• LETNI PREGLED DELA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS
DELOVATI  MED LJUDMI
»Ugled in uspeh zveze komunistov sta vedno rasla takrat, kadar smo delovali akcijsko enotni, in to med najširšimi množicami; takrat, kadar smo zavzemali stališča do problemov in odpirali perspektive, kadar smo dajali zgled z delom; tudi kadar smo principialno šli v dialog s tistimi, ki vlečejo razvoj nazaj. Značilnost naše partije je doslej vedno bila v tem, da je znala spodbuditi delovne Ijudi, da je bila ob vseh pre-lomnib trenutkih z njimi tesno povezana. In tako mora biti tudi zdaj.«
To je v uvodni razpravi na seji naše občinske konference ZKS, ki je bila 17. marca v kulturnem domu Španski borci, udeležili pa so se je tudi Ivan Maček-Matija, Andrej Marinc in Jože Smole, poudaril predsednik občinskega komiteja Pavel Vindišar. V na-daljevanju prispevka povze-mamo še nekaj misli iz njegove ocene družbenopolitičnih ra-zmer.
NAŠE MESTO JE MED LJUDMI
»Komunisti zopet začenjamo zav-zeteje delovati med Ijudmi, četudi ob tem ugotavljamo, da zaradi tega, ker smo se v preteklosti takšnega delo-vanja v mnogočem odvadili, pone-kod začenjamo skoraj znova. In svoj vpliv je zdaj težje zagotavljati,kajti
mogoče ga je le z močjo argumentov, ne pa s sklicevanjem na avtoriteto zveze komunistov.
ZVEZA KOMUNISTOV SE MORA PRVA ODZVATl NA TISTO, KAR NI SPREJEMLJIVO
Vodstvo občinske organizacije ZK je reagiralo na poskuse nekaterih vodilnih delavcev iz tozdov v delovni organizaciji Žito, ki so začeli razbi-jati Žito kot enotno delovno organi-zacijo; tu smo terjali politično dife-
K besedi se je oglasil tndi predsednik CK ZKS Andrej Marinc, Id je v svoji razpravi med drugim poudaril realno planiranje, prizadevanje za spremembe v kakovosti go-spodarjenja, povezovanje še razdrobljenega združenega dela, in to na ekonomsldh osnovah, nagrajevanje po re-zultatih dela in soodgovor-nost ZK za kadrovsko politi-ko.
renciacijo med komunisti Žita in ti so jo ludi uspešno izpeljali. Predvsem zaradi angažiranja komunistov Žito danes zopet postaja perspektivna de-lovna organizacija, ki se odpira v slo-venski in jugoslovanski gospodarski prostor. Zelo negativno smo ocenili ravnanja in odnose med vodilnimi komunisti v KS Dušan Kveder-Tomaž, ki so dobili politična obelež-ja. Zahtevali Smo od vseh sodelujo-čih, da odstopijo s političnih funkcij.
Nismo še utrdili zavesti, da smo prav komunisti dolžni prvi prepreče-vati, pa tudi razkrivati družbeno ne-sprejemljive pojave. In to vsak v svo-jera okolju. Ne gre za to, da bi prev-zemali odgovornost za vse in da bi bili o vsem razsodniki; moramo pa pokazati in dokazati, da vsega v naši družbi ni mogoče početi. Medtem ko delovni Ijudje skrajno prizadeto in kritično govore o dogajanjih v svo-jem okolju, o nedelu in neodgovor-nosti, vodstva in organizacije ZK ostajajo ravnodušne. Z molkom in pasivnostjo pa zagotovo ni mogoče presekatr korenin pojavov, ki bodejo v oči.
Nadaljevanje na 3. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
IDEJNA RAST BO NAŠ PRESKUSNl KAMEN
Čas, kakršen je današnji, pri-naša tudi idejna vprašanja. Ker pa v svojih odgovorih mi sami nismo dovolj trdni, ne znamo do-volj natančno razlikovati med po-javi, ki resmčno terjajo našo po-novno idejno analizo, ter med po-litičnimi napadi in diskvalifika-cijo sistema in zveze komunistov. Zveza komunistov je bita do stvarnosti vedno kritična. In to nas je vodilo naprej. Mi pa se danes prehitro zadovoljimo zgolj z odkrivanjem odklonilnih rav-nanj in njihovih nosilcev; po-trebno je tudi razkrivati idejne korenine, iz katerih se takšna ravnanja hranijo.
Gospodarski položaj je resen. Toda tako, kot smo doslej še vedno uspcli iziti iz težkih ra-zmer, se bomo prebili tudi tokrat. V to smo prepričani, ker to znamo in zmoremo. Predvojna komunistična partija v Ljubljani je imela svojo razredno politično jedro v Mostah. In tako je v bi-stvu ostalo do danes,« je sklenil svojo razpravo Pavel  Vindišar.
SPOŠTOVANJE DOGOVOR-
JENEGA,   ODGOVORNOST,
ZDRUŽEVANJE,     NAGRA-
JEVANJE
Na govorniškem odru so se zvr-stili delegati iz na&ih osnovnih or-ganizacij zveze komunistov. K poročilu o delu občinske organi-zadje v preteklem letu in uvodni razpravi Pavla Vindišarja so do-dali svoje, tako spodbudne kot tudi kritične pripombe in ocene o našem zdajšnjem trenutku. Stane Keber je govoril o neizpolnjeva-nju dogovorjenega in se hkrati
Na seji obdnike konfe-rence ZKS «o bili Jttije doie-danji Hani obSnskega komi-teja razreieni te doBnostJ, eden izmed njih zaradi nede-lavnosii, nanovo pa so biH izvoijeni Branko Erinij iz Izolirke, Miran Miljakovič U Indosa, SvetUna Radtf iz To-piarne in MUenko Vakanjac iz OO ZK v KS Novo PoJje.
spraševal, kaj smo storili komuni-sti v občini, da bi take pojave pre-prečili. Stane Uhan iz Gradisa je opozoril na pomanjkanje dela za gradbince in se zavzel za integra-cije na osnovi gospodarskih ka-zalcev. Povedal je tudi, da imajo v Gradisu kljub nadpoprečni pro-duktivoosti dela in kljub dejstvu, da se drži jo vseh družbenih usme-ritev, izjemno nizke osebne do-hodke.
Predsednica našega izvršnega sveta Gabrijela Jelen je med dru-gim dejala: »Prav je, da imajo strokovni delavci dovolj časa za to, da s polno odgovornostjo pri-pravijo dokumente, katerih ustreznost je potrjena šele z izvedbo in njihovo uporabo. Za to, strokovno podlago mora ob sprejemu in kasneje strokovni delavec tudi odgovarjati. A kako ravnamo mi? Za zavožene inve-sticije, za zgrešene integracije, za slabe pravilnike itn. kregamo de-lavce, ki so jih sprejeli. Parola »Vsi smo krivi za vse« ne more
V razprari 10 soddovali: Stene Meijo — KS Vevče—Z«. Kajetj, Ivan Bazrik—Zito, Fraoc Drobež
—  KS Zetan |ama, Slue Keber — KS Zadvor, Stane Uhan — Gndis, Rezka Škz%
—   WO   Oton   ŽapuBt, Mojca   Omejc  —   Enom, Miha Berae — Emona, Mltan Jelenc   —   Blagovno   tran-sportoi     center,    Gabrijeia Jelen — predsednica izvri-oega sveta, Dnjan Prosen — Slovenija     ceste    Tduika, MartinPograjc—predraMk obdnskega        riMHkalnega sveta. Murnia SoUr — U^-vendtetna prihiabKn UM-ka, Fruc Koiman — ŽG, tozd za promet Zaiog, Miro Vujinovil — ŽG, Ceotrmtae delavnice, Vbdinrfr Ptaotan
—  Jnlo« in Igof Kadnnc — Emona.
vzdržati. Za napačno odlo6tevso odgovorni delegati le tedaj, kadar so jo sprejeli v nasprotju s stro-kovno podlago.«
Franc Kolman iz Železniškega gospodarstva, tozd za transport Zalog je orisal pereče pomanjka-nje delavcev pri njih. Večina nji-hovih delavcev je iz drugih repu-blik in ne morejo jim zagotoviti primernih življenjskih razmer. Izhod vidijo v posodobitvi želez-nice, kar pa seveda ne bo uresnič-ljivo tako kmalu.
Vladimir Plantan iz iulona je kritiČno ocenil delo te osnovne organizacije. Sodil je, da bi le-ta lahko več prispevala k iskanju izhodov iz sedanjih težkih ra-zmer, tudi iz Lzgube. Opozoril je na nedorečenosti v organizirano-sti dela, informiranju in nagraje-vanju, na premajhno izkorišče-nost surovin in na slabo kakovost njihovih izdelkov. In to so notra-nje slabosti. Komunisti v osnovni organizaci ji so ocenili, da na jvečji del odgovornosti za nastali polo-žaj nosijo poslovodni delavci.
PROGRAMSKE          1
USMERTTVE ZA LETOŠNJE LETO
V delovnem načrtu za letošnje leto so komunisti med drugjm po-svetili posebno skrb zaposlovanju mladih. Zapi&alt so, da terjajo programe, s katerimi se bodo mladim odpirale dolgoročnejše možnosti zaposlovanja. Vztrajali bodo, da bcilo odgovoroejše na-loge v združenem delu prevze-mali najsposobnejši ljudje. To pa so velikokrat prav mladi. Priza-devali si budo za izostritev vloge osnovnih organizadj ZK pri re-ševanju aktualnih idejnopolitič-nih vprašanj in zahtevali diferen-ciacijo komunistov ob konkret-nih ravnanjih.
Med dolgoročnejšimi usmeri-tvami občinske organizadje ZK pa kaže omeniti zahtevo po inte-gradjah na ekonomskih osnovah, odločno nasprotovanje težnjam po zapiranju temeljnih in delov-nih organizarij in stalno prever-janje investicij in drugih elemen-tov razvojnih programov v obči-ni.
DARJA  JUVAN