SLOVENEC Političen list za slovenski narod. A Po poiti pnjiman velj«: Za telo leto prsdplataa 16 gld., xa pol leta 8 fld., » žetrt Ista A (Id., ia jtdsa mesec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za seis leto IS fld., «a pol leta 6 (ld„ u četrt leta 8 fld., ia jeden meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 fld. 30 kr. vsć na leto. Posasane Številke po 7 kr. Naročnino in oananlla (iaierate) viprejema npravniJtvo ia ekspedlelja v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve oiiee It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenUklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvsemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne, Štev. V2. V Ljubljani, v sredo 31. marca 1897. Letnilt XXV. "V^abilo na naročbo. S I. aprilom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 .gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca Državni zbor. Dunaj, 30. marca. Prestolni govor. Včeraj opoludne zbrali so se zastopniki avstrijskih narodov pred prestolom presvetlega vladarja. Bil je to resen trenotek, ko je vladar slovesno otvoril državni zbor ter v dogovoru s svojimi svetovalci nekako načrtal program, ki naj bi ga vlada s pomočjo državnega zbora izvršila ali vsaj skušala izvršiti v prihodnjih šestih letih. Mnogo lepega se obljubuje, program je obšireD, posamezne točke se-zajo globoko v politično in gospodarsko življenje — toda vsemu nedostaje pravega duha, ki naj bi oživljal delo ter dajal pr&vec na izhojenih potih avstrijske notranje politike. Ves v obče lepi program zdi se mi arhitektonično, v vabljivem slogu, kateremu danes ne vemo pravega imena, obrisano pročelje nove zgradbe, v kateri pa bivajo razne prepirljive stranke. Ali jih bode pomiril gospodar ter vzdržal red, tega on sam ne vć. Vsem je prijazen, vsem se dobrika, vsem obljubuje, a vsem ustreči ne more. Edino najnemirnejši stranki, soc. demokratom, ki hotć še več pravic v hiši, povedal je naravnost: več prostorov vam ne dam. V prvi vrsti naglaša prestolni govor zdrave socijalne reforme. Z živahnimi dobroklici so poslanci odobravali odstavka gledć varstva obrtnemu in kmečkemu stanu, katerima pretć največje nevarnosti. V tem oziru predloži vlada osnovo zakona o kmečkih zadrugah. Prva in najvažnejša točka pa bode obnovitev nagodbe z Ogersko. To vprašanje bode gotovo provzročilo najbur-nejše debate, kajti vse kaže, da se zbornica ne bode udala pretiranim zahtevam naših ogerskih sosedov. Tu bode vlada zastavila ves svoj vpliv, da so državna ladija srečno izogne nevarni klečeti. Najbolj temna pa je točka gledć šolstva. To je podoba, ki od leve in desne na opazovalca obrača oči. V tem oziru bode treba gotovega stališča ! Prestolni govor toraj vabi poslance na resno delo, ob jednem pa vliva olje na razburkane valove narodnostnih prepirov. V tem oziru, to naravnost naglašamo, bodo moral' osobito jugoslovanski poslanci vzajemno in odločno postopati ter iskati zveze pri onih strankah, ki naglašajo in gojć pravičnost in jednakopravnost avstrijskih narodov. Velicega pomena so v prestolnem govoru besede glede nemirov v Turčiji. Jasno je izraženo svarilo nasproti Turčiji, da je njena „turška" uprava provzročila velike nevarnosti krvavega boja, katere skušajo evropske vlade odstraniti — ne na korist Grkom sicer, pač pa na korist evropskega miru. Ako je turški veleposlanik, ki je bil tudi navzoč, razumel nemške besede, moralo ga je speči na dnu srca, ako ni jednak onim, ki so klali nedolžne žrtve v Armeniji. Dela torej čaka zbornico mnogo. Vsak ljudski zastopnik naj bi resno računal s svojim mandatom, ne govoril samo skozi okno, temveč pogledal tudi na širni trg, koder stojć obupane množice delavskih stanov ter prosijo pomoči in zagotovila boljše bodočnosti, primernega plačila za pošteno delo. Šajerjeva zadeva. Današnja seja je bila posebno za galerijo zani-mljiva, a pomenljiva tudi vsled tega, ker se je zbornica v velikanski večini izrekla proti temu, da bi se jej kratile po opravilnem redu in ustavi dovoljene ter zajamčene pravice. Povod jako dolgi, živahni in zanimivi debati je bil nujni predlog socijalnih demokratov, da se takoj iz zapora izpusti novoizvoljeni poslanec Szajer iz Galicije. Začasni predsednik vitez Proskowetz ob 11. uri otvori sejo, ki je bila jako dobro obiskana, dasi je bilo na dnevnem redu le izžrebanje poslancev v devet oddelkov v svrho preiskave volilnih aktov. Predsednik najprvo naznani več nujnih predlogov, o katerih bode zbornica sklepala, ko se izvoli stalno predsedništvo. O predlogu posl. Daszynskega,da se izpusti iz zapora izvoljeni poslanec Szajer, trajala je debata več ur, to pa večinoma vsled nespretnosti predsednikove, ki ni tnal pri glasovanju ločiti raznih predlogov. Debate so se med drugimi udeležili: D a s z y-n s k i, dr. Pergelt, Steiner, grof F a I -kenhayn, dr. Eronawetter, Prade, D i-pauli, J a v o r s k i, dr. Pattai, dr. Stran-s k y , dr. Lueger, dr. D a n i e 1 a k itd. Novincu se je danes morala zdeti debata naravnost smešna navzlic resnemu in načelnemu vprašanju o imuniteti poslanski, kajti juristi na glasu niso bili na jasnem glede glasovanja. Tekom seje je bilo dvakratno glasovanje po imenih; prvič o nujnosti predloga, ki je bila vsprejeta; drugič o predlogu dr. Pergelta, da vlada akte takoj predloži posebnemu odseku 18 članov, ki naj v osmih dneh poroča ter stavi nasvete glede nadaljnega postopanja proti Szajerju. Predlog, da se Szajer takoj izpusti, je bil soglasno vsprejet; istotako je bil z večino vsprejet predlog, da označeni odsek v osmih dneh poroča, LISTEK. Slovstvena razmišljanja. ii. V 68. številki „Slovenskega Naroda" nadaljuje Ivan Cankar svoje estetiške študije. Pravi, da novejšim liriškim pesnikom, kakor Antonu Funtku, Antonu Medvedu, Antonu Hribarju, Engelb. Ganglu in drugim nedostaje „gorkega čuta in žive barve, bujnega mesa in tople, nemirne krvi, živega pripovedovanja" itd. Po mojih mislih so to trditve, ki se dadć ravno tako težko dokazati, kakor ovreči. Ako odrekam kaki pesmi živahen vznos in polet, kdo mi more dokazati, da ni brez njega? In narobe. Ako trdim, da je ta ali ona pesem polna ognja in živosti, kdo ga ji more odrekati za mojo sodbo. Ves dokaz je tu — auctoritas affirmantis. In le-te si baš Cankar obilo prisvoja. Njegov vzornik Anton Aškerc sam pravi: „Tudi v beletristiki velja nekoliko že od davnih časov tisto: De gustibus non est disputandum. A če pesem ne ugaja starini, iz tega še ne sledi, da pesem ni lepa." Jaz tudi rečem : „Če pesem ne ugaja Cankarju, iz tega še ne sledi, da ni lepa." Toda on govori, da ie ni žive duše, ki bi zasledila v imenovanih „verzifeksih" kaj prave pojezije. Jaz mislim, opiraje se na razne glasove, da bi se našla vendar le še katera. Razmere se hitro menjajo. Ni še toliko tega, ko so imenovani verzifeksi (razven Hribarja vsi) delovali pri „Ljubljanskem Zvonu" in prejeli marsi-kako laskavo opazko in pismo od vredništva, rekše od mož, ki veljajo še zdaj tudi pri Aškercu za može zdravega ukusa. In Anion Aškerc se ni sramoval med njimi delovati. Kdo bi si tedaj mislil, da bode pala nekoč Cankarju mrena z očij, da bode njemu odsojeno, oznanjati pravo pojezijo in pripravljati pot „moderni liriki"! Moderna lirika! Radoveden sem, kakšna je ta, ki se je Cankar s sentimentalnim hlepenjem veseli. Morda je njen plod zadnja Radičeva pesem: „O mraku." ? „Nobenega ni ljubca blizi — Ima jih več, kot zrn na nizi — Oh, sama sredi te noči, — Ta lepa žena spi, leži!" Ne, solnce take lirike ima v resnici pohotno in vznemirjajočo gorkoto, kakor pravi Cankar. Taka poezija nam ne bode nikdar ugajala, nam in mnogim ne. In ako nam stokrat s posmehom očitate, da nimamo pravega ukusa, mi vam stokrat vrnemo isto očitanje in milovanje. In ali nam morete dokazati, da nimamo mi resnice v nazorih ? Vem, kakove dokaze ljubite in rabite! „Filistri so, starokopitneži so, ne morejo se otresti ostarelih, pedantičnih pravil, njih duh nima nič izvornega, jezgrovitega, samoraslega itd." „Mit Worten liisst sich trtfflich streiten ..." Bila je doba v Nemcih, ko je frivolni žid Heine s svojimi pri-lepki osmešil vsakega, ustrahoval mnogega, ki seje drznil stopiti na Parnas, kakor Avg. Platen-na, An-neto Droste, Hiilshoff i. dr. Dandanašnji Nemci drugače sodijo, zlasti o obeh ravnokar imenovanih pesniških genijih. Moderno liriko bi istovetil z liberalno lirike. Zlagoma namieč je prešel iz politiškega iu družabnega življenja liberalizem tudi na slovstveno polje, In kakor tam prekueuje red in ga je stud in strah / ali se kazenska preiskava proti Szajerju ustavi ali ne. ___________ Dolgočasno žrebanje, katero se je kot jedina točka dnevnega reda današnji seji ponujala, je imela dolgotrajen, vrlo zanimiv začetek. Slo se je za ga-liškega poslanca Tomaža Sajerja. Ta mož je zavoljo nekaj besedij, ki jih je govoril pri volivnih shodih, od rešovskega sodišča v Galiciji od dne 3. marca zaprt. Povedati je seveda treba, da ne pripada vladajoči poljski stranki, no da se drži t. zv. krščansko-poljskih načel, kakor jih oznanja Stojalovski. Dne 16. marca je bil Sajer izvoljen in vladno naznanilo o izvolitvi so mu izročili v — ječi. S to zadevo se je pečal državni zbor več ur vsled raznih nujnih predlogov, ki so se stavili začetkom današnje seje. Najpreje se je moralo rešiti meritorično vprašanje, je-li more zbornica, dokler še ni voljen predsednik, sklepati o nujnih predlogih. Govori, ki so se govorili v tem oziru, so bili navadna pravna izvajanja. Glasovalo se je po imenih. Samo 27 mož (Poljaki in nekaj veleposestnikov) je glasovalo proti. Potem se je šlo za stvar samo. Do tri četrt na štiri se je razpravljala nujnost. Hvala Bogu, da je prišla poslancu Finku pametna misel, da je predlagal konec debati. Stvar je bila jasna s prvega začetka. Sajer je izvoljen poslanec in — zaprt zavoljo politične zadeve. Zbornica ga lahko oprosti. Vprašanje je torej, je-li naj ga oprosti ali ne. Vsi govorniki so se izražali zanj in poudarjali, da je dolžnost zbornična, da se potegne za tako važno imunitetno pravico. A stvar se je vendar prav po nepotrebnem vlekla in vlekla. Mož bi bil lahko že opoludne prost, če bi se bili hitreje posvetovali. A tako smo prišli še le ob tri četrt na štiri do glasovanja, ko so brez izjeme vsi glasovali za to, da se Sajer brž izpusti iz ječe. A prišlo je še do druzega predloga, naj se sploh vse sodnijsko postopanje ustavi proti njemu. Prepir med dr. Pergeltom, dr. Pattajem i. dr. je bil popolnoma brezpomemben. Zdi se v resnici, da je nekatere može tako srbel jezik, da so pri prvi priliki odprli vse zvoje zatvornice. Trikrat smo glasovali po imenih. In posledica? Konečno se je z večino glasov sklenilo, da se voli poseben odsek, ki bo preiskaval Sajerjevo zadevo in v najkrajšem času o tem poročal zbornici. Izžrebanje verifikacijskih odsekov. Konečno okoli '/,5. ure se je pričelo z žrebanjem poslancev v oddelke, ki bodo presojali volilne akte o onih državnih poslancih, zoper katere ni došel nikak ugovor. Vse poslance je razdelil žreb v devet oddelkov, izmej katerih šteje večina po 47 in le nekateri po 48 članov. Ko je bilo to dovršeno, se je ravno tako po žrebu razdelil ves ogromni materijal mej posamne oddelke. Ugovori so se vložili mej drugim zoper nastopne volitve: Budjejevice kmečke občine, Dunajsko Novo Mesto splošna skupina, Dunaj — Leopoldovo mesto, notranje mesto, Neubau, Istrija splošna in kmečka skupini, Poreč kmečka skupina, Celje sleharnih mej in pravil, tako se hoče tudi tukaj oprostiti vseh okov in estetiških ozirov. Tej liriki ni do plastike, temveč do poltnosti, ne do živosti, ampak do strastnosti, ne do dušnega vžitka, marveč de nasladnosti. Zato jo v oči bdde celo izbran, blago-zvonek jezik. Zoprna ji je sleharna višja, nravna misel, gorjć, če je verska; za nje prazno srce je seveda vse prazno, puhlo. Za mladeniče, kakoršni so razven Funtka vsi napadenci, zdi se nam marna skrb za lepo vnanjo obliko vse preje in vse kaj druzega, kakor bolezniv pojav. Kdaj vzide solnce moderne lirike, ne vemo. Vemo pa, da medli žarki, ki se že kradejo v svetišče poezije, ne obetajo nič prida. Funtek, Medved, Opeka, Hribar, Gangl bodo te žarke toliko udrže-vali, kot doslej. Mirno, kakor doslej bodo delovali na pesniškem polji. Ako imajo dar od Bogii, ne uniči ga jim nobena Cankarjeva zasobna misel; ako ga nimajo, razpade sama ob sebi vsa njih poezija. Ali pa bodo, spoznavši potrebo časa, še očitneje dvignili prapor svojih vzorov in nazorov o pravi umetnosti, ki jih smejo menda tudi imeti. Ali ne? Tomaž Smćlec. mestna skupina, Trst splošna skupina, Brno mestna skupini in veliko poljskih okrajev. S temi ugovori se bode pečal posebni verifikacijski odsek. Politični pregled. V Ljubljani, 31. marca. Državni %bor je rešil v včerajšnji seji, o kateri se je splošno sodilo, da bode samo formalna, zelo važno zadevo. Sklenil je bil namreC soglasno, da se izpusti iz zapora v poljskih kmečkih občinah, pol. okr. Bteszow, izvoljeni državni poslanec Szajer, ki se nahaja že od 4. marca v preiskovalnem zaporu. Predlog je stavil posl. Daszynski v ime soci-jalno-demokratične zveze, podpirale so ga pa skoro vse večji stranke, mej njimi posebno krščansko-so-cijalna in katoliško • ljudska stranka. Tako jedinost naj bi pokazala nova zbornica v vseh vprašanjih, posebno v gospodarskih in socijalnih, pa tudi kolikor možno narodnih vprašanjih, potem se bode pokazalo, da sede v nji res pravi ljudski zastopniki. Sicer se včeraj ni storilo nič posebnega, kajti ostali čas se je porabil v debati glede mladočeške in hrvatske izjave. — Volitev predsedstva se vrši po najnovejših poročilih prihodnjo soboto. Gotovosti nimamo v tem oziru še nobene, kajti klubi in zveze se o tem še niso skupno razgovarjali. Največ nade imata dr. Kathrein kot predsednik, vitez Abraha-movicz kot prvi podpredsednik. Cehi kandidujejo za drugo podpredsedniško mesto posl. Kramar*, kršč. socijalisti pa za tretje mesto posl. Pattaija, katero mesto neki priporoča večina strank. Osrednja stranka državnega zbora. Venderle se je osnovala osrednja stranka, ali prav za prav strančica, kajti šteje nič več ko celih šest Članov. Strančica si je nadela ime centruma, katerega člani so nastopni: opat Baumgartner, opat Dung), giof Falkenhayn , grof Haugwitz, baron Hayden in opat Treuinfels. Načelnikom so izvolili grofa Falkenhayna in izdali nastopen program: Centrum uvidi v posvečeni osebi cesarjevi pozvani zaščit vere, prava in jedinosti monarhije, legitimnega ohranitelja svojih narodov. Centrum se oslanja na skupni pastirski list, deloval bo z vso odločnostjo za popolno jedinost mej cerkvijo in državo ter varoval zajamčeno jeduakopravnost vseh narodov. — To so važneje točke programa imenovane strančice, ki se noče zjediniti s katoliško ljudsko stranko in ne zaupa vodstvu barona Dipaulija. Panama-škandal v francoski zbornici. Minule dni je bilo v francoski poslanski zbornici zopet nekaj zanimivih, a tudi precej burnih razprav. Na površje je splavalo namreč z nova nesrečno panamsko vprašanje, ki se že rešuje nekako pol pamti-veka, a je njegova rešitev še ravno tako daleč, kakor je bila s početka. Glavni prokurator je zahteval, da zbornica izroči zopet tri poslance, namreč Naquet, Maret in Boyer ter senatorja Levreya. Precej truda je trebalo, predno se je večina odločila za izročitev, akoravno so nekateri zahtevali, da se izroči v preiskavo še nadaljni sumljivi poslanci. To je jedini korak, ki se sploh stori v tem vprašanju, drugim pa, ki so največ zapleteni v to škandalozno zadevo, mej temi „na smrt bolnemu" Korneliju Herzu, se pa ničesar žalega ne zgodi. Nekaj mislij o grško - turški vojski. Sedaj, ko biva mej grškimi vojaki v Tesaliji grški prestolonaslednik Konstantin, se pečajo razni listi z eventuvalnostjo grško - turške vojske. Prvo, s čimur se bavijo listi, je vprašanje, čemu se je podal prestolonaslednik v Tesalijo. Nekateri trdijo, da je to znamenje, da se v kratkem prične prvo dejanje mej Grško in Turčijo. Drugi so pa vse druzega mnenja. V neki brzojavki se naglaša, da je prestolonaslednik odpotoval le radi tega, da pazi na disciplino mej grško armado. S tem se toraj nekako naglaša, da grška armada ne pozna prave discipline, ki je potrebna za prevažno nalogo, ki se ji stavi, ako se poprej drugače ne reši preporno vprašanje. Le prestolonasledniku bo neki mogoče ukrotiti in vzdržati višje in nižje častnike v pravih mejah, kajti on vživa v armadi splošno zaupanje. Mej vojaki samimi ne vlada tolik nered in tudi niso tako bojaželjni, kakor se to opaža mej častniki. Poleg te, posebno v zunanjih listih toliko grajane nediscipline pa tudi financijelne razmere niso v najboljšem stanu. Svota 20 milijonov, ki jo je vlada v zadnjih letih prihranila, je že pošla, v inozemlju nabrani doneski znašajo pa tudi le k večjemu kakih 300.000 drahem, s čimur bi se pokrili komaj jednodnevni stroški. Vlada namerava sedaj najeti 40 milijonov posojila. Toda predno se to realizuje, lahko dospe nezadovoljnost do vrhunca, kajti tudi znižanih plač vlada v najbližnji prihodnjosti ne bo mogla zmagovati. — Tak je položaj Grške po pojasnilih njej neprijaznih listov. Prav nič boljši se pa ne godi Turčiji, kajti disciplina v turški armadi tudi ni vredna piškavega oreha ; uradniki, častniki in vojairi pa ne dobe vselej niti znižanih plač. Le toliko je razločka mej obema državama, da Turčijo še podpirajo židovski milijonarji, ker se boje, da bi sicer zgubili ves že dosedaj posojeni denar, mej tem ko Grkom ne bode tako lahko, dobiti novih večjih posojil. Dnevne novice. V Ljubljani, 31. marca. Danes proti eni uri popoldne je umrl v Ljubljani stolni kanonik preč. gosp. Zeno baron Cirheimb po dolgi in mučni bolezni. Rojen je bil leta 1840 ter je na zadnje mnogo let služboval kot župnik na Koroški Beli, odkoder je prišel pred nekaj leti kot Codellijev kanonik. Pokojnik je bil duhovit mož in zelo blagega značeja. — Pogreb bo v petek ob 4. uri popoludne. Naj v miru počiva! (Kranjska hranilnica) je izdala svoj letni račun. Rezervni zaklad tega zavoda znaša nekaj čez štiri milijone gld. — Darov je letos razdelila v znesku 43.590 gld. za razne namene, dobrodelne, šolske, vzgojevalne iu obče koristne. Posamezne darove objavimo prihodnjič. (Cisto narodna ideja „Narodovih" pristašev.) Listi so že mnogo pisali o ogorčenju prekanjenega tržaškega slovenskega ljudstva zaradi krivic pri propadu kandidata Nabergoja. Poročali so, da je bil Trst na večer gosp. Nabergojevega poraza na mnogih hišah razsvitljen; našteli so i nekaj posameznih razsvitljenih poslopij, a pozabili so povedati, da je na račun gosp. Nabergojevega padca i kandidat „narodne" stranke za notranjske kmetske občine: „deputato liberale nazio-nale si g. Francesco de G a r z a r o 11 i, podestd di Senosechia", kakor ga „II Piccolo" tržaški od dne 14. t. m. hvalisa, okna svojega stanovanja t Trstu via Mo-lino grande Nro. 2., II. nadstropje razsvetlil. Volilci Garzarollijevi, kakor i matadorji „narodne" stranke, smejo biti pač ponosni na ta najnovejši „narodni" čin svojega „narodnega" kandidata pl. Garzarollija (t Janez Rihar, „Strojar".) 26. sušca je umrl v Logatcu gospod Janez Rihar, usnjar, posestnik, gostilničar in lesni trgovec, daleč okolu poznan pod domačim pridevkom „Strojar". Porojen iz znane mnogobrojno rodbine Riharjev iz Polhovega Gradca se je zgodaj začel učiti strojarstva ter vodil več let Dolenčevo strojarno v Mengšu, zaradi pridnosti, razumnosti in prirojenega kupčijskega talenta močno priljubljen. Pozneje se je ustanovil v Gor. Logatcu, srečno oženil, ter pečal se razen s svojim obrtom, kateremu je ostal vseskozi zvest, tudi še z lesno trgovino in gostilno. Bil je nevtrudoma delaven, priden kot čebela in na vse strani pozoren, kje bi se dalo kaj pridobiti. Bog mu je dal srečo. Dasi je „Strojar" vedno tožil o zgubi, je premoženje rastlo kakor bi kipelo. Marljiva gospodinja je podpirala tri vogle in pomagala še pri četrtem. Gostilna „Stro-jarjeva" je bila zmiraj močno obiskana in slovela je po celi okolici zaradi prijaznosti domačih ljudi in dobre postrežbe. „Strojar" je bil v zdravih dneh rad vesel in je marsikatero šaljivo povedal, gostom v zabavo. — Pokojni župnik planinski č. g. Franc Rihar je bil stric Strojarju. Zato je ta vseskozi gojil posebno spoštovanje do duhovnikov, ki so tudi radi zahajali pod njegovo streho. Rajnik je bil uzoren katoličan. Tudi je več let opravljal službo cerkvenega ključarja pri župni cerkvi logaški. Vsled silnega dela v mladosti in vozarenja z usnjem po sej-meh si je nakopal revmatizme, ki so ga pogostokrat nadlegovali. Obiskaval je tudi toplice. Bolezen je na zadnje potegnila na nježniše notranje dele in jetika jih je razjedala bolj iu bolj, dokler ni rajniku sapa zastala, duša pa se vspela kvišku k Stvarniku, od katerega je izšla. Minulo nedeljo je bil veličasten pogreb, katerega se je vdeležilo prav veliko ljudij, domačinov in ptujcev, pač najlepši dokaz, kako je bil pokojnik obče spoštovana oseba. Ob njegovem grobu plaka zapuščena vdova in trije otroci, vsi blagega srca in krščansko vzgojeni. Starejši sin Janez, doslužen c. kr. topničar, je že med očetovo boleznijo prevzel gospodarstvo in ga bo, kakor obeta njegov možati značaj, vodil v duhu umrlega očeta. Bog ohrani hiši blagoslov še na dalje! Bodi s temi vrsticami ohranjen rajnemu „Strojarju" časten spomin v .Slovencu", ki ga je še na bolniški postelji rad prebiral. P. (Osebna vest.) Nevarno je obolel in bil s sv. zakramenti previden preč. gosp. kanonik in profesor bogoslovja Josip S m r e k a r v Ljubljani. Bolezen v vratu se mu je hvala Bogu obrnila na bolje. Priporočamo blagega in za škofijo ljubljansko preza-služnega gospoda profesorja v molitev, naj mu mili Bog prav kmalu utrdi zdravje v toliko, da bo mogel zopet opravljati svoj posel kot profesor. (Z Vrha pri Vinici.) Dasiravno smo v mesecu 8ušcu, vender drevesa že prav lepo zeleni in ptički žvrgole pomladanske svoje pesmi. A ravno to je, kar nas veseli in vzbuja nado na veselo bodočnost. Toda z druge strani moram žali Bog sporočati le stvar žalostne vsebine. Komaj so minuli trije tedni, da sem Vam sporočil o velikem pretepu dne 28. februvarija t. 1. v vasi Speharjih med špeharskimi in vrhovskimi pobalini. A danes zopet sporočam stvar, ki se je zvršila v torek ponoči t. j. 21. t. m. Neznan zlikovec ali njih več je prebil tri vinske kleti ali zidanice v Kučki Rebri, dobre pol ure hoda od Vrha. Pri dveh zidanicah je prebil s krampom vrata, pri tretji pa zid tako široko, da se človek skoz luknjo lahko prošulja v klet. Ta zidanica je bila prazna in odnesel je le kupico. Iz jedne onih dveh je odnesel lodrico vina, a v drugi zidanici se mu je zdelo vino preslabo in ga je pustil pri miru. — Razun tega je zmanjkalo več orodja. Se je skušal zlikovec razbiti troja druga vrata, a jedna od tistih so s plebom obita in je ključavnica močna, zato je ista pustil. Pri drugih pa ga je menda že dan lovil, da je moral zapustiti svoje delo. Orožniki sicer marljivo zasledujejo zlikovce, pa bo najbrž brez-vspešno vse iztraživanje. Taki lopovi znajo dobro molčati in o času tajiti. (Semenj na Vinici.) Županstvo na Vinici v okraju črnomaljskem naznanja, da bo ondi dne 5. aprila t. 1. semenj za živino, blago itd. (Nesreča.) Iz Smlednika se nam poroča: V ponedeljek 29. t. m. ob 11. dopoldne hotel je Markov hlapec iz Mavčič prepeljati preko Save v Moše 16-letnega dečka, prestarja iz Velesova. Ko pa sta dospela na sredo precej narasle Save, zlomi se pijanemu hlapcu drog in se preobrne čoln. Oba sta nekaj časa dobro plavala in bi si bila tudi rešila življenje, da .ni hlapec plaval za čolnom, da bi ga ujel, in da ni mali dečko lovil koša, ker sta se pri tem toliko utrudila, da eo oba pcgoltnili valovi deroče Save. Čoln in koš so dobili, o utopljencih pa še ni nobenega sledu, vzlasti, ker je Sava precej motna in jih je brž ko ne tudi kam dalje odnesla. Baje so mrtvi trupli dobili v Medvodah. Bog bodi njima milostljiv 1 * * * („Strah pred klerikalizmom") Iz Celovca, dne 30. marca: „S.ovenskemu Narodu" št. 70 z dne 29. t. m. se je o priliki, ko odgovarja neki Vaši opombi, poljubilo, prav oblastno udariti po koroških „mladih kaplanih Vaše šole". Odgovarja „Slovencu" pa na jako značilen način s tem, da vlači na dan zaupne pogovore in posvetovanja ter osebne stvari samo zato, da blati nekatere može, ki so se nesebično trudili in potegovali res za stvar, ne gledajoč na osebe. Nam se nikakor ne zdi primerno, niti ne maramo zavračati posamezne trditve in prazno sumničenje „Narodovega" poročevalca. — Imamo dosti nujnejšega in hvaležnejšega posla, nego baviti se z zahrbtnim nasprotnikom in zahrbtnimi neoenovanimi napadi. Samo toliko povdarjamo: Ce hočete z vso silo vlačiti povsem zasebne in zaupne stvari ua dan, potem poročajte vso resnico, ne zavijajte in ne sumničite tako prazno! Dalje povdarjamo: F aktu m je, da je bil preč. gospod Lambert Einspieler izvoljen kot katoliški in kot slovensko-narodni kandidat. — F a k t u m je, da je zanj glasovala večina nemških katoliških volilnih mož, pristašev nemške katoliške ljudske stranke. Le-ti so glasovali za katoliškega kandidata nasproti liberalcu K i r š -n e r j u , in f a k t u m je, da se je tako odločila zmaga za našo stran I Kar se je o tem razgovar-jalo pred volitvijo, to so bila zaupna posvetovanja, v katerih je vsaka stranka prostodušno in brez sovraštva potegovala se za svoje stališče. Odločilno in merodajno pa je gotovo le glasovanje. Ma to je treba polagati vso važnost, a kako se je t o vršilo, kaže — izid volitve 1 — F a k t u m je dalje tudi to, da so vsi tisti „mladi kapelani", ki so pri „Narodu* in njegovem poročevalcu prišli tako v nemilost in ki tudi nikoli niso bili zoper kandidaturo Einspielerjev o, takoj, ko se je po naših zaupnih shodih proglasila kandidatura preč. g. Lamberta E i n s p i e 1 e r j a, delali vsak v svojem krogu in po svojih močeh jedino le in z navdušenjem za tega kandidata 1 — To so gola fakta kot odgovor „Narodovemu" nepotrebnemu besedičenju in sumničenju. Več odgovarjati na prazne besede in osebne napade, se nam ne zdi vredno. A nekaj moramo vendar omeniti. „Narod" kar na treh mestih svojega članka žuga, da mu je znanih „mnogo zanimivostij iz te borbe", da „še lahko posveti z marsičem", da je „rad pripravljen z marsičem postreči". Gospoda, le na dan z vsem, ako se Vam poljubi I Samo to prosimo, pišite resnico, in sicer polno r e s n i c o, ker mi se je ne bojimo. Naš ščit je čist 1 Hočete pa nadaljevati svoje herostratsko početje, sumničiti in blatiti s praznim sumničei^jem može, ki so se nesebično trudili za zmago našega kandidata in ki so z dejanjem pokazali, da jim je z a s t v a r, za našo katoliško in slovensko stvar, a nikakor ne za osebe; bodite uverjeni, da hudo Škodujete s tem nikakor ne posameznim, vam neljubim osebam, marveč le naši narodni stvari! — Toliko še lahko poudarjam v imenu delujočih koroških rodoljubov, da nam izven-koroški listi z jednostranskim, polovičarskim in neresničnim pisarenjem bore malo koristijo, da, le škodujejo. Ljubše je nam, da se naše gibanje čisto prezira, nego da se o njem tako jednostransko poroča. Hočete se pa vendar le boriti ter nesrečni prepir z vso silo zanesti tudi na Koroško, potem pa nujno prosimo, vojskujte se vsaj z odprtim v i -z i r j e m I Nam se javnosti ni bati 1 — Josip Rozman, tajnik kat.-pol. in gospod, društva za Slovence na Koroškem. (Iz Gorice) se nam poroča: Zmaga Lahov v veleposestvu vtegne imeti osodapolne posledice za Slovence in Lahe. Lahi so praznovali svojo zmago z nepohvalnimi demonstracijami proti Slovencem, kar je globoko vžalilo Slovence v Gorici, v okolici in na Goriškem sploh. Nasprotni nam laški časopisi poročajo „po svoje" o raznih izgredih Slovencev proti Lahom. Celo vojaško moč so že dvakrat rabili proti Slovencem. Slovenski odpor na laška izzivanja čutilo bo najbolj redarstvo, ki bo imelo še obilo posla, predno pomiri razburjenost v Slovencih. Mi seveda obsojamo vsako žaljivo izzivanje, kakor ne odobrujemo rabe pesti, ker „oko za oko in zob za zob" ni krščansko načelo. Zato pa tudi rečemo: Ugled krščansko-omikanega naroda si pridobijo Slovenci le, ako si bodo zakonitim potom pravico iskali. To bo v čast Slovencem. * * * (Amerikansko.) V Bostonu so pred kratkim premaknili tovarno, ko je bilo v njej že vse v najlepšem tiru. Ta tovarna ležala je namreč ravno na železnični progi, katero so hoteli tam izpeljati. Da bi se bili s progo inženirji ognili tovarne, to jim je bilo preveč, ampak raje so premaknili celo tovarno, ki pokriva prostor 17.500 kvadratnih čevljev in je sezidana iz opeke v tri nadstropja. Premakniti so morali tovarno na jedno stran za 300, na drugo za 50 črevljev, da so napravili prostor za želoznično progo. Tovarno so trdno po čez in po dolgem zvezali z železnimi vezmi, vsa okna in šipovnike podprli, potem pa jo vzdignili s pomočjo škripcev od temelja ter jo premaknili. V tovarni med premikanjem niso nehali delati. Zvršilo se je vse tako varno, da niti jedna šipa ni počila. Kdor more verjeti, naj verjame, kdor noče, naj pa pusti 1 (Goljufa z uganjkami) zaprli so nedavno v Frankobrodu na Menu. Ta je znal budalost ljudij dobro izrabiti. Jedna taka uganjka je bila: „Moja prva (uganjka) je veznik, moja druga denar, vse vkup pa velik mož, ki je mnogo storil za Nemčijo." Onim, ki bi uganjko prav rešili, obljubil je za nagrado zlato uro, ako vpošljejo v poštnih znamkah 60 kr., da poravna troške za pošiljatev. Onim, ki bi ne rešili uganjke, hoče znamke vrniti. V stanovanju tega tiča našli so cele kupe pisem, v katerih so razni ljudje poskušali rešiti uganjko. V jednem mesecu prieleparil je na ta način blizu 700 gld. (Gostilničar.) „To vam je smola, gospod doktor I Preteklo noč vkradli so mi tatj e 10 steklenic vina iz kleti. Ko bi jih le mogel dobiti, potem — — Zlravnik: „Le bodite brez skrbi. Ce so tatje vaše vino izpili, potem bodo gotovo potrebovali moje zdravniške pomoči". Društva. (Družinski večer „Dobrodelnega društva tiskarjev" na Kranjskem") 28. t. m. privabil je bil obilo gostov v veliki salon Hafnerjeve pivovarne na sv. Petra cesti. Akoravno je posebno sedanji čas v jednake svrhe jako neugoden, vendar se je zbralo ondi dokaj odličnega občinstva. Za godbo je skrbel slavni tamburaški klub „Zvezda", ki se je posebno v poslednjem času jako dobro izvežbal pod marljivim in nadarjenim svojim kapelnikom. Udeleženci so z zanimanjem poslušali vse prednašane komade, čudeč se mladim in do tamburanja posebno veselje imajočim tambura-šem. Istotako pelo je tudi slavno pevsko društvo „Ljubljana" pevske točke s tako dovršenostjo, da se je morala vsaki razporedui točki dati jedna po vrh. Največ smeha in pozornosti pa ste vzbudili točki „Različni karakterji" in „Francoski eskamoter", katere je predstavljal umetniški režiser gospod Rudolf Ineman. Vsakdo, kdor pozna težkoče teh točk, mora priznati, da je v stanu kaj takega izvesti le umetnik prve vrste, in tak je gospod režiser Rud. Ineman. K sklepu se lahko z odprtim srcem reče, da je bilo pričakovati boljše udeležbe, vendar more vkljub temu biti „Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem" z vspehom popolno zadovoljno, ker je društvena blagajna prejela precejšen dar. (Koncert v Kranju) priredi tamošnji pevski zbor na korist dijaški kuhinji in podporni zalogi v soboto dne 3. aprila t. 1. v prostorih „Narodne čitalnice v Kranju" s prijaznim sodelovanjem gospodične Leopoldine Corazza (klavir) in gospoda Pavla Lozarja (vijolina). — Vspored: 1. A. Ned-včd : „Veseli pastir," mešan zbor. 2. A. Foerster: „Ave Maria", sedmeroglasen mešan zbor iz opere „Gorenjski slavček" s spremljevanjem klavirja. 3. H. W. Ernst: „Elegia", op. 10, igra na vijolino gosp. P. Lozar, spiemlja na klavirju gospodč. L. Corazza. 4. A. Foerster: „Kitica". mešan čveterospev, op. 43., poje mešan zbor. 5. F. Mendelssohn-Bartholdy : „Lieder ohne Worte" a) št. 3., op. 19., b) št. 26., op. 62., igra na klavirju gdč. L. Corazza. 6. B. Smetana: Sekstet iz opere „Prodana nevesta" s spremljevanjem klavirja. 7. A. Dvorak : a) „Da, jaz te zapustim 1" b) „Prstan." (Dvospeva za ženski zbor. Iz „Moravskih dvospevov za ženske glasove", op. 32., št. 1. in 9. S spremljevanjem klavirja. 9. A. Foerster: „Liubica", osmeroglasen mešan zbor, op. 44. 9. J. Hajdn: „Nebesje oznanja", mešan zbor in tercet iz oratorija „Stvarjenje" (št. 13.) S spremljevanjem klavirja. Začetek točno ob 4t9. uri zvečer. Ustopnina: 1 krono za osebo. — Glede na dobrodelni namen se preplačila hvaležno vsprejemajo. — „Besede" a 10 kr. se dobivajo v trgovini g. Pirca in na večer koncerti pri blagajni. — Slavni odbor „Narodne čitalnice v Kranju" je brezplačno prepustil prostore in klavir za vežbanje in koncert in veledušno prevzel stroške za razsvetljavo in kurjavo^_ Telegrami. Dunaj, 31. marca. Grospodska zbornica je soglasno vsprejela predlog kardinala Schonborn, naj se izvoli komisija 21 članov, ki naj bi izdelala načrt adrese kot odgovor na prestolni govor. Na to se je vršila volitev stalnih odsekov in kvotne deputacije. Dunaj, 31. marca. Trije radikalni Ru-sini so koncem včerajšnje seje izjavili, da bodo z ozirom na krivično postopanje vlade nasproti Rusinom pobijali vlado z vsemi zakonitimi sredstvi. — Poslanci Richter in tovariši so zahtevali preosnovo zakonov v varstvo in povzdigo vinogradarstva. — Poslanci Lemisch in tovariši so stavili predlog, naj se izdela zakon za starostno oskrbljevanje. — Poslanec Pommer in tovariši so stavili nastopno maloumestno interpelacijo: S kako pravico pusti vlada, da se vzdržuje slovenska nižja gimnazija v Celju in iz katerega fonda plačuje vlada zanjo troške, ker ji ta zbornica ni dovolila nobenega kredita. — Poslanec Thurnherr in tovariši stavijo predlog, s katerim naj se vlada pozivlje, kakor hitro mogoče predložiti zbornici načrt zakona za oskrbovanje delavcev za starost in nezgode. — Prihodnja seja v soboto. Dunaj, 31. marca. Socijalno-demokra-tični propali državnozborski kandidat in voditelj delavske stranke na Dunaju, Karol Reumann, je ogoljufal bolniško blagajno tapetniških pomočnikov za 400 gld. Zato so ga prijeli in izročili v zapor pri deželnem sodišču. Dunaj, 31. marca. V včerajšnji seji poslanske zbornice se j 30 9. zvečer 726-1 10-5 sl. jug oblačno 31 7. zjutraj 2. popol. 727-3 726 5 79 101 sl. svzh. sr. sszah. oblačno dež 1-4 malom. Srednja včerajšnja temperatura 9 4°, z» 3 0° nad nor- Zahvala. 244 1-1 Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sožalja in blagega sočutja, ki se je nam izražalo od blizo in daleč o priliki prevelike izgube našega dobrega očeta, posestnika v Trbojah, Jožefa Keršič-a, imejitelja zlatega križca za zasluge, načelnika cestnega odbora, kraj. šol. nadzornika itd., izrekamo tem potom najtoplejšo in iskrenejšo zahvalo. Vzlasti pa še najtopleje zahvaljujemo prečast. gospoda dekana kranjskega, domačega župnika smleškega in vso častito duhovščino, ki se je v toliko lepem številu zbrala k 'pogrebu pokojnikovem. Posebno zahvalo izražamo pa tudi gospodu okrajnemu g'avarju kranjskemu, gospodu županu iz Kranja in vsem blago-rodnim gospodom uradnikom, gospodu baronu smle-škemu in vsem županom ter udom cestnih in občinskih odborov, gosp. okrajnemu šolskemu nadzorniku in vsemu vrlemu učiteljstvu ter vsemu p. n. mnogobrojno zbranemu občinstvu, ki so došli blagemu pokojniku skazat zadnjo čast. Vsem skupaj in vsakemu posebej izražamo še enkrat najtoplejšo zahvalo in kličemo: Bog plati! Žalujoči ostali. •Josip Cveti-ečnik, sobni slikar, Karlovska cesta it. 2, priporoča se v vsakovrstna v aobnosllkarskl obrt spadajoča dela. 9 32—8 ordinuje odslej vsak od 2. Zobozdravnik Avgust Schweiger dan od 9. do 12. ure dopoldne in do 5. ure popoldne v Ljubljani pri Maliču, II. nadstropje št. 25—26. Umetni zobje v zlatem zajetji brez ustnega neba (takozvana kronska in premostna dela) ostanejo trajno v ustih. Ravno tako tudi posamni zobje in cela zobovja v kavčukastem zajetji. — Kosi iz kavčuka nadevajo se ob nebni strani z zlatom ter ne provzročajo neprijetnega duha, tudi ne provzročajo razdra-I ženj» nebne slizne kožice. — Nova emajlna plomba, nerazrušljiva, z» katere I trpežnost se jamči. Po plombovanji ni nikakoršnih bolečin več; prednji zobje se dajo do polovice nadomestiti, barva je slična pravim zobem. — Nova ameriška r zlata plomba za vsak zob. — Vse operacije in zobozdravnika dela natančno, zali nesljivo pod popolnim jamstvom. 143 1 I Ordinira odslej nadalje trajno v Ljnbljani. 5Ж St. 9712. obozdravnik A. Paichel Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje ustavlja na najnovejši in najboljši način -umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije. Odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca. 818 (27) 240 3-1 Stavišče na prodaj. V četrtek dne 8. aprila 1897 dopoldne ob 10. uri bo mestna občina ljubljanska svoje ob Poljanski cesti nasproti mestnemu živinskemu trgu ležeče, približno 500 štirijaških sežnjev obsežno stavišče na lici mesta potom očitne dražbe prodala. K tej dražbi vabijo se kupci z dostavkom, da je kupne pogoje izvedeti tudi poprej pri podpisanem magistratu v navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 23. marca 1897. Hiša na prodaj, v kateri je večletna gostilna in konjski hlev v predmestji, prodd se iz proste roke radi družinskih razmer po ugodnih obrokih. — Cena po dogovoru. Kje, pove upravništvo tega lista. 225 6-4 mmmmmmmmmmmmmmmt ШЗДВ Dunajska borza. Dni 31. maroa. Bkupni drtavni dolg v notah.....1C0 gld. 65 ki. Skupni državni dolg v srebru ... . 100 , 70 . Avstrijska zlata renta 4%......122 „ 60 . Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 100 „ 20 . Ogerska zlata renta 4%.......121 . 45 . Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 98 . 80 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 938 , — , Kreditne delnice, 160 gld............355 , 60 . London vista...........119 , 55 , Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. drl velj. 58 „ 62'/i, «0 mark........................11 . 73 , 80 frankov (napoleondor)............9 . 51 Vi. Italijanski bankovci.........45 „ — „ 0. kr. cekini......................5 „ 65 „ Dni 30. maroa. 4* driavne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 6* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolinice Rudolfovo želez, po 200 kron Tišine srečke 4*. 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Donavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... i% kranjsko deielno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . . „ južne železnice 3% . , . južne železnice 6% . . , dolenjskih Ieleznic 4% 153 gid. — kr. 163 75 188 60 99 20 141 25 126 75 108 — 112 50 99 25 99 80 225 — 174 75 127 30 99 50 n Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. — 4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 146 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......27 Salmove srečke, 40 gld........69 St. Genčis srečke, 40 gld.......72 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........21 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 151 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3390 Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . . 3b6 Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . . 78 Dunajskih lokal, ieleznic delniška drulba . 159 Montanska družba avstr. plan.....80 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 156 Papirnih rabljev 100........126 kr«. 25 50 76 40 25 15 62 1 ШЈГ Nakup ln prodaja Ifi I fiikovntnih driavnih papirjev, sredk, denarjev itd. I Zavarovanje za zgube pri irebaojlb» pri mrebanjm I najmanjšega dobitka. 1 K 11 a n t n a izvršitev naročil na borsl. Menjamična delniika družba „M E R € V B« f ollztili it ID Dunaj, Ririahilfirstrasii 74 B. ЖГ Pojasnila*£S v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh, I potem o kursnih vrednostih vseh ipekulcoi|ikik vrednestnlfc j papirjev in vsstnl sviti za dosego kolikor je mogoče viiooeg» ] obrestovanja pri popolni varnosti BV naloženih glavnic.