i
i
“1278-Bavdek-Bucar-0” — 2010/7/23 — 8:50 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 23 (1995/1996)
Številka 6
Strani 354–355
Gregor Bavdek in Klemen Bučar:
APRILSKEGA LUNINEGA MRKA NISMO VIDELI
Ključne besede: astronomija, Zemlja, Luna, Lunin mrk, saros.
Elektronska verzija:
http://www.presek.si/23/1278-Bavdek-Bucar.pdf
c© 1996 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
Astronomija I
APRILSKEGA LUNINEGA MRKA NISMO VIDELI
Letošnj i prvi Lunin mrk je potekal v 'no č i s 3. na 4. april. Luna se je
Zemljine polsence dotaknila ob 23. uri in 16 minut , sence ob 24. uri in
21 minut , začetek popolnega mrka pa je nastopil ob 24. uri in 27 minut .
Popolni mrk je trajal 1 uro in 27 minut .
Tudi Presekova ekipa je bila pripravljena na spr emlj anj e dodatno
zanimivega dogodka. Hkrati bi namreč lahko na severnem nebu opazovali
še eno atrakcijo - komet Hyakutake (glej članek na str. 326) . Nadej ali
smo se torej kar dveh muh na en mah, na koncu pa nam je vse pokvarila
tretja: muhasto vreme . Že v pon edeljek , 1. aprila, je vremenska napoved
močnega sneženja v naslednjih dneh dala vedeti , da z opazovanjem slabo
kaže. Upali smo , da gre le za prvoaprilsko šalo, vendar žal ni bilo tako. V
torek je snežilo, 3. april je bil v celoti oblačen in meglen , pr av takšna pa
je bila tudi noč na 4. april.
Slike, ki jo obj avljamo na zadnji strani ovit ka, tor ej ni posnela Pre-
sekova ekipa, ampak smo jo našl i na Internetu .
Da razočaranje ne bo preh udo , velja omeniti , da bomo letos priča še
enemu popolnemu Luninemu mrku , ki bo nastopil 27. septembra ob 2.
uri in 12 minut , popolni mrk pa ob treh in 19 minut. Do takrat drž imo
pesti , da nas vreme ne bo spet pus tilo na cedilu . Sest avljalc em letošnjih
efemerid (Naše nebo 1996) se je za aprilski mrk pomotoma zapisalo, da
pri nas ne bo viden . Prav so imeli.
J eseni napovedujejo vidni mrk. Bomo videli. Upajmo , da bod o imeli
tudi to po t prav!
Do takrat pa se zadovoljimo z nekaj splošnimi podatki o Luninih
mrkih.
Lunina pot okrog Zemlje in Zemljina pot okrog Sonca ne ležit a v
isti ravnini , pač pa je ravnina ene glede na ravnino druge nagnjena za 5
stopinj in 9 minut. Zato Luna pri svoje m kroženju okrog Zemlj e včasih
potuje nad Zemljino senco, drugič pod njo . Vsake toliko časa, tja do
t rikrat na leto, pa se zgodi , da Luna na svoj i poti delom a ali v celot i zaide
v Zemlj ino senco - takrat nastopi Lunin mrk . Ta se lahko pojavi na št iri
možne načine. Če Luno prekrij e (glavna) senca , govorimo o popolnem
Luninem mrku; če jo pokrije le del sence, je to delni Lunin mrk ; če pa
Lun a zaide le v Zemljino polsenco, potem gre za polsenčni Lunin mr k; in
če v polsenco zaid e le del Lunine površine, pot em je to delni polsenčni
mrk .
Če bi bile točke preseka Lunine poti okrog Zemlj e in eklip tike staci-
onarne, bi se Lunin mrk pojavljal vsake pol leta v istih mesecih. Ker pa
se te točke na ekliptiki giblj ejo , se iz leta v leto spremi njajo tudi datu mi
ah. Te datume &rrto d e b 0  v skupine po pri-o pol leta V mem 
letu nastopib nrs;jmrmj 2 in na- 7 mImv - 5 SonEevih in 2 LMina rrli 4 
Sonkvi in 3 Lunini, Iahko td muno 2 Sonhva. Po ciklu 18 let 11 dni in 
8 ur se h o e ,  Luna in Zemlja apet pojaGo v pr ibbo enakem polahju, 
mto 8e mpo-e mrkov po tem obcbbjn ponovi. Ta cikel, Id rpe imermje 
mas, je bil pcmm b strrrigl EgipEanom in jim je  pav taka s l d  sa 
nqmved& m r h .  
Lnnin mrk je rta r d i b  oil Son&vega preaej l& vidm - vidijo ga vlPi 
qamdci, kim ob Easu n j e g o v q p ~ p a n a ~ ~  atrani Zemlje- brej 
ti&, ki imajotdrat noE. ZnaEilno raqj je, da Lma niti ob popohem mrkn 
ni pweem temna. Mag rn to j e  -a &modera, ki lami metlob0 
in pkrbi rn vidnod L w  tudi ob qjenem mrku. InM-t je t o 4  
odviana predveem od tmutmga o n ~ ' a  Zemljine atmasfere, t a b  
metlosti amme ni ma2 napovalati. Oaqjqiemo jo po Danjonovi Iatvici, 
ki ima pet stop@, uvedel pa jo je  f ranak i  &mnorn And& Daqjon na 
5;L.betku tega etoletja. & j e  torc3j v Zemljini atmoaferi veliko prahu, je 
ponawdi mrk lcelo temen, ZePlljina ~enca pa h a  rtumcrorns mter rob. 
To se je spdilo v letih 1991 in 1992, ko je filipinski vdkm Piatubo v 
atmosfa hbruhal tone in tuna pdu. L W  mrki m sat0 pomembni 
tudi aa p m u ~ e  gorqjih plasti m i n e  &madere. 
G w  Baudek in a m e n  BarEor