^■JUJU XUIL Kte. K 22 . II .t--a:. \ ti, j jo peter« anUM p« trt vrsta za anJuat po 14 vin z« dvakrat po 12 \m . mm trikrat ali večkrat po 1i> un Pri ver jih lrtacrcijah po dogovoru. IpiavriSTVu naj s- pošiljajo naročnine, reklamacij* inserati itd to je aommistratnme stvari. - **!■■■ in« ftcrUka val|a M ilMjii.--— ? a raantna rarc<*la brej iatnasane vpomiatve naročnine se ae ozira. Icaflova vlača it ), (i siinVni lenatt, .Slovenski Narod" velja po po*t;: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25"— cti0 |€to.......K 28'— pol leta........13- . . Cefrt leta........ 6 50 za Ameriko m vse druge dežele- na mesec!....... 2 30 ' celo leto.......K 30* — Vprašanjem glede inseratov naj sc priloži za odgovor dopisnica aii znamka tft: aTnaflera sUica at S, (spodaj, dvorišče levo), t*le*ea st. iS Priprave ja lesen Ministrski predsednik baron nerth se vrne te dni s *u pusta na Dunaj in s tem se Priprave zanjo se vune že zdaj. Nemški poslano bodo da se dogovore glede mehkega k: ga hočejo v dragi polovici meseca prirediti v Celovcu in bodo posvečevali pose nam Slovencem tn »r^on .f*iFo*' f\^xo f.j« ncni»k. isal.» . neceio nemške stranke dopust:ti. da bi na jugu nastale taka razmere, kav krsne so nastale na severu.* Z navad-i mi besedami pouseni to, da nemsk: poslana neće jo dopustiti, da bi se Slo-•ena okrepili in utrdili ter dosegli, kar jim gre po pravio in po postavi, kar pa jim Nemci in tiranske nemške vlade s silo tn km :črostjo zadržujejo. Nema ne dvomijo, da se jim posreči, doseči svoje namene in Slovence trsko, politično in Na svoji strani Ija ves državni aparat in vso silo. da bi nam zdrobila kosu , i strani imajo samega so\ra> "*^ie^j rfaroda cedeco buo-tn velikansko moć kapitala. A n^vč^i^ s posebnimi po se vznemirjati zaradi reorganizacije češke državno z borske delegacije. Doslej je bila ta delegacija razdeljena na ki so dru^a drugi sku- m za u pasje pri vohlah tn v u namen med seboj takorekoc tekmovale, katera bo radikalnejša. Kaj te naravneje. kakor da so naposled vse te frakcije pnsle do spoznanja, da spričo take raztepenosti in takega med-m aaanuotia ne dosežejo ni- ob.t ki izi držan r.a s tu. toda i u ru imeia nsc notranje moet in nič dejanjske veljave Sedaj snujejo trdno in enotno skupno organizacijo, ki jim I bo dala nato moč. katera jim gre po i številu njihovih mandatov m po veljavi • češkega naroda v državi Ob sebi se razume, da ta reorganizacija ne bo Satani brez vpliva na ,S> ansko Enoto*. T adi dosedaj so Čehi v Slovanski Enoti imeli veliko ! večino in vsled tega odločilni vpliv, a ker so bili med seboj sprti, ker so si proto vali, je čisto raje zgodilo marsikaj, s ečina čeških poslancev prav za prav m bila zadovoljna. Ta navzkrižja med Ceni so knva. da te n. pr. obveljala obstrukejska taktika dr. ŽaaUi-siča. zaradi katere je sedaj med Cen* da pncaiti**ejO v naj Dt 12jem no ločitev Cehov od Jugosk>\ a-n speojeino od Slovencev. Izoli-j nje Jugoslovanov v parlamentu, to danes najsrčnejša želja vseh Nemcev. Tako goreče hrepene po tem. da >e kar naivno trudijo zasejati nam razdora med Čehe in med Slovence, zlasti odkar je bila izrečena beseda o ,nezrelih* jugoslovanskih zahtevah. V reorganizaciji češke državno-2 borske delegacije vidijo Nema veselo znamenje, da se bliža razpad .Slovanske enote* in dokaz, da se Čehi in Sloveno v državnem zboru razidejo. Nemcem se zdi, da se hočejo Cehi otresti družbe jugoslovanskih poslancev in tako omogočiti sporaznmljenje Nema in z vlado ter jim žrtvovati 'ugoslovane. Že najbližja prihodnjost bo pokazala, če so ta nemška pričakovanja e količkaj utemeljena ali če jih niso narekovale samo brumne želje. Do>iej : :mamo Jugoslovani nobenega vzroka. Od ustanovitve skupne trdne orga-nizaoje vseh čeških državnozborskih poslancev pa se nikakor ne sledi, da bi bi bila posledica temu razpad .Slovanske Enote* in ločitev Čehov in Jugoslovanov, nasprotno! Iz ceskih listov je posneti, da hočejo češke stranke ustanov.n trdno skupno organizacijo, ne da bi se pobotali z Nema in ne da bi stopili v službo nemskonacijo-nalne vlade, marveč da bi »ogli z večjo silo in sigurnostjo voditi boj proti tej nemški vladi in proti nemški hegemoniji. Namen čeških strank ne more biti drug, kako: pobijanje sedanjega sistema in odstranitev sedanje nemškonacijonalne vlade. Iz čeških političnih kroco ^mo dobili »nformacijo, da si skupn: češki državnozborski klub ne p stavi ilter-native: .ali naj kapituliramo pred N mci in se pobotamo z vlado ter točimo od Jugo-'.ovanov, : irveč ivo ali naj pobijemo to lado In njen sistem / ohstrukcljo ali z opozicijo. Odločili se bodo Čehi k^kor vse kaže najbrž za opozicijo in ne za •fastrukcij« > oče je pač, da bodo pote m slovenski ki* nkaici - šuMersićem na čelu zapustili .Slov. Enoto", ah druga polovica jugoslovanskih poslancev jim ne bo sledila, to pričajo različne izjave zlasti iz tabora hrvatskih poslancev, sp«.-nanje, da 7 ob-strukcijo ni doseči nobenega uspeha, da je konec JJasaaake obst rakci je vedi lamo utrjen je sovraži uga - *t m a in vlade, postaja čedalje sp1o>nejše. Nemci so pač z obstrukcijo dosegli uspehe in strmoglavih že različne vlade, Slovani pa z obstrukeijo niso še nikoli nič dosegli. In posebno na jesen, ko pridejo na vrsto nnančne zahteve Bie-nerthove vlade. S" ? obstrrkcijo ne bo • ! Pa pa >e da - cp*r4r:o in energično opozicijo onemogočiti vse, kar vlada najnejneje želi m prizadeti \ ladi take poraze, da bo morala pasti. I Ko bi bilo količkaj upanja, poraziti vlado z obstrukcijo, bi mi sedaj, ko je ta vlada začela tako brezpnmeren boj proti narodnonapredni stranki, gotovo z vso odločnostje nastopili za obstrukeijo. Ali prepnčam smo. da obstrukaja ne bo rodila sadu in prepričam smo. da more samo brezobzirna opozicija mu, kar vlada hoče, ustvariti tak položaj, da bo ta vlada odletela in z njo vred njen States. In na odstranitev tega sistema delati z vsemi močmi je toliko potreb-neje, ker kaže napovedani shod nemških poslancev v Celovcu, da se hočejo Nemci z največjo silo zagnati prav zoper nas. Na celovškem shodu bodo brusili nože, namenjene nam končati narodno in gospodarsko življenje, .da bi ne nastale na jugu take razmere, kakršne so na severu.- Hri/sšto-5lw3!ln slavlje v Trtu Sprf »em sprevod — demonstracije in nasilnosti. Trst, 4. septembra, teden so Italijani potom časopisa in javnih shodov hujskali proti izletu puljske N. D. O. v Pulju. Ne zaman! Preludij današnjemu dnevu se je uprizoril v soboto s tem, da so mazzi-mjanci demonstrirali po Acquedottu, kjer je bil v gledališču .Eden* shod, na katerem je (govoril nad iredento v ec dr. Spadoni tako, da je bil shod raz-puščen. Danes zjutraj je izgledalo mesto kakor da je razglašeno obsedno stanje: povsod policijske čete in orožniške patrulje, v vojašnici pa je bilo pripravljeno nalašč z vaj poklicano vojaštvo. Kavarna Chiozza je bila zastražena, . LoU*o .va; ari Cum. Po ulicah je bilo izredno živahno, zlasti ob obrežju. Ob pol 11. uri se je prikazal z zastavami okrase:, parnik. s katerim so se pripeljali Hrvatje. Ko je pasiral parnik pomo. svJKarla. je tamkaj zbrana množica izletnike viharno aklamirala. Parnik se je ustavil pri pomolu IV. Ta je bil navdušen sprejem. Izletnike je pozdravil podpredsednik N. D. O. Kranjc, za izletnike je govoril Vran-kovic. Navdušena množica pa je prepevala .Lepa naša domovina*, .Hej Slovani* in .Slovenec 1 Hrvat*. Sprevoda v mesto se je udeležilo več tisoč ljudi. Sprevod je b 1 impozan-ten. Italijani so se gnetli ob vseh oknih in strme opazovali mogočno manifestacijo. Pred Narodnim domem je masa zapela ..Hej Slovani* da se je razlegalo daleč naokoli, na kar sta z balkona Narodnega doma pozdravljala puljske izletnike dr. Mandič in dr. R\ -bar. Govorila sta še predsednik puljske organizacije Vrankovič in Slavoj Škerlj iz Ljubljane. Temu prizoru je prisostvoval |na oknu velike vojašnice zapovedmk vojne luke in trdnjav v Pulju, viceadmirai Ripper, ki je na višji ukaz moral prepovedati eraričnim delavcem v Pulju izlet v Trst. Po končanem pozdravu so se gostje zbrali v veliki dvorani Narodnega doma, domače ljudstvo pa se je hotelo raziti. Žendarmerija in policija ni pustila ljudi iti proti kavarni Chiozza. Vzlic temu je pred to kavarno pnslo do pretepa. Naenkrat se je od vseh strani vsula žandarmerija in razgrajajoče razgnala. Pri tej priliki je bilo aretiranih več oseb, med temi tudi par Slovencev. Tisti čas, ko je bila slovenska masa zbrana pri ofidjalnem pozdravu pred Narodnim domom, je italijanska drhal, čuteč se varno, napadla s k a -menji slovanske banke. Razbila je v sa okna pri U s t f e d n i b a n k i, pri Živnostenski banki, pri Jadrajn-s k i banki in pri L j u b 1 j. k red i t n i banki. Ves policijski aparat je bil porabljen proti Slovencem in vsled tega ni Italijanov nihče motil pri njih divjanju. Italijani so po razbitju oken pri slovanskih bankah šli na Acquedotto in so tamkajšnjo slovensko kavarno .Minerva41 zunaj in znotraj demolirali. Najprej so streljali iz revolverjev v okna. Življenje gostov je bilo v največji nevarnosti in plaho so bežali na vse strani. Italijani so potem vdrli v kavarno in razbili ogledala, mize in stole, vso dragoceno posodo in steklenice. Škode je mnogo tisoč kron. In ves čas tega divjanja se ni prikazal niti en sam redar, niti en sam orožnik! V Trstu imamo državno policijo, ki razpolaga z velikanskim aparatom, a vzlic temu so mogli Italijani nemoteno bri belem dnevu tako grozovito divjati. Ob polu 4. pop. so odšli izletniki in domačini v velikanskem sprevodu od .Nar. doma" v Rojan. kjer je bila veselica. Seveda niso smele biti zastave razvite in godba ni smela svirati. Ali ust niso mogli našim ljudem zamašiti. Burno so doneli živio-klici, z vseh oken je ljudstvo pozdravljalo izletnike, z mnogih oken so nanje sipali cvetlice. Po Rojanu je svirala godba in so plapolale naše ponosne zastave. Veselica se je ob ogromni udeležbi krasno obnesla. Zvečer pri odhodu izletnikov je trg pred južnim kolodvorom zasedlo vojaštvo. V službi je bilo kakih 600 vojakov, 200 orožnikov in 600 redarjev. Tako se je vršilo in je minilo slavje hrv aškoslov enskega pobratimstva v Trstu. __ Swj3 ženo umoril. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Danes se je začela porotna obravnava proti Francetu Martinjaku, ki je osumljen, da je umoril svojo ženo. Predseduje dež. sodni svetnik Ve-dernjak. votanta pa sta deželnosodni LISTEK. Hsllevev Domet. Ko bi ne bil človek *ani iakaail, - vidH in >lišal. n*- bi nikdar verjel, • m je ta kouiet m*-d tvojimi brmti -♦•u hudobnež. Letna, ko je bil na -vojeiu 75 do 711 let ciolajenB potu zo }*>t prikazal, žuarajoe nam, je naa ta-meljito podi* il, da to niso prazne vraže ;ui prazii«»i»-rjt*. «*e gre o njem I** deželi tfla>. «!a napoveduje vaako- rMne nadlog*-. Saj dan*-* že vidimo « uti.uo šk.*to. ki jo je prizadejal lasti po \« krajinah, koder ae sina moM od Itelta do Adrije. 7>> v** 1» j prej. kada 1 a*» je ta *<►-:«.et prikazal, m, zdihovali evropeki -i drutri narodi v ^ilnih stiskah* tod • 11. pr. opravljali §>ilno fdaho letino. ■ .rujro-1 jih j»- morila kuga. lakota ali Ko bi bili ljudje Ze v wd- • jem veku in pozneje vedeli, da je '»noani komet z |. 1156.. 1531., - - 17»., 1835. in 19 in isti. hi se bil njih strak in irenet :.remenil se v jezo in ml, eni, zna-je nam pričakovati od tebe. f alarih poroeilih čitamo, da je 1 Ha I leve v komet prineael avet u noav> gorja zlasti leta 1456. Vsa I ■pa je takrat -tra-no trr»ela: jh> ae-ernih državah je morila ljudi kn-kakor let on Ru>e. po jirznih pa 7ma#roviti Turki z vojako. Vae je mudilo, da je to nehenno :amenje kometovo šiba nreanile grehe. t )pira •urnik*. »r m /KTKiovin-ke k nail»ol ... I !«»>..*jiii \ r»inen-kka ml:olira podu« i. da ne kometa ni ni« bati. ko *m takšnega p«*«1 iK.1 |N»lr«*iini mnogo rndj nemški kraji. N'ajUrž so takrat \jug'slovanske d»7el» pritrjevale Hriruirju, da je prav govoril. Z'laj pa /nan » in «ntimo, da bi bilo bolje, kri bi bil umiral. Komet je pot i 1 ml njega in naa. Vrendar za ene j/a verro. da * takratno Hribarjevo rafrkaeijo ministru zaradi kometa ni »oglašal. Bil je to oni jM»stopae, ki je hodil opazovat Hal leve v komet na Šmarno goro in ga je tam a'ori prarv dobro opazi! dne maja ob dveh 24 minut ajutnif ^tojee na |mtn. ki ae m- l»il nekaj Hni fiozneje udri. Ta r*o-MrifMr —- oi«7f»valer- j> nlittil takof in tudi prorokoval, da straAni kome-tov rep, obrnjen naravnost proti Ljubljani (od štajerake s trmo i od on-dot. kjer so Slo vene i pri Celju (nad ie m »kotar ji zmagalii, ne ohnen L.uibl.iaiieaimiii ni*' dobrega. Res, svojim sivo emernim t>bra-/oin /utral ljubljanskim mestnim očrtom, ker «.» Juh 1i iiepolMdjnljivi ^triei malo pr» j Ivan;* Hribarja /,e »e--tie s<»4rla-no m s\«»jega /upaaia izvolili. Tedai sp i»ravzapra\ ne more lo-k: ti«. -ovJi-paJi. «ia bi oe\ uiiin kometov a nun- n« iTiiela ^\o.iega \ pliva pri ne|m»t rditv i bi v -e^ra ipana Ivana Hriba rjo. ( . n< mol ono, je ojia/o\al»f kometov na Šmarni gori ae 1*J mrja prorok -. ;i . nai u Ivai. Hribar **nuy -ebi pripis', ee mu komei 19. maja žalitve ne po a *-ne. Kakor -e voli, -.e M j»roroknv«nje i/jM»lnilo. Namesto 11». maja je obraeunil komet z zaliv-eem 2*J. avgusta. To je pa uredil temeljito m i>o novi Mološki metodi. Slovani jHi Štajerskem. Kranjskem, manj ie oni po lutriji in Dal ma* ni -o |et(.s tzvedeli,r|^ jr Hallevev komet tudi najkorenitejši agitator /a družbo treznosti Boljšega sredstva ni ?a to. kakor je kometova metoda, ki THišlje vinogradnikom takšno Fdmpe-no rono in fmlez, da jim vse trano l»erjp popnli in grozdje o*uje. Komet j> leto^ v*»e dolenjske, spodnje««! n jer ske. hrvaške in goriške vinogradnike in nevinogradnike zapisal v družici f»ofM>lnih abstinentov.* pobaaal jim pa tudi obilo noveev, da jih komaj še za kakšne poaehne davke kaj oata-ne. Kakor vai Ijndje ne morejo biti tolikšni arenniki. kakor je n. pr. Hiv-ši župan ljubljanski, Ivan Hribar, __ kater»*ga j*» moral zarasli raznih grehov Hallevev komet tako nemilo t »otipat i, tako tudi vsi kometi niso tako hudobni in strupeni kakor je Hellevev. Nekateri prinašajo srero, blag-ostanje in ve**elje na svet. Tak-^«n je n. pr. oni z leta 1811. Škoda, jako velika ^ktula za na> in naše po-tomee, ker ae vrne šele rez .*M10lI let. kakor je izrarunil Argelander. lie-ta komet je bil lep, svetal, malo /. 7hoeenim repi»ni. v dejanju pa zemljanom velik dobrotnik. Našim de-r*om. ki so bili |mh1 fram»*^ko vlado, je bil prinesel iH>inlaa izredno izvrstno vinsko kapijieo. imenovano: komotno vino«. O tem se je govorilo n takšnim spoštovanjem kakor i*oznrje o onem s Štiriinlridetiete-ga letnika. Kaj remo. j" že tako na ^\etu: kar je dobrega se malokdaj doeaka. kar je slaliega, pa pre-mnoax>krat. Ko bi bil nas Prešeren letos po-konrn. bi se najbrž ne bil jezil nad predpustom, ampak nad kometom ter mu zjkpel: ^»O Hal': yev komet preaneti, da bi ver ne prišel v drugo, zakaj si župana Hribarja od-stavil!« Goapod Ivan Hril>ar je ruden mo-ž. iVla tako, kakor bi bil hodil v šolo pri <">Mh in Tolstem. Vse hoče popraviti in zboljAati. to kaie pomlajena Ljubljana. V svoji vnetoati do dela je tako dalee zašel, da ae j& bil lotil eelo znamenja na nebu — kometa, ki mu ni ugajal. In to na je za nekaj eaaa podrto, pokopalo aa ne bo aikoli, kur ftuki, ki aa m v 244. štev. tega lista, bodo živeli verno in on sam ne umrje, naj se usoda naše Ljubljane in slovenskih dežela zasuee tako ali tako. Pri svojem neumornem delu ni utegnil pomisliti, dasi je zelo previden. — da so danes razna kometna /namenja, združena 7. višjimi m ormi. lahko vsakemu zemljanu usodna. Človek sploh, posel»ej Slovan ima svoje živeev.ie še piv malo razvito, da bi se smel ]«odajat't v vsaki boj. Bati se nie, razvijamo se na zdravi na naravno kulturni pod-!a$ri. zato ne zaostajamo ampak napredujemo vsak dan. Slovanski, fran-roski in nemški rasniki ugibljejo, zakaj pravzaprav ni bil Ivan Hribar za župana potrjen. Seveda tega niso mofrli uganiti, saj še naši niso eisto natanko vedeli, da ima na vesli ni lire »irugi. kakor Hallevev komet. Star domari pregovor pravi in naš Vodnik ž njim. da ima suaee rep zavit. Prav dobro smo izkusili Slovenci, da ima tudi veliki srpan vuclnoj za voz lan in za v it rep. Ne more človek drugare usrani li kakor taku, da je tn nepoboljšljivi Hallevev komet zastrupil tudi rep našega dobrega srpana, se znesel nad njim z viharjem in točo. Izgnal in poinel je vso ljubljansko radovednost in jo zapodil domov. Bog daj. da bi LJubljana spoznala, da kazen aa greh mora priti. Naj se zateka v teh dneh iu poznejših zaupljivo k zdravniku, ki je je bit pripeljal iz Laač ob najbolj kritičnem trenotkn Halleyevajra kometa. mmnmnmnmnm svetnik dr. Munda. Driavno pravdnistvo zastopa dr. Pajnlč, zagovornik je dr. Leon Stare. Na mizi je vse polno obleke, perila, žakljevinn itd., ki tvorijo »cot> |K>ra delieti«. Obdolžanee nadi mirao. Ko predsednik zaptnvele izžrebane porotnike, ki so: Oton Dreke, hran Cesnik, Viktor Cantoni, Franc Zupan, Valentin Babnik. Alojzij Kane. Josip Guzelj, Fran Mazi. Josip Rojina. Franc Slane. Janko Krivic, Viljem Jerančić, Valentin Benkotnč. prečita zapisnikar obtožnico. Obtožen je Prince Martinjak iz Šenčurja pri Kranju, ker je 3. julija 1910 pred polnočjo v Mostah s svojo ženo Marijo Martinjak z namenom jo usmrtiti, s tem, da jo je sunil z nožem v desno stran vratu, zasedljivo tako ravnal, da je iz tega po i z krv a vi ten. u nastopila njena smrt; zakrivil je hudodelstvo z a vratnega umora po 134, 135 št. 1 k. z. in se naj kaznuje po $ 136 k. z. Razlogi: Pri posestniku Francetu Noću v Mostah pri Žerovnici je od sv. Jurfa t I. naprej služila 30 letna Marija Martinjak roj. Ropret za deklo. Gospodar France in gospodinja Marija Noč sta bila t njo prav zadovoljna, ker je bila Marija Martinjak tiha in delavna. Z drugimi moškimi se ni pečala in se je tudi jezila, če so ji kdaj prišli vaški fantje k oknu njene čum-nate nagajat. Ta Marija Martinjak je bila že od 3. julija 1907 oroožena s Francetom Martinjakom — obdolžencem. France Martinjak je pred nekaj leti delal pn zgradbi predorov bohinjske železnice, ter se dlje časa m udri tudi v Bohinjski fV?i. kjer se Je bi! seznanil z .Marijo Ropret, katero je pozneje v zei v zakon. Marija Ropret-Martinjak je prinesla v zakon poleg običajne bale tudi se 400 kron dote. Mlada zakonska sta živela na Jesenicah s početka — dokler je bilo še kaj dote — dovolj srečno; mož je tudi dovolj zasluzil kakor železniški delavec On pa je bil udan veselemu življenju; bodlo ga je tudi. da je ostal zakon brez otrok in \rhu tega je postajal čimdalje bolj ljubosumen. Odslej — koncem leta 1908 in početkom 1909 — je bil prepir in pretep med Francetom Martinjakom in njegovo ženo na dnevnem reda tako. da so se radi pogostega šundra tudi druge stranke pritoževale. Več prič, ki so imele priliko opazovati bližje oba Martinjaka, pravi, da je bil večinoma vseh ne-sporazumljenj kriv France Martinjak se je Minuta, na je Kakor je pravila Marija Martinjak pozneje sama, ji je mož tudi grozil z umorom, ter ji stregeJ po življenja. Da je bilo to resnično, o tem se bode govorilo še pozneje. Začetkom meseca maja 1909 je France Martinjak zvedel od svojih tovarišev, da ;e bil tuj mož v njegovi odsotnosti pri ženi na postelji — kakor xtf> ie tekom ore iskat e izkazalo ta ob-doUitev ni bila resnična — in vsled tega je prišlo med zakonskima do očitnega spora in dejanske ločitve. France Martinjak je vrgel pred hišo vse premičnine svoje žene in u se je preselila drugam. Sekaj me-ecev si je služila kruh kakor tovarniška delavka, potem se je pa \dinjala za deklo. France Martinjak sc je pa svoji ženi — posebno spočetka—še vedno pnbbieval, posebno tedaj kadar je rabil kaj denarja. Odkar pa je bila Marija Martinjak za deklo pn Kocu v Mostah, moža dlje časa m balo več bUzo. Gospodinja Marija Noč je brž posnela iz pogovorov, da ima njena dekla še vedno rada svojega mota, ter da bi se najraje zopet k njemu v Jesenice povrnila. Proti konca meseca junija L L iskal pa je tudi Franc Martinjak spet zveze z ženo, odkar mu je sporočila, da je dobila od svoje matere več denarja. Pisal ji je tudi opetovano, o čemer se bode tudi še govorilo. Svoji gospodinji je pravda Manja Martinjak, da je ml njen mož zvečer pod oknom njene čumnate v soboto 25. junija 1910 ter je gospodinji tudi prebrala moževo pismo, v katerem jo ta vabi na sestanek na Žirovsko postajo. 3. julija 1910 v nedeljo si je Ma nja Martinjak od svoje gospodinje izprosila dopust, češ da hoče obiskati svoje ljudi na Bohinjski Beli. Odšla je že ob 9. zjutraj oblečena v pražnjo obleko z ruto na glavi m izposojenim dežnikom gospodinje na bližnje postajališče v Žirovnici in ni je bilo ves dan domu. Ponoči tudi m pnšla v svojo čumnato. Zjutraj 4. julija 1910 okoli petih je šel gospodar France Noč na skedenj, da bt dal v hlev krme. Našel je deklo ležečo v senu z navzdol obrnjenim obrazom in mislil je sprva, da S šele ob 6. so domači dognali, da je dekla umorjena. Kmalu je došla na lice mesta sodna komisija iz Radovtpce n dognala sledeče: _ Mrlič je ležal ob steni med skednjem in podom na robu rjuhe iz ža-kiovme. Obraz je bil v mm zakopan, noge m spodnji del telesa pa so letale ter obrnila. Mrlič je v pesteh krčevito stiskat seno. Na desni strani vratu nafta se je globoka, skoro vzal prodirajoča minili■ in videti je huto na analnih lovnih sledovih pod uunVrm m celo na nasprotni shrani skednja, da je umrla Martinjak vsled iz krv a v ljenja. To to tudi Bdih zdravniki, ki so mrliča razte-L Po njih izreku je uekdo sunil z vso močjo v desno stran vratu s ostrim nožem Marijo Martinjak, ji prereza! veliki vratni žiM na tej strani (odvodnico in dovodnicot, tako da je morala v malo minutah umreti. Ves položaj je bil sploh tak, da je bilo na prvi pogled jasno, da je zlobna tuja roka Marijo Martinjak za-vratno umorila. Pri mrliču ni bilo najti naglavne rute in manjkal je tudi nož, s katerim je bila sunjena. Da se je pa napad izvršil popolnoma nepričakovano kaže okolno>:, da ni bilo poznati ne na umorjeni, ne okoli nje najmanjšega sledu kacega boja. Značilno je še posebej to, da je ležala rjuha iz žaklje-vine lepo razprostrta na senu. Kmalu se je zvedelo, da je prejšnjega dne bila umorjena Martinjak na Jesenicah v družbi svojega moža, ne pa v Bohinjski Beli. Franceta Martinjaka je takoj tudi ljud>lugla:» označil kakor morilca svoje žene. Obdolženec je delal dne 4. julija 1910 dopoldne na železniški progi od Jesenic proti Blejski Dobravi blizu čuvajnice št. 35 in tamkaj so orožniki tudi aretirali. Slišal je pa obdolženec že preje — pred pn hodom orožnikov — o smrti svoje žene. Kazal ni pri tem po. junija 1910 m bil pn njej v Mostah. PosJeunmč mu je pisala, da p: de 3. julija 1910 na Jesenice, za kar a da se on m zmenil in se še le pc oldne v črno obleko, ter se p* Jai na Imel pa je tudi na se: tedaj naprsmk ter kravato < kaste barve. Iz gostilne pri „Krivcu" je prišel že proti večeru v Tancarjevo mmMkio, kjer je bila veselica in je tamkaj zvedet, da je žena že odšla v družbi nekega mlade?* fanta. Sel je pozneje h .Krivcu" in tam dobil ženo. Sedela sta skupaj in prišla v precej prijazen pogovor 2ena mu je prigovarjala, naj spet skupaj živita in je konec no še rekla, da naj jo on spremi do gospodarja Franc Noča v Mostah. O poludevetih zvečel šla sta on in žena u Krtvčeve gostilne. Šel da je ž njo do gozdička .Hrenovke" m se tamkaj kar na tleh pod drevjem ž njo telesno združil, na to pa da sta kar na mestu zaspala, ker sta bila oba nekaj vinjena. Sete čez dlje časa po noči sta se dvignila; on jo je spremil še nekaj korakov proti M i n i dvor nato sklene, da — > za sedaj javnost ne izključi, kadar se bo pa govorilo o stvareh, ki bi žalile nravnost, »e bo javnost izkljuei la. Nato se začne zasliševanje obtoženca. Obtoženec se ne čuti krivega. Ko je bil dvanajst let star. je šel za pastirja, potem je postal hlapee. Vojak ni bil. ker je bil slab. Ko je bil prost vojaških naborov, je šel kot dela vee k zgradbi nove železuiee. kjer je imel 2 K *0 vin. na dan. Stanoval .ie nekaj easa pri Marših svoje žene. Oženil se je. ko je bil 27 let star. Star--i žene so posestniki in so dali ženi 44 NT) K dote in balo. Postal je dela vre na -železniški postaji. Nekaj časa sta imela na hrani moževega brata in se nekega drugega delavea. Začetkoma -Wi dobro in mirno žnvela. To je trajalo tri leta. Potem se je p;i žarela pečati z nekim drugim. To je spoznal po njenih pogledih. Stavil jo je na odgovor — a ona je začela »ve-kati" To ženino nezvestobo je večkrat opazil. Fnkrat je dobil tudi nekega moškega pri ženi v kuhinji. Sel je tudi na Tirolsko, da bi tam dobil dela. Svoje žene ni vzel seboj. Cez par dni se je vrnil domov, kjer je izvedel, da se je pijana valjala Pravili so tudi, da je druge imela. Vprašal jo je, kaj je to. Odgovorila mu je, da naj ne verjame vsega. Naposled je pa vendar priznala, da je imela drugega- I* jeze jo je preklofutal, ter ji vse ven zmetal. 2ena je šla po orožnika, ki je pa rekel, da naj sama napravita red. Majnika meseca preteklega leta jo šla od njega. Vseeno jo je pa vedno zasledoval, da se prepriča, 6s je res tako, kakor govora ljudje. Ž nun je večkrat sa njim prišla ter ga nagovarjala, da naj zopet skupaj živita. On pn tega ni hotel. Žen s mu ja tudi večkrat pisala. Ob-ji pn si odpisal Sele v sanV ji js pašni, ds naj kuni po- hištvo, Se hoee nazaj priti. Prejšnjo opravo je namreč prodala. Obenem ji je tudi pisal, naj pride na Žirovnico, da se bosta tam sedla. Čez nekaj časa inu je odgovorila, da ga pride prihodnjo uedeljo na Jesenice obiskat. To nedeljo ni delal, temveč je ostal do treh ali štirih doma. Takrat je sel v gostilno h Kri ven«. Odtod je šel v Tancarjevo gostilno, odtod pa zopet h »Krivca*. Tam so mu začeli praviti, da je žena v gostilni. Tega pa od začetka ni verjel. Kmalu potem je prišla v gostilniško sobo. Srečal jo je pa že preje, ko je prišla iz Tanearje-ve gostilne. Pogledala se pa nista, ker je šla žena z nekim drugim. Ko je prišla v gostilno, ni sedla k njemu, tudi ga. ni pozdravila. Sedeli so pa j>ri eni mizi. Sele pozneje je prišla k njemu. Takoj, ko je prišla v gostilno, mu je naročila vrček piva. Začetkoma se je branil, češ, da ga ima že dosti. Ne ve se pa spominjati, kaj sta govoril a. Na vprašanje predsednika v o, ee sta mogoče govorila o romanju v sveto deželo, pravi obtoženec, da ne ve. Potem sta šla skupaj. Že prej ga jc nagovarjala ter ga suvala, naj gresta. Zunaj ga je začela nagovarjati, da iiljj s- zopet sprijaznita. Obtoženec ji je pa rekel, da naj prinese denar za pohištvo. Vzel jo bo zopet k rbi. če bo taka, kakor se spodobi, kar mu je žena obljubila. Ne ve se tudi spominjati, kdaj sta odšla — misli pa, da je bila že tema. Zunaj je šel dež. Nekaj časa sta šla vsak pod svojim dežnikom, nato je pa ona dež-iik zaprla, ter šla pod njegovim. Že-ua ga je prosila, naj jo spremi do doma, toda on je ni hotel. Šla sta v gozdiček »Hrenovic-e«, kjer sta nekaj • asa ostala ter se telesno združila, ter naposled zaspala. Ne ve pa, kdaj sta se zbudila. Nato jo je par sto korakov spremil. Obtoženec se je nato vrnil, žena je šla pa proti domu. Drugega ne ve. edinole to. da sta si podala roke. Obtoženec je šel potem k Tancarju. Tam je dobil več znancev, katerih r-e pa vseh ne spomni. Pri Tancarju. je ostal do zjutraj, ko je bilo treba iti na »šiht«. Sel je domov, se preoblekel, ter šel na delo. Oblečen je bil v praznični obleki. (Ta obleka leži pri obravnavi na mizi.l Obtoženec pokaže kravato, katero je imel takrat- Za-\ ratnik je pri Tancarju odložil, ker ga je tiščal, ter ga dal v žep. Te vari je pokazal tudi orožnikom. Da hi bil pa med časom, ko se je od žene ločil, ter prišel k Tancarju. doma, se ne spominja. Dežnik je skril pred hišo. Ko je šel domov, ga je vzel s seboj. Ko je šla žena domov, je dala krilo eez glavo, da se ni zmočilo. Predsednik ga vpraša, kake je to. da ni bil blaten, ko sta vendar v gozdu ležala in spala. Obtoženec pravi, da ne ve, zakaj ni bil blaten. Moker je pa bil. Predsednik mu pravi, da jn je pri čuvajnici železniški čuvaj videl, in sicer okoli pol desete ure. Obtoženec ne ve o tem ničesar. Ko so mu pri delu pravili, da so ženo zaklano našli, je mislil, da ga hočejo potegniti. Šele ko so orožniki prišli, je vedel, da nekaj mora biti. Orožniki so ga odvedli. Z orožniki je šel tudi v gozdiček »Hrenovice«, kjer jim je |»okaza1 prostor, kjer sta ležala z ženo. Blata pa tam ni bilo dosti. Gnali so ga v mrtvašnico, kjer so mu ženo pokazali. Ne spominja se, da bi ji kaj grdega rekel — lahko pa je. Ponavadi ji je pa vedno rekel »prokleta k . . . .« Predsednik mu s povzdig-njenim glasom pravi, da to pač ni lepo, če človek pri mrtvem človeku rabi take bese« i e. Obtoženec na to molči. Pri delu je jedel kos kruha in klobaso. Rezal je pa ni, ker ni imel noža. Nož je navadno imel. Ker ga je pa par dni preje izgubil, še ni drugega kupil. Predsednik mu pravi, da je orožnikom rekel, da ga je izgubil o božiču, kar pa obtoženec taji. Obtoženec taji, da bi ga kak delavec videl, da je z nožem rezal klobaso. Predsednik ga vpraša, kako je to, da je njegova praznična obleka krvava. Cfb toženec pravi, da je pred par dnevi na cesti padel, vsled Česar mu je kri tekla iz nosa. Takrat je suknjo slekel. da se umije, in pri tem je s krvjo u m a zal suknjo. Predsednik mu pove, da je bil takrat v družbi, ki pa ni videla, da bi bil pijan. Obtoženec ni o tej njegovi nesreči nikomur pravil, ker ni hotel, da bi se norčevali. Ob V« 12. se konča zasliševanj« obtoženca. Predsednik nato pokaže porotnikom fotografijo Nočeve hiše, kjer je obtožencev* žena služila, ter bila umorjena, ter jim natančno razloži lego hiše in gospodarskega po slopja. Kaze tudi fotografijo umorjen-ka, tur raalaga njeno lego, v jo našli mrtvo* Preberejo at kuke. preberejo sdravniaki iividi. Mnenje adra v niskih iiveuVucev. Izvedenec dr. Jelovaek izpove, da je bil vzrok smrti Ukrvav- ljenje. Poškodba je bila smrtonosna. Imorjenka ni dolgo trpela. Nos. katerega mu predsednik pokaže, je bil spnuoben. da zada to runo l mor jena • hila okoli pol nov i. Na vprašanje državnega pravdnika pravi izvedenec, da je -aniomor popolnoma izključen. Izvedenec dr. V o v e s pravi, da je smrt nastopila vsled iz k rva v ljenja in izpove tako. kakor prejšnji izvedenec. Umor se je izvršil tudi po njego-\ eni mnenju okoli polnoči. I mor Jenka se ni branila. Izbruh krvi je bil \ elik. ker je bila stena vsa krvava. Predsednik prečita mnenje emikov.ki so preiskali krvave sledo-I na obleki umor jen ke in obtoženca. 0 raz kaže porotnikom obleko, na ;ateri se vidijo krvavi sledovi. Nato se ob 1. popoldne obravna-a prekine, ter se nadaljuje ob pol 4. :*>po!dne. Dnevne vesti. - Ljubljanska obe. kriza daje .Slovencu* obilo snovi za — slabe jovtipe. Vmes govori sicer tudi nekaj > občinski avtonomiji. A ker so klerikalci že dostikrat z dejanji pokazali, ia ne spoštujejo občinske avtonomije nič bolj kakor monsignor \v\ — denar, zato tudi . Slovencev ega* beseda nihče resnim ne smatra. Kdor pazljivo bere .Slovenca* vidi, da je prav zadovoljen, da je nastala kriza med črkami je spoznati, da bi rad v kitnem rfbarfl. Pred krizo je iUi. U4t k;iura obe. avei Hr*o ai la 11 V/* Iv. voliti, sedaj vpije, da je občinski svet storil veliko neumnost, ko je Hribarja zopet volil. S takimi pisarijami bi rad .Slovenec* zbegal javnost, doseže pa ' to, da se mu vse smeje Še nikoli ni tako očitno, kakor sedaj pokazalo, da nima .Slovenec* prav nič ?hva v Ljubljani. - Celovški škof v stiski. V zadri dneh sta prišla soinoeraski nadzor Katschthaler in dunajski koadjutor nadškof Nagi v Celovec da se na licu i poučita o milijonskih sleparijah tatvinah nekaterih koroških duhov-Najbolj jima je šlo seveda za a Kahn a, ki je za svoje slete duhovnike prevzel različna jam-avelikoveč, kakor on sploh Navadnega človeka seveda v m -lučaju z a p ro in ga postavijo pod obtožbo goljufije pred sodišče. Kahn je pa škof in da bi ga ne bilo treba preti, pravijo, da je slaboumen, so mu vse škofovske posle in j\ ali mu bodejo koadjutorja. To moral že sam zlodej imeti svoje -emplje vmes, ko bi se ne posrečilo, bvarovati škofa sodnijskih sitnost: rav smešno je čitati, kar piše .X. Fr. Pr.* o tem Škotu. Popisuje ga, kakor : bil največji in najvnetejši pospeše-alec koroških Slovencev f! Škof Kahn bil v resnici hud nasprotnik encev. preganjal je slovenske du-- vnike in germaniziral koder je mo-Pisarjenje .N. Fr. Pr.* kale, kako Jen je ta list Ali ni to aVrnjnu anera? V Tr-• včeraj divjali Italijani. P >bili - pri štirih slovenskih bankah vsa -rpeljali z revolverji t kavar-M i nerv a«, naposled pa vanjo in notri vse demolirali. Niber ril ai motil. Noben e. kr. policaj as ti kazal, noben kr. orožnik. Ni- 1 ur izmeti divjakov mimo branili - v*-*ra pof-etja in nikoarar izmed t niso aretirali. Ravno tako je Kina Dunaj i. Kinu i so napadli če- a\arnn Novak, vdrli so v ka-In v njej vse razbili, a policije bila še v» ... da jih je splofc ar« t>rala p* ml rikigar. nikoirar ne bodo preganjali, in ni-v irar ne bodo obsodili. Zdaj pa naj vnos! te docodke primerja a sep-iherskimi clogodki 1 1908.. naj oh primerja nosto|>an.««* oblast ve-oraanov na Dunaju in v Trstu s topanjem v Ljubljani in naj navoje >klepe! Goriški Italijani zopet divja. •» prati Slovencem. Si vensko kole-irnko diuntro »Gorica proslavi liletnieo i dirko in primerno ^elieo na »Velodromn* t Gorici kot tu to čitali italijanski poc*-m »pači. pa so začeli tuliti, da je ilijuanttn Gorioe isl>nn ter da as tane trpeti nikakega dohoda flua-trorisko mesto. Videli so, j se je rodilo glede Celja in Gabr-na Štajerskem, kako je bil ua upa 'lan izlet tržaške V D O v Pni j kako kričijo t ribniki Inssfjuni pnu> /letu poljske X. D. O- v Trst; na > to zaceli vpiti tudi goriški Italija ta incunntovako glasilo »Corriere« *'di ž njimi t**r hujska na nesramen fftecin italijansko sadi a u proti SloNa ćela vsena te*a divja-^nra poče« janja proti Slovencem ;i iupai Gioraio Bombi*, ki js na aaistratu prava karikatura, ali aa i velik italijanski bojevnik proti Hloisamani. Ta irraaVntovee leta oko- odpovedala slavnoati, ali nastopila je proti štovaocem skrajno iknndalos-aier jto^zaktevaH tenki psbullai mesto, kolesarji smeje u V U pa »trans* ik ulirak, v GorM pn •meja nikjer niti aknama kaniti! La iki banditi se vesele toga koraka ter se pripravljajo aa boj zoper 8k>ven-cv na ilan 11. t. m. V torek Unio imeli * h o d , na katerem hočejo protesti -ati proti slovenski ve*elk-i v Velo dromu ter zahtevati, da jo vlada prepove. \prizoriti hočejo tudi veliko »!r;*4 ij.. proti ineMnini Sloveli ■ Vlada je pripravljena prepovedati kolesarsko slavno*t v Velodro mu, če bodo Italijani kaj dosti masa jali — saj se je dogodilo to: na je bi-lo slišati ii c. kr. ust, na imajo Italijani pra\, če aaktevajo. da Slovenci ne Mncjo skozi mesto! V takih raz merah živijo Slovenci sedaj v Gorici. Tak veter veje iz namestništvene podružnice na Travniku proti Slovencem. No, Slovenci so mirni ter l »ud o /e znali odgovoriti na la*ke napade in na pot u bo, katero v ti vajo laške barabe. — Iz državne ata« uin^ke slnžhe aa Kranjskem. Sta\ btn praktikant Alfredi Luekmann je imenovan za c. kr. stavbnega pristava. - I/ £ozdar>k»- službe. Gozdar ski inšpekcijski komisar Krnil pl. Obereigner v Ljubljani je imenovan za višjega gozdar^ k era komisarja. 11 januiene službe. Sodbi i kan «* Ivan laoske v Zužen berku je i -h«d prošnje m,- n v Šmarje pri Jelšah. — Poročil se je danes c. kr. vad-nični učitelj g. Ivan Kruleč z gdč Ano Marki, čestitamo! I mrla jr v Lju Terezina P o v š e, aof klanca, komerc. svetnika r- Fr. Povšeta. Bona blngi maune ohranjer prtjunen spomin! luri je v rs»lm- iei v Celju neki Ivan Stromaier. roj. 1. 185^ sie v ljubljanski okolici. Na^ii - -. a v nekem jarku bpzn Celja vsega zanemarjenega in ž«- -k »ro umirajo-ttara. alo so ga pripeljali v bolni-! ; co. je umrl. ! nd m» (twas will *ich Kulturna tion nenaea! Tu t - lika glasilo inještajerskih renegntov »I>?ut ^-hc Wacht . ko poroča m nboju, ki st .»e dogodil pri Železnikih na Gorenjskem. To je sieer znak podivjanosti nuni ■Inviiniikimi klerikahi. \*n«iar -i jui dovoljujemo vprašati gUvnejra urednika Deutsi*he Wai*ht«, pinnntojnika ee!>kih mestnih uradov, dr. Aiubr . <> nikdar nič ne čita o ubojih, ki se doga-. :i.e*i N' ei in ee ni ničesar «ital o alnvnoznane -m ravnat*-iju Bocku in *e slavnejšem Kulenbunn. Ca je kaj čital o tem. notem bo goto-vo z uami vr*»d \-skliknil lM***ed«-. ki veljajo n^m.^kemu nanxiu: »CihI >o ftvts will sich Kult u mat ion n» r: r.»-n!« Ljudska štetje v Gorici. Sest url se je odbor iz ob»*h slovenskih strank. r.r<-r hnm uUuanns unukrl^eti da bo -,tr i v ' ■>-riei so povišali eeno i. • - j pr i V >-rramn aa 8 vin. Najls>ij^e bi bilo. ia bi ljudje postili, naj mesarji sani i jedo svoje meso! Italijart*4t»-m« kolrvirsk«*iiiti dru-»vfi prepAvedan izlet \ Italijo. \ ~., ►•-»to \*- >»»r>ldae je hotelo iz' • v Ita-' ijo v F ltre, kj-r '»o ruti k a Vo|#-«iar-ka f • - - • !;«-k'• boleli! Ve*ti ii Kranju. Tiskarju Iv. Pr. Lamprctu ae je podelila konreaš-ja za kavarno in gostibso. — V odl»or dijaške knhinje v Kranja je imenoval obrin-ki ^•-t za leto l^lO 11 rg Vinko Majdiea. dr. Vlad Herleta iu dr. l>h ^vnika (t I>»vro Rebolj je prodal svojo hišo ob tržiški ee*ti u ^>fvi i T>>ibain^kn 7* 14.0110 K, hiMO na Gle vnem trrn 1»» eevljar^ke-111 u fi t* ostrn Ivanu Potočnika za lo.lanj K Ivan Potočnik je prodal «vojo hišo uradniku okr rlavar^tva r- Fraen ^»tirnu za f^.OOil K Krava — asaHIka. V Turjaku ja 30. avrasta rnal Jože Abee. nas Ke^tnik in ffoMilniear. kran*o n^imjat. M«-d napajanjem se je krava branila ki s iln v tri Ji tenki detevet 1 upui v kunci. V noči med »>. in SI stom ja pn nekdo vlomil v to barako in odnesel moko, sladkor, mast, sol, kavo, kruh, posodo in nekaj oblake ter obuvala. Škode je nekaj nad 50 kron. Devet funtov nad dva. V nedeljo, dne 28. avgusta je pilo 9 ran tov v Potočarjevi gostilni v Mirai peči pri eni mizi, France Bartl in Jakob Kramar iz Mirne peči pa pri drugi mizi skupaj Bartl in Kramar sta odšla okoli devetih ia gostilne, ne da bi se bil vršil popre je kak prepir med njima m onimi devetimi fanti, ki so doma iz Mimopeške okolice. Takoj za njima »o >h ti »tranci in napadli brez vzroka Bartla in Kramarja. Bartl je zadobil z miteiii v hrbet tri nevarne sunke. — Odkar vzgaja pri nas mla dino Kolbezen, imtvaritelj lurakih čudežev, je vse zelo podivjano. Veseli smo, da ho šel Kolbezen drugam ustvarjat čudeže. K očev ar ji med aebaj. Jože Ho t rman. podomaee Kikelš in doze Homrman. |Haloiiiač»* MikH« iz Kol" 't rjev sta i m* !h ie delj ču»a j^zo na Ivana Perza od rav no tam, ker jima m hotel ts.uiarati pri raznih tepe n h. Mikelš je Perzn zazural že dne 31. julija, da ?** ne *me \ ee prikazati na vasi. Dne 8. av^ru>ta je pnsH Perz nekako opoliio<'i domov pred domačo luno, kjer sta aa napatila Kikels • n Mik«-U m r« Miirtnniu varno j«*->ko«k»\ala Kikelsa M) takoj zaprli. I topljenca so našli. Ihte J4. avgusta je od>el 27let ni France Perko iz Ilove gore z J ometom Zabukovceni ua aaunanj v Žužemberk. Pri Dvoru je >el na >tran proti Krki in ker je bil pijan, je za*el meuda v Krko, kajti od tega dueva ^> ^a p*igre>AJi. Dne 1. t. m. j»- pa na^la orožniška pa-T1 ulja njejr«»\o truplo \ Krki pri So-'•-ki. Ker nima utopljene«* znakov kak*-ga zl H-ina in >o našli vse nj«*gove ♦•••i pn niem. je menda vsak zločin ;zkl; • • 11 Kaplan — obrekov alec. Na -'aiioviieni občnem zIm rn pod ružni . t". M. D. v Po«isredi. dne 31. julija t. 1. je tamkajšnji kaplan I. Tratnik nesramno obrekoval |K»tovalnega Leija Ivana Pr»*korška. Ko je ii* io*lj Prekor^ek >tt pil kaplanu na r-te, jc pa ta v »Narodnem Dnevniku« hitro . >e preklical, ker bi bil šel - r \ l»rzou premišljevat svoje \hž\ in idirekovanja. Dovoljena š«dska kujica. Naučnu ministrstvo j« ilovulilo uporab.-latinske šolske knjige: »Latinski vadite. I. del. (za prvi pininazijsk; lazred). Spiral Fr. Wicsthaler. Novo naklado preskrbe! dr. Jos. Tomin--ek. Neusmiljena žena. 271etna baj- tarica Marija Svoršak v Stopnem v mnrib^Tskeiii (»kraju je svojega spe-1 -»'ira mov« -k<»pila. Marijo Svor-» izriK-ili okrožneuu so Fable odrovnril, da avtomobila še ni dobil. D»rnalo ^e .(»• pn. da je hote' Fable te dni v Rotraški Slatini prav ločeni prodati avto»-»o|ii Tvrdka je nato vlo/ila proti italijan>kemu poštenjaku ovadbo in prašku d« ž^lnt ^ d i src je iadalo za njim tiralica. Fable je bil nu-nda te dni z avtomobilom v Po-tojni in v St. Petru na Krasu. Nepo*>t<*n vajence. NVk tukajš. nji krojaški mojster j« imel vajenca, kateri rnu za^n-l (»oluroina iz-mikovati v delavnici d* nar ter sled njie |«>l» trn i I P«> 11 jer«»v»'ui iM»b*>«ru je mojster i»<.jrr*'*i 1 17."» K. |K>vrsnik, »* lovnik in nekaj nei"t'R- Je malopridnež \ ^* zapravil. .)♦• bil še toliko drzen, da .ie prišel nazaj in zahteval od mojstra delavsko knjižico. Ta jo je sicer oddal, tod« ne vajencu, marveč poklicanemu stražniku, ki je s knjižico js.vabil » seboj tudi i.epo-stenjaka Fant neki tatvino zanika in se izgovarja, da je našel v Trstu na električni železnici večjo vsoto denarja, s katerim **e je preživljal med tem časom, ko je bil brez dela. Ta iz govor mu pa ni |»omagal, da l»i r» ne bili oddali deželnemu sodišča. Drlawko ribanje. Včeraj se je z juanera kolenivora odpedjalo v Ameriko 55 Ma«^d<*ieev. 4o Hrvatov in 10 Ćrnor«»rv*ev. nazaj je pa prišlo 90 Hrvatov in dva Slovenca. V Heb js šlo 49, v Buchs 37, v Inomost 29, v Brugenc pa 27 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 19, v Line pa 27 Koče v a rjev V aoboto se je odpeljalo v Ameriko 22 Macedoncev. nazaj je prišlo 12 Hrvatov .— 15 Hrvatov je šlo v Beljak. 11 se jih > povrnilo r Zaoreaič. i pn v Cukavec. 18 Lakov aa je povrnilo od dela ti Za t iona r Pontsbo Iagubijeno In nujuVno. Nek dijak jp ingubil arubrno kratko verižico. — Ga. Ema Tavčerjeva je izgu- bila modro nunsko vrbno jopico. — Krtunsun ja nuuol aa-sbloka. - Nak go ja uunal obala. — Marija l ima seva je izgubila bankovec za 10 K. — Mu juuneui kolodvora je bilo izgub S jenih, odnosno najdenih 6 «le*nikov, 3 sprehajalne palice in zavitek cenil-nikov. Uradne vesti. Dne 8. oktobra bo pri okrajni sodni ji v Ribnici dražba zemliiic vi. it. 33 k. o. Ribnica, vi. št. 52 k. o. Gorenja vas in vi. Št 315 k. o. Prigoriea. Nepremičnine so cenjene : a) stavbišče 23.200 K, b) zemljišče 17.417 K, c) pritikline 284 K 90 vinarjev, skupaj torej 40.901 K 90 v. Najmanjši ponudek znaša 19.702 kron 60 v. DraJtten* nazDonila. Velika wSlavčeva- veselica, ki se včeraj radi skrajno slabega vremena ni mogla vršiti, se vrši na praznik, dne 8. septembra t. 1. z istim zanimivim sporedom. Vabimo torej vse prijatelje lepe slovenske pesmi, naj pri-hite v četrtek popoldne na krasni Zajcev razgled nad Šiško. Odborova seja akad. fer. društva „Sava" se vrši v torek, 6. t. m. v sobi »Političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj" (Pred igriščem štev. 3. pritličje). Odborniki se prosijo zbrati polnoštevllno. Politično gospodarsko In izobraževalno društvo za vodmatski okraj priredi, kakor smo že poročali v sredo, dne 7. t. ob 8. zvečer v gostilniškem salonu g. J. Pavška gledališko predstavo. Igrali se bosta igri „Brat Sokol- in .Raztresenca". Ker je či^ti doVinrjoV namenjen vodmatskim il.c^cid, si *c vsako leto obdarijo na Miklavžev večer, pričakujemo obile udeležbe. Vstopnina I. prostor 1 K, drupi prostor 80 v, III. prostor 60 v in stojišče 40 v. Telovadno društvo „Sokol" Li-tija-Šmartno priredi I., javno telovadbo združeno z veliko ljudsko veselico pn kateri sodeluje iz prijaznosti slavno pevsko društvo „Zvon" iz Šmartna v četrtek, dne 8. septembra na trškem sejmišču v Litiji. Spored: 1. Opoldne sprejem društev in gostov na kolodvoru v Litiji. 2. Sprevod skozi Litijo v Šmartno. 3. Ob 2. uri skupni odhod iz Šmartna v Litijo na telovadišče. 4. Ob 3. uri javna telovadba: a) dekliški nararščaj: vaje s praporci, b) deški naraščaj: proste vaje župe Ljubljana I., c) članstvo : proste vaje celjske, d) članice: vaje s kiji celjske, e) deski naraščaj: igre, f) članstvo: orodna telovadba, g) vaditeljski zbor: proste vaje luksemburške. 5. Ljudska veselica. Vstopnina na telovadišče 40 v, otroci prosti. Sodeluje trbovijska godba. Na telovadišču običajni šotori. Čisti dobiček namenjen je za društvene namene. Za slučaj neugodnega vremena se preloži veselica na nedeljo, dne 18. septembra. Iz Metlike. Narodna čitalnica otvori dne 7. t. m. svojo javno ljudsko knjižnico. Knjižnica je pristopna vsakemu, ki stanuje v mestu Metlika in je otvorjena vsako sredo od pol 8. ure zvečer do pol 9. Upati je, da bode občina, posojilnica in tudi občinstvo znalo ceniti ta važen korak čitalnice in da jo bodo podpirali pri tem njenem stremljenju. Telefonsko in brzojavna poročilo Izgredi v Trstu. Trst, .1. septembra. Ponoči je imehi l:isk;i - ilrga svoje taborišče v kavnrni >('hiozza* . Tu je policija aretirala nnrni'*e radi slovanske obstruk-cije. marveč radi te^ra. ker ni mogel izpolniti obljub, danih Nemcen.. d titri bo imel nemškonacijonalni klub sejo. Radikalci bodo stavili svoje posebne predloare jrlede naclaljne |M»litike. Ako ti predlogi ne bodo sprejeti, bodo radikale! spreuienili svojo taktiko in izstopili iz kluba. S tem bo tudi po njih mnenju ko ne** vladne večine. feško . nemška spravna potrajaaja. Prana« 5. septembra. Ministrski predsednik baron Bienerth bo jutri konferiral z deželnim odbornikom dr. Enaangerjem, ki ja ▼ deielnam odboru ftnuneni raferant. Kot druaji ja po vabljen k Bianartbu dr. BAranrei-1 tbar. 8 nebne strani bosta m baronom Btenerthom konferiral a predeennlk ii.Udočenkega iavrievalneaja odboru dr. ^kardn in nntlanar dvnbla in če- ške aararee. V nemških krogih atf prepričani, da bo finauenu kriza, ki je na Češkem že dosegla vrbunee, pomirjevalno vplivala na tok spravnih posvetovanj. Deželni odbor bo do 1. oktobra porabil že vse gotovine in s ko hoče vzdržati finance v ravnotežju, bo moral najeti posojilo. V spravnih konferencah bodo Nemci zahtevali, da se v deželnem zboru izvrši vsaj prvo čitanje naeijonakiO' ?*olitjenih predlog. O deleejaeijskem zasedanju. Budimpešta, 5. septembra. Mi-nistrski predsednik grof Khuen - He-dervarv je na Dunaju imel konferenco z ministom zunanjih del grofom Aehrenthalom. Konferenca je veljala pripravam za delegaeijsko zasedanje. Ce bodo delegacije razpravljale v tem zasedanju o obeh proračunih, za leto 1910 in za leto 1911, se še ne ve za «.. Verjetno je. da bodo razpravljale samo o proračunu za leto 1910., d oči m se bo za proračun za leto 1911. sklicalo posebno delegaeijsko zasedanje. Radi nesreče na L nrskem. (h rud i m. 5. septembra. Danes so je tu začela obravnava zaradi znane železniške nesreče pri Fherskem proti a >i sten tu Zeisu. Obravnava bo trajala '.\ dni. Slavnosti na Cetinju. Cetinje, 5. septembra. Včeraj sft je vršil slavnostni banket na čast velikemu knezu Nikolaju Ni ko laje viču. Kralj Nikita je v svoji napitniei nazdravil velikemu knezu kot sinu onega junaka, ki je vodil ruske polke v boj za bolgarska svobodo. Kralj se je zahvaljeval carju za visoko odlikovanje, imenoval Rusijo veliko pro-tektorico Crne gore in slovanstva, carja Nikolaja pa zaščitnika svetovnega miru. Napetost med Turčijo in Grško. Pariz, 5. septembra. Ker grška vlada ni priznala veljavnosti treh krečanskih mandatov, so v tukajšnjih vladnih krogih mnenja, da je s tem že znatno ublažen turško - grški konflikt. Ker so velesile posredovale tudi v Sofiji, ter pregovorile Turčijo, da ust reže Bolgarski glede nekaterih upravičenih zahtev, tieočih se makedonskega prebivalstva, se je nadejati, da v d«-.siedneni času poneha nevarna napeto-; na Balkanu. Carigrad, 5. septembra. Velesile >n dale turški vladi zagotovilo, da suveritetne pravice Turčije do Krete ostanejo nedotaknene. Izdajatelj ia odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Meteorolosično poročilo. V »tj Mtf »c- ra Sl-l Sretali vaćai Ua* 73« • ■* avgust Čas •tizo-TiDja Staaje barometri T mm ■L* s 2 O 3 f— — Vetrovi Nebo 3 M 2. pop. 9 zv. 734 1 735 0 17 4 136 si. jvzh. brezvetr. oblačno 4. 7. zj. 7340 89 si. sever megla * * 2. pop. 9. zv. 7324 734b 17 0 10 6 ur. jug sr. jvzh. oblačno dež 5. 7. zj 733-9 89 si. sever oblačno Srednja predvčerajšnja temperatura 14-4*. norm. 16 6 in včerajšnja 122°, norm. 164* Padavina v 24 urah 0 3 mm in 557 mm Včeraj opoldne dež, zvečer nevihta i nalivom. Zalivala. Tem rotom se zahvaljujeva vsem darovalcem prekrasnih šopkov in vencev ter vsem onim, ki so na katerikoli način izrazili sožalje, ozir. izkazali zadnjo čast v bolezni in povodom smrti naše ljubljene hčerke itd. gospodične 3012 Lee Verhovc Ljubljana, dne 5. septembra 1910. Agneza in Mirni Verhovc. Gostilna sprejmem takoj v najem na deželi. Pismene ponudbe pod „fl+tiina'U* na upravnistvo »Slov. Naroda« dU) 10. anptanmbra t L 2892 Pri zgradbi Ljudske šole na Prulah IU več dobrih Ojbuufm m oddaji pri igradbi mestna Zftusiti soju pri sli nu v 4254 26 let star vešč nemščine, eoToru m pisavi D peat etre, tres ubi chez tise famdle cusoot les ecoliers, Naslov oa uprsvniirvo pod šifro luf i rSSOiS, 3013 ttSPtfliK Naslov pove Naroda« GODI nn 3 gospodične Dve separiram sobi in klavir na razpolago. Kje, pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. čez 100 hl u bornega rdećofa ia kvslsfs, lstaik lama naprošat lapar, grsanik Sv. Krit p. Kostaa|strici Doloalsko. 3009 javlja slavnemu občinstvu, da ima v zalogi brinjevo zrnje. Na morebitne naročbe izpod 1000 kg se ne ozira. 3006 Pazin, 2. septembra 1910. Iranfcich Alofiif. Dijaki ia boljše hiše ne sprejmejo na hrano in stanovanje. ■. Pred »kotijo št 14 1L nadstropje, mm Mladenič s 4. gimnazijskimi razredi išče službe pisarja pri c- kr. geometrih, pri banki ali v kaki tovarni. Tozadevne ponudbe naj še pošljejo na uprav. »S?ot. Naroda* ladamji s 3 sobami in vsem' pntikhnami se sa novembrov termin OSMa* 2S22 Poizve se pri lastniku hise Absolventinlo SNS tVTdtkn tel: nI SS JI kl n v kaki pisarni, najraje v mestu. Cenjene ponudbe na upravnistvo »Sloven. Naroda« pod »Absolventinja trgovskega tečaja«. ?9T9 motor A MP lcto^nicga sestava popolnoma nov se takoj nronla. Natančneje se utr pri i« fl»n>« diku , oskv*t»t»ikM sa Ftaži-nah pri Ljubljani. Mlad mož. vojaŠč»ne prost, iztsčen v trgovini m železnins, zmožen slovenščine to nemščine, vajen ekspedicije, se tak o j sprejme za skladiščnika pri Kranski tvornici ielezmn. d. z. o. z. v kamni* u na Kranjskem, kamor naj se naslavljajo ponudbe, če mogoče s sliko. 2975 Mlad mož, vojaščine prost, samski, ki se dobro razume aa oskrbovanje konj, se sprejme kot kočila! Mladenič" Nikdar ved! ne m mila, odkar rabim .imka lesen konjiček) tvrdke Bergmann d Co., Dećtn na L., ker je to eamo najbolj nCinknjoCe r- z al no milo proti »a lačnim peeam :n za negovanje lepe, mehke n aanšl M ■ iS! 90 vin se dobiva po vseh lekarnah, drogen- jah, partumenjah itd I 505 r. m ona. at. v Kamaiks na jakonn, 2974 2 dobra ključarska pomočnika sprejme takoj Rudolf Geyer, Cesta na Rudoitovo železnico ?>t 1U, L uM ana JOUO l*6o si učenec iz dobre hiše, z dobrim i/p-ičevalom mm trgovino mešanega blaga pri ■_ .0 L Fiirsager, KraSa Hiša z dobro obiskano farni cerkvi m kolodvoru Zraven je tudi prostorov za več stanovanj, ki se lahko oddajo v najem ; pripravni so tudi za kako obrt. — /raven }? tudi veliko vrta za zelenjavo, vse v dobrem stanju ter v lepem, imenitnem, prometnem kraju, pripravnem za gostilno itd. x&s Več pove upravn. »SI. Narod**« Od neizmerne ialosti potrti naznanjamo vsem sr »dnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša oajiskreneje ljubljena, blaga in nepozabna soproga, mati, stara mati, sestra, tašča, svakinja in teta, preblagorodna gospa Terezina Povše včeraj ob polu 4. uri zjutraj po mučnem trpljenju, previđena s sv zakramenti za umi-1 a joče, mimo v Gospodu zaspala Pogreb preblage bode v torek, 6. septembra ob 3. uri popoldne iz hiše ialosti, Komeaskega ulica iarv. 11 provizončno na pokopališče k Sv. Krištofu od koder se preblaga prenese pozneje v lastno rodbinsko rakev Sv maše zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi pri sv. Petru ia v drugih cerkvah. Preblaga nepozabna se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. htankeii laililita sprejme takoj 295« nor fm\tmm\ v fjiMjui. l len Betlirasi aH 2 ena s klavirjem SO 04 posameznim gospodom, v hiši. Vprašati je na Kopalnica 2940 Lepe prsi Bujno oprsje se v enem mesecu razvije, utrdi in močno zveča pri vsaki dami vsake starosti brez zdravila z izvrstno in slovito prsno kremo. Že po 5-6 dnevih se opazi uspeh. Rabi se samo na zunaj Treba je samo vtreti v kožo. Zajamčeno zdravju popolnoma neškodljivo 40000 izpričeval. Škatlja stane 10 B. 2247 Diskretno pošilja po pošti. ESSadkal, j, m. Gospodična 2981 sn sprsfme na hrano in stanovanje a m Terezije odi 9.1 iLtfitr. Zeleznato vino 0 373 lskaii« Mooolija v Ljnkljaai, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvooni založnik, vsebuje XI kramo la m oseko, sa bledo, olakotne OtTOkO, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2—. Poštni zavoj (4 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 840. Naročila po povzetju. Brez cbtcstU. Juan ){rulec %na Jfrulec )Y(ark;l poročena, ^a^o^ 3014 Uli. Šolske knjige s: za vse iole ss v najnovejših predpisanih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmernih cenah L. SON0ENTNBI 2988 Ljubljani, Prftroia ilica st. ] (poslopje Jeitee traihkel. Velika zaloga 3007 divanoo, modrocov, otomanou H A o n hal (d o cd 0 » M. PUC, Ljubljana. R3T