27. številka.
Ljubljana, četrtek 4. februarja.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKINAROD.
!Trn I«   Il.i   L~,      LJubljane bm pobijanja na dom M celo loto 13 gold., za četrt leta 3 golđ. 30 kr., za en mesec I fold  10 kr.   Za pošiljanji na
t^m SiH?. I«. ? ,-.*J.-.Za ""'"^ ?° ^•"•.ftffi lt,:»- I 2a        deie,e za ceJo        20 za pol leta 10 gold. - Za gonode učitelje na ljudskih šolah
Ju ta dijake velja znižana cena in s.cer: 2a LJubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejema«, za eetol leta 3 gld. - Za oznanila M plačuje od četiri-
n   . , stopne pe.it-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiHka.
n^«™!*?™ ' "V2.      fV*nkir*t12' — i1V:koPI5!„0W. M "a^ajo. — Uredništvu je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa-. Ovravništvo   na kat ro -.»j «o ;>,agnynli|n poginu naročnine, reklamacije, om>ai ila, t, j. »dmituitratTTO« reči. le v „Narodi.« tiskalni- v Tavčarjevi hiši
Posojilnične zadruge.
Došlo nam je sledeče pismo:
Na Dunaj i 30. jan.
Gospod urednik ! V „Slove.iskem Narodu" od 19. jan. t. 1. priobčujete sklep računov „šoštanjske posojilnice" in pri tej priliki poudarjate imenitnost tacih denaruih zavodov v gospodarskem in narodnem oziru. Po pravici grajate malomarnost in apatijo za občni blagor, kateri tte glavni zapreki, da ne more naš narod priti do trdnejše narodne zavesti in do večjega blagostanja.
Vsak razumen narodujak izprevidi, da se no moremo slobodno gibati, dokler urno popolnem odvisni od tujega kapitala, vsak želi, da bi se ustanovile hranilničue in posojilnične zadruge, a da bi se hoteli lotiti resnega delovanja, tacih je pa kaj malo.
Sploh si nekateri ljudje doinišljujejo, da je bog si vedi kako težavna Btvar ustanoviti kako zadrugo, in sicer navadno ugovarjajo, da
1) za poslovanje in knjigovodstvo nij sposobnih ljudij in
2) da pomanjkuje denarnih sredstev, da bi pač dosti tacih bilo, ki bi si denar spo-Bojevali, a malo vložnikov, da bi tedaj posojilnica ne mogla ustretati potrebam svojih društvenikov.
Prvi ugovor nikakor nij opravičen, odkar se vse potrebne tiskovine in računske knjigo nže popolnem izdelane dobodo v „narodni tiskarni". Kdor zua brati, pisati in računati, lehko vodi te knjige ; za to nij treba učenega knjigovodje, samo malo vaje, katero
si vsak lehko pridobi pri uže delajočih posojilnici, h, postavim na Štajerskem v Ljuto-tomern, S, stanji itd.
Kar se tiče druzega ugovora, da bi po-maojkovalo denarnih sredstev, kažejo dosedanje skušnje, da so zadruge, če so na solidni podlagi ustanovljene si še zmirom lahko preskrbele potrebne novce.
Na Štajerskem so hranilnice, zlasti štajerska in graška, vselej rade posojevalc posojilnicam ; znano mi je, da štajerska hra nilnica privoli zadrugam kredite od 5000 do 20.000 gld., po 6Va% in tudi po nižjih obrestih.
Na Kranjskem bi menda ljubljanska hranilnica enako ravnala.
Pa ko bi tudi posojilnice pri hranilnicah ne dobile potrebnega denarja, ga zdaj dobe tukaj na Dunaji pri znani banki „Liinder-bankenverein". Ustanovila se je namreč lani tukaj zveza avstrijskih posojilu i Č-n i ti zadrug. Načelništvo te zveze stopilo je v dogovor z gori t menjeno banko in zdaj je „Lftnderbankenverein" centralni zavod za avstrijske posojilnice. Ako hoče katera posojilnica dobiti posojila, mora načelništvu zveze posojilničnih zadrug, katere zastopnik je g. Ziler izdajatelj časopisa „Gcuossenschaft", svoja pravila in poslednji letni račun predložiti ter naznaniti koliko kredita želi. „Liinder-bankenverein" je nže dal dozdaj 1 milijon in 200.000 gld. posojil proti nizkim obresti uj, namreč 6 l/a%.
Posojilnica tedaj lehko začne svoje delovauje, če ima le kakih 20 do 30 društvenikov in 500 do 000 gl. vplačanega   denarja   in   toliko se
pač v vsakem kraji skupaj spravi; — Omeniti še moram, da imajo posojilnice z neomejenim poroštvom dosti vtč kredita, kakor z omejenim, in da se poslednjim le teško in samo mali kredit privoli.
Z ozirom na narodnost, so mij dotični gospodje, s kat'.., iini sem imel priliko o tej stvari govoriti, zagotavljali, da se načelništvo in „L. B. V." brigati samo za kreditno sposobnost zadrnge, ne glede na narodnost in da se posojila dado isto tako nemškim, kakor češkim in slovenskim zadrugam.
Povsod se posojilnične zadruga ustanavljajo ; na Češkem pride na 25.000 Ijttd'j ena posojilnica, na M< ravskem belo na 9000 ljudij ena; na celem Kranjskem pa, s svojimi 400.000 prebivalci je samo ena obrt-nijska posojilnica v Ljubljani. Čudno ! Zdramimo se vendar, ne iščimo zmirom z v u naj sebe po uzrokih, če hira naša narodna stvar in če propadamo pri volitvah, ampak pomislimo, da narode najhuje zatira malomarnost za občni blagor.
l>r. Josip VoSnJak,
Govor slovenskega poslanca Nabergoja
v 8. soji državnega zbora 25. januarja 1875:
Železniška vprašanja so za vsako deželo velike važnosti! S?danje vprašanje je pak za Trst pogoj življenja. To me more opravičiti, ako povzdignem tndi jaz besedo, da si nijsem popolnem zmožen nemškega jezika,   ker tu gre za deželo,   katera me jo
Prijatelj Lovro.
(Dalje.)
Lovro se zapanji. Na to nij mislil. Bil sem opazil po govoru, da Miukin oča spada v ono vrsto ljudij, s kojim jo treba narediti čisto pogodbo, a pred očmi mi je bila grozna nesreča, v katero bi Lovro po nesrečnej žcuitbi pasti mogel. Mislil sem, da mi je prijateljska dolžnost, delati tako.
— Prav govoriš, reče mi Lovro, za pet dnij v nedeljo ima so šenitba oglasit. Jutri pojdem k starcu; Htvar se mora Viikako izvesti na čisto.
Druzega dne povrne se Lovro nemiren domov.
— Bil sem pri starem v uradu, reče piijatelj, vrgši so na divan.
— Pa kaj?
— Kaj vem jaz. Delal se je nekoliko razžaljenega. Čemu taka vprašanja, reče mi, ne kanimo li sklopiti prijateljstvo V Ali
misli to, da bodem svoje dete prikratil? — Nikakor ne, odgovorim mu, ali zakon je, kakor tudi sami znate, zveza na srečo in nesrečo, na vse živenje, pa jo treba o steari resno razgovarjati. Vi veste, da nisem imo-vit Človclc, da imam celo nekoliko dolga, a učiteljska plača nij bogat vir. Za to mi morato oprostiti, da govorim odkrito. — Starec na mojo te objektivne opazke neko liko zarudi, no malo zatem udari v smoli: „Glej, odkedaj je gospod Lovro postal ra-čunarV Pojte, no bodite dete! No, da vas mlada sliši!"
Hajdino k mm na obed, pograbi me pod roko, jutri pri Črnej kavi bodemo delali račttue. In Šli smo obedovat. To jc vse.
Druzega dne po poludue pride Lovro še nemirniši domov. Jez.no vrže klobuk na posteljo.
— K vragu! iztisne ljut.
— Kuj je?
— Kaj si mi govoril.   Zblaznil bodem.
— Si govoril s starcem?
— Nisem, nij ga bilo doma. Ali govoril sem z deklico. Bila je zaplakana, kakor, da se je srdila, a ko sem stopil k njej, odbijala me je rokoj. Dosti besed jo bilo treba, predno se je udobrila. Naposled mi je pokazala venec, smijoč se skozi solzo , in objela me rekoč: „Kaj tako znate vješti v srce?" Na to me je poljubila.
— Smehljala se ti je praviš? Lovro! Mar se je Mu U a tako smehljala, kakor se je nekdaj prvi krat Milvina?
— Malvina! Malviua? vpraša Lovro vpognivši glavo, kaj m« vprašaš ? Nij, nij. Si,e li mesec kakor soluce ? Ali.zaman je govoriti. Tvoja me vprašanja vjodajo kakor kače. Kaj tacega no morem verovati.
— Brate! Ti me imaš za Batana, moje besede so ti hudičevske? Naravno. Beseda hladnega razbora velja Često za hudičevo misel; razum je često mraz, ki nam opali cvetje na5e domišlije. Ti o tem sedaj tudi ne moreš soditi.
poslala aem,   —  zagovarjat in varovat jo propada.
Žalostna izkušnja jo za avstrijsko Primorje, da so, kadar koli so njegovi gmotni interesi v nasprotji z interesi italijanskega kraljestva, vselej le Primorje, oziroma Trst, mora brezobzirno žrtvovati Italiji.
Mi smo bili oškodovani pri mejnem reguliranji, pri trgovinskej pogodbi, pri čolnih uspehih, a celo v mirovnej pogodbi z Italijo 1866. leta povsodi in v vsacem ogledu oškodovani.
A še zdaj, gospoda moja, kakor bi ne bilo teb krivic 8e dosta, se pripravlja naj-važnejemu in edinemu pomorskemu mestu avstrijskega cesarstva Trstu, popolni propad trgovine!
Pravim propad, kajti vsakdo, ki vsaj na pol neče zatisniti očij in ki neče slep biti, ko temna noč, ve, da odprtje ponteb ske proge, prej, nego Trst dobi do morja še drugo železnico, ki le na ta način more konknrovati z Benetkami, — mora Trst z fizično silo uničiti. Tu ne gre za politično vprašanje, nego na prvem mestu za narodnogospodarsko, za življenje ali ne življenje trgovine v Trstu !
Gospoda moja! To mesto Trat, ki ima v sebi vsled ugodne lege poklic, enkrat še velik nalog izvršiti v domačem in tnjezem-skem trgovstvu, ki je edino pristanišče mej Avstrijo, Nemčijo in Rusijo, ki bi se lahko pri nekolikem trudu odlično udeležilo pri indijskem in onjentalnem trgovstvu, ki končna, kadar bodo orijentalno - azijatske železnice dozidane, tudi v tem pogledu more delovati velikansko, ta Trst, katerega nam zavida Anglija, katerega sta slavni Karel VI. in njegova hči Marija Terezija, prištevala mej najžlahtnejše bisere svoje krone, se kuje v verige in se veže, kakor suženj, ki naj bi se izročil in žrtvoval svojemu staremu tekmecu Benetkam, s katerim se je v teku minolih stoletij boril v mnozih vojskah na življenje in smrt. — Gonpoda moja! Na ta način, ka terega moram res brezglavnega imenovati, bi ne postopali s Trstom, niti Turki. — (Veselost.)
Obuzelo  te je.   Ali  veruj  mi, samo bratovska   ljubezen   sili  me,  da ti govorim skozi   hladni   razum.   Ali   nemam li prav? Dom  ti je  v nevolji, ti v stiski. Dolgovi presedajo.   Ženiti se kaniš, da sebe in hišo rešiš dolgov.   Nij   to  gola  sebičnost, ker znam, da tJ je srce vrlo in vredno. Nadaš Be dobiti podpore,   hočeš  živeti brez brige, delaš  za   prosveto   naroda.    Lepo je to, krasno.   Pred  tvojimi   očmi  sije zora. Ali Lovro,   pomisli, ako se vse to izvrne proti Iv«.jej nadi, ako namesto zore nastane noč? Ako namesto imetka dobiš siromašno ženo, navajeno živeti gospodski? Ako dobiš dece, nove  brige,  nove   skrbi?   Ako ti propade oča   do kraja, a ti  sam   vse   globnkeje v dolg?   Ako  se  ljubezen prema ženi zarad te  nevolje  spremeni   v  mvžnjo,  ki te do groba ne bode minula, ker si s to ženo do groba  zvezan.    Kaj   potem   brate? Noč, večna doč.   A ti tega ne smeš.   Bog ti je dal   sijajen  talent,   ne za to, da ga poko-plješ v brigi, tem več, da ga množiš na ko-llst naroda Bvojega.
To ti je dolžnost, a jaz ti to govorim, ker nečem, da bodeš večni rob.
(Dalje prih.)
Italiji se je podarilo mnogo, da premnogo; dežele, trdnjave in denar I Sedaj naj se pak obesi Benetkam na vrat še blagostanje in bogatstvo Trata! Po tem pak naj se, gospoda moja, nikar ne toži, da se Trst ne navdušuje za avstrijsko državno mišljenje, ali da, kakor je rekel poslanec \Vurm, Italijani avstrijski težijo za „unita Italia". —
Odborov predlog je v tacih razmerah skoro nerazumljiv. Nerazumljiv zaradi tega, ker se je v dobi dr. Herbstovega ministio vanja smatral vsakdo, ki je zagovarjal pon tebsko progo, za italijenissima. Nerazumljiv, ker dr. Herbst baš to, kar |je prej ometal, sedaj sagovarja.   (Klici: čujte! čujte!).
Gospoda moja! Dr. Herbst vidi z drugimi očmi, kadar je minister. Njegova znana nedoslednost se razlaga v tem, kar pravi javno mnenje v TrBtu, da namreč nij prijatelj mestu našemu, Trstn!
Zares, bil bi najnespametneji korak, ki bi ga Htorila vlada, ako pontebsko progo, samo, ali pak preje stavi pred kako drugo železnico, ki zvezuje Trst z sredino cesarstva.
Mi gotovo ne preziramo mirovne pogodbe od leta 1866, ožalujemo pak le, da se je v njej storila Italiji obljuba glede pon-tebske železnica ; ker pak mi tudi v naš ne-vspeh izpolnjujemo dotične dolžnosti, imamo tedaj pravico zahtevati, da se te dolžnosti ne vršć na takov način, ka bi mi morali vsled tega biti uničeni.
Korist, ki bi nastala koroškim in štajerskim industrijalcem iz pontebske železnice, se jim brez tega zagotavlja.
Tu je tedaj važno le, da se to odloži za nekoliko let. Ko se sezida druga proga za Trst, in Trst vsled tega tako opomore, ka bi mu bilo moč vspešno konkurirati z Benetkami.
Gospoda moja! Skoraj je neverjetno, kako se Trst zanemarja v železniških zadevah!
Trst ima eno samo železnično progo, k h jih imajo tujezemska mesta, mnogo manjša nego Trst, štiri, celo šest.
A še ta edina železnična proga Ljubljana-Trst, se je pri stavljenji o svojem časn tako zakasnila, da je Hamburgu bilo moč, tržaško trgovstvo si osvojiti in celo Ljubljano, tedaj pred vratmi Trsta, preskrbi jevati z kolonijalnim blagom.
Euaka napaka se namerava tudi zdai storiti. Pontebsko progo zidati in trgovino izpeljati v Benetke. Se le potem se dovoli druga železnica za Trst, toda prepozno bode!
Gospoda moja!   Žalostno, da je tako, ali istina je! Jaz morem le glasovati: Naj prej se naj stavi druga proga za Trst a potem Se 1« ti?] se pomisli na pontebsko progo.
Kdor glasuje drngače, hoče trgovRtvo tržaško podariti Benetkam, in svoje vlastn* hrate, Tržačane,  ki so  baš tako dobri Av strijci kakor   vsi  drugi v cesarstvu n^šem, pripraviti na beraško palico.
Tedaj si dovoljujem predlagati: „Visoka zbornica n»j blagovoli skleniti, v posvetovanje stavljeni predmot odložiti z deDašnjega dnevnega reda, ter ga ob enem sprejeti v obravnavo pri programu, ki ga postaviti vlada namerava o bodočnih železniških stavbah."
Politični razgled.
Notranje <le£ele.
V Izubijani 3 februarja.
V driavnetn oborit je izročil dr. Kopp predlog naj se na vseučiliščih odpravijo kolegjine. Vladni predlog o brambi trgovskih mark  avstro-ruskih je bil sprejet.
V Brnu kakor todi v Gradcu začenjajo meščanje oslobajati se od c. kr. birokratov. Bi bilo tudi v Ljubljani nže enkrat čas. Pri nas komandira samo c. kr. uradnik iu voli vse le nem -'kut..irski uradnik.
V «//<'r*,VnH zboru je govoril v proračunski debati bivši minister Lonyay in dejal, da mora oger*ka vlada le varčno izdajati, štediti, da pride do rednih financ. Ko je on minister bil, zapeljeval je sam zbor ministerstvo, da je preveč izdajalo. Boljše finance so le mogoče, če se obe stranki z diniti in državnopravno vprašanje na stran pustiti. — Minister Bartal je odgovarjal na Sennyeyev govor rekši, da lepih fraz se ne manjka, novega pa nij S. nič povedal.
V«80»J«» •- 'A B;'T,: a "■' ■Sflt.vhft narodna skupščina je minis-terstvu na vprašanje Cumičevo enoglasno izrekla zaupanje. — Sa tist dan pak so se ministri mej sobni sprli in odstopila sta finančni minister Kaljevic in minister vn n-iega Piročan^c. Zakaj? to se ne ve prav. Na korist te vedno spremembe v Srbiji gotovo nijso.
V Wmnco*1ci narodni skupščini se dalje posvetujejo o ustavnih zakonih. Predlog ali pristavek W*llonov s 353 proti 352 glasovi, ki izreka moffočnost revizije in ima v sebi besede „nrodsednik republike". Republikanci to smatrajo za eno zmago, da si so imeli le en glas večine.
V &pawti/i začenja „konstitueijonalna monarhija" tiskovno svobodo zatirat'. Nekov kraljev dekret prepoveduje novinara vse napade na kraljevo dnižino, konst'tucijonalno monarhijo in vero. — Karlisti so bili v gorah Albarazin tepeni in so izgubili 25 mrtvih iu 62 ranienih.
sinf/fpfHen vlada je obljubila postavo zboru izročiti, ki batine ali palice kot kazen za posebno hude napade na ljudi zopet uvaja. Pri nas so tepenje kot barbarično odpravili, kako da bi ga Angleži zopst poprijeti se?!
Dopisi.
Iz ^lozlrju 2. februarja. [Izvirn dopis.]   Pred  menoj leži štev. 23. „Sloven-skega Naroda". Uvodni Članek : nZopet posojilnične zadruge" je povod, da primem za pero ter naslikam nekaj žalostnega o mozir-ski  posojilnici.   Bilo je  namreč pretočeno poletje,   ko so  gornje - Savinčanje osnovali na gospod dr. Vošn Jakovo pregovarjanje v Mozirji pnsoiilničoo zadrnrro. — Zbralo se je takrat tukaj  neko nedeljo dosti odličuih mož gornje Havinske doline,   volili so predsednika, tajnika,   denarničarja  in vse, kar h temu  društvu   spada.   Društvo ima tudi nže vse potrebne tiskovine in tudi nže prvi dan  je prišlo    v denarnico nekaj stotakov. A od istega dneva se nič več od posojilnice ne čuje, zadruga spi zimsko s nanje, tiskovine in deuar baš tako.   Večkrat sem slišal pogovarjati se o pnsojiln'ci,   knj  je  ž njo? itd.   Ne vem, kaj jo temu uzrok.   Sicer pa mislim, da to, ker je predsednik na Rečici, denarničar in tajnik pak sta v Mozirji. Nobeden se dela ne loti in tako se bodo žalibože uresničile moje besede,  katere sem pri osnovanji društva pisal v nek slovensk list: „Upamo, da ne bode posojilnici:   Sreče dar — klofuta." —
In vendar imamo v Mozirji več, nego tri uplivoe možake,  kateri  bi se lehko dela
lotili in bi Slo prav lopo. To jo istina inicijative manjka. Mozirjani izbndite se iz vaše letargije; skličite skupaj sejo, pomenite se; lotite se enkrat „viribus nnitisu dela in bode Slo od rok. Sedaj imate uže vse za posojilnico pripravljeno — le dela manjka. ».Jeder Anfang ist schvver", a ko se vozu kolesa namaže — teče. — Pravijo, da na evečnico medved iz luknje „poluka"; ali je isti dan oblačno, medved ne zleze vrč v luknjo, kajti zima bode minula. Tako sem tndi jaz denes na svečnice dan „pnlukal" na neba višine. Videl sem, da nebni obok krijejo od juga sem prepodjeni oblaki. Sneg je tudi uže sel „rakom žvižgat" upam, kakor medved, da ne bode več zime, in tako se bode tudi naša posojilnica vzbudila iz rimskega spanja, ko bode začelo spomladansko solnce delovanja, pošiljati gorke oživljajoče žarke v ta zavod.
Želim torej, da bi ta dobrodrjui zavod se zdramil j in z i naprej z delavnostjo ljudstvo vzbujal.
It ii gM* rt ta na Dolenjskem 1. febr. [Izv. dop.] Gospod It »d. Pukelj, odgojitelj v Rakovniku na Dolenjskem od katerega ste nam lansko leto nekatere prav zabavne spise v podlistku vašega velecenje-nega lista priobčili, je pretečeno sredo skoro ntouil. Dopoludne omenjenega dn- va se je g. P. straRten led"drsec, z g. lejtnautom b. L ugom v graščinskem bajarju drsal. Kar naenkrat se led udere in prvi drsalcv se izgubi pod ledom. Lejtnant Lang, ko svojega pajdaša ne v:di več se silno prestraši, pa ko ga črez malo trrnotkov zopet pri nnej luknii skozi katero je pal pod led, zagleda, mu je bilo še le očito, kaj se je z njim zgodilo. Srečen slnČaj je bil uzrok, da so je P. gotove smrti rešil. Omeniti še moram, da je Pukelj pri St. Rupertškib nemŠkntarjih na prav slabem glasu. Celo nekateri odborniki (se ve nemškutarski) mu žngajo, da mu jih bodo nna pleča" naložili, ker je neki on pisal dopis, katerega sto prepečeni teden v vašem listu priobčili, (ne on Ur.) ki je popolnem resničen. ČJndni so nHŠi nemškutarii res, če bi oni dopis kaj lažnjivepra poročal, bi vendar lebko javno oporekali, a ti „knltnrtregarji" 8 svojim ,.filek mus ar krigen" hote sami svoje sramotno počenianje s surovostjo izbrisati.
Da naši kmečki pnrgarji tako predrzni pofltaiejo, so mnogo krivi naš gospod fajmo-Ster, A Košir, ki izdajalcem domovine oči-vidno na roke gredo. Namesto, da 'bi jim kjer jim je naloga in prilika dana, nasprotovali, pravico zagovarjali in Slovencem na noge pomagali, se ali odtegujejo ali pa molče ter meniio, saj nič ne pomaga, „bird no« schon Gott helfen". Da ima tako vedenie našega duhovnega očeta slab upliv na malo izobraženega kmeta, je pač lehko umeti. Saj uže kmetje govore: „Če nam gospod fajmo-gter slovenskega jezika ne zagovariajo, kaj bomo še le mi ? Če so gospod fajmošter «emškutar. potem vendar nemSkutar hit: nij greh", in tako ce tukajšnji kmet po svojem duhovnem očetu ravna in nem^kutari, kar mu duša daje. Bog daj, da bi se naš du hovni oče v tem obziru skoro spreobrnili! Da so gospod Košir neuiškntarjem, zatiralcem slovenskega jezika, tako zelo prijazni, je tudi drugod nevoljo vzbudilo.
O«! offcisUo slovenju«' Sll«»jc» 30. jan. [Izv. dop.J Kakor Slovencem Nemec
svojo edino-zveličalno nemščino v šolo in urad vsiljnje, tako prebivalcem mej Muro in Dravo Magjar, ta kruti sovražnik Slovans-tva okorno svojo magjarščino. Komaj prestopiš mejo, tor korakaš po krasni ravnini Msdjimurja, kako se hod^š čudil, videč o cestah imena slovenskih vasij itd. v trdi magjarščini pisana. Zastonj išče tvoje oko slovanskih imen, daiiravno tukaj Slovam bivajo. A to nij VRe.
Prebivalcem, kljubu temu, da je velika večina magjarščino na zmožna, ro vse od urada magjar.ski dopisuje in vsakdo io primoran človeka iskati, kateri mu listino raz-tolmači. — Ogledimo šole. Glava bo vsace-ga mislečega bolela, uiialil bo, da je v Kini ako sliši, kako ss v teh šolah podučuje. V vaseh je slovenIČta* in migjaršč'na učni predmet po trgih in mestih tudi nstnlolna. N. pr. v Čakovcu se noben ufitelj no sprejme, kateri trfh treh jezikov zmožen nij. O uboga mladina! ki si orodje neusmiljenega roagja-ronstva, ubogi u'itelj, ki si primoran proti vsem načelom zdnivo p^dagagike podučevat ! Da bogovi bi ti učitelji biti morali, hote8 svojo nalogo glede jezika rešiti. Morebiti, da slavni Mapjari lijek Iznajdejo, da se hodeta ostala jezika slovanskim otrokom v glavo vlivala.
S tako kruto silo se v Mcdjimurji mag-jarAcina in nemščina v ljudske šolo vlivtti, ter Učitelj brezvsprguo okvar j« svojo nalogo rešiti.
Res žalostno stanje Medjimnrcev, pa naj ludi drugod nij nič bolj Se,
Domače stvari.
— (Trgovinska zbornica kranjska), katera je vsled goljufij sestavljena in ne postavno voljena, kakor smo še vedno in vsak dan pred porotniki dokazati pripravljeni, se je v pondel jek konst tuirala in volila g. Dreo zi predsednika in K. Luk-mana za podpredsednika.
— (Vodnikova beseda) v ljubljanski čitalnici 2. febr. je bila nekoliko slabše obiskana, nego prejšnja leta. Uzrok je ta, ker se je bil glas raznese!, da so bode beseda preložila zarad Costove smrti. Poleg drugih programnih toč k, katere smo uže omenili, je tudi dr. lileiweis nekoliko izpregovoril o Costi posebno opominjajoč, da prvo literarno delo pokojnikovo je Vodnikov album. Ples je trajal — to se uže razumeje skoro do belega dne.
— (Fotograf S al o r) pri Slonu nas prosi naznaniti, da prodaje Coatove fotografijo po 30 kr.
— (Zagrebški mestni zbor) je imel 30. jan. popoludue sejo, v kateri je mestni svetovalec Saj predlagal naj mestni zbor zagrebški tclegrafičnim potem svoje sožaljonjo izreče „Slovenski Matici" v Ljubljani po povodn smrti njenega predsednika dr. Coste, ki ja tudi ob priliki otvorjenja hrvatskega vseučilišča slovenski narod zastopal. Telegram je bil stante sessione odposlan.
— (Učitelji kozjanskega okraja) so izgubili vrlega tovaiiŠa, naše društvo zvestega člana. Tomaž Knežar, učitelj v šen-Petru je menda vsled naduhe, v soboto, dne 30. jan. v gospodu zaspal. Zapustil je ženo in edinega sina, častnika. Rojen je bil v Starem trgn dno 18. okt. 1804 in je služil kakor poduČitelj ozir. učitelj od 1. nov. 1832,
v Sen-Petru pa od 23. okt. 1856, kamor s* je iz Rečice preselil. Bil je eden najma H ji-vejših učiteljev, dober mož in oče in pravi tovariš svojim souČiteljem. Otroke je ljubil kakor oče, in naj r?jši jo bival mej nj;mi. In še zadnja leta, ko je vidno hiral, bil je on prei in z-d nji v šoli. Veliko se je pečal tudi s sadie in svilorejo. Dne G. avgusta m. 1. smo še učitelji (piša se noro) po njem zborovali in z njim t kali, on nam je pa še solznimi očmi doli v:« 1 svoje DajboljSe starine — za fllavo. Naj mu bo zemljica li»hka.
— (Iz Petro? č) pri Celji so nam piše: Pri dennšnji volitvi občinskega župana je bil Iv;;n Kovač, posestnik v Arnji vasi, vrl narodnjak, ki je (b direktni volitvi za državni zbor glasoval in več drugih ogovoril, da so z njim za (ro p. dr. Vodnjaka glasovali, enoglasno za župana izvoljen.
— (Iz Staroga trga) pri Loži se nam pišn: Pri n*s bi se bili letos i dobro zabavali. Bdi bi dve veselici s plesom in igro in dva manjša „venčeka". A mi smo delali račun brez krčmsrja. 18. januarja zbolela je soproga čitalničnega restavratirja. Imela je vročinsko bolezen. Bila jc vedno slabeiš i in slnbejša in denes 1 februarja sm • jo — pokopali. B.la je vila gospodinja v vsj'ccm obziru in splošno pii! jub'jcna. Rodi jej zemljica lehkal
— (Slovensko gledališče.) Prihodnja slovenska predstav* bo pustno nedeljo 7. svečan*. Igrala ko bode pustnemu času primerna  burke ,,L u ni p a c i - V a g a b n n d".
— (Z Dunaja) se nam piše: Kar se pontebske železnice tiče so razun nekaterih vladnih mol v centri, potom goriških in tr-•7.:*ških poslancev, vsi drugi za pontebnko glasovali, zlasti tudi kranjski, ker je potem upanje, da so loška železnica zida. Kajti predilaka hi bila preblizu pontebske tu Trst mora zraven j o Ine še eno železniško zvezo z zamorskimi deželami dobiti. Stvar pač nema višjega političnega pomena. V tacih stvareh velja samo korist dežele; če so Go-ričaui za Predli, naravno to; pa isto tako so opravičeni kianjski poslanci, če so proti Predilu za Loko, ker obe železnici nij mogoče dosegati.
Zahvala.
Podpisani ravnatelji sprevoda ranjcega g. dr. E. H. Coste izrekajo s tem prisrčno hvalo društvom in p. n. gospodom deležnikom tega sprevoda, posebno pa še gost). Doberletu za njegovo prijazno in izdatno sodelovanje pri uredbi celega sprevodi.
V Ljubljani 3  febr. 1874.
Josip Nolli, Josip Pfeifer, Dragofin Žagar.
Vsem bo I n i m moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Malusciere k Barry
'Js let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraSčenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledv ienh, jetiko, kafielj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato Silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanjo pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shnjšanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, moj njimi spričevala profesorja D.. Wurzerja, g. F. V. Bcncka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega s\ etnika Dr. Angelsteina, Dr. Sln.relanda,
Dr. Campbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Urč, grofi nje Castle-■tuart, Markize de Brelian a mnogo druzih imenitnih osob, bo razpošiljava na posebno zahtovanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov.
Spričevalo zdravilnega svetniku l»r. VVurzerja,
Bonn, lO.jul. 1852. Revalescičre Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri ilristi fag griži, dalje pri sesalnih in obistnih liolezoili, a t. d. pri kamnin, pri prnsadljivem a bolelmeni draženji v ■calni cevi, zapirji, pri holehnein bodenji v obistib in mehurji, trganj« v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
VVinchcster, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevaleseičre je ozdravila večletne i  nevarnostne  prikazni,  trebušnih  bolezni, zaprtja, bolne čutniee in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter  vas toplo vsakemu priporočam. James S h orel and, ranocelnik, 90. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
B e r o 1 i n, 6. maj a 1850. Ponavljaje izrekam glede Kevaleseičre du Uarry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel ste i n , tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (liadonsk.e, 82. aprila 1872. Moj pationt, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami mene jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevaleseičre du Kan y po-polnama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik.
M on ton a, Istra.
Učinki Kevaleseičre du BaiTV so izvrstni. Fe rd. C1 Jius be r ge r, c. kr. okr. zdravnik.
ot. 80.416. Gosp. F. V. Ileneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (.Nemčija), piše v BB « r 1 i u e r K 1 i n i s o b e o 0 liunsclirlft" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabini, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvalcuta Ara* biča" (Kevaleseičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila oijso bila v stanu odpraviti; toda Kevaleseičre gaje oidravilu popolnoma v o* tetinih.
St. »J-l.LMO. Miirkizo de Urehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji.
St. 79.810. Gospo vdovo Klommovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehauji glave in davljenji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanii dušnika, omotici i tišeanji v prsih.
Št. 75/J70. Gospoda Gabriola Telnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro rbreznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljcuji, nespanji in liujšanji.
Št. 75.928. Barona Signio 10 letne hram o te na rt i k. ul i in nogah i t. d.
Kevaleseičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, glede hrano.
V plehaatih pusicah po pol funta 1 pobi. 50 kr. 1 fnni 2 gold. 50 kr., 2 fnnta 4 gold. 50 fer., 5 tim tov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 30 gold.
— Bovalesciore-Riscniten v pnšieah a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Eevalesoiore-Cbocolatee v piahi in V ploščicah z« 12 ta«. 1 gold. .00 kr., 24 tau 2 golu 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 hr., v prahu s* 120 ta 10 gold., za       ».-.s 20 gold., — M 570 tan 86 gold
— Prodaje: Bar ry du Barry & C o in p. na Otu-n*0i, WMlii- ■ ••*■<* h. 8, v <Ljuh'Jt«ui Ehl M a tir, v u ;«■•»«!•:•.» br&tje Ohertniuiujrr, v lu» braku Dieohtl & F ran a, v i eiovvl P. Birn-bachur, v Iboači Lndvig Mnller, v TlnrJburu
M. M ori č, v Nerann J. B ^tookhaatnn, v Zagreltu v lik.iit.ii-i usmiljenih sester, v < er-noilcNh pri N. Snirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, le k.n-ju, v filrstlca pri bratih Oberranz-ni t \ r, \ Tamtifail pri Jos. V, Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jabnerju, lekarju, v Varat «liuu pri lekarju dr. A. Ualterju, etakog v vso' ueatifc pri (teta b toaaHih m ■pttoonjskjh trgovcih čud: razp.iiljj     . a• - i - rut ve utajo o-1 poitnil
>lksXP'i'j»'.   h.'i IKtVMttjifa
Tujci.
2. f o b r u a r j a: Kvropiat    Pfander i/. Dunaja.  —  Kunčie iz Kranja. —  VValdman, Bach iz Dunaja. — Zimeo iz I .jubljane.
PriNIonu: VVakonig iz Litijo. — pl. Gonzani i/. Kranjskega. — Babo iz Kočevja. — Pibr -vec Hladek iz Krope — Schok iz Dunaja. — Jagrič i/ Kranja.
Pri "tlmllčl: Gcrber iz Dunaja. — lioitonfcls iz Pečuha. — VVcsten iz Dunaja. — M«r iz Gradca. Edelsheim iz Dunaja.
Pri Zamorci i Meningor iz K.anja. — Griln iz Gradca. — Bchmidhosen iz Celja. — Krava iz
Vratnega.___
JListki".
Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev.
T r v i h šest zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji:
V Ljubljani: Janez (»iontini; Jurij Lercher; Igu. pl. Kleinniavr &■ V. Kaniberg; Zesehko &, 1*111 j Otokar Klerr. — V Celovci: J. Leon; E. Liegel. — V Mariboru: „Narodna tiskarna". V Trstu: F. II. Schimpf. — V Gorici: Karel Sobar. — V Celji: Karel Sobar. — V Ftuji: Vil. Blanke. — VZagrebu:
Leopold llartman.
I. zvezek.
Stenografija, si>. dr. Kb4č. — Zivotopisje, sp. Jiajč Bož. — Prešom, Prošerin ali Presireii, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. tir. ltibič. — Pisma iz Uu.sije, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Huskeui, sp. dr. J. Voimjak. — Č?gavu bode } sp. J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal L. lladerlap.....25 kr.
II. zvezek.
Ivan Krazom Tatenbah. Izviren roman, spis. J. Jurčič......50 kr.
III. zvezek.
Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec — Na črni zemlji.  Novela, spisal J. Skalec        25 kr.
IV. zvezek.
Lepi dnevi. Spisal Paulus. — Plašč. Novela. Kuski spisal N. V. Uogol; poslovenil L.Gorenjec. — Nekoliko opazok o izdaji slovenskih narodnih |M-Miij.  Spisal prof. dr. Krek    ....   25 kr.
V. zvezek.
Meta Molilni i s. Koman, francoski spisal Viktor Cherbttlicz, poslovenil Davorin llostnik   .   50 kr.
VI. zvezek.
Kazen. Novela, francoski spisal //. Rivičre, poslovenil Davorin llostnik. — Cerkev in država v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulai/e, poslovenil Davorin llostnik .....25 kr.
VII. zvezek. Kantoiriea.   Komau s pogonskega zakotja.
Češko spisala Kari ina Sv&tla; p slovcnil Franjo Tomšič............00 k r.
Dunajska borza 3. febrnarj«.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih  .   70 gld. 45 kr.
Enota! drž. dolg v srebrn    .        "5   .   85 t
1800 dri. posojilo.....U9   „ 50
Akcije a.liodne banke 956   ,, „
Kreditne akcije    ....      210   „   75 .
i .n do v........110   „   95 „
Napol..........8    „90 t
(!. k. CHkini.......5    „   25 „
Srebro ....        .   .   .   . l< 5    . 80
■ rili«* <>4*ii«-
V Ljubljani 8. februarja t. 1. Pšenica 5 g'd. 20 kr.;  —  rež 3 gld. (50 kr.;
— ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gld. 10 kr.; — ajda 9 gld. 00 kr.; — proso 3 gld 10 kr.; — koruza 3 gold. 20 kr.; krompir 2 gld. 40 kr.; — fižol 5 gld. »;<) kr.; masla funt — gld. 51 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — špuh trisen — gld. 34 kr.; — špeh povojen
— gold. 42 kr.; jajco po 2'/j kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednino funt 28 kr.; — teletnine funt 24 kr.; svinjsko meso, tunt 23 kr. — sena cent 1 gld. 30 kr.; — slamo cent 1 gold. — kr.; — drva trda 7 gld.
— kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Opekarnice mojster,
zanesjiv, z kavcijo, so najemo k izdelovanji blizu Si.000 zidovnih, in blizu 40.0 0 stresnih opek, ki so imajo ožgati v poljskih pečeh. Volikost zidovnih opek je 10" dolgosti, 5" sirokosti in 2'/j" debelosti ; strešne opeke naj bodo 7" široke in dolgo a */•" dobele. Prošnje v nciuš-ein jeziku naj so blagovolijo poslati kneževskemu «>!-ili i-l»ni.Ht vn posestva Wii«»|>oi*lc, pošta Stari trg pri Kakoku na Kranjskem. (33—%)
Vsestransko, srčno sočutje, ki se nama je skazovalo mej boleznijo in pri smrti najinega predrazega tirata oziroma svaka
g. dr. E. H. Coste,
nama vzbuja najzivahnejšo zahvalo.
Oe naju pri tej britki zgubi more kaj tolažiti, je edino nepozahljivega ranjcega pogreb, ki nama je porok bil vsestranskega sočutja in obžalovanja, za to pa tudi izrekava najprisrč-nejšo zahvalo, posebno gospodom aranžerjem, spoštovani deputaciji gospa in gospodični, slavnemu deželnemu odboru, društvu „Sokol", ča-stitim županom okolice ljubljanske, pevskemu zboru čitalničnemu, katoliškemu društvu in društvu rokodelskih pomočnikov, dalje delavskemu društvu, slavni čitalnici, deputaeijain iz Kranja, Kamnika, Postojne, Vipave in Novega mesta, visoko čaBtitcmu stolnemu kapiteluu in drugi duhovščini, tukajšnjim usmiljenim sestram, slavni odvetniški kouiort, si. civilnim iu vojaškim uradom, si. magistratu, c. k. kmetijski družbi in slednjič vsem drugim, ki so se udeležili sprevoda iu h tem, ter tudi s krasnimi venci počastili milega nam ranjcega.
V Ljubljani, 31. jan. IS75. (34)
Kornelija Scholmayer-Costa, Franjo Scholmayer.
m
Dovoljujem si visoko čestitomu p. t. občinstvu  uljudno naznaniti, da snu prevzel zavod z imenom:
na (Tevljarskeiii tr^n Inž. štev. 2li\\ I. nadstropje poleg HradeckJIjevtiga mosta,
ter bodem omenjeni aavod vodil razširjeno z Imenom:
<>b enem s tem oznanilom uljudno prosim, čeatlpolno zaupanje, katero je uživalo prejšho vodstvu te (trme, tudi meni blago-
voljno ..hraniti,  ter   zagotavljam,  da   im.l.-m skrbel za solidno delo, w»
za dobro In novofiegno blago v velik.mi Izbiro a izvrševal vse po ^st najnovejšej fasoni, promptno In po ceni. sploh ustrezal bodem željam -mojih čestitih .idjemnikov.
Odličnim spottov. anjem
Vincencij Wenko,
civilni iu vojaški krojač.
(35-1)
v Ljubljani
se priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki  in po mi j n i>. j i oeni, posebno:
looo postnih voznih listov          .... 5 g!d. — kr.
vsakih  1000 več..... 3 „ V0 „
looo voznih listov za železnice s firmo in iolcz-
niškiiu kolekoni 7 .. 50 „
2O00     „         „              „                „           n 13 „ 50 n
looo za brzovoznino s firmo in železniškim kolekom 9 „ — ..
8000         n            -            „ 16 „ 50 ,
1000 zavitkov (Couvertsi v kvari s firmo        . 4 „ — „
1000             n              v oktav      „ 3 „ 80 „
2.^.1 o ga. tiskanih formularov
za c. kr. sodliije, občinske urade, okrajne /.nstopo, šole, <>erkve iu cerkvene ui-ade,  advokate iu  notarje, pobotnico za mesečne
plače i. t. d.
4
Isdajatrlj iu nreduik JoHip JurčiC.
Luutuiua in tiak , L.. .. n,- tiskarne".