68. številka. Ljubljana, v soboto 24. marca. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MOD.
Izhaja vHrtk dan nrfer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pol ti prejeman ca avatro-ogerske deželo za vse leto iS gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld, 40 kr. _      Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. BO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifttvo in npravnistvo je na Kongresnem trga 6t. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi Velikonočnih praznikov izide prihodnji list v torek, 27. marca 1894.
Slovenci! Rojaki!
Dvanajst let je mino o, odkar je odbor .Narodnega doma" stopil pred Vas s prošnjo, da donašate vsak po svojih močeh za zgradbo poslopja, katero — stoječ v beli Ljubljani — ima biti vidna priča narodnega našega ponosa. Ta prošnja ni ostala brez uspeha. Dasi ima narod naš, ki je v vsem odkazan le na-se samega, neprimerno veliko narodnega davka, vendar je takoj spoznal zlasti moralno važnost tacega podjetja in z občudovanja vredno požrtvovalnostjo polagali so se darovi na žrtvenik domovine.
Tej požrtvovalnosti grč hvala, da je podpisani odbor zamogel storiti letos prevažni korak: sezidanja „Narodnega doma". Na jedni najlepših ulic naše prvostolnice kopljejo se marljivo temelji za velečastno zgradbo, ki bode v ponos tako ugodno razvijajoči se beli Ljubljani. To poslopje, izgotovljeno po načrtih nadarjenega arhitekta Škabrouta, bode se že drugo leto posvetilo svojemu namenu v radost vsacega zavednega rodoljuba.
Podpisani odbor bil si je v svesti velike odgovornosti, katero s tem svojim korakom prevzema in vedel je dobro, da ga čakajo velike težave. Vendar se jih ni ustrašil. Ponovno in vedno glasnejše zahtevanje rodoljubnih krogov ne samo L ubijan sk i h, temveč po vsi Sloveniji, da se vender že zgradi dom slovenskega naroda, bilo mu je v zagotovilo, da se sme nadejati pri svojem podjetji tudi zanaprej naj -izdatnejše podpore vs ga narodno čutečega raz-umništva.
In te podpore bode mu potreba. n Narodni dom", ako hočemo, da bode ugajal popolnoma svojemu namenu, ako dalje hočemo, da bode po velikosti in zlasti tudi po vnanjosti svoji poslopje, ki bode vreden spomenik narodne zavednosti, stal bode blizu 200.000 goldinarjev. Doslej pa v ta namen ni zbranih še niti polovica.
LISTEK.
Kaj je lepo?
(Izvirna novela ii umetniških krogov.   Spisal A. M. V.)
Mihael Angelova slika , pos'ednja sodba" jako slovi. Ker je neki kardinal na podobi baje naiel i svoj obraz vpo-dobljen, pritožil se je pri papeža. Julij II. mu je odgovoril: „Moj ljubi, kardinale •i imenujem po svoji volji, a slikarji, kakerlen je Mihael Angelo, se morajo roditi!"
I.
Noč je. Ni ravno sredi mesta. Prostori Bahu-sovega hi Gambrinovega hrama so bolj podobni kletim nego sobam. A obiskovani so dobro. Moftki ljubijo po trudspolnem dnevnem delu zrak nizkih soban, napojen s tabačnim, plinovim in vinskim vzdubom. Kar lepfii, nežni spol črti, to vabi vsak večer močnejši spol s nepremagljivo silo k sebi.
Za okroglo mizo sedi navadno vesela družba funtov in možakov. Dovtipov ne manjka, ne modrovanj. Saj so akoro vse poljubile muze.
V Slovencih to umetnikom ne godi dobro! Mecenov, plemenitih mol manjka, čeravno rači imo-
Rojaki!
Boste-li pustili podpisani odbor sedaj, ko se je z vso ljubeznijo in energijo lotil velikega vsenarodnega dela, na cedilu ? Ne bode se to zgodilo! Vera v Vašo zavednost , Vaš ponos in Vašo že tolikokrat sijajno dokazano požrtvovalnost mu to veli. Z zaupanjem se zatorej obrača iznoviČ do Vas ter Vas prosi, da mu vsak po svojih močeh pripomorete pokriti nedostatek, kateri mu nastane pri zgradbi „Narodnega doma". Nikdo pa naj se ne zadovolji s tem, da bi svoj dar smatral že za popolno izpolnitev svoje narodne dolžnosti; temveč vsakdo naj v krogu svojih znancev in prijateljev deluje, da se obudi zanimanje zopet za prevažno to vsenarodno podjetje. Ako v čem, moramo zlasti v tem posnemati sijajni vzgled bratov Cehov, ki so za jednak vidni spomenik narodne svoje pro-bujenosti v primerno kratkem času nabrali več kot tri milijone goldinarjev. Rojaki!
Ravno o prepomembnih velikonočnih praznikih stopa podpisani odbor pred Vas s svojo rodoljubno prošnjo. In pravico ima do tega. Vsaj se z započeto graanjo „Narodnega doma" praznuje velečastni praznik narodnega vstajenja. Premagana je srečno tema našega duševnega robstia in s hvaležnosti polnim srcem zrl bode vsak Slovenec prelepi spomenik naše samos vesti.
V Ljubljani, dne 24. marcija 1894.
Za odbor „Narodnoga doma"
Dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški
predsednik.
Bilanca slovenske koalicije.
IV
Sedaj pa prestopimo k justični upravi, kojo vodi v naši državi znani grof Schdoboru, ki je mej nami Slovenci vzlic temu, da g* je koalicija na vršini obdržala, ter tako rekoč kot posebno pridobitev Hohenwartovega kluba v ministerstvo poslala, silno nepriljubljen minister.   In morda je koalicija
vita gospola svoj penez v tujo dežel pošiljati za slabša in dražja umetniška in druga dela. Kdor pa d ti se ve milostno domačemu umetniku kako delo, posebno pak če se sam diletantom prišteva, sko-pufiko gleda navadno, kako bi mu odtegnil od krvavo zasluženega plačila kak novec, čepram bi tujina izvestno drugače cenila delo umetnikovega duba in njegovih rok. A kaj to I Poznata je gospodi narav Slovenca- umetnika: vztraja na neplodni rodni zemlji, dokler mu ne zamotf obup vzlet duha ter mu ne stre" ponosnih perut. Muza slovenska pa plače nad izgubo toliko svojih sinov, koje že teži črna prst, a druge koščena kruta roka dutiomornih skrbij tlaci k tlom, da se ne mogč vzpeli v višje regijoue ter morajo svoje darove na žrtvenik vsakdanjega kruha polagati. Mogotci pak ao mogočni, aaj le mošnja jim je umetnija, bog, idejal in vse.
Roko na prsi, ostri sodniki življenja in delovanja marsikoga: kdo je kriv njegovega pogina ali sramotnega životarenja ? Sodniki sami I Godilo se je in godi se tako.
Ni ravno velika družba, ki je danes zasela umetniško mizo. Živahna je zelo. Iskrice duhovitih mislij ae vtigajo. Menijo ao o slikah. Rim, Florence, Benetke, Pariš, Petrograd, Draždane, Monakovo,
v Slovencih ravno zategadel tako sovražena, ker je grof Schonborn, ki je Slovence z nekako aristokratsko visokostjo preziral, tudi v koalicijski vladi ostal pravosodni minister! In ne da se tajiti, da pri pravosodji nismo napredovali, odkar je odložil ministerstvo baron Pražak. Nasprotno — ravno v dobi, v kateri opravlja ministerstvo grof Schonborn, kazala so naša sodnijaka oblast va nekako net vozno ljubezen do nemškega jezika. Poročila o rubežnih, koja sodnijski sluge v pravilni nemščini nikdar pisati ne morejo, izročajo se sodiščem v grozni in ostudni nemščini, koje živ krst ne ume! Sodbe izdajajo se v nemščini, če se v aktu nahaja samo jedna nemška beseda in to tudi takrat, če je bila tožba v slovenskem jeziku vložena! In naše deželno sodišče v Ljubljani povspelo se je že do najvišjega vrhunca ter svojim slovenskim odlokom na čelo zapisuje svojo nemško firmo: „K. k. Landeggericht in Laibach." Dalje se je imenoval ravno pri tem sodišču zdravnik, ki niti v besedi niti v pisavi ni vešč slovenskemu jeziku in kojega imenovanje naj služi v dokaz, da višji krogi še vedno menijo, da mej Slovenci uradniki lahko izhajajo, če tudi z ljudstvom govoriti ne morejo. In porotne sodnije, kako se sestavljajo na Goriškem in Spodnjem Štajerskem? Včasih zaide mej porotnike Slovenec kakor bela vrana. Večinoma pa so porotniki samo Lahi ali Nemci, dasi je porotniški posel podoben nekaki davčni dolžnosti, koja bi moral a zadevati vse sposobne državljane v jednaki meri. Nočemo govoriti o vzrokih, s kojih je vse to nastalo ; znani so in malo varen bil bi list, ki bi o njih pisal. Poslancu v proračunskem odseku pa bi ničesar ne zabranje-valo odkriti resnico ter imenovati reč s pravim imenom. Ali zopet je slovenskih koalirancev zastopnik v proračunskem odseku dosledno molčal , prav tako, kakor bi se nam pod grofom Schoubornom kuhali samo egipčanski lonci. Ce je morda profesor Šuklje s pravosodno upravo zadovoljen, mi nismo zadovoljni in pritožb imamo obilo in le obžalovati je, da poslanec Šuklje niti ne sluti ne, da Slovencem grof Schonborn ni všeč.
Kako drugače je zopet postopal poslanec dr. Gregorčič ! In tudi tukaj naglašamo z veliko radostjo, da naš vrli goriški poslanec ni omejil svojega
Dunaj in druga mesta s svojimi slovitimi dragocenimi slikami predmet so sodbam vešcakov o vprašanji: Kaj je lepo?. ..
Jedno srce pa vtripa, vtripa neskončne radosti, jednemu navzočnikov se oko nenavadnega ognja žari, svojega veselja ne more prikrivati, saj mu je očito, kaj je najlepše na svetu.
„Svojmir, ksj si tako moleč? Povej še Ti sodbo svojo o lepem!" — velevajo tovariši mlademu možu.
Ta napolni kupico ter zr<56 peneče rujne kapljice govori:
„Prijatelji, sodbo mojo hočete o lepem? Dobro! Cujte torej 1 Sem ljubimec slik, a modernih ne. Naturalist nisem in ne bom nikdar. — Lepe so slike Rubensove, Rafaelove in Tizianove, a platno in fresko je mrtvo, brezčutno. — Lepo je bitje človeško. — A lepšega ni na svetu, nego mlada, krasna deva v cvetju let . . . Najlepša Božja bitja, uzor lepega: deve naše slovenske! Bog jih živi!"
Zvenele so kupice, bradači, brkači in golo-bradci so pritrdili tej sodbi o lepem ter se šalili: „Svojmir, Svojmir, zaljubljen si, zaljubljen!41 .. .
In ljubezen vselila bo je bila v srce Svoj-mirovo, ljubezen do ljubke Minke.
delovanja na goriško pokneženo grofijo ; bil je temveč zastopnik celega Slovenstva v proračunskem odseku in žal, da je bil, kakor vse kaže, v tem odseku jedini zaetopnik Slovenstva! Potegoval se je za vseučiljščno stolico s slovenskim učnim jezikom ter s tem odstranil nekako tisto napako, ki se je bila pripetila pri razpravi o naučnem mini-sterstvu, kjer se ta stolica ni zahtevala! Istotako je tožil poslanec dr. Gregorčič, da se slovenske tiskovine, katere je dalo pravosodno ministerstvo tiskati, niti tam, s kjer poslujejo slovenščine popolnoma zmožni sodniki, zadostno ne rabijo. Občudujemo poslanca dr. Gregorčič-a, čta je b vsaki stvari tako izvrstno poučen! Ker živa resnica je, da te tiskovine še celo na Kranjskem no pridejo v tisti meri v porabo, kakor bi bilo želeti. Le prerado puste sod'šča te tiskovine da jih molji razjedajo v kakem skritem kotu, kar je seve najboljši dokaz, da so te tiskovine nepotrebne.
Bridko je tožil dr. Gregorčič o razmerah glede porotniških sodnij na Primorskem in posebno v Gorici, kjer se izključujejo od porot. Slovenci samo zaradi tega, ker niso zmožni italijanskega jezika. Mnogo je v tem oziru govoril goriški poslanec ali bil je glas vpijočega v puščavi, in usta njegovega tovariša bila so kakor tista zapečatena knjiga, kojo je gledal sv. Janez  v svojem  skrivnem razodenju!
Najvažnejše, kar jo Rprožil dr. Gregorčič, dozdeva se nam njegov poziv, da naj bi najvišji sodni dvor izdajal svoje sodbe tudi v slovenskem jeziku. Ne radi stvari same, temveč zategadelj, ker imamo tukaj največ upanja, da se uresničijo naše zahteve. Znano je pa tudi, da se sodišč m po Slovenskem mrzi slovenščina radi tega, ker jim višja sodišča nalagajo, da imajo na slovenščino preložiti višje-soduijske razsodbe. S tem se posel prvih sodišč pomnoži in vsekako ostane neprijeten vtis, kakor bi višja sodišča imela slovenščino nekako prezirati in v stran potiskati. IV bi višja sodišča svoje sodbe ob jednem, ko jih izdaja v nemškem jeziku, izdala tudi v slovenščini, bi se veljava slovenskega uradnega jezika posebno pri spodnjih inštancijah pomnožila, ter se potem sodniki ne bi upali več pri izdajanji sodb prezreti pravic slovenskega jezika, kakor jih stdaj prezirajo, češ, vsaj višja sodišča itak nikake važnosti temu jeziku ne prilagajo, ker se jim niti umestno ne vidi, da bi svoje sodbe na ta jezik prelagala!
O organizaciji najvišjega sodnega dvora na Dunaj i izdal se je patent z dne 7. avgusta 1850 št. 325 drž. zak. V § 27. tega patenta je določeno: „C e se je razpravljalo v kakem drugem in ne v nemškem jeziku, ima najvišji sodni dvor svojo ukrenbo v stvari z razlogi izdati vjeziku, v kojem seje vodila razprava pri prvi instanciji, in tudi v nemškem jeziku Tako se glasi zakon. Ali resnica je, da najvišji sodni dvor Dunajski niti jedne sodbe v slovenskem jeziku izdal ni, dasi je brezštevilokrat sodil v zadevali, koje so se pri prvi instanciji v slovenščini razpravljale. Kaj tacega je samo v Avstriji mogoče in veliko zaslugo stekel si je dr. Gregorčič, ko je justičnega ministra opozarjal na omenjeni zakon, ki se od leta 1850 sem nam Slo-
vencem na škodo nikdar izpolnil ni. Skrbeti jo nam torej, da se vse to ne pozabi in da se celi slovenski narod združi z dr. Gregorčičem ter energično zahteva, da se mu že vendar jedenkrat dodeli tisto, b čemur je opravičen po § 27. pat. z dne 7. augusta 18f)0 št. 325 drž. zak.
Politični razgled.
m »traiije afežele.
V Ljubljani, 24. marca. JPredvelt/coHočno »usedanje tiri. zbora,
S sejo gospodske zbornice dne  19. t. m. se je zaključila predvelikonočna  kampanja našega državnega zbora  in s tem   prva  perijoda delovanja koalicije ih koalicijske vlade. Slavospevi oficijoznili listov o uspehih delovanja parlamentarne trozveze se nam vidijo kakor blasfemija.   Bilanca minolega zasedanja izkazuje jeden  pasivum — novi dolg za Dunajske prometne naprave — in jeden dubiosum: budgetni provizorij za meseca april in maj. Akti-vuma ni niti najmanjšega, kajti jedini positivni uspeh štiritedenskih razprav je zakon o kupčiji na obroke, katerega pa   ni   zarezati   koaliranim  strankam na rovaš.   Ta zakon je malenkosten del velikega soci-jalno-reformatoričnega programa, kateri hočejo rea-lizovati koalicijske  stranke, in ki je bil načrtan v prestolnem ogovoru  dne  11. aprila   18(J1. 1. Ta mala predloga je postala zlatarska oslica, na kateri se je imela preskusiti trdnost koalicije. Ta trdnost se ii i izkazala.   Znano je, kar se je razglasilo pri sestavi koalicije, da imajo namreč takozvane zmerne stranke za sedaj opustiti svoje verske, narodne in politične zahteve ter vso svojo delavnost končen-trovati na socijalna in gospodarska vprašanja. Z rečenim zakonom  se je poskusilo   izvrševanje tega programa; ali ta prvi   poskus je   bil za koalicijo tako malo  srečen, da   nadaljevanja   nihče   več ne pričakuje. Koalirane stranke so se pri tem poskusu mej so boj sprle in se ruvale, kakor da vlada mej njimi boj na življenje in  smrt, ne pa jedinost in bratska ljubezen.   Pri  tej  priliki  se je pokazalo, kar smo že neštevilnokrat  trdili,   da  koalicija ni sposobna rešiti nobene  reforme, Če ima   ta v sebi količkaj načelne  važnosti.   Ako je res v jedinosti I moč, potem je ta   koalicija, ki se  je že razcepila pri vprašanji, ali bodi dovoljeno prodajanje šivalnih strojev na obroke ali ne, absolutno nesposobna za vsako   resno  delo.   —  Pravosodni  minister grof Schonborn je to koalicijo   prisilil,   da je sklenila okrajšano razpravljanje o novem kazenskem zakonu. Naj se le začne to okrajšano razpravljanje. Gospod minister ee bo uveril,   da je  dotični parlamentov sklep prazna obljuba. S to koalicijo ne pride nikdar do konca. — Grof Schonborn je bil v jedni zadnjih sej primoran, upreti se levičarskim zahtevam Očital jej je brez ovinkov, da se proti interesom prebivalstva in grešeč zoper pravičnost poteguje za neomejeno svobodo v trgovini.   To pot je levica molče utaknila to težko obdolžitev,  katero je  izrekel šef našega pravosodja;  govoril je sicer v  fraku   in z belo kravato, ali že brez —  rokovic.    Drugi pot levica gotovo ne bo molče pogoltnila take bridke resnice, od ministra ne, še manj pa od njegovega zastopnika barona Ca.Ha;  utegnila   bi   ee ponoviti scena, ki se je svoj čas primerila mej sedanjim finančnim ministrom in njegovim prednikom in zopet bi mogel z levičarskih kresel leteti proti ministerski klopi pikri, žaljivi, večno  sovraštvo vzbujajoči klic o „podrejenem uradnikuJ.   Da ni bilo slovanske  koalicije,  ki je glasovala za vladnopredlogo, ne vladi na ljubav, ampak z oz i roni na koristi preb valstva, bil b i zale o n o k u p ć i j i n a obrok e propadel. Rešila ga je koalicija ad hoc in   to je   dokaz, da
je vladna koalicija impotentna zadruga, dočim je iz vrst „positivnih" strank izločena slovanska opozicija faktor, brez čpgar bi se bil prvi korak na potu k reformam končal s popolnim fijaskom. Da pa je zadruga, ki se je razbila pri v^rtnjaflju, kako obvarovati nevedne ljudi izkoriščevanja sleparjev, zapisala na svojo zastavo volilno " reformo', ' obuja samo ironično posmehovanje. Sicer pa' vedo koali-ranci, da tega visokega \Blja nikdar ne dosežejo, in da bi ne pokazali svoje nesposobnosti,1 se ga niti ne lotijo, saj bi bil koj prvi lioskus usodnega pomena za eksistenco koalicije. Vladni načrtuje bil samo bal Ion d' essay, boren substrat, od katerega je do konkretnih predlog še dolga pot, zlasti ker nekateri krogi niti resne volje nimajo, da bi se zgodila kaka prememba glede volilne pravice. Vlada velikih strank, o kateri se je prorokovalo, da bo z eskamotersko naglostjo rešila vsa nujna vprašanja, prišla je torej tja, kjer je stal koncem svojega vladanja grof Taaffe: vse važne reči odklada čim dlje mogoče, na nedoločen Čas, in to je dokaz, da je vladna koalicija na potu ad absurdom. Slovenci nimamo uzrokov, da bi jo na tem potu ustavljali.
KoHHUth.
Včeraj se je ogerski državni zbor posvetoval glede Kossuthovega pogreba. Pred zbornico se je zbralo sila mnogo občinstva. Nastale so tudi razne rabuke, vsled katerih je pol cija zaprla več oseb. Zbornica je b la skoro polnoStevilno zbrana. Predsednik baron Baufiv je naznanil, da je Kossuth umrl, je potem ocenjeval pokojnikove zasluge in predlagal, naj se te zasluge zapišejo v zapisnik, naj se rodbini izreče sožalje zborničiuo in naj se po posebni deputaciji potoži venec na krsto. Poslanec Just kot predsednik Kossuthove stranke je zahteval, naj sa pogreb napravi na troške dežele, naj bo sUtrajo predstave v narodnem gledališči in v operi in naj se zasluge Kossuthove pripoznajo s posebnim zakonom. Giof Appoovi je stavil posredovalni predlog, naj se pogreb priredi na troske parlamenta, naj se Kossuthu na deželne troške postavi spomeaik in naj se na njegovo krsto položi venec. Ministerski predsednik VVekerle se je izrekel za predloge predsednika, ki ho bili tudi vzprejeti. — Pogreb bodu prihodnji teden. V torek se odpelje truplo Kossuthovo na Ogerako. — Včeraj so bile v Pešti zopet razne demonstracije. Z narodnega gledališča in z opere vihrata črni zastavi, takisto tudi skoro n vseh privatnih poslopij.
Viianje države.
Senxacna novica i* Srbije.
Srbska vlada je dala zapreti vodjo kmetskih radikalnih poslancev in podpredsednika narodne skupščine Rinka Tajnica, češ, da je kmete huiskal na oboroženi odpor in pripravljal revolucijo. 8 tem korakom je vlada kršila zakon o poslanski imuniteti. Radikalna stranka je vsled tega silno razburjena in je z nova začela silno agitacijo zoper vlsdo in zoper Milana. Mnogo radikalnih voditeljev je že bežalo iz Srbije, deloma v Zemun in v Novi Sad, deloma v Rumunijo.
Rusija in Nemčija
Znani nemški liat »Hamburgischer Correspon-dent* javil je te dni, da je ruki car potem, ko je nemški državni zbor odobril trgovinsko pogodbo z Rusi|o, brzojavil nemškemu cesarju, se mu zahvalil za njegova prizadevanja g'ede trgovinske pogodbe in za prihodnjo jesen napovedal razpravo od osebe do osebe glede splošnega političnega razmorja mej Rusijo iu Nemčijo. Ta napoved imenovanega lista je obudila silno senzacijo „Norddeutsche Allgemeine Zeitung* jo je sicer dementovala, rekši, da vodilni politični krogi nič ne vedo o taki brzojavki, ali forma  tega dementija  je taka,  da  le  še potrja
BeW~ Dalje v prilogi. ~^Hi
Umetnikovo čuvstvovanje je drugače, nego pre 1 Mamonom v prahu klečečih ljudij. Ko jih pa bogec Amor s svojo čudno pušico zadene, mislijo, da so sami že bogovi!
II.
Sen je ljubezen krasa a cei.
Velika noč je bila. Cvetje se je vsipalo raz ovočja in duhtečih divjih kostanjev, vijolice so cvele, v sčči je pa slavec pel. In kaj je pel? Nesrečen oni, ki ga ne razume, komur ni nikdar srce* vtripalo neznanega koprnenja po druzem bitji, komur je smelo zaupati svoje gorje ali srečo. 7. vel ni, kdor ni ljubil.
A Svojmir je ljubil, strastno, z vso s lo svojega srca ljubil lepo Minko. In njegova je bila; v razkuži i ga je zibal kma-j te o večne sreče.
Življenje in večna sreča — tovariša? Kratka doba dnij je življenje, sreča pa nezvesta. I ljubezen pozna denar. Malokomu je mamon zvest, ljubezen pa mu je Dajzvesteja sluznica . . .
Jeseu je. Kot pih je minol čaa. Dahteče cvetje se je vsipalo na razkošno ljubezen čarobne Minke in Svujmira, a zdaj se velo, suh) listje vsipa na grob dozdevne večne njune l.ubezoi. Slavec jima je pel v zeleni tčči  za pomladi najslaje pesmi, zdaj
pa se odurno dero vrani in kriče" šoge po golem drevji . . .
Zttmai pričakuje hram umetnikov že nekaj dnij Svojmira, zaman se ozirajo tovariši mej duri, ko se prišlecem odpirajo, njega ni in ni.
Kje blodi bedna duša? B> li še kdaj ognjevito zaBtopal svoj nazor o lepem? A'i mu bo še kdaj žensko bitje uzor najlepšega na svetu? . . .
Kot plaha divja z\6r klati ue po temnem lesu, dneva se boječ. Noč in dan že bćga okoli, brez hrane, brez počitka. Grozan je kes, grozoejši obup. Prvi pozna pokoro, odpuščenje, slednjemu ni Ie5ka. V možjanih gloje črv, rije dalje in dalje, strašne misli se pode, miru, pokoja ni bolni duši, hujše in strašnejšj se divja obup, prevladujoč vse čuvstvo človeško. Strah, neznanski strah preletava živce, debla dreves in grmičje spreminja noč v živeča bitja, senca postaja v mesečini strašna pošast, dub, spremljajoč nesrečneža po neznanih potih. Naprej, le naprej podi pošast obupa, rešitve nikjer, le pogin in zli duhovi se peklensko kruhočejo neznosno trpečemu človeškemu bitju.
In oglašajo se vrani, skovika Bova, der<5 se šoge, piska sokol, hej, to je gonja, to glasovi! Drevje
se streBa, reka za večera in noči grozotno, tajiustveuo
,ovosiiuoH  ,QOai)£ai<J  ,oai8"iJ^i csitJhM ,sa)siB9a
J šumi. Svojmir, beži, beži pred zločestimi duhovi! Srce mu bije urno, uho sluša nadnatorne glasove, vse se oglasu v peklemkem krohotu: „Ma, ha, neumno človeče, čemu si verjelo sladkim besedam ženske!" U ka pa šumi, šumi, kot bi ga vodne Vile v svoje naročje klicale.
Kar zabučć v noči cerkveni zvonovi. Neznana moč vodi obupneža iz črnega lesa najkrajšo pot v božji dom. Polna je cerkev pobožnih ljudij. Luči jo le malo razavitljajo. Pozvoni. Orgl.e se oglasijo v prelepih, do srca segajoči h akordih in zdaj mili, nežni, prekrasni ženski glasovi. Blagoslov jo. I Svojmir kleči, a iz medlih očij ukrade se solza po volem licu. Genij muzike umiril mu je za trenotje razburjene živce, a le ?a trenotje, blagoslova zanj ni. R ižni venec molijo. Poskuša moliti i on. Zanati. V možjanih mu zopet Šumi, črv obupa ne miruje. Nepremično stoji, ne moli, ne živi več, obup mu je gospodar . . . Orgije se zopet oglase, redovnice za-pojo, a Bog se ga ni usmilil, brez mm in pokoja hiti zopet iz božjega doma.
V temi hodi po zapuščenem drevoredu. Sam je. Ne! Obup je Ž njim. Dež neprestano lije, Kaj njemu mar? Iz gledišča se godba sliši . . . Svojmir
sloni v poltmini parterja ter posluša abutue kuplete
j -orni n«? o0v8737 ,«•1/1^0 50 u aiJfii'.)fli9P.| ,»*cc7\jsJA
Priloga »Slovenskemu Narodu" &t. 68, dnć 24« marca 1894.
trditev prvega lista. ,Hamburgiacher Correspondent" vzdržuje tudi svojo vest proti vsemu prerekanju, trdeč, da je izvedel za stvar iz povsem zanesljivega vira.
MiniHterttka kriza v Belgiji* Predvčerajšnjim zvečer pripeljal se je belgijski kralj hudo bolan iz Švice v Bruselj, včeraj zjutraj pa je bilo v kraljevski palači posvetovanje z ministri. Izid posvetovanja Se ni zaan, splošno se pa pričakuje, da vzprejme kralj demisijo Beernaertovega miniaterstva in da pooblasti poslanca de Bureta, da sestavi novo miniaterstvo. Buret je sicer tudi klerikalec ali jako koncilijanten in pravičen mož ter bi mogel Še najprej izdelati tak voblni red, da bi bile ž njim zadovoljne vse stranke.
Dopisi.
Is Novega HhTe.Hta, 23. marca. [Izv. d op.] Občina Šmihel-Stopče v Novomeškem okraji je jedna največjih občin na Kranjskem. K tej občini spadajo tudi prebivalci Kandije, predmestja Novemu mestu. Dozdaj so se občani te velike občine dobro razumeli , a v slednjem času so začeli občani, ki v Kandiji ne žive, delovati na to, da dobe ali pre-vago v občinskem odboru in ker tega ni lahko doseči, ker držijo Kandijci kot večji davkoplačevalci prvi in drugi razred v trdnih rokah , da se ločijo od Kandije. Pri volitvi v občinski odbor, ki se je prejšnji teden vršila, prišlo je veliko volilcev k volitvi in posebno volilcev izvan Kandije, ali Kandijci so se trdno držali ter dobili dve tretjini odbornikov iz svoje srede. Gosp. župniki so bili proti Kandij-cem, ali ti se tudi tej komand i niso udali. Prav hudo so se gosp. duhovniki Kandijcem zamerili, da so proti njim delali, to tem bolj, ker so g. duhovniki ravno v Kandiji še nekaj neduhovnih pomočnikov v politikovanji dobili, drugače bi bili s posveto jaci srednjega stanu tu prav na suhem. Ali, kakor vsak želi velike občine, ker je uprava istih potem cenejša, je utemeljenje občanov izvan Kandije po odločitvi opravičeno. Kandija je v vsem predmestje Novega Mesta. Kakor Novo Mesto ni Bog si ga vedi kako veliko mesto in njega prebi-valci-meščani ne toliko razviti kakor ljudje v večjih mestih, žive vender v drugih razmerah, kakor prebivalstvo na kmetih. Isti značaj prebivalstva pa kaže tudi Kandije. Tu in tam se morajo večje zahteve staviti glede vsega življenja in posebno pouka otrok. Lani se je v Šmihelu blizo Kandije sezidala draga šola, plačevati jo bo iz davkov vseh občanov. Občani gori v Gorjancih si šole z malini denarjem napravijo, ne zazidajo kar 20.000 gld. za ljudsko šolo, kolikor je stala ona majhna ljudska šola v Šmihelu. Tudi glede nasipavanja cest je križ. Pri nas še sami nasipavamo, na Gorenjskem se to zgodi iz davkov. Tu dobi kak posestnik dve ure daleč od svojega doma kos ceste posipati. To vse jezi ljudi. To je gotovo, da Kandija več troškov dela, kakor navadna kmetska vas in plačevati morajo po večjem iste kmetski prebivalci občine Šmihel-Stopiče; Kandija ima značaj mesta. Že dlje časa kmetsko prebivalstvo navedene občine nič prav ni zadovoljno s tem razmerjem in če se jedenkrat našega kmeta kaka nejevolja polasti , je ne zgubi tako z lahka. Pri vsaki priliki se bode tedaj ta nevolja pokazala in   bode navadno mej-
nemške operete. Abotua misel, tu zadobiti mir. Iz daljne, daljne daljave udarjajo mu glasi na uho, a tuji so mu. Kaj to? Valček.
Še enkrat, še enkrat, Poj mi poj alavoek moj, Kot si pel v dolu ti . . .
V premilih glasih spominja se tičar časa, ko je prvič poljubil svoje dekle mesečne noči in bo je ravno tedaj predivno v ilo'u slavec oglasil. Ni še dokončal pevec svoje pesmi in že drvi zopet Svoj mir v temno, deževno, mrzlo, jesensko noč. Zvoki ravno čute pesmi pak doneli so mu neprestano na uho, kajti i njemu pel je slavček tedaj v do u, ko je on prvič poljubil avojo božanstveno Mmko. Id zdaj? — Ubogo človeško arce! Vae mine, vse. I Brce? — Pravijo, da čas leči i srčne rane. Ima pa li ta zdravnik piavo nad človeškim srcem? In strto, mrtvo, osamelo srce je-li vredno še življenja?
111.
Zmagujejo zli duhovi . . .
V temno zagrneni sobi preme tuje po beli postelji črv obupa nezaveatnega mladega moža, nado • budnega um tnika ZlravndJci pravijo: kriza bo kmalo tu. Kdo jim veruje? Po njih dijagaosi moral je biti krivda vročinske bolezni prehlad, studene mrzle jesenske megle ali uspori duševni In telesni.
sobno sovraštvo vodila. Tega pa celo ni treba. Kandijci nič ne zgubijo, Če se udajo želji navedenih občinarjev ter se ločijo od njih in se priklopi jo občini Novomški, h kateri prav za prav spadajo po legi Kandije in obrtih nje prebivalcev. V zdajšnjem razmerji si morajo varovati svoje stališče v občin skem odboru in to na jezo kmetov, s katerimi so vsaki dan v trgovski zvezi in zraven si morajo očitati dati, da drugi po večjem za nje občinske davke plačujejo, davkov pa morajo v tem razmerju ravno toliko plačevati, kakor mi Novomeščani. So-občinarji Kandijcev ne premislijo, da ti kot obrtniki trgovci veliko davkov plačujejo, ali ker je družili velikansko število, imajo naši Podgorjani prav, da trdijo, da brez Kandijcev ložje izhajajo. Ker pride še ta boj gotovo pred deželni odbor, bi dobro bilo, da bi se ta o razmerju dobro poučil in stvar uredil po želji Podgorjanov. Kandijci naj pristopijo k Novomeški občini. Novomesto ima, če vse ne vara, lepo bodočnost. Ako se še železnica v Belo Krajino ter od tu do Samobora po Krški ravnini zgradi in o pivi se ne more dvomiti, druga pa je vprašanje vojnega poveljništva, potem je Novomesto središče treh železnic in v takem razmerji se mora razviti do velikega v trgovini in obrtu in morebiti tudi industriji mogočnega središča. Torej boljše preje, da se Kandija mestu priklopi, ko pozneje. Zgodi se to lahko zdaj brez jeze in sovraštva mej rojaki.
Iz Kadeč, 23. marca. [Izv. dop.] (Savski most. — Posojilnica) Vendar se nam bo uresničila Btara želja, da se bomo znebili preroman-tičnega brodu in dobili nov most. Z veseljem Vam imam poročati, da delo za novi most dobro napre duje, kar je tem ložje mogoče, ker imamo tako ugodno vreme in majhuo Savo, da se Še obligatni starci tega ne spominjajo. Zanimanje za to novo in velikansko stavbo je vsestransko in od vseh stranij prihajajo ljudje gledat, kako delo napredu:e, ksr tudi ni čuda, vsaj vsak čuti, kako je to potrebno, tisti pa najbolj ki ve, kako smo bili svoje dni pri hudem deževji zaprti pred svetom. Most bo železen, 81 m dolg, brez podpornega stebra v Bredi. Sedaj se zidajo konfni stebri. Pri ugodnem vremenu imeli bomo avgusta meseca most gotov. Dne 4. t. m. pričela je tudi uredovati tukajšnja slovenska poBojilnica, ki ima že 30, mej temi zelo odličnih udov in za katero so ljudstvo zelo zanima. Kakor čujemo, bo posojilnica dobro uspevala, ker je v dobrih in spretnih rokah. Kakor vsak nov zavod, ima (udi ta nekaj nasprotnikov, nekaj iz sebičnih, nekaj iz narodnih ozirov, ki skušajo zavod ob dobro ime pripraviti in pravijo, da je to jedna najdražjih posojilnic Zato bi svetovali slavnemu odboru, naj razpošlje nekaj pravil Radeške posojilnice tudi neudom, da se bodo natančno prep-ičali o neresnici tacih opravljivcev. Sp'oh smo pa prepričani, da ustanoviteljev taki napadi ne bodo motili in da bo naša posojilnica rasla in se razcvitala v prid narodnemu in gmotnemu napredku našega okraja.
Domače stvari.
— (Velik,* noč.) Glasno zvonenje naznanja nam praznik Kristovega vstajenja, katerega se veseli staro in mlado, in vsaka hiša in rodbina se
N| hova sodba naj velja. Čemu pa imajo doktorske diplome! Krog ttžoega ležišča svojega ljubljenca stoje tovariši, zmajujejo z glavami, a po marsikaterem zaraslem licu iščejo debele solze skrivališča v bradi Teško drže nemirnega bolnika v postelji, vedno bi rad vstal in šel v gaj, bajč kur ga tam čaka zlato njegovo dekle Nikogar več ne pozi a Odhajajoči mu stiskajo vroči roki, sebi pa brišejo solze. Kdo zcd, če ne po'jubuje Že smrtni cel to visoko, belo čelo, dom vzvišenih mislijV!
Tiho je v vinskem hramu, tužno se gledajo znanci, izvestno mislilo, da se ravno zdaj blaga prijateljeva duša na veke od njih poslavlja . . .
V bolnikovi sobi brli luč. Poštama usmiljena sestra prebira molek ter gotovo iz dr a svoje duše Stvarnika prosi zdravja nesrečnemu Svojmiru. Na dragi strani postelje sedita najstarejša bolnikova prijatelja ter pazita na vsak dihljaj. Iu dobro da čuvata. Ravnokar botel se je zopet z vso silo z ležišča vspeti. Burno, krčevito zvija roki, a iz ust mu vrd žali glasi . . .
.Ni je Sel Zakasnila se je. A že poje slavec, zdaj mora priti . . . Minka, moja ljuba Minka, Bog Te sprejmi! Kako željno aem Te že pričakoval in Tebe ni bilo toliko časa! . . . Oj daj mi daj še jeden poljub!. . . Mati ne puste? i  Omožiti se misliš s
pripravlja na ta izreden praznik- Narava začela se je probujati iz dolgega zimskega spanja in, ako nas razni vremenski proroki ne varajo, imeli bodemo tudi lepo velikonočno vreme, smemo se torej nadejati prijetnih dnij. Na nlicah in cestah vlada že celi teden živahno življenje: kuharice nosijo polne košarice domu, a kar je glavna stvar, skrbeti je za spomladne toalete, katere občudovati bodemo imeli te dni priliko. Signatura velikega tedna pa je piruh; v najrazličnejših oblikah razstavljen je v naših prodajalnicah, kar premore slaščičarska in g ilanterijska umetnost, združeno je, da se doseže čim večji efekt. Ali nedosežen ostane vender naš skromni domači piruh, naša „piaanka", ki v svoji priprosti naravnosti govori narodov jezik in s katero mm darovalec želi „vesele velikonočne praznike". Želimo jih iz srca tudi našim čitateljem!
— (K ravnopravnosti slovenskega jezika prijužnej železnici.) Resolucije, katere je po predlogu poslanca Hribarja sprejel deželni zbor kranjski glede ravnopravnosti slovenskega jezika pri južnej železnici, vendar niso ostale brez uspeha. Povedali smo že, da so se na liubljan-skej postaji začele uvajati dvojezične tiskovine. Danes dodajemo še, da so se novi nspisi napravili tudi v slovenskem jeziku. Neumevno nam je pa, zakaj južna železnica ne odstrani vseh samonemških napisov ter jih ne nadomesti z dvojezičnimi; zlasti ker bi to ne prizadejalo bog ve kakošnih troškov. Sedanji načelnik postaje, čegar spretnost, uljudnost iu pravičnost se splošno priznava in hvali, pridobil si bode za slovensko občinstvo še posebno zaslugo, ako pridobi generalno ravnateljstvo južne železnice za tako pravično uredbo.
— (Lepe piruhe) naklonil je „Rado-goj u" znani rodoljubni graščak in posestnik gospod Fran Hren v Ljubljani b tem, da mu je pristopil za ustanovnika z doneskom 1000 kron. Ob jednem je obljubil, da tega za nad narod tako važnega društva tudi v bodoče pozabil ne bude. B -ležeč z ves.ljem to velikodušnost, pristavljamo, da uas mora z najlepšimi nadami za bodočnost navdajati okolnost, da vsi rodoljubni krogi tekmujejo v izkazovanji naklonjenosti društvu, ki je namenjeno mladini nnšej. Vrlemu gospodu Hrenu pa kličemo iskreni: Živiot — Za ustanovnika pristopil je tudi državni in deželni poslanic Viljem Pfeifer na Krškem a doneskom 100 kron. Slava mul
— (Slovenščina in železnični služabniki.) Prijatelj našega lista piše nam danes: „Ko je včeraj zjutraj na južnem kolodvoru uslužbenec, ki ima nalogo odzvanjati vlakom ter izklicavati njihov odhod, storil poslednje samo v nemškem jtziku, opozorila ga je slučajno navzoča trojica rodoljubov, da je po ukazu generalnega ravnateljstva južne železnice obvezan izklicavati odhod vlakov tudi v slovenskem jeziku. Mož je odkimal z glavo in r.apravil z desno roko gesto, katera je imela povedati, da alovenski i2k1icaval ne bode. Na tu odšel je proti restavraciji. Spotoma pa se je vender premislil. Vrnil se je namreč in izklical je — po precejšnjem presledku od nemškega izklica — odhod vlaka tudi v slovenskem jeziku. Slavnemu uredništvu bil bi hvaležen, ko bi mi povedalo, kdo je prav za prav gospodar pri južni železnici: ali generalno ravna-
drugim? — Mati hočejo, da jemlješ v zakon premožnega trgovca? ... In jaz? Mmka, Minka, to ni mogoče ! Tvoje prisege! — Li ne slišiš s'avca peti ?... Kaj me ne ljubiš več? ... Ne ljubiš me?! . . . Me nisi nikdar ljubila I . . . Umetnik sem, zatorej revež?! Tako Ti mati pravi, a Ti ? — Denar je sveta vladar! . . . Hej, pošast izpred otfj! Peklensko žrelo Te je izbljuvalo, sstansko seme! . . . M nka, pomozi, pomozi 1 Polasti me pode . . . Zlato, srebro mečejo v me. Oj pustite me, pustite, ne meni, saj nisem bil nikdar hlapec zlatemu bogu! . . . Tu tem, prijatelji, \h sem, pomagajte, mogotci su mi vojsko napovedali; v boj jih \odi ženska, kača s krinko ljubezni na licu, a brez srca . . . Ha, ha, srca ni imela! — In jaz sem jej verjel in srce svoje dal! Hui, pošasti so za manoj! — Minka kje si, moja zlata Minka? — Slavec že poje, a Tebe ni, oh ni!... Prid', oj prid', M nka zlata 1H
Solze, bridke solze zalivajo oči budečih prijateljev.
In kriza je tu. V predsobi pričakujejo prijatelji že več ur odločilnega trenotja. Duhovnik opravil je svoj posel, a i on ne ostavi sobe, saj bil je i njemu Svojmir md prijatelj.
„Minka, Minka, slavček poje; daj mi daj še jeden poljub... Slava Bigu!" — čulo se je še bolnika
teljstvo ali pozvanjati.■ — Na to imamo le odgovoriti, da bode slovensko občinstvo najbolje kaznovalo tako predrznost nižjevrstnega železničnega osobja, če samo strogo kontroluje, ali izvrSuje generalnega ravnateljstva nkaze glede jezikovne ravnopravnosti in vsako opuščanje tega izvrševanja naznanja pristojnemu oblastvu.
— (Blagotvoriteljnost.) Gospod ces. svetnik Ivan Murni k je z ozirom na poslednje želje svoje rajne soproge 100 gld. za reveže, ki ne beračijo, po 50 goldinarjev za Lichtenthurnovo dekliško sirotišče in za Marianum, 25 goldinarjev pa za Elizabetino otroško bolnico v Ljubljani podaril in gospoda mestnega župana naprosil, da te zneske izroči svojemu namenu.
— (Slovensko gledališče.) Kakor smo že naznanili, se bode pela v ponedeljek dne 26. t. m. Smetanova „Prodana nevesta", kar utegne posebno ustreči vnanjim rodoljubom, ki ob velikonočnih praznikih prilejo v Ljubljano. — V sredo dne 28. t. m. se bode pela Bendlova opera „Stari ženin" na korist prvemu tenorju Vaclavu Benešu, ki poje prvikrat partijo Vojteba. G. Be-neš je zaslužen član opere in smo preverjeni, da bode slovensko občinstvo z obilnim obiskom mu to priznalo. V soboto dno 31. t m. pa se poje po-slednjikrat Smetanova „Prodana nevesta".
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: Po upravi „Obzora" gosp. F i I i p o v i ć v Zagrebu 10 kron. — Živio!
— (Dvanajst starčkov,) ki so bili veliki četrtek pri umivanji nog, ima skupaj 899 let. Bili so nastopni: Jančar 88 let, Pečoik 84, Tonija 83, Verhovec 80, Velkovrh 77, Skerlj 72, Katfol 71, Kopač 71, Mrzlikar 71, Urbinc 70, Slabič 69 in Snoj 63 let.
— (Razni pečati ) Zidnjič smo navedli c d) vrsto poštnih uradov, ki imajo ali rabijo še vedno samonemške pečate. Mislili smo, da bode naš takratni apel imel kaj UBpeha. Prevarili smo se. Ostalo je vse, kakor je bilo, prav kakor da je avstrijska bureaukracija izgubila ves zmisel in vsak čut za pravičnost. Mej tem izvedeli smo še z« nekaj novih pošt, ki rabijo samonemškj pečate. Take pošte so v Fužinah na Gorenjskem, v Žireh, v Ajdovščini in v starodavnem Kranju. Poštni urad v Kranji ima sicer dvojezični pečat, rabi pa prav p< gostoma samo nemškega. Saj smo Slovenci potrpežljivi bolj kakor ovce. Pa tudi pri državni Železnici in s'cer na progi Trbiž-Ljubljana se rabijo v novejšem času s.«moneniški pečati, dasi teče železnica po slovenskih tleh in dasi se je baje tudi že zahtevalo dvojezičnih pečatov. V očigled temu, za naš narod žaljivemu postopanju bi pač prosili naše državne poslanca, da bi na pristojnem mestu spregovorili kako resno besedo,
— (Posnemanja vredna misel) V „Hrva ta ki" sproži je hrvatski rodoljub misel, da bi se dal oni načrt za dom Starčevići, ki bode dobil prvo darilo, litografovati in bi se potem take podobe prodajale po j e d n o krono. Vsak zaveden Hrvat si bode gotovo omislit tako podobo ter bi se
neskončno tužno reči, a tiho, tiho je postalo . . . Grozna tišina zavladala je in strah, neka čudna bojazen objela je Čuvstvo navzočih. Srca bo neznansko nemirno vtripala, saj mož razumi, kaj je prijateljstvo, kaj ve no slovo . . . Zan au solze in molitve, ubogi nesrečni Svojm'r izdihnil je svojo plemenito dušo. Milostna sodba miljeni prijatelj-umetnik! . . .
r-prav je že sneg pobelil dol in plan ter za-mo i i t zelenje in cveti o, vender je vonj najlepših cvetek: vijolic in šmarnic napajal ozračje, kjer je ležalo na mrtvaškem odru truplo mladega sina modric Iskreno je ljubil za življenja cvetlice, dom, narod bvoj čez vse, prijatelje in vse lepo, a smrt je prerezala nit življenja, ko mu je nezvesto postalo najlepše: deva io-im, Ž njoj sea kravat ljubezui.
Kropit ga ie hodilo uebrojni ljudi j, ihteli bo možaki, solzile se deve, a
„Vsi so prišli, samo ljube, Ljube k njemu ni bi 16, I. i 111 > i mlade, ljube lepo, Ki jo ljubil je srčno . . ."
Na sv:denje mili prijatelj,  ki si verjel preveč ženBkim besedam!
Bi li že 1. žal  pod gručo zemlje, ko bi imel mesto vročega umetniškega srca pest suhega zlata v lasti, ko bi se bil držal gesla dobrorejenih mo gotcev, da lepo na svetu je le denar 1?
skupila lepa vsota. Bi li ne kazalo, če bi se tudi pri nas sprožilo kaj jednacega. Zgradba .Narodnega doma* se je pričela, gotovo bi se radodarnoat Slovencev izredno vzbudila, če bi v lepo izvedeni podobi videli pred sabo bodoči „Narodni dom", ki ne bode skoro dvigal v beli Ljubljani. Pri slovesnem poloienji temeljnega kamena bi bila taka podoba gotovo vsakemu udeležoiku prijeten spomin. Naj blagovolijo merodajni krogi vzeti to misel v poste v.
— (Glas isobčinstvs.) P.še se nam: Pre-kupovanje živil in drug h potrebščin postalo je na našem trgu zadnji Čas zlaati pa zdaj veliki ted-n uprav drzno. Na vseh koncih in krajih preže* bran-jevke in branjevski agenti na prodajalce a kmetov, in niti v mestu se ne plašijo niti tržnega reda niti javnih organov. Škodo nosi občinstvo, zato bode treba narediti konec tej manipulaciji.
— (Otepanje prahu z oken) je — tako nam piše prijatelj — nekaterim krogom v našem m*stu zelo priljubljena razvada. C.ra več imajo prahu in jedilnih ostankov na prtih in briaalkah, tem rajše jih sipajo pri oknu. AU bi ne mogli redarji na to malo paziti in take ljudi javiti magistratu, da bi jih ta s kako globo naučil, da tako ravnanje ni spodobno?
— (Nova vinopivnica) Prijatelje pristne dobre kapljice opozarjamo na g. Pavlinovo „kranjsko v i n o p i v ni c o", ki se je odprla v Slonovib ulicah št. 52, kjer je na izber bogata zaloga raznih nam zoih in spec jalnih vin. Več je razvidno iz današnjega naznanila.
— (Čarovno gledališče) g. Geni-ja na Cesarja Jožefa trgu prične jutri zopet svoje predstave. Vič je razvidno iz inBerata in iz posebnih naznanil.
— (Požar na Glinicah) Včerajšnje svoje poročilo popravljamo v toliko, da je pogorela hiša Zdešarjeva zavprjvana bila pri banki „Slaviji".
— (Čitalnica v Ribnici) priredi Veliko nočni ponedeljek doc 26 maic* t. 1. v dvorani g. Arkota vesel co. Vzpored: 1. »Naprej!4, tamburaški zbor. 2. Pozdrav. 3. „Mrak*, čveteroapev. 4. .Ljubičin sen", tamburaški zbor. 5. Igra na citre 6. .Zupanova Micika". 7. Ples. Vatopnioa: Za ude 30 kr, z družino 50 kr., za neude 50 kr., z družino 1 gld. Začetek ob polu 8. uri zvečer.
— (Iz Idrijskega okraja) se nam piše: Pred vsem vam mi je javiti, da smo se dolgotrajnih bolem j skoro do cela znebili, in se nam je zdaj iu za prihodnje nadejati ugodnejšega zdravstvenega stanj* v našem „kotlarskera" mestu, kajti v sani Urnem oziiu storili bo se zdaj1 pač vsi potrebni koraki, da se pride Že jedenkrat v okom raznim epidemijam in drugim — neznosnim boleznim! — Služba našega poštarja je razpisana. Dohodki so sicer lepi, ali — kdor pozna razmere in promet v Idriji, v tem 5000 ljudijbroječem rudar skem mestu, mora se pač čudom čud ti, da se merodajni krogi še zdaj nič ne brigajo za to, da bi naša pošta se že jedenkrat podržavitat Kaj je Tržič proti I in ji v tem in drugih ozirih, in vender ima že dve leti državno pošto! Naš mestni zaatop z županom na čelu se vse premalo giblje ali pak se celo gibati ne ve! — Da se bliža čas, ko bode naša Iirija jela puhteti iz sebe od tovarue pa do fare pravi indijaki in rudečega morja smrad, mi še omenjati ni treba, — zbog tega trdim, da se za naše može nikjer — dela ne manjka I
— (Štajerski Nemci) so zagnali strahovit krik, ker je okrajni šolski svet v Mariboru imenoval Slovenca, dekana g. Skuhalo, krajnim šolskim nadzornikom za ondotno nemško ljudsko šolo, in ker je odlični šolnik prof. Zavadlal v Cdji predlagan za okrajnega Šolskega nadzornika v političnem okraju Brežice. Na jedni strani zihtevajo N-mci, naj se za nemško šolo v Ljutomeru imenuje Nemec kot nadzornik, na drugi pa tirjejo, da se kot okrajni nadzornik slovenskih šol ne sme imenovati Slovenec, ampak z »pet Nemec. S takimi ljudmi je pošten političen boj težak in končno bodo morali štajerski Slovenci le sleči rokovice in prijeti za mokro cunjo, da užeoejo te politične divjake.
— (Prenehalo društvo.) V Mariboru so je prostovoljno razšlo društvo »AUgemeiner Leae-verein".
— (Podružnica sv Cirila in Metoda za Pliberk in okolico) ima letni zbor veliki ponedeljek dne 26 t. m. pri Šercarju v Šmihelu. Mej posameznimi točkami zborovanja in pri prosti zabavi poje pevsko društvo „Gorotan". — Isti dan imata občne zbore tudi hranilnici in posojilnici za Št. Jan ž in okolico iu v Črnem.
— (Nemški „sch ul ve rei a" v Beljakn.) Lov na slovenske otroke se bode odslej, ker hoče tam C ril in Metodova družba ustanoviti slovensko šolo, pomnožil od atrani Nemcev. Nemški .schul-verein" je dovolil letno podporo 400 gld. Pač na slabih nogah mora stati nemštvo t Beljaku, če je ▼ nevarnosti po jedni nami slovenski doli. Germaniza-cijski stroj pa se pridno maže z velikonemškim oljem iz „rajha*. Tako je splošni nemški „«chul-verein" v Beroliuu(!) daroval v to ■ vrbo 2000 gld, okrajna skupina Frankenburg na Sakaonakem 150 mark. Velikovški meščan Mekinger pa je podaril potrebni prostor. Tako ae bode torej s pomočjo pruakega denarja tudi še nadalje ponemčeva'a slovenska mladina na Koroškem in hranil Velikovcu ,uemški značaj".
— (Pokopališče v Cel ovci,) ki je zdaj pri St. Rupertu, se bode razširilo, oziroma priredil se bode uov mirodvor na zapadni strani ceste z malo kapelico. To bi stalo 16 000 gld. Na severu mesta pa bi ae napravilo povsem novo pokopališče, za katero so proračunjeni stroški na 48.000 goldinarjev.
— (Nova pošta', ae ustanovi še to spomlad na Otoku pri Vrbskem jezeru poleg Celovca.
— (Odpovedi mandatov.) Istrski laški poslanci se od po veda j o svojim mandatom. Tako sta storila dr. Constantini iu Fragiacomo in govori ae celo, da ju namerava posnemati tudi ril žalni glavar dr. Campitelli. Tržaški „11 Piccolo" pravi, da so temu povod razmere, ki bo zavladale v Poreški zbornici glede „narodoega jezika", kajti priš'e so do obravnave interpelacije stavljene v „tujih" jezikih, to je v slovenskem in hrvatskem. No, gospodje Italijani bo bodo že morali polagoma privaditi teb dveh jezikov, ki v litri nikakor niso „tuji", kakor trdijo nekateri nesramniki.
— (Povodom  prof.  J. Stritarjevega berila) v zadnjem večeru slovenskega kluba ae nam piše z Dunaja:   Letošnja sezona večerov slov. kluba je prav živahna.   Rizuii  jednega so se vsi večeri „posrečili". Dvorana je bila ob berilih stotnika I. Kaša, mične naše pisateljice Pavline Paj-kove, duhovitega bogoslovca dr. Sedeja in neumornega preiskovalca starih listin J. Mantuanija polna, včasi celo prepolna. Kar se tiče cene raznih beril, so mnenja včasi pač različna. Jednemu je to, drugemu ono bolj prijalo.   Glasovi  pa so bili vsaj o vseh v  tem jedini, da bi vsako berilo skoro zagledalo kjer si bodi v domovini  beli dan; a naši pisatelji so večinoma malo — nesrečni.   Listi, katerim pošiljajo  svoja berila,  nemajo dovolj urnih stavcev, ker od tod poslani spisi še po več ko leto dnij ne morejo zagledati  belega  dne.   Jaz bi bil mnenja, da se pisatelji naj ne omejujejo  na jeden ali dva lista — naj se tudi malo ozirajo na naše dnevnike  itd.   „Ljublj.   Zvon"   ima   menda tako mnogo gradiva  nakopičenega, da res ne more pred letom   objavljati   krajših  spisov;  če pa tiči uzrok kje drugje, potem bi   pa jaz sploh ne silil v tak list, temveč si izbral druzega — morda bo več imel zahvale. — A kam silim? Hotel sem malo opisati zadnji večer slovenskega kluba. Kar je bilo zavednih Slovencev ta večer na Dunaj i, prihiteli so videt in poslušat ljubljenca slovenskega še vedno z mladostnim ognjem delujočega Boris Mirana. Dvorana bila je — prepolna. Starešina Navratil pozdravil je srčno celo vrsto po  imenih — ostale pa skupno. Iz domovine došlega   člana gosp dr. Rozino, najmlajšega odvetnika dra. Majarona, dično pisateljico Pavlino Pajkovo, prof. Šturraa, ki  se je   po dveh letih iz Afrike in Španske vrnil na svoje Dunajsko mesto in  tudi  pričel  zahajati v  klub, dra. S imenica, ki se zaradi očesne bolezni ni mogel udeleževati veselih slovenskih večerov itd. itd.    Izmej po slancev prišel je gosp. prof. Šuklje, Celje pa nam je poslalo posebnega odposlanca gosp. D. Hribarja. Prof. Stritarja smo  koj  pri vstopu  pozdravili navdušeno. Ker ga že dolgo ni bilo mej Slovenoi, je vsak  radovedno  pozvedoval  in  pogledoval, ali je prišlec še stari „naš Stritar". Njegovo berilo „Nova pota — literaren pogovor" je vse več ali manj iznenadilo.   Na rešeto je prišla dolga vrsta zastopnikov moderne svetovne literature — pa vsa v tisti klasični slovenščini   in  duhovitosti,  kakor jo ima samo — naš Stritar. Berilo je zanimalo od začetka do konca — tako, da so vsi molčali,  kakor grob, kar je seveda tudi v tej družbi ob berilih redko-krat.    Ko je govornik končal,  donela mu je hvala od vseh stranij.   Gospod  Navratil  zahvalil  se je
*~MT' Dalje v prilogi. "^H
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St 68, Ani 24. marca 1894
t imenu kluba, gospod dr. Pajk poveličeval je zasluge Stritarjeve za vse Slovenstvo in Slo-vanstvo. Pričele so napitnice. Z mladeniško navdušenostjo vstal je nas Stritar, nazdravil izbrani družbi, g. dr. Pajku, pisateljici P Pajkovi, g. Pukl čestital je najimenitnejšemu Jožefu v družbi za njegov god, na kar je prihitel g. D. Hribar ter Stritarju poklonil dar v podobi velikanske butelje žarečega „Štajerca" in Lotmerčana. A naš Stritar je vzradoščen izjavil, da še hi bil nikdar tako srečen, kakor nocoj. Mi smo kar najedenkrat bili mej divnimi štajerskimi Slovenci in Slovenkami
— srečni, presrečni. Da bodem kratek: Stolorav-nateljem bil je izbran gosp. prof. Šuklje, ki je v krasnem govoru napil domovini. Nazdravilo se je gosp. D. Hribarju, prof. Šukljeju, prof. Jos. Šturmu, dr. Jos. Jelencu itd. Omenim naj še. da so „Slove-nijini" pevci marsikatero lepo pesen peli ter da sta gg. Žmavc in Kokalj govorila — lepo. In konec: Le prekratek je bil čas; morali smo v pozni noči
— domov.
— (Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaju) prejelo je lepo velikonočno darilo iz Maribora. Tamošnji narodni trgovec, gosp. France Dolenc, nabral je mej Mariborskimi Slovenci svoto 142 gld. ter je poslal imenovanemu društvu. Darovali pa so: SI. ravnateljstvo posojilnice v Mariboru, kakor vsako leto tudi letos 50 gld.; gospodje: Jožef R a p o c, posestnik, 1 gld.; dr. Feliks F e r k, zdravnik, 1 gld.; društveni usta novnik dr. Jernej G 1 a n č n i k, odvetnik, 30 gld.; dr. Ferd. D o m i n k u š, odvetnik, 5 gld.; Jožef P e r k o, žel. uradnik, 2 gld. ; Alojzij R a k o v e c, žel. uradnik 1 gld.; Ivan B e 1 č, pot učitelj, 1 gld.; Đ e r d a j s, trgovec, 1 gld.; Fr. B r e 1 i c h, c. kr. profesor, 1 gld.; Jos. Ž i t e k, c. kr. gimn. profesor v p., 2 gld.; Iv. S u p a n, posestnik, 1 gld.; Paul Simon, knjigovodja, 1 gld.; Bernard Jen ti, prokurist, 2 gld.; V. K 6 n i g, lekarničar, 2 gld.; France Ho lasek, trgovec, 1 gld.; Jos. Melzer, trgovec, 1 gld.; M. J. N e r a t, nadučitelj, 1 gld.; Henrik Schreiner, ravnatelj na c. kr. učiteljišču, 3 gld.; velečastiti gospodje: dr. Jožef Pajek, kanonik, 2 gld.; Lovro H e r g, kanonik, 5 gld.; dr. Ivan K r i ž a n i č, kanonik, 5 gld.; J. Bohinc, stolni župnik, 2 gld. ; dr. Ivan Mlakar, vodja semenišča, 2 gld.; dr. Anton Medved, profesor verozakona, 2 gld.; Jakob Kavčič, korvikar in katehet, 1 gld.; Jos. Z i d a n š e k , profesor bogoslovja, 2 gld.; Monsignor Fr. Kosar, stolni dekan, 1 gld.; Alojzij Haubenreich, upravitelj, 1 gld.; Karol Hribovšek, ravnatelj, 1 gld.; dr. Derč, zdravnik, 2 gld.; J. Konta n a, trgovec, 1 gld.; J. P a v 1 i č, c. kr. poštni kontrolor, 1 gld.; Makso M o r i č, trgovec, 1 gld.; Simon G o r i č n i k, c. kr. finančni svetnik, 1 gl.; dr. Fr. R a d e y, c. kr. notar, dež. poslanec itd., 2 gld.; Fr. K o č e v a r , vinski trgovec, 1 gld.; France Dolenc, trgovec, 2 goldinarja. — Iskrena bodi hvala gosp. poverjeniku Fr. Dolencu za njegov toli uspešen trud. Bog plati stoterno blagim požrtvovalnim prijateljem marljivih a revnih slovenskih velikošolce v na Dunaj i. Res, ganljiv je ta vzgled slovenske darežljivosti, obsegajoč zastopnike vseh stanov prijazne stolnice knezoškofov Lavantinskih 1
— (Češka opera v Splet n.) Bodoči mesec prične se v novem lepem gledališči v Spletu, katero se je lani odprlo a predstavami drame Zagrebškega gledališča, češka operna stugione družbe Chme lenakega. Pele se bodo Smetanovi »Prodana nevesta" in »Poljub", dalje „Cavalleria rusti-cana", „Carmen", Čajkovskega »Evgenij Onje gin". Dalje se bodo pele tudi nekatere opere. Predstave ae bodo pričele <l-6 21. aprila. Na potu skozi Ljubljano bi bilo morda mogoče, pridobiti to izborno družbo za nekoliko predstav.
— (Mehka zima.) V Jesenici v Dalmaciji bila je cvetno nedeljo mej oljkami in palmam*, katere je blagoslovil tamošnji župnik, tudi letošnja trta, kakih 13 centimetrov dolga, na kateri je bil že popolnoma razvil grozdič. To je celo v tamošnjem milem podnebji jako redka prikazen.
— (Anarhisti v Zagrebu.) Te dni vipre jela je znana Zagrebška gospa Terezija Špitaler anonimno pismo, v katerem se ji preti, da se bode njena hiša razstrelila z dinamitom v zrak, ako na gotovo mesto v kleti svoje hiše ne položi 500 gld., ali če naznani kaj o tem pismu policiji. Tako da je sklenilo društvo anarhistov v seji. Podpisa ni imelo
pismo druzega nego „Vive 1' anarchie 19/3 1894 Gospa Špitaler se pa ni dala preplašiti in je naznanila vse poi'ciji. Kot sumnega prijela je policija 19 letnega bivšega fotografa Božidara Zoričića, ki si je bržkone izmislil anarhističke društvo, da prestraši gospo Špitaler in izvabi denar od nje.
— (2 ivo žabo popil.) V minuli jeseni pil je 22letni pastir, pozno v večer, ko je prišel s paše, pri sv. Ani v Podravji na Hrvatskem pri nekem potoku nagnivši se do vode. Od takrat pa do letošnjega predpusta trpel je grozue bolečine v želodcu in nikdo mu ni vedel pomagati. Konečnu se je posrečilo zdravniku, da je pastir vrgel iz sebe živo žabo in zdaj je popolnoma zdrav. Tako se poroča Zagrebški „Hrvatski".
— (Razpisane službe.) Pri poštnem in brzojavnem uradu v Idriji je izpraznjeno mesto poštnega upravitelja. Plača znaša 500 gld. in 120 gld. za opravljanje brzojavne službe, uradni pavšale 120 gld., manipulacijska priklada 480 gld. in pavšale za poštnega sela mej Idrijo in Logatcem, ki vozi po je denkrat na dan, 1050 gld. na leto. JamŠčiae je položiti 500 gld. Prošnje v treh tednih pri poštnem iu brzojavnem vodstvu v Trstu. — Na Ljutomerski Fran Jožefa šoli, ki je v H. plačilnem razredu, so do dne 15. aprila t. I. razpisane sledeče službe: jedoaučiteij-sku in dve podučiteljski. Znanje slovenskega iu nemškega jezika se moru izkazati.
			
			
		Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda I I fc- -4	
			
Razne vesti.
* (Slovanske novosti) Izdajatelj iu glavni uieduik »Narodnih Listov" dr. Juli) Gre gr je v Pragi opasno zbolel Poleg bolezni na očeh, o kateri smo že poročali, ima tudi bud rev matizem v čienib, da se ne nove skoro nič gibati v v postelji. — Namestuibtvo v Lvovu je razpustilo dijaško društvu „Akademički kružok" —Slavno znani češki kvartet je v poslednjem čshu koncer-toval b sijsjnim uspehom na Dunaji in v Požuuu. — Sedemrazredno češko ljudsko šolo, katero vzdržuje društvo „Komenskv" na Dunaji, je obiskovalo v minulem letu 813 otrok. Društvo je že četrtič prosilo, da se tej šol' podeli pravo javnosti, pa dozdaj še Qj imelo i godne rešitve. — Tudi v Krakovu sr bode slavila stoletuica Kosciuszkega in se bode priredila razstava spominskih stvarij iz Kotciuszkove dobe  n velika ljudska slavnost.
"(Bogati zapustnik) K posestniku Josipu Keun huyju v Zala-Szanto u je de šel v lanskem poletji neki star mož; ta mu pove, da se zove L'u devit Takacs, da je honvedski major Is 1848. leta in oddaljen sorodnik rodb ne Kemendyieve, in da namerava svoje stare du. preživeti pri svoj' žlahti Kot uagrado za to je obljubil, da bode svojim sorodnikom oporočno volil svoja obširna posestva, ki leže nekje v Peštanski županiji. Poslali so po kr. bilježnika v Szantču Go/o Milkovicha, ki je napisal oporoko starega gospoda. Tu je bilo volil vsake vrste. Zh glavuega dediča ;e poBtavil rodbino Iv mendy ev • za lzrrševatca putdeduje volje posestnika Josipa Ju-basza v Korčhegyba4U. Odslej je živel dobri starček iu dulce jubilo ker so mu stngli kakor kakemu knezu, češčen od vseh, dokler ni dne 12. d-c-mbra 1. I. uči za vedno zattsuil. Koj po pogrebu, ki je Hi jako s'jajen, so od pili oporoko. Ali kedo bi mogel opisati grozo prekanjene rodbine K* meudvjeve, ko se je izkazalo, da ni imel ta Takacs v Peštanski županiji nikoli nikhkih posestev in da sta on. kakor tudi izvrAevaec oporoke Juhasza do cela neznana. Stari zvitorepec si je bil vbo stvar izmislil le zate gadelj, da si na večer svojega življenja osiguri brezskrbno eksistenco.
* (Mišja nadloga v Rusiji.) V vseb vaseh gubernije Marijopolske v južni Rusiji je toliko misij, da se jih ljudje ne morejo ubraniti. Te nadležne pritepenke zgrizejo VBe, kar jim le pride pod zobe. Iz početka so mački davili trope misij prav marljivo in so nastali kar celi kupi mrtvih misij, a vee to ni nič pomsgalo, tako da so tudi mački opešali in se čestokrat vidi, da mačka mirno gleda, kako miši rojijo po sobah. Najhuje je po noči, ko ljudje nimajo miru niti v posteljah V nastavljene misnice tudi ne morejo poloviti vseh misij in se rešiti te nadloge.
*(Zgorel blazen) V okrožni bluznici v Monakovem zgorel je blazen, katerega so strežnik; po kopelji morali drgniti s špiritom. Mej masiranjem je jeden čuvajev jjrižgal smotko iu se je vnel špirit ter se je tako prigodila grozna nesreča.
* (Samomor milijonarja čudaku) Blizu Marseilla usmrtil se je na svojem posestvu milijonar Se mana, ki je bil pravi čudak. Dal si js napraviti bogato okičeno rakev, v kateri je imel vse udobnosti in ki je bila tudi razovetljena s kandelabri. V to rakev se je zaprl in se usmrtil b plinom prižganega oglja. Sluga našel ga je že mrtvega.
* (Neprestreljivi oklop.) Iz Berolina so poroča, da sta uraetuika strelca Leon Martin in We-stern engažiraia izumitelja neprestreljivega oklopa Dowe-a iz Mannheima, da nastopi . avno v Londonu, Parizu in na Dunaji in da streljati na se v svojem neprestrcljivem oMopu.
* (Dvoboj s svojo ženo.) Slikar Denuing v Memfisu v Ameriki imel je dvoboj s svojo lastno ženo. Uzrok sta bila ljubosumnost in hudo žaljenje. Pri tem čudnem dvoboju sta bila oba boritelja ranjena. Denn>ng je ustreljen mej rebra, žena njegova v ramo.
* (Vabljivo za ženine in neveste.) V državi Kansas v Ameriki je pravi eldorado za ženine in neveste. Ne samo da so uradniki, ki izvršujejo civilne poroke, odpravili vse »t ročke, jeden izmej n ih je v poslednjem času celo naznauil, da pokloni vsaki mladi dvojici, ki se bode dala poročiti pri njem, za ženitovanjski pir tolstega kopuna „tudi pečenega, ako se tako želi". Pa naj kdo Se refie, da nam niso Amerikanci v vsem daiječ naprej!
Knjitovnost.
— Službeni red in vadbeni predpisi za kranjska zavezna gasilna društva. Sestavil Albin C. Achtschin. Ljubljana. Založila kranjska deželna zaveza gasilnih društev. 1894. Str. 211. Torej smo jo vender učakali, to, tako dolgo obetano in tako potrebno knjigo I Kadar koli smo se poganjali za slovensko velevanje pri gasilnih društvih, vselej se nam je ugovarjalo: službenega reda in vadbenih predpisov v slovenskem jeziku nimamo. Zdaj smo jih dobili. Pričujoča, jako spretno in skrbno sestavljena knjiga obseza vse, kar potrebuje gasilec. Knjiga je slovensko-nemška. V „službenem redu" je natančno obrazložen namen gasilnih društev, pogoji za vzprejem članov in organizacija, v „vadbenih predpisih" pa se najde vse, kar je treba za vaje, torej tudi slovenska povelja za društva s slovenskim velevanjem. Določeni izrazi so vsi točni in jasni, sploh pa se vsa knjiga bere kaj gladko. Okrašena je knjiga z mnogimi lepimi ilustracijami, dodana pa je priloga s podobo dostojanstvenih znamenj. Ker je cena nizka, si to knjigo lahko omisli vsak gasilec. Pričakujemo, da se na podlagi te knjige, za katero moramo biti g. Achtschinu iskreno hvaležni, uvede pri Ljubljanskem gasilnem društvu slovensko velevanje.
— »Vesna" prinaša v 3. številki mnogo in prav raznovrstnega grafiiva, tako „Pom'adanske pesmi", nadaljevanje lepe povesti „Bogan<>vi", spretne in •rečno sestavljene estetične studiju „Nekaj o lepem*, Goestlove razprave „Crtice o blaznostif in literaruo-zgodo vinskega spiea „P.-;evdoklas clzi m in rusko »lovstvo". „Vestnlk" iu »Listek" prinaša mnogo manjših zauimivih notic.
— „Pomladni glasi", posvečeni slovenski mladini. Uredil Ivan Štrukelj. Založili sotrudniki. V Ljubljani, 1894. Tiskala „ Katoliška Tiskarna". Str. 143. Cena: broširanemu izvodu 25 kr., karto-niranemu 35 kr. Ta lična knjižica, okrašena z Val-vazorjevo sliko, obseza ved dokaj mikavnih spisov, tako pesmi: »Bela kača", zložil F. S. Finžgar, „Materina pesem", zložil M, Prelesnik, »Najlepši dan življenja", zložil F. Neubauer, »Pomni", zložil Jos. Vole, in »Poslanka", zložil M. Prelesnik, potem spretno sestavljeni životopis Valvazorjev, spisal Ev gen Lampe, povesti: „Hudi dnevi", spisal Ivan Štrukelj, „Pastir", spisal F. S. Finžgar. „Materina luč", spisal I. Jerše, „Pri bučah", spisal I. Štrukelj in igrokaz v treh dejanjih »Od hiše", spisal Jos. Vole. Bodi čedna knjižica, ki podaja mladini v lepi obliki mnogo dobre in duševne hrane, prav toplo priporočena
— Igrein posni zaotroška zabavišča in ljudske šole, uredil Ivan M e r c i n a, učitelj na c. kr. deški vadnici v Gorici. To je naslov prekoristni knjigi, katero je izdala vrla naša šolska družba sv. Cirila in Metoda kot 10. zvezek svoje knjižnice. V obširnem, 31 stranij obsezajočem uvodu govori pisatelj o važnosti petja in se najde ram marsikatera zlata vredna beseda, katero naj bi vsi jemali v poštev, ki se bavijo s poučevanjem v petji. Bogata tvarina raznih pesmij je razvrščena v XIII. poglavji. Za nabožnimi pe-smann se razvršeujejo različne pesmi, katere naj služijo pri otroških igrah. Mnogim zložil je g. Mrcina napeve, pri družili pa je uporabil stare napeve. Voditelji naših otroških vrtov in tudi ljudskih šol imajo v tej knjigi na izber prav lepo gradivo, katero naj bi marljivo uporabljali. Na podlagi te zares hvalevredne knjige se bodo lahko v marsikateri šoli gojile otroške igre, katere bodo gotovo blagodejno uplivale na šolsko mladino. Cena trdo vezani, 108 strani obsezajoči knjigi je 60 kr.
^Brzico stTrlsie.
Dunaj 24. marca. Tekom prihodnjega tedna obišče cesar v Opatiji nemškega cesarja.
Praga 23. marca. „H1hs Naroda" pravi, da hoče mladočeški klub odstraniti tajnika Cižeka, ki je bil zapleten v obravnavo proti morilcem Mrve.
Budimpešta 24. marca. Včeraj popo-\udne bile so velike demonstracije. Množina metala je kamne na redarje. Ti so z orožjem r/azgnali demonstrante in mnogo osob zaprli. Več oseb je bilo ranjenih. Zvečer so bili zopet izgredi; demonstranti oropali so tri prodajalnice do cela. Na policijo in na vojake so metali kamne. Konjeniki so napravili mir. Zaprtih je bilo 36 oseb, ranjenih 40.
Budimpešta 24. marca. Poslanci vseh Btrank so se sešli, da se sporazumejo glede KoSflUthovega pogreba. Pred poslaniško zbornico pričakovala velika množica izid konference. Nadeja se, da je pismo sinov Kossuthovih doseglo željeno sjedinjenje.
Turin 24. marca. Truplo Kossuthovo leži v skromni krsti. Obraz je videti skozi stekleni pokrov. Sina Kossuthova spremita truplo v Budimpešto, kjer bode menda v četrtek slovesen pogreb. Fran Kossuth se preseli baje na Ogersko in vzprejine kandidaturo za poslaniško zbornico.
Beligrad 24. marca. Obravnave z Grško glede začasne trgovinske pogodbe mej Srbijo in Grško so se ugodno dokončale.
Carigrad 24. marca. Na Orijentni ekspresni vlak se je v četrtek mej Tirnovoin in HaskOjem udri usad in prruzročil veliko škodo. Ponesrečil ni nihče.
Pariz 24. marca. Mejnarodnu sanitarna konferenca vzprejela je vse od komisije nasve-tovane predloge, ki se bodo imenovali »Pariška konvencija".
Narodnogospodarske stvari.
— Neopravičena reklama. Klerikalne »Dolenjske Novice" prinesle so nedavno o življenskem zavarovanji čianek, v katerem pojejo slavo neki inozemski zavarovalni banki, češ, da se je vender konečno našel zavod, ki podaja občinstvu vse one ugodnosti, katere sploh moremo pričakovati od življenskega zavarovanja. Mimogrede bodi omenjeno, da naši klerikalci nimajo na narodnogospodarskem polji posebne sreće in vse, kar ustvarijo v tem oziru, je tako, da komaj ali pa sploh ne uspeva in če vam kaj gospodarskega priporočajo, je to gotovo tuje in ne domače. Tako v tem slučaji. Naporni-na ni zavod se imenuje „Lebensversicherungs- und KrHpamis-Bank" v Stuttgartu. Zavod je ustanovljen na temelju vzajemnosti prav tako, kakor druge vzajemne zavarovalnice. Dostaviti imamo le, da imamo v Avstriji dosti zavarovalnic, ki so v vsakem oziiu prav dobre in ki podajajo svojim družabnikom holjšu kondicije ter so glede premije znatno ceneje kakor pa od nDolenjskih Novic" hvalisana »Lebensversicherungs- und Ersparnis - Bank" v Stuttgartu. Čemu torej priporočati tuj, nemški zavod iz „rajha" ! Prepričani smo , da bi se mej Nemci v »rajhii" ne našel noben list, ki bi delal propagando za kako avstrijsko zavarovalnico, zlasti pa ne, če bi bil dotični zavod s I o v a n s k. Mej Slovenci pa je, žal, še vedno mnogo tacih, ki mislijo, da jih more osrečiti le to, kar je tuje in ki se boje" domačih podjetij tudi v slučaji, če vedo, da so ta podjetja zanesljiva in dobra. Oni podedovanj-ski greh, da mora Slovenec rediti tujca ter biti odvisen od njega, ima nekatere gospode še vedno trdo v pesti. Za danes izrekamo nado, da bode naše občinstvo pač sprevidelo, da mu ne kaže zavarovati si življenje pri tuji natančneje nepoznati zavarovalnici, dočim imamo v domovini, kakor omenjeno, zadosti dobrih in cenejših zavarovalnih zavodov.
— Hranilnica in posojilnica v Klecali na Koroškem izvrstno dnluje. V prvih duh urudn h dneh imela je n d 5000 gld prometa. Vlog ima zdaj 2e naii 18 000 gld. navzlic nekaterih nasprotnikov agi-taci's m
— Tovarna za lupljenje riža v Trstu je skoro
dogotovljena in se boile početkom tiodućega meseca pritok) delovanje. Urejena ]e po najnovejS-m sitemu in spada mej prve jednake zavode v cesarstvu Vefc ladij z ri*» m i/, Jnpana in iz izhodne Imlije je že mej potom in ne pričakujejo v kratkem v Trstu.
— Tabačna tovarna v Senju se bode bsje ustanovila ter je ogersko finančno ministerstvo v principu pritrdilo. Zda; se vrŠe obravnav- zarad potrebnega poslopja. Ko be te dovrfie, tu bodi* sklepalo konečno o tej stvari.
Mnogostranih* poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tuko mnogostransko porabiti, nego ,,Mm11 ove fraacosko iganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže i njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva ua mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopolim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vaak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-uv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (16—4)
Zalivala.
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice je v svojem občnem zboru dne 11. marca 1894 1. volila »Narodni Soli" deset goldinarjev podpore.
Za blagodu&hi dar, ki ga redno vsako leto naklanja na korht ljudskemu šolstvu, bodi najtoplejša zahvala tem potom izrečena.
Ise odbora „iTarođja.« Sole" v Ljubljani, dne 23. marca 1894.
Feliks Stegnar
(319) načelnik.
Dunajske komunalne in Tisza-srečke.
Opozsrjamo cenjene čitatelje, da iznaša izguba vsled izžrebanja z najmanjšim dobitkom v žrebanji, ki bode dno 2. aprila, pri komunaluih srečksh kakih gld 46—, pri Tisza srečkah kakih gld. 24 50, «1» Je pa moči priti te| Isgubl v okorni po instituciji zavarovunja, ki Jo je v življenje poklicali« delniška menjal n Ionu družba „Jlcrcur" na Dunaj i, I., Wollaelle lO. Ker iznaša zavarovalnina k gori imenovanemu izžrebanju za komunalne srečke samo 45 kr. in za Tisza srečke 30 kr, je pričakovati, da se bodo lastniki takih erečk, da ee obvutujeio izgube, na to nase naznando ozirali. (314)
MflT Znčetek ob '/,8. uri zvečer. ~W
štev. r>6.   Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.Pr.584.
V ponedeljek, dne 26. marca 1894.
Prodana nevesta.
Komična opera v treh dejanjih Spisal K. Sabina. Uglasbil B. Smetana. Po čelkem izvirniku preložil A. Funtek. Kapelnik fc. prof. Fr. Gerbić.   Uprizoril režiser g. Jos. Nolli.
Nove kostume izdelala, »ta vseskozi po lig-urlnlh uaroduega gledališča v Pragi garderobier „Dramatičnoga društva" g. J. M t ur in in gsrderobierka g. Wldmajer.
Začetek točno ob ',',8. uri, konec po 10. uri zvečer.
3Draxia.SLtl<£xio dr-u.itvo.
Pri predstavi svira orkester slavnega pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev at. lil.
TJ m topili Uiv "
Parterni sedeži od I. do III. vrste 1 gld. 40 kr., od IV. do VIII. vrste 1 gld. 20 kr., od IX. do XI. vrste 1 gld. — Balkonski sedeži I. vrste 80 kr., II. vrste 70 kr., III. vrste 60 kr. — Galerijski sedeži I. vrste 50 kr, II. do V. vrste 40 kr. — Ustopniim v lože 70 kr. — Parterna stojišča 50 kr. — Dijaške in vojaSke ustopniee 30 kr. —Galerijska stojišča 20 kr.
Sedeži, lože in untopn ce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Sclenburgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici.
Blagajnica      odpre ob 7. url STsAsr.
Prihodnja predstava bode v sredo, dne 28. marca 1894. I.
Umrli so v L j ul* I Jan I:
21. marca: Jožef Vatovcc, delavce, 20 let, Ulice na Grad št. 12. — Angela Dobravec, kovačeva hči, 2 leti, Stre liske ulice št. 11.
22. marca: Lorenc Snoj, delavčev sin, 37a. leta, Stre-lifike ulice št. 11. — Amalija Predovio, posestnikova hči 2 4 leta, Poljanski trg fit. 5.
23. marca: Marija Jeva j, delavčeva bči, 10 dni, Kar lovska cesta št. 115. — Fianc Jerovc, črevljar, 24 let, Ulico na Grad št. 12. — Gašper Stemad, pivovar, 71 let, Kravja do ina št. 11.
V deželni bolnici:
21. marca: Makao Silpop.   knijgovodje sin, 4 mesce. — Marija Handler, delavka, 62 let.
Meteorologično poročilo.
J Q	Ca« opazovanja	Stanje harometiu v mm.	Temperatura	Ve trovi	Nebo	M.) krina v mm.
§ B 3	7. zjutraj 2. popol. 5». zvečer	'414 as«. 7409 no 740-8 s*	0-8° C 10-6» (■ 3 0° 0	si. svz. si vzb. si. vzh.	jasno d. jas. jasno	0*001»>. 1
Sređuju temperatura 4'8U, za <)"3" nad normalom.
Učenec
dobrib Btarisov, močan, priden, se vzprojme v prodaialnico z mešanim blagom. Predstavi naj se osebno. (324—1)
Izve se pri upravnifitvu „Slov. Naroda".
200 300
gld.
meaeonaga Btaluega zaslužka brez glavnice in brea rizika au nudi oBebain vsakega stauu, ki hote uporabiti svoja poznanstva v svrho razpečevanju nekega predmeta, po katerem se mnogo povprašuje. - LoulS Stil«, Dunaj, X., Woll-
sells 98. (804-1)
=1
i e i
•g   O  l- -~
S a § 1
J >0 — eC
i i
g S
*j
PRI KATARU
sapnlh organov, kašlji, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
O LAVNO SKLADllTR
Hm
sjfilatiis luJne KI S &       t* "S.
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mle-(II.) kom pomešana. (51—3)
Ima luiloraztopljivi. osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospešuje mzslizenje ter je v takib slučajih poznana kot jako dobro zdravilo.
C. tr. glavBft ravnateljstvo atur. dri. tojfaht
Izvod iz voznega reda
■.■■•eliaviiega  odi X. oletotjra. ±693.
Nastopno omenjeni prihajal ! In mlhajalni Aeal označeni »v y *r«di\Jetvropaktitn rn*u. Srednjesvrupski tia je k rajnemu času t Izubijani za 3 minuti naprej.
Odhod ls LJubljane fjuž. kol.).
Ob fJ. uri S tnin. po noH oaobni vlak t Trbiž, Pontabel, Beljak, Oo lovec, VraiKOUsfeito, Ljubno, Dunaj, iea Salathal v Aunee, Isohl, Omunden, Sulnograd, Ii«nd-Oa«tein, Zdi na jeatru, Htoyr, Liae, Bu-ilfjevioo, Fltenj, Marijina Tare, Bger, Francuvo Tare, Karlovo vare, Prago, Draidano, Dunaj via An<atettsn.
Ob 7. uri 09 min. tjutrnj oiebni Tlak t Trbit, Fontabel, Beljak, Oe Iotbo, Franianaft>at«, Ljubno, Dunaj, i>e« Selathal ▼ Holnograd, DuaaJ via Amatetton.
Oh ti. uri SO min. tiopotudne osebni Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak,
Colovoo, Franzensfeato, I.jniinu, Dunaj. Oh 4. uri HO min. ftopuluin* oaobul vlak t Trbii, Beljak, OeloTeo, Solnograd, Ijond-G-aitein, Zoll na Jeaeru, Inomoat, Bregnlo, Ourili, OenaTo, Parli, Lino, Isohl, Bndejovioe, PltenJ, Marijine Tat«, Bffer, Francuva vare, KitrloTe vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amstetten,
Prihod v Idubljsuo (ju?., kol.).
Oh 5. uri S3 min. t/utrni oaobni vlak s Dunaja Tla Amstetten, Drseli n n, Prage, Krmu: .vili TarOT, KarloTih vaiov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejovlo, Solnograda, Iiinoa, Htevra, Isphla, Omnudena, Zelle na jezeru, hrnd-Oastoina, LJubnoga, Boljaka, Oelovoa, Franseusfeste, Trblia.
Ob 11. uri 1)7 min. tlojtotuduš osebni vlak s Dunaja via Amstetten, Draidan, Ptsge, Francovih varov, Karlavlb varov, Kara, Marijinih viiruv, Plaujs, BudeJoTio, Solnograda, ludila, Omundena, Dlnoa, Stejra, Pariza, Genove, Curili a, Hregniuo, Zella na jozeru, Iienđ-Oaateuia, Ino-moita, I^jubnega, OoloToa, Pontabta, Trbiša.
Ob 4. uri 63 min ;jm;»o/m./m»' osebni Tlak a Dunaja, LJubnoga, Beljaka, OoloToa, Frsuzeuafoste, Pontabla, Trbiia.
Ob 9. uri 27 min. »večer osebni Tlak a Dunaja, Idubnega, Beljaka, <:• lovca, Pontabla, Trbiža.__
Odhod ls Izubijane (ju*, kol).
Ob   0. uri VS min. »Jutru)     ' Kočevje. „ tU.   ,,  OO   m    opuludne , „ ,,    0.   ,,    tO   ,,     rivier       „ „
Prihod v lajabljjano ijuz. kol.).
Ob 8. uri tO min. tjutr<0      la Kočovja „   1.   „   01   „     popoiudne n „ „  S.   „   40   „     »t**er        „ -
Odhod la LJubljane (dr*.. kol.>.
Ob   7. url 1Š min. ajutraj      t Kamnik. „    W,   „   OB   H    popohtdne „ „ n    0.   „  00   „    mve&er       n „
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   0. Mri 31 tnin. aJtUrn)      ia Kamnika. „   11.   n   IS    m    dopoludns „ ,, •t   Sr   t, 99   ■,    999čš¥       ,, ,,
(4- 66)
se ponuja prilika, da si pridobe lep p«Hirtailflle.i zaslužek«  — Ponudbe  pod ,,H. C.4i
na
anončno ekspedicijo Schalek Dunaj. (256—3)
Odgovor!
NHjhi'1 'b prstno vino in druo bavarsko Piv". \b- pO najnižji c ni, dobi 86 V nni uli ii« vi „KraujMkl vlno-plvnlel" v Muhi J miiI, v Hlonovili iill4<uli it, r»t2. — \et o tem se razvidi v dnuaftn eai iua :atu. (320)
Učenec
alovenakegu in nemškega jezika v pinavi in govora popolnoma zmožen, se vzprejme v prodajtalaleo s uie-NHiiim lelsKOiu pri Vinceiieu HUel-u -v ltil>-nioi. (802-2)
Gotov postranski zaslužek
zagotovljumo vaakouiur, ki se hoče pecati a prodajan jom m ke rnhe, ki ae prav lahko speetva. Ponudbo pod ,,Flaoh" na anoneno ekspedicijo J. Danneberg, Dunaj, VVulIzeile 19. (186—8)
f Vodovodne cevi ■
I in vai sustavni deli, ki spadajo k cevim, dalje razni I feetirojl hi vai tehnični predmeti se dobe I po nizki eeni pri (810—1)
isjja    S, T-g.la.Asz-'va. rr OrretdLcI- p
Na najnovejši in najboljši nadin
iiknetne (694—78
i
\ is k
J mitMvlJH brii.-  vsakih li'tlecin ter opravlja plosubo*
J v»ii|a in  vse sobne  o|»*ra«t|«>, — odstranjuje X
{■ subua boleAlue z usmrtenjem živca ♦
zobozdravnik A. Paichel, |
polu^ ćevljiu-akega inoBlu, v Kohlui -jevi hiši, I. nsdHtr. f , ♦ a    ♦«»♦♦• o ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »oo* ♦♦•«
27
"V Lipici (poŠta 8ožnna) se oddajo
4 urnim lepi lovski psi
(prepelicarji), mesec dnij itari, 8 brez repa, jeden z repom, vai beli ■ kostanjevo-rujavimi lisami ter nemesanega ori-ginaMstrskega plemena.  Cena vsakemu 10 gld.
(295-2)
Ivan Xw6lf, gozdni čuvaj.
Po nedosežno   nizki ceni ae dobe
Jako lepi
in dobri rouleauxi (za-s ti rala za okna) v slo-većem e t a b 1 i s»e m e n tu pohifttva Iv. Haar-a naslednika, Dunaj, IX., Wahringeratrasse 2 6. Mnogoštevilna priznanja.
(253-11)
lini ekstrakt za uho
..........................
pok-ti.   Ta  ekstrakt   priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let avtoritete, ker odpravi vsako neprirojeno gluho«!, uklanja takoj slab poslali, uftesnl tok in vsako ušesno boleseai; dobiva se proti dopoSil-jatvi gld. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski trnu-kovano po posti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl.  Tomava, v lekarni gosp. A nt. K oglu in v mestni lekarni v Zagrebu t mul ulje pri Za-nett.i-ju v Trwlti;  Jožefu Cri atofoletti-ju v Oo* rici I na Dunn|i pri c. in kr. vojni polJBki lekarni, na Štefanovem trgu fit. 8, in  pri lekarju Twerdy-ju, Mariahilferstrasse 106. — Pristno blago se dobiva sumo v steklenicah z utisnenim napisom:   «•-  In kr. «ekun«l. sclrainlk dr. Sipek na DunaJI. (1161-15)
[>Kwizdina protinova tekočina. |
Mnogo let sem preakušeno in bolesti utešujoče domače sredstvo. Jako okrepcu-joće, če se t njo drga pred vsako veliko touro in po vsaki touri. Cena Vi steklenici avat. velj. gld. 1*—, '/t steklenici avatr. velj. 60 kr.
Ulavna salogai
Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Paziti naj se blagovoli na varstveno znamko in za-bteva naj 8e izrecno (213—8)
K^izdina protinova tekočina. I
- Ustanovljeno leta 1.SS3. =
Nvetoviioznuiie (1021—20) so samoizde'ane, nagrajene
ročne harmonike
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunaji, VII 3, Kaiserstrasse Nr. 74.
Velika zaloga
vseli glasbil
go»IIJ,  clter,  plsčal, okarln« ustnik huniiooiU. |»ti«-fili orgij le itd. itd.,
švicarskih ocelnih orgij!o,
ki igrajo same od sebe in so nedosezne glede glasu, iclaabeul albumi, kukala iti. itd. Knjiga z nzorci zastonj in franko.
Najboljše voščilo gye$A!
Fernolendt
voščilo za čevlje.
(Jot*, kralj.
dež. priv.
tovarna utem. I. 1835
na Dunaji.
To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje iiHii|e trpežno.
- Povsod v zalogi. (801-34)
Zaradi poiiMr«Jau| naj se pazi natanko na moje Ime
W*T St. Fernolendt. ~wm
Pošiljam natančne cenike o Vseh n o.ih proizvodih zastonj in poAtuine prosto.
IMIoJ zaaTrodLp kjer se
slamniki čistijo
se nahaja
v hiši g. Henrika fonde, v il. nadstropji. (296-2)_C- Brilli,
Izprehodne palice po 5 kr. do 7 v. gld. |
Piruho Plruhe
s pisalno pripravo s šivalno pripravo
z domino igro z roulettno igro
PirullO s cunji za kegljanje Piruho Piruho Piruho s kompasom
Piruho prazne, vse iz lesa, naj-fineje pobarvane priporoča
Fr- Stampfel
Ljubljana, Kongresni trg.
CTonhalle.) (297-4 (Kočevska domača obrt.)
I Izprehodne palice po S kr. do 7
Tinclcapsici compos.
(PAIN-EXPELLER),
pripraveny v Richtrovi lekarni v Praze,
všriobecnfi znam^, bolesti utiftujiui domnoi lek k mazani, jest na sklade ve vetsanfi lokaren, liho v po 1 zl.20 kr., 70 s 40 kr. — Pfi kupovani treba se miti dobre na pozoru a pfijmonti jen lahvs s ochran-nou znamkou „k o t T o n" jakoito prave.      ttatredni lujinelitn
Rlchtrova Itkftrni „0 zlatlbi Ivi"
Za take, ki iščejo službe.
Molki, zlasti ps šenakl posli vsake kategorije dobe po Velikonočnih praznikih veliko I mbero dobrlb trajnih alntb za Ljubljano, okolico in drugod. — Priporoča ««■> vet deklet sa vsako delo,
ki znajo nekoliko kuhati, parilo gladiti in krtačiti. — Za vestno, toeno postreibo bode na|bol|e skrbljeno.
Posredovalnica G-*
. na Bregu št. 6.
(807)
Trgovci!
Lepa prodajalniea
popolnoma urejena za trgovino z nvšaoim blagom, izvrsten, trgovinski prostor v oajboljSi legi, »o ocI<Ia v najem. — Natunčn«*;« izte" ne iz posebne pri-ia/noHti pri gospod h: J. Žitniku, kompanjonu tvrdke Fr. Seunig & Co. v Ljubljani, A. Kolencu v Celji iu M. Berdajsu v Mariboru. (289—2)
Agenti
visoki provuiji
za spećavanje ztakonlto dovolje« nlb sretk« katere je inoft plaćati
__tudi na obroke, se nameSćujejo proti
in će so posebno rabljivi, tudi s stalno plaćo. — Ponudbe na 229—7;
Hauptstadtische VVechselstuben Gesellschaft A IIMIt si? Co.
-v Iludlnipesti. — Ustanovljeno leta 1874.
Kompanjona
ifić t dobro situvirana in z najboljšimi stroji previđena strojna tovarna z livarno v obljudenem trgu ob železnici v Slov. Štajerja.
Kompanjon bi moral imeti vsaj 6000 gld. v gotovini, vešč bi moral biti slovenskega in nemškega jezika (ako mogoče tudi hrvatskega) v g.ivorn in pisavi, izurjen bi moral biti v knjigovodstvu ter so bode imel pecati le s prodajo blaga in komptoarnim delom. — Naslov se izvć pri upravništvu ^Slovenskega Naroda". (242—3)
m
M
R. MIKLAUC
« Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 5. Zaloga ,9,i)
vsake bale gvantnega blaga za moške in ženske
kakor tudi vseb vrst
plaht, kovtrov, srajc, jop, nogo-vic, svilenih in tkaninskih rut
po najnižji ceni.
S
M
o
r
Zavarovalnica na življenje in hranilna banka
v Stuttgartu.
(Lebensversicherungs- & Ersparnis-Bank in Stuttgart.)
l\>d državnim nadzjrstvom
Premoženje bankino znaša: 104 milijone m. Posebni rezervni fond:        I7\S milijonov m.
Ustauovljeia 185 l. leta
Vsota zavarovanega kapitala: :ts I milijonov m.
Ves preloitels:  pxipawda, jed-ir^.o le zavarovancem
in se mej to vsako leto razdeli in sicer na ta nućin, da so znliajo lotno premije vsakega posameznega zavarovanca za 40%; ta prifitedek ali dobiček s> pa le da doseći  tako,  ker vodstvo pozorno in štedljivo  posluje in
ker ta /avod dela jedino na to, da poape&uje interese svojih zavarovancev. Primer: 30 let star ćlovek zavaruje za slućaj smrti 10.000 gld., letna premija znaša 246 gld., po 6. letu pa gld. 147 00 (torej »a 40°/o inenf).
roleto! plaća po 5. letu samo gld  lt>*8B na leto, ali pa 40letni ,   „    „      „      ■   2.»-10 od 1000 gld.;
prvi     bi torej vplačal, će bi 60 let star postal, za 10.000 gld. vsega vkup samo 4020 gld , 361etni B„        r       nn».„.»       »        n       .       »        »    4777     n in 4tlletni WB        a       .   «    n    R     »       n       s       ■ ■       »       .        %    4600 „
in v slućaj u smrti se takoj izplaća 10.O0O gld. brez vsega odbitka. Pri kombiniranem zavarovanju na doživetje in na smrt (to je, če zavarovance doživi v naprej določeno starost, sam potegne zavarovali1 ino, v slučaju prejdnje njegove smrti se pa ista takisto  izplača takoj in v celem znesku) jo vknpno plačilo tako nizko, da se ioto s prostim 7avarovanjum vred za slučaj smrti dobro obrestuje.
Primera: 30letni zavamie 10.000 gld. na 55. Isto, letna pre tja znata po 5. letu 266 gld. 80 kr., vsega vkupe bi plačal 6438 gld. 50 kr. in izplHćalo bi se njemu samemu 10.000 gd., ko doseže 55. leto svoje starosti; če bi pa preje umrl, pa bmka izplača takoj celili 10.000 gld., <*e tudi ne bi hil več kot jeden obrok vplačal. (Ako bi pa zavarovat na 60. leto, bi vsega vkup vplačal 6737 gld. m vsprejel 10.000 gld.)
Iz tega se razvidi, da se zavarovanou vplačana premije dobro obrestujejo in je vrh tega za slučaj smrti brezplačno zavarovan.
Zavarovanje velja tudi za slučaj vojske za eelo svoto brezplačno in brez vsake formalnosti.
Pogoji zavarovanja so iako ugodni in ne vsakemu, ki so hie zavarovati, izrućč pravila v celem obsegu z nastavki premij brezplačno. — Pojasnile, prospekti itd. dobivajo se pri
glavnem zastopu za Kranjsko: J*. Lininger-ju v Ljubljani
ali pa pošilja iste (1*218—7)
bančni nadzornik za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko: H udoii' itoiiriniiiin v Ljubljani, Florijanske ulice št. 19.
i
Zahvala
Moja mati FraneiNka llitjt  zavarovala se je v !etn
1880 pri
banki „Slavij i"
za gld. 1000 za slučaj doživetja in smrti. Ko je v tekočem leta umrla, izplačala mi je banka „Slavija" točno in brez odbitka vso zavarovano svoto.
Radi  tega štejem   si v dolžnost, imenovani zavod slavnemu občinstvu najtopleje priporočati.
V Novištifti, dne 17. marca 1894.
Fran Bajt m
Lekar A. Hofmann, Klosterneuburg; pri Dunaji, priporoča že mnogo let preskuSeno, bolesti utcšujoče domače sredstvo
ude tcu^fi^si--
--rta 'doP«*U lb,
*U™-----7*&»»* ^vM~»^™?*«^%**n'*
Važno za sleharno
(ll-B)
gospodinjo in mater!
|\   Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
1 se Čedalje bolj skušnje kot uajizbornejši, jedini naravi primerni zdravi m ob jednom v svoji uporabi najcenejši dodatek bobovi kavi. Priporoča se izncno od visokih znanstvenih in zdravniških a\toriiet in su predpis'ije ženskam, Wg*hh/it      otrokom in takim, ki imajo želodčne  ali živčuo bolezen, kot najboljši nadomestek bobove kave. Opreznost pri kupovanja! Zalitevajte in jemljite samo bele originalne zavoje
l> o 1» I v n ■ imenom _ xj% kilo«r.
se p o vsoti.    |aSHp 22Za*ti^reIrn.er. *5kr»|es»rjsv
Zobozdravnik
ordinuje (38—12)
wmr v hbtolu „Pri M»li6u" ~mm
vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure.
Novo!
Živec m«** iiiimri lire/, vseli !>ol«»<Mii
M  «'0«-Jl i iioi11.
Novo!
velikonočno
sezono
Monakovskeia
Z velespostovanjem
(322)
ćSz\5z£z\£z\5z\£1l£z\S'1
Iv. Mayr
lesi
♦ ♦
!
Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko čamernik
lca-m-noselc "v- I_OTj."blja,nl, Parne -ulice št. © filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru
(poprej Peter Tomun)
priporoča se za izvrševanje
cerkvenih umetnih kamnoseških del
kakor oltarjev, tabernakeljev, prlinlo, obhajllnlh miz, krstnih kamnov itd., nadidje za vsakovrstna
stavbenim liiaiuiioseska dela
kakor tndi za izdelovanje ploič ls vsakovrstnega marmorja za pohištvo.
Ima tudi bogato zalogo
JsV na.g-rolDn.iln. spomenikov "TKE
is raznovrstnih marmorjev, napravij enih po najnovejših srhltsktonlčnlh obrisih po Jako nizki osni. Oskrbuje napravo kompletnih druiblnskih raksv ln vsakako
popravljanj*. (10-12)
—: Obrise, nacrta in vtoros pošilja brezplačno na vpogled, i—.—-
■♦eassS^sssl^OBsieeBsssBBi i isjsji i — i i — i n
!
e iz rai
L
na
XI. redni občni zbor
»Notranjske posojilnice t Postojim"
kateri se bode vršil
dne 1. aprila 1894 ob -i. viri popoludne v zadružni pisarni.
f
k.
Dnevni rodi
1. Nagovor ravnatelja. — 2. Poročilo blagajnika. — 3. Poročilo nadzorstvenega odbora in dati absolntorij za leto 1893. — 4. Volitev ravnateljskoga odbora in sicer: a) ravnatelj«, b) blagajnika, e) kontrolorja in d) 2 nune■ t-nikov. e) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. — 5. Predlogi drufttvenikov.
K polnoštevilni udeležbi vabi častite deležnike najuljudueje
(284 - 3
ravnateljski odbor. J£
C 51585——sBc5p5BE3^5|H
r
n
Generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani
a za-
□
----------------r------ 77 ~---M j — — • j — • • ■
naznanja, da je imenoval svojega večletnega marljivega Celjskeg stopnika
gospoda Ivana Likarja
glavnim zastopnikom za. slovenski Štajer
s sedežem v Celji in prosi čestito občinstvo, da se v vseh zavarovalnih zadevah blagovoli zaupljivo obračati do njega. Uradoval in s strankami osebno občeval bode vsako sredo, soboto in nedeljo dopoludne v pisarni g. dni. Jos. Serneca v Celji na Ljubljanski cesti št. 1.
V Ljubljani, dne 24. marcija 1894.
(323)
Ivan Hribar
generalni zastopnik banke ,,Slavije(<.
□
Ostanki JS U k 11 a
najmodernejše blago zr pomliid in Jcmou l^O-A za celo obleko samo za gld. 3*— za crno salonsko obleko n 7-— za vrhno suknjo .... , 4-— za obleko, ki se da prati „ 2*75 za   hlače iz gredašane
tkanine........ „   3' —
za p:quet telovnik  ...   „ —"40
tudi najfinejše vrste ■akna močnsje kakovosti, poletnega lodna, triko ta i u rogo zo ve g; a platna nedosežno ceneno.
■
Pošilja se
proti povzetju aH pa če se poprej pošlje denar.
Jamstvo t
Povračilo kupnine, če komu kaj ne bi ugajalo.
Vsorolt (144—7) Zastonj in poštnine prosto.
D. "VVassertrilling
trgovec s suknom
Boskovvltz blizu Brna.
Tisoč |»rlans>ulo.
NOVO!
(821-1)
Kranjska vinopivnica
v Ljubljani, Slonova ulica štev. 52
toplo priporoča
namizno vino:
Istrljaiica rudečkastega...... liter po 91 kr.
rudečega....... n „ *t* ,
O        ?.          belega ........ „ „ „
XlrolJca rudečega........ , „ „
99         belega       •....... » » 9% n
IJOlcilJttlaCSa 1'vli'kH rudečkastega n B 39 „
„                    sji       belega ... „ „ •
Specijalno vino:
O lliirfrillliaerja. rudečega    ....   liter po IO kr. o Mstljaiicrja belepa......tf    . 40 .
* %clcil!k.c (Hlcsllllg) belega . . „ „ t* „ O Tcranca rudečega........n   48 „
Pivo:
Fino Bavarske erilO^ iz občeznane pivarne Kundl (uslanovlj. 1658) bavarski bokal ('/» litra) ti kr.
V množini nad 10 litrov, v steklenicah v h »So stavljen, ceneje
liter po 1 kr., nad 50 litrov po 2 kr., in zunaj mesta nezadavčeno
po G kr. Na debelo mnogo ceneje,
(££r Za pristnost vsako jamstvo. One z * lasnamovanc vrste so Iz obče-znanega vinoltletarstva linc»gliaje Holicnlolie.
■tfr NOVO!
Bensdorp-ov holandski kakao
izboren, zcIjcSiv iaa. red-ilezi. se <đ.o"bI-vst -v vseh specexajs3cili       d.elilssLtes2a.ilx trgroxriii.SLl^.
(947—28)
Feliks Toman
kamnoseški mojster v IJubijani, ILesljeva cesta št. 26
ima skladišče
izdelanih piramid
iz najlepšega, najtršega temnega sljenltn in granita* ter se priporoča za izdelovanje najmanjših nagrobnih knurnov, kakor tudi najfinejših umetniško izdelanih
n«iftrolmlli spomenikov.
(815—1) Prevzema \sa
stavbena in umetniška kamnoseška dela
katera se kot doslej po nizki ceni najfinejše izdelujejo. V zalogi ima in prodaja
robne kamene in kocke iz granita
za tlak trotoarjev in hišnih vhodov, narejene po predpisanih merah mestnega stavbinskega urada, katera se po najnižji ceni dobivajo v vsaki množini.
EZ       ^jp*   sjy£I *^js>—3srfB!        ' *^jQr!yv ^ti
Prej J. Gebe.
Fran Čuden
Prej J. Geba.
~» urar *<-v IJutilJHiii. »lavni trs &t.
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovščini svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (uo-tn
in vseh v to stroko  spadajoči h stvnrij po ua|-
nIŠ|lh conah. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se  hitro izvršujejo po pošti.
Ceniki io vedno na razpolaganja zastonj in franko.
^Pristno Brnsko sukneno "blago
za spomladno in poletno sezono 1894.
Jeden kupon &.IO metru dolg, ca popolno gospod«
■ko obleko (suknjo, blnče In telovnik) »tane sanžo
pristne ovčje volne.
gld. 4 HO la dobre gl«l. S.— Is bol J A« gld. 7.79 Is line gld.  9 — U flnelAe gld. 10.50 ls iin|finejše
Kupon za črno salonsko obleko icld. IO*—* kakor tudi  blago za vrline suknje* loden za turiste, črni pernvienne in dosking, za državne uradnike, najfinejšo greda-šane tkanine itd. razpošilja po tovarniških cen tli  kot reelna in solidna najbolje znana tovarniška zaloga sukueuega blaga
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorol zastonj la frank ovano. — Garant uje se la to, da odgovarja
pošiljka popolnoma vzorcem. Na uvu£eu|e! P. n. občinstvo se zlasti opozarja na to, da je blago, ©> ste naroča direktno, suntno ceneje, nego če ho isto naroča po agentih. Tvrdkn Nlegvl-lmkol % Brnu razpošilja vse blago po pravib tovarniških ceunb, ue da bi saručuujMlu sleparskega .krojaškega popusta", ki toli oSkodujo last bnih naroč.teljev. 1181 — 6)
Alojjssijj Voclulli
kamnosek v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32 in 34,
uljudno naznanja, da je prevzel od akcijske «lruibe za mramornato Industrijo Klefer na Solnogradskem, zastopstvo za Kranjsko za
mramorno-mozaične plošče
za tlakanje cerkva, hodnikov, veža itd.
Iste so jako trde, imajo značaj naravnega mrntnorja, se ne shodijo, so lahko za snažiti iu bo popolnoma stanovitne.
Mramorna-mozaična tla narejene so mej drugim: V Nj. c. kr. visokosti nadvojvode Ludovik Viktorja palači na Dunaji, centralni kolodvor c. kr. državnih železnic na Dunaji, mestna farna cerkev v Gradcu, c. kr. nova operna hiša ua Dunaji, Hotel Strahno v Monakovcm, kr. oger. gimnazija v Pifiti Itd. itd. itd.
Cene so jako ugodno in so cenilni in ilustrovnlni katalogi in vzorci zastonj na razpolaganj«. —
Smirgel-cement plošče za navadno  tlakanje ponuja po 2 gld. mtr.,J
Ob jednom dovoljuje si priporočati porflr kot priznano najboljši in naj trpežm jfti materijal za tlakanje trotoarjev, cesta, prelazov, u vozov, dvo» rišč, kleti itd svojo novo u rej eno delavnico za mramornate plofiče za pohištvo in so izdelki iz raznobojnejših tu-in inozemskih mramorjev vedno v zalogi, kakor tudi svojo največjo zalogo najrazličnejših grobnih spomenikov v blagovoljno izbiro.
Delavnica moja je tako bogato preskrbljena, da zamore celo največjim zahtevam v cerkvenih stavbinskih in drugih v to stroko Bpadajocih i/d< lkih poljubno ustrezati. (266—3)
Cedre (citronat), Arancine
priporoča po najnižji o eni (278—5)
JOSIPINA ŠUMI v Ljubljani.
s a «4 *4 a A a Sm a
/i t v^t v*f v^t v-• t vv* vi-* >Ar »A»
J.WANEK
na G-lavnem tigrva. štev. V
priporoča svojo bogato zalogo elegantnih ln priprostih.
klobukov
za gospe in otroke, (288-2)
\^m.GtT±it± cvetlic
vsake vrBte, oBobito za oerkve, svatovičlne, prlmloe i. t. d.
Tudi se tu klobuki kitijo in modernizujejo
Naznanilo.
Radi velike razprodaje vina naznanjam slavnemu  p. n. občinstvu, da se toči od danes naprej
v moji gostilni na Gflincah št. 3
pristno istrsko črno vino liter 24 kr.
„     dolenec rudeč „     hrvaško belo „
Priporočam se obilnenui obisku
(316)
«       28 „
z velespoštovanjem
J. Traun.
L. Luser-jev obliž za turiste.
a**
Dobiva ae v lekar
Ciofovo  in bttro uph< vajoca iredatvo pioti   v^^S^   ^ r kurjim «»reso»i, ^ žuljem uh pod-    v^a. >f i,*/^ m     plat.h, pttab in    v^eSP Veliko K|   drug.m trdim /^3^ , pnanaloih pruskim     S*^y* c*S   nisMn Je DM kože.      S\4**^    °e*U!d v
'-^r \? "'avn' raz|inšiljalniri:
L. Schwenk-a lekarna
ar
(40-12 Meldllng-DunaJ.
Pristen samo, < i- imata i;a od in _ obliž varttveno z>ainko in podpis,
9?^     ki je tu  zraven; torej  naj se nazi in zavrne vse manj vredne ponared.ee.
Pristen v  LJubljani t
Joh. May r, J. Švvohoda, U. pl.Trnkoczy. G. Piccoli, L. Orecel; vKu«lolfovem S. pl. Sladovič, F. IIaik»; v HuiuiiIku J Močnik ; v Calovsl A. Egger, W. 'rbnniAv.ilil, J. 11 rnba-clier; v Breiah A. Aicli-inger; v Trnu (n»i Koroškem) 0. Menner; v BfljHUu V. Scbulz, Dr. K. Kuni(if; v 4>orU'i (}. B. Pontoni; v HoIIn-b«*rKii A. Hiitli; v Krulili K Sttvnik; v Itml-Koiil C E Andrieu; v i «i r i i i .in sip Warlb; v ltnil«vl|lcl A. R.iblek; v Celji J. Kupferrtchuiiil.
govor. I
ih pro- j
. ki ga ■
ške, ki Q
„Kupuj pri kovaču, a ne pri kovačku!" veli star pregovor.
To vrl ju po vsi pravici o mojem etablisacinentu, kHJti lo tako velika pro-diijalnicM, kitkeršiiH je moja, ima vtded tega, dn kupuje jako mnogo blaga, ki plačuje sproti v gotovini, iu vsled drugih ugodnih okolŠMii minimalne stroške, ki so potem v prid tudi kupcem.
»ratestnl % zorel tuaebniua unročliclieiii zmnIou) Iu poštnine proMto. Knjige m viorrU kakeršuib doslej  še nI bilo, sa  krojače nefrankovano.
Sukneno blago za obleke.
Peravlen in đosUliifi; za visoko uuhovsclno, pe-tem bla^o, kakor jo predpisano v a uclforuae e. kr. uradnikov, lini i za velerauce, požurite brambe* lelov»4oe, livreje, za bll|ur<l>. Igralne ailie, prevleke sa vozove, loden, tudi nepreuiočljiv za lovNke  aukn|e,   l>iu^<>,  ki  se  da prati,
pol u I plaldl od 4-14 g d. i. t d. DSF~ Tosiciio, eeiii primerno, lra|uo, čisto volneno  aukneno blago iu no malovredue euuje« ki komaj toliko sunejo, kolikor iznaša Biislufct'k
krojaeev, priporoča
Iv. Stikarofsky, Brno Manchelter).
Nnjvec|s» tovarni^ku ihIoks Nuhuesegn blagn v vrednoBti */, milj. £ld. ff^SJT~ Poiilja se le proti povzetju! fJsj
Dopisovanju v nemškem, ogorskeni, češkem, poljskem, italijuiiRkein, francu^-kem
in angleškem jeziku. 1S*H — 7)
CHOCOLAT MENIER
! Največja tovarna na svetu !
Vsak dan se proda: (1148-15)
50.000 bilo.
Dobiva se v vseh špecerijskih, delikatesnih prodajalnloah ic kondltorljah.
Izprehodne palice ?
iz Kočevske domače industrije 2,59'3) *
z
c Fr. Stampfel-a v Ljubljani o
"l na Kongresnem trgu (Tonhalle). J
^    i x r o d n. o c o n o n o.
ti kr. k u m ml in više po vsaki poljubni ceni "*BSpj
PHONIX- POKI ADA
na razstavi za zdravju in vardo vanjo bolnikot v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrado, ja po zdravniškem izreku in maogih zahvalnih pistn h, katerih število ?re v tis..(V, priznata kut jedino, zares reelfio in neškodljivo sredstvo, s katerim »o doseže tako pri gospefl kakor pri gospoilib lepa iti bujna rast lasij in se prepreci, da ne izpadejo in da se ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobo po nje rabi močne brke. Z t uspeh in za neškodljivost se garantuje. Lonček 60 kr., čo so pošlje po pošti ali proti povzetj
u 90 kr.
K.Hoppe. VVien, XIV,, Hfltteldorferstrasse 81.
(;2(>0 — H)
\ Vozni Mi t Sby. Amerito \
(6—12) pri I
nizozemsko-ameri ški I parobrodni družbi.
s 1
I Kolovrratring 9 IV Weyringergasse 7*
DUNAJ.
Vsak dna odprava z Dunaja,
jiiMiiilit /.uMtoiij.
t
Zahvala ia priporočilo.
---«M>-
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da mi je visoka c. kr. deželna vlada v Ljubljani z razpisom z dne 27- svečana 1894, št. 2767, podelila koncesijo za (281-4)
otvoritev zavoda
za posredovanje
služeb in službinskega osobja vsake vrste
za Ljubljano in drugod.
Zahvaljuje se p. n. naročnikom za doslej ml v posredovanji pri zasebnih opravilih izkazano zaupanje, prosim, da se mi isto ohrani tudi v prihodnje, posebno v novem poslovanji, ter zagotov-Ij'am, da bodem oskrboval spoštovane naročnike le s solidnim in najbolje priporočenim osobjem vsake vrste.
zavod za posredovanje pri zasebnih opravilih, službah in službinskem osobji
v Ljubljani, Preširnov trg št. 3.
x cluliovi in &pecij£a.liteta,ii]i v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg.
V nedeljo, ponedeljek In torek, <lii£ 25., 20. In 27. marca
prvi, drugi in tretji velikonočni praznik
velike predstave
s povsem novim v sporedom.
Prvikrat:
BSJf" XjQtočI ITizozemec. ~W
H koncu: Originalna predstava duha
„slikarjeva pustolovina v Pirenejah".
Vsak dan dve predstavi.
Začetek popoludne ob 4. url, svečer ob 8. url.
Veo povedo lepaki. — Vsak tretji dan nov program.
Z velespoštovanjem (3)8) Xj. Greili, ravnatelj.
Zobni zdravnik
m ROMAN JACOBI
ustavlja po najnovejši in najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
Plombira In Izillrn zobe brc« bolečin. (186-4)
Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Iijubljana, Stari trg št. 4.
jgžgai 1-*«»«! Ti-n ■.«'•«» *<. %i.
=3" za
(Viktor Kiuillt ('27) A Ej)u1>] punu   Miiri|iii   tl*jr 1
g priporoma veliko zalogo oprem za kro-] jace ia čevljarje, boloprtenega blaga m podvlek, bombaža in ovčje volno, prej« „ ia vezenje, pletenje, šivanj« In kivljt-a žanje, tkanega in nogovlčarskega blaga, f predpasnikov, životkov in rokovio, po-zamentirakega in drobnega blaga, trakov, čipk in petljanj, čipkastih zaves in preprog, um«teljnih ovetk in njih delov. Hči--ttM----msr?i     rtj+r —msa
•aaaaaaaaaaaaan
IM0MMMMMMM0
Ljubljana, Židovske ulice št. 4. [
Velika zaloga obuval l83>
lastnega izdelka za dume, gospode in
otroke je vedno na izboru. Vsakeršna naročila  izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere su shranjujejo in zaznaiuenujejo. Pri sunaujih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
WWWWWWWe"WWWWWWOe"WWWWe"WWWW
J. J. NAGLAS ffir.
ljuo
tovarna pohištva ▼ LJubljani, Turjaški trg- It. 7 in Oospodsko ulloo (Knežji dvoreo).
Zaloga jednnstavnega in najfinejega le-sonega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjoih, polknov (Žaluzij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, ne-pregorne blagajnice. (35)
Restavracija „Pri Zvezdi
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljlioe.
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno ohedovanje.
(22)
F. Feilinc, re
stavrater. p
11e na eino« oi
.      Josip Reich
Poljanski nasip, Ozke ulioe št. 4
priporoča čast. občinstvu dobro urtjeno
kemično spiralnico
v  kateri se razparane in nerazparane
moške in tonske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vcprejmd h« za pranje in crem v poharvanjo- V barvanji vspre-jema se svilnato, bombažno iu mešano blago.   Barva se v najnovejših modah.
Uran & Večaj ►
Ljubljana. Gradišće št 8, Igriške ulice št. 3 ► priporočata p. n. čast. občinstvu avojo ^ vel ko zalogo vsakovrstnih _^
pečij in glinastih snovij £
kakor tudi ^
štedilnikov
iu vseh v to stroko spadajočih del po w nizkih cenah. (31) r
Gr. Tonnles
v Ljubljani. Tovarna sa stroje, železo ln kovlno-llvnloa.
Iidoluj« kot posebnost:
▼se vrste strojev sa lesoreznioe ln žage. (21)
Provutn« cele naprava in oskrbuje pnrontroje in kolle po najboljši •••Uvi, slučajno turbine in votlim kolon«.
Zajamčeno pristni kranjski
liter po gld, l-20 in
m. edenovec
liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (216)
Oroslav Dolencu
trgovina i voščanino In medom
LJubljana,  Gledališke ulice lO.
45°arOo#>x>{Bx»aBcDS^
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda*
(Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar)
dobivajo se na karton-paplrjl tiskane
komad po 20 kr.
v „Narodni TiBkarni",  pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih.
(11)
HENRIK KENOA
▼ LJubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(34)
ji a^»r>£ *v*n r^erH "ifirv a.^nr>* i
Sra%a Sll»e>rl
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Slikarja napisov, stavbinika ln pohištrena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, |lak in pokoat. (20)
Glavni zantop Bartliull-Jevega orl-sjlnalnega   karb»llue|a. MaAčoba aa konjska kopita in nanje.
^m^mmji^ il^m^Hi pivarna
▼ LJubljani, sv. Petra oasta It. 32, ali pa av. Petra nasip It. 97
priporočata se p. n. občinstvu za ženske iu moške obleke, razparane in cele, iste se lepo ocedljo; vzprrjeuntta vtrnko-vrstna pregrinjala, svilnate robce in trakove sa pranje in pobarvanje« ka kor tudi Hvilnato, l>omha>no in mešano blsgo vseh barv. Obleka se cisti, |»ere in barva hitro, dobro in po nizki ceni.
in I
J. Kunčič
priporoča p. n občinstvu svojo
izflelovalnico softa-vode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
(„l'ri avstrijskem cesarju") z o po m njo, da rabi vodo is mestnega vodovoda, a v svoji
fi.llja.ll tt Lescah.
rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Bledu. 64) Zunanja naročila izvrne se toča«.
1
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznan«! izvrstna restavracija z veliko dvorano sa koncerte itd. in lepim vraoin. (36) = Kegljišče Je na razpolago. =
Ubod je tudi iz Poljskih ulic.
Čast mi je naznanjati, da sem vzela po smrti mojega moža Frana Toni
kovaško obrt
katero bodom nadaljevala, ter se priporočam «a vsa v to stroko spadijoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba.
Z >elespoštovanjcm (37)
Ivanka Toni
v Kravji dolini it. 2.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tiak .Narodne Tiskarne«.
■■B^BHBBiB^B^BiB^BaHnnnnnB
s^sasisn
25