Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono 5 posamne številke po 20 h. V večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. junija 1904. Poštno-hran. št. 864.846 ZADRUGA Previdnost pri prevzemanji poroštva. Delati dolgove nikoli ni prijetno in cim manj koristi imamo od tega toliko bolj neprijetno je. Ker pa ni od tega, če greš komu za poroka, nobene neposredne koristi, zato je ta način zadolževanja brez dvojbe najbolj neprijeten, ako nas pri tem ne vodi prijateljstvo ali krščanska ljubezen. Dobro si oglej moža, za kojega hočeš biti porok in pomisli naslednje reči: 1. Porok je v vseli slučajih obvezan upniku toliko časa, dokler ta ne dobi nazaj svojega kapitala, obresti in raznih stroškov, ki so mu nastali pri izterjavanji dolga. Ako bi porok umrl, predno je dolg plačan, tedaj preide njegova obveznost tudi na njegove dediče. 2. Ako je kdo drugemu porok, tedaj ga lahko prime upnik na prvem mestu, kakor glavnega dolžnika, ako bi bilo pravega dolžnika vsled njegove" odsotnosti ali iz drugačnih vzrokov mnogo težje prijeti za plačilo kot poroka. 3. Kdor se je z več drugimi zavezal kot porok za en in isti dolg, ta zamore zahtevati, da se upnik tudi drugih porokov loti, v kolikor so zmožni za plačevanje. 4. Kdor je moral vsled poroštva kaj plačati, mora to takoj naznaniti glavnemu dolžniku, drugače ne more od njega zahtevati nobenega povračila, ako bi dolžnik dotični dolg iz nevednosti še enkrat plačal, liedoma pa ima plačujoči porok vsekako pravico povračila od strani glavnega dolžnika. 5. Porok zamore postati prost svoje obveznosti, ako se upnik njemu nasproti zagreši, ako n. pr. upnik iz lastne krivde tako dolgo čaka z izterjatevjo dolga, da ni mogoče od glavnega dolžnika ničesar več dobiti. 6. Porok zamore zahtevati od glavnega dolžnika oprostitev od poroštva (ali, kar je isto, plačanje dolga), ako ta neprimerno dolgo odlaša s plačilom dolga ali z zapravljanjem spravlja v nevarnost svojo solventnost (zmožnost plaćanja). 7. Kadar je glavni dolžnik prost obveznosti, tedaj je prost tudi porok. To pa ne velja za slučaj, ako dolžnik umrje in ni nobenega dediča ali drugega pravnega naslednika. V takem slučaju poroštvo še vedno ostane. 8. Da velja poroštvo, za to ni potreba, da bi morala biti pisana zaveza črno na belem, velja tudi ustmena. V katerem slučaju naj bo človek za poroka, to mora pač vsak sam dobro premisliti. Ako hoče vzeti kdo posojilo n. pr. pri Rajfajzenovi posojilnici, tedaj je poroštvo le malo nevarno vsled velike previdnosti, s kakršno nastopajo taki zavodi pred vsem nasproti glavnemu dolžniku. Pa tudi tukaj zanima vprašanje: kako naj se porok varuje škode in kako naj se reši obveznosti, ki jo je enkrat prevzel? — To je mogoče samo na ta način, da prosi posojilnični odbor, naj ta naloži dolžniku, da ali v določenem času poravna svoj dolg ali pa si poišče drugega poroka. Toda odbora prisiliti k temu ne more, ampak samo poprosi ga lahko; ne more zahtevati, sme le željo izreči. Vsak pametno misleči odbor pa bo ustregel taki utemeljeni želji poroka, da ga obvaruje škode in da odvzame poroštvu vobče njegovo nevarno lice. Saj iz povedanega je jasno, da se pri poroštvu prav za prav ne gre za kako malenkost, ampak za resno stvar, ki jo je treba popreje dobro pretehtati. Zato nikoli ne prevzemaj lahkomišljeno poroštva za človeka, čegar razmere niso dovolj znane ali o katerem vemo, da svoje dolžnosti le zelo vnemamo izpolnuje. Na drugi strani pa zopet ne smemo odreči te prijateljske usluge kakemu sorodniku ali prijatelju ali sosedu, ki ga poznamo kot solidnega in podjetnega, poštenega in pridnega človeka. Pri treznih, pridnih in poštenih ljudeh ni poroštvo nič nevarnega, pač pa pri lenobnih, nerednih in lahkomišljenih ljudeh. ('e smo pa po treznem premisleku prevzeli kako poroštvo, tedaj smo samim sebi in svojim domačim dolžni, da od časa do časa poizvemo, kako da stoji z dolgom in da opozarjamo dolžnika, naj izpol-nuje svoje dolžnosti in da sc skušamo obvarovati škode s tem, da opazujemo način življenja in premoženjske razmere dolžnikove. Ako potem opazimo, da gre premoženje dolžnikovo rakovo pot, da se udaja pijači ali zanemarja svoje posle, potem proč z obzirnostjo in obotavljanjem, precej vloži pri posojilnici predlog, da nastopi proti dolžniku v gori omenjenem smislu. Ako bi se pa iz kakoršnegakoli vzroka ne mogli na ta način oprostiti poroštva, potem se moramo skušati zavarovati na ta način, da si damo poroštvo vknjižiti na posestvo dolžnikovo. To se edina pota da se obvarujemo škode. Varuj se tedaj lahkomiselnih poroštev, preje si jasno postavi pred oči posledice svojega ravnanja, toda ne spravljaj poštenega, redoljubnega človeka, ki je vreden kredita, v zadrego s tem, da mu odrečeš poroštvo! V bolj riskantnih slučajih, ko bi rad n. pr. rešil iz krščanske ljubezni kakega reveža iz krempljev oderuha skušaj prevzeti skupno s kakim prijateljem poroštvo in na ta način nevarnost deliti. V obče pa lahko rečemo: Previden, vesten porok ne pride tako lahko v siten položaj, da bi moral stopiti na mesto dolžnikovo in trpeti škodo zavoljo njega. Treba pač poznati svoje ljudi. Bistričan. Stavba mlekarnic. (S podobami.) Pri vsestranskem prizadevanji ustanovljati mlekarske zadruge in na ta način mleko bolje spraviti v denar je zelo važno vprašanje, na katerem kraju naj sc zida in kakšna bo mlekarnična stavba. Ker je rentabilnost kakega podjetja odvisna od mnogih, mnogokrat navidezno prav malenkostnih rečij, zato je treba pri ustanavljanji mlekarskih zadrug dobro pretuhtati celo vrsto vprašanj, zlasti tudi to : Kje naj stoji mlekarna? Ako ima biti mlekarna za eno samo vas, potem je pač vprašanje za prostor kmalu rešeno. Vendar se baje tudi v takih krajih pripeti, da hoče imeti kak trdoglavec mlekarno ravno pred svojim pragom, naj je že prostor za to ugoden ali ne. Dingače pa je, ako je udeleženih pri mlekarni več vasij ali celo več razstresenih krajev. Marsikaka mlekarna stoji osamljena zunaj na polji (podobno se godi cerkvam in šolam) zgovorna priča za to, da je vladala pri njeni ustanovitvi mej udeleženci needinost, nesporazuraljenje in prepir. ,,Ako je nimamo mi v naši vasi, potem je pa tudi vi ne imejte in zato glasujem za to, da pride sredi polja, da noben ne bo imel nič od tega.“ — „In ako mlekarna ne bo stala tukaj, potem sploh ne pristopimo zraven, potem si sezidamo lastno mlekarno!11 — i. t. d. govore butice trde kot kamen. Pri izbiranju prostora naj veljajo sledeča načela: 1. ) Za zidanje naj se izbere kolikor mogoče središče zadružnega okoliša. 2. ) Poslopje mora stati na takem kraju da je možno priti do njega po trdnih potih. 3. ) Lega blizu železniške postaje je za mlekarne izredno najboljša. 4. ) Ako mogoče naj se napravi mlekarna v mestu, ako je mogoče tam otvoriti prodajalno za mleko in puter. 5. ) Na mestu mora biti dovolj dobre vode in umazana voda se mora z lahkoto odtekati. V nekaterih mlekarnah pobira mlekarna mleko na svoje srtoške. Ako pa imajo to oskrbeti zadružniki sami, tedaj ni oddaljeni zadružnik v primeri z bližnjim nikakor na slabšem, kajti ta pri vsakdanji vožnji lahko kmalu zapravi 2 — 3 ure, dočim oddaljeni član pride v mescu le kake trikrat na vrstb za vožnjo, kjer zapravi po pol dne ali pa mesečno 30 krat 2 do 3 ure? Mislim da bi moral to upoštevati vsak pametno in trezno misleč kmet. Vprašanje za prostor se mora rešiti iz tehnijskega in gospodarskega stališča, ne pa po interesih posamnikov! Kakšna pa naj bo stavba? Za majhne mlekarne 300 do 500 l na dan čisto priprosta, toda primerna. Na vsak način naj bo ločen prostor za sprejemanje in posnemanje mleka od putrarne, kjer se pini in gnjete in deva puter v modele. Pa tudi ledenice ne more pogrešati po leti nobena mlekarna, razven če ima posebno bistro vodo ali klet na razpolago, ki deluje nalik ledenici. Za boljše mlekarne dober vzorec, ki ga je izdal kot normalni načrt oddelek za visoko stavbarstvo nižje-avstr. deželni stavbinski urad, ki ga predočujejo naše slike. Poslopje je 12-7 m dolgo 11 m široko. Na eni strani je nekako podstrešje (tudi vozi se složno skozi) ki poleti hladi prostore, po zimi pa daje zavetje proti slabemu vremenu. Od tega prehoda se pride v ledenico (Kuhlraum in Eisraum) in v prostor za sprejemanje mleka (Uebcrnahmsraum), iz tega pa v umivalnico (VVaschraum) (gl. sl. C). Prostor za sprejemanje mleka je s hladilnim prostorom neposredno v zvezi in ima tudi vrata na prosto (sl. G spodaj vrata). Sprejemni prostor in umivalnica sta, kakor razvidno iz sl. C kanalizovana. V umivalnici stoji kotel za gorko vodo in tam je tudi vodna sesalka, s katero oskrbujemo iz vodnjaka Slika A. Pogled od strani. Slika B. Prerez a—b. Slika C. Tloris pritličja po ceveh potrebno vodo za mlekarno. Največ prostora zavzema ledenica (sl. B in D). Ta je G'7 m dolga, G1/^ m široka in 4'6 m visoka in na vse strani dobro izolirana. Med ledenico in med prehodom imamo hladilni prostor 2 tn širok in 2'4 ni visok. Vanj se postavlja smetana, puter itd. Sredi ledenice je greznična omara S (si. C in D) za odvajanje stopljenega ledu po posebni cevki, (ki jo kaže sl. JtJ), katera brani vnanjemu zraku pristop. Kar zadeva stroške za tako poslopje, so proračunjeni le ti po dunajskih tedaj prav visokih cenah, na K 10.462! od teh odpade na stavbene stroške K 8.562 in na notranjo opravo K 1.900. Stavbeni stroški se tako-le razdele: Zemeljsko in zidarsko delo K 4298 (pri nas morda polovico menj), tesarsko delo K 1930, klepar K 225, krovec K 548, mizar, ključavničar, steklar in pleskar f%\ (fi\ p ta f a ^ p ga la —- — h * Slika E Detajl greznične omare ’/so nar. velikosti. skupaj K 1070, betonovanje K 390 in kanalizacija K 101. Od stroškov za notranjo opravo odpade na sesalko in vodovod K 357, na stroje K 710 in na konve za mleko (40 konev k 25 l in 30 po 20 l) K 833. Kjer se dela samo puter tam zadostuje 1ji te posode, odpade torej okroglo K 500. Sploh je naša mlekarna prirejena bolj za pošiljanje svežega mleka naprej. Ako primerjamo vsakratne cene, ki so v kakem kraju navadne z gori navedenimi, tedaj moramo celotne stroške za posamezni slučaj priblično določiti; več tudi ni potreba, ker mora pri oddaji stavbe dotični podjetnik itak predložiti natančen proračun. Od tu naštetih troškov se pa lahko še marsikaj prihrani. Tako n. pr. bi smel pri ledenici odpasti notranji leseni oboj, za koji je vstavljenih K 245 zato pa bi bilo zelo primerno, ako se naredijo pri ledenici dvojne stene, vsaj one, ki vežejo ledenico z umivalnico in ki drže na prosto. Slika D. Temeljni tloris. Za dvojno steno je treba samo malo več dela pri kopanji temelja in nekoliko debelejšega fundamenta ter nekaj več dela pri stenah samih — opeke se porabi komaj za spoznanje več. Ono podstrešje, ako je sploh potrebno na podolžni strani poslopja, se lahko prestavi na ozko plat in tako stroški zopet znižajo. Pred vsem pa skušajmo mlekarno prizidati h kakemu že stoječemu poslopju, s čimer si prihranimo eno celo steno. Mlekar Radovan. Kmetski stan in zadružništvo. Sloga jači, nesloga tlači, ta izrek se pri nas čimbolj jasno kaže pri kmetskem stanu. Dokler se kmet ne zaveda, da je njegova moč, njegov gospodarski obstoj, njegov ugled in njegova veljava odvisna pred vsem od združenja, toliko časa mu ri pomoči. Hvala Bogu, da je med slovenskim kmetskim ljudstvom vkljub vsem ovi- ram. čimdalje vec zanimanja za zadružništvo. Osobito se razvija posojilništvo, katero ima namen varovati kmeta, ko potrebuje denarja — oderuhov. Koliko kmet-skib gospodarjev je prišlo na boben ravno vsled oderuštva, katero je imelo na stežaj odprta vrata. Saj si kmet, ako je prišel v zadrego ni mogel pomagati; hočeš nočeš, vzeti je moral na posodo tam, kjer je sploh dobil, ne glede na višino obresti in druge okol-ščine. Toda z vstanovitvijo posojilnic po rajfajsenovem načinu, se je to temeljito obrnilo. Na eni strani se je zaprla pot oderuštvu posameznih pijavk, na drugi pa se omogočuje, denarja potrebnemu kmetu, dobiti posojilo po primerni ceni. Tudi ni nihče, ako je količkaj gospodarja, v nevarnosti, da mu zavije domača posojilnica vrat, ako bi v slučaju neprevidne zadrege ne mogel pravočasno plačati obresti. V skrajni sili se mu gotovo preloži plačilni obrok, kar se pri oderuškemu posojevalcu težko dogodi. V krajih, kjer zadružništvo obstoji in izvršuje svojo nalogo, se to dejansko tudi pozna. So kraji, v katerih je župnik v nedeljo v cerkvi oklical en par — berič pred cerkvijo pa tri pare. Odkar pa je posojilnica, oklieuje pa večinoma samo župnik, — be-ričev „kšeft“ je pa v tem oziru opešal. S zadružništvom pa je dana prilika kmetu tudi varčevati. Ako ima v domači soseski posojilnico, ima priliko brez zamude časa vložiti slučajno prihranjene novce, kateri se mu takoj obrestujejo. Ni mu torej treba hoditi v mesto, na potu zapraviti enega leta ali pa še več obresti, marveč vloži kar doma, rekli bi skoraj za pečjo. Ko pa potrebuje zopet denar, ima ga lahko takoj pri roki. Osobito velikega pomena za narodno gospodarstvo je način rajfajsenovih posojilnic. Te posojilnice se raztezajo na majhna okoliša, tako, da voditelji posojilnice lahko poznajo vse stanovalce dotičnoga okoliša, zato tudi lahko vedo ali dotičnik posojilo res potrebuje ali ne. Poznajo zapravljivce in nemarne gospodarje, ki bi dobljeno posojilo porabili sebi v škodo. Kajti posojilnica, ki posoja denar slepo na hipoteko ne glede za kaj da ga bode prosilec rabil, lahko zelo veliko škoduje in je lahko vzrok lahkomišljenega zapravljanja. Vse druga je pri rajfajsenovkah. Tu se daje posojilo le osebam, ki posojilo porabijo v svoje gospodarske namene. Pijanec, ,,za božjo kapljo11 ne dobi v taki posojilnici posojila in toraj tudi ne more tako lahko zapraviti posesti. Seveda, ako je notoričen zapravljivec, mu nihče ne ubrani pognati domačijo. No, pa takih vendar ni tako veliko. V malih domačih hranilnicah ostane denar doma in nosi dobiček domačinom, tudi to je velikega pomena. Največji pomen pa ima zadružništvo v tem, da jasno kaže, koliko premore stanovsko združenje, ter s tem kmetovalcem vcepuje v dušo zavest samopomoči po organizaciji. Podpisi. Vsem pri nas včlanjenim denarnim zadrugam poslali smo z drugimi tiskovinami „Centralne bla-gajne“ tudi tiskovino z napisom „Podpisi11 — s prošnjo, da nam na tej tiskovini pošlejo lastnoročne podpise članov načelstva. Do sedaj še nismo dobili od vseh naših posojilnic teh podpisov. Ker pa rabimo podpise nujno pri kontroli podpisov na denarnih naročilih itd., pozivamo tem potom, da se nam podpisi pošlejo, sicer bi morali (in smo že tudi) denarna naročila zavodov, od kojih še nimamo podpisov, zavrniti oziroma najprej zahtevati podpise, ščim se odpošiljatev denarja po krivdi dotične zadruge zavleče. Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: B. Bistrica, h. i. p. (6.6.) K 13389-90 Smlednik, „ „ „ (7.6.) „ 190 — Mokronog, okr. p. (7. 6.) K 1000-- Borovnica, h. i. p. „ M 1500 — Vrhnika, „ „ „ 3800- — Semič, * » » >> 1000 — /j. Besnica, » „ „ * 1000-— Selce, n » n » 2000'— Horjul, n a „ n 400'— Št. Ilj p. T. , (8. C.) n 2000-— B. Bistrica, h. i. p. „ n 590 — Cerklje, „ „ „ (9.6.) >> 6000 — Dubrovnik h. p. šted. „ n 210-- Tržič, h. i. p. „ n 1000 — Vel. Lašče, n „ » ,, )> 1000-— » n n n n 1000 — Staraloka, . „ „ „ 3000-— Borovnica, „ „ „ „ n 1500-— Smlednik, „ „ „ (10.6.) » 970-— D. M. v P. „ „ „ „ v 250 — Tomišelj, „ „ „ n 1500 — Jesenice, „ „ „ n 1500-— Trnovo, „ „ „ „ n 2000'— St. Jak.o. S „ . „ „ » 1000 — Mengeš, „ „ „ „ 2800-— Vojsko, >♦ 500'— B. Bistrica, „ „ „ „ Leskovica pri Gor. n 1410-— vasi, h. i. p. (11. 6.) )) 400'— , Sebrelje, šted. „ „ n n 800- — 3000-— Rečica, Ij. „ „ „ (12.6.) 7) 5000-— Trebelno, „ „ „ (13.6.) » 1000-— Preska, „ „ „ „ » 728- — Gorje, , „ „ „ n 3000-— Knežak, „ „ „ „ » 4000' — Ribnica, „ „ „ » 2000-— B. Bistrica, „ „ „ n 704 — D. M. v P., „ „ „ (15.6.) » 160 — Gorica cent. pos. „ if 18000-— B. Bistrica, h. i. p. „ » 1410 — Tomaj, „ „ „ ff 1000'— Kamnik, I. o. „„ „ „ Leskoveč p. Krško n 5000'— h. i. p. (16.6.) » 1000 — B. Bistrica, „ , „ (17.6.) n 4200 — Tržič, »n * n Škofjal,, Ij. „ „ „ n n 2000 — 3000-— n „ n n (18.6.) 3000'— Trnovo, „ „ . 1500-— Mengeš, „ „ „ » 2000 — Jesenice, „ „ 77 2000"— hb » » » » n 1000-— Horjul, km. dr. (19.6.) „ 1400"— Velikovec, h. i. p. , 10000-— Fara pri K. „ „ „ „ n 200 — D * n n n 77 5000 — Borovnica,, „ „ (21.6.) n 1000 — Girknica, „ „ „ , 77 6000"— Trnovo, , , „ „ n 3500"— Selce, n » » » n 1000-— Žužemberk „ „ „ 2500 — Trnovo, , „ , (22.6.) 77 2000 — Toplice, „ „ „ Leskovica pri Gor. V GOO-— h. i. p. 17 600-— B. Bistrica, „ „ „ 807.— Selce> » n n n 1500'— B. Bistrica, „ „ , „ 2386-— Horjul, kmet. dr. (23.6.) » 586-20 n n n n 71 1500 — St. Jak. 0. S. J) J) J) n 1000-— Metlika, „ „ „ (24. G.) n 3000 — P. Gradec, „ „ „ 9 400 — V 1) >1 1? » n 800-- - 181 — IE? :E2 Gr E 2D poslovanja lira n II n le in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov zn mesec maj 1904. Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov 1 m o promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K 1 V K 1 V K I V K I V K V K V Badema ? Beram 7227 81 7228 45 14456 26 1325 421 4606 3205 37 108 Blagovica 2932 93 2607 04 5539 97 2717 20 1927 04 680 — — — 141 Bled za blejski kol . . ? Boh. Bistrica .... 48821 99 40796 47 81618 47 41654 433 73 2700 29 : Bloke 12912 58 11390 89 24303 47 6970 — 10293 86 820 — 1844 92 298 Borovnica 6094 78 5565 84 12260 62 2809 20 3817 41 730 — 1200 — 225 Buzet ? Cerklje 8411 36 3366 40 11777 76 5905 946 50 1270 1307 32 195 Cerknica ? Cerkno 35477 95 38437 03 73914 98 22717 10 12577 12 6813 1944 10 ? Col 6872 29 5562 94 12435 23 6872 29 — — 5562 94 — — + 13 Češnjica 22519 92 21189 05 43708 97 21850 — 4553 32 1060 — 500 — 149 Čatež 2960 63 3626 65 6587 28 2393 57 1100 — 2040 — 3 75 41 Črni vrh 7530 50 8054 39 15584 89 3848 80 2932 49 2400 — 885 — 171 D. M. v Polju . . . ? Dobrepolje 50445 57 53927 03 104372 60 28613 30 22459 87 18176 20 10842 541 Dubrovnik 19946 16 19785 82 39731 98 8014 — — — 10910 — 60 — 314 Dobrunje ? Domžale ? Draga 13704 44 13235 10 26939 54 13646 64 32 38 800 9 Frankolovo 3753 20 3150 93 6904 13 2565 91 1394 77 1502 — 765 — 148 Fara pri Kostelu . . ? Gojzd ? Gore ? Gorica cent. pos: . . ? Gorje 13954 33 14885 65 28839 98 11341 58 5603 77 4181 97 2430 301 Horjul 6964 57 6927 26 13891 83 5227 28 2306 65 790 — 557 49 296 Hrenovice 6944 06 5996 50 12910 56 4478 80 120 — 1370 — 1950 — 250 Idrija ? Ig 16739 65 14871 38 31611 03 5100 6067 42 7602 74 1068 179 Izlake 6850 97 8151 79 15002 76 6061 — 2415 17 180 — 700 — 181 Jesenice 13218 69 10475 30 23693 99 9827 50 2361 20 2400 — 430 — 97 Kamnik 51745 28 41417 58 93162 86 24859 40 26067 40 14766 64 11408 30 744 Kanal 8231 59 9739 03 17970 62 5883 19 1376 96 8280 — 2101 30 414 Kandija 34885 12 38293 34 73178 46 16049 29 22365 25 15600 — 678 10 975 Kazaze ? Knežak 11408 92 12396 90 23805 89 11120 _ 7380 69 Košana 5897 07 5720 82 11617 89 3374 50 3338 17 2380 — 2300 — 373 Kranjska gora .... 10963 73 9034 22 19997 95 3888 — 2931 93 3000 — 6000 — 268 Križevci ? Laško 5724 72 5644 24 11368 06 1890 _ 2690 67 2390 340 _ 404 Leskovec 4073 74 3529 31 7603 05 2070 — 1743 90 1314 — — — 217 Leskovica 3687 56 3233 53 6921 09 3230 — 910 — 717 90 400 — 79 Ljubljana — ljud. posoj. 2190053 83 2175935 24 4365989 07 484819 24 221821 06 84708 75 37462 72 1675J „ — Vzaj. podp. dr. 496288 18 506281 97 1002570 15 346389 87 169899 37 74575 — 1965 — 2571 Ljubno ? Loškipotok na Taboru . 9210 80 9255 89 18466 69 6540 _ 3890 82 3010 340 _ 63 Marenberg 5631 23 5700 77 11332 — 230 — 2039 58 1100 — 4179 88 328 Medulin 899 10 2168 96 3068 06 50 — 140 — 2024 96 690 17 293 Mengeš 8420 83 6471 86 14892 69 7660 — 3458 01 1850 — 390 — 402 Metlika 18797 49 28592 80 47390 29 12027 64 8413 14 19983 — 4943 — 8 Mokronog 4640 03 3061 69 7701 72 2580 — 2933 89 — — 1590 — 214 Mošnje 5177 43 2532 72 7710 15 721 — 1613 — 860 — 456 — 125 Naklo 4146 04 2408 18 6554 22 4084 — 390 — — — — — 45 Oprtalj . . . . . ? Pišece ? Planina 4542 15 4496 16 9038 31 1230 1071 35 1500 1250 101 Polhov-Gradec .... 7412 39 7877 21 15289 60 5471 24 5173 18 900 — 1761 58 143 Poljane 40601 13 32069 44 72670 57 10111 — 29553 33 2138 22 5420 — 403 Preddvor 5012 — 5000 — 10012 — 4593 — 202 — 1777 — — — 27 Pulj 55065 22 52404 83 107470 05 32424 39 30200 53 18010 — 10528 31 +8 Preska 1631 — 1349 12 2980 12 +1 Radeče 21370 52 21980 78 46351 30 8726 30 4903 90 15733 20 7274 14 453 Rab 43184 12 43004 88 86189 36104 63 372 33 41917 5829 23 235 Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posoj ila Število članov I m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K v K v K V K V K V K V K V Rečica 26908 14 25240 39 52148 53 24899 03 4296 07 900 1300 413 Renče ? Ribnica 35235 16 31472 98 66708 14 18617 54 14832 81 6570 40 3000 291 Ricmanje ? Rob 23531 05 19894 01 43425 96 4822 19094 01 710 1660 174 Rogoznica 23331 48 23293 95 46625 43 9733 44 293 81 16839 50 402 84 104 Rova 9216 86 9343 07 18559 93 2290 — 2326 21 5000 — 2076 — 223 Rovte 6706 87 6051 73 12758 60 3675 51 2785 03 2260 — 2160 — 184 Selce 11484 78 11589 95 23074 73 10117 74 5041 14 1000 — 1005 — 297 Semič 11193 76 10398 97 24056 20 10094 15 3406 71 1973 68 782 — 246 Senožeče 3102 55 3071 68 6174 23 — — 1600 — 1340 — 830 — 289 Sevnica ? Sinčavas ? Smlednik 5647 47 5647 24 11294 71 1166 32 141 4640 29 Sorica 19179 58 21012 54 40192 12 16666 — 4360 72 6100 — 9000 — 27 Srednjavas 25194 01 30678 76 55872 77 19651 74 16146 74 1100 — 4894 — 371 Staraloka 25947 50 27607 05 53554 55 8697 — 11316 52 8200 — 8379 43 217 Stari grad 13990 73 7737 73 21728 46 3664 — 3638 60 870 — 1140 — ? Stari trg 22644 41 24881 73 47526 14 20314 87 14461 67 3040 — 1950 — 543 Struge 4964 75 5770 10 10734 85 4343 88 4021 91 800 — 600 — 43 Sv. Ema 577 94 165 66 743 60 390 — 41 — 120 — 10 — 97 Sv. Jakob ob Savi . . 6925 30 5427 92 12353 22 3227 — 976 31 2080 — 620 — 137 Sv. Križ pri Litiji. . . 6539 48 6189 22 12728 70 5930 35 3506 42 1660 — 228 89 342 Sv. Jurij ob j. ž. . . . 12264 89 10912 71 23177 60 6596 38 10529 93 200 — 2 — 196 Sv. Jurij pod Kumom ? Sv. Jurij pri Kranji. . . 8353 71 7042 41 15396 12 5296 3812 1414 480 246 Sv. Križ p. Kostanjevici ? Sv. Kunigunda . . . ? , Lenart . . . . ? Sebrelje 16973 37 14852 47 31825 84 2603 1784 10 8123 18 5722 73 103 Skocijan 14620 43 15983 37 30603 80 12158 — 4090 76 4280 — 1094 02 491 Škofjaloka 11548 75 7485 58 19034 33 7220 20 3820 03 200 — 430 — 40 Šmarije 6940 50 2735 45 9675 95 3905 — 2216 17 500 — — — 201 Šmartno pri Litiji. . . 18187 50 17460 77 35648 27 11191 — 7125 71 2800 — 370 — 181 Šturi je 9671 87 6727 28 16699 15 4125 08 1533 85 5170 — 3001 — 201 Št. Ilj pod Tur. . . . 7119 39 8474 45 15593 84 4327 52 2982 08 4440 — 2466 — 141 Št. Janž 1416 69 1245 64 2662 33 271 — 130 80 1100 — H 10 — 145 Št. Jernej 23918 97 22759 24 46678 21 8627 62 14952 07 6460 — 4208 — 521 Št. Peter ? Št. Rupert 4519 5385 14 9904 14 1972 4448 62 870 2477 196 Št. Vid pri Zatičini . . 33963 18 32665 36 66628 54 16692 — 12557 19 6440 — 300 — 391 Tinjan ? Tomaj 6685 39 6191 82 12877 21 3080 1770 22 3340 490 380 Tomišelj 9942 86 9981 95 19924 81 8500 — 3738 49 2224 — noo -- ? Toplice ? Trebelno 8013 68 5689 98 13703 66 2089 4100 08 1540 228 172 Trnovo 32013 37 33409 78 65423 15 16468 84 13905 60 5041 — 9992 61 687 Tržič 13215 52 11173 80 24389 32 8431 61 6539 74 1600 — 740 — 138 Tržišče 1751 80 1744 36 3496 16 1150 — 515 05 220 — — — 102 Tunice 2326 82 2101 71 4928 53 1910 — 397 16 — — — — 42 Velike Lašče .... 15809 13 14538 79 30347 92 7122 — 1925 50 7080 — 1278 40 92 Vipava 35096 92 33826 50 68923 42 14606 — 6353 18 27198 44 9760 44 1131 Višnjagora 17807 81 17201 64 35009 45 8679 — 0179 43 10604 — 1547 03 352 Vojsko ? Vrhnika 21558 07 17252 61 38810 68 16170 30 11947 72 2970 _ 3964 30 ? Zagradec 11252 80 11399 01 22651 81 9909 — 2795 55 3450 — 400 — 106 Zatičina ? Zg. Besnica 659 83 733 84 1393 67 559 706 03 _ 49 Zg. Tuhinj 7264 11 7194 35 14458 46 4560 — 2758 20 1400 — 700 — 162 Žiri 14902 05 24148 37 49050 42 15498 — 13983 57 910 — 4530 — 252 Župa Raščane . . . ? Žužemberk 18252 23 16885 88 35138 11 5350 1074 96 13670 — 1727 77 254 =>£o-»#(! Denarni prometi in bilance. Hranilnica in posojilnica v Blagovici, reg. zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta —, v upravnem letu prirastlo 120, odpadlo 0, slanje koncem leta 120. Deleži: začetkom leta K—■—, v upravnem letu prirastlo K 120, odpadlo KO, koncem leta K 1201—; odpovedano: 0. Denarni promet: K 144.129 36. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 120 Vzdignj. bran. vloge 7 654 68 Hranilne vloge . . 44 877 (10 Dana posojila . . 49 114 38 Izposojila .... 11.925 44 Naložen denar . . 12.132 — Vrnjena posojila 1.822 — Inventar nepremični 191 64 Vrnjeni nal. denar . 11.932 — Obresti hranil, vlog Obr. nalož. denarja 150 16 izplačane . . . 2 37 Plač. obr. od posojil 1.852 58 Obr. hranilnih vlog Upr. in uradni prisp. 338 25 kapitalizovane 1.325 62 Pristopnine . . . 120 — Upr. in uradni stroški 476 68 Obr. tek. rač. od izp. 93 96 Gotov. 31. dec. 1903 2.146 70 73138 03 73 138 03 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Naložen denar . . Inventar premični Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin . Gotov. 31. dec. 1903 47.292 200 191 171 133 2 146 38 64 71 70 Deleži Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Izposojila .... Predplač. obr. posojil Cisti dobiček . . . 120 37.222 11.925 409 457 92 44- 51 56 50.135 43 50.135 43 || Beramsko društvo za štednju i zajmove, registrana zadruga na neograničeno jamčenje za šestu upravnu godinu 1903. Zadrugara bilo je krajem godine 1902 101, pristupilo ih je 6 odstupilo 0; stanje koncem godine 1903 107. Dielovi: početkom godine 1903 K 404, primljeno K 24, isplaćeno O; stanje krajem godine 428; odpovedano o. Novčani promet: G3.287‘16. Primitak (Debet) K h Izdatak (Kredit) K h Gotovina u blagajni Izplaćeni uložei . . 7.016 52 1 januara 1903 . 1.573 96 U tekućem računu 7.787 26 Zadružni dielovi. . 24 — Zajm. zadrugarima . 12 948 62 Uložaka i posuda . 17 333 78 Plaćeni interesi . . 2 879 58 Tekući računi . . 4 470 69 Pravni stroškovi 180 25 Povraćeni zajmovi . 6.519 11 Gotovina u blagajni Interesi 2 541 39 31. decembra 1903 1.662 70 Pristupnina i drugo 12 32.474 93 || 32 474 93 II 1 Imetak (Aktiva) K h Dug (Pasiva) K h Gotovina u blagajni Zadružni dielovi 428 31. dec. 1903 . . 1.662 70 Uložei i posude sa Tekući račun . . 19 027 01 kap. interesi , . 59.027 94 Zajmovi kot zadrug. 37.955 44 Reservni fond . . 1.594 41 Interesi 2.545 88 Pređplaćeni interesi — 92 Inventar .... 170 08 čisti dobitak . . . 331 05 Knjige i tiskanice . 21 21 i- 61.382 32 61 382 32 r • Hranilnica in posojilnica v Dobrunjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta 41, v upravnem letu prirastlo 5, odpadli 4; koncem leta 42. Deleži: začetkom leta K 82, v upravnem letu prirastlo K 10, odpadlo K 8, koncem 1. K 84; odpovedano: 0. Denarni promet: K 32.475,06. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) 1 K h Deleži 10 Deleži ..... 8 Posojila 20.016 18 Deleži 84 Hranilne vloge . . 5.733 44 Vzdignjene hranilne Inven pr. lO^o odpis 310 70 Hranilne vloge s ka- Izposojila .... 753 71 vloge 2.509 28 Zaostale obr. posojil 846 10 pitaliz. obrestmi . 13 897 19 Vrnjena posojila 8.823 82 Vrnjena izposojila . 7.300 — Vrednost tiskovin 19 60 Izposojila . . . . 7.853 71 Plač. obr. od posojil 1 305 28 Dana posojila . . 5.260 — Naložen denar . . 200 — Predplač. obr. posojil 5 50 Upr. in uradih prisp. 3 90 Obr. hranilnih vlog Gotov. 31. dec. 1903 795 24 Rezervni zaklad, 0/.> | 297 47 Pristopnine . . . 5 — izplačane . . 4 68 Cisti dobiček . . . 49 95 Obr. hr. vlog kapital 533 44 Obr. pos. povrnjene 26 66 Upr. in uradni stroški 33 66 Rentni davek in ne- posr. pristojbine . 10 48 Obresti od izposojil 153 71 Gotov. 31 dec. 1903. 795 24 16.635 15 16.635 15 22.187 82 22.187 82 II 1 II II . Hranilnica in posojilnica v Hrenovicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta ICO, v upravnem letu prirastlo 42, odpadlo 0, koncem leta 202. Deleži: začetkom leta K 800, v upravnem letu prirastlo K 210, odpadlo 0, koncem leta K 1.010; odpovedano: 0. Denarni promet: K 76.18961. Prejemhi (Debel) j K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 200 Vzdiguj, bran. vloge 9.025 28 Posojila 56.929 46 Deleži 1.010 Hranilne vloge . . 18 4-08 03 Vrnjena izposojila . 9.100 — Naložen denar . . 535 44 Hranilne vloge s ka- Izposojila . . . . 10 070 <£4 Dana posojila. . . 17 101 90 Inv. premič. z odp. 217 57 pitalizov. obrestmi 23 778 66 Vrnjena posojila. . 5.301 73 Naložen denar . . 100 12 Zaostale obr. posojil 950 94 Izposojila .... 34.507 41 Plač. obr. od posojil 2.526 81 Inventar premični . 31 26 Predpl. obr. izposojil 61 33 Predplačane obresti Upr. in uradni prisp. 139 73 Obr. hranilnih vlog Vrednost kolekov . 100 — posojil .... 305 89 Pristopnine ■ • • 42 — izplačane . . . 71 51 Gotov. 31. dec. 1903 1.406 33 Rezervni zaklad, "/o 131 44 Gotov, začetkom leta 2 064 07 Obr. pos. povrnjene 2 11 čisti dobiček . . . 404 64 Zamudne obresti . 45 16 Upr. in uradni stroški 82 17 Rentni davek in ne- posr. pristojbine . 6 70 Obresti od izposojil 1.862 19 Tiskovine .... 8 40 Gotov. 31. dec. 1903 1.406 33 38.797 97 38.797 97 60.201 07 60.201 07 1 Ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji, reg. zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1903. Člani : koncem 1. 1902 39, v 1. 1903 prirastlo 31, odpadlo 0, koncem leta 70. Deleži: stanje začetkom leta K 78, v upravnem letu prirastlo K 62, odpadlo 0, koncem leta K 140; odpovedano: 2. Denarni promet: K 216.88689. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Vrnjena posojila. . Vrnjeni nal. denar . Obr. nal. denarja Plač. obr. od posojil Upr. in uradni prisp. Pristopnine . . . Gotov, začetkom leta Tiskovine .... 62 74.023 2.719 28.007 2.477 1.382 246 31 10 29 93 13 38 10 23 21 58 33 Vzdignj. hran. vloge Dana posojila. . . Naložen denar . . Inventar premični . Tiskovine .... Obr. hr. vlog izplač. Obr. hranilnih vlog kapitalizovane Obr. pos. povrnjene Upr. in urad. stroški Rentni davek in ne-posr. pristojbina . čisti dobiček 1 1902 Gotovina konec leta 1903 13.886 37 322 52.974 36 2 19 3.352 1 250 10 41 1.090 58 44 74 90 09 82 23 17 26 77 89 Posojila Naložen denar . . Inv. prem. 5°/o odp. Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin . Gotov. 31. dec. 1903 46.01-2 59.678 258 80 400 1090 64 93 16 14 89 Deleži Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Pedpl. obr. posojil . Rezervni zaklad, °/o Čisti dobiček . . . 140 106 708 325 43 332 76 86 54 60 | 108.988 89 108 988 89 107.550 76 107.550 76 IT II 1 1 Hranilnica in posojilnica v Polhovem G-radcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 132, v letu 1903 pristopilo 7, izstopil 0; koncem leta 139. Deleži: začetkom leta K 264, v upravnem letu prirastlo K 14, odpadlo 0, koncem leta K 278; odpovedano; 0. Denarni promet: K 159.494-16. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge . Vrnjena posojila Vrnjeni nal. denar . Obresti nal. denarja Plač. obr. od posojil Upr. in uradni prisp. Gotov, začetkom leta Rentni davek povrnj. 14 46.346 11 970 16.148 2.493 2.202 61 755 41 25 70 19 03 61 34 Vzdignjene hranilne vloge Dana posojila . . Naložen denar . • Obr. hranilnih vlog izplačane . . . Obr. hr. vlog kapital. Obresti posojil povr-njene ..... Upr. in uradni stroški Rent. dav. in nep.pr. Nagrada tajniku . . Podp. gasiln. društvu Gotov. 31. dec. 1903 36.683 16.128 21.735 201 4539 19 28 62 40 64 489 20 51 67 74 37 69 29 10 02 Posojila Tekoči račun . . . Inv. prem. 10°/o odp. Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin Delež pri „Z. zvezi" Delež pri „Union" . Delež pri „Z tisk." Delež pri „Lj. pos “ Gotov. 31. dec. 1903 45.791 82.557 95 742 21 1.000 BOO 500 4 489 65 67 08 79 98 02 Deleži Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Rezervni zaklad . . Cisti dobiček . . . 278 128.848 2 429 146 93 10 16 79.991 59 79.991 59 | 131.702 19 131.702 19 II II 1 n II Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jakobu ob Savi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903. Člani: koncem 1. 1902 123, v upravnem letu pristopilo 16, izstopilo 2, koncem leta 137. Deleži: začetkom 1. 1003 K 246, v upravnem letu prirastlo K 32, odpadlo K 4; koncem leta K 274; odpovedano: 0. Denarni promet: K 84.536-17. Prejemki (Debel) Pl " Izdatki (Kredit) K h Deleži 32 Deleži 4 Hranilne vloge . . 18 441 90 Vzdignjene hranilne Vrnjena posojila 9.497 — vloge 13 548 57 Vrnjeni nal. denar . 8 200 — Dana posojila . . 11.020 — Obresti nal. denarja 814 79 Naložen denar . . 12.964 79 Plač. obr. od posojil 1.44i; 90 Obr. hr. vlog izplač. 00 38 Upr. in uradni prisp. 38 80 Obresti hraniln. vlog Pristopnine . . . Ki — kapitalizovane. . 1.984 45 Got. začetkom 1. 1903 105 50 Obr. pos. povrnjene 48 34 Prehodni zneski obr. Upr. in urad. stroški 94 84 od istih .... 1.833 42 Rentni davek in ne- Kapitaliz. obresti . 1 984 45 posredne pristojb 19 94 Gotov. 31. dec. 1903 405 35 Prehodni zneski . . 2.314 10 42 470 76 42 470 76 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila .... Naložen denar . . Inventar premični °/o Zaostale obr. posojil Prehodni zneski . . Delež pri „Lj. pos.“ Delež pri „Gospod. zvezi" .... Gol. koncem 1. 1903 31.820 19.523 170 230 481 4 200 405 59 73 10 35 Deleži Hranilne vloge s ka-pitalizov. obrestmi Predp. obresti posojil Rezervni zaklad . . Čisti dobiček . . . 274 51.447 105 678 330 56 17 07 23 1 U 52 841 03 52.841 03 1 Kmetijsko društvo v Črnem vrhu nad Idrijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903. člani: koncem 1. 1902 233, v upravnem letu pristopilo 14, izstopilo 6, koncem 1. 1903 241 z vplačanimi deleži v znesku K 2.235'26; odpovedano: 1, izključen 1. Denarni promet: 140’177.35. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kmlit) K h Blag. preost 1. 1902 357 48 Izplačani deleži . . 43 Vplačani deleži . . 80 — Vrnjena izposojila . 3.065 79 Pristopnina . . . 14 — Izdatki za blago. . 60.895 70 Izposojila .... 17.020 — Voznina 2.290 75 Prejemki za blago . 41.080 24 Užitnina .... 277 35 Prej. od dolžnikov . 11.138 39 Inventar premični . 128 87 Prehodni znesek 90 — Davki 30 34 Najemnina. . • . 72 — Upravni in uradni Povrnjena nagrada . 40 — stroški .... 1.180 52 Za drva .... 303 34 Obresti del. in izpos 1.214 57 Terjatev na drvih . 82 32 Prehodni znesek 90 — Povrnjena voznina . 129 13 Za drva .... 298 18 Razni prejemki . . 4 — Odpl. dolga na drvih 245 32 Gotov. 31. dec. 1903 t)44 45 1 1 U 70.410 90 70.410 90 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 23 201 50 Deleži 2235 26 Terjatve na blagu pri Neizpl. obr. deležev 112 88 zadružnikih. . . 13.073 59 Izposojila .... 31.944 02 Vrednost hiše . . 7.013 00 Dolg na blagu nezad. 8.813 79 Vrednost premičneg. Dolg na obrestih od inventarja . . . | 1 357 90 izposoji! .... 371 99 Delež pri „Z. zvezi" 200 — Posebna rezerva, °/o 828 92 Terjat, na najemnini 00 — Rez. zaklad, c/0, prs. 1.284 13 „ „ zakupnini | 96 — čisli dobiček . . . 116 11 Gotov. 31. dec, 1903 644 45 45.707 10 45.707 10 1 Kmetijsko društvo v Dobrepoljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za osmo upravno leto 1903. Člani: koncem 1. 1902 378, v upravnem letu pristopilo 25, izstopilo 24, koncem leta 379 s vplačanimi deleži v znesku K 4.138’68; odpovedano: 9. Denarni promet: K 183.20465. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1902. Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Vzdigneni nal. denar Odprodani inventar Obresti nal. denarja 204 5 50 19 990 07.270 4.202 192 5 18 33 20 09 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina Užitnina .... Inventar nepremični Davki in nep. pr. . Upr. in uradni stroški Obr deležev in izpos. Naložen denar . . Got. koncem 1. 1903 347 1.060 09 094 2134 739 4.407 380 5.458 3.488 4 107 705 00 18 09 40 94 25 90 61 38 78 07 91.984 80 91.984 80 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) | K h Vrednost blaga . . 33.796 90 Deleži 4.138 08 Terjatve na blagu pri Neizpl. obr. deležev 481 50 zadružnikih . . 20.210 33 Izposojila . . . 69 409 82 Terjatve na blagu pri Dolg na blagu zadruž 1.151 32 nezadružnikih . . 454 14 Dolg na blagu nezad. 24.339 85 Vred. neprem. inven. 38.802 02 Dolg na zemljišču v , prem. „ 4.894 28 Strugah . . . . 2.400 — Naložen denar . . 303 89 Rezervni zaklad . . 4.522 79 Delež pri „Z. zvezi1' 200 — [zguba 956 73 Got. koncem 1. 1903 765 07 || 106.443 96 106.443 96 II 1 II 1 Kmetijsko društvo v Frankolovem, rcgistrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 110, v 1. 1903 pristopilo 5, izstopilo 9; koncem leta 10G s vplačanimi deleži v znesku K 995'31; odpovedano: 2. Denarni promet: K 48.231-13. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1902 110 52 Izplačani deleži . . 266 34 Vplačani deleži . . 181 15 Vrnjena izposojila . 15.950 — Vpisnina 5 — Naložen denar . . 662 15 Izposojila .... 10.850 — Izdatki za blago . . 5,169 33 Vzdignen nal. denar 1.191 68 Okr. bol. blagajna . 14 04 Prejemki za blago . 5.151 50 Voznina in potnine 88 54 Prejemki od dolžnik. 5.796 39 Inventar .... 279 02 Vzdignene obresti od Upravni stroški . . 180 65 nalož. denarja 21 85 Davki in pristojbine 174 10 Obr. pos.‘povrnjene 75 — Izplačane obresti iz- Povrnj. upr. stroški posojila .... 1.032 96 in voznina . . . 228 74 Popravila poslopja . 101 64 Za odprodani invent 34 — Zavarovalnina . . 28 57 Povrnj. za tiskovine 9 20 Tiskovine .... 79 76 Najemn. zemljišč in Časopisi in razglasi 32 — poslopja .... 517 Gotov, konec 1. 1903 112 93 24.172 03 24.172 03 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Nal. denar pri drugih zavodih . . . . Obresti nal. denarja Vrednost blaga . . Terjatve na blagu pri zadružnikih . . Vrednost inventarja Vred. zadr. posl. in zemljišča . . . Predp. obr. izposojil Gotov, koncem leta 1903 213 1 1.207 1.090 1.083 8 926 272 112 15 59 16 87 59 87 25 93 Deleži Izposojila .... Dolg na blagu nezad. Rez. zaklad . . . Obresti rez. zaklada Čisti dobiček . . . 995 9.900 497 1.393 62 59 31 44 10 86 70 ! U 12.908 41 12.908 41 l II Kmetijsko društvo v Horjulu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 283, v upravnem letu pristopilo 11, izstopili 3, koncem leta 291 s vplačanimi deleži v znesku K 6.864-51; odpovedano: 5. Denarni promet: K 125.27V43. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1902 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Upravni prispevki . Povr. pridobnina . 505 456 22 5.700 56 030 12 61 99 26 74 91 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina .... Užitnina .... Inventar nepremični Davki Neposr. pristojbina . Upravni stroški . . Obresti del. in izpos. Gotov. 31, dec. 1903 82 2.845 52.478 2.360 404 1.271 62 1.682 1.293 306 88 69 91 73 32 50 50 85 15 37 Vrednost blaga . . Terjatve na blagu pri zadružnikih . . Terjatve na blagu pri nezadružnikih . . Vrednost hiše . . Vredn. premičnega inventarja . . . Vrednost zemljišča . Nepovrnjena pridoh. Vred. knjig in tisk. Naložen denar . . Gotov, 31. dec. 1903 29.439 15.419 1.155 8.271 3.264 2.728 22 250 246 306 38 96 96 32 24 50 24 37 Deleži Ncizpl. obr. deležev Izposojila .... Dolg na blagu nezad. Dolg na obr. od izp. Rezervni zaklad, °/o Čisti dobiček . . . 6.864 720 41.745 3.361 2.000 6.117 295 51 03 01 51 91 62.788 90 62.788 90 61.103 97 61.103 97 Mlekarska zadruga v Horjulu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za upravno leto 1903. Člani: začetkom leta —, v upravnem letu pristopilo 68, izstopilo 0; koncem leta 68 s vplačanimi deleži v znesku K 438‘—; odpovedano 0. Denarni promet: K 19.98394. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Vplačani deleži . , 409 24 Vrnjena izposojila . 31 60 Pristopnine . . . 68 — Izdatki za blago . . 3 548 58 Izposojila .... 1.821 60 Voznina 124 10 Prejemki za blago . 4.899 79 Inventar nepremični 650 73 Prehodni .... 8 80 „ premični . 1.305 64 Naložen denar . . 2.407 — Upravni stroški . . 700 77 Za mlečne ročke . 464 87 Obresti izposojil • . 42 12 Prehodni .... 8 80 Naložen denar . . 3.012 10 Za mlečne ročke 480 20 Gotov, konec 1.1903 174 66 10079 30 10 079 30 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 170 70 Deleži . . 409 24 Ter. na blagu prizad. 91 15 Izposojila .... 1.790 — Terjatve na blagu pri 367 Dolg na blagu zadr. 715 99 nezadružnikih . . 45 » n nez. Cisti dobiček . . . 14 12 Vr. nepr. inventarja 488 55 68 39 Vr. prem. inventarja Naložen denar . . 979 605 23 10 Obresti nal. denarja 3 — Vrednost tiskovin . 117 90 Gotov. 31. dec. 1903 174 66 2.997 74 2.997 74 1 II Pregled denarnega prometa „Centralne blagajne" za mesec februar 1904. Vloge Kredit Denarni Predmet vloženo vzdignjeno izplačano povrnjeno promet K h K h K li K h K Stanje 31. jan 1904 . . 2,783 574 12 — — 3,022.169 18 — — V tnes. februarju 1904 330 065 98 134.843 69 76.553 10 125.175 71 Skupaj . . . 3,113 640 10 — — 3,098.722 28 — — 2,530 171 76 Po odbitku 134.843 69 125.175 71 Stanje 29. febr. 1904. 2,978.796 41 — — 2,973.546 57 — — Vabilo na redni občni zbor Gospodarskega društva v Trnovem, reg. zadruge z omej. zavezo ki se bode vršil v nedeljo, dne 17. julija 1904 ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in potrjenje računskega zaključka za I. 1903. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. K udeležbi vabijo se vsi člani. Načelstvo. VJIBIIji© IZVANREDNI ZVEZINI SKUPŠČINI „Zadružne zveze“ v Ljubljani registrovane zadruge z omejeno zavezo, v četrtek, dne 14. julija 1904 ob 3. uri popoludne v pisarniških prostorih — Sodnijske ulice št. 4. Dnevni red: 1. Potrjenje letnega računa in bilance za leto 1903. , 2. Slučajnosti. Ta zvezina skupščina je v smislu § 22. zadružnih pravil brez ozira na vdeležbo sklepčna! Ljubljana, 25. junija 1904. Dr. Jan. Ev. Krek, 1. r., „Zvezin" predsednik. Izvleček iz pravil § 19.: Zvezina skupščina je občni zbor zadruge in sestoji iz odposlancev Zvezinih zadrug. Vsako Zvezino zadrugo zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se iskaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zvezine zadruge. Pooblaščenje Zvezi nega uradnika ali revizorja je neveljavno. Vsaka Zvezina zadruga, ki je založila glavni delež (po K 1000), ima na zvezini skupščini za vsak založeni glavni delež 5 glasov. Kot založen velja glavni delež tudi v slučaju, če v smislu zadnjega odstavka § 12. še ni popolnoma vplačan. Vsaka druga Zvezina zadruga ima na Zvezini skupščini jeden glas. Zvezina zadruga, ki ima več glasov, sme iste razdeliti na več pooblaščencev. V lem slučaju je v vsakem pooblastilu natančno navesti za koliko glasov da velja, če je pa načelnik Zvezine zadruge na skupščini navzoč, mora isti vsekako izvrševali jeden glas svoje zadruge. Če bi kaka Zvezina zadruga izdala raznim pooblaščencem pooblastil za več glasov nego ji pristoja, odloči predsednik skupščine, kateri poohla ščenci da bodejo izvrševali glasove te zadruge, izključivši odvečne pooblaščence." Kmetijsko berilo. Živinoreja. Praktični migi je ji za rejo telet. Mej živinorejci se nahaja mnogo čudnih nazorov, n. pr. da je treba teleta v prvi mladosti držati prav pri skromni piči, ako hočemo do- biti iz njih dobrih molznih krav. Ta misel je popolnoma napačna, kar potrjujejo skušnje najboljših živinorejcev. Se-le ko je žival okoli ll/2 leta stara, naj se ji krma nekoliko omeji. Ne samo pri krmljenji, tudi v drugih ozirih se gode velike napake. Mnogi ne dado novostorje- nemu teletu precej čistega nastilja, ali puste mokro ležati, mesto da hi ga do suhega obdrgnili in toplo odeli. Vsled tega se marsikako tele prehladi in dobi drisko. V mnogih krajih dado tele kravi oblizati ; to je prav, a nikdar se ne sme tele potresti s soljo, ampak le z otrobi. Ko je tele suho, mu daj okoli */2 l prvega mleka (mlezve), česar nikakor ne smeš opustiti, ker to mleko odvaja iz teleta črevesno smolo. A ko oskrbuješ teleta sam ali če imaš zanesljive posle, ne pusti nikoli, da bi tele sesalo pri materi , ampak napajaj ga precej prvi dan iz posode. V ta namen dobodi posebno posodo za napajanje najbolje pa jih še navadiš piti iz posode s svojimi prsti. Napajanje je odločno boljši način iz-reje telet od sesanja, kajti pri njem moreš vsaki dan določiti množino mleka, ki naj jo tele dobi, drugič je pa tudi odstavljenje pri napajanji mnogo lažje, pri sesanji trpita vsled odstavljenja oba, krava in tele, vsled mejsebojnega hrepenenja. Tudi ne da krava rada od sebe mleka, zaostalega v vimenu po sesanju. Samo pri prvesnieah naj tele sesa, ker sesanje draži mlečne žleze in pospešuje mlečnost. Pri napajanji se moramo pa prav skrbno držati sledečih načel: 1. Mleko se mora dajati mlačno, vedno enako toplo (35°C); 2. Napajaj točno vedno ob istem času; 3. Nikoli ne dajaj teletom preveč mleka naenkrat, ampak v majhnih porcijah večkrat na dan, ker siriščnik, to je oni želodec, ki ima edini opravljati s prebavljanjem mleka, v prvih dneh ne obseže več nego 1—l1^ l. Ako daš teletu več mleka, odteče to v vamp, tam se zasiri in obleži kot neprebavljiva kepa, ki provzroči napenjanje, drisko itd. Tele mora po vsakem napajanju imeti še željo po mleku. 4. Teleta naj počasi pijo. Pri prehitrem srebanji namreč ne more požiralnik vsega mleka odvajati naravnost v siriščnik, ampak ga pusti, da odteče v vamp in zgodi se isto, kar sem že preje omenil v točki 3. 5. Posoda za napajanje se mora prav vestno snažiti in po rabi vselej oplakniti z vrelim kropom, da ne zaostane kaj mleka, ki bi se skisalo in teletu zelo škodovalo. 6. Z množino mleka moramo iti polagoma kviško in pozneje počasi nazaj. 7. Bolje je, če ne pokladamo ravno prav veliko mleka, zato pa raje malo dalje časa. Za krmljenje srednje težkih telet bi vtegnil biti primeren sledeči vzorec, pri čemur treba paziti, da se mora prve dni dajati teletu najmenj 3krat na dan. 1. teden 3 l mleka 2. n 51 n 3. n 7 l n 4. n 7 l n 5. n 9 l n 6. n 9 l n in pest zdr. ovsa 7. n 8 l n n n n n 8. n 7 l n n V4 k0 n n 9. n 5 l n >) /4 ,, » 10. n 3 l n n V2 % v n 11. >> 21 n n V2 v n 12. n 1 l n n 3/4 n n Junčki naj se krmijo obilneje, ker se spolno preje razvijejo. Kadar pričnemo iti z mlekom nazaj, ga moramo nadomestiti s kakim močnim krmilom in sicer je to najboljši ovseni zdrob, kateremu primešamo majhno soli in nekoliko fosfornokislega apna (Bar-thelovo poklajno apno), da nadomestimo fosforno kislino mleka, ki je potrebna za narejanje kosti. Te to opustimo, začno teleta kmalu lizati zidovje, znamenje, da jim nedostaje apna. V tem času dajemo teletom tudi najboljšega sena in sicer v jaslih nizko pri tleh, ker pri visokih jaslih dobijo teleta lahko vdrt hrbet. Tudi zato jim dajemo seno, da si imajo teleta s čim kratiti čas in se ne navadijo raznih hudomušnosti, kakor jesti steljo. Ako mesto svežega mleka pokladamo posneto, moramo nadomestiti tolščo s kuhanim lanenim semenom, ozir. zmletim lanom. Ko so živali stare IA/2 leto, se nikari ne držimo slabe navade, ki jo imajo marsikje, da dajejo krmo največ v podobi pijače; taka tekoča krma telo slabi, napravlja viseč trebuh, vdrt hrbet itd, Suha krma ima vedno prednost. Tudi kožo je treba pri mladi živini skrbno snažiti. Tudi tu velja načelo: snaga je pol krme. Posebno je paziti, da živali ne dobijo uši, ali da jih odpravimo, če jih že imajo. Uši za gotovo uničimo, ako na vsake 2 dni drgnemo kožo z lanenim oljem in kreolinom (na 1 l olja ok. 5—6 žlic kreo-lina), 2—3 krat to storimo in uši ne bo več. To sredstvo je po ceni in brez nevarnosti. Za vspešno rejo je neobhodno potreba, da se more mlada živina mnogo pregibati na prostem. Zato so najprimernejši kraj za izrejo živino planinski kraji s planinsko pašo; kjer tega ni, si napravimo vsaj ograjen prostor, kakih 10 do 15 m v kvadrat, ki ga zasadimo s senčnatim drevjem, da se more mlada živina v njem spreletiti. Ti migljeji za vzrejo telet imajo za podlago mnogoletno skušnjo in utegnejo še v marsičem pomanjkljivo rejo telet izboljšati, ako se bomo ravnali po njih. F. P. Uvoz naše živine v Nemčijo. Z Nemčijo pripravlja se nova trgovska pogodba; razprave so malo ne že končane. Največ ovir dela uvoz živine iz Avstrije. Nemčija hoče imeti gotovo mejo, katere pri varstvu nemškega kmeta noče prekoračiti. Avstrijska in ruska vlada pa polagata veliko važnost ravno na izvoz živine v Nemčijo. Avstrija pred vsem ne bo samo zahtevala, da se sklene ugodni carinski tarif za uvoz avstrijske živine v Nemčijo, marveč zahtevala bode tudi posebno za A vstrijo ugodno pogodbo glede zakužene živine. Nemški kmetovalci s to avstrijsko namero iz lahko umevnih razlogov nikakor niso zadovoljni in zato se je stalni odbor sveta nemških kmetovalcev obrnil naravnost na nemškega državnega kan-celarja s zahtevo, naj nikar ne ponovi pogodbe o kužni živini z Avstrijo, marveč naj za Avstrijo veljajo ista določila, katera so veljavna za ostale države. Goveje živine se je iz Avstrije v Nemčijo uvozilo 1897 leta za 29,700.000; 1898 leta za 35,100.000; 1899 leta za 45,100.000; 1900 leta za 45,200.000; 19011. za 47,900.000 ; 1902 leta za 75,700.000 in leta 1903 za 94,900.000 mark. Te številke so prinesli nemški agrarični listi z lahko umevnim namenom, da podprejo svojo agitacijo, torej na njih pravilnost ne moremo priseči. Seveda bodemo zasledovali, kako da se vprašanje reši in o konečnem sklepu poročali. Poljedelstvo. Novodobne lopate za krompir. (S tiemi slikami.) Krompir kopljemo z motikami, drugi zopet z navadnimi vilami, še drugi pa ga izoravajo s posebnim plugom. Za večja posestva je gotovo zadnji način najbolj priporočljiv. Za manjše kmetovalce pa svetujemo, da poskusijo z lopatami iz železnih palčic, kakoršne nam predočujejo podobe 1, 2, 3: Podoba 3. Te vrste lopat ali če hočete vil imajo več dobrih strani. Ker so široke, zagrabijo ob enem veliko krom pira, so zelo lahke in in pa posebno trpežne. Zicnate palčice so precej gosto skupaj, da tudi manjši gomoljci ne uidejo skozi. Podoba 1. kaže tako lopato s prinetanimi roglji s kroglicami na koncu, da se ne rani krompir, stane komad K 3*50, podoba 2. lopato z leseno šino, cena K 3 in podoba 3. lopato brez lesene šine, cena K 2,50. Te lopate se dobe pri Eranc Zimmer, Dunaj, 4./1, Wienstrasse 21. Ko bi jih več skupaj naročilo, jih lahko preskrbi skupno Zveza. Pomankanjc mesa in zvišano pridelovanje krme. Neštetokrat smo že povdarjali, da mora biti težišče naših kmetij v govejem hlevu in ne v žitni kašči, to se pravi, da moramo pridelovanje žita omejiti in pridelovanje krme razširiti. Dokaz, da je ta trditev prava so vedno višje cene pri živini. Prvi pogoj pomnožene in zboljšane živinoreje pa je brezdvojbe naprava več in boljše krme. Kavno seno iz travnikov je za govejo živino najvarnejša podlaga za rejo in lahko rečemo, da če hočemo rediti več živine moramo pridelati več travniškega sena. Zato obrnimo glavno svojo pozornost na zboljšanje travnikov in povzdigo krmskih pridelkov. Večina naših travnikov daje komaj po 2400 kg sena na /ta, dočim bi mogli dobiti še enkrat, da še dvakrat toliko. Imamo zglede iz novejšega časa, ko so se pridelki sena vsled boljšega gleštanja in umnega gnojenja zvišali na 10.000, da celo na 12.000 kg na ha. Pa ne samo množina sena se je zvišala vsled pravilnega oskrbovanja in gnojenja, tudi kakovost se je zelo zboljšala. Vsebina prebavne beljakovine znaša pri slabem senu komaj 3°/o; pri dobrem gnojenju in oskrbovanju travnikov se lahko ta odstotek za trojno pomnoži. Ako vprašamo, kako in kedaj naj se travniki gnoje, tedaj moramo najpreje povdarjati, da hlevski gnoj ne spada na travnik, ampak na njivo, kjer se bolje izplača. Hlevski gnoj deluje najbolje po črnici (humus), ki jo dela in po svojem dušiku. Travnik pa nima črnice in dušika potrebuje le od časa do časa po nekoliko. Snovi, katerih potrebuje travnik pred vsem, so fosforna kislina in kalij; te mu damo najceneje in najbolje v obliki Tomaževe žlindre in kajnita. Kar je potreba dušika, ga spravimo lahko na travnik v obliki komposta, gnojnice ali solitra. Najbolj pripraven je solitar, ako pomislimo to-le: 100 kg solitra ima povprečno v sebi ravno toliko, samo da še bolj razstopnega dušika, kot 3100 kg dobrega hlevskega gnoja. Da 3100 kg hlevskega gnoja prepeljemo in raztrosimo, imamo 31 krat več dela, kot pri 100 kg čilskega solitra. Gnojnice bi bilo potreba celo 10.000 kg, ako bi hoteli dati travniku toliko dušika, kakor ga je v 100 kg čilskega solitra. Na travniku je pred vsem potreba, da dušik urno deluje in v tem oziru solitar daleč prekaša organski gnoj. Velika zmota je, ako kdo misli, čilski solitar uničuje deteljo na travniku. Stotero poskusov je pokazalo, da temu ni tako, razven če se zgodi, da se vsled mogočne rasti trav, ki jo provzroči solitar, metulj čnice nekoliko bolj zatope. Da si za stalno zagotovimo obstanek dobrih trav, potresemo spomladi na 1 ha 100 do 150 kg čilskega solitra in sicer v 2 delih; polovico v sušcu, drugo polovico v malem travnu. —o— Mlekarstvo in sirarstvo. Pravilne p hijen j e. Ako hočemo napraviti dobro surovo maslo, je potreba: 1. Dobrega, nepokvarjenega mleka od zdravih, pravilno krm- Ijenih in pravilno molzenih krav in treba je z mlekom precej iz vimena prav ravnati. 2. Pravilno je treba dobiti smetano, najbolje s posnemalnikom, ker se ž njim mleko ne samo najostreje posname, ampak tudi očisti. 3. Pravilno je treba braniti smetano, naliti jo v kositerne lat-vice ali pa v Svarcovih posodah v vodnem koritu, da se ne skisa. Ako hočemo imeti kislo smetano, tedaj je neobbodno potreba kisati na umeten način, z umetnimi kulturami, kar pa daje delo in stroške in pri našem mleku z izvrstno aromo navadno ni potreba. 4. Pravilno je treba pinjiti, zato pa se potrebuje „dobra“ pi-nja, prava toplina. Smetana sc ogreva, če treba, s tem da se postavi v toplo vodo in premešava, in ne sme se prilivati gorke vode! Ne predolgo mesti, ampak se mora prenehati, kadar so kepice za grah velike. 5. Pravilno je treba tudi gnesti puter, se ga ne dotikati z roko, ga s sitom jemati iz pinje in gnesti s strojem, toda ne pregnesti in preveč vode dolivati, ker sicer postane maslo slizko in lepi vonj (aroma) zgine. Voda za gnetenje mora biti čista. 6. Puter je treba hitro odposlati ali pa vsaj dobro shraniti, po gnetnji naj se puter takoj spravi v modele. Za kontrolo naj se posamezni kosovi večkrat stehtajo ! Hrani naj se puter v hlad-dnih, zračnih prostorih, najbolje v Svarcovih jarmih. Solnce ne sme blizu, na oknih so najbolji rumeni zastori. Pri pošiljanju rabi dober pergamentni popir in za oko prijetne zabojčke ali škatlje. Pogostoma čujemo trditev, da se putra proizvaja preveč in da ga tedaj ni lahko prodati. Ta trditev je popolnoma bosa. Nam primanjkuje še v prav veliki meri dobrega putra brez hibe in pa dobre organizacije za kupčijo. Zveza si vse prizadeva, da te rane zaceli. Ustanavljajte mle- karne in pristopajte k Zvezi in vsem bo opomoženo. List iz Tirol. Splošno. Potreba inteligentnega kmečkega stanu. Če tudi mej našim kmetijstvom vedno bolj prodira prepričanje, kako potrebna da je večja omika za kmečki stan, vendar moramo priznati, da stojimo še daleč za nekaterimi drugimi avstrijskimi deželami. Gotovo se bo marsikdo čudom čudil, ako mu povem, da se nahajajo na ('eškem in Moravskem kmetje, ki dajo svoje sinove, odmenjene za dom, v spodnjo realko ali nižjo gimnazijo, najmenj pa v meščansko šolo, toda še več, nahajajo se celo pravi pravcati kmetje, ki so zdelali z vspe-hom celo gimnazijo ali celo realko. Navadno se vpraša potem : „Ja, ali pa tudi taki učeni ljudje delajo na polji ?“ Kmet ima le proti vsem študiranim nekako nezaupanje, ki je pa dostikrat tudi precej opravičeno in utemeljeno. Pogosto mora namreč gledati, kako nezreli dijački ali propali tako imenovani „inte-ligentneži“, ki so na svetu že marsikaj brez vspeha poskušali, zaničujejo in zasmehujejo njegov stan. Ti na pol, četrt ali osminko omi-kanci so namreč ravno oni, ki smatrajo delo z lopato in motiko, s cepcem in gnojnimi vilami za največjo sramoto. Toda pravi omi-kanec nima za take nazore dru-zega, nego pomilovalen nasmeh; kajti sicer bi nam zgodovina, učiteljica življenja ne poročala, da so se mnogokrat najslavnejši možje starega veka, kakor tudi novejšega časa s posebno ljubeznijo pečali s kmetijstvom in da so iskali v čistem veselju, ki ga ponuja ono, tolažbe in počitka od jako težkega duševnega dela ali britkih prevar vsakdanjega življenja. Cincinat, Karol Veliki, Vašington in v najnovejšem času angleški prvi minister Gladstone so nekateri vzgledi za to. Koliko je pač imenitnih državnikov, koliko visoke duhovske in posvetne inteligence, koliko župnikov in učiteljev, v koji roki vidiš pogostoma v prostih urah žago in kladvo, lopato in motiko! Pravi omikanec pač ve ceniti izrek: „Delo ne sramoti človeka!“ Saj je delo zabela življenja; eden dela z glavo, drugi z roko in srečen je vsakdo, ki je tako zdrav, da more delati. Kdor ljubi delo, temu ure zginjajo kot brze ptice, on ne pozna dolzega časa. Kako prijetno je, če se more človek po otrudljivem duševnem delu zopet pečati s telesnim delom! Pa tudi nasprotno je res. Oni kmet, ki je prav izobražen, bo imel po končanem delu veselje nad dobro knjigo, saj je dobra knjiga velik zaklad za človeka. Nikakor pa ni res, da bi se moral študiran človek bati težkega telesnega dela. Zato tudi ne moremo razumeti, zakaj da se tudi premožnejši kmetovalci tako težko odločijo, da bi poslali svojega fanta na kmetijsko šolo ali svojo hčerko v gospodinjsko šolo. Navadno imajo pripravljen ugovor: „Ja, potem mi gotovo več ne stopi v hlev ali na pod!“ Zavoljo tega naj bo oče le miren. Oni otrok njegov, ki je imel že od mladih let veselje do kmetijstva, ga v šoli tudi ne bo zgubil. Ravno nasprotno, tam bo marsikaj videl in slišal, kar bo mogel pozneje s pridom porabiti v lastni domačiji. In res šteje kmečki stan danes v svoji sredi že marsikakega moža, ki bi mu delal čast v zbornici in v vsem javnem življenju. Kmečki stan mora sčasoma priti tako daleč, da bo svoje zadeve zamogel zastopati sam. Advokat, profesor, doktor zdravilstva itd. niso pravi zastopniki kmetijstva v raznih zborih. Da pa dobi kmečki stan v svoje vrste sposobnih mož, zato je potreba omike. Pravi kmet ne zna sukati samo vil in cepca, ampak tudi pero. Rado. Državni dolgovi. Besedica ,,dolg“ ima v vesoljnem gospodarstvu veliko veljavo. Vse dela dolgove: pojedine osebe — od revnega kmeta do najvišjih gospodov, — potem občine, okraji, dežele ; — a največje dolgove delajo države. Velikanske so številke državnih dolgov, dobro je je treba pretuh-tati, predno sc je more samo zgo-voriti, tako neizmerno dolge so — a zona mora spreletiti vsakega državljana, če pomisli, da sloni državni dolg tudi na njegovih ramah. Državnih dolgov je: na Francoskem . . 24.579,969.114, na Ruskem .... 21.478,757.319, na Angleškem . . 15.527,041.067, v Nemčiji .... 14.814,954.049, v Avstro-0grški 12.145,371.840, v Italiji 10.242,604.301, na Španskem . . . 8.432,240.859, v Turčiji .... 2.927,820.105, v Belgiji 2.332,909.181, na Nizozemskem . . 1.937,377.085, v Rumuniji . . . 1.129,010.043, na Grškem .... 723,835.490, na Švedskem . . . 390,029.675, v Srbiji 336,031.900, na Norveškem . . . 295,423.200, v Bolgariji .... 262,004.220, v Švici 73,028.284, v Črni gori.... 1,632.000 mark. Ako bi se ta dolg porazdelil na vsakega prebivalca, pride na Francoskem na vsakega prebivalca G32; na Ruskem ‘207; na Angleškem 366; v Nemčiji 263; vAvstro-Ogrski 267 ; v Italiji 313; na Španskem 462; v Turčiji 127; v Belgiji 338; na Nizozemskem 362; v Rumuniji 182; v Srbiji 132; na Grškem 297; na Švedskem 75; na Norveškem 132; na Danskem 112; v Bolgariji 70; v Švici 22 in v Crni gori 7 2 mark dolga. Vsakega Avstrijana zadene toraj prav poštena številka državnega dolga — celih 267 mark; — ako je vrh tega še njegova dežela za- dolžena, potem okraj — in še občina — in na vse zadnje še on sam, pa česteje vse, kar njega zadene — mora dobiti vsaj mrzlico. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 28.\ (I. K. iz B. Primorsko.) V vrtu, kjer se nahaja prav mastna zemlja, mi vso zclcnjad pojedo mali polži in strigalice. Na kak način bi najlažje ta mrčes pokončal, oziroma obvaroval zelenjad pred nadaljno škodo. Odgovor 28.: Nastavite po sredi gredice na več mestih v zemljo posode (piskre, cvetlične lončke, samo da ne smejo imeli odprtine na dnu; odprtine zamašite s smolo ali ilovico) te posode naj leže zakopane tako globoko, da leži njihov gorenji rob malo nižje kot površina gredice same. Od vseh stranij naj bo zemlja proti posodi malo strma. Te posode napolnite z vodo. Polovili boste veliko bramorjev, strigalic in druzega mrčesa. Zoper polže pa potrosite o jutranji rosi solato in gredice s stolčenim žganim apnom v obliki prahu. Ge pride polž na tak prah mora poginiti, poleg tega pa apno tudi deluje kot gnojilo. Bog Vam daj srečo! Vprašanje SO.: (D. T. Ft. p. Vel. L.) Prosim, kateri škropilnik za gnojnico je boljši, ravni ali krivi in koliko na široko škropi, ali gre tudi gošča skozi ali ne? Odgovor 29.: Ni veliko razlike na tem, ali je šklopilnik raven ali kriv, enemu ugaja ta, drugemu oni. Uravnati se da tako, da škropi okoli 2 do 4 metre na široko, tudi gošča gre brez ovire skozi do gotove meje. Staro dobro ohranjeno kvašeno mlekarsko orodje, kakor „Alfa1 posnemal-nik, kateri posname v 1 uri od 100 do 200 litrov mleka in k temu potrebno vrče itd. kupi po ne pretirani ceni: Jakob Malavašič, posestnik, Št. Jošt nad Vrhniko. Jajca za valjenje od plem. kur. 1. Plumut-Rocks, 2. Hudan z velikim čopom, 3. Srebrnovratne in 4. Bele Dorking, 5. Bele Taljane, 6. Velike viandot, 7. Sre-brnoprižne in 8. Zlatoprižne Hamburžanke tucet za 5 kron. Purja jajca ena 80 v, od velikih laških gosi ena 1 krono. Velike francozke Kunce (zajce) po 3 do 6 kron enega prodaja Ivan Kranjc v Št. Uju p. Velenje — štajersko. 219 G—G Prirmrnča en • Vzajemna zavaroval* riipuiuud. »c. nica ieroli p0jia|.|lim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ijiibljana, Medjatova hiša. »Kmetijsko društvo v Vipavi« ima na prodaj še 3000 amer. ključev H. portalis za suho cepljenje sposobnih po 14 kron za tisoč, do 20 000 amer. ključev za bilfanje po 5 kron tisoč, 350 kom. cep-Ijenih trt bel. burgundec in 400 komadov silvanca po 20 vin. kom. 221 G—4 1000—1200 jablanovih debele dobre vrste cepljene 2 3 leta stare. Cena od 40 GO vin. postaja Škofja Loka. — . Marija Jenko, Lipca pri Škofji Loki. Najbolje istersko vino ‘'J,1 kakor znano, v Tinjanu. Kdor hoče to izborno kapljico kupiti, naj se obrne direktno na „Tinjansko društvo za štednju i zajmove1 ali pa na upravitelja tega društva gosp Šime Defar v Tinjanu. Dobro izvežban sirar in mlekar kateri razume tudi nekoliko knjigovodstva in računstva, dobi dobro službo. Naslov pove Gospodarska Zveza v Ljubljani. Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. ^ ..... ...... ............. ...........J/ 192 — ?03333J33333333033CCCCCCCCCCCCCCCCCCC{to: C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerstliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, L, Franz Joseptis-Quai št. 13. 210 24-11 CCCCCC33333333333333333303333333333333 M Patentovane sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajoč » 1 ŠKROPILNICE PROTl\ ’ PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, vlISJELimmlilOJJtI n. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 212 20—10 Karol Kavšeka nasled. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga poljedelj. strojev Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. 223 X—3 priporočata: Pristne amerikanske kosilne stroje, stroje za preobračanje in grabljenje mrve tovarne ■ Mc. Cormilc iz Chikage, najboljše in najnovejše, kar se do sedaj dobi. Novi motorji na bencin amerikanskega in angleškega sistema, izdelki prve vrste za rokodelce in kmetijo. Najnovejša vratila, mlatilnice, trijerje, čistilnice za žito in sploh vse stroje za poljedeljstvo. Najboljše blago! Nizke cene! Slovensko cenike pošiljamo na zahtevo brezplačno! Nad 360.000 v rabi! Nad 600 prvih odlikovanj! o *54 o S-« c$ ti o ti f-t cj *54 S r$ M O > r$ f-t ti« o o ti« o (U Delniška družba Dlfa-Separalor Zaloga za južne dežele: v Gradcu, Annenstrasse 26. .:1 pro5im berite! prc5im berite! 218 12 3 Zadovoljno jfam potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. (E opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mlekarsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim delovršbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola za sirarstvo v tfromerišu, Moravsko. Kromeriž, dne 20. maja 1903. (Anton Liska, l. r. ravnatelj. ti ti Izdajatelj: Zadružna Zveza v Ljubljani. Odgovorni nreduik: Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne zveze«. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.