Veni
TOPLE MALICE IN KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Sinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK od Izole do Savudrije in malo čez Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si
Demokracija je postala birokracija
Pogled na dnevni red četrtkove redne seje izolskega občinskega sveta me je spet opomnil na to, da bomo porabili kar nekaj proračunskega denarja za sklic seje, ki pravzaprav nikogar posebej ne zanima.
(Mef) Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini in nobena pomembnejša odločitev, kljub precejšnjim pristojnostim župana, ne more biti sprejeta brez njegovega soglasja.
Glede soglasja izolski župan nima posebnih težav, saj je bila večina sklepov tega mandata sprejeta skoraj soglasno in glede tega statističnega podatka je lahko zadovoljen z opravljenim delom. In tudi je, vsaj če prebiramo ali poslušamo njegove izjave ob koncu njegovega drugega in skoraj zagotovo, tudi zadnjega mandata.
Res je bilo tistih klasičnih parlamentarnih, vsebinskih razprav, v njegovem mandatu malo.
Laho bi pomislili, da je to posledica dogovarjanja pred sejami, kjer se koalicija in opozicija udarita na odborih in komisijah, potem pa svetniki na seji le še formalno dvignejo roke in potrdijo predlogu župana. Toda, v resnici sploh ni tako. Pravih vsebinski razprav je tudi na odborih in komisijah bore malo. Prvič zato, ker so sestavljeni tako, da ima koalicija v vseh zagotovljeno zanesljivo večino, drugič pa zato, ker je vsebinskih, splošnih razprav komaj za vzorec. Občinski svetniki sprejemajo informacije, poročila, dopolnjujejo odloke, spreminjajo člene, prodajajo nepremičnine in kadrujejo.
O tem, kaj bo z Izolo danes in jutri pa ni nobene razprave. Niti enkrat v sedmih mandatih ni bilo na dnevnem redu splošne razprave o gospodarstvu izolske občine, o težavah manjšine, o problemih odvisnikov, o brezdomcih, o turizmu in meščanih, o oživljanju starega mesta ali podeželja. Morda so o tem govorili na sestankih koalicije, ali pa je ta vsebina končala med svetniškimi vprašanji in pobudami občinskih svetnikov. In ker je koalicijska večina dovolj lojalna za sprejem vseh predlogov je tudi opoziciji, ki to niti noče biti, postalo jasno, da je postala le stroj za sprejemanje že sprejetega.
Prihodnji četrtek bodo občinski svetniki ponovno obravnavali poročila, programe in finančne načrte javnih zavodov, ki so jih, resnici na ljubo, zaposleni v javnih zavodih pripravljali še preden se je na starih posušilo črnilo. Rezultat je splošna nezainteresiranost svetnikov do teh kupov papirja, ki jo skušajo rešiti tako, da se žrtvujejo člani odbora za družbene dejavnosti in poslušajo kaj so, kaj počnejo in kaj bi počeli javni zavodi, potem pa svetniki bolj ali manj le dvignejo roke. V četrtek se bo to zgodilo petkrat. In spet bodo predlogi sklepov sprejeti soglasno, v birokracijo spremenjeni demokraciji bo odleglo.
mn
INTES4 SNMB4OL0 BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI ^ tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
BERITE, GOSPODJE, NE STRELJAJTE
Njegova ekselenca, veleposlanik ZDA v Sloveniji, ki si je dovolil, da državljane Slovenije vpraša ali so proti demokraciji, ki jo zagovarja njegova država, ali so za ruski sistem, ker so bili proti, ali vsaj ne za take sankcije, ki jih je njegova država, skupaj z Združenim kraljestvom zahtevala od celega sveta, tega nikoli ne bi vprašala, če bi prebrala ameriško Deklaracijo o neodvisnosti, podpisano 4. julija leta 1776, ali Deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije, podpisano in objavljeno 25. junija leta 1991, »v kateri politično ali drugačno prepričanje nikoli ne bo podlaga za kakršnokoli neenakopravnost ali razlikovanje, ki bo zavezana miru in nenasilnemu razrešavanju vseh spornih vprašanj glede notranjih in zunanjih zadev ter enakopravnemu sodelovanju vseh narodov in državljanov v Evropi svobodnih in enakopravnih ljudi, regij, narodov in držav.«
Kar enostavno pomeni, da Republika Slovenija in njeni državljani (včasih tudi politiki, ki bi morali poznati te besede, pa jih, tako kot Njegova ekselenca veleposlanik ne poznajo, ali jih pozabljajo, kar dokazuje primer Katalonija in Palestina, ali begunci iz vojne, od vojne in pred vojno), dobro vedo, kaj je, a kaj ni demokracija, kaj je dobro, a kaj je zlo, in kdo drugim uničuje domove, da bi jim ukradel nafto, zemljo, vodo, življenje. Bolje bi bilo, če bi to vprašanje postavil predsedniku svoje države, ali vsaj sporočil predsedniku svoje države, da se veliko prebivalcev Slovenije, tako kot tudi veliko prebivalcev ZDA, ne strinja z njegovo zlorabo in kršitvami mednarodni pravnih norm, začenši z Ustanovno listino Združenih narodov. Ker kaj pomeni začeti vojno proti drugim na temelju lažnih, izmišljenih obtožb, brez jasnih dejstev in brez soglasja Varnostnega sveta in Generalne skupščine OZN? In pri tem sodelovati z »demokratskimi državami«, ki so to samo na papirju? Izrael, na primer, ali Savdska Arabija, v kateri je vrhunec demokracije, da bodo letos ali morda naslednje leto odprli kino dvorano in da ženske lahko vozijo avtomobil? Uničiti že uničeno državo in vso regijo, Irak, Libijo, Sirijo, Jemen, zaradi »zelo verjetne« proizvodnje in uporabe kemičnega orožja proti lastnemu prebivalstvu? Ali zaradi imperialnih in imperatorskih kompleksov, za katerimi boleha tako ameriški predsednik, kot tudi njegova britanska zaveznica? O francoskem predsedniku Macronu je škoda besed. Če bi želel ostati zapisan v zgodovini kot veliki predsednik, bi pristopil kot največji predsednik, ki ga je Francija imela, ki je, zaradi ameriške metode uvajanja demokracije in zaščite svobodnega sveta z napalmom in podobnimi sredstvi, deset tisoč kilometrov od meja Amerike in Evrope, mirno povedal, da Francija ne bo več članica Nata. Ker je organizacija, ki je namenjena ubijanju ljudi, ki živijo v napačni državi, za čigar naravne in druge dobrine pohlepno prežijo mrhovinarji, ki jih nimajo, imajo pa napalm. Kemično orožje. Edine na svetu imajo zaloge kemičnega orožja, ki ga niso uničili po mednarodnem sporazumu o prepovedi proizvodnje in uničenju zalog. Smešno je poslušati ruskega predsednika Putina, ki zahteva obsodbo angloameriške agresije na Sirijo po koncu bombardiranja, a prizna, da je o njej bil obveščen. Kar pomeni, da se je z njo strinjal, pod pogojem, da se nič ne zgodi z ruskimi vojnimi bazami in v neskladju z ruskimi interesi v Siriji. In do tega ni prišlo. Vsi so za mir in za mir se bodo borili do zadnjega Sirijca, Iračana, Jemenca, pa na koncu tudi vsakega od nas, če smo tam, kjer imajo patološki proizvajalci neresnic svoje interese in jih ne zanimajo, ne mednarodni zakoni, ne pravo, ne pravica, ne etika, ne morala. Oni so sami zakon, ker so nad zakoni, tako kakor je to bil Hitlerjev Reich. Najdeš sovražnika, ali pa si ga izmisliš, kot si je Reich izmislil »židovskega sovražnika«. Danes je to sirijski, jutri bo spet nekdo drug. In ga uničiš. Model je znan in preizkušen, le da se novodobni politični palčki tega ne zavedajo. Tako kot se Napoleon ni zavedal Borodina in Waterlooa, Hitler pa jugoslovanskih partizanov.
Namesto uničevanja, gospodje, začnite pogovor o temu, da se uniči vse, kar je namenjeno ubijanju, ne samo kemično orožje, ampak orožje, ki je za vas samo sredstvo obstanka, za ceno milijonov pobitih in razseljenih ljudi, uničenih domov in družin, ki so krivi samo tega, da stojijo na poti vašemu pohlepu in častihlepju. Ampak na koncu, pa čeprav ga morda mi ne bomo dočakali, vas čaka Stalingrad, Waterloo, Neretva.
Pravila uporabe časopisnega prostora tednika Mandrač v predreferendumskem in predvolilnem obdobju
V	predreferendumskem in predvolilnem obdobju bomo v Mandra-ču zagovornikom in nasprotnikom zakona o drugem tiru ter posameznim kandidatom, listam in političnim strankam, ki bodo sodelovale na državnozborskih volitvah 2018, omogočili enake pogoje in možnosti za predstavitev svojih pogledov, stališč in programov. Uredništvo ob tem ohranja avtonomnost tudi pri spremljanju in obravnavanju predreferendumskega in predvolilnega dogajanja. Pri predstavljanju uradnih stališč si uredništvo pridružuje pravico do presoje glede objave, krajšanja, smiselnega povzemanja, obdelave in opremljanja. Predreferendumske in predvolilne aktivnosti bomo samostojno spremljali s pomočjo vseh novinarskih zvrsti ob upoštevanju profesionalnih načel in etičnega kodeksa.
Oglasni prostor je vsem dosegljiv pod enakimi pogoji. Pri naročenih oglasih bodo navedeni naročniki objave, oglasi pa se bodo grafično razlikovali od novinarskih prispevkov.
V	Mandraču ne bomo brezplačno objavljali razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč ali drugih uradnih dokumentov.
V	času referendumske kampanje ne bomo objavljali nobenih prispevkov kandidatov, zunanjih sodelavcev in bralcev, za katere bomo ocenili, da so referendumska ali volilna propaganda.
Aljoša Mislej, odgovorni urednik
Zeleni rez bo moral počakati
Uporabnikom storitev Komunale Izola, zainteresiranim za naročilo zabojnika za zeleni rez, sporočamo, da je zaradi izredno velikega povpraševanja trenutna čakalna doba nekoliko daljša, in sicer do 2 tedna. Ugodne vremenskih razmere nudijo idealno priložnost za urejanje vrtov in okolice hiš, kar se pozna tudi pri povečanem obsegu naročil 5 m3 zabojnikov za zeleni rez in posledično pri daljših čakalnih dobah za dostavo zabojnika. Naročnike zato vljudno naprošamo, naj upoštevajoč daljši čakalni čas, dostavo zabojnika naročijo pravočasno.
Pri odvozu odpadkov vsakodnevno opažamo, da uporabniki večje količine zelenega reza (veje) odlagajo v in ob zabojnike za biološke odpadke, s tem pa jih neustrezno zapolnijo in posledično povzročajo nejevoljo pri ostalih uporabnikih, ki zaradi prenapolnjenosti zabojnikov ne morejo pravilno odlagati kuhinjskih bioloških odpadkov. Ne nazadnje pa nepravilno odlaganje odpadkov kvari tudi videz okolja v katerem živimo.
Kako pravilno ravnati z zelenim rezom:
-	Večje količine zelenega reza sodijo v 5 m3 zabojnike za zeleni rez. Vsaki fizični osebi, ki je plačnik storitev ravnanja z odpadki v občini Izola, ima v le letu 2018 možnost enkratnega brezplačnega naročila 5 m3 zabojnika za odvoz zelenega reza.
-	Manjše količine zelenega reza (do 3 m3) brezplačno prevzamemo z manjšim vozilom.
-	Brezplačna dostava zelenega reza (ob predložitvi zadnjega odrezka potrdila o plačilu), na Zbirni center skozi celo leto.
Za naročilo brezplačnega odvoza zelenega reza, lahko pokličete na tel. št. 05/ 66 34 950 ali pišete po e-pošti: zbirnicenter@komunala-izola.si.
SZJ - Komunala Izola
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občinski svet

Poročila in načrti so lahko tudi zanimivi
Prihodnji četrtek bo 27. redna seja izolskega občinskega sveta na kateri bodo najprej obravnavali letna poročila, programe dela in finančne načrte petih javnih zavodov v lasti ali solastništvu občine. Gradiv je za par sto strani ampak na seji bo šlo sprejemanje po tekočem traku.
Občinski svetniki bodo tokrat poslušali letna poročila in se seznanili s programi dela ter finančnimi načrti Mestne knjižnice Izola, Zdravstvenega doma Izola, Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, Zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte občine Izola in Obalnih lekarn Koper, katerih soustanoviteljica je Občina Izola.
Mestna knjižnica
Odmerjena sredstva za nakup knjižničnega gradiva ne zagotavljajo doseganja knjižničnega standarda, določenega s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Zastavljeni cilji so bili tako uresničeni v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Prostorska lokacija knjižnice in njena dostopnost kažejo, da obiskovalci uporabljajo knjižnico ne le za izposojo, temveč za izobraževanje in učenje, uporabo računalniške tehnologije, obisk prireditev in dogodkov, zato so zagotavljanje ustreznosti prostorov, opreme, pogojev za delo, obseg gradiva in razvijanje novih servisov knjižnice, pomembni dejavniki, ki povečujejo fizični in virtualni obisk knjižnice.
V	okviru finančnih zmožnosti je bil program Mestne knjižnice Izola v letu 2017 presežen pri dogodkih in srečanjih, prav tako pri članstvu, ki se je primerjavi s preteklim letom povišalo za 8%, prirast gradiva je v primerjavi s preteklim letom za 7%, nižji, obisk za 1,56%, izposoja pa za 2,47 %. Razloge za to je iskati v prenizko odmerjenih sredstvih za nakup novega in aktualnega gradiva. Knjižnica se iz leta v leto sooča z velikim povpraševanjem uporabnikov, ki iščejo novo in aktualno gradivo letne knjižne produkcije.
V	letu 2017 je bilo prepoznavno delovanje bralnega kluba Kira knjiga, ki ponuja poglobljeno literarno branje in obravnavo prebranega gradiva. Poleti je v Arheološkem parku delovala Knjižnica na plaži, ki druži sodelujoče (Arheološki park in koprsko knjižnico).
Na področju vseživljenjskega učenja je, ob Borzi znanja in Središču
za samostojno učenje, delovalo tudi 6 študijskih krožkov, ki so prispevali svoj delež k bogatitvi, ohranjanju ter oživljanju ročnih spretnosti, kulturne dediščine, spoznavanja sveta rastlin in izkušnjo glasbe rastlin, spoznavanja drugih kultur skozi predstavitve, srečanja kot tudi mednarodne pravljice, v sodelovanju z zavodom Primss. Pravljični primorski festival je preteklo leto ponudil obiskovalcem novost, pripovedovanje pravljic skozi Kamišibaj gledališče.
Zdravstveni dom Izola
V letu 2017 so realizirali vse večje investicije iz plana za leto 2017 in sicer analizator za diagnostični laboratorij, vozilo za patronažno službo, vozilo za sanitetne prevoze, reševalno vozilo, aparat (laser) za fizioterapijo in posodobili opremo v zobni ambulanti za odrasle. Lani je bilo nekaj organizacijskih in kadrovskih sprememb, vendar brez pomembnih posledic na realizacijo programa dela. V ambulanti družinske medicine so beležili eno daljšo bolniško odsotnost, ki so jo nadomestili z lastnimi zdravniki in zunanjimi izvajalci. Še vedno beležijo največ daljših odsotnosti v reševalni službi, kjer skušajo čim hitreje uvajati nov kader. Problemi se še vedno pojavljajo zaradi sočasnega izvajanja rednega ambulantnega dela in izvajanja ambulantne in terenske nujne medicinske pomoči.
Leta 2017 so v želji, da bi razbremenili zdravnike družinske medicine, uvedli ločeno izvajanje nujne medicinske pomoči za otroke in mladostnike. Poleg tega jim občina zagotavlja dodatna sredstva za izvajanje dnevne službe nujne medicinske pomoči, zato imajo v ambulanti od 7.00 do 20.00 stalno prisotnega zdravstvenega tehnika ob določenih dnevih pa tudi zdravnika, ki tisti dan izvaja samo storitve nujne medicinske pomoči in ni hkrati razporejen v ambulanto.
V poslovnem letu 2017 so sicer ustvarili 4.258.005,40 EUR celotnih prihodkov, celotni odhodki iz poslovanja pa predstavljajo 4.408.600,36 EUR. V finančnem načrtu za leto 2017 je bil sicer predviden minimalni presežek prihodkov nad odhodki, a se to ni zgodilo zaradi plačnih anomalij do 26 razreda in uvrstitve zdravnikov in zobozdravnikov v naziv višji zdravnik specialist.
Center za kulturo, šport in prireditve
Javni zavod v letu 2017 ni imel likvidnostnih težav, saj je Občina Izola redno poravnavala vse obveznosti. Uspešni so bili tudi pri zmanjševanju terjatev do kupcev. Društva so v letu 2017 prejemala dotacije brez zamud. Problematiko stanja objektov v upravljanju Centra rešujejo s tekočimi vzdrževalnimi deli in investicijskim vzdrževanjem objektov. Ostaja pa problematika pokrivanja obratovalnih stroškov in stroškov vzdrževanja športnih objektov, saj so le ti energetsko potratni. S pogodbenimi sodelavci so dosegli zmanjšanje stroška za zaposlene, a so na ta račun povečali stroške izvajanja programa. Pereč problem je odsotnost z dela zaradi bolniške (kar 14,33%), z odhodom delavke v pokoj pa so ukinili delovno mesto »rekviziter v OE Kultura«. V drugi polovici leta so zaposlili delavko, ki v upravi skrbi za finančno poslovanje. Konec leta so izpeljali razpis za zasedbo mesta poslovne sekretarke, saj je dosedanja delavka dala odpoved. Zelo pereč je problem pomanjkanja kadra v določenih segmentih, predvsem na avdiovizualnem področju (tonski in luč mojster) ter na tehničnem področju povezanem z upravljanjem in vzdrževanjem objektov.
(Nadaljevanje na 4. strani)
‘MO&TKp/V’
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....


V drugi polovici leta so na Centru za kulturo, šport in prireditve pogodbeno zaposlili upokojenko, ki opravlja dela v galeriji Alga in prodaja vstopnice, ter upokojenca, ki opravlja dela hišnika v VCT Livade. S tem so nekoliko omilili tedensko in mesečno obremenitev redno zaposlenih delavcev, saj so športni objekti zasedeni vsak dan v tednu od jutra do večera.
Javni zavod za spodbujanje podjetništva
Občina je zavodu dodelila prostore na Sončnem nabrežju 4 v Izoli. Skladno s pogodbo o sofinanciranju med Občino Izola in zavodom pa slednji zagotavlja 12 uradnih ur tedensko. Urnik je izobešen na vhodnih vratih zavoda.
S pomočjo strokovnih služb Občine Izola je zavod nadaljeval z iskanjem sredstev tudi za različne izolske projekte. Za projekt Palače Besen-ghi je zavod uspešno pridobili nekaj več kot 67.000 EUR sofinanciranja za 172.012,68 EUR vredno investicijo. Sredstva so bila pridobljena s strani Ministrstva za kulturo.
V pripravi za kandidiranje za evropska sredstva je oblikovanje projekta Belvederske terase. S Krajinskim parkom Strunjan so uspešno pridobili 32.000 EUR za skupno zasnovo idejne rešitve območja plaže in območja okoli parkirišča na spodnji in zgornji strani. V sodelovanju z MOK in strokovnimi službami obeh občin se je oblikovala ožja skupina za pripravo območja obalne ceste med Izolo in Koprom za kandidiranje za evropska sredstva. Predvidena je preplastitev oziroma ureditev kolesarske steze z razsvetljavo od Kopra do konca tunela Šalet, vključno z obnovo razsvetljave v tunelu. Za ureditev obalne ceste je bila vložena tudi kandidatura v okviru program Interreg SLO - CRO. V sodelovanju z različnimi akterji, med katerimi v prvi vrsti Turistično združenje Izola (TZ Izola) in Pomorski muzej ter Občina Izola, želijo nadgraditi Muzej Pa-renzana v Hišo eksperimentov za ribištvo, biodiverziteto in naravo Slovenije z elementi klasičnega muzeja, ribiškega oz. morskega doma in Centra odličnosti za inovativnost in usposabljanje ter promocijo za morsko akvakulturo.
Občinski svet
Najprej bo muzej nadgrajen na obstoječi lokaciji tudi s sredstvi Mala Barka 2, kasneje pa bo s sredstvi LAS Istre pripravljena investicijska dokumentacija, ki bo predvidevala selitev na novo lokacijo z novimi nadgrajenimi vsebinami. Glede na predvideno vrednost celotne investicije v center - presegala bo 2,5 mio EUR z DDV bodo v okviru projekta na TZ Izola, ki je upravljalen nekdanjega Muzeja Parencana, zdajšnje Hiše morja, za 36 mesecev zaposlili novo osebo, ki bo koordinirala pripravo dokumentacije in aktivnosti, povezane z nastajanjem nadgrajenega muzeja, ter sodelovala pri ostalih aktivnostih projekta, predvsem pri zbiranju snovne in nesnovne kulturne dediščine ter izobraževalnih delavnicah o ribištvu v šolah. Celotna vrednost projekta je 225.484,80 EUR, v celoti pa ga bo sofinancirala EU. Če bo kandidatura uspešna, bo dokumentacija pripravljena v dveh letih. Za potrebe oživljanja mestnega jedra sta bila oblikovana dva projekta. Za projekt Turistični itinera-riji občine Izola je bila s strani direktorja zavoda imenovana ad hoc skupina vendar je treba za črpanje počakati na oblikovanje še drugih itinerarijev pri hrvaških partnerjih. Drugi projekt je projekt Filo Rosso 2, ki bo še dodatno spodbudil obrtniško oz. oblikovalsko dejavnost v mestnem jedru v povezavi s šolami v Izoli in Franciji ter v drugih partnerskih državah.
V	sodelovanju z Regionalnim razvojnim centrom Koper (RRC Koper) so bili uspešni s projektom INTERBIKE II, ki predvideva poenoteno označevanje kolesarskih poti v celotnem zaledju slovenske Istre in obale.
V	okviru programa Interreg ADRT
ON je bil v partnerstvu z Goriško energetsko lokalno agencijo (GOE-LA) pridobljen projekt SEADRI-ON, v katerem ima Občina Izola vlogo partnerja, ki bo prispeval študijo o izvedljivosti ogrevalnega sistema z morsko vodo na primeru prostorov občinske uprave. Celotna vrednost projekta je 1,1 mio EUR, Občini Izola pa za omenjene aktivnosti pripada 48.000 EUR. Skupaj z občinsko upravo so lani oblikovali Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Izola in od 10.000 EUR predvidenih v proračunu dodelili 9.600 EUR. Prejeli so jih nekateri izolski podjetniki predvsem za udeležbo na sejmih, 1.000 Eur pa Srednja šola Izola s finalisti Podjetne Primorske 2017.	Mn
KAKO DO SUVERENOSTI EVROPE
piše: Ivo Vajgl
Osrednji dogodek tega tedna v Evropskem parlamentu v Stras-sburgu je bil torkov nagovor francoskega predsednika Emmanuela Macrona in kar nekaj ur trejajoč pogovor z njim, ki je potekal po posebnih, samo za to priložnost dogovorjenih pravilih. Največkrat ponovljena stavčna zveza iz ust mladega predsednika je bila, "suverenost EU", ki jo je treba okrepiti z reformami njenega notranjega ustroja na varnostnem, finančnem, gospodarskem in vseh ostalih področjih.
Nekaj verodostojnosti na to temo je Macron izgubil z bombardi-ranjem Sirije v zvezi z dozdevno uporabo smrtonosnih bojnih strupov, za kar so tri države, ki so izvedle napad (brez ljudskih žrtev) i obdolžile režim v Damasku ob (morebitni) soudeležbi ali sokrivdi Rusije. Zgodba o uporabi strupov se v diplomatski praksi Zahoda vleče kot jara kača vse od izgovora za vojno v Iraku, preko bivšega ruskega vohuna Sergeja Škripala in njegove hčerke, do nekajkratnega - skoraj razloga za vojaško intervencijo v Siriji. Vedno je strup, ne glede na to, kdo so še ostali možni storilci z znanimi motivi, priložnost za usmerjanje topništva proti glavni tarči: Rusiji. Rusija ni dežela angelov in v različnih zgodovinskih obdobjih je znala brutalno ovbračunavati s svojimi nasprotniki doma in v negotovem zavetju tujine. Tisto, česar pa Rusiji ali Sovjetom nikoli ni primanjkovalo, je bila inteligenca. V primerih, ko ZDA s poslušnimi zavezniki poskuša naprtiti odgovornost Rusiji in nikomur drugemu, se upravičeno postavlja vprašanje inteligence strategov zahoda, bolj kot pameti Kremlja. Bolj kot odgovor na to dilemo je za svet pomembno, ali se premikamo v smer globalnega spopada, ali vedno znova zakrpanega sožitja.
Makron se je v celoti poistovetil z retoriko Londona in Washingtona, namesto da bi z enako energijo, s katero se zavzema za obnovo suverenosti Evrope na manj spornih področjih, pomagal vzpostaviti suverenost pri sodelovanju združene Evrope pri reševanju mednarodnih kriz in zamrznjenih konfliktov v evropski okolici. Namesto, da pomaga na noge padli zvezdi Theresi May in večnemu ljubimcu Donaldu Trumpu, bi si moral prizadevati - to smo od Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat
njega pričakovali- za spoštovanje mednarodne- inevroPsl(iPoslanecALDE/Desus, vedno ,.v ..	,	.	bolj Izolan in naš politični komentator,
ga prava, različnih vrednot m različnih poti do Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite miru in stabilnosti na svetu.	tudi med sprehodom po našem mestu.
V	petek bom v Barceloni sodeloval na dogodku, kjer bomo predstavili cilje Platforme evropskega parlamenta za dialog Katalonija -EU. Sodeč po agresivnosti nekaterih španskih kolegov, ki sem jo izkusil zadnje dni, bo pot do dialoga strma in dolga.
V	verandi pred jedilnico sem obstal ob ubranem petju moškega pevskega zbora. Prišli so, da bi zapeli nekaj pesmi vseh narodov EU. Najprej so peli dalmatinsko pesem o morju in ribičih, nalo prelepo pesem iz slovenske Koroške, ki sem jo slišal prvič, končalo pa se je s pozivom h kozarčku vinca. Zbor je bil, kot so povedali, iz trikotnika v bližini AAchna v Nemčiji, od tam, kjer se stikajo Nizozemska, Belgija in Nemčija, od tam, kjer so se valile divizije 1. in 2. svetovne vojne.
Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev In demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu
aHp
ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV IN \\ DEMOKRATOV ZA EVROPO ZZ

Naš prostor
Dnevna bolnišnica odprla vrata
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je s predstavniki obalnih občin otvorila novo dnevno bolnišnico v Splošni bolnišnici Izola. Gradnja dnevne bolnišnice, za katero je sredstva poskrbela sama SBI, je del načrtovanega posodabljanja ustanove. Gre za bolnišnico s 13 posteljami in manjšo ambulanto in je namenjena bolnikom, ki po manjši operaciji ostanejo v oskrbi in na opazovanju do 12 ur. S tem se tudi zmanjša nevarnost okužb bolnikov, ki so pravilom prestali manjše kirurške posege.
A posodabljanje Splošne bolnišnice Izola se ne ustavi tukaj. Po gradnji Urgentnega centra, nabavi novih rentgenskih naprav, ureditvi prostorov za sterilizacijo in zdaj otvoritvijo dnevne bolnišnice, so pri SBI začeli z gradnjo endoskopskega centra. Ta bo, skupaj z nabavo opreme, težka za dober milijon evrov, sredstva pa bo prav tako priskrbela bolnišnica sama.	ur
Podjetna Primorska in Izola
V sejni sobi izolskega občinskega sveta so včeraj pripravili dogodek poimenovan »Podjetna Primorska in Izola«. Najprej je Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola predstavil pisarno, ki ima vlogo Podporne točke za uresničevanje Strategije Evropske unije za Jadransko - jonsko regijo. Pisarna je bila ustanovljena z namenom pridobivanja in vodenja evropskih projektov ter spodbujanja ustanovitve lokalnih start-up podjetij in razvojnih projektov, opravlja tudi funkcijo EU kotička v regiji in v času uradnih ur sprejema vse, ki iščejo informacije s tega področja.
Sledila je predstavitev Andreja Medveda z UIP Univerzitetnega inkubatorja in razvojnega centra Primorske, ki je predstavil natečaj Podjetna Primorska 2018, pogoje sodelovanja za prijavitelje, kategorije, nagradni sklad ter ostale podrobnosti pri sami prijavi. Celotni nagradni sklad letošnjega natečaja znaša 37.000,00 eur, rok za prijavo pa je 15. maj 2018. Irena Zavrtanik z Občine Izola je predstavila letošnji Javni razpis o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Izola, preko katerega bo tudi letos prijaviteljem skupno namenjenih 10.000,00 EUR. Denar je namenjen spodbujanju udeležbe na sejmih ali razstavah v tujini in spodbujanje podjetij da se prijavljajo na javne razpise. Razpis bo odprt do 1.9.2018.
Dogodek se je zaključil s predstavitvijo Svetovalne pisarne mreže EN-SVET, ki je podala informacije o razpoložljivih nepovratnih sredstvih, obstoječih kreditih Eko sklada in druge pomembne informacije v zvezi z energetsko učinkovitostjo. Davor Kravanja je poudaril: »Prezračevanje zasebnih prostorov bo z novo zakonodajo postalo obvezno tudi v zasebnih hišah. Predvidevamo, da bo povpraševanje za prezračevalne sisteme v prihodnje tako poraslo kot danes raste povpraševanje po toplotnih črpalkah.« Na dogodku so se prisotni lahko prijavil za izračun ali se jim splača zamenjati ogrevalni sistem. Od aprila dalje svetovalna pisarna deluje v prostorih JZP Izola, na Sončnem nabrežju 4. Brezplačna svetovanja potekajo po predhodni najavi preko telefona 070/ 429 021 ali preko elektronske pošte ensvet.izola@gmail.com.
X
Iz predora, skozi krožišča pred otroško igrišče?
Iz tunela, skozi krožišča, direktno pred otroško igrišče in ob hišnih dvoriščih, čim hitreje do cilja. Za kakšno ceno? Naj se odstranita še znaka za »Območje umirjenega prometa«, saj nimajo nobenega pomena ob tranzitni cesti, ki pelje ob otroškem igrišču (ki ni zavarovano), ter ob dvoriščih stanovanjskih hiš. To se dogaja že dolgo, čeprav so že davnega leta 1964 rekli, da bo to le začasno in bo glavna vpadnica s Prešernove ceste. Prebivalci stanovanjskih hiš so se ob tem odseku ulice, za to skupno dobro, davno odrekli delu svojih parcel. Prometa pa je vedno več.
Tako nekako poteka promet skozi začetek ulice Bogomira Magajne, ki nima pločnika, saj je ulica preozka za izgradnjo le-tega. Promet so pristojne službe, na pobudo nekaterih stanovalcev, poskušale umiriti na različne načine.
Že to, da je pred otroškim igriščem sama konfiguracija ulice v dvojnem »S«, bi človeku dalo misliti, da bodo vozniki zmanjšali hitrost. Obratno. To naredijo le izjeme in Avto šola.
Na Kajuhovi cesti, ob vstopu na to območje, so postavili, zdaj začasno odstranjena znaka, »Območje umirjenega prometa«, kjer se po pravilih mora voziti do lOkm/h. Ta znak pa se praviloma spregleda ali ne upošteva njegove veljave. Spet moramo pohvaliti le vzorne voznike in Avto šolo. Tudi premične hitrostne ovire, nameščene ob pomoči Občine pred leti, spet na pobudo nekaterih stanovalcev, prometa niso umirile. Tega je celo vedno več in je vedno bolj prepotenten.
Kako bo sedaj, ko je predor prinesel še več hitrega prometa? Kaj ga bo uspelo umiriti?
Lepo se je iz tunela vrteti na vrtiljaku treh ali štirih krožišč, vendar se pojavi vprašanje: Kako boš vozil, ko prideš skozi krožišča, pred otroška igrišča in hišna dvorišča? To vprašanje ni zaradi rime, ampak zato, da se res pri sebi zamisliš, ker tukaj, kot je prikazano tudi na prometnem znaku, hodijo med hišami razigrani ljudje. Ali morajo postati ti ljudje ogroženi in živeti v strahu za lastne otroke?
Skupina stanovalcev ulice Bogomira Magajne (področje stanovanjskih hiš)

Naš prostor
Na novo zasajeno drevo ne more takoj nadomestiti starega
Kakovost bivanja je vedno bolj tesno povezana s količino zelenega v urbanem centru. Drevesa imajo to sposobnost, da se ob njih počutimo boljše, pa naj bo to zaradi sence, proizvodnje kisika, uravnavanja mikroklime ali pa že samo zato, ker so nam bližje kot asfalt.
Ob dnevu za spremembe, ko je več izolskih društev, skupin in posameznikov prijelo za lopate, krampe in vreče za smeti ter se lotilo urejanja našega okolja, je Tina Trampuš z Zavoda RS za varstvo narave že tradicionalno, v sodelovanju z Mestno knjižnico Izola, pospremila skupino zavednih občanov na sprehod med izolskimi drevesi.
Tokrat so si ogledali zanemarjen park v Arrigoniju in drevored pinij, ki ni samo izolski zaščitni znak, ampak je tudi uradno zaščiten. A zelenih oaz je v Izoli še nekaj in Tina Trampuš ima o njih še marsikaj zanimivega povedati.
-	Vedno bolj se zavedamo pomena dreves v mestih.
-	Res je, njihovega pomena se vedno bolj zavedamo, vedno bolj nam je jasno, da je kakovost življenja v mestu povezana s količino zelenja, ki nas obkroža, ter seveda s tem, kje ga imamo in na kakšen način ga vzdržujemo.
-	Je res da smo v želji po ohranjanju zelenih pasov znotraj novih mestnih središč velikokrat zasadili napačna drevesa oziroma smo jih zasadili tam, kjer je bilo jasno, da ne bodo uspevala?
-	Včasih se premalo zavedamo kakšno bo drevo čez pet, deset ali tudi petdeset let. Ta časovna dimenzija nam dela preglavice, ker življenjska doba drevesa je precej drugačna od človekove in to težko upoštevamo, ker je preprosto težko dojeti. In tukaj nastanejo težave, ko drevo zasadimo in je prvih deset let vse v redu, nato pa ugotovimo, da je preveliko, da nima dovolj prostora. Lahko smo tudi dobro izbrali prostor, a se v okolici nekaj spremeni, naprimer hiša dobi prizidek, ali pa zgradimo pločnik. Temu se moramo prilagoditi in ravno zaradi tega so mestna drevesa pod stresom, saj stalno nekaj okoli njih počnemo. Če padejo suhe veje nas to moti, če se korenine dvignejo smo nesrečni, v resnici pa drevo samo išče način, kako bi preživelo in proizvajalo hrano, kisik in vse, kar potrebuje, da normalno živi.
-	S tem v zvezi spomnimo na tvojo uspešno akcijo v Portorožu. Tam
ste rešili eno od dreves, ki ni zraslo na pločniku, ampak je pločnik zrasel okoli njega.
-	To je lepo povedano. Gre za platano na glavni portorožki cesti ob starem hotelu Palače. Ta platana je tam od časov, ko asfalta še niti slučajno ni bilo. Imela je dobre pogoje za rast, ne vemo ali je stara 100 let ali morda še kaj več, saj tega nismo merili, je pa bila ta platana v zadnjih desetletjih ujeta v asfalt in v robnike, ker raste na robu pločnika. Pred dvema letoma pa smo uspeli njeno rastišče popraviti tako, da smo odstranili robnike, pločnik razširili tako, da smo celo odstranili dve parkirni mesti, kar je v resnici velik uspeh, saj teh vedno primanjkuje in ta prostor zdaj pripada platani. Poleg tega smo namesto asfalta postavili drugačno tlakovanje, ki je prepustno za vodo in smo tako izboljšali življenjske pogoje platane. Kot sem opazila v zadnjem času, mislim, da je ta zelo zadovoljna.
-	Govoriš o drevesih kot o bitju. Omenjala si celo stres.
-	Ja, seveda. Tudi to velikokrat pozabimo, namreč, da je drevo živo bitje in ima svoje življenjske cikle, raste, diha in to na način, ki je nam težje razumljiv. Pri kužku točno vidimo, kdaj je stresiran, kdaj ga je strah in tako naprej, medtem ko drevo tega ne pokaže, oziroma pokaže na način, ki ga mi ne razumemo. Je pa pomembno, da se tega zavedamo, saj to moramo upoštevati pri negi dreves. Če drevo obglavimo, torej če preveč korenito porežemo veje, je to za drevo takšen stres, da se trudi, da sploh preživi. Večkrat sem že kakšnim gradbenikom povedala, naj imajo v mislih, da drevo ni telefonski drog. Deblo je živo, v tleh so korenine, ki so ponavadi še
bolj obsežne kot drevesna krošnja in česarkoli se bomo dotaknili, bo to drevo občutilo. Včasih, ob popravljanju kanalizacije, ko ranimo drevo, se to pozna šele čez kakšnih pet let.
-	Ko drevesa obrezujemo tako, da ostanejo samo še štrclji, mu verjetno povzročimo šok.
-	Popolni šok. Kot da bi nam malo skrajšali roke in noge. Drevo v resnici začne počasi propadati, ker se bori za življenje. Ena glavnih stvari je, da mora drevo vzpostaviti nazaj vsaj približno tisti volumen krošnje, ki je imelo pred posegom, ker mora proizvajati hrano. In potem drevo kar naenkrat požene ogromno novih vej, temu pravimo sekundarna rast, in mi mislimo, da smo naredili dobro, ker je drevo lepo ozelenelo nazaj. V resnici pa se drevo trudi, da doseže spet ta volumen krošnje, kar je po eni strani nevarno, saj te veje hitro zrastejo in so zato toliko bolj krhke in lomljive. In ko končno drevo zraste na tisti volumen, ki ga je imelo prej, ponovno pridemo in ga posekamo, ker nas spet moti.
-	V kakšnem zdravstvenem stanju so naši drevoredi?
-	V posameznih odsekih drevoredov je kar v redu. Vidi se, da so imela drevesa, ko so zrasla, kar dobre pogoje. Seveda imamo z njimi težave, ker kot se za drevored spodobi, se ta nahaja ob cesti, kar pomeni, da ko je potrebno vzdrževanje je potrebna zapora prometa in nastanejo zastoji in tako naprej. Za naš drevored pa načeloma dobro skrbimo. Za del drevoreda ob obalni cesti med Žusterno in Izolo, ki je zdaj sprehajališče, pa upamo, da bo lahko dobil nekaj več prostora in veljave. Želimo pa si tudi, da bi na odsekih, kjer ga ni, drevored zasadili. Tudi v Izoli imamo na ne-
katerih delih, kjer obnavljajo Prešernovo cesto, predvideno, da se posadijo pinije, kar je dobro. Srčno pa si želim le, da bomo tem pinijam dah dovolj prostora, da bodo lahko zrasle v lepa drevesa, ker v resnici, če sadimo danes, bi to morah delati z namenom, da bodo čez 100 let te pinje res mogočne.
-	Pri zasaditvi novih dreves se vedno bolj upošteva njihov vpliv na okolje, tudi kar se tiče alergenov.
-	Ja, to se zelo upošteva, tudi zato, ker je alergij danes veliko več kot jih je bilo nekoč. Tako so pred leti zasadili topole v bližini otroških igrišč, kar je danes nesprejemljivo.
-	Katera drevesa so delikatna zaradi alergenov?
a - Tukaj je več faktorjev. Nekatera •g drevesa niso primerna že samo | zato, ker proizvajajo veliko peloda. Naprimer ciprese, ki niso zelo alergene, ampak proizvedejo veliko cvetnega prahu in postane to izrazito. Ah pa breze, topoli... Moram pa povedati, da sem sama alergična na pelod, ampak zdi se mi, da ljudje malo pretiravamo, ker zaradi vseh teh težav, ki jih imamo, pozabimo, na vse koristi, ki nam jih drevesa nudijo. Na senco, na mikroklimo, ki jo ustvarjajo v mestih. Danes smo se tako navadili, da preprosto kupimo klimatsko napravo, ne zavedamo pa se, koliko pomeni imeti zraven hiše ah pa na vrtu drevo, ah celo drevored ob hiši. Pa ne samo zaradi sence in temperature, ampak vedno več se piše o kakovosti bivanja, zelenje pa izjemno pozitivno vpliva na splošno počutje človeka. Saj to vidimo tudi poleti, v Izoli. Ko je vroče vsi gremo v park, ker nam je tam najbolj prijetno.
-	Pogosto se srečujemo s situacijo, ko občani zahtevajo odstranitev drevesa, ker to naprimer z vejami tolče po polknih.
-	Vsaka situacija je drugačna. Včasih je res drevo preblizu stanovanja, a to lahko rešimo že tako, da se obrežeta ena ah dve veji. Včasih je treba drevo tudi odstraniti in ga nadomestiti z drugim, a to je treba narediti po zelo tehtnem premisleku in to lahko odloči samo strokovnjak. Vse vidike je treba upoštevati in hkrati se zavedati, da če posekamo 50 let staro drevo in posadimo drugega, se bo to uravnotežilo šele čez kakšnih trideset let. Je pa skoraj vedno situacija zapletena. Ljudje želijo nekaj, prvi sosedi razmišljajo povsem drugače, izvajalec ima neko svojo predstavo... Treba se je predvsem veliko pogovarjati, koordinirati in iskati rešitve.
ur
Podlistek: Franko Hmeljak - oseminšestdeseto
MAJ 68 s pol stoletja dolgo brado
3. nadaljevanje
Menim, da je bil proces zoper Milana Jesiha tako dejanski epilog, ki je razgalil vso primitivnost in površnost ter teoretično neosmišlje-nost študentskih akcij. Brodolom so doživele vse pregrete fantazije o avantgardnosti študentskega gibanja."
Študent - dvomljiva investicija
(Tribuna 19.3.1969)
V Ljubljani je 29. maja svet študentskega naselja sklenil za potrebe turizma poleti izprazniti dva ali tri bloke v naselju, zaradi povečanih režijskih stroškov, pa bi se stanarina v poletnih mesecih zvišala za 25 dinarjev, saj republiška izobraževalna skupnost študentskemu naselju ni zmogla dodeliti predvidenih dotacij. Zato je osnovna študentska operativa takoj ugotovila, da nastalo situacijo lahko razreši republiški izvršni svet, kar je administracija predsednika Staneta Kavčiča kmalu zatem tudi storila, vendar so se stanovalci doma na Gerbičevi na skupščini 31. maja odločili za demonstracije in protestno zborovanje v sredo 5. junija pred študentskim naseljem.
Povzetek stališč študentov doma na Gerbičevi ulici -4.6.1968:
»Študirajo naj tudi otroci revnih in ne le bogatih družin./ Dohodke prosvetnih delavcev je izenačiti z dohodki delavcev iste izobrazbe na drugih področjih./ Zahtevamo dosledno osebno odgovornost na vseh nivojih/ Svoje znanje želimo uporabiti doma/Univerzitetna diploma naj bo izkaz najsposobnejših/ Sposobni smo prevzeti odgovornost na vseh samoupravnih organih univerze.
Status študenta naj zagotavlja tudi popolno zdravstveno zavarovanje/ Študentski domovi, integrirani v univerzo so bistven pogoj uspešnega študija/ Današnja slovenska vlada nam daje poroštvo za uspešno reševanje naših problemov/ Od uprave in naših predstavnikov v svetu naselja zahtevamo dosledno odgovornost/ Obsojamo odiranje študentov-podna-jemnikov pri privatnikih, zato predlagamo ustanovitve posebnega odbora, ki bi posredoval informacije o prostih sobah in kontroliral stanarine."
Leta 1968 je študiralo 8 odstotkov študentov prebivalstva, ki je končalo srednjo, ali tudi poklicno šolo, kar pomeni da je bila že presežena meja tako imenovanega elitnega študija enega odstotka, tako se je začenjal masovni študij, v 90 letih pa smo že prešli v univerzalni študij, ko študira že več kot polovica dijakinj/ov.
V nedeljo, drugega junija so študentje po Ljubljani lepili plakate z najrazličnejšo vsebino, ne ravno provokativnega značaja, ki pa so ponoči nekam izginili, zato so študentje 3. junija sklicali nekakšen politični aktiv univerze, ko so v Ljubljano prišle novice o velikem spopadu
policije in študentov v Beogradu, prve so omenjale tudi mrtve. Študentskemu aktivu se je posrečilo dogovoriti za opoldanski sestanek s podpredsednikom izvršnega sveta dr. Francetom Hočevarjem, ki je na sejo prišel z izgotovljeno formulo ..Spremembe da, cirkus ne!" Sledilo je pogajanje o ceni tega cirkusa. Napetost pa je vseeno tako narasla, da je Hočevar za slovo zagrozil s policijo. Čeprav je bila dotlej edina zahteva po takojšnji dotaciji izpolnjena. Organizatorjem Zborovanja v študentskem naselju 6.6.1968 ni uspelo posneti celotnega zborovanja, zato je Tribuni neimenovani novinar RTV odstopil del posnetega, iz katerega je Tribuna povzela tudi nastop dr. Franceta Hočevarja, podpredsednika republiškega izvršnega sveta:
“ Nisem za silo (protesti) in prosim, da me poslušate, saj imam pravico povedati to, kar mislim, tako kot jaz poslušam vas (protesti). Sicer sem govoril obširneje o politiki izvršnega sveta do materialnega vprašanja študentov in šolstva sploh. Lahko bi rekel to, da po vsem tem, kar sem slišal tukaj govoriti vas, ker sem videl tudi vaša gesla na transparentih, ni v bistvu nobene razlike med gledanji izvršnega sveta in vami tukaj zbranimi (aplavz). Naša družba je že doslej urejala materialno stanje študentov (žvižganje). Na tem mestu ne bi navajal številk. Toda izvršni svet se je strinjal z Zvezo študentov, da je to zelo pereč problem, ki ga je treba čim prej v vsem kompleksu postaviti na dnevni red. Ne samo, da so sredstva bila do zdaj nezadostna, predvsem so bila nepravilna izhodišča. In predvsem nismo imeli celotnega pogleda, celotnega sistema reševanja teh problemov (medklici) . Na plenarni seji izvršnega sveta smo v prisotnosti predstavnikov študentov pretresli ta vprašanja.
Menili smo, da je treba takoj okrepiti sklad za štipendiranje. V tem smislu je republiška izobraževalna skupnost določila, da bo z novim šolskim letom povečala fond štipendij iz republiških virov za 100% (aplavz), to se pravi od sedanjih 297, to je skoraj 300
milijonov starih dinarjev še 380 starih milijonov dinarjev. Menili smo, da je potrebno povečati sklad za posojila študentom in ta sklad pretvoriti v splošni nacionalni sklad za študiranje vseh študentov, ki nimajo zadostnih sredstev (aplavz). Sprejeli smo zahtevo Zveze študentov, da status študenta predstavlja izhodišče za ureditev socialnega zavarovanja na univerzi in da to ne more biti status očeta ali matere, ker so starši na razni družbeni lestvici (aplavz).
Sprejeli smo zahtevo, da študentski domovi in menze preidejo pod upravo univerze in da (aplavz) se prav tako upravljajo po načelih samoupravljanja. Mislimo, da moramo našo družbo v dolgem času pripeljati do sistemske rešitve, enotne za celo družbo, za celo Slovenijo, tako da bo vsakemu sposobnemu mlademu človeku odprta po do nadaljnjega razvoja, do študija (aplavz). Mi ne pristopamo k temu vprašanju zaradi tega, ker je to socialen problem, temveč tako, kot je že tukaj poudarjeno - iz razloga, ker je to naš vitalen problem (aplavz).
Mislimo, da je naša družba še nerazvita in da nima preveč strokovnjakov, kot se tu in tam sliši, ampak, da potrebuje še veliko strokovnjakov. Nismo hoteli doživeti, da študentsko gibanje izgori kot slama v nekem nekontroliranem izlivu, ampak smo pričakovali, da se bodo študentje aktivirali in da bodo stalno prisotni pri reševanju teh in drugih naših družbenih problemov (aplavz). Zato moje besede, moja opozorila o tem, da bo vsako nasilje preprečeno, torej ne velja tistim, ki tukaj zborujejo na konstruktiven način; to so bili mišljeni tisti, ki bi lahko situacijo zlorabili in prešli v nasilna dejanja. Moje besede niso bile izraz grožnje. Vsem, ki žele sodelovati na osnovi demokracije in zahtev naše družbe v političnem življenju, pa takšne besede niso bile namenjene (aplauz).“
Naslednjič: Oddajati začne Radio Študent

V izolskem zalivu se je trlo mladih jadralcev
3. SNL-zahod
Rezultati 21. kroga
Vitanest Bilje: Farna Vipava 4:0 (2:0) II Bistrica : Elta Izola 2 : 6 (0 :1) Ajdovščina,: Jadran HK 0 :1 (0 : 0) Adria : IKK Tolmin 0 :2 (0 : 2)
Ilirska Bistrica : Elta Izola 2 : 6 (O : 1)
Ilirska Bistrica, 15.04.2018 ob 16.00, gledalcev 30 Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Koščak Jan, Mandir Marin, Ečimo-vič Nikola, Pletikos Chris, Zyba Adem, Ribič Žan, Rastovac Erik, Lee-Him Kristian Franklyn (78' Božič Marko), Nikolič Žan, Franj čič Klemen (67' 13 - Memič Aldin)
Strelci: 0:1- Nikolič Žan (31', llm), 0:2- Nikolič Žan (54'), 0 : 3 - Lee-Him Kristian Franklyn (63'), 1:3- Možina Jan (72'), 1:4- Zyba Adem (78'), 2:4-Lavrenčič Denis (85'), 2:5- Urh Vladimir (87', AG), 2:6- Zyba Adem (92')
Lestvica: 1. Vitanest Bilje 46, 2. TKK Tolmin 41, 3. Elta Izola 36, 4. Adria 33, 5. Farna Vipava 29, 6. Ajdovščina, 25, 7. Jadran Hrpelj e-Kozina 17, 8. Ilirska Bistrica 7.
Primorska članska liga
Rezultati IZkroga
Koper B : Cerknica 2 : 0 (1 : 0) Korte Avtoplus: Postojna 2 :1 (2 : 0) Rakek : Košana 1 : 6 (1 : 2) Komen : Nš Ankaran 0 : 3 (0 : 3) Piama Podgrad : Renče 3 : 0 (bb)
Korte Avtoplus - Postojna 2 : 1 (2:0)
Izola - Stadion Malija Gledalcev: 40
Korte Avtoplus: Romanešen Gregor, Kleva David, Koščak Nandi-no, Sajinčič Miha, Lizalovič Adis, Dulič Anis, Pirc Boštjan, Viler Rok (53' Cvetkovič Alessandro), Mahnič Gašper, Kefert Dejan (46' Jerkovič Aleksander), Stojanovič Nikola
Strelci: 1 : 0 Viler Rok (13'),2:0 Stojanovič Nikola (18'), 2 : 1 Petkovič Goran (59')
Lestvica: 1. Koper B 49, 2. Piama Podgrad 35, 3. Nš Ankaran 32, 4. Cerknica 31, 5. Korte Avtoplus 30, 6. Postojna 19, 7. Renče 16, 8. Košana 16, 9. Komen 14, 10. Rakek 1.
Primorski derbi Izoli
BUTAN PLIN IZOLA - ŠKERJANC JADRAN KOZINA - HRPELJE 27:22 (12:9)
BUTAN PLIN IZOLA: Gregorič, Jurič 3, Mičovič, Smej 1, Božič 8, Beganovič 6, Zorič Stepančič 1, Žgavec, Logar, Vukovič 2, Pe-havc, Poberaj 2, Konig, Čolič 4, Madžarevič, Milunovič. Trener: Peter Pucelj.
Izolski rokometaši ne popuščajo in v Kraški rušijo vse pred sabo. Tokrat je premoč morala priznati ekipa Škerjanc Jadran Kozina - Hrpelje, ki je poleg Izole edini primorski predstavnik v tej ligi. Naši fantje so imeli pobudo ves čas tekme, ki so jo na koncu prepričljivo in suvereno, pa tudi zasluženo dobili.
Do sredine prvega dela je bil rezultat več ali manj poravnan, nakar je Peter Božič izvedel več uspešnih protinapadov, s čimer so domačini pobegnili za štiri točke (9:5), zatem pa so po 30. minutah v slačilnici s tremi goli naskoka modrovali o taktiki v drugem polčasu.
Njihove načrte so skušali prekrižati gostje, ki sodijo v Obal-
no - kraško regijo, kateri so drugi del silovito začeli, a se več kot na gol niso uspeli približati. Beganovič, Čolič, Božič in drugi so vztrajno tresli gostujočo mrežo in v 48. minuti prišli do petih zadetkov prednosti (23:18). Zadnjih deset minut so nadzorovali dogajanje na parketu in z novo zmago še podaljšali serijo domačih uspehov. Kot zanimivost - zadnjo tekmo pred svojimi gledalci so izgubili 17. 11. 2017.
»Zaigrali smo kot znamo, ekipa postaja vse bolj uigrana, kar gre zahvala trenerju. Gremo naprej«, je povedal kapetan David Zorič Stepančič. »Drugi del igramo bolje in zmage nas dvigajo iz tekme v tekmo«, je ocenil tekmovalno dogajanje Peter Božič.
Izola je šesta, v soboto odhaja k ekipi Radeče papir nova. Zatem jo čaka zadnja domača tekma s Slovenj Gradcem (5.5.), teden dni kasneje pa bo igrala še zadnjo tekmo v Brežicah.
Ženski rokomet
Izolanke čakajo na Velenjčanke
Potem ko so naše rokometašice na zadnji odigrani tekmi premagale Tržič z 29:16, jih 5. maja čaka zadnja domača tekma z Velenjem. Trenutno so četrte, teoretično je napredovanje možno, vendar malce težko izvedljivo, kajti Velenje je na prvem mestu. Vsekakor si bo to tekmo vredno ogledati, zato ta dan vabljeni v Kraško.
Zlato sidro 2018 pod streho
V	San Simonu v objemu morja..., smo si v mislih prepevali ob pogledu na številčno floto najmlajših jadralcev, ko je pogumno izplula proti prizorišču regate sredi zaliva.
Tam je bilo že vse nared za pričetek: takoj, ko se je veter odločil, da bo razgnal oblake in zapihal iz piranske smeri, je bilo regatno polje pripravljeno. Tako je v petek otvorilo letošnje Zlato sidro 117 Optimistov z vseh vetrov, za Slovence je bila to tudi kriterijska regata.
V	soboto in nedeljo so se jim pridružili še jadralci iz razredov Laser 4.7, Laser Radial, Fireball in z eno posadko tudi Flying Junior. Slednja je seveda zmagala v svojem razredu, ostali pa so si razdelili sledeča mesta:
Optimist skupno:
L Luka Zabukovec (JK Jadro Koper) Slovenija, 2. Lisa Vucetti (SVBG) Italija, 3. Bendeguz Nagy (Balatonfired YC) Madžarska

Optimist kadetinje:
1. Lisa Vucetti (SVBG) Italija, 2. Sara Domenik (JK Burja Izola) Slovenija, 3. Marta Benussi (YC Adriano) Italija
Optimist kadeti:
1. Maj Petrič (JK Jadro Koper) Slovenija, 2. Vitorio Bonifacio (SVBG) Italija, 3. Carlo Verzegnassi (SVBG) Italija Laser 4.7:
1. Jernej Flandija (JK Olimpic) Izola, 2. Maja Žibert (JK Ljubljana), 3. Erik Rodica (JK Burja Izola) Laser Radial:
1. Toni Rebec (JK Olimpic Izola), 2. Valentina Baruca (JK Jadro Koper), 3. Claudia Mesarič (JK Olimpic Izola)
Fireball:
1. Anže Flis, Benjamin Jurič (KVS Velenje), 2. Iva Tilinger, Mitja Nemec (JK FJ Slovenija), 3. Andrejka Strmole, Vesna Briški (JK Živaana)
Flying junior:
1. Rok Volk, Marko Volk (K FJ Slovenija)
Vsi sodelujoči pri organizaciji Zlatega sidra lahko z gotovostjo trdimo, da je bila tudi letošnja regata presežek, ki je posledica požrtvovalnega volonterskega dela članov Olimpica, izjemnega doprinosa Bojana Galeta kot predsednika regatnega odbora, visoke strokovnosti mednarodne sodniške zasedbe in sinergije z družbo Hoteli Bernardin. Zasluge gredo seveda tudi vsem Izolanom, ki vsakokrat priskočijo na pomoč s posojo plovil (tokrat Žaro, Damjan, Rico,...) ali na kakršenkoli drugi način. Hvala vsem!
Najtrdnejši dokaz za takšno samozavestno trditev je sreča na obrazih otrok, ko se po celodnevnem napornem jadranju, še vedno podijo po San Simonu.
Saj tudi Faraoni na koncu zapojejo: V San Simonu zdaj srečni smo mi.
Aleš Rebec, JK OLIMPIC
Zadnji dan EP preveč vetra
V Patrasu v Grčiji se je končalo evropsko prvenstvo v razredu laser 4.7. V šestih tekmovalnih dneh je organizatorjem uspelo izpeljati štiri kvalifikacijske in tri finalne plove. Od Slovencev se je najbolje odrezal Janez Zabukovec, ki je zasedel 28. mesto. Gašper Strahovnik je bil 57., Klemen Petrovič 93., Nejc Valenčič pa 100. Evropski prvak je postal Italijan Cesare Barabine pred Grkoma Emiliosom Monosom in Dikaiosom Kerkoulasom.
Zadnji dan MER pa brezvetrje
Na jezeru Balaton na Madžarskem se je zaključilo mladinsko evropsko prvenstvo v razredu laser radial, na katerem sta Slovenijo zastopala Sandra Lipovec in Nicolo Kravanja. Organizatorji v šestih dneh niso imeli pretirane sreče z vremenom, saj so jadralci jadrali le tri od šestih dni. Vendarle pa je organizatorju uspelo izpeljati osem plovov. V konkurenci žensk je Sandra Lipovec zasedla skupno 20., Nicolo Kravanja pa v moški konkurenci 75. mesto. Evropska prvaka sta postala Italijanka Matilda Talluri ter Italijan Guido Gallinaro.
Namizni tenis
Državna prvakinja in vice prvak
To soboto in nedeljo se je v Izoli odvijalo 27-to državno prvenstvo za mladince in mladinke. Namiznotenisači so se borili za kar pet državnih naslovov. Mladinci in mladinke NTK Arrigoni so se odlično odrezali, saj je Lea Paulin s 16 leti postala državna prvakinja, prav tako 16 letni Matija Novel pa vice-prvak države v posamični kategoriji.
Beri pokalov je Lea dodala še z drugim mestom v dvojicah in tretjim mestom v mešanih dvojicah v paru z Matijo. Matija pa je v paru s klubskim soigralcem Martinom Kocjančičem Arrigoniju priigral še eno bronasto medaljo. Lea je izvrstno odigrala ves turnir in v finalu posamezno premagala eno leto starejšo Katarino Stražar z rezultatom 4:2. Matija pa je v finalu žal v končnici setov bil premalo zbran in izgubil dvoboj proti Roku Trtniku z rezultatom 4:1. Dvoboj je bil veliko bolj tesen, kot kaže končni rezultat, saj so se prav vsi seti končali na dve točki razlike, kar samo dokazuje kako je tesen je bil dvoboj in kako malo je manjkalo Matiji za popoln uspeh.
Oba igralca imata še dve leti igranja v mladinski kategoriji in bosta v prihodnosti imela možnost novih dokazovanj.
Z državnih tekmovanj
Tekmovalci Strelskega kluba Izola so pretekla vikenda ponovno nabirali izkušnje na državni ravni. V Gorišnici je 13 in 14.4.2018 v organizaciji Občinske strelske zveze Ormož potekalo 27. Državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, za katerega je s standard puško pred
tem normo na regijskem prvenstvu dosegla Katja Reja, tokrat pa se je uvrstila na 26. mesto. Malo starejši tekmovalci pa so se teden dni pred tem v Ljubljani udeležili Državnega tekmovanja veteranov v streljanju s serijskim zračnim orožjem - brez vidnejših uvrstitev in žal brez medalj, a s koristnimi izkušnjami v družbi najboljših.	dš
V kavarni hotela Delfin Izola so v ponedeljek 16.aprila tarokaši odigrali M.turnir za letošnje občinsko prvenstvo posameznikov. Devetih točk ni zbral nihče. Prvo mesto je osvojil Cveto Ličen z 8 točkami in odlično razliko +1414. Sledi Anton Sevčnikar prav tako z 8 točkami in razliko +638. Na tretje mesto se je zavihtel Vladimir Šetina. Zbral je 7 točk in dobro razliko +1017. Sledijo trije igralci s po 6 točkami. Za uvrstitev je odločala zbrana razlika. Najuspešneji je bil Božo Praprotnik z razliko +385, sledita Marija Bolje z razliko -412 in Zvonko Glušič z razliko -549.
Predzadnji aprilski turnir bo odigran v ponedeljek 23.4. s pričetkom ob 15.00 uri.
db
Pjerinin pokal tokrat v Koper
Leto je naokrog in spet smo se spomnile na začetnice ženskega balinanja v Slovenski Istri. Organizirale smo 2. Pjerinin turnir.
Udeležilo se ga je osem ekip, ki so ob dobrem vzdušju, ki ga upokojenke znamo ustvariti, balinale in se zabavale do 16. ure.
Tokrat prehodni pokal ni ostal v Izoli, temveč so si ga prislužile balinarke Modrega vala iz Kopra. Drugo mesto so si priigrale balinarke 4. julija, prav tako iz Kopra,tretje so bile balinarke iz Pobegov in 4. mesto so osvojile balinarke iz Pirana.
Nadja Gregorovič
mamtor/m: 10	oo o
_________________________________80 let Bloudkovega nagrajenca_
Enkrat športnik, za vedno športnik
Lucijan Kozlovič je bil, je in bo športnik. Tudi zdaj, ko jih je naštel 80. Let namreč. Športnik, trener, organizator, funkcionar, bil je v športu celo življenje in za svoje delo prejel vrsto priznanj in nagrad, do Občinske (leta 2002) in Bloudkove nagrade (2007) za življenjsko delo.
Čeprav ga poznam že vrsto let sem bil presenečen, da je v sredo dopolnil že 80 let. Saj ne, da je mladenič, toda še vedno je z glavo in srcem pri športu. Pri katerem? Verjetno pri vseh, ampak, za vsak slučaj vprašam.
-	Kateri šport je vaš prvi? Smučanje, atletika, potapljanje, nogomet?
-	Verjetno bi to bilo smučanje, saj sem tudi bil na svetovnem prvenstvu učiteljev smučanja.
-	Začeli pa ste z gimnastiko pri Partizanu v Kopru.
-	Ja, tako je, leta 1955, ampak takrat ni bilo veliko časa, imeli pa so res dobre telovadce. Za tem je prišlo na vrsto potapljanje. Imel sem v Piranu prijatelje, ki so me povabili zraven. Nisem bil vrhunski potapljač, sem pa enkrat tekmoval na svetovnem prvenstvu, a to ni bila neka velika zadeva.
-	Že takrat ste bili zelo aktivni kot organizator, kajne?
-	Ja, to pa ja. Če je le bilo mogoče, sem vedno pomagal pri organizaciji dogodkov. Vsak rad igra nogomet, vsak rad brca žogo, ampak za organizacijo turnirja je treba žrtvovati nekaj več časa in ja, tudi imeti nekaj znanja.
-	Nato je prišel na vrsto nogomet. Imate menda tudi naziv trenerja, kajne?
-	Mislim, da sem trener prvega razreda. Nogomet sem začel trenirati v Kopru in kot trener mladinske ekipe sem dosegel drugo mesto na mladinskem republiškem prvenstvu. Lep uspeh.
-	To ste vse počel med in po študiju. Kaj pa kot otrok? Ste se takrat aktivno ukvarjali s športom?
-	Nisem, ne. Bil sem na njivi in pasel krave. Z osmimi leti sem se z družino iz Trseka preselil v Kotlino na Štajersko, kjer je oče dobil službo. A ko so rekli, da morajo vsi, ki niso od tam, prodati svoje imetje v domačem kraju, je oče rekel, da to pa ne. Je »Istriano duro«, pobral je vse in smo šli domov. Smo se pa imeli tudi tam zelo lepo. No, potem smo se preselili v Koper, nato pa preko Markovca v Izolo.
-	Ste kot otrok nabijali žogo?
-	Nogometa je bilo največ, a ni bilo ne prostora, ne žog, čeprav smo se vedno nekako znašli. Veliko pa smo tudi tekli.
Kar nekaj srednješolskih tekmovanj v teku sem zmagal, ker ostali preprosto niso radi tekli.
-	Kaj ste nato študiral?
-	Vpisal sem se na Visoko šolo za telesno kulturo v Beogradu. V Ljubljani so namreč imeli samo Višjo šolo. Ni mi žal, ker tam sem doživel lepe, nove stvari in bilo je zanimivo.
-	Kje ste se najprej zaposlili?
-	Pokojni Filli me je povabil v službo na okraj v Koper in dobro, da sem šel, ker sem potem imel na razpolago 250 kubični Tomos motor in sem Primorsko prevozil po dolgem in počez. Takrat sem spoznal resnično veliko ljudi. Hodil sem naokoli in pomagal pri organizaciji prireditev. Imeli smo okrajno športno zvezo, ki je pomagala občinskim, kar se je le dalo.
-	Gimnastika, potapljanje, nogomet, nato atletika.
-	Ja, atletika mi je dala največ zadovoljstva in nekaj najlepših doživetij. Še posebej, ker smo takrat hodili na tekmovanja po celi Sloveniji, veliko tudi v tujino, naprimer v Severno Italijo, ter seveda na državna prvenstva po Jugoslaviji. Bil pa sem tudi trikrat vodja slovenske reprezentance. Enkrat celo član vodstva jugoslovanske mladinske atletske reprezentance v Izmiru.
-	Se spominjate kakšnega mladega tekmovalca, ki je potem postal res dober?
-	Spomnim se Jadrana Lenarčiča, ki je kasneje postal direktor inštituta Jožef Štefan v Ljubljani. Njegova žena pa je bila fenomenalna skakalka v višino. Ampak takrat s športom, posebej z atletiko, ni bilo povezanega veliko denarja. Do leta 1978 ga takorekoč sploh ni bilo, bil je le ugled v družbi.
-	Pri atletiki pa se še ne konča. Na vrsti je smučanje.
-	Ja, smučanje je moje življenje, če lahko malo pretiravam. Ko sem bil v službi na okraju sem začel hoditi na Lokve in na Lažno. Tam sem imel dvakrat tudi tečaj, čeprav nisem imel nobene kvalifikacije in prijatelj, pokojni Marjan Klavora, veliki športni delavec iz Tolmina, me je med tekmovanjem v Novi Gorici prosil, če grem namesto njega na bližnji ledenik. In sem sprejel, čeprav mi je bilo malo nerodno, ker nisem bil ravno vrhunski smučar, saj sem začel kar pozno. A tam me je zagrabila ta ljubezen in sem začel. Vpoklican sem bil v republiško skupino za tečaje in tako naprej.
-	Kmalu ste postali funkcionar v tem združenju?
-	Ja, ampak ne dolgo. Najraje sem delal z mladimi in treniral smučanje. To mi je bilo najbolj pri srcu.
-	Pri vsem tem pa je bila zraven organizacija dogodkov. Posebej pri smučanju, naprimer ustanovitev koprskega smučarskega kluba, prisoten pa ste bili tudi pri ustanavljanju atletskega kluba.
-	Atletika je le nekaj let delovala in potem so jo vsi, ki so bili tam aktivni, zapustili. Najprej sem malo pomagal, potem pa sem se »razpi-štolil«, in sem v enem letu in pol klub spravil na normalne noge, da je lahko deloval. Začeli smo hoditi na bližnja tekmovanje, nato pa tudi v tujino.
-	Tudi v Izoli vam ni dalo miru in ste bili aktivni pri Zvezi športnih društev Izole.
-	Ja, bil sem tajnik in edini profesionalec na zvezi. Delal sem tudi v smučanju, začel pa sem z organizacijo množičnih tekov.
-	Kateri od tekov vam je bil najbolj pri srcu?
-	Najbolj vsekakor Martinov tek, ki sem ga začel organizirati v Kortah, nato pa še v Izoli, po 25 letih pa sem organizacijo prepustil drugim in sem se nekoliko bolj aktiviral pri smučanju, saj mi je to, kljub temu, da gre za zimski šport, vzelo kar veliko časa. Z demonstratorji smo veliko hodili na Kaprun.
-	Tam ste bil že skoraj doma.
-	(Smeh) Prav doma ne, ampak skoraj. Enkrat sva s hčerko preračunala, da sem na Kaprunu presmučal 153 dni.
-	Praznujete osemdeset let. Kdaj ste bili zadnjič na smučkah?
-	Letos 24. januarja (smeh). Smučal pa sem s svojima vnukom in vnukinjo. Res izjemen občutek, ko mi je vnukinja rekla, »nono, ti kar pojdi naprej. Te bom že ujela.«
-	Ste se ukvarjali še s kakšnim športom?
-	Naprimer s tenisom, ki mi je zelo všeč, ampak sem se ga lotil kar pozno in nisem nikoli dobil tistih res dobrih občutkov. Organiziral sem tudi prvi teniški turnir na Obali, leta 1970, v Ankaranu. Spominjam se, da sem bil tretji.
-	Za delo ste prejeli veliko priznanj, a glavno je Bloudkovo priznanje, ki je največje priznanje namenjeno športnikom in športnim delavcem v Sloveniji. Ste bili presenečeni ali je bilo skoraj logično, da ga boste dobil?
-	Nekaj let pred tem sem dobil Bloudkovo plaketo in če vztrajaš te ta pripelje do Bloudkove nagrade. Je pa to izjemno doživetje, že samo zato, ker nosi Bloudkovo ime.
-	Od takrat sta prijatelja z Mirom Cerarjem, starejšim.
-	Z Mirom Cerarjem sva bila prijatelja že pred tem. Spoznal sem ga, ko sem imel vadbo v Mozirju. Tam je treniral tudi Miro in mi smo samo občudovali, kaj je delal na krogih. Srečam pa ga na vsaki večji prireditvi, velikokrat pa je prišel na moje povabilo tudi v Izolo.
-	Kaj pa Lucijan Kozlovič gleda na televiziji?
-	Največ smučanje in tenis, če pa
kje nastopa reprezentanca, pa sploh ni pomembno kateri šport to je. Enkrat športnik za vedno športnik.	Mef
MAMTOIMiC 11
Zanimivosti-----------------------------------------
Otroci ti ne dovolijo blefa
Robi Šabec, Idrijec, ki pa ga lahko dnevno srečamo po Izoli, je ob koncu leta izdal že svojo tretjo otroško knjigo, Brata Pirata in zaklad iz Čokolandije, ki jo je ilustriral njegov sokrajan, Staš Klein-dienst.
Večplastni kulturni delavec, scenarist dokumentarnega filma o kultni idrijski punk skupini Ku-zle, novinar Primorskega dnevnika in literat, je v pogovoru povedal, kako je iz punka prišel do otroške književnosti. V bistvu, zelo spontano.
-	Katera tvoja knjiga je to?
-	Brata Pirata je moja tretja otroška knjiga, sicer pa skupno četrta. Po Perkmandeljcu in Povodnemu možu. Nadaljevanje pa je že v pripravi, saj je bila knjiga odlično sprejeta. Izšla je še pred Knjižnim sejmom v Cankarjevem domu, v le nekaj mesecih pa je bila razprodana. Ne vem sicer, kakšna je naklada, ker je knjiga izšla pri tržaški založbi Mladika, v Italiji pa založbe niso zavezane k objavi števila naklade, povedali pa so mi, da je to poslovna skrivnost. Vem pa, da je razprodana, a da je že v ponatisu.
-	Ti si zelo vezan na tržaško založništvo. Kako to?
-	Pri samih knjigah sicer niti ne toliko, saj sem dve izdal pri ljubljanskih založbah, je pa res, da sem v zelo veliki navezi s tržaškim založništvom. Zelo veliko delam kot novinar za Primorski dnevnik in za Radio Trst A. In tako se začne ustvarjati en krog poznanstev. Ko sem Mladiki ponudil knjigo, so jo takoj sprejeli.
-	Si kdaj pomislil, da boš pisal otroške knjige?
-	Nikoli. Vsekakor je odigralo ključno vlogo to, da imam tudi sam dva majhna otroka, ki ravno začenjata brati knjige, oziroma jim moram pripovedovati zgodbice. Najprej sem sicer začel pisati za starejšo mladino, v bistvu za odrasle, nato pa sem kar naenkrat pristal na pisanju za otroke. Je pa zanimivo, da ko pišeš za odrasle, nikoli ne uspeš dobiti tistega pravega, objektivnega odziva ali mnenja. Medtem ko ti otroci ne dovolijo, da bi blefiral. Mirno ti povejo, če jih nekaj ne zanima, ali pa če je nekaj dobro. Takoj veš, če si zadel ali ne, brez dileme. Niti zanimalo me ni, če bo knjiga razprodana ali ne, čeprav me seveda veseli, da je bila. Ko sem jo prvič prebral svojima otrokoma, a tudi nekaterim drugim, so hoteli še. In to je najboljše, ko zapreš knjigo in ti reče, “šel”. Bo pa treba počakati na naslednjo (smeh), ur
Društvo prijateljev mladine
Razstava eksotičnih živali
V soboto, 28.4. pripravljamo izlet v Ljubljano z vlakom. Ogledali si bomo Bioexo - razstavo eksotičnih živali, se udeležili njihovih delavnic, jahali konje, si ogledali Ljubljano, se povzpeli na Ljubljanski grad, vmes seveda tudi pojedli kosilo ter se v večernih urah vrnili nazaj.
Cena izleta je 25 EUR, v kar je všteto:
-	karta za vlak
-	karta za mestni avtobus
-	vstopnina na Bioexo ter prispevek za jahanje
-	kosilo.
Prijave so možne do 18.4. na mail ali po telefonu 040 690881.
Ljudske pesmi v Mavrici
V	okviru projekta Z igro do prvih turističnih korakov, so otroci skupine Ježek iz enote Školjka, v letošnjem letu spoznali nekatere slovenske ljudske pesmi in sicer: Čuk se je oženil, Čin, čin čin drežnica, Lisička je prav zvita zver, Na planincah in Moja mati kuha kafe. S petjem pesmi ob kitarski spremljavi gospe Marjetke Popovski, smo popestrili dopoldan gostom hotela Delfin, ki so se nam pri petju z veseljem pridružili.
V	vrtcu nas je obiskal tudi priznani istrski glasbenik gospod Marino Kranjac, ki je otrokom predstavil nekatera ljudska glasbila in jih naučil istrski ples: Sette passi.
Tadeja Fatur
Kampanja „IMm‘ stela na pni poli
Jure Poglajen in David Zorko sta skupaj z Borisom Krabonjo in Društvom UP-ornik ter prijatelji, povezanimi v skupino Državljani sveta, zasnovala kampanjo Otrokom sveta. Namen kampanje, ki poteka od sredine marca, je pomagati begunskim družinam, ki so obtičale v slabih življenjskih razmerah v uradnih in neuradnih begunskih centrih na grškem otoku Lezbos.
Zbrati želijo 20.000 evrov za nakup tristo otroških vozičkov. Z nakupom na otoku bodo obenem pomagali tudi lokalnemu gospodarstvu, ki je v velikih težavah, saj je v zadnjih letih zaradi begunske krize prišlo do 80-odstotnega upada turističnega obiska.
Ustanovitelj kampanje Jure Poglajen je pojasnil: ..Družine so že tako ujete na otoku, brez vozičkov imajo le še manj svobode, sploh če je v družini več otrok ali gre za enostarševske družine. Brez vozička ne morejo iz begunskega centra na sprehod. Ne morejo po osnovnih nakupih. Veliko oviro jim predstavlja celo obisk zdravnika. Ne morejo imeti svobodnega življenja v že tako nesvobodni situaciji. ”
Kampanjo Otrokom sveta so podprle že mnoge ugledne javne osebnosti, med drugimi jezikoslovec in ustanovitelj portala fran.si dr. Kozma Ahačič, zagovornica integracije otrok s posebnimi potrebami Petra Greiner, reper Nikolovski, popotnica Benka Pulko, pisateljica in kritičarka dr. Svetlana Slapšak, igralka Nina Valič, televizijka Miša Molk, razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek, novinar Boštjan Videmšek, fotograf Arne Hodalič, glasbenica Brina.
Kampanjo bodo sklenili z veliko dobrodelno glasbeno-presno prireditvijo, ki bo 4. maja 2018, ob 20h, v Mariboru, v hotelu Habakuk, na kateri bodo med drugimi nastopili Darja Švajger, Tanja Ribič, reper Nikolovski in Jure Ivanuša. Prihodek od vstopnic (stanejo 15 evrov in se prodajajo na vseh bencinskih servisih Petrola ter prek eventim.si) bo šel skoraj v celoti za nakup otroških vozičkov (razen stroškov prodaje vstopnic). Če bodo zbrali več sredstev od zastavljenih, pravijo, jih bo društvo UP-ornik razdelilo socialno ogroženim slovenskim državljanom, kot to počne že vrsto let.
Vabljeni na koncert ali k finančni podpori kampanji, z SMS UPORNIK5 na 1919 ali z nakazilom na bančni račun DRUŠTVA UP-ornik; Ruška cesta 11, 2000 Maribor; IBAN SI56 6100 0001 3621 087; REFERENCA: SI99; BIC/ SWIFT koda: HDELSI22; namen: OTROKOM SVETA. Na Fa-cebooku in Tvitterju jih najdete pod imenom Državljani sveta.
19.4.	četrtek
19.00	Manziolijeva palača
CINEFORUM
projekcija filma Ladri di bidclGtte režija Vittorio De Sica.
I 20.4. petek
14.00	atrij gimnazije Koper / Cankarjeva 2, Koper Kulturno društvo Peter Martinc in Gimnazija Koper vabita na slovesnost ob odkritju spominske plošče
profesorju Petru Martincu
V kulturnem programu bodo sodelovali dijaki Gimnazije Koper in študenti FHŠ UP Koper 21:00 Hangar
Attic Mist (bard rock) + Tetrapank (punk rock)
21.4.	sobota
17.00	Kulturni dom Izola
predstava za otroke Smetarko Darko
Predstava se dotika pogosto prezrtih E KO tem, kot je varčevanje z vodo, elektriko, izpušnimi plini, junaka pa ne pozabita niti na ločevanje odpadkov. Smetarko Darko in nemarni lisjak Loj z nam bosta odprla vrata v njun svet, ki nas bo zapeljal, nasmejal in veliko naučil.
26.4.	četrtek
23.4.	ponedeljek
9.00	-12.00 Manziolijeva palača
iz Izole.
18.00	Mestna knjižnica Izola dan in noč knjige
Kreativna delavnica za otroke
Kazalka - protiušesna pomagalka!
Kreativna delavnica za otroke od 5. leta dalje. Kako nastaja ilustracija, kamišibaj gledališče in izdelovanje knjižnih kazalk bo vodila Martina Ljubič.
19.00	Mestna knjižnica Izola DAN IN NOČ KNJIGE začetek projekta Primorci beremo 2018 in predstavitev knjige
V naročju koprske ulice
Nevije Benčina Smotlak
Avtoričin prvenec bo predstavila Jasna Čebron. Ta dan bo omogočen brezplačen vpis za nove člane knjižnice.
20.30 Kino Odeon
KINO V ŽIVO Slava
2016, Bolgarija, Grčija/Režija: Kristina Grozeva, PetarValčanov/Jezik: bolgarski / Igrajo: Stefan Denolyubov, Margita Gosheva
Ko železniški delavec Ca n ko Petrov najde vrečo denarja, se kot pošten državljan odloči, da ga bo predal policiji. V zahvalo ga država nagradi z novo ročno uro, ki pa kaj kmalu neha teči. Medtem se Julia Staikova, arogantna vodja službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za promet, odloči, da bo novopečenega junaka izkoristila za odvračanje pozornosti od korupcijskega škandala.
Drugi film v "trilogiji časopisnih izrezkov" Kristine Grozeve in Petra Valchanova (Učna ura) je družbenokritična drama s političnim pridihom in tragikomični portret skorumpirane in človeškega dostojanstva oropane Bolgarije. Nagrada don kihot na filmskem festivalu v Locarnu.
26.4.	četrtek
19.00	Lonka
PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
Nastopil bo ŽePZ Kombinatke ob svoji 10. obletnici delovanja Slavnostna govornica : Lara Jankovič
27.4.	petek
Manziolijeva palača in Manziolijevtrg
Festival oranžnih vin
Mednarodni festival vrhunskih belih maceriranih vin.
21:00 Hangar
MRFY (alternative rock) + NOAIR (alternative rock)
II treno dal fiato corto
29.4.	nedelja
16.00	Manziolijevtrg
Ob Svetovnem dnevu knjige
odprtje razstave knjig posvečena otrokom Vrtca l'Aquilone in OŠ Dante Alighieri
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centro per la cultura, lo šport e te manifestazioni	gra rm
Izola - Isola	mM ti
Ta teden v Izoli ne spreglejte
Četrtek, 26. april 2018 ob 19.00, Lonka ., „ Počastitev državnega praznika
^DNEVAHJPORA ;
-74 6»	-	- 's.
PROTI OKUPATORJU
< i jv? ■ .^
Ženski pevski zbor, KOMBINATKE
Slavnostna govornica: igralka, Lara JANKOVIČ
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (05/64184 39, 051394 133, galerija@center-izola.si) - ponedeljek - petek: 10.00-12.00/ 16.00-18.00, sobota, nedelja in prazniki: zaprto;
Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (051/ 396 283, info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
Glasbeno potovanje po Istri.
linA	13
URAkulture--------------------------------------------------
Galerija Insula
razstava
VOJC SODNIKA PONIS Lavatrice REX
Razstava bo na ogled do 16. maja 2018.
Sončna dvorana ■■■■■■H
uvodna razstava
Bienala otroške keramikeT6IT3 myStlC3
Letošnja 7. bienalska razstava prinaša okoli 85 keramičnih izdelkov in predstavlja reprezentativen izbor keramike, nas-tajih na slovenskih šolah. V programu bodo nastopili učenci OŠ Ankaran.
Razstava bo na ogled do 10.5.2018. Urnik: tor, sre, čet: 9.00 -12.00, pet, sob: 16.00 -18.00
Galerija Plač Ljubljanska 32
razstava kolažev iz stoletnega blaga
Sonja Frankarli Race Stoletni kolaži
Galerija
skupinska razstava Društva likovnih pedagogov Primorja
Vizije
Kulturni dom Izola
razstava
Mali grafiki
Predstavitev mladih obalnih ustvarjalcev. Razstava bo odprta do konca aprila.
Manziolijeva palača
razstava
Potovanje po mojem mestu
Predstavitev del, učencev OŠ Dante Alighieri Izola, pripravljenih na delavnici o arhitekturi mesta Izola pod mentorstvom arhitekta Chiarastella Fatigato. Razstava elaboratov učencev.
Kavarna ZVON
razstava slik Darja Mahnič
Pred 5 leti, se je Darja iz Postojne preselila na slovensko obalo,
kjer je začela obiskovati slikarski tečaj pri likovni pedagoginji Suzani Bertok.
To je njena prva samostojna razstava.
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
VINKA KASTELIC Bogomolke
OSKAR JOGAN Kozjansko
n	Art kino Odeon	n
	KINO VETRNICA/~v-s_	
	Otrošbi program	
		■:
-	v*1**** L-—	-
b*
mm
Sobota, 21. april 2018 ob 17:00, Kulturni dom Izola
Smetarko Dar ko Predstava za otroke
Predstava se dotika pogosto prezrtih EKO tem, kot je varčevanje z vodo, elektriko, izpušnimi plini, junaka pa ne pozabita niti na ločevanje odpadkov. Smetarko Darko in nemarni lisjak Loj z nam bosta odprla vrata v njun svet, ki nas bo zapeljal, nasmejal in veliko naučil.
V gozdu nedaleč stran stoji gozdna vas -Štorasta vas. V njej živijo gozdne živali in med njimi nemaren lisjak Lojze, nekoč zaposlen kot avtomehanik. Vsak dan v Štorasti vasi je enak. Vse do tistega dne, ko je zjutraj zapel petelin iz bližnje vasi, zbudil Lojzeta, ki je spet začel s svojimi grdimi navadami. Tokrat ga bodo poskušali ustaviti otroci, prijatelji narave in dihur Darko, ki vestno opravlja smetarsko službo v Štorasti vasi. Smetarko Darko s pomočjo otrok skuša na vse načine poučiti Lojzeta o pomembnosti varovanja okolja, saj nemarni lisjak brezskrbno pušča vodo, da teče v potokih, pušča prižgan radio in luči, smeti po gozdu, vozi svoj star razklumpan avto, o ločevanju odpadkov pa se mu sploh ne sanja.
Skozi poučno in s humorjem obarvano ekološko predstavo otroci spoznajo kako varovati naš planet in se ob razgibani zgodbi neskončno zabavajo.
20.4. petek / 21.00 H 3 Dgd T
ATTIC MIST (Kranj) je petčlanska hard rock zasedba iz okolice Kranja, ki se v svojem repertoarju spogleduje tudi z blues glasbo. Zasedba obstaja od leta 2014, v tem času se je zamenjalo že kar nekaj članov. V trenutni zasedbi pa delujejo od pomladi 2016. Prodornen vokal ter čustveno nabita besedila so plod Timoteja Jermana. Nepogrešljivo šeststrunsko čarovnijo, ki sega od rjovečih riffov do bluzovsko obarvanih solo vložkov, izvajata Matevž Kovačič in Matija Veber. Za ritomigajoč groove pa poskrbita Zala Janežič na bobnih ter Amadei Šaršanski na bas kitari.
ATTIČlvriST,. jPiO KRAŠKOM
T0lTRA?ANK
TETRAPANK (Novi Sad) Novosadski punk'n'roll bend je koncertno aktiven od leta 2005. Stavijo na izvorno energijo punka in čistega rock'n'rolla, z elementi new wave senzibilnosti. Širša glasbena regija jih pozna po prvencu na kompilaci-ji "Neki noviji klinci", kjer so se predstavili s pesmijo "Lepa profina kci". Najboljši so v nastopih v živo, kjer pride do izraza njihova prava glasbena energija.
PO K RAJKOM POSTU PKU (Novi Sad) Band je nastal leta 2002 v Beški. Prvotni motiv za nastanek benda je igranje glasbe, ki jo imajo radi. V tem času so igrali že v raznih postavah igrajo in izdali različne albume in single. Glasbo doživljajo kot idealno sredstvo za preobražanje negativnega v pozitivno.
V	soboto Zl.aprila dopoldan bodo slikarji zbrani pod imenom Obala Internazionale v Ljubljanski ulici odprli atelje_galerijo, ki
so jo uredili v pritljičnih prostorih stare hiše in jo poimenovali Ol.
V	prostoru bodo ustvarjali in razstavljeli: Katerina Burlina, Edvaed Bel-sky, Paride Di Stefano, Aleksander Kručan in Vianney Defebvre.
Ob tem se občinskemu redarstvu in Komunali Izola zahvaljujejo za pomoč pri odvažanju kosovnih odpadko iz nekdanje kleti.
Fotografska skupina pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Izola uspešno razstavlja svoje dela v domačem kraju in tudi v raznih galerijah po Sloveniji. Sedaj se je v Štanjelu predstavila s fotografsko razstavo »Štanjel skozi objektiv«, ki bo na ogled v Grajžarjevi galeriji v pritličju Markočičeve domačije.
V Štanjelu so želeli predstaviti kraške značilnosti in ohranjene arhitekturne bisere tako, kot fotografi vidijo ta kraj: skromen, lep in istočasno bogat v svojem izročilu. Skupaj z mentorjem Remigiom Grižoničem so naredili izbor posnetih fotografij in vzorno postavitev v prostor. Na razstavljenih fotografijah so zajeli obzidje, grajsko stopnišče, kamnite žlebove , stare strehe in druge značilnosti tega kraja.
Na razstavi so sodelovali: Barbara Cassermann, Stane Čebron, Jožef Fabjan, Irena Gregorc, Marija Grižonič, Lilijana Hrvatin, Irena Lorget, Jack Lorget, Vinka Kastelic, Oskar Jogan, Adrijana Mandalenič, Sašo Merkandel, Rudi Semelbauer, Bojan Škerjanc in Andrej Šumenjak.
Otvoritev je popestrila ga. Vlasta Fabjan s svojimi, avtorskimi, pesmimi. Prijazen sprejem domačinov in prijetno druženje je dokaz, da so bila njihova prizadevanja opažena. Razstava bo odprta od 6.4. do 6.5.2018. MG

V Plaču Izolanov so v soboto odprli izredno zanimivo razstavo tekstilnih lepljenk oziroma kolažev, avtorice, Sonje Frankarli Race, domačinke, ki že 40 let živi na jugu Italije. Pogovor z njo bomo objavili v naslednjem Mandraču.
Sergio Kraljič s.p., Manziolijev trg 2, Izola / Piazza Manzioli 2,Isola
V petek, 20. aprila po 17.00 uri bomo na Manziolijevem trgu, v prostorih nekdanje trgovini s šiviljskimi potrebščinami, odprli starinarnico Anticpies More.
Sergio Kraljič s.p., Manziolijev trg 2, Izola
Neverjetno je dejstvo, da po eni strani edina javna nacionalna TV hiša goji oddaje tipa ‘Slovenski pozdrav', polne domačijskosti, ki je v resničnosti nikjer več ne najdeš, po drugi strani pa po Sloveniji grozijo zgodbe ambicioznih županov, ki s podporo svojih svetnikov in arhitektov želijo uresničiti zamisli, ki so povsem izven merila te naše male dežele in njene kolikor toliko še ohranjene kulture prostora.
V Celju grozi 505 metrski most čez vso dolino s Celjskega gradu na Miklavški hrib, ki bi bil, če bo in ko bo zgrajen, med največjimi tovrstnimi na svetu. V Kopru želi župan postaviti 111 m visok stolp, trikrat višji od sicer potrebnega dviga na Markovec, ki naj bi se z nove prelepe promenade med Koprom in Izolo po dubajsko oblikovan nagibal proti morju.
No, verjetno sta vendarle oba ekstrema podoba iste želje po neki resničnosti, ki se umešča povsem izven naše kulture. Kdaj bomo Slovenci dosegli tisto stopnjo samozavesti, ali gre morda kar preprosto za stopnjo kulture in izobrazbe, da bomo uvideli svojo identiteto, če že ne moč v tem, kar živimo?
Pa tudi v tem, kar bi iz tega, kar imamo, nikakor še nismo izoblikovali. Imamo krasno dediščino najrazličnejšega porekla, na kateri bi lahko nadaljevali graditi našo kulturo. Ne zgodovina se začne vedno na novo. Vedno nove osamosvojitve, pred katerimi ni bilo nobenih... Nikakor ne znamo izkoristiti tega, kar imamo: Iz preteklosti smo podedovali Portorož s Hotelom Palače in kopalnimi pavilioni kot elitno avstroogrsko letovišče, pa smo ga pozidali s poceni polstolpni-cami tipa Rimini in Costa brava za avtobusni turizem. V Kopru imamo bogate vrste avtohtonega zelenja, a vanj zasajamo palme, ki ne zdrže naših zim. Končno smo dobili možnost prekrasne promenade med Koprom in Izolo, ki jo želimo s stolpom, kot ga zmagovito predstavlja italijanski arhitekturni star, poznan po tem, da ‘zna on tudi’, preoblikovati v nekaj med Disneylandom in Gardalandom, opremljeno s palmami seveda!
Poleg vseh neumnosti, ki smo jih v preteklosti zgradili, smo, kot piše v svoji zadnji knjigi o Plečnikovih študentih pri Le Corbusieru Bogo Zupančič, Slovenci prav zaradi kritičnosti, ki so jo prejeli doma, uspeli zasesti vodilno mesto v nekdanji jugoslovanski arhitekturi.
Namesto preprostega prepisovanja korbisjanskih točk, ki jih v tem obdobju vidimo v Zagrebu in Beogradu, se je naša moderna arhitektura s protagonistom Edom Ravnikarjem in njegovo šolo, Plečnikovim učencem, ki je tudi delal v Corbusierovem ateljeju, razlikovala prav po upoštevanju duha kraja. Sprejeti ‘Korajžo’ tipa ‘stolp v Piši’ nad promenado, kot ga primerja avtor in ki naj bi predstavljal začetek bodočnosti, kaže le na pomanjkanje prave korajže z naše strani, da bi se prepoznali, pomanjkanje prave samozavesti. Stolpnica sredi Kopra, ki je nekdaj gradila koprsko prihodnost, se z leti ni prav nič prijela. Še vedno stoji tam kot nekaj, kar je ponesreči priletelo z neba in ne ve, kam naj se obrne.
Še je čas za temeljitejši premislek o tem, kaj želimo ustvariti iz teh par kilometrov naše obale dokler še ima nek svoj značaj.
Jurij Kobe je ugledni arhitekt in slikar, profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ustanovitelj platforme ATEUERarhitekti in plačnikov nagrajenec.
Predzadnja
KAM JE ZDRSNILO NOVINARSTVO?
piše: Franc Krajnc
V Avstriji opozarjajo tuje dopisnike zaradi »nekorektne drže« pri obveščanju, v Sloveniji so novinarji že tudi podrejeni kapitalu.
Da si politika vedno znova prizadeva obvladovati medije ni nobena novost, stvari pa so se temeljito spremenile v zadnjih nekaj letih, ko je medije prevzel kapital in naše novinarstvo (pa ne samo naše) spravil v nekakšno soodvisnost, ko si novinar ne piše več sodbe sam - in že smo pri vprašanju ali današnje novinarstvo, ki mimogrede deluje tudi nekoliko razbito v več organizacijah, ohranja svojo varnost, delo in službo, ali pa mora svojo »svobodo« prodajati, žurnalizem pa se znajde v oblasti kapitala.
Kako je na primer mogoče, da so politiki v Avstriji kar javno opozorili tuje korespodente kako nasj se obnašajo in kako naj poročajo? V Sloveniji takih neposrednih pritiskov na novinarje ni zaznati, gre pa za drug problem. Novinar postaja oseba, ki mora samo poslušati in beležiti, pri tem pa se morda preračunljivo boji izraziti svoje lastno mnenje v obliki komentarja ali kako drugače boječ se, da to ne bo všeč lastniku.
Tako se novinarstvo že nekaj časa vrti okrog vprašanja nekakšnega »strahu«, kjer sicer ni v ospredju vprašanje cenzure, pač pa že tudi vprašanje, ali smo formalna demokratična
družba.
Veljala bi kritična presoja, da med novinarji in politično oblastjo ni možno partnerstvo, zato je bolje - in v prid neodvisnemu obveščanju - nekakšen večni konflikt.
Še pred 40 leti se je oblast bala žurnalizma, danes pa se ta boji oblasti, še bolj pa lastnikov medijev, ki se vsaj pri nekaterih večjih v Sloveniji, nikoli niso okvarjali s problematiko obvaščanja javnosti.
Tudi lokalna oblast si nekako želi podrediti medije. Če ji to ne uspe ustanovi svoje glasilo, v lokalnem mediju pa ne vidi dopolnitve informiranja, pač pa konkurenco.
Kaj je torej tisto, kar lahko v slovenskem žurnalizmu ohranja novinarsko svobodo? Odgovora ni. Drži pa, da moramo zagotavljati novinarsko svobodo in ne smemo zaobiti tudi dejstva, da je vsakomur zagotovljena pravica do javnega izražanja lastnega mnenja, tudi v obliki odgovara na pisanje ali kako drugače.
Priča smo vedno večji nestrpnosti v družbi, da nekam izginjajo etična načela poštenost, natančnost,strokovnost in celo neodvisnost in neokrnjeno poročanje.
Če kdo so novinarji tisti, ki si morajo vedno znova prizadevati za demokratične standarde in se izogibati napihnjeni senzacionalnosti, ki lahko mediju prej škoduje kot koristi.
Fenomen samocenzura ne sme postati resničnost, še manj plačano in vodeno novinarstvo.
Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, do nedavnega lastnik in urednik mesečnika Primorski utrip, zdaj urednik spletnega postala Slovenski utrip ter občasni finančni komentator Mandrača.
Na SOF-u o influencerjih
Tednik Mandrač se je tudi letos udeležil 27. Slovenskega oglaševalskega festivala, ki je bil v Portorožu med 12. in 13. aprilom. Kot agencija leta je bila izbrana agencija Pristop, znamka leta 2018 pa Donat MG. Poleg standardnega programa ocenjevanja del in podelitvi cehovskih nagrad v oglaševalski branži, pa so predavanja postregla z zanimivimi predavanji o digitalni transformaciji, goodvertising - ko oglaševanje ni samo sebi namen, ampak skupaj z oglaševanjem tudi pomagamo ljudem okoli sebe.
Najbolj se mi je v spomin vtisnila okrogla miza o ti. influencerjih, ki svoja socialna omrežja v sodelovanju s večjimi podjetji uporabljajo za oglaševanje in kdaj bi moralo biti to pravilno označeno kot oglas. Ob koncu okrogle mize so prišli do zaključka, da tudi največje komercialne televizije pravila o pravilnem označevanju oglaševanja neprenehoma kršijo in nam neprestano »po nesreči pred nos nastavljajo« izdelke in storitve, ki se na rednem programu pojavljajo kot objektivne novice ter prispevki brez kasnejših pravnih posledic. Zaradi tega influencer-ji, ki po obsegu primerljivo veliko manj kršijo pravila označevanja oglaševanja, lahko še dolgo mirno spijo.
Boris Dobrila
MALI OGLASI
Nepremičnine
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji.
Tel: 041/478-034 Oktavio
-	v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za 55. 000 evr ali zamenjam za podobno v Izoli. (inesmayer67@ gmail.com
NOVO!!!
-	Za daljše obdobje iščemo dva sostanovalca v dvosobnem stanovanju v Livadah. Informacije na telefon 041 633 987
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180
ZAMENJAVA
Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino.
Tel: 070 780 530
Zaposlimo
Zaposlimo prodajalca na BS OMV v Izoli, zainteresirani pokličite na Tel.041 345 750.
LP BS OMV IZOLA
NAJAMEMO
NOVO!!!
-	Najamem enosobno stanovanje v Izoli za dlje časa. Tel: 041 909 615. Nina.
-	Umirjen in urejen par srednjih let najame delno ali v celoti opremljeno stanovanje za daljše časovno obdobje v centru Izole ali okolici. Najemnina do 370 eur plus stroški. Tel. 040 955 440 Barbi.
-	Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959
-	Najamem osvetljeno eno-posteljno sobo v Kopru, Izoli ali Portorožu kjer je na voljo uporaba kuhinje in kopalnice ( pečica,pralni stroj- nujna). Tel: 070 655 346
-	V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno opremeljeno. Ponujam in pričakujem mir, čistočo in skrbno ravnanje z lastnino. Zanima me izključno resen dolgoročni najem pri poštenem lastniku z odgovornim odnosom do ljudi. 051 205 609 (klic ali sporočilo)
Razno
-	Podarimo veje od ciprese za prvomajski kres. Tel. 041 386 349
-	Prodam motorni čoln. Dolžine 4,6m, širine l,6m z motorjem Suzuki 5 in cerado. Tel. 031 690 350
-	Prodam gumirano obleko za suho potapljanje - (in reševanje) - Canepa & Canpi Genova (Italia) - Ni bila še uporabljena. - Velikost do 180 cm. Cena 120 Evrov. Tel. 031 779 282
-	Prodam belo posteljo, ogrodje iz masivnega lesa (185 x 160 x 55 cm) z gibljivim letvenim dnom in kvalitetnim posteljnim vložkom. Pokličite na 030 356 542.
-	Prodajam avto C3 VTR BDI 92 diesel, letnik 2005/125 000 km. Podrobnosti na 041 692 389
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
V galeriji Insula so odprli zelo zanimivo razstavo koprskega kiparja Voj ca Sodnikarja Ponisa, z naslovom, Lavatrice REX.
V ustvarjalnem centru Švicarija v Ljubljani so konec tedna člani vizuelne-ga kolektiva Izlant pomagali koprskemu artistu Jesusonecstasy.
Stiskama Uiandrač
»366040/43-29-43
spisi: sflsfcamamandnsasl fb. umii.fece6oofe.com/mandrac.si roafr stisfcarna,mandrac@gmail cam
$
mdjice kape
šfce	nalepke za avlo
Hej r nalepke za računalnik
stenske nalepke urnik nalepke