Štev. 208. Trst, v soboto 27. julija 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN intft «b nedeljah In praznikih ob 5., atrponedeljkih ah 9. zjutraj. Foumlfoe Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih »obakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iiirn, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8e RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokosti 1 kclone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. jsrsairtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2 O st. mm. Za ogla?e v tekstu lista do o vrst 20 K, v^aka »tdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-?r.xnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^.Sdinoati". — Plačuje se izključno le upravi „Edino«ti". Plačljivo in toZIjivo v Trstu. GPINOST Glasilo političnega druitva „Edinost*4 za Primorsko, .F jenmir NAROČNINA ZNAŠA m celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece OK;u m»> ročbe brex dopoalane naročnine, se uprava ne ozira. VuoislM u B«4«ljak« tituj« .,JU>IVOSTX" stas«: s* ••!• lato Km MO, mm l«u Kron a«0. Vai dopisi naj so po&iljajo na uredništvo lista. Nefr&nk*-▼ana pisma as m »prejemaj« in rokapial aa aa vraftajs. Naročnino, oglasa in reklamacije ja pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: uliea Glargio Galattl 20 (Naredni d««;. IzdajataH in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik sonsoreij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino*!", vpisana zadruga z omejenim poroštvom t Trstu, ulica Giorgio Galatti itov. 20. PaStao-hrsallaltnl rabin Stev. S41-652. TELFF0PI SL I1-5T. BRZOJfll/NE UE5T1. Italijanski juridični kurzi. TRIDENT 26. (Izv.) Tukajšnji .Tren-tino", glasilo italijanske klerikalne stranke Izjavlja, da so vesti o ustanovitvi juridičnih tečajev na tržaški Revoltelli neosnovane. Vršila so se pač tozadevna pogajanja med vlado in Italf|anir u italijanski klerikalci da odklanjajo tako rešitev tega vprašanja in da bodo Jeseni zastavili iznova vse sile za definitivno ustanovitev italijanske Juridične fakultete, Češko-nemška spravna pogajanja. PRAGA 26. (Izv.) Na češki in nemški strani se zatrjuje, da se meseca septembra zopet crično spravna pogajanja tamkaj, kjer so sedaj prenehala. Na obeh straneh upajo, da se tedaj dosežejo pozitivni uspehi. V počitnicah se bodo vršile neobvezne konference med voditelji v srrho olajšanja pojav-ijajočih se tež*v, med katerimi je glavno jezikovno vprašanje mesta Prage. Cehi zahtevajo, da je v Pragi pri vseh državnih uradih češčina notranji in zunanji poslovni jezik, a Nemci in ž njfeni tudi vtecta zahtevajo dvojezičnost Češki poslanci baje jutri obelodanijo ves dosedsj obdelal materiji spravni pogajanj. Čuvajev« omazanosti. ZAOREB 26. Reuterev biro pc-roča iz Tokia za včerajšnji dan: O cesarjevem zdravstvenem stanju ni bilo danes zvečer podano oficijelno poročilo, kar se smatra za slabo znamenje. Oboroževanje Angleške. LONDON 25. (Kor.) V poslanski zbornici je Izjavil državni tajnik sir Edvard Grey, da ni mogoče dovolj poudarjati, kako težka so bremena oboroževanja. Žal pa je vlada brez moči. — Govornik upa, da bo mednarodno javno menenje tako močno, da se v slučajih sporov ne bo apeliralo na svet, temveč na druge instance. Vse, kar storimo, Je, da dokažemo, da nimamo agresivnih namenov, da prijateljstvo, ki ga imamo z drugimi, nima agresivnih na-menov ia ni naperjeno proti kaki drugi vlasti. Tako ravnamo in bomo ravnali tudi nadalje. Poinrejeni dvajsetkronski bankovci. BUKAREŠT 26. (Izv.) V Romunski se je nastanila banda ponarejevalcev denarja, ki izdeluje avstrijske dvajsetkronske bankovce. Teh ponarejenih bankovcev že cirkulira velika množina In našli so jih tudi že na Dunaju, odkoder se zaneso gotovo tudi v druga mesta. Policija je uvedla strogo preiskavo. Kolera na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 26. (Ker.) V občini Mintszent v czongradskem okraju je umrl delavec Aleksander Karkas na bolezni, ki je kazala vse znake Ikolere. Bakterijologična preiskava je res konstatirala kolero. Danes se je prigodil nov slučaj. Umor in samomor. KARLOVI VARI 26. (Kor.) Včeraj iz Krakova semkaj prispela Vl^elmina Prosche-kova Je ustrelila tudi včeral semkaj prispelo upokojeno železniško uslužbenko Pickovo iz Krakova in je ustrelila potem še sama sebe na ulici. _ flomatije v Turčiji CARIGRAD 25. (Kor.) Ja ninski diviziji podeljeni brigadni general Šefket paša Je bil imenovan za poveljnika bosporskih c trdeb. Državni vojni podtajnik Fuad paša je bil Imenovan za poveljnika tretjega Kakor se pripoveduje, se posl. Hasan beg nahaja med vstašl in se je priključil zahtevt, da se zbornica razpusti. SOLUN 26. (Izv.) Isa Boljetinac Je v tfovem Pazaru dal aretirati predstojnika tamošnjega brzojavnega urada, ker ni hotel oddati Boljetinčevih brzojavk kot oficijelnih. V Dj a kovici je položaj brezupen. Albanski pretendent pride v Albanijo. SKOPLJE 26. (Izv.) V Skoplju izhajajoči srbski list „Glas Naroda" priobčuje vest, da pride v Albanijo, dasiravno nima med Albanci mnogo pristašev, albanski pretendent Kastriotič Skanderberg, ki se sedaj nahaja v Parizu. Skanderberg se hoče udeležiti albanskega ustanka. Avstrija in albansko vprašanje. DUNAJ 26. (Izv.) V avstrijskih diplomatskih krogih smatrajo položaj v Turčiji za jako resen, ki se zna še znatno poslabšati in postati zelo nevaren. Če vlada ne ugodi željam Albancev. Avstrija bi ne na-sprotovala popolni avtonomiji Albanije. Novi kabinet. CARIGRAD 26. (Izv.) Kakor se zatrjuje v političnih krogih, se predstavi novi kabinet zbornici v ponedeljek. Vlada ne namerava razpustiti zbornice, temveč jo le odgoditi. Z vso sigurnostjo se zatrjuje, da odstopi Ahmed Muktar paša kot velik vezir in prevzame njegovo mesto Kiamll paša. Prav tako odstopi tudi vojni minister Nazim paša In ga nadomesti Hali! paša. Potopljene italijanske torpedovke v Dardanelah. DUNAJ 26. (Izv.) Današnja večerna ,Zeit* poroča iz dobro informiranega vira, da so v Dardanelah faktično našli ostanke potopljenih italijanskih torpedov c. Enak j zatrjujo tudi konzuli drugih držav v Galfpo-liju, da so dobiti zanesljivo poročilo, da sta se ob priliki zadnjega spopada v Dardanelah potopili dve italijanski torpedovki. Italijansko - turška vojna in Dardanelsko vprašanje. u. V časopisju ]e bilo izraženo mnenje, da bo Rusija izkoriščala to vojno In njene ne-arroadnega zbora v KvHrilfsi.' Kakor poro- prillčnosti, da zagotovi svoji floti svoboden čajo listi, se nadomeste v najkrajšem Času 'prehod skozi Dardanele. To za sedaj ni (častniki uradniki. v policijski službi s civilnimi; verjetno, kajti o ločitev ni odvisna le od j Turčije, marveč tudi cd vlasti, kl so počpi-CARIGRAD 26. (Kor.$ Sultan je sankci-| sale berolinsko pogodbo. In v Sredozemskem joniral instrukcije, ki so bile izdelane za morju so se politične razmere v zadnjem času f misijo, ki je odšla v Albanijo. — Komisija bo sprejemala pritožbe proti uradnikom. razvile tako, da ob sklepanju miru težko doseči soglasje med vlast mi. Izjava francozkega ministra mornarice, CARIGRAD 26. (Ker.) Ko so zavzeli da mora imeti Francija v Sredozemskem i/iiiiwviii vbuuur tiamiu. tinav/l ' * u cl lav/ iv w , - _ ^-----/----------------------• tudi prva hčerka nadvojvoda peročena s' Albanci Prištino, so štele njihove; morju tako veliko floto kakor dve velevlasti Poljakom, knezom Radcvilom. i-10.000 mož. Vladne čete se jim niso (Avstro-Ogrska in Italija), potem sestanek „ . * ^- ustavljale prav nič. Poveljnik orožništva se [dveh angležkih ministrov z lordom Kitche- Nova obravnava proti Maeoliu. ? je priključil vstašem. Iipustii je 461 kažnjen- ? nerjem na Malti, in napovedana nova obo-VARSAVA 26. (Izv.) Meseca septembra.;cev v svobodo in jih oborožil. Vstašl so se]roževanja Italije na morju: vse to pomenja, ee bo vrlila druga obravnava proti čensto- j polastili orožne zaloge in so oborožili pre- da hočeta Francija in Anglija, ako bo po-. . - - . hovskemu morilcu patru Macohu. Njegov, biva3stvo. Vstaši so nato odkorakali v smeri trebno, tudi tudi tu pobijati trozvezo, ne da je danes ze začela kampanja za nove 275-[branitelj namreč hoče doseči, da bi Macoha j proti VerisovkJu v namerni, da prodro proti bi oslabili svojo silo na morju v severnem milijonske vojaške zahteve. Očividno name-f proglasili za umobolnega. Macoh kleči cele j Skoplju, kjer vlada velika panika. Od vseh i vodovju. Potemtakem nastane tekmovanje v rava vojni minister nadaljevati ta boj in vfdneve v svoji ^celici in moli ter Joče. istraei nrlhalaln w PrHEtinn L ' ~ PODLISTEK. O pasjih dneh. Iz ćc.iiDikarBke£& ii^ljenja. Hudo je bilo. No, veste, pri nas v l strani prihajajo v Prištino oborožene ČeteJ oboroževanju na morju, ki bo zahtevalo ve- Edison aH pa njegov-konkurent Tesla-- o, kakor velikanski pre d potopni plevel, Ameriki je pač tudi stvar nekoliko drugačna, < kakor gigantska rastJinjad davnih, davnih kakor pri Vas v Trstu, pri „Edinosti", inl zemeljskik period so rastle te Uorbe v vis zato mi dovolite, gospod tednik, ca Vam'tja gor do nebesa v svojih tisočerih pestrik povem, kako je bilo tedaj prf nas hudo. j oblikah in so preganjale sen z ležišča ubo- Resnica je, da se naš/ uredniški prostori tudi nekoliko razfikujefo od takozva-nega Vašega uredništva, vsaj z ozirom na prostornost in opravo, in če pri Vas čutite, .kako je hudo" v Vašem uredništvu, si lahko predstavljate, kakšno Je biio Še le naše „hudo", če smo ga občutili mi tako hudo, ko smo vendar — pa nikar ne za-meržte — pol stoletja pred Vaoii. Bilo Je torej zelo hudo. V prostranih .gega časniškega bralca. zaradi pomanjkanja „aktualnega gradiva* obupajočlm časnikarjem, lezle tja pod dolge mize, se zvijate ob stenah navzgor in zapustile končno „kraj duševne produkcije" zarlvši se v prepadene stolpce dnevnega Čascpsja. Papirnate železnice, kolosalne stavbe iz sladkorja, po cele milje dolge (neki; pet mrtvih konj, tri padce, šest soin- Jemu predstojniku narekovala med sokrivci morske kače, aeroplanski poleti na severni ■ čaric* dva ponesrečena aeroplana, tri želez- — pardon! — med kolegi običajna uljud-In južni tečaj ali celo na mesec in Mars, i niŠke nesreče, en umor in pet ren;ikolskih nost, namenoma nisem odgovoril, temveč železni Etffiovi in Proktorjevi stolpi, višji od tatvic v starem mestu, dve v prosti Iuki po sem nadalje strmel v mizo. Gavrinzankarja, mostovi iz Evrope v Ame->jčetrt kilograma kave, tri dekliške samomore) „„No torej, Vam pa jaz podam nekaj riko, umetni ljudje, ki jih je ustvaril bog z oetovo kislino, dve parniški nesreči družbe predlogov, če se Je Vaša domišlja popol- „Dalmacija" in nekaj požarjev —" noma porušila,•* Je nadaljeval po kratkem »„In to je Me?" je zastokal glavni, umetnem premoru. ..Hm, kaj bi bilo, če „Bog .pomagaj, ali je New York postal za- skočite Jutri z najvišjega nebotičnika na nikrna zagorska vas ali cek> Trst?5 Kaj pa ulico in potem opišete občutke in senzacije zabavni del?u* med padcem, kaj? — seveda le tedaj, če »Kako se kis^o možg -, ne, kako se se ne ubi--Kaj?? Ni Vam všeč, ne „ x - . 1Jt , „ , mleko,- „Ne spite ob odprtih oknih,- ugaja Vara ta grandijozna misel?! Da, ali V našem uredništva je bilo tiho in so- 5«Ali naj se ženimo poleti?", »Morsko kačo že nočete prav res čisto nič storiti za parno. Naslonil sem svojo odgovorno glavo;so videU pri Debelem rtiču," „Slovenski list, svojo plačo bi radi dobivali, ne da bi na mizo In sem zasanjal, ves znojen, o pe- [aviatik Vidmar v Ljubljani," »En dan v slo- kaj storili zanjo I Well — le nlkakega raz-cu v*llki kakor nai?eCii covojorški i venskem (?) hotelu Balkan," »Kako se ob- burjenja ob tej vročini, le ne razburjenja — nebotičnik, in o pet milj (angleških) dolgi, varujemo italijanske kolere," „Umetniška ooiščiva torej kako drugo gradivo? Hm, kumari (kisli — seveda J), kar sem moral. razstava v--" hm__kaj pa a — re — ta — ci — vse skupaj naenkrat pojesti, ker sem zakri-; „.Dovolj, gospod, dovolj. Tako ne gre, Ja — ? Aretacija, to ne bi bilo slabo. PredJa- ne pojde in ne more iti dalje. Treba je kaj gam Vam torej, da se danes zvečer pre-ittieresantoega, kaj novega, senzacionalnega oblečete v cestnega roparja, opolnoči napa-iz Življenja, iz resničnega življenja, dete kje na samem kakega nič slutečega kratkomalo, nekaj takega, česar Še ni bilo meščana, ga pošteno namlatite, oropate In ali kar vsaj še ni bilo opisano.---ko se pokaže policija, pobegnete, da polz- No, torej? I"" kusite, aH Vas ujamejo ali ne. Velika Pri tem „torej" me je pogledal, kakor verjetnost, da Vas na begu ustreli kak reda naj kar skočim pokoncu in iztresem iz dar, gotovo le Še povišuje mikavnost celega rokava kar cel kup senzacionalnih novosti, dogodka in pa napetost čitatelja. Wel! — ali Toda jaz nisem iztresel prav nič, temveč Vam ne ugaja to ?"M sem le zamišljeno zmajal z glavo. I „O, da, res lep načrt," sem rekel M- „To je vse lepo, gospod, toda, kje naj navsko, „toda ali bi ne bilo bolje, ko bi v vzamem, ne da bi kr--?" rokovnjaški obleki stopil v kako tatinsko „ . , - -JO w »»O* to zadeva," je rekel brez- beznico, kjer vse mrgoli pijanih in 2; to „Kaj imamo, gospod? Eh, saj žal ni, skrbno, „ste vendar navajeni 1"" zgovornih zločincev, da bi pri kozarčku skoraj vredno, da bi človek govoril. Kaj Na to laskavo pripombo, ki jo je mo- brandyja —" (Dalje) vil strahovito grozodejstvo, da je bila „Edin —ne, kaj se ve vendar motim, da uredništvenih prostorih je zavladala tišina, j je bil naš „Herald" konfisciran, to se pravi, Kakor težka skala Je tlačila pasjednevna j obsojen. vročina duhove nas vseh in je izpreminjahr j Že Je državni pravdnik prečital raz-„odgovornourednlške" možgane v pravcat sodbo — pri nas v Ameriki je namreč tako rastlinjake, polne blestečih eksotičnih rasilir — in mi podal stoinpetdeset metrov dolg ki so poganjale najnepojmljivejše cvetov* noi in ravno tako dolge vilice in že sem Iz mračnih kotov -uredništva so rastle na, sedel, da začnem to samomorilno južiao — strahovitejše pošasti, se krohotale v obra^ kar posreči občutim na svoji rami roko in globok, usmiljenja poln glas je dejal: „Weii, sir, kaj Imamo danes?" Prebudil sem se in pred menoj Je staia Njegova Presvetlost, gospod glavni urednik. „EDINOST" št. 208 V Trstu dne 27. julija 1912. like žrtve, ker se moramo mi čuvati ob enem pred svojo zvesto prijateljico Italijo. Ob teh okolnostih ima svobodni pre hod ruskega vojnega brodovja skozi ožino večo važno za te dve velevlasti, nego pa za Rusijo, in pričakovati |e, da bosta ob dani priliki podpirali to poslednjo v tem pogledu. Za Turčijo samo ima zapretje malo vrednosti in je le v veliko oviro za sporazum-Ijenje z Rusijo. V varstvo Carigrada proti Rusiji ne služi več. V rusko-turŠki vojni smo videli, da so Rasi vkljub zapretju došli pred vrata Carigrada. In an-gležko brodovje ne bi bilo moglo preprečiti napredovanja Rusov, da ni Turčija sklenila svetGŠtefanskega miru. Od tistih časov so se razmere spremenile popolnoma Rusiji v prilog. V vojni s Turčijo bi mogla Rusija neovirano izkrca vati svoje čete v Varni in Burgosu in jih preskrbljati od tam z vsem potrebnim materijalom. In ruske čete bi mogle potem — ne da bi se brigale za utrdbe na Bosporu — korakati proti Carigradu. S kopnega ne dajajo te utrdbe mestu nikakega varstva in so same slabo utrjene. Turško brodovje je tako borno in slabo, da jim ne more dajati nikake pomoči; tudi je nesposobno v to, da bi preprečalo izkrcavanje čet v Črnem morju. Z gotovostjo je računati, da bo Bolgarska na strani Rusije, kajti čaka že z največo nestrpnostjo prilike, da zada Turčiji smrtni udarec in nastopi dedščino. Ob teh okolnostih ni pričakovati, da bi Rusija sama napravila poskus, da bi izsilila iz Turčije svobodni prehod svojim vojnim ladijam. Še manje bi napovedala vojno radi tega. Tudi Italiji na ljubo ne stori tega, kajti italijansko prijateljstvo je za Rusijo brez vsake vrednosti. Vse kombinacije po časopisih v tem pogledu so fantatistične, ali vsaj za ta čas neumestne. Za Rusijo bi bila Italija le siromašen para z i t, ki je sedaj tudi Nemčiji in Avstriji nadležen, ker jima provzroča neprilike. Jasno je, da se vlasti ne morejo zjedi-niti, da bi napravile vojni konec in pomagale s tem Italiji, ne da bi razbile Turčije in hudo oškodovale lastnih interesov. Tudi je gotovo, da so zelo zožile akcijski krog Italijanov. Kajti ni možno verjeti, da ne bi bil italijanski generalni štab raje zasedel otokov Kios, Lemnos in Mitilene, mesto otoka Rodos, ki nima nikake strategične vrednosti. Na onih otokih ne bi bili Italijani naleteli na huji odpor, nego na Rodosu, a italijanske ladije bi dobile porabna pristanišča. Ta bi mogla služiti kakor operacijska baza za blokado azijatskega obrežja in vhoda Dar-danel, če bi viasti sploh dopustile to. Po blokadi bi v prvi vrsti trpela velikansko Škodo trgovina različnih držav, dočim Turčija ne bi trpela tako občutne Škode. Isto velja za namerovano okupacijo Smirne. Italijansko brodovje more pač v kratkem Času razstreliti stare utrdbe ob vhodu v pristanišče in si izsiliti prehod, ali za zasedenje mesta bi morali imeti mnogo vojaštva, ki bi se v mestu težko držalo. Na podporo od strani ladij bi bilo težko raču nati, ker bi te morale razdejati mnogo milijonov ptujega imetja. — Pomisliti treba namreč, da je v Smlrni vsa trgovina v rokah kiščanov, med katerimi so mnogi tuji podaniki. Iz tega je razvidno, da je italijanska vlada v jako težavni situva-c i j i. Povsod tam, kjer bi mogla napasti Turčijo z vspehom, bi občutno oškodovala interese velevlasti in bi eventuvelno izzvala njih Italiji sovražen nastop. In ne more se vedeti, kakove posledice bi imelo to. Saj je znano, da nekatere velevlasti ne bi ob ni-kakih okolnostih, dopustile italijanskega nad-vladja v Sredozemskem morju. To nad-vladje bi bilo začetek uničenja angležkega svetovnega gospodstva. To uvidevajo naj-vplivneji možje na Angležkem in ukrepajo previdnostne odredbe proti temu. Tudi Avstrija ne sme dovoliti, da bi jo zaprli od Jadranskega morja, da-si mora na drugi strani podpirati ekspaa zijsko politiko trozveze in jo tudi podpira na lastno škodo. Kar se končno tiče Turčije, ni nikakega dvoma, da danes ne more sklepati sramotnega miru, ker ta bi pomenjal konec kalifata in bi mu mogla v kratkem času slediti svetovna vojna. Ne moremo tu slikati vseh faktorjev, ki igrajo v tej vojni veliko ulogo, ali že iz povedanega je razvidno, da bi mogli nastopiti dogodki, ki bi nevarno ugroževali svetovni mir. Kajti pomisliti moramo, da se italijanska vlada mora vendar odločiti za kak udarec proti Turčiji, ki bi to poslednjo prisilil v mir. Dolgo ne more več Italija igrati komedije, ker bi s tem celo italijanska dinastija prišla v nevarnost. Pozlo slovenskim staršem. Na sestanku slovenskih staršev, vršeče m se koncem junija t. 1., se je naprosilo odbor šentjakobske Ciril - Metodove podružnice, da prevzame vse predpriprave za otvoritev bodočega otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Ker se je stvar že kolikor toliko uredila, poživljamo slovenske starše, da tekom | tega tedna prijavijo vse svoje otroke, ki jih mislijo pošiljati v otroški vrtec. Prijave bo sprejemal g. Josip Sorn vsak dan popoldne od 3 do 4 In zvečer od 8 do 9 v konsum-nem društvu „Jadran". Istotako se pa lahko vsakdo zglasi pri gg. odbornikih Ciril-Met. podružnice. Vsak Slovan naj upošteva geslo 1 „Slovenske otroke v slovenski vrtec!" ODBOR jfarodna delavska organizacija v Trstu sklicuje za nedeljo 28. julija 1912. ob 9 dopoldne Tel protestni shod na velikem vrtu kons. društva Jadran" pri Sv. Jakobu v Trstu. Slovenski delavci In delavke vseh strok! Podjetniki, kapitalisti so se vrgli na vašo edino oporo v boju za obstanek: organizacijo. Prvi tak atentat se je izvršil v tovarni „Linoleum", kjer je bilo radi organizacije odpuščenih več delavcev. Ravnateljstvo te tovarne pa namerava odpustiti z dela še druge delavce, tiste namreč, ki so se drznili pridružiti organizaciji. Ker je to atentat na delavsko organizacijo, kateremu slede lahko, če se takoj ne prepreči, druge tovarne, za to vas poživljamo, slovenski delavci in delavke, da odločno protestirate proti tej krivici. Pokažite, da si ne pu stite ropati, vam pa zakonih zajamčenih pravic. Z močjo se doseže vse I Za to, delavci, pokažite v nedeljo s svojo solidarnostjo da se ne strašite boja za pravico. — Delavci, delavke! Vsi v boj proti tlačan-stvu!! Vsi za enega, eden za vse!! CENTRALNI ODBOR „Nar delav. org." v Trstu. Domače vesti. Poroka. V Puli se je poročila minole srede gospica Tončika Rieger, pastorka g. dr. Matka Laginje, z gospodom Rudisiavom Stlpanovićem, nad-poročnikom vojne mornarice v rezervi in upraviteljem prištaniškega poveljništva v Splitu. Iskrene čestitke novoporočencema in obema obiteljema z željo: bilo vsikdar srečno! Mestni svet je imel sinoči sejo. Po prečltanju zapisnikov predzadnje in zadnje seje je župan prečital dva dopisa. Nato se fe prešlo na dnevni red. Naznanilo o na mestoiŠtvenem reskriptu glede potrditve občinskega proračuna za leto 1912 se je brez debate vzelo na znanje. Dovolilo se je dalje nadaljevanje pogajanj s tržaško tramvajsko družbo glede nove pogodbe. Po si. Pue-cher je pri tej točki omenjal stališče svoje stranke, ki slove: Nikake pogodbe s tramvajem, in je zato bil proti stavljenemu pred • logu za nadaljevanje pogajanj. Večina pa je seveda predlog sprejela. Sprejet je bil nato predlog, da se otvori nova cesta med sprehajališčem Sv. Andreja in lstersko cesto ter se je določilo primerno za razdelitev zemljišča tvrdke Gius. Angeli, preko katerega pojde ta cesta. Ko so bile rešene še točke 6 in 7 glede nebistvenih, sprememb pravil poboljševalnice za mladino se je prešlo na osmo in glavno točko dnevnega reda: Poročilo ia predlogi finančne komisije z ozirom na namestništveni odlok glede propračuna 1. 1912. Debate o tej točki so se udeležili svetniki Ar h, L o c a t e 11 i, dr. Wilfan in dr. Puecher. Radi ob-širnosti predmeta in ker je bilo poročilo razdeljeno med svetovalce še le v popoldanskih urah, se nadaljuje razprava o tej točki danes zvečer, radi Česar prinesemo v Jutrašnji »Edinosti" skupno poročilo o tej stvari. Gospod poslanec prof. Mandić se je vrnil v Trst po prestani in srečno vspeli operaciji — popolnoma ozdravljen in čvrst. Ta vest gotovo vzradosti vse prijatel|e io neštevilne čestiteije tega velejaslužnega moža in neustrašenega veterana v mnogoštevilnih bojih za prava našega naroda na tej zemlji. Naklonjenost tržaških Italijanov do dalmatinskih Hrvatov. Še eno besedo v bolje razumevanje. V uvodniku pod naslovom „Trializem" v četrtkovem izdanju smo napisali tudi pasus, kjer je rečeno, da se mi tržaški Slovenci ne bomo puščali prodajati za Judeževe groŠe italijanske naklonjenosti „napram tistim dalmatinskim Hrvatom, k< so se doslej dajali skoro brez odpora poita-lijančevati, ali niso vsaj ničesar storili za obrambo svojega hrvatstva." Že iz naglaŠanja besede „t i s t i m" Je razvidno, da to očitanje ne gre na adreso dalmatinskih Hrvatov sploh, ampak le tistih, ki jim gre. Pred našimi Filipi Ivaniševiči in po rodoljublju in narodni odločnosti sorodnimi jim dalmatinskimi Hrvati snemljemo klobuke v spoštovanju in hvaležnosti za neustrašeno sodelovanje v naših narodnih bojih. Mari tudi takim možem naši scdežefeni druge narodnosti izkazujejo svojo naklonjenost?! Pa tudi „tistim" drugim izkazuje tržaško italijanstvo svojo naklonjenost le tako dolgo, dokler brez odpora pomagajo množiti italijanske vste in gnoje se svojo hvat-sko krvjo italijansko njivo. Naj pa tisti Dalmatinci začno — pa bilo tudi najrahleje — akcentuirati svojo hrvatsko narodnost, naj ie z najmanjim znakom pokažejo, da žele ohraniti svojo narodno individuvalnost, naj začno zahtevati kake pravice v Jezikovnem pogledu, ali celo pouka v svojem materi nem jeziku, iz kratka: naj le začno uveljavljati odpor proti poitalijančevanju — naj le poskusijo enkrat, pa bedo kmalu videli in občutili, kako diši naklonjenost tržaških Italijanov do dalmatinskih Hrvatov! 1 Lahko je biti naklonjen komu, ki se mi slepo daja izrabljati v moje namene in se mi pokori po suženjski v vsem! Taka „naklonjenost" ni znak dobrodušnosti, dobrote srca, ali pravičnosti, ampak krivičnost*, brez srčnosti in najbolj za vratnega egoizma. Kdor slavi tako „naklonjenost" do svojih rojakov, ta je sam egoist, brez srca in ljubavi do svojega naroda in njegovega obstanka in napredka. Taka „naklonjenost" tržaških Italijanov do Slovanov polni zgodovino našega suženjstva, našega propadanja in narodnega umiranja. Mi pa hočemo narodno živeti in želimo, da bi tudi vsi dalmatinski Hrvatje v Trstu hoteli živeti samosvoje narodno živ-Ijenjn in da bi pomagali graditi 11 ustvarjati slovanskemu elementu primerno, močno po zicijo v tem našem trgovinskem empori^u Vabimo z bratsko ljubavjo na to delo za bodočnost vse, ki se jim pretaka slovanska kri po žilah in ki so — blage narodne volje! I a ravno v imenu tega dela, te naše bodočnosti, v imenu odgovornosti, ki jo nosijo boritelji na tej točki nasproti narodu slovensko - hrvatsko - srbskemu in nasproti vsemu Slovanstvu, moramo odklanjati tako blagonaklonjenost, kakor so jo izkazovali doslej tržaški Italijani našemu elementu. In pot samozavesti, odločnosti in — če treba — vojevitosti je tudi najkrajša pot do resničnega in trajnega miru z Italijani na podlagi mejsebojnega spoštovanja. Najnepotrebnejši list na svetu je „Edinost". Po mnenju in zatrdilu socijalno-demokratične „Zarje" namreč. Tu pa je to glasilo odprlo poglavje, o katerem res ne moremo razpravljati žnjim, ako se nočemo pregrešiti proti najelementarnejim zahtevam takta in dolžne skromnosti. Vprašanje, je-li kaj potrebno ali ne, Je obenem vprašanje vrednosti ali nevrednosti. O tem pa, kaj in koliko je vreden kakov lfst, naj ne sodi list sam, ampak sodba pristoja — drugim. Iti ti drugi so v tem slučaju tržaški Slovenci, n^ša javnost1 Nam pa se ne treba prerekati z „Zarjo" o vrednosti in potrebnosti „Edinosti" tudi zato, ker dajajo najorimerneji in izdaten odgovor oni, ki čitajo „Edinost"!! Mari ima »Zarja" tako nizko in žaljivo sodbo o pameti in razsodnosti slovenskega občinstva, da mu insinuira, da že 37 let čita, podpira in uvažuje Ust, ki je ničvreden in najmanje potreben ? ! Ne, ne, draga tovariŠica „Zarja" : to bi bilo protinaravno, da bi se ničvreden in prav nič potreben list držal nad tri desetletja le ob podpori svojih čltateljev in kupo-valcev in da bi si ohranjal stalno tendenco širjenja in naraščanja v toliki meri, da si je mogel končno kup'ti svoj lastni dom! Kar ni potrebno, to se ne vzdržuje in se ne širi, ampak razpada samo po sebi, in kar ni nič vredno, poginja v svoji lastni ničvrednosti. Ne odgovarjamo mi tako, ampak odgovarjajo „Zarji" dejstva, vsa zgodovina postanka in bojev tega našega lista —, odgovarja vedno množeče se število nje čltateljev. In za nas je važneje mnenje tega foruma, nego pa mnenje spoštovane „Zarje". Zato je temu listu povsem na svobodo dano, naj ima o vrednosti in potrebnosti „Edinosti" mnenje, kakerŠno hoče. Za nas je to naj-irelevantneja stvar na svetu. Bodi sodba taka ali taka: nam ne bo škodila, stvari in namenom „Zarje" pa ne koristila! In zopet razmere na naSih poštah. Neka Slovenka je včeraj po 9. uri oddala na glavni poŠti znesek 80 K s slovensko nakaznico in seveda slovenskim naslovom Poslujoči uradnik pa jej Je izdal italijanske potrdilo, ki pa ga oddajatelj'ca ni hotela sprejeti. Nato Je rekel uradnik osorno, da je morala poprej zahtevati slovensko potrdilo, da ima ljudi za norca. Nato je stranka zavrnila uradnika povsem pravilno, da ne treba še le zahtevat slovenskega potrdila, ko sta vendar nakaznica in naslov slovenska! — Uradnik nato drzno, kakor Je že tako / navadi pri teh gospodih: „To ni nič! Ste mogli poprej zahtevati! Sedaj čakajte, da pojdem iskat slovenske tiskovine!" Slovenka je molčala nato in čakala dobre pol ure, da je dobila slovensko potrdilo! Take nespodobnosti se dogajajo Še daues na c. kr. poštah, da se morajo slovenski ljudje Še le ruvat*, kregati, trpeti žaljenja In čakati na milost osornih in ne-uljudnih uradnikov, predno dobivajo slovenski ijudje, kar jim gre po zakonu in kar bi moralo biti dandanes samo ob sebi umevno v državi, ki hoče biti pravna, moderna in demokratična. Kdaj se poštna uprava prične sramovati takih razmer in teh večnih opravičenih pritožb ?!! „Trializem*. „Soča" pripominja k prvi številid „Trializma- to-le: Politični! oarantači so začeli izdajati v Trstu I v hrvatskem in nemškem Jeziku pisanem -sečnik „Trializem", smotra za politiko, književnost, trgovino, obrt in financije. — Pr7a številka dokazuje, da hoče nekdo ali več njih it politične ideje o „trijalizmu-napraviti izvrsten — kŠeft. Vse, kar prinaša, diši, ali bolje, smrdi do neba po kŠeftu. Vsebina je prefrigano preračunjena na----jugoslovanske glupce, ki bi šli na ta led, in pa na mogočne pokrovitelje in podpiratelje. Poleg visoke etne K 10— letno je organiziran po židovskem uzorcu lov na — oglase in reklame. Hva'a iepa za take nove rodoljube! Pogreb pokojnega absolviranega jurista Gustava Maiuš!Ć3 se je vršil včeraj popoldne ob obilni udeležbi ne le sorodnikov, ampak predvsem tudi njegovih tovarišev. B li so skoraj polnoštevilno navzoči člani in starešini akademičnega društva „Balkan" in slovenji abiturijenti tržaški, ki so izkazali umrlemu tovarišu zadnjo čast. V cerkvi Sv. Vincencija in ob grobu so mu tovariši zapeli nagrobnica v zadnji pozdrav. Ob odprtem grobu se je v imenu vseh žalujočih tovarišev od pokojnika v pretresujočem govoru poslovil pravnik Josip Požar. Posebni vlak na Bled. Telovadno .Sokol" je razposlalo na razna društva Trsta in vkolice poziv, naj bi ista v svojem okrožju poizvedela in do 3. avgusta Sokolu sporočila število priglašencev za posebni vlak na Bied o priliki sokoiskega zleta dne 15. avgusta. — Posameznik naj se pa blagovolijo prijaviti tudi do 3. avgusti pri vratarici Narodnega doma, ali pa pri tržaškem Sokolu. Ako se ne prijavi zadostno število udeležencev, seveda posebni vlak odpade in se bo glede odhoda Sokolov z navadnim vlakom potrebno ukrepalo. Kakor ču|emo, pošlje „Tržaška sokolska župa"na ta zlet okoli 80 Sokolov in Sokolić. Radi drugega šentjakobskega semnja, ki se bo vršil dne 4. avgusta na obsežnem vrtu g. Preloga pri društvu „Jadran", so združena pevska društva veselico, ki se je imela vršiti to nedeljo, prenesla na 18. avgusta. Lansko leto Je bil šentjakobski semenj le senca proti letošnjemu, kar se tiče prireditve same ; upamo, da bo tako tudi z udeležbo. Godba NDO bo svirala brezplačno k plesu, mandolinistična skup'na „Parma" pa k zabavi. Pekli bomo Junčka in Žid bo tehtal ljudi. Prosimo si. občinstvo, da kaj daruje za kolo sreče in šotore. Darove sprejemajo v „Jadranu" in g.a Pina Babič, Kjar-bola Zgornja št. 16 I. (Gasperšiče\a hiša). Socijalni demokrati — sirovi pretepači. Piejeii smo iz krogov NDO: Dan na dan slišimo tožbe, prihajajoče iz vrst našega delavstva proti postopanju tržaških soc jalnih demokratov. Djnes se pride pri-toževat zidar, češ, s kamenjem me hočejo pobiti; jutri mali obrtnik, nahajajoč se v dolgovih, da komaj životari, češ, štrajkati 50 začeli, ker je en delavec zaostal s članarino nad par mesecev, ker je ni mogel plačati; jaz sem reven in v še večjo nesrečo me hočejo spraviti. Taki in enaki klici so vedno na dnevnem redu. Tudi predvčerajšnjim se je nekaj takega pripetilo, kar ni mogoče za-molčati. Pekovski pomočnik tovariš Pečar, ki je član NDO, se je v ulici Carduccl mirno raz-govarjal s svojim prijateljem. Kar naenkrat pristopi k njima neki Skok Fran, socijalni demokrat, ki Je ravno prišel s sestanka pekovskih pomočnikov, katerega je sklicala NDO in na kojem je ta socijalni demokrat Skok razbijal, žvižgal in vpil, kakor zblaznel. Začel je Pečarja obkladati s psovkami. Ko pa mu je Pečar mirno in stvarno dopovedal, da tako postopanje ni socijalistično; ko mu je bral prav pošteno levite, kakšne stvari uganjajo socijalni demokrati v orga-zaciji pekovskih pomočnikov, ga je socijalni demokrat Skok, ker mu ni mogel ugovarjati, začel suvati z nogami, ter udrihati po glavi; celo slamnik mu je raztrgal. Radi te stvari je uložena proti Skoku kazenska ovadba. Radovedni smo, kako dolgo bodo ti prepiri Še trajali. Vprašamo, aH ima pravico ekzistirati organzacija, ki delavstvo vzgaja samo za pretepe? Ne! Organizacija, ki gre v sovraštvu do pristašev nasprotne organizacije celo tako daleč, taka organizacija nima pravice do obstoja! Izlet v Sežano, ki ga priredi trgovski tečaj za deklice, se bo vršil jutri. Opozarjamo še enkrat one deklice, ki se ga udeleže, da se zberejo točno ob 7 zjutraj na postaji elestrične železnice na Vojašnišč-nem trgu, od koder se odpeljemo na Opčine. Potem peš v Sežano, od tam črez Lipico, Bazovico in Lonjer v Trst. Za vožnjo, kosilo in pijačo zadostuje 3 K. K izletu se vabijo tudi stariši. Nemška vojna ladija „Geier" Včeraj zjutraj je poveljnik nemške vojne ladije ,Geier" v spremstvu nemškega konzula dr. Winckela obiskal namestnika princa Hohen-luhe, poveljnika pomorskega okrožja, župana dr. Valerio in predsednika pomorske vlade Ant. Deilesa. Križar „Geier" ostane tukaj nekaj tednov, ker pcjde v ponedeljek radi popravkov v ladjedelnico Sv. Roka. Razpis natečaja. Razpisuje se na Primorskem mesto potovalnega učitelja s hrvatskim učnim jezikom in sicer ali za en cel političen okraj, ali za dele dveh sosednih političnih okrajev. Več je razvidno iz O^ser-vatore TrJestino* z dne 25. t. m. i V Trstu, dne 27. julija 1912. „EDINOST'4 št. 203. Stran Tli. Jutri bo velika pevska slavnost pri Sv. M. Magdaleni Spodnji. Tukajšnje pevsko društvo „Slava" praznuje namreč dvajsetletnico svojega obstanka — odkar neprenehoma in z največo vnemo goji slovensko pesem. Da vlada danes med pevskimi Jdru-£*vi velika bratska ljubav, dokaže JutrŠnji nastop, kajti priglasila so se vsa spodnja-okoličanska in tržaška pevska društva, (iz-vzemši enega) ter združena pevska društva iz Brega (bližnje Istre.) Posebno impozanten bo njihov nastop. Ženski odsek magdalenske CM podružnice bo skrbel, da bo delovala šaljiva pošta v korist magdalenskega otroškega vrtca; go stilnlčar gosp. Anton Cfač pa bo skrbel za dobro postrežbo gostov. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi jutri v nedeljo Izlet v Avber. Odhod Iz Trsta izpted kavarne „Minerva" točno ob 1 popoldne. Odseki iz Briščekov se snidejo v gostilni pri „Kalinu" na Opčinah točno ob 1 45, odkoder bo skupen odhod. DrugI veliki šentjakobski semenj se vrši dne 4. avgusta t. l. na vrtu Konsumnega društva Jadran" v prid šentjakobski Ciril-Metodovi podružnici_ Tržaška mala kronika. Trst, 26. julija. Ranjen v pretepu. Danes zvečer Je na obrežju Sanita 66ietni brezposelni Luigi Olegiani iz Verone, ranil s Škarjami po obrazu nekega Petra Gariberti Iz Zadra. Skregala sta se bila radi nekaj denarja. Vrgel se v vodnjak. Težak Anton Čehovin, star 62 let, stanujoč v ulici dei Lavoratori št. 7, se je danes zjutraj vrgel v .vodnjak na neki pristavi v ul. Sv. Marka. Potegnili so ga iz vode, ko je bil že mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. Dva sumljiva slučaja bubonske kuge. Dne 4. t. m. Je iz pristanišč sirijske proge (Sirije, Karamanije itd.) dospel v Trst Lloy-dov parnik „Amphitrite" s 167 potniki in 67 možmi posadke, in je po zdravniški preiskavi dobil dovoljenje za razkladanje. Parnik se Je nato usidral v svobodni Iuki. Od potnikov se Jih je 91 odpeljalo iz Trsta dalje v tuzemstvo, 67 v inozemstvo. Ko je bilo biago razloženo, je odplula „Amphitrite'' v arsenal radi nekih popravkov. — Pred nekoliko dnevi Je obolel za sumljivimi znaki 551etni mornar Nikolaj Gaspič, ki stanuje v ulici del Sa!e št. 6, tresla ga je mrzlica; kljub temu je vsak večer hodil domov. Včeraj se je njegovo stanje shujšalo in ni mogel več z ladije. Ladijski zdravnik ga je preiskal in ugotovil na njem sumljive znake bubonske kuge ter je takoj ukrenil vse potrebno za osam'jenje Gaspfća. Obenem je obolel tudi 26!etni pristrojnik na omenjenem parniku Ivan Tribila. Čeprav niso na njem opazili sumljivfh znakov, se je vendarle tudi glede njega ukrenilo vse potrebno. Oba, Gospića In Tribilo so prepeljali v bolnišnico za kužne bolezni pri Sv. Mariji Magdaleni, kjer sta ju takoj preiskala deželni zdravstveni nadzornik dr. vit. Beden in mestni fizik dr. Constatini. Sedem oseb, sorodniki in znanci Gaspiča so so bili tudi kontuma-cirani. Zdravniki so napravili bakterljolo-gično preiskavo in so danes zjutraj konstatirali, da je Gaspić obolel za bubonsko kugo. Na parniku „Amphitrite" so pa našli več mrtvih podgan, na katerih so ugotovili, da so poginile tudi za bubonsko kugo. Parnik „Amphitrite" so desinficirali in poslali v lazaret Sv. Jerneja. — V pomirjenje občinstva moramo reči, da ni nikake nevarnosti, da bi se bolezen razširila in bržkone ostane pri teh dveh slučajih. Žepni tat za — šalo. Včeraj je bil aretiran 31ietni delavec Josip Perčić iz Poreča, stanujoč v ulici Cisternone Št. 19, ki je v krčmi Karla Milica v svobodni luki ukradel Viktoriji Pipan novčarko, v kateri je bilo K 3 28 potem še marko nekega dežnika v popravi, vrednega 2 K. Pri Perčiču so našli vse. Rekel je, da je ukradel — za šalo Blaznik na parniku. Parnik „Atlanta" Austro-Amerikane je danes zjutraj iz pristanišč južne Amerike priplul v Trst. Oblastnija v Buenos Airesu ni dovolila izkrcati se potniku lil. razreda Rudolfu Kibiku, ker so ugotovili, da Je podvržen blaznosti. Moral se je t - rej vrniti nazaj v Evropo. Med potjo iz Buenos Alresa v Rio de Janeiro je Kubik nakrat zblaznil, počel je hudo razsajati in je v b'aznosti dvakrat z nožem zabol po-strežnico Frančiško Sepič, ki Je imela nalog, da ga čuva. Ko je „Atlanta" prispela v Jonsko morje, se je Kibik znal zmuzniti nadzorstvu ter je skočil v morje. Kapitan Jt dal takoj ustaviti ladijo in posrečilo se je blaznika rešiti. Danes zjutraj je parnik, kakor smo omenili, priplul v Trst, okolu poldne je Kibik s pestjo vdaril po glavi mornarja Antona Antonello, tako, da ga je omamil, nato se je zaprl v stranišče in se tam obesil. Ko so s silo odprli vrata, so našli Kibika že mrtvega. Zdravnik Je zamogel konstatirati le smrt in je dal truplo prepeljati v mrtvašnico pri Sv. Justu. Poskušen samomor. Roza Lukešič, stara 63 let in stanujoča v ulici Bonomo Št. 865 je včeraj v samomorilno svrho izpila na enkrat zdravilo „verenal", ki Jej je predpisal zdravnik, da je vzame v kapljicah, ker ne more spati. V popolnoma letargičnem stanju so jo prenesli v mestno bolnišnico. Vzroki, zakaj si |e Lukežič hotela vzeti življenje, niso znani. 121etnega dečka zasul plaz gramoza Včeraj ob 11-30 dopoldne Je 121etni deček Karol Stoka iz Kontoveija Št. 144, kakor običajno, prinesel kosilo svojemu očetu, ki dela kakor podajač na Kozjaku nad Bar-kovljami. Ko Je oče obedoval, Je deček vzel pikon in začel za kratek čas kopati tam blizu in s tem je zganil gramoz v hribu, da se je odtrgal velik plaz in popcl noma pokril dečka. Takoj Je prihitelo dečku na pomoč več delavcev, ki so hitro odkopali gramoz. Deček je še dihal, ali kmalu nato Je izdahnil. Pozvani zdravnik dr. Bechtinger iz Prošeka je konstatiral smrt dečkovo, dočim |e policijski kancelist g. Spazapan vzel stvar na zapisnik. Misliti si moramo obup ubogega očeta, ko Je videl pred seboj svojega sina, ki je našel smrt na tako tragičen način. Truplo so prenesli v mrtvašnico na Kon-tovelju. Koledar in vreme. — Danes: Panta-leon muč. — Jutri: 9. nedelja po Bink. ' Temperatura včeraj ob 12. opoldne 27- C°. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorske: Tupatam oblačno. Tendenca za nevihte. Vroče. Vztočni vetrovi. Nar. del. organizacija« Shod delavcev čistilnice petroleja v Skednju, ki se Je vršil predvčerajšnjim v prostorih „Gosp. društva" v Skednju, je uspel prav sijajno. Shodu le predsedoval predsednik skupine NDO. »Čistilnica petroleja" tovariš U d o v i č. Poročali so pa tovariši : Strokovni tajnik Brandner o raz merah delavstva v čistilnici petroleja in potrebi organizacije; učitelj Širok o pomenu izobrazbe za delavstvo; predsednik skupine NDO „Linoleum" Loboda pa o žalostnem položajo delavstva v tovarni „Linoleum". K besedi se je tudi oglasil tovariš U J č i č, delavec v tovarni čistilnice petroleja ter v lepih besedah slikal žalostno življenje ubogega delavstva v tej tovarni; poživljal je na slogo in boj proti kapitalizmu. Nato je predsednik zaključil ta dobro uspeli shod. — Delavci tehničnega zavoda Sv. Marka so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil danes ob 5 30 pop. v društvenem prostoru, ulica Sv. Marka 19. — Godbeni odsek NDO. Jutri dopoldne ob 9*30 odborova seja v prostorih NDO ul. Sv. Frančiška št. 2. Vabljeni so vsi odborniki in namestniki, kakor tudi g. kapelnik. Prosim točne udeležbe. — Tesarji I Vabljeni ste na važen sestanek, ki bo danes ob 8, zvečer v društvenih prostorih ul. sv. Frančiška 2. — Gostilniška zadruga članov NDO sklicuje v ponedeljek dne 29. t. m., ob 8 zvečer izredno sejo, ki se naj je blagovoli udeležiti tudi nadzorništvo, ker Je stvar uujna. __Odbor. Vesti iz Goriške. Protesten shod. Prihodnjo nedeljo 28. t. m. skliče „Gospodarska zadruga za goriško okolico" na vrtu Jerasove restavracije pri južnem kolodvoru velik protesten shod Na shodu se bo govorilo o postopanju tržnega komisarja Rešena in o postopanju go riškega magistrata proti kmetovalcem no izvoznem trgu, proti povišanju tržne pristojbine od 30 na 80 vin. Pričakuje se z vse go ovostjo obilne udeležbe od strani naših zatiranih okoličanov. Slovensko sirotišče. Za goriško slov. sirotišče se nabira denar že leta in leta in nabralo se je dosedaj za naše razmere uprav ogromno svoto. Odbor je že kupil primerno hišo s krasnim parkom; ali slovenske sirote še ris o pod streho. Da se prepreči pogubno delo magistratnega siro-tišča, bi bil pač že skrajni čas, da se toli pričakovano slovensko sirotišče vendar enkrat otvori. Pevsko-bralno društvo „Kraški Vrh' v Avberu priredi dne 28. t. m. na tamošnji praznik Sv. Jakoba s prijaznim sodelovanjem ČEVLJI gumija s pristnimi petami iz Izboren pleni ZAHVALA. Diroeni v dno erca, čutimo dolžnost najiskrenejše zahvaliti se vsem blagim osebam in društvom za sočustvovanje in podporo v težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega preljubega ANGELJA BIZJAK. Posebna zahvala bodi izrečena si. šentjakobski „Čitalnici" za velik trud ob bolezni in pogrebu. Istotako bodi izrečena srČDa zaliva ia si. pevskemu društvu „Ilirija", si. društvu poštirh uslužbencev, govornikoma pg. Job. Po-žarju in Job. Sornu, ter deputacijam raznih društev in godlu N. D. O. Srčna hvala si. občinstvu, ki je v tako ogromnem številu ekazalo pokojnika zadnjo čast ia slednjič cenj. uredništvu „Edin< sti". Bog plati ! Žalujoča rodbina Sedlarska delavnica Ivan Kravos Zaloga navadnih in finili vpreg in oprav, kakor tudi različnih potrebščin za konje. Velika izber uagobčnikov, ovratnikov in bičev za pse. Zaloga potnih kovčekov, listnic, denarnic, nahrbtnikov itd. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna in solidna. KniinnvP7n!ra anion hepessek je miJItJUVCAVIlUcI edina Blovenaka fcnjifco?ez-nica v Trstu, ulica Cecilia št. 9. — Izlcluju v^a tujigoveška priprosta in fina dela točno in po kockureočnih cenah. 171tt „Slavija" vzaj. zavarao, banka o Prosi Rezervni fondi K 53,758.285-24. Izplačane odškodnine In kapitalije Kron 115,390603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2*598.081-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenj uje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGNAR, ulito Casenmi 12, TELEFON št. 21-47. ŠTIPAN BEEIBEIOA trgovina dalmatinskih vin lastnega proizvoda iz Rogaznice pri Omi3a GOSTILNA v ulici sette Fontane St. 2 (vogal Piazza Barrlera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v uL delFIstria št. 14. Tlie na debelo in m družino v Tseh ———gostilnah. - t 'm Gualtisro Cozzio Pasflo San Glovannl S In Torrente 15 (nasproti CLIozzl) Trst PRVA brusarska :: DELAVNICA :: r.a električni motor. Bogat izbor škarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. UMETNI ZOBJE Plombiranj« zodov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konses. zobni tehnik — TRST — ulloa daNa Caserma štev. 13, II. n. ags^ggggBBBH« Dobro jutro! Kam pa kam? rGrem kupit par čevljev." — „Ako hoćete hiti dobro postrežen, Vam svetujem, da greato v ulico Riborgo št. 31 („Al buon Operaio") tani dobite vaakovTBtno obuvalo od n^jfinejSe do r.ajnsvadnejšo vrste po nizlri ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANC1C qj G. de VECCHI naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št. 17. Zaloga sena, krme in otrobov. Se 10 I., slama, oger*xo aeno _ beneški otrobi, otrobi št. 84. cD r~h NAROĆBE za oglase naslovite na ,,Inseratni oddelek Edinosti", ako želite, da. bodo oglasi takoj uvrščeni v našem listu. tovarna glasovirjev Anton Pečar Trst — via Fornace št 8 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. ———— Delo točno. - Gene nizke. Novi dohodi za pomlad in leto ! Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici t TKSTU, Via Barriera vecchla in Via del liettori I, v GORICI, na Starem trgu 1. — V SPLITU, ul. Star. suda 314. naznanja slav. občimtvu, da je preskrbela svoje prodajalo« s svežim poletnim, črnim in bartanim obuvalom Učnega kroja in dela ter finega In trpežnega usnja. Btran IV. .EDINOST" St. 203. V Trstu, dne 27. julija 1912. bližnjih bratskih društev veliko ljudsko veselico z zanimivim in obširnim programom v proslavo lOletnice društvenega obstanka Po veselici ples In svobodna zabava. Začetek veselice točno ob 3.30 pop. na dvorišču g. M. Ukmarja. Kogar mika slišati milodoneče glasove naših pevcev in posebno starih pevk pri maši in na veseličncm odru, požuri naj se tega dne na naš prl|aznl Vrh, kjer se bo počutil povsem zadovoljnega. In ker bo veselica prirejena v korist ustanovitve toll potrebne domače knjižnice, a bo del dobička v korist družbe CM, vabi odbor k obilni udeležbi. NDO v Gorici naproša vse tovariše, naj se zglase v nedeljo, 28. t. m. ob 9 dopoldne v društvenih prostorih, ul. Sv. Antona št. 3 I. Obenem opozarja člane, da se udeleže v nedeljo, 28. t. m. tombole in veselice, katero priredi Pevsko in bralno društvo, v Štandrežu. Tovariši in tovarišice! Na svidenje v Štandrežu I C. kr. žensko učiteljišče. Letos je obiskovalo ta zavod 320 gojenk, po narodnosti je bilo 160 Slovenk, 142 Italijank, 12 Hrvatic in 6 Nemk. K izpitu se ie priglasilo 65 kandidatinj, od teh Je napravilo izpit z odliko 11, z dobrim uspehom 45, 5 kandidatinj ga ponavlja po 2 mesecih, dve po jednem letu. Izpit so napravile sledeče gosplce: Valerija grofica Attems Iz Podgore, Alfonza Babnik iz Bisrrice, Ana Bartolomei iz Kopra, Kamila Bielonickl iz Ruske Libave, Gabrijela Božič iz Čepovana z odliko, Emilija Črnigoj Iz Gorice z odliko, Roza Cukat iz Št. Petra, Emilija Ferletlč Iz Dola, Emilija Furman iz Žage, Berta Hermann iz Gorice, Ana Jerkič iz Gorice, Teodora Kancler iz Gorice, Elta Kohlen iz ogrskega Raba, Av-reltja Kavs iz Bovca, Vida Krašovec Iz Kanala. Viktorija Krašovec iz Biij, Roža Marklč iz Bat, Ernesta Marusič iz Ajdovščine, Tereza Pertot s Prošeka, Marija Petrič iz Kopra, Mila Plohi iz Gorice z odliko, Marija Podmenik iz Kanala, Gabrijela Rajer iz Šeropasa, Alojzija Rutar iz Zalaza, Friderika Šček iz Trsta z odliko, Tereza Sfiligoj iz Medane, Marija Stepančič iz St. Petra z odliko. Milena Stres iz Breginja, Julija Tor-kar iz Pod brda, Ana Tursič iz Bezovljaka, Cecilija Urh iz Koprive z odliko. Dolares Venuti iz Gorice z odliko, Marija Vidmar iz Begunj, Josipina Rossi, Matilda Golob. Male vesti. Jožefa Pušnarja, delavca iz Ajbe, je zadela solnčarica. Prepeljali so ga v bolnišnico in zdi se, da je nesrečnež zblaznel. — Jožef Simčič, kmet iz Gonjač, je pal s senika tako nesrečno, da si }e zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga k usmiljenim bratom. — Anton Figel iz Oslavja, strojnih državne železnice, je pal s stroja in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Druga slovanska dežele Vesti iz Koroške. G r e b i n j. Tožb ni konca! V tukajšnji narodni dem s trgovino in gostilno so dobili kakor najemnika nekega kmeta Iz Škocijana, ki je prodal svojo kmetijo in se nastanil kot — oštir In trgovec v tukajšnjem nar. domu. Dasi ima za dve uri daljšo vožnjo od železniške Šta-cije, nego na pr. Velikovčani, je prodajal blago ceneje, nego trgovci v Velikovcu Včasi Je kupoval blago kar v Velikovcu in Je prodajal ceneje, nego Velikovčani. In imel Je vsega: od maže za črevlje in kolesa do črevlja na nogi in klobuka na glavi, specerijsko, manufakturno, galanterijsko in še drugo blago. Če se mu je reklo: to dobim v Velikovcu za to ali ono ceno, Je kar rekel: dobiste še ceneje pri meni. Ta trgovski talent — Hofmeister z imenom — ki je toliko dobrega storil za obči blagor, altruist od nog do glave, škoda da bo moral iti! In on bi rad še več dobrega storil in nadalje tako delal v občo korist in razumemo, da noče iz hiše. Ko so delale brihtne glavice najemninski kontrakt, so napisali tudi pasus, da mora tekom 14 dni napraviti prostor no vemu najemniku, če bo ireba. Ta kontrak! Je bil bolj privatnega značaja, prvi kontrakt pred notarjem pa vsebuje zakoniti rok. Zdaj se pa g. Dobrove, kakor zastopnik velikovške hranilnice, sklicuje na privatni kontrakt, Hofmeister pa na notarski, in ker imata potemtakem vsak drugo „majningo* in novi najemnik že več tednov pred durmi čaka, prihajata večkrat k sodišču v Velikovec, da ta išče Iz teh „majning- pravo rezultanto. Kako so razsodili sodniki, o tem sporočim prihodnjič. — Komentar pa si naj čestiti čitatelj napiše v svoje bukvice 1 Trušnje pri Velikovc. Iz časopisja smo zvedeli, da so aretirali v hotelu „Ad-rija- v Trstu barona Droste, radi velikih goljufij, ki jih je kot pristni velikomestni hochštapler delal povsod}, kamor Je prišel. Tudi našega grajščaka g. Karglna Je Imel že na limanici; obljubil mu Je, da proda njegovo 500.000 vredno posestvo za 590.000 kron, da prevzame vse hipoteke in kar še ostane, da plača, ko se bo ženil z amerikansko milijonarko, pravil Je, da njegova Izvo'jenka že težko čaka, da pride v alpske kraje, o katerih je že toliko sanjala, da Je tudi aviatik — sistem Blerlot — in se bo z žensko fural po zraku našega dičnega Gorctana. Vse v naši okolici Je bilo zmešano same radovednosti in vsak Je gledal, da ugleda vsaj za trenotek tega interesant-ctga možćkarja. Odprla so se mu srca in tudi — mošnje, g. Kargl in g. Kolloros v Velikovcu sta si štela v čast, pomagati temu imenitnemu gospodu iz hipne zadrege — dala sta kakor se spodobi, večje svote, da se ne reče, češ: par bornih kronic ! — K rji it prvih tvornic „Zenit" io „Ornega". Popra«* z ga-rancijo eDega leta. Gramofoni la ploife v»eh vrat. lekarna v Trstu, ul. Miramar 29. 2 krat na dan sveža domače mleko, pivo in vino v steklenicah. Velika saloga alaščic in čokolade. Priporoča se Otilija Fumolo. Gostilna „Alta Colomba" Trst, ulica Commerciale St. 14 toči najbolje dalmatinsko in istrsko črno vino in izvrsten opolo, kakor tudi najbolji maršala, vermouth itd. Vedno sveže pivo. Domača kuhinja: mrzla in gorka jedila —— vedno na razpolago. POSTREŽBA TO ON A. — CENE ZMERNE. Za obilen obisk se priporoča udani LEOPOLD NOVIČ, lastnik. ^ Prodajalnica ur in dragocenosti * O. Bucher (ex drug Dragotina Vekjeta} Trs! p^Mt Corso St. 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja .staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. ^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^ ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trat, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). Ato želite jesti vedno dobro testenino zahtevajte semo ono iz tovarne EMILIO KOČEVAR v Trstu, ul. Vittorino da Feitre 3 uhod v ul. Casimiro Donadoni gagr ODLIKOVANA H tržaSkn prodajalna obuusi ULICA GIOSUĆ CARDUCCI ŠT. 21 Hasun razlićn>U izberov najtiuejlih moSklh in ženskih cbaval po najnižjih canah ee prodajajo tadl po izrednih cenah : Usnje Goicalf s trakovi . . . . po K I Očitije Boscalf z elastiko . . . . po K 10*— Us;ije Boicalf odlika Derby . . po K 10 50 Usnje Boicalf z zaponami Triumph po K 10 50 Enaki ca dečke 1 K manj. - Veakov. blago L vrstf- Oblike moderne.— Delo zelo trpežno. Dve enonadstropni hiši se zaradi bolezni prodaste prostovoljno v znanem lepem letovišču Planina pri Rakeku na Notranjskem po nizki ceni. V eni hiši se izvršuje gostilniSki obrt in prodaja tobaka; hiša ima v I. nadstr. več sob za tujce ali letoviščarje ter lep vrt. Obe hiši sta na zelo prijaznem prometnem kraju ob državni cesti blizu farne cerkve ter v dobrem stanu. Druga hiša, s šestimi prostori, dvemi kuhinjama in vrtom je pripravna za vsako obrt (posebno za peka) in letoviščarska stanovanja. Naslov pove Inseratni oddelek „Edinosti" pod štev. 1566. TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI družba z o. z. — Trat — ulica Tiziano Vecellio Štev. 3. — Telefon štev, 250. Izleti na vse kraje r avtomobilskimi žardinijerami z 12 prostori, avtomobilske kočije odprte in zaprte, elegantne, solidno in varne. — Cene zmerne po dogovoru, ncmnnmnn^gnCECn aa— Pf|«7f|r J Priporočam slavn. občinstvu mojo ===== HL bogato zalogo šivalnih strojev s avetovno znano znamko original Pfaff, Grltzner in Singer. Dalje za čevljarje orig-. DDrkopp, jamčim od 5 —10 let. Ov/nl^nlo^n 2 znamko Job. Puch, fremier, Regent in Humber. oprem-1-/ V UlvUICOa, Ijenimi z iičnimi črevi (Stahldrath-Pneumatik) ali z navadnim črevom. — Stiskalnice in mline 2a grozdje in sl&moreznice. Popravljajo se zgoraj navedeni predmeti najceneje, tudi pisalni stroji ■ __ HaklAna io gramofoni. — Itji »taro pađjetj« m p«" kniktrme«. — Udani JQv |JG|\16VU SVOJI K SVOJIMI__Gorica, ullea ftunlrlplo it. 1.