano dejavnost.
S tem je bila razprava zaključena.
Iz poteka razprave je razvidno, da je bilo prizadevanje Združenja učiteljev in profesorjev. Pedagoškega centra, Zavoda za proučevanje šolstva in založbe Obzorja umestno in potrebno. Nihče ne stremi po monopolizmu, ki ga pri nas ni več, temveč želimo vsi, da bi bila preskrba z zvezki vsaj v jri-hodnjem šolskem letu urejena. Sestanek je bil nujno potreben In koristen in pomeni pomemben korak naprej v organizaciji .našega šolstva.
V jezikovnem pouku ne gre prvo mesto slovnici, ampak živi govorici. (H Schreinerj.
Kdor koristi celoti, koristi tudi samemu sebi, ki je del celote Zato je treba gojiti čut skupnosti, socialno čustvo. (H Schrei-ner).
šen je sestav novo ikvoljenoga upravnega in nadlzoinnega odlhora, ne glede na proporcionalnost kot edini kriterij, ki ga omenja pisec in ki naj bi nam služili, kadar sestavljamo kakršno koli listo. Smatram, da je nadvse odločilen ktlitejiilj pri sestavlljainjia poliiirič-nih forumov, kot je upravni odbor sindikalne podružnice, ne teritorialni princip, marveč aktivnost, pofeična in moralna neoporečnost ter predanost stvari socializma. To so po mojem bistvene vrline, ki naj bi jih imeli vsi tisti član družbe, katere nameravamo vok: v naša predstavniška, politična al- oblastna telesa.
čil s tem, da se je le »nerodno« izrazil.
Na občnem zboru je bilo tudi govora o oriavlijanju z »gospodi« v gimnaziji, ki so ga uveiLjavilijali v šolskem letu 1954-55 nčkateri član! gimnazijskega zbora.
. Sekretar občinskega komiteja LMS pa pravi, da ga je skušali tovariš Strmčnik prepričati, da mladinska organizacija v gimnaziji ni potrebna.
V tak; malomeščanski luči j< hotel prikazat! tudi ohčni zibor in ga karafcteritziiraiti kot nekaj vnaprej določenega. Mii pa smatramo občni zbor za enega naj-
boljših, saj je razprava v celoti Ko imamo pred očmi tak kri-* pokazala jpolno demokratičnost, teriij, si oglejmo sestav novoizvo-Lepega odbora. Izmed sedmih
članov upravnega odbora so 4 člani Zveze komunistov, 3 pa dobri člani SZDL. S svojim doseda njim delom so dokazali, da jim lahko zaupamo vodstvo sindikail ne podružnice. To je dokazal tu-d. občni zbor, saj je, od navzočih bil le pisec članka tisti, ki je ugovarjal listi in se tudi vzdržal' glasovanja; vsi ostali so listo eno-dušno sprejeli.
Zakaj se pisec izgovarja na celotni gimnazijski odbor, če pa so razen njega glasovali vsi za sestavljeno listo (k. je bila po mnenju pisca od organizatorjev občnega zbora naprej sestavljena).
Res. da je le en član iz prosvetnega kolektiva nižje gimnazije v odboru. Moram povedati, da je gotovo več tovarišev v naša gimnaziji s takšnimi moralnimi kvalitetami, kot sem jih prej opisal. Toda piščeva razprava se je začela in kančala s pripomba-^ mi, ki pa niso bistvene: da je na predlagana listi preveč članov z osnovne šole Rogaška Slatina. Vendar ie bil on edini, ki mu od kandidacijske komisije predlagana lista mi bila pri srcu. Tu gre za nekaj drugega, globljega.
Opozoriti moram na to, da je tovariš Strmčnik večkrat poskuša! uveljaviti subjektivne težnje na škodo splošnih interesov. Kot lanskoletni predsednik Svobode
Menda največji nedostatek na. šega vzgojstva je namreč ta, da naše matere navadno niso nič prav pripravljene In poučene za svoj najtežavnejši in najvažnejši poklic kot vzgojiteljice svojih otrok Pouk na materinskih šolah hi moral biti obvezen, kar bi se pač doseglo s tem, da bi se zakonito določilo, da se mora vsaka deklica, ki hoče stopiti v zakonski stan, z izpričevalom izkazati, da je z dobrim uspehom dovršila materinski tečaj.
(H. Schreiner).
ki se je pisec niti nj poslužil.
Čas bi že bil, da se vsak pro-
svetnl delavec vključi v prepotrebno prosvetno delo, ki ga morajo vsi kolektivno in enotno reševati z naprednih socialističnih poz.Ciij. Smernice za bodoče kulturno in prosvetno delo pa je dal občni zbor. Zato nehajmo z neobjektivno polemiko v časopisu, ki naj služi samo resnici.
Alojz Krivec, predsednik ObLO Rogaška Slatina
ji daje priporočila in razveljavlja morebitne odločbe Sekcije, ki bj bile v nasprotju s statutom ZES, lahko odstavi tudi funeto* nanje Sekcije, če njihovo delova* nje nasprotuje pravilom Zveze.
8. Ta pravilnik velja od dnevaj ko ga sprejme ustanovni občni zbor Sekcije in ga potrdi upravna odbor ZES.
Sprejeto na seji Zveze dne 23, januarja 1956.	4
Predsednik:	~\j
Zlatnar Peter l.r, 1, , Tajnik:	\-g
Ojivotje Marinko l.r.
IZ UPRAVE:
BLAGAJNIKI! Polovica naročnine za mesece september, oktober, november, december 1955 še ni nakazana.
Prosimo Vas, nakazujte vso naročnino redno in tromesečno na naš bančni račun: 60-KB-l-Z-140 s spremnim seznamom vplačnikov.
Uprave šol bodo prejele položnice, da nakažejo naročnina za leto 1956.

NOVE KNJIGE
KNJIŽNICA ČEBELICA:
(mehko vezana stane 50 din, trdo pa 110 din) France Bevk: PAZI NA GLAVO — GLAVA NI ŽOGA —
Izide v kratkem. — Večbarne ilustracije izdelal D. Petrič.
Semič Stanko-Dakl: PARTIZANCEK — knjiga bo izšla sredi meseca marca. Knjigo je Ilustriral F. Slana.
KNJIŽNICA SINJI GALEB:
(cena: broš. 90 din, vez. 150 din)
I. Cankar: CRTJCE — razprodano! '
Jules Verne: 20.000 MILJ POD MORJEM, I. in II. del.
Vsi naročniki jo bodo prejeli do 10. marca.
KNJIŽNCA ZA SOLARJE:
F. S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM. Knjiga obsega 500 strani. Krasi jo 20 celostranksih ilustracij priznanega slikarja Slavka Pengova. (Cena broširani knjigi 310 din, vezana v polplatno 370 din in v celo platno 470 din.
PONATISI KNJIŽNIC:
POVODNI MOŽ Iz zbirke Čebelica, T. Seliškarja POSADKA BREZ LADJE in E. Kastnerja PIKICA IN TONČEK še niso izšle zaradi redukcije električnega toka v tiskarni Knjižice bodo predvidoma izšle sredi meseca marca. Vse naročnike prosimo,-da to upoštevajo.
Vse knjige lahko naročite v knjigarnah ali pa pri
ZALOŽBI
»MLADINSKA KNJIGA«
LJUBLJANA Tomšičeva 2