I pREDNISTVO ŽARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 [ftikarna L nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. |fopoldne in od B. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj In I Plaznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : . t j iiAROCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za l.ivslTO-Oprsko in Bosno K 21‘60, polletna K 10*80, četrtletna ' J 5'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36—-. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prfknlko j .• .* ob pol 11. dopoldne. *•*•<( DPRAVN1STVO se nahaja v Selenbnrgovi nlloi Stev. 6, n., iW nraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zvečel Inserati: enostopna petitvrstica 80 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklnmc 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ ■'11 Reklamacije lista so poštnine proste. —m ...... Stev. 689. V Ljubljani, v torek dne 23. septembra 1913. Deželni zbor in delavstvo. Do zadnjega kotička ie napolnilo snoči de-I lavstvo prostorni salon restavracije pri »Levu« lin ie z natvečio pozornostjo m neutrudljivim I zanimanjem sledilo izvajanjem sodruga Etbina 1 Kristana. Shod je otvoril ob pol devetih zvečer so-drug Mlinar in naznanil dnevni red. K dnevnemu redu »Deželni zbor in delavstvo« je go-| vorii sodrug Etbln Kristan: Sodrugi! Po dolgem čakanju }e vendlar enkrat sklican naš visoki in previsoki deželni zbor. Ali za vsak zakotni občinski odbor je več zanimanja kot za naš deželni zbor. Komai tisti ljudje Se zanimajo zanj, ki imaio direkten interes na deželnem zboru. Od kod prihaja to nezanimanje? Njegov delokrog je vendar tako obširen, saj ima kontrolo nad upravo vse de-lele rn obravnava vse, česar ne obravnava centralni parlament in kar ni pridržano občinam, da bi moral zbuditi zanimanje vsega prebivalstva. Ker pa tega zanimanja ni mora tičati vendar nekje vzrok. En vzrok, da se vse prebivalstvo ne zanima zani. ie ta. ker deželni zbor ni zastopstvo vsega prebivalstva, temveč le klika Audi, ki zastopa svoje interese, ne pa interese Judstva. Bil je čas. ko ie bil tudi naš deželni zbor sestavljen tako kakor vsi drugi z zastopniki veleposestva, mest in kmetov. Delavstvo le mo-ralo držati jezik za zobmi kakor povsod. Ko oa je doseglo ljudstvo za državni zbor splošno in enako volilno pravico, ie postalo stanje po deželnih zastopstvih prekričeče. Za državni zbor ie imelo delavstvo volilno pravico, za dfe-felni zbor pa nikakršnih pravic. Pri nas je bila takrat stranka, ki je znala imenitno izrabiti to kričečo razliko. Stranka, ki se imenuje na zunaj »ljudska«, po domače pa klerikalna. V kranjskem deželnem zboru ni mogla priti do veljave, I. iter so imeli liberalci in Nemci, če so se zdru-I žili. večino proti njej. In takrat so začeli mi-I iliti klerikalci, kako da bi dosegli moč v deželi In zapisali so na svoi prapor najradikalnejšo 'demokracijo. Le spomnimo se leta 1905. Kadarkoli so takrat prirejali socialni demokratje ma^ nifestacije. shode za splošno in enako volilno pravico, so marširali klerikalci za nami. To so počenjali do tistega časa. ko ie postalo vprašaje sp/ošne in enake volilne pravice akutno. V odločilnem momentu pa so se skrili za vlado, ti ima v takih slučajih zelo širok hrbet, in pripovedovali so. da bi radi imeli najdemokratič-uejšo volilno pravico, ali vlada noče. Takrat je naša stranka vedno in vedno naglašala, da je prišel najugodnejši moment, da dobimo na Kranjskem splošno in enako volilno pravico za 'deželni zbor. Zakaj? Bili sta dve meščanski stranki, ki sta obe prisegali na splošno in enako volilno pravico. Nasprotno je bilo le velepose-jtvo. ono ki zastopa po eni strani veleagrarne Interese, po drugi strani pa kranjsko nemštvo.; Ali tudi to veleposestvo ni bilo edino, ker je v jem veleposestvu močna manjšina slovenskih veleposestnikov, ki so oficielno izjavili, da se Ioe upirajo splošni in enaki volilni pravici. Poleg tega ie bila v deželi socialna demokracija. 0 kateri pač ni treba posebei poudarjati, da se je borila za splošno in enako volilno pravico. Položaj Je bil torej ta: vsa Kranjska — razen Hoeščice veleposestnikov — ie bila za splošno in enako volilno pravico in v tem trenotku si le upala stranka, ki pravi, da ima ljudstvo t leboj. trditi: visoka vlada ne dovoli! Avgusta leta 1905. je izjavil baron Gautsch v 'državnem zboru, da avstrijsko ljudstvo ne bo nikdar dobilo splošne in enake volilne pravice n državni zbor. In vsa buržvazija mu je takrat navdušeno aplaVdirala. Ali ko je prišlo v jeseni na tisoče in tisoče delavcev pred parlament, te-8aj }e v novembru istega leta izjavil prav tisti Oautsch, rda že izdeluje načrt za splošno in enako volilno pravico in da gz bo predložil v februarju prihodnjega leta. In leta 1907 ie do-ivela klika1, ki je besnela proti splošni volilni ravici, prve volitve na podlagi te pravice. V teku enega leta si te izvojevalo takrat delavstvo to. kar je smatralo za najpotrebnejše, šanse na Kranjskem so bile vse ugodnejše. Na strani vlade je bilo le 50 ljudi, pol miljona pa za splošno in enako volilno pravico. Kdor si takrat ni upal stopiti v bo}, ta ni imel resne volje za za pridobitev splošne in enake volilne pravice in klerikalna banda1 ni nikdar imela te resne volje, samo za korito iim je bilo. (Burno pritrjevanje.) Izdelali so volilno reformo nato. prikrpali so 4. kurijo. V tej kuriji voli delavec z baronom. Purgarjem in kmetom in dobro ve. da ne doseže ničesar. Listek, ki ga odda, pove le. koga bi volil, če bi njegova pravica res kal veljala. Splošna kurija je prinesla liberalcem le en mandat. vse druge imajo klerikalci. Ali pa se to vjema z dejanskim položajem, kai res ni v vsej deželi več socialnih demokratov, kakor pri teh mizah. Številke državnozborskih volitev govore drugače: od leta 1907. do 1911. smo napredovali za 50 % in po vsaj nekoliko pravični pro-porciji bi morali imeti v deželnem zboru zastopstvo. Ali dokler velja ta volilni redi, ki je navadna {oparila, ne bomo dobili nikdar zastopstva. Da imajo klerikalci na podlagi sedanjega volilnega reda v deželnem zboru večino, to se mi ne zdi krivično. Večina kranjskega prebivalstva je klerikalna, to se pravi, da stoji tam, kamor jo postavijo »gospodje«. Klerikalna stranka ni stranka načel, temveč zastopnica cerkvenih interesov in v svojih organizacijah ima nezavedne ljudi. Potrebuje prav take.Hudi, le oni so drugačni, ki izdelujejo roparske načrte. masa pa mora biti »naše dobro verno ljudstvo«. In dokler bo naše prebivalstvo tako. bo ostala v deželi klerikalna večina. Pred davnimi leti sem že izrekel željo, da bi prišli klerikalci do vlade. (Klici: V »Narodnem domu«.) Kako krasen program so imeli: za veleposestnike, za kaplane, za delavce, za učitelje itd. itd. Vsem so obliubovali izveliča-nje. Dejal sem takrat, naj pridejo do vlade za to. da vidimo, kako bodo uresničevali svoj program. In prišli so res na krmilo. In nikjer v politični zgodovini ne najdemo, da bi kdaj kakšna stranka tako hitro moralično in politično bankrotirala kot klerikalci na Kranjskem. (Burno pritrjevanje.) Tudi na podlagi splošne in enake volilne pravice bi imeli klerikalci še večino. Ali splošna in enaka volilna pravica bi postala politična šola za ljudstvo. In potem bi bilo nemogoče to. kar je danes mogoče, da bi se shajal deželni zbor na tri dni in rešil kut) zakonov. In če je to delo opravljeno v deželnem zboru/ tedaj zadeklamira nekronano veličanstvo Kranjske o plodonosnem delu. Sedanje zasedanje deželnega zbora je zlasti zanimivo za to, ker deželnemu odboru in klerikalni stranki to zasedanje ni všeč. Od! lanskega leta že ni bil sklican naš deželni zbor. Kal nima dela? če gospodje sami ne vedo za nobeno reč. ki bi bila potrebna, tedaj bi povedalo delavstvo mnogo. Ali je sklenil deželni zbor le en zakon, ki bi bil delavstvu v prid? (Nič!) Da so potrebe za delavstvo v naši deželi, to so priznali klerikalci sami, ko le bil predlagal socialni dr. Krek socialni svet za našo deželo, v katerem naj bi bili tudi zastopniki socialno demokratične stranke. Ali ko so dobili klerikalci vso moč. tedaj ni veljal več ta sklep. setiai ni bilo treba več peska v oči. In da ima deželni odbor tudi potrebna sredstva na razpolago, to kažejo subvencije, ki jih naklanja različnim 'društvom, če imajo le katoliški plašč na sebi. Dela ima deželni zbor dovelj za šest mesecev. a opraviti ga hoče v par seiah. Človeku se nehote porajajo hude sumnje. Že od vsega začetka klerikalne vlade ie bilo slišati, da se tam gori ne ozirajo na deianske potrebe, da se ie v deželno unravo ugnezdila skrajna pristranost. Deželni odbor ie le lnštanca klerikalne stranke. V deželnem odboru ne vidijo v prosilcih prebivalca kranjske debele, temveč le pripadnika političnih strank. (Klici: Res je! Fej!) Oficielno so razglasili bojkot proti vsem neklerikalcem, milost uživa le oni. ki je klerikalec. (Splošno ogorčenje in lej-klicK) če je učitelj sposoben ali nesposoben, če Je pošten človek ali lump. ampak Slomškar mora biti. to ie poglavitno. Požarnim brambam dele podpore, podpore, ki jih ne plačuje deželni odbor, le če so pri deželni gasilski zvezi. V deželi dobiš le tedai pravico, če si klerikalec, drugače si brezpraven. Ali tudi pri tem ni ostalo. Zadnje mesece so prihajale na dan stvari, ki se tičejo vse javnosti in vsega prebivalstva. Obdolžitve smo slišali, podpisane s polnim imenom, da se brezvestno razsipa deželni denar. Slišali smo vsote, ki se zde proletarcem precej visoke in te vsote so se razmetale. ker le moral dr. Šušteršič, oziroma gospa Šusteršičeva, imeti prenovljeno stanovanje. Ali; da je bilo treba 60.000 K za to. da je milostljiva blagovolila v stanovanje v deželnem dvorcu, to je skrajna brezvestnost. Kakšen odgovor ie dal deželni odbor? (Klici: Zaupnice!) Zasmrdelo Je po deželnem avtomobilu po vsej deželi in dr. Pegan le prinašal blagodišeče zat-upnice. Samo na Dolenjskem so dejali možakarji, da ne vedo. čemu bi dajali zaupnice. Ali to ni dokaz. Za dtokaz le treba podatkov, ker so bile izrečene obdolžitve v najširši javnosti. In Če imajo prav toliko zaupnic, da potapeci-ralo vse svoje svinjarije z njimi, to še ne ovrže nobene obdolžitve. Jasnost hočemo. (Pritrje-Jevanje.) Nimam podatkov, da bi kontroliral očitanja Thehnerjeve in Pavšlarjeve. ali če so te obdolžitve zlagane, tedaj bi bil že davno čas. da bi bil deželni odbor to dokazal (Res je), če pa tega ne stori, tedaj1 so vse lumparije resnične. (Burno pritrjevanje.) In pravico, da izve vso resnico, ima tudi delavstvo. Na ramah delavstva slone najtežja bremena za deželo in državo. če pa izvršuje dežela velikanske tehnične projekte, za katere Je izdedal dr. Lampe načrte.. ki je študiral tehniko v lemenatu in če pravijo resnični tehniki, da Je vse delo zavoženo in izmetanih več miljonov, tedaj mora tudi delavstvo zahtevati jasno sliko o vsem. Najugodnejša prilika za to je proračun. Temeljno načelo vsega konstitucionelnega življenja Je. da se zrcalijo v proračunu vse konstitucionalne pravice ljudstva. Klerikalci to prav dobro vedb in so pokazali to tudi pri proračunskem provizoriju ljubljanske občine. Takrat so grajali klerikalci občinsko gospodarstvo, tudi jaz ga nisem zagovarjal. ali v deželnem odboru pa ne potrebujejo definitivnih računov. Izgovarjajo se na državo, češ. ne vemo. koliko bomo dobili od nje. Ni treba delati računov za bodočnost, temveč gre za to, da bi se izvršila kritika dosedanjega gospodarstva. In s čim se bo pečal deželni zbor v tem zasedanju? V »Preši« beremo, da bo prediren kranjskemu deželnemu zboru zakon za varstvo čebel. Ampak zdi se mi. da bi morali biti deželnemu zboru vendar bližji prebivalci Kranjske kot čebelice. To naj nam povedo, kai so dekle čebele v kranjskem deželnem odboru (Klici: troti!), ali1 so nanosile med. ali so pozobale vse. Nimamo v deželnem zboru zastopstva, in ne preostaja nam nič drugega, kakor da podrezamo opozicijo in pričakujemo, da bodo liberalci v deželnem zboru bolj energični kot so bili v deželnem odboru. (Klici: dr. Triller!) Nočem izkopavati, kar ie požrl grob. Ali gospodje liberalci moralo zahtevati popolno jasnost in delavstvo bo odobravalo vsak korak, ki ga store v tem oziru. In če bodo klerikalci ovirali opozicijo. tedaj bomo imeli jasen dokaz, da so vse obdolžitve resnične. Če so klerikalci čisti, jim bomo priznali čistost, če ne. naj gredo. Saj že ves svet kaže na nas. da te vse, kar začnemo izročeno poginu. Vseučiliški fond1 Je šel. gledališče so pokopali. Na ves glas moramo danes povedati, da ie klerikalni deželni odbor ubil deželno gledališče. (Fej. fej!) Če že gotovi krogi vedno naglašaio. da ie treba odvaditi delavstvo gostilne, tedaj nat bi poskrbeli tudi za primerno nadomestilo. Ako bi bil dal deželni odbor le 50.000 K podpore, bi imelo tudi delavstvo primerno zabavo v gledališču. Leto III. Nišem tako naiven, da bi pričakoval ozdraN vitve od deželnega odbora. Ozdravitev bo prt* šla šele tedaj, kadar bo zainteresirano na deželnem gospodarstvu vse ljudstvo, kadar bol deželni zbor izvoljen po splošni in enaki volilni pravici. Pri zadnji dopolnilni volitvi na Gorenjskem je izjavila liberalna stranka, da se bo po-1 slej borila za splošno in enako volilno pravi«*, če }e to njena resna volja, tedad !o bo delavstvo krepko podpiralo. Vemo, da Je bol dane$ težji, ker so pri zadnji volilni reformi koncedi-rali klerikalci veleposestnikom paragraf, da breaj nlih nc izpremene volilne reforme. Moč, ki Jo potrebuje delavstvo v tem boju. Je v njegovih organizacijah: v strokovnih, go-1 spodaTskih. političnih. Z močno organizacijo bo prisililo delavstvo vlado, da bo morala spoznat^1 da je splošna ln enaka volilna pravica za deželne zbore potrebna in da ne sme ostati naj miljone in miljone prebivalcev brez pravfo (Burno odobravanje.) Zakaj sili delavstvo v deželne zbore? Zato. da spravi te deželne zbore s sveta. Avstrijski deželni zbori so spake, ki oviralo vsak razvoj Deželne meje so nepotrebne, narodne skupine naj postanejo avtonomne, narodne zastope potrebujemo. Današnji deželni zbori so ostanki1 srednjega1 veka in najvefcja ovira vsakega socialnega dela. Socialna demokracija pojde v boj za sptošnO in enako volilno pravico za deželne zbore, ketf splošna in enaka volilna pravica ie edino zdravilo proti koritarstvu in privilegijam. (Dolgotrajno. navdušeno Odobravanje.) Sodrug Anton Kristan je s humorjem glosi* ral postopanje večine deželnega odbora in obrazložil naslednjo resolucijo: Javni shod, zborujoč v Ljubljani dne 22. septembra izjavlja, da deželni zbor kranjski doslej nikakor ni služil potrebam širokih slojev prebivalstva; odkar je v njem klerikalna strankS| v absolutni večini, pa je vsa deželna uprava postala odločno strankarska in pristranska. Deželnega odbora večina se smatra za zastopnice! S. L. S. in uravnava vse svoie delovanje s tegaf gledišča, namesto da bi objektivno služila vsej deželi in vsemu njenemu prebivalstvu. Neizogibna posledica take pristranosti ie krivičen protekcionizem in korupcija. V tem ozitu so bile zlasti zadnje mesece izrečene v popolni javno« stf z navedbo konkretnih dejstev najtežje obdolžitve zoper deželno upravo, ne da bi bila dobila dežela doslej vpogled v pravo stanje in jasnost o tožbah. Omenjene, vsej Javnosti znane, pogostoma ponavljane obdolžitve so takega značaja. da morajo ugonobiti najvernejše zaupanje. če se ne razpršijo popolnoma v prah. To pa se ne doseže z zaupnicami brez argumentov. Shod poziva deželni zbor. da z nepopustljiva odločnostjo zahteva najpopolnejšo jasnost 0 vseh podrobnostih deželne uprave, deželnih podjetij, o razmerju med deželo in privatnimi oziroma strankarskimi zavodi in sploh o vseh obdolžitvah. ki so bile javno izrečene. To je deželni zbor dolžan prebivalstvu, katero bi imel zastopati. Današnji shod pa tudi izreka, da v sedanjem deželnem zboru ne morejo priti ljudskf interesi do prave veljave, ker ie podlaga njegove sestave protiljudska. Današnji shod od^-ločno obsoja pristranski in vsleU tega krivični razredni volilni red in obžaluje, da so meščanske stranke kljub pozivom delavskega ljudstva! zamudile čas, ko bi se bila dala doseči pravičnejša volilna reforma. Resničnim potrebam vsega prebivalstva bo ustrezal le deželni zbor* ki bo izvoljen na podlagi splošne in enake volilne pravice po proporčnem sistemu. Shod poziva vse delavstvo, naj spopolni svoie organizacije. da si ustvari armado, ki pribori delavnemu ljudstvu v deželi enake pravice. Resolucijo so sprejeli zborovalci soglasno in ker se nihče več ni oglasil k besedi. Je zak ključi! sodrug Mlinar shod ob pol enajstih zve< čer. Socializem in delavske žene. Žalostna, ali resnična činjenica je, da nima iretežni del delavskih žena nobenega pojma nobenega porazumevanfa za cilje in za na-len ter pomen delavskega gibanja. Glavni vzrok tega je pač dejstvo, da Je ečina organiziranih delavcev socialističnega lišljenja do — prava svojega stanovanja. Zu> ij Je mož socialist, sodrug, ki Je organiziran ilitično in strokovno — doma v sredi svoje užine pa govori redko kdaj o socializmu in o lelavskem gibanju, četudi je zato tisoč prilož-osti. Zato pa vidimo, da je večina delavskih .na. celo: žena onlih sodrugov, ki drugače oje v prvih vrstah, nezavednih in hladnih na-iram delavskemu gibanju — da celo sovražijo lalne demokrate kot nekaj manjvrednega in kai nespodobnega... Celo slučaji so, da organizirani sodrugi rivajo delavske liste ln brošure pred lastno Iružino. kakor bi 8e bali, da bi « tem škodovali lebi to svotcem. Socializem — to je geslo v delavn>ci, na stavbah, v tovarni, v rudniku! V družini, v delavčevem stanovanju pa še žal ni doma! Poglejmo, kakšno korist bi in.elo delavsko gibanje, ko bi se delavski sU.>ši med seboj pogovarjali — med seboj v r*.jožjem krogu — o delavskem vprašanju kot o socialističnem vprašanju, Žena in mož bi si postala bližja. Mož bi razvil svoji soprogi nazore, ki mu jih vceplja življenje, ki jih dobi pri čitanju časopisov in knjig, ki si jih pridobi na shodih in sejah. Zena bi morebiti ugovarjala, razvila svoj nazor — oba bi potem iskala v časopisu, v brošuri, v knjigi; kdo ima prav. Nastalo bi veselo duševno tekmovanje. Ko bi mož ženi doma po večerji obrazložil pomen politične organizacije ali pa strokovne organizacije, bi ta kmalu razumela težnje razredno zavednega proletariata. Tudi otroci bi kmalu dobili jasno sliko o življenju in njego- vih bojih. Dandanes pa vidimo v tem oziru žalostno poglavje. N. pr. sin organiziranega delavca študira. Oče mu da zadnji vinar za vzgojo. Postane n. pr. uradnik pri pošti ali železnici in že viha nos ter govori o delavski »pakaži«. Isto velja za gospodično hčerko, ki se je v trgovskem tečaju naučila nositi klobuk in boljše obleke — danes je kontoristinja in se ogiblje tovariša kovinarja, ker je »umazan delavec«. — Človeku se trese roka, ko piše o teh žalostnih rečeh. Kriv pa je oče, »poglavar družine«, ko ni dal razredne proletarske zavesti ne svoii družici in ne svoji deci. Zena Je po navadi pobožnjaška. Hodi v cerkve, na procesije in svečanosti, na katerih je težko ločiti verstvo od političnih tendenc. Otroci hodijo svetit, povsod se postavljajo kot parada; — oče pa plačuje, ve, da to ni dobro in prav — ali. da bo saj mir v družini, ne reče ničesar! In prosledice? Pridejo boji za državljansko ravnopravnost, za boljši košček kr.uha — za organizacijo razredno zavednih proletarcev, za svobodo mišljenja!... Tisti, koiim hodi žena z otroci asistirat na slavnosti, zavzamejo * v svojih glasilih protidelavsko stališče. Zena je na njih strani! Otroci tudi! Mož osamljen bridko občuti vse to. Nastane prepir in nato, nesrečne družine. Ko bi pa mož svojo družino vzgajal socialistično, ji čital socialistične liste — povsod nastopal kot socialist, potem seve bi bila družina ponosna, da ie socialistična! Delavci! Pobrigajte se, da bodo Vaše žene socialistiaie in Vaši otroci socialisti. Najprej se ve pa je treba ženo seznaniti s socializmom. Naročite za nje »Ženski list« — zase »Zarjo« — tudi za deco bomo poskrbeli mladinski list! Vse naše težnje naj gredo za propagando in uresničenjem socializma. A. K. Dnevne beležke. — S seie deželnega odbora dne 20. Septembra 1913. Deželni glavar dr. Šušteršič je poročal o interministerialni konferenci glede lovskega zakona; v nekaterih točkah se Je dosegla med vlado in deželnim odborom, ki ztk stopa zakonske predloge, ztoližanje. v 'drugili točkah zopet ne. Glede uničevanla zajca stoli vlada na stališču, da ima tudi ona in ne samo občine in deželni Odbor odločevati: sicer pa ima sedaj ministrstvo poseben operat. ki se predloži deželnemu zboru. — Deželni glavar }e nato poročal o predlogu občinskega sveta ljubljanskega. da nai prepusti deželni odbor mestni občini gledališko poslopje za prirejanje predstav pod edinim pogojem, da se uprizarjajo predstave odobrene po' cenzuri deželnega odbora. Dr. Šušteršič je predlagal, nai se ta predlog občinskega sveta ljubljanskega odkloni, ker 'deželni odbor nima povoda izpremeniti svolega stališča, podanega v odlokih z dne 31. julija, 22. avgusta in 5. septembra 1913. Zastopnik na-rodno-napredne stranke g. dr. Novak je nasvetoval. naj se predlogu mestne občine ugodi in tako v zadnjem času omogoči gledališka sezona. Predlog glavarja dr. Šušteršiča je obvelja! in prošnja mestne občine se ie odklonila proti glasu zastopnika napredne stranke. Deželni odbornik dr. Zajec je med tem razpravljanlem o tel točki odšel iz dvofane in se vrnil, ko ie bil predlog gosp. dr. Šušteršiča sprelet. Podelile so se razne ustanove, podpore, nagrade; prošnja matere nekega gosp. veterinarca za podporo v svrho študil, oziroma podaljšanja vzgojnine. se Je odklonila, ker se je dotični veterinar udeležil znanega boikotnega gibanja proti deželnemu odboru (z večino glasov). V Kočevju se vršijo o'd 13. oktobra 1913 do 17. januarja 1914 tečaji o prvi pomoči pri nezgodah in porodih domače živine pod vodstvom gosp. veterinarja Černeta. — Oktobra meseca se vrši na raznih kralih pre-movanje goveje živine. Deželnemu odboru so bile predložene zakonske predloge glede vodovoda Stari trg in okolica v črnomaliskem okraju in glede uravnave hudournikov v Bohinlski dolini. — Prošnja občine Št. Peter na Krasu za ustanovitev zdravstvenega okraja v Št. Petru se le odklonila, ker se je tudi deželna vlada izrekla proti taki ustanovitvi. — Vodstvu avstro-ogrske šole v Aleksandriji se le dovolila podpora. — Igralcu Cerarju se ie dovolila prosta uporaba gledališča za dve predstavi dne 4. in 5. oktobra 1913 v korist igralskemu osobju. — Za krško bolnico bo dobavljala dežela iz lekarne 'deželne bolnice vse lekarske potrebščine, če prtrdi temu tudi deželna vlada. — Dovolile so se razne remuneracije. — Slovensko gledališče bo po zadnjem odloku kranjskega deželnega odbora zaprto. Do-polinjen Je torel kulturni škandal, za katerega so odgovorni deželni kristjani, v prvi vrsti pa prevzetni Šušteršič, ki je v kulturnih rečeh ravno tako neveden, kakor je v vsakem oziru ošaben. Svol čas smo objavili pogoje, ki jih je deželni odbor predpisal gledališki komisiji ljubljanskega občinskega sveta. Te pogoje vzdržujejo kulturonosci Šušteršič in Lampe tudi na-oram sklepu, ki je bil storjen tudi z glasovi klerikalnih občinskih svetnikom To vztrajanje na nesprejemljivih pogojih je očiten dokaz, da deželni gromovniki pri gledališču ne zasledujejo ne umetniških ne sploh kulturnih namenov, ampak da hočejo imeti v krempljih orožje, ki bi ga lehko vsak hip porabili proti nasprotnikom Iz političnih razlogov, m ki bi ga gotovo res porabili, če bi $e v kakšnem slučaju ne znali drugače maščevati. Treba je enkrat povedati, da Je sploh impertinentnost, če predpisujejo 'deželni maliki zaradi gledališča kakršnekoli pogoje. Kaj pa razumejo Šušteršiči, Zajci in Pegani sploh o gledališču, o literaturi in o umetnosti? S tem, da so dobili politično moč v roke. Jim še noben bog ni dal sposobnosti, da bi znali občevati z muzami. In ta domišljava ignoranca hoče imeti cenzurol Ves umetniški svet se že davno bojuje zoper državno cenzuro. Na Krani-skem pa Je še premalo duševnega policajstva; treba je bilo Šušteršiča, da dokumentira svetu posebno nazadnjaštvo kranjske dežele in pripravi povratek v srednji vek. Naenkrat pa možu tudi cenzura še ne zadostuje. On hoče imeti pravico, da zapre gledališče po svoji previdno-*tl, kadarkoli se njemu zljubi. On, ki nikdar ni imel najbledejšega pojma, čemu so gledališča na svetu, on, ki ga vsak hribovec poseka umetniških vprašanjih, on hoče po syoji previdnosti zapirati umetniške zavode! In on hoče odločati, kdo naj vodi gledališčel Še nikoli se mu ni sanjalo, kaj je za vodstvo gledališča potrebno. Bog zna, če možakar sploh ve, kaj je irepertoar, kaj so vtoge in kaj Je režija! Ampak on bo komandiral, kdo naj vodi gledališče. In potem na} bo vodja njemu odgovoren. Šušteršič je klalificiran, da bo sodil, če se umetniški zavod vodi prav ali ne. In Lampe ga bo pri tem nadomestoval! Visoko premika gospod Bog oblake, ampak Šuteršiči in Lampeti jih mislijo le doseči s svojimi nosovi. — Ta ohola družba je prav dobro vedela, da so taki pogoii nesprejemljivi. Naposled so tudi tako ponižujoči, da bi občina sama sebi pljunila v zobe. če bi jih sprejela. To so razumeli tudi klerikalni občinski svetniki, pa so v komisiji sodelovali, da bj se dosegli sprejemljivi pogoji in na občinski seji glasovali z,da se obnovi predlog gledališke komisije. Deželni bogovi so se lehko poučili pri svojih občinskih tovariših. Ampak ho teli so igrati igro, ki se ni mogla drugače zaključiti kakor z zatvoritvijo gledališča. In vsak poizkus, da bi odvrnili od sebe odgovornost, se mora zavrniti z vso odločnostjo. Snočnji »Slovenec« sicer piše, da bi vsa stvar dobila drugo lice, ako bi občina vzela gledališče v najem. Če je deželni odbor res to hotel, bi bil to že davno lehko povedal občini ali pa njeni komisiji. Če imajo deželni odborniki kakšen predlog. Jim ne bi padla nobena krona z glave, ako bi ga tudi povedali. Toda po vsem jim je bilo oči-vidno na tem, da preprečijo gledališko sezono, ker instinktivno sovražijo vsako kulturo. Ta podlost jim pa ne more in ne sme biti odpuščena. Mogoče, da niti sami ne slutijo, kakšno barbarstvo so zagrešili s tem dejanjem. Ali nevednost ni nobena opravičba. Kdor kakšne reči ne razume, naj se ne vtika vanjo. Deželni kristjani pa so vedoma gonili reči tako daleč, da je bil vsak izhod zaprt, in zdaj so odgovorni za ta greh. Vzeli so slovenskemu ljudstvu kulturen zavod, ki je bil tem bolj dragocen, ker ima slovenski narod sploh malo kulturnih institucij, in grešili so tem težje, ker niso le za eno sezono ustavili razvoj slovenske dramatične umenosti, ampak so uničili toliko moralnih vrednosti, da smo za nekoliko desetletij pahnjeni nazaj. To barbarstvo mora razburiti najmir-nejšo kri. Ta vandalizem pa je obenem klic na boj zoper reakcionarno, protikulturno svojat, ki drži deželo v svojih krempljih, na boj, dokler ne bo ležala ta prevzetna Ignoranca na tleh! — Kultura in šovinizem. Avstrijskih kulturnih škandalov ni malo. Najostudnejši se pa odigrava ob pričetku šolskega leta. ker avstrijska vlada v svoji svetovno znani malomarnosti doslej še ni uredila narodnostnega vprašanja svojih narodov in prepušča ureditev tega vprašaja šovinistom, ki nimajo nikjer tako ugodnih tal kakor na Avstrijskem. In ker šovinisti vedo, da je treba šovinizem zasaditi že v otroška srca, da se bohotno razvije, zato so zanje naše neurejene šolske razmere pravi eldorado. Ljudsko šolstvo v krajih z narodnostnimi manjšinami je naši vladi deveta briga, zato pa je šovinistom prva. Dobra ljudska šola. kjer pouču-iejo otroke v materinem Jeziku, je za splošno ljudsko izobrazbo velikanskega pomena. V ljudski šoli bi moral dobiti vsakdo temelj, na katerem bi lehko sam gradil dalje. Ali kakšno korist ima otrok od pouka,, ki ga dobiva v popolnoma tujem jeziku? Naravnost gnusno je, kar poročajo iz Moravskega in Češkega vsako leto ob pričetku šolskega pouka, kjer šovinistični Nemci in Čehi tekmujejo, kdo da bo več otrok druge narodnosti spravil v svoje šole. Da buržoazijci pri tem lovu ne zametujejo naj-podlejših sredstev, kažeta naslednji dve mesti iz okrožnice nemškega »Volksrata« na Moravskem. poslane vsem šolskim vodstvom in v kateri daje »Volksrat« natančna navodila, kako da se vpisovanje otrok v češke šole kolikor mogoče zniža. Omenjeni mesti se glasita: »ygo-den izid vpisovanja je najbolj odvisen od podjetnikov in zato Je treba pri podjetnikih vse pravočasno in temeljito ukreniti. Končno prosimo vse poklicane faktorje, da ubožni očetje ne dovolijo staršem, ki pošiljajo otroke v češke šole nobene podpore.« Ali je treba k temu še kaj pristavljati? Uspeh te nesramne, podle gonje se je v Brnu že pokazal. Med 15.000 učenci nemških šol v Brnu Je okolo 5000 otrok čeških staršev, čeprav imajo na Moravskem od 1.1905. zakon, ki določuje, da mora vsak otrok obiskovati šolo z onim učnim jezikom, ki le tudi njegov materinski jezik. Šovinistični hujskači imajo tako vsako leto nekaj tisoč otrok na vesti, katerim so zaprli vsako pot do kulture. Tudi s Češkega poročajo prav čedne stvari. V nekem kraiu severne češke sta hodila od hiše do hiše župan in nek gospod z akademično naobrazbo Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) »Nesramnost!« se je začulo v dvorani. Vendar pa je bila radovednost napeta in vrišč ni nastal tak, da ne bi bil Ivan smel govoriti dalje. »če je tujec obiskal to posebno deželo,« je nadaljeval, »kjer je ob stopnicah oltarja živel tako pobožen narod, se je začudil navdušeni religioznosti, začudil spoštovanju mrtvih in brezmejni požrtvovalnosti stiskanega ljudstva. |Tu so prihajali berači z zadnjim krajcarjem, tu so najbolj revni dajali za zastave, za tablice, telikvije, okrasitev svetega hrama. Toda večne molitve, večno častenje mrtvih, večne proslave so utrudile narod. To so bili preje pozabili. Pozabili so, da so pobožneži 'začeli pri oltarju dremati in kimati, in da so si drugi napravili v svetem hramu zabavne lokale n se zabavali na čast »uklenjene Mučenice.« ajvečji lokal je imela tako imenovana »Nada omovine.« Duhovniki so ji dali privilegij, da e ji ni treba brigati za nič drugega nego za les, gostilne in kavarne...« »Glej no,« ie dregnil Kukla s komolcem pranskega, »da si nas ta pobič jemlje na muhol« »Le malo je bilo takih,« je govoril brez od-jnora Iyan, »kateri so delali na polju. Bilo je nekoliko duhovnikov in učiteljev. Ti so se časih Kračali pred oltar, dramili kimajoči narod in z tveneč%n3 trobentami kazali $av< rsvue leti- ne. Sadove so obešali s slavo okrog vratu mučenice, in narod je nato znova začel dremati in »nada domovine« se Je zopet zabavala. Da, tako so tekla leta, dokler niso prišle na vrsto tiste svete Vede. Povem pa tudi. kaj je še nadalje sledilo. Duhovniki so z grozo vstali na stopnjicah oltarja, zakrili so obraz z rokami in zaplakali od bolesti in gnjeva. Kaj naj bi narod obožaval? Komu naj bi prepeval? Iz česa se učil o davnih velikanih in modrih kneginjah svojih? In njih glas je bil tako velik, da so se kimajoče glave dvigale iz dremote in veseleča se »nada domovine« je pribežala iz svojih zabavnih lokalov. Ves narod je planil na noge in izrekel kletev nad vsakim, kdor ne veruje v svete pergamene. In v mnogih je bila vera omajana. zlasti v mnogih izmed visokih in najvišjih duhovnikov, toda bali so se kletve, trkali so na prsa in klicali z velikim glasom, da so verovali. verujejo in ne bodo jenjali verovati. 1 oda drugi so imeli pogum, živeti v kletvi,, pridružili so se posmehovalcem in odšli z jnimi iz hramov na polje. In zagledali so samo ljuliko in prerevno in skromno setev. In začeli so klicati k oltarju, da se je narod že dovolj napriklanjal ubogi Mučenici, da se je že dovoli navzdihal in namislil o preteklosti, da je čas. da bi zapustil oltar, zastave in tablice in se lotili dela na polju. Toda s stopnjic se Je dvignil krik proti posmehovalcem in duhovniki so kričali, da je prišel satan, da bi podrl nebeško podobo domovine. Nove kletve so se razglašale. Toda vkljub vsem kletvam odhajajo posamezniki iz hrama neprestano in delajo na polju. Tu začenja biti glasno, pleve se ljulika. seje se novo žito. In in pregovarjala matere, naj vpišejo otroke v nemške šole. V prav tistem kraju je agitiral za vstop v češke šole med češkimi družinami agitator, ki so ga pa takoj aretirali. In v istem kraju je poklical podjetnik Zweig češke delavce k sebi in jim zagrozil s takojšnjim odpustom, če bi poslali otroke v češke šole. Tako delujejo šovinisti za kulturo! — Kaj hoče vojna uprava? Raznovrstna poročila o novih vojaških zahtevah so prihajala zadnji čas v javnost, ali oficiozni krogi se očitno trudijo, da bi ljudstvo ne dobilo jasne slike o nameravanem poseganju v njegove žepe. Ven-dar pa je gotovo, da nameni ne morejo biti skromni, kajti celo grofu Tiszi kot ogrskemu ministrskemu predsedniku se zde zahteve prevelike. Vojni minister vitez Krobatin se je peljal sam v Geszt obiskat Tiszo v njegovi graščini, da bi ga pregovoril za sprejem vojaških zahtev. Ali peljal se je zaman. »Pester Lloyd« pravi, da je med tem, kar zahteva vojna uprava in tem, kar bi dovolila ogrska vlada, še »neka napetost«. Krogi, ki so navadno dobro poučeni, pa pravilo da je razlika zelo velika. Kaj mora gospod Krobatin zahtevati, če se zdi Tiszi preveč? ... . .... — Državni zbor se sklicuje in sklicuje, ampak čimdalje napovedujejo njegovo zasedanje, tem bolj se odmika rok sklicanja. Meseca julija le grof Stiirgkh obljuboval zborovanje za september. Potem je prišla odgoditev do začetka oktobra, potem do prve polovice, potem do okrog srede oktobra. Na tem je nekaj časa ostalo, zdaj pa že poročajo, da se snide parlament ne začetkom, ne sredi, temveč koncem oktobra. Če ga bo Stiirgkh še nekaj časa tako skliceval, se morda prihodnje leto res še snide. — Avstrijska doslednost Te dni se je vrnila avstroogrska zdravstvena ekspedicija iz Bolgarskega na Dunaj. Na kolodvoru so jo slovesno sprejeli. Oficialne osebe, znanci m sorodniki so prisrčno pozdravili, objeli in poljubili Zdravnike in njih pomočnike. In potem so jih poslali na pet dni v karanteno, ker so prišli iz krajev, ki so okuženi od kolere. — Ker so Albanci naši najboljši prijate H. časopisi poročajo: Ko je dne 18. t. m. avstrijsko moštvo za albansko mejno komisijo odkorakalo iz Trsta, je vojaška godba Igrala »Molitev pred bitko...« . .. ,k. „ . — Cilinder ministrskega predsednika. Pred kratkim se je peljal z brzovlakom španski ministrski predsednik grof Romanones iz Madrida v Pariz." Vlak je bil že zapustil kolodvor, a se je moral vrniti in ostal na postaji tri četrt ure. Potniki so bili nejevoljni in izpraševali od najnižjega do najvišjega po vzroku čakanja. Alj vsi so skrivnostno molčali. Končno Je prisopihal na postajo sluga, v rokah škatljo, ki Jo je oddal v salonskem vozu ministrskega predsednika. Takoj nato je dal postajenačelmk znamenje za odhod. Pozneje so izvedeli Potniki tudi vzrok zamude: ministrski predsednik je bil pozabil doma svoj cilinder in ni dovolil, da bi odšel vlak prej, preden je dobil cilinder. — Kal bi se zgodilo proletarcu, če bi stresal take kaprice? — Novi 20kronskl bankovci izidejo 29. t. m. in bodo imeli datum 2. januarja 1913 Sedanji 20kronski bankovci z datumom 2. januarja 1907 se bodo vzeli iz prometa m izgube zadnji dan leta 1915. sploh svojo veljavo. — Konsumno društvo za Ljubljano in oko-lico v Ljubil Jani sklicuje izredna članska zborovanja v zmislu § 33. društvenih pravih 27.. septembra na Olincah, 1. oktobra v Sp. Šiški, 2. oktobra v Vodmatu. 3. oktobra za Sodno ulico. (Kolodvorski okraj), 4. oktobra za Krakovo in Trnovo, 6. oktobra za Novi Vodmat. Začetek povsod ob .8- ZVjč?r' pravočasno naznani. Razdala se bodo tudi še posebna vabila. ■ . „ ,. — Magistrat«! uradnik Jurko Javernlk, ki je 9. septembra pobegnil iz Ljubljane, a se čez nekaj dni vrnil v Ljubljano kakor so nekateri ljubljanski dnevniki poročali — je še isto noč pobegnil. Državna policija ga Je hotela takoj po povratku aretirati, a ga ni več dobila. Baje Je pobegnil na Balkan. — Umrli so v Ljubljani: Marrjanar Žagar, užitkarica. 61 let. — Avgust Iglič, sin mizarskega pomočnika, 1 mesec. — Marijana I odlip-nrk, kuharica, 83 let. — Marija Čebular, posestnikova žena. 41 let. — Ignacij Franz, pomožni natakar, 49 let. — Matija Jakopin, drvar, let. — Franc Stemberger, hišnik, 65 let.___________ — V mestni klavnici so zaklali od 7. d0 14. septembra 63 volov, 4 bike, 9 krav, 125 pra. šičev, 242 telet, 9 koštrunov in 5 kozličev; vpe. IJall so 286 kg mesa, 3 prašiče, 7 tetel in 1 štruna. — Odvajanje vode iz bohinjskega predor^ V bohinjski predor, ki veže postaji Bohinjska Bistrica in Podbrdo, udere zlasti spomladi to. liko vode, da ovira promet. Uprava državni železnic je izvršila zato v pogorju vsa potrebna dela, da se odstrani ta nedostalek. Na Črni prsti, v višini 1350 metrov, so zgradili rezervoar, kjer se zbira deževnica ;n snežnica. Od rezer* voaria se odteka voda po kanalih približno 1000 metrov globoko, v potočne struge. Delo je bilo zelo težavno, ker so morali razstreljevati skale, na katerih mestih pa polagati vodovodne cevi V teku enega meseca bodo vse naprave dograjene. — Prijazen soprog. Pred nekaj dnevi Je prišel 481etni dninar Jože Kočevar iz Starega trgi pri Ložu pijan domov. Ker so bila hišna vrata zaprta, jih je razbil in potolkel potem še hišno opravo. Svoji ženi, ki je bila že v postelji, je grozil, da jo ubije. Zena se je zbala ljubeznivega moža in zbežala za silo oblečena iz hiše. Nt begu je padla čez dva metra visoke stopnice ter se na obeh nogah poškodovala. — Čeden dušni pastir. Župnik v Kolovrata nad Litijo, Adolf Knol, je bil obsojen v petek pri c. kr. okrajni sodniji v Litiji na šest dni strfr gega zapora, ker je svoje farne ovčice sirovo zmerjal. — Posledica prepira. 451etnega cestnega delavca Petra Šavsa iz škofje Loke je zaklal povodom nekega prepira eden njegovih tovarišev v vrat in ga smrtnonevarno ranil. — Splošna mladinska zveza« v Idriji. V sobotni številki »Zarje« smo poročali, kateri Ji« sopisi so v knjižnici idrijske »Spl. ml. zveze« na razpolago. Pomotoma je med naštetimi časopisi izostal »Slovenski Narod«, kar s tem izpopolnjujemo. — Kinematograf »Ideal«. v torek 23 1 sredo 24.. v četrtek 25 : 1. Fridolin se hoče učiti ruščine. (Humoreska.) 2. Izgubljeni sin. (Italijanski umetnišik film v štirih dejanjih Dolgost filma 1400 metrov.) Pri vseh predstavah 3. Maks sovraži mačke. (Učinkovitost z Ma« Linderjem.) 4. Obleke ne delajo vedno ljudi (Italjanska veseloigra.) Samo pri zadnji predstavi. V petek specialni večer: »Za visoko ceno« s Psylandrom. V soboto, dne 27 septembra: Ljudje in krinke., (Detektivska 'drama r treh dejanjih.) Maks in ljubezen. (Veseloigra J treh dejanjih z Maks Linderjem.) V torek 30. septembra: Konec Bizanca. (Kolorirani historična drama)________________ Zadnje vesti. VOJAŠKE ZAHTEVE. Dunaj, 23. Včeraj popoldne je vojni ster Krobatin obiskal ministrskega predsednik* grofa Sttirgkha ter le več ur konferiral z nji« In z domobranskim ministrom Georgijem o zahtevah vojne uprave glede na pontnožltev t*-krutnega kontingenta in razna druga vojaftl vprašanja zlasti na reorganizacijo artillerlje. 0 uspehu te konference ni izdano nobeno oiicietoo poročilo. Pravijo, da je hotel Krobatin le informirati grofa Sturgkha za bodočo skunnn ministrsko konferenco. Dno KONGRES PRIRODOSLOVCEV. Dunaj. 23. Včeraj se je tukal otvoril kon^s nemških prirodoslovcev. Pozdravila sta M v imenu vlade učni minister dr. Hussarek in minister za notranie zadeve Heinold. V imen« nižieavstrijskega deželnega odbora ie pozdravil znanstvenike — Bielohlawek! (To je tisti učenjak. ki Je v deželnem zboru enkrat ves o*pr' Čen zaklical: »Wenn i von an Biichl hflr her hab i scho gfressen!«) NOVO SREDSTVO PROTI SIFILIDL Dunaj. 23. Na včerajšnij seji kongresa rodoslovcev Je poročal predstojnik dermatološkega oddelka graške vseučiliške klinike dr. Matzenauer o nekem novem od docenta dr. Buchtale. asistenta na medicinsko-kemičnem zavodu. sestavljenem preparatu iz živega srebra, ki je baje velikega pomena za boi proti sifilidi in postavlja zdravljenje te razširjene bolezni na povsem novo podlago. Dr. Buchtala imenuie svoj preparat »merhisan«; to Je j>rvo zdravilo oglašajo se vesti, da se bo stari oltar »Domovine mučenice in minulosti« zapustil m postavil nov »domovina dela in bodočnosti«. Kaste, katere so se navadile izključno služiti Dolorosi, krasiti nje stanovališče, prepevati himne m aujati se. se boje, iztezajo roke od groze, češ, kaj bodo počeli z zapuščenim hramom, duhovniki molijo in zaklinjajo, vsi prestrašeni, da se ne bi sezidal nov oltar in da ne bi ostali sami pred Mučenice. In kaj »nada domovine« r _ Tu je pomolčal. In dasi je nemir r^stel. vendar ga ni motil nihče niti sedaj. Vsi v dvorani so pazljivo poslušali, kakor da bi vsi še radi vedeli, kaj bo iz tega. Otokar si je sicer mislil: »Kdo bi bil kaj tacega dejal o tem golobradcu!« pa konečno mu le to bilo vsec, da. zdelo se mu je resnično zabavno. Ivan pa je v tem že zopet govoril. Preme-rivši Jenšovskega in ne umikaje krej)ko, samo-svestno uprtih oči z njegovega obraza, je 'iraVZgodilo se Je pozimi. Z Dunaja je prišel v Prago ubog? idealen študentprišel je, iskal morda mnogo krasnega — toda? Da, to Je bilo grozno, kar se je zgodilo. Ta dijak je padel v roke ti »nadi domovine .« A v tem se je oglasilo z odra burno zvo-nenje. Jenšovskij je zvonil. Njegove oči so zmedeno begale po dvorani, bil je bled in usta so se mu premikala, kakor bi iskala besed. Toda le zvonil je in besed ni bilo slišati. »Ta dijak Je biJ zapeljan v take prostore —« »Govorniku odvzemljem besedo,« je ko- I nečoo vzkliknil Jenšovskij s hripavim glasom. In v parterju so mu že pomagali Kukla, Branski in Otokar. Začetkoma so bili v zadregi, a Kukla je zacepetal. Začel se Je vrišč, in da&i sta Soumar in Ivan tekla na oder, divje se prepirajoč z Jenšovskim in celim komitejem, Je vendar ostalo pri ukrepu Jenšovskega. • LIX. Precej nato je bil zaključen občni zbor. Podan le bil in vzprejet predlog na konec, potem je Dvofak prosil za odobritev resolucije, katero je prečita!. Resolucija je obsojala tuje, brezdomovinske smeri in struje in frazarila o neupogljivem narodnem čustvu vsega zbranega dijaštva. Dasi se mnogo rok okrog Soumaria ni dvignilo pri glasovanju. Je vendar Jenšovsky dognaii, da je bila resolucija sprejeta soglasno od občnega zbora. Potem so dijaki s ploskanjem zapustili dvo-| rano. Naglo so se vsipali vun na sveži vzduh ter debatirali o burnem zborovanju. Povsodj se Je videlo razburjenje. Gimnazisti. izmed kolih se Je eden pred otvoritvijo shoda spustil Soumarja. so tudi razvneti odhajali, oziraje na oder, koder ie Kubeš govori! s kopico odbornikov. Potem so zapazili pred seboi med vratmi Ivana in ga kljubovalno pogledali. Na prsih so čutili dušečo težo. Rdečica jih ie zalivala na tihem zaradi prizorov, ki so se pripetili. Žal jim Je bilo i lastnega čustva i Kubeša. češ, čemu so ga napadali. Da naenkrat se Jim le zdelo popolnoma nemogoče, da se Je zgodilo, česar so bili (Dalje prih.) KOti ati i taui Sni : rstc trebi iost »sta lovn Ham 28 gl Mdž fetii *keg vladi V( aasl JtV( čenil 10 p tret trije TOzl tulil b& !0 ti 3ev< ilimi negs ker rarc mer dež« dne kok pok JPU: in s dov var go\ ya bil Pol eni tile trm al ie fi odi £0. ya; zai nel bil ka va zn e; lil sv 'že tn V £ K. JURMAN optik in Specialist LJUBLJANA Šelenburgova ulica Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. iroti sifilidi. ki ga ni treba inficirati ali pa vtirali v kožo. temveč se lehko uživa v tablicah, te učinkuje s popolnim uspehom kakor prvi na-Sni zdravljenja. Novo sredstvo je preizkušeno t stoterih slučajih. Merlusan ie zveza živega irebra z beljakovino, in njegova glavna vred-lost je v tem. da ne obsega nobene telesu tuje lestavine. ŽUPANSTVO V TRIDENTU. Inomost. 23. Včeraj je bila v Tridentu po-»ovna volitev župana, ker prej izvoljeni grof and ni bil od cesaria potrjen. Oddanih je bilo 28 dasov: od teh jih je dobil dvajset dosedanji odžupan Zippel. Pred volitvijo so vložili socia-feti in liberalci protest proti temu. da od občin-tega sveta svobodno izvoljeni župan ni bil od ade priporočan za potrditev. VOJAŠKA AVTOMOBILSKA NESREČA. Dunaj. 23. »Militar. Rundsch.« javlja iz ITaj-aaskera (vojaško vežbališče na Ogrskem), da več medseboj spojenih in od avtomobila vle-fenih vozov na mokrih tleh spodrsnilo; kolesa » pri tem zadela ob kamen in štiri vojake ie eio z motornega voza. Eden je padel na stran, ie so Pa prišli pod pripeti voz. ki iih je po-ozll. Poškodovani so bili artiljeristi Adolf To-kuBL. Josip SendriČ in Karol Spreitzer. Tokulil Sendrič sta že umrla. Spreitzerjeve poškodbe lo težke. ZARADI HAZARDNIH IGER. Budimpešta, 23. Ministrstvo za notranje za-eve je razpustilo ogrsko zvezo »Szasz«. bu-impeštanski športni klub. družabni klub glavnega mesta in jozefovski prosti meščanski klub. ker so se v teh društvih igrale prepovedane ha-lardne igre. KOLERA. Budimpešta, 23. Pri ministrstvu je nazna-enih devetnajst novih sumljivih slučajev z ežele. Minsk, 23. Pri nekem kmetu, ki je prišel dne 18. t. m. iz Moskve, so konstatirali bacile kolere. LETALEC FARMAN PONESREČIL. Pariz, 22. Na letališču Etampes je včeraj poletel Henrv Farman s svojo ženo. Ko se je jpuščal na zemljo, se mu je prekopitnil aparat in se razbil. Farmana so potegnili težko poškodovanega izpod razvalin. Njegovo stanje je nevarno, ker je dobil notranje poškodbe. Njegova žena si je zlomila nogo. avto in železnica. Pariz, 23. V bližini mesta Lilles je brzo-ylaif Pograbil V naivečjein diru vozeč avtomobil In ga ie vlekel kakšnih sto metrov s seboj. Potniki v avtomobilu so bili strašno razmrcvarjeni. Šofer je bil ves zdrobljen, tako da ga ni bilo mogoče spoznati. Nekemu potniku so emcčkane prsi, drugega so umirajočega odpeljali v bolnišnico. NESREČA V RUDNIKU. Halberstadt. 23. V dinglestadtskem rudniku ie )e ponoči od sobote na nedeljo porušil oder H rovu, ki je bil že dvesto metrov globok. Na 'odra stoječi delavci so padli 30 metrov globoko. Dva delavca sta ubita, več r je poškodovanih. morilec wagner. Štutgart, 23. Bivši učitelj Wagner, ki je v Saporu zaradi mnogokratnega umora, je dejal nekemu časnikarju: »Nihče ne verjame, da je bil na svetu morilec, ki Je bil za to tako rojen kakor jaz. Strašno se mi je bilo treba premagovati, ali drugače nisem mogel. Sam sem si priznal pravico, da izvršim to dejanje. Posebno težko mi je bilo umoriti sina Riharda, ki se je silno bal smrti; ali moral sem ga spraviti s *yela. Tri noči nisem mogel spati. Ko je moja Žena zopet zaspala, sem izvršil dejanje. Dobro ycm, kaj me čaka, ampak vseeno mi je, kaj da inislijo ljudje. Zaradi štirinajstkratnega uimra bom štirinajstkrat obsojen na smrt; ali glavo mi bodo mogli le enkrat odsekati. Sicer pa {pkffl le eno željo: Da umrem čim prej. KOKOVCEV ODSTOPI. Pariz, 23. Odstop ministrskega predsednika in finančnega ministra Kokovceva je dognana reč. Tukai mislijo, da pride za veleposlanika V Pariz. Benkendorff se v Lonodonu ne more več držati, ne njegovo mesto pride naj-brže Izvotjskij. Namesto Kokovceva mislijo, da postane sedanji poljedelski minister Krivošin ministrski predsednik. ZANIMIVA ALBANIJA. fr Dunajska nezadovoljnost. Dunaj, 23. V tukajšnijh diplomatičnih krogih so nevoljni zaradi vesti, ki jih razširja bel-grajsko časopisje, češ da podpihuje Avstrija Albance proti Srbiji. Po tukajšnjih informacijah so bili Albanci na mnogih krajih provoziranl od Srbov in so se podali v boj zaradi obrambe. Avstrija želi, da ostane ob albanskih mejah mir in da tudi Srbi ne dajo povoda za novo vznemiijenje. Srbska slika. Dunaj, 23. »Jugoslov. Koresp.« poroča iz Belgrada: Srbska vlada razširja po poluradnem organu opis položaja ob srbsko-albanski meji, ki se smatra kot priprava za diplomatičen korak pri velesilah, ker bi Srbija lehko smatrala z ozirom na varnost svojih mej za potrebno, da vnovič zasede one strategično važne točke v Albaniji, ki jih je Srbija po posredovanju velesil opustila. Vpričo trajnega zbiranja oboroženih Albancev označujejo položaj za resen in konstatirajo, da sta Djakovica in Prizren ugro-žena. Vojno ministrstvo je izdalo ukaz. da se odpošljejo znatna pojačanja. Včeraj so že odhajali vojaški transporti proti albanski meji. Albanski opis. Dunaj, 23. »Alban. Koresp.« javlja, da so srbske okrutnosti zopej Albance povzročile upor Maljsorov proti Srbom. Vse ječe so pre-napoljnene z Albanci. Srbi so v Kosovem po-ubijali več sto Albancev. Vesti o teh dogodkih so do skrajnosti razburile Albance. (Dokler poroča to le »Albanska Koresp.« je zelo dovoljen dvom.) Velesile. Dunaj, 23. Iz Londona poročajo: Velesile so sklenile skupne korake za ohranitev miru v Albaniji in ne bodo dopustile, da bi Srbi zasedli kaj albanskega ozemlja. Albanci proti Dibri. Beigrad, 23. Tukajšnji časopisi poročajo: Albanci so povzeli koncentriran napad na Di-bro. Med Albanci in Srbi se je razvil boj, v katerem so Srbi rabili strojne puške in poljske topove. Srski tiskovni urad trdi. da je veliko pove. Srbski tiskovni urad trdi, da je veliko vcljuje pet bolgarskih častnikov. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zaije«. Ti'kn -1’Čiteljska tiskarna« v Ljubliani. Najstarejša krapjska odlikovana žganjarna Lorene Zdešar-ja „»si. J. Tribuč na Glincah naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1. septembra t.l. prodajalno v Ljubljani, Seienburgova ulica št. 6. = Brinjevec = garant, pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: */< l'ffa K 1'—. _______Vi litra K 190, 1 liter K 3 60._ Delavci pozor! Redka prilika! Zaradi preobile zaloge prodajajo se 'V' 1 • • cevi ji globoko pod prvotno ceno. — Posebno močni čevlji za delavce. — A. Schweitzer Prešernova ulica št. 48, nasproti trgovini Gričar & Mejač. Zaloga slovitih Mnihovgraških črevljev. Otroški čevlji po čudovito nizkih cenah. Palma g-umAJI. Fizikalično terapevtični AMBULATORIJ primarija dr. J. ROBIDA, Ljubljana, Dalmatinova ul. 3 za živčne in druge bolezni, kroničen revmatizem, protin, ishias i. t. d. Ordinacija, izvzemši nedelj in praznikov vsak dan od 11.—12. ure dopoldne in od 2.-8 ure popoldne; ob sobotah samo od 11.—12- ure dopoldne. Zdravljenje s svetlobo in toploto, ma- — sažo in elektriko. 11 — Galvanizacija, — faradizacija — voltaizacija — sinuscidalna faradizacija — franklinizacija — lokalna d’arsonvalizacija — visoko frekventni toki v solenoidu (avtokondukcija) — električne čveterostanične kopeli — splošna, vibracijska in konkusijska masaža — gimnastika — termopnevmo-terapija — Goldscheiderjevo svetlobno zdravljenje — pnevmomasaža — vakuumlerapija — radijevo pitno zdravljenje — diatermija, (termopenetracija). Specialna terapija živčnih bolezni s posebnim ozirom na nevroze, kot: nevrastenijo, histerijo, psihogenijo, na bojazenske, seksuvalne, srčne in druge nervoze. Psihoterapija. Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta. Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku Zdravnik blagajne Ordinlra dopol. Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje Dr. Robida lan splošno zdravljenje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni popol. Stanovanje 1—3 I Frančiškanska ul št. 2, 11. nadstr. 1/2II-VU 11-12 10-12 10-12 10-12 2-3 Dunajska cesta št. 6, pritličje Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Mestni trg št. 3, 1. nadstropje 2-3 J Frančiškanska ul. št. 4, pritličje 5-6 Prešernova ulica št. 3, III. nadstr. registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga, vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, čevljev, srajc .itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bi-, zeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in „ Adria Perle*. Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron. Načelstvo. Arena Narodni dom. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez le ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. ! samo nekaj dni ! v četrtek in v petek zvečer ob ‘/29. uri bosta dve različni orientalski rokoborbi. Rokoborci so: Meissa Diel, Saher Boye, zamorca iz Konga. Bouzza Aziz, Skoudrani Bontalib, Arabca. Nagrada zmagovalcu prvemu 100 kron, drugem 50 kron. Ravnateljstvo. Arena Narodnega doma. Od srede 17. t m. naprej odprto vsak dan od 4. popoldne do 10. ure zvečer; Ob nedeljah od 10 dop. do 10. zvečer Prvikrat v Kvropi! == Misteriozna ss= AFRIKA obstoječa iz 100 divjih bojevnikov, plesalcev,! plesalk, godcev, rokodelcev, borilcev, plesalcev z meči itd., kakor' tudi predvajanje izvirnega orientalskega harema s poglavarjem favoritom, trebušno plesalko Rekio, Bent Mohamedom, Ben Amerjem, plesalkami narodnih plesov Aziza, Ben Mohamedom, Kadijo, Fekirjem, Hadjo Fatma, Aby Seuncm in za postrežbo določenimi zamorkami ter evnuhom Mohamedom Ben Dida. Vstopnina: Odrasli 50 vin., otroci 1•» vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje m poštnine prosto se najtopleje skega 'oddelka K 2.7Š3.740-70 KapltaliJ in škod pa je do sedaj izplačala K 123,257696 77, GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE" VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. Peter Kozina & Ko. Tovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko) (najmodernejše podjetje monarhije) 1 je otvoril meseca septembra lastno prodajalno LJUBLJANA Breg 20 Varstvena znamka. na drobno J^rPC) XII na debelo v Cojzovi hiši. Tfc | Ker 90 vžigalic« jugoslovansko locUdno demokratični strank« 2t « OZiir I HM priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice„Artatt«rwille". V * i: Naroča m jih pd opravi »ZARJE2 v LjubljmaL a f Občno konsumno društvo vTrbovljah registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svoje bogato zalogo manufaktumega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. po najnižji ceni. Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež vobro-~ kih do 40 kron. ~ Načelstvo. a IH ■I ■ m E B m m m R m m m m a □ B M H B d :E J Žepni koledar za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za- ••• ••• ložbi „ZARJE“. ••• •»« Za letnik 1914. naj se organizacije že sedfy naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :n vsako leto K 1*—. 2 Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani. □ mm Občno konsumno društvo v Idriji registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Hi m m m Glavna prodajalna v lastni hiši. Tri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodna za svoje člane vsake vrste manufaktumega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilne vlog. --------- ter Jih obrestuje po----------- 5° □ m m B fl fl m Ul o B B d NAŠI ZAPISKI Socialistična revija. & Izide na leto dvanajst številk. Cena: Za Avstro-ogrsko *a vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2‘50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov*4 v Gorici. eBs------------------------------ $ Hg <§> <§> ŽENSKI LIST glasilo socialist ičnega ženstva Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani. Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. 1 8 m Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure ki jih ima v zalogi založba „Zarje“ v Ljubljani. Pripovedni spisi: Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena Hans Kirchsteiger: Pod SDOverinim 50 vin. . pečatom. II. del. Cena 2 K. poveanim S. Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton P. Mi hal e k: Iz nižin življenja. Cena 1 K Dermota. Cena 2 K. M. Gorki j: Mati. Cena 4 K- Hans Kirchsteiger: Pod spovednim E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan, pečatom. I. del. Cena 2 60 K. Znanstveni spisi: Dr. Drag. Lončar: Politično življenje Slovencev. Dr. Drag. Lončar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. Cena 1 K. ° ri V 3 •1181 e 1 j: Prešer»ov spomenik. Cena 80 vin. ^ a *? Prijatelj: Drama Prešernovega življenja. Cena 40 vin. 8 A b d i t u s: Občinski socializem. Agitacijska izdajanja: Razprava VII rednega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke. Cena 60 vin. —'—Vojna in socialna demokracija. Cena L i b e r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. 30 vin. ' D — •— Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin. — — Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin. Narodni ali razredni boj. Oto Bauer: Cena 6 vin. —Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin. Knjižica časopisa „Naprej‘ Kari Ka u tsky: Kapitalistični razred. Cena 30 vin. A n t K r i s t a n: Socializem. I. zvezek. Druga izdaja. Cena 20 vin. Ant Kristan: Socialna demokracija in KarlKautsky: Proletarijat. Cena 30 v. kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin. KarlKautsky: Razredni boj. Cena 40 v. Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti ? Cena Karl Kautsky: Država bodočnosti. Cena 14 vin. 50 vin. K. M a r x in Fr. E n g e 1 s: Komunistični ma- EtbinKristan: Nevarni socializem. Cena nifest. Cena 40 vin. 30 vin. L. Vihrniund: Katoliško svetovno nazi- Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin, Karl Kautsky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin. A “t00 Kristan: O konsumnih društvih. Cena 20 vin. E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin. Koledarji: Zepei koledar n leto 191S. Cena 1 K. V zalogi so tudi še letniki 191*. 1911. DniHnski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejflL Zadraini koledar xa leto 1M& Cena 10 »in. Nafti Zapiski Dobe ae po 1 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1911 »Zarja* t retnikl m Itto 1911/11, 191*1% vezana po M kron. Založbo (Zarje' v Ljubljani.