88, IfiHilRd.
U Ljubljani, v sredo, 18. aprila 1906.
XXXIX. leto.
fchsja vsak đsn zvečer, izrmši sedeUe !n praznike, ter velja po pošt) prejemaš za avstro-ogrftk* želele za vse leto ¥5 K, za po! leta -S K, za četrt leta 3 K »O h,  zi en mete« ? K SO h.   Za Ljubljano i pofiilianlem na dom la tm leta
54 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaSa ia vie leto 'JŽ K. za pol leta 11 K, Hi četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K *0 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na narocbt fcrez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 6 h, če ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole fraukovati. — Sok opis i ee ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih nlicah št. 6, in sicer uredništvo v 1. nadatr., npravniŠtvo pa v pritličju. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št 85.
Someščani!
lilci!
Zopet SO se približale dopolnilne volitve   za  občinski  svet.    Takoj   po  velikonočnih   praznikih stopiti Vam   bode  na volišče, da  oddaste glasove
možem svojega zaupanja.
Ni Vam treba   naglašati, kake važnosti so  volitve v občinski   svet   deželnega   stolnega   mesta  Ljubljane.    Saj   je  ona  prosvetno   središče našega naroda in nje  Zgled vpliva VZgOJevahlO  Širom slovenske  domovine.   V občinski svet nase prvostolnice torej spadajo možje,  ki so navdahnjeni želja za nje
vsestranski razvoj in procvit in ki imajo poleg trdne volje tudi potrebne sposobnosti, da bodo delovali v tem zmisln.
Bela Ljubljaua vzbuja danes strmenje vsakogar, ki jo je poznal pred potresom; ona vzbuja zaradi svojega modernega blago ustrojstva občudovanje
vsakega tujca; ona pa tudi budi ponos v srcu vsakega rodoljubnega Slovenca. Da je tako, gre zasluga občinskemu svetu, ki je glede preustroja ia povzdige našega lepega mesta nepremično stremil za začrtanim si smotrom.   Tako bodi tudi v bodoče!
Zato   Vam  pa izvrševalni odbor  narodnonapredne stranke,  zaslišavši  zaupnike   te  stranke,  v izvolitev   priporoča može, ki   so  v polni  meri kos nalogi, ki jih čaka pri mestni upravi.
Someščani! Voliloi!
Volite te može soglasno.   Saj še nikdar tako, kot ravno letos, ni bilo potreba pokazati, da so mestni volilci trdna in neraz-družna falanga, ki je pripravljena z vzorno enodušnostjo odbiti vsak napad na nje pravice.
Kandidatke narodnonapredne stranke so:
Za II. razred, ki voli dne 19. aprila:
Jaromir Hanuš,
e. kr. inženir in hišni posestnik;
Karel Mayer,
c. kr. poštni oficijal in hišni posestnik;
Andrej Senekovič, Ivan Subic,
c. kr. gimnazijski ravnatelj; c. kr. ravnatelj umetno-obrtne strokovne šole«
Za I. razred, ki voli dne 21. aprila:
Ivan Knez,
veletržeG in hišni posestnik;
dr. tvan Oražen,
zdravnik in hišni posestnik;
V Ljubljani, dne 7. aprila 1906.
Ivan ptantan,
c. kr. notar in hišni posestnik;
Ivan Uelkovrh,
c. kr. nadporočnik v. p. in hišni posestnik.
Za izrseoalni odbor narodnonapredne stranke:
Ivan Hribar, t. č. predsednik.
Klerikalci in mestne občinske volitve.
Pred leti so klerikalci aktivno posegli t mestne obč. volitve. A dasi so žrtvovali za volitve naravnost ogromne vsote, vendar so doživeli ob izidu volitev tak poraz, da jim je za vedno prešlo veselje, se aktivno in odkrito udeleževati volilne borbe pri
občinskih volitvah ljubljanskih. Od tega časa, odkar so uvideli, da Ljubljana ni polje, kjer bi šla v klasje klerikalna pšenica, se omejujejo na zahrbtno rovarenje in skušajo z najrazličnejšimi spletkami zanesti razpor med narodno-napredne volilce, da bi v slučaju uspeha lahko nastopili klerikalci kot „tertius gaudens".
Najraje se poslužujejo takozvanih „neodvisnih" kandidatov, s katerimi
mislijo najlaglje premotiti one nerazsodne kaline, ki se nahajajo, kakor v vsaki stranki, tako tudi v narodno-naprednih vrstah in ki so kaj lahko dostopni praznim, a bobnečim frazam, v katerih so baš klerikalci pravi mojstri.
Tudi pri letošnjih obe. volitvah v HI. razredu so klerikalci poskusili svojo srečo z „neodvisnimi" kandidati.
Na svoj ščit so dvignili štiri kan-
didate, ki so bili dosedaj docela neznani širši ljubljanski javnosti, jih zavili v plašč „neodvisnosti" in jih prezentirali volilcem. Da bi bil uspeh tembolj gotov, je neki kolovodja klerikalne stranke sestavil kandidatom ^neodvisnega meščanstva" fulminanten volilni oklic, ki je bil pa spisan v takem tonu, da ga nobena tiskarna — „Katoliška Tiskarna" tu seve ne pride v poštev — ni upala
prevzeti v tisk. Sestaviti se je mora drug volilni oklic, ki ga je končno vzela pod svojo streho Dragotin Hribarjeva tiskarna. Ta volilni oklic, v katerem so se priporočali v izvolitev „neodvisni kandidatje", se je natisnil v blizu 10.000 izvodih in se raztrosil po vsem mestu; po najrazličnejših/ gostilnah in kavarnah je bilo videti' te oklice in v ponedeljek so jih celo postreščki radodarno razdeljevali po
LISTEK.
Pater Stanislav Škrabec u bo]u zoper abstinenco.
(Konec.)
Da so abstinenti res hinavci, piše Škrabec, kar je povzel po dunajskem Vaterlandu o zadnjem protialkoholnem budapeštanskem kongresu: Framasoni skoraj nikoli ne zamude, da bi ne bili na kakem mednarodnem kongresu dobro zastopani. Pridejo na protial-koholne kongrese, a skrbe vedno, da jim ne zmanjka opojnih pijač. Večina udeležnikov te (budimpeštanske) fra-masonske prireditve je bila seveda ne-kristjanov, katerih rodni tovariši so bili tudi na Ogrskem z as trupi je val ci ljudstva z izdelovanjem in prodajanjem žganja." Škrabec pristavlja: „To je torej lepa družba! In vendar silijo vanjo tudi neki katoliški duhovniki v svoji zaupnosti prav kakor tiste vešče, ki se zvečer zaganjajo v luč, kakor bi mislile, da je cvet, poln sladkega medu, prav za nje pripravljenega." (Kakor znano, je bil na lanskem protialkoholnem shodu v Budimpešti naš dr. Krek, ki je spisal tako poročil© o
tem kongresu, da se je na prvi mah videlo, da je bil mož strašno „faj-hten".)
V preveliki vnetosti za sladko vince se je nato spravil pater Škrabec na besede sv. Pavla do Efežanov 5, 18 in ki se v latinščini glase: „Et nolite inebriari vino, in quo est luxu-ria", kar je prevedeno po slovensko : „In nikar se ne upijanite z vinom, v katerem je nečistost." Pater Škrabec je stavkov pomen s pomočjo raznih slovarjev sukal in premetaval, dokler ni prišel do zaključka, da v vinu ni nečistosti, razuzdanosti, neugnanosti, srboritosti, razbrzdanosti ali naslad-nosti, kakor si je tolmačil besedo „luxuria". Potem sklepa: če je vino strup, Kristus ni Bog: če je v vinu nečistost, Kristus ravno tako ni Bog. Mi pa verujemo, da je Kristus Bog in zato verujemo, da v vinu ni nečistosti, vino tudi ni strup. Kar sem pisal, sem pisal; jaz sem in ostanem glede splošne popolne abstinence na stališču Jezusovem in Marijinem (pre-častiti pater Škrabeo menda misli, da so v nazareški hišici vsak dan opoldne in zvečer stali na mizi trije poliči vina!); to stališče je od nekdaj stališče katoliške cerkve."
V nadaljnem boju zoper absti-
nenco se je Škrabec zatekel k sv. pismu, v katerem je, kakor znano, vse polno izrekov za vino in proti njemu. Škrabec je porabil seveda le one, ki so za, take n. pr.: Vino je dar božji. Vino je bilo v začetku ustvarjeno za razveseljevanje, ne pa za pijanost. Vino ima zdravilne učinke. Trezna pijaca je zdrava duši in telesu. Apostol Pavel svetuje svojemu učencu Timoteju malo vina kot zdravilo zavoljo njegovega želodca in pogostega bolehanja. Vino bližnjemu podariti velja za dobro delo. To je storil Kristus na ženitnini. Kralju Lamuelu svetuje mati: Dajte močne pijače žalostnim in vina njim, ki so bridkega srca; oni naj pijejo, da pozabijo svoje revščine in se nič več ne spomnijo svoje žalosti. Vino ima visok simboličen pomen. Vino je pripodoba najvišje čednosti, ljubezni, je snov najsvetejšega zakramenta itd.
Škrabec navaja nato nekaj naukov iz župnika Hawa knjige „Konig Alkohol", kjer najde nastopne misli, ki so mero daj ne zanj :
„Ein Glaschen in Ehren kann niemand verwehren (mi smo znali doslej za pregovor: Einen Kuss in Ehren . . .) Vino ni od hudiča, kakor so nekdaj verovali Manihejci in je po-
zneje Mohamed učil, tudi ni bil satan prvi žganje kuhar. Zato gredo nekateri, zlasti v krogih guttemplarjev odločno predaleč, če izjavljajo popolno abstinenco za edino normalo in ukli-njajo celo najzmernejše pivce. Taka nezdrava pretiravanja morejo le pripomoči, da izgubi celo protialkoholno gibanje svojo veljavo."
Da je Škrabec nasprotnik abstinence, izvira iz izkušnje, kot trdi. Nato dostavlja: „Ko bi bilo to (da je vino, pivo in mošt strup) res, bi bil človeški rod že zdavnaj izumrl in ko bi bilo to res, ne bi bili najmogočnejši, najnaprednejši narodi tisti, ki izpijejo največ alkoholne pijače, Angleži, Francozi in Nemci; kaj so v primeri ž njimi Turki in Arabci, ki jim je taka pijača prepovedana? V imenu znanosti ugovarjam, da brezpogojnih strupov sploh ni, ena in ista tvarina more biti v raznih merah in razmerah ali koristna ali škodljiva, zdravilo ali strup."
Trditvi abstinentov, da še ni dognano, da je Kristus v Kani Galileji res naredil alkoholno vino (kdaj pa bo to dognano V) in da je prav lahko mogoče, da je napravil nealkoholni grozdni sok, Škrabec ne more verjeti na noben način, ker sicer bi katoliška
cerkev ne posvečevala pri maši stoletja in stoletja pravega alkoholnega vina! ^Kje je nezmotljivost?" vprašuje pogumno in ogorčeno naš junak, „kje je Bog, da pripušča take zmote ? Vidite torej, nevarnost, na katero sem opozoril, se ne da utajiti! Nauk doslednih abstinenclerjev se ne da spraviti v soglasje s svetim pismom in našim katoliškim prepričanjem. Dosledni abstinenclerji ne morejo biti kristijani, celo verni izraeliti ne. In tudi v resnici nimajo oni nikake religije, temuc le nekako „svetovno na-ziranje", katero imenujejo, menim, da evolucionizem. Ali se sme s tako bratovščino bratiti katoliški duhovnik, katoliški teolog? Jaz bi dejal, dane." Škrabec se peča nato s higijeniČno stranjo abstinenčnega vprašanja ter pravi, „da dozdaj higijenično še nikakor ni dokazano, da je totalna abstinenca boljša od pametne zmernosti." Na pomoč je vzel tukaj knjižice „A1-koholmissbrauch und Abstinenz", ki jo je spisal dr. Hueppe, profesor higijene na vseučilišču v Pragi. V tej knjižici stoji Črno na belem, da po statističnih podatkih abstinenti dočakajo najnižjo starost, zmerni pivci pa najvišjo, doČim se drugi ljudje gibljejo med njimi. Celo največji pijanoi
mestnih ulicah rned ljudi ne glede na to, ali so bili volilci ali nevolilci.
Žaba, ki so ji dali klerikalci ime „neodvisnega meščanstva", seje silno napihovala, ker pa je imela preslabo kožo, se je prenapihnila in včeraj počila. Klerikalcem so pa ostali od nje samo klavrni ostanki — bornih 33 in 32 glasov, ki so vkljub silni agitaciji in velikim stroškom odpadli na „neodvisne kandidate". Pokale so gore, a rodila se je neznatna miška!
Klerikalci, ki so notoricno stali za takozvanim „neodvisnim meščanstvom", so pri včerajšnjih volitvah v HI. razredu sramotno pogoreli in doživeli velikansko blamažo.
Kje je tisto mnogobrojno zavedno ljubljansko meščanstvo, kje so tisti obrtniki, s katerimi so se klerikalci bahali, da jih imajo na svoji strani? Ali reprezentuje tisto številno klerikalno armado, ki jo imajo klerikalci med ljubljanskim meščanstvom, onih 30 mož, ki so oddali svoje glasove Vrhovcu in Milavcu? Klavrna armada to! Zato se pač ni čuditi, ako seje „Slovenec" sramuje in skuša zatajiti svoje dete — „neodvisno meščanstvo" ! Toda to tajenje je brezuspešno, ko je notoricno znano, da so „neodvisne kandidate" imeli na vrvici klerikalci in je eden izmed glavnihklerikalnih kolovodij tem kandidatom celo svoje-ročno sestavil volilni oklic! Ta dejstva <«e „Slovencu" ne bo posrečilo utajiti in naj se še tako laže, ker so dokazana.
Da pa klerikalci z izidom včerajšnjih obČ. volitev v III. razredu niso zadovoljni, je pač lahko umljivo. Ne samo to, da so za včerajšnje volitve izdali izdatne vsote, ne da bi s tem kaj dosegli, najbolj jih boli to, da se je pri včerajšnjih volitvah pokazalo jasno, da nima klerikalna stranka v Ljubljani prav ni-kake zaslombe in da so klerikalni volilci v našem mestu tako neznaten faktor, da se jih resno niti ne more upoštevati. In da se je klerikalcem tako ad oculos pokazalo, da je in ostane Ljubljana napredna, nam je v veliko zadoščenje in radost.
Pismo iz Srbije.
(Krvav Veliki petek. — Zarotniško vprašanje se rešuje.)
B e 1 g r a d, 13. aprila.
—liti Krvav Veliki petek smo imeli v Belgradu. Osem ljudi je bilo ranjenih z revolverji in zgodila bi se bila lahko velika nesreča, da ni žandarmerija nastopila skrajnje taktično. Čast in priznanje ji na* to, posebno njenemu poveljniku, podpolkovniku Vukasoviću in policajnemu prefektu belgrajskemu, Ceroviću.
Da dobijo čitatelji „Slovenskega Naroda" Čim popolnejšo sliko o tem krvavem in žalostnem dogodku, najbolje je, da ga opišem, kakorsemga sam videl. Bilo je okolu poldneva. Hotel sem se pred kosilom še malo spreha-
jati po hladu ▼ kalemegdanskem parku — tukaj je že velika vročina — ali Še nisem prišel do Kalemegdana, ko zagledam pri univerzi oddelek orožnikov, ki maršira forsiranim korakom. Videl sem takoj, da se dogaja nekaj izrednega in stopil sem za orožniki, ki so pa kmalu vzeli puške v roke in so začeli teči. Potečem za njimi, a tekli so tudi mnogi drugi ljudje, a nihče ni vedel, kaj je na stvari. Tako smo tekli dosti časa — na periferijo mesta, v bližino tovarn monopolira-nih izdelkov (tobaka in vžigalic), kjer se žandarmerija ustavi na ulici. Pogledam dalje in vidim oddelek orož-niškega konjeništva in veliko maso ljudi, ki so silno kričali. Hočem dalje, ali mi orožnik prepove — kakor vsem drugim — da pridem bližje. Orožniku sem hitro razjasnil, da sem časnikar in mogel sem iti.
Prvo, kar sem videl „na licu mesta", je bila hiša, na kateri niti enega celega stekla ni bilo. V tej hiši se nahaja gostilna „Mali Su-makinac". Po ulicah vse polno kamenja, debelega kot zelnate glave — s tem kamenjem so bile šipe na oknih pobite! Na ulici okolu trideset orožnikov, peš in na konju, ki ne dajo masi delavcev, da bi še nadalje na-skakovali in bombardirali hišo. V sredini poveljnik orožništva, Slovenec Vukasović, ki poskuša na vse mogoče načine, da bi umiril razdraženo množico, ki vpije in psuje. Razen poveljnika orožništva je v sredini na križ-poti tudi lepo število policajnih uradnikov, ki tudi skušajo vplivati na množico, da se razide. Izpraševal sem na vse strani po vzrokih nemira, ali nihče ni imel časa, da bi mi dal kakih informacij. V tem se pripelje minister notranjih zadev, g. Pavičević, a takoj za njim policijski prefekt belgrajski, g. Cerović — ta poslednji z velikim črnogorskim revolverjem v roki. Prišli so tudi še neki časnikarji in začeli smo vsi skupaj pozve-dovati na vse strani o vzroku nemira. Vsak je šel na drugo stran, a potem smo se sestali zopet v sredini, vzeli smo v roke beležnike in vsak je pripovedoval posebej, kaj se je zgodilo. Improvizirali smo nek „bu-reau de la presse".
Vzrok nemira je toraj v tem: Pred nekaj dnevi sta šla po ulici dva delavca, od katerih eden je imel tudi svoje dekle. Nasproti jim prideta dva makedonska četnika in eden teh četnikov poboža delavčevo dekle po obrazu. To ni bilo lepo in zato se je delavec jezil, ali drugih posledic ni bilo. Ali pozneje prideta ta dva delavca v gostilno „Mali Sumadinac", kjer je bilo tudi nekoliko makedonski četnikov, a med njimi oni, ki je pobožal po licu delavčevo dekle. Vnel se je prepir, ki se je končal s tem, da so Četniki vrgli delavca iz gostilne. Na Veliki petek so imeli socijalni demokrati v bližini javen shod. Ona dva delavca, ki sta bila pred dnevi vržena iz gostilne, sta zapustila shod predno se je zaključil in sta šla
zopet v gostilno „Mali Sumadinac", kjer je bilo osem makedonskih četnikov. Delavca sta začela četnike psovati — in bila sta zopet vržena iz gostilne. To je opazila masa delavcev, ki so prihajali od shoda in priskočili so tovarišem na pomoč. Osme-rici makedonskih četnikov je pretila resna nevarnost, pa so iztrelili iz svojih revolverjev nekoliko nabojev najprej v zrak, da bi delavce spla-šili, ali ti so drli naprej in metali debelo kamenje na četnike, a ti so sedaj začeli streljati v živo in so ranih osem delavcev — tri težko, a petorico lahko. Potem so se četniki poskrili — da bi ne bilo večjega krvoprelitja — v prvo nadstropje hiše, v kateri je gostilna in zato so delavci bombardirali s kamenjem celo hišo, tako, da na njej niti eno steklo ni ostalo celo. Delavci so hoteli prodreti v hišo, ali je to preprečil oddelek orožnikov, ki so v tem prišli.
Ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico, a potem so prispeli še drugi oddelki orožništva, ki so začeli delavce potiskati — a da orožja niso rabili — v postranske ulice.
V tem času sem jaz prišel in kar se je dalje dogajalo, sem vse sam videl. Delavci so kričali, psovali navzočega ministra in policijskega prefekta, a potem je neki visokošolec, socijalen demokrat imel nagovor na množico in je predlagal, naj se en del delavcev razide, da se oboroži z revolverji, da napadejo potem žandarmerijo in da naskočijo hišo, v kateri se je nahajala osmerica makedonskih četnikov!
Položaj je postal nevaren, ali žandarmerija niti sedaj ni z orožjem posegla vmes, nego se je samo formirala v močne kordone in je poti-skavala delavce v postranske ulice. V kratkem je bil ves prostor pred razbito hišo prazen delavcev in sedaj so v zaprtih kočijah odšli Četniki, v spremstvu orožnikov na konjih — in nastal je mir.
O tem žalostnem dogodku sploh pisal ne bi, ali dopisniki dunajskih listov — na licu mesta niti enega ni bilo — so takoj, ko so za dogodek zvedeli, odšli v Zemun, odkoder so najbrže grozne stvari javljali svojim listom, ki taka poročila z veseljem vsprejemajo in da ne bi Slovenci, ki dunajske liste čitaj o — takih je še vedno zelo mnogo — verovali tem vestem, poslal sem takoj brzojavno poročilo „Slovenskemu Narodu-, a sedaj poročam tudi pismeno, da prikazem dogodek tako, kakor se je v istini dogodil.
Evo, kake posledice ima lahko šala, da po obrazu poboža nekdo dekle, ki ima svojega fanta! Pamet, fantje!
Posledice tega dogodka sem Čutil tudi jaz, ki sem se udeležil rabuke kot nepristranski Časnikar! Ostal sem brez kosila. Sicer je bil veliki petek, ko se dobri kristjani postijo, ali žal mi je bilo pa vseeno.
žive razmeroma eno leto dlje od totalnih abstinentov.
A pater Škrabec še ni zadovoljen s svojimi dokazi, da je abstinenca pogubna za človeški rod. Komaj je potekel mesec, že se je znova oglasil v svojem „Cvetju".   Slovenskim abstinentom veli,  naj ne bodo „simplices sicut" — vešče,  ter nadaljuje: „Na shode, kjer imajo prvo besedo guttem-plarji in drugi framasoni in brezverci ali krščeni ali obrezani, tja naj bi katoliški duhovniki ne hodili, tam nimajo nič iskati. Sploh bi utegnilo najlepše biti, da duhovni pastir ne hodi mnogo po svetu, potreben je doma pri svoji Čredi, tam je njegova služba, vsak Čas ga lahko iščejo. Tam naj torej tiho študira sv. pismo in dogmatiko ter moralo itd.,   tam naj moli, tam premišljuje in se posti ob kruhu in vodi, če more in če hoče. (Imenitno ! Pripomniti moramo, da večina naših duhovnikov ni tako zmerna, kakor predpisuje Škrabčev recept!) Tako bo v lepi ljubezni sam ljubljen vzgajal svoje duhovne ovčice, tako tudi najbolje reševal socialno vprašanje (ali ste culi?) med svojimi rojaki, prepričan, da, če nas in našega narodica ne bo rešila naša stara katoliška cerkev s svojim božjim naukom,  s svojimi
mogočnimi vzgojnimi sredstvi (to pa to \) kaka moderna mednarodna manija s svojim bogokletnim pretiravanjem ga tudi ne bo. Abstinenclerski fanatizem je največja zapreka v boju zoper alkoholizem."
Vendar pater Škrabec še ni mogel mirno spati. Ta vragova abstinenca, ti brezverski framasoni! In šel je ter napisal sledeče krilate besede, ki so izšle v posebni prilogi „Cvetja":
„Ta reč <abstinenčno gibanje) je pri nas z nekako tako silo vskipela, da se je bati resnih nasledkov, ako se ne ukroti, kakor zdrava pamet in sveta vera veli. Za lepe slovenske vinograde, ki se imajo razkopati in zatreti, kakor uči novi evangelij, velika škoda bi bila! Ali to bine bilo še najhujše. Huja je v tem „gibanju" nevarnost za najdražji zaklad našega naroda, za našo katoliško vero. Dozdaj se je ma-ševalo v katoliški cerkvi s kruhom in vinom, po zdaj bi se imelo, kakor hočejo menda neki možje, z grozdnim sokom ali kar z grozdjem, pravzaprav pa z vamperlji in cvebami. Pa odkod bomo jemali te, ko vinogradov več ne bo? Nazadnje bodo morda tudi drenulje dobre ali suhe češplje, naposled pa še teh ne bo več! In ta grozni čas — je že, je že — pred
vrati! Doživeli ga boste vi mladi, kaj pravim, vi mladi, mi stari ga bomo doživeli! Ko zatisnejo oči sedanji papež Pij X., nastopil bo čas, ki se nam jako blizu napoveduje z groznimi besedami : religio desolata — vera zapuščena (ali pravzaprav religio depopu-lata — samostani izpraznjeni in zapuščeni!; Ali pa bo tedaj le vera zapuščena ? Ne, zapuščena bo tudi pamet! Ljudje bodo živeli kakor živali, uživali kakor živali, in klali se in preganjali kakor zveri, kakor ob času prve ali tudi sedanje francoske revolucije !u
Strašno, strašno! Kaj vse pričakuje pater Škrabec v svoji velikanski skrbi, da bi frančiškanom ne prišla kdaj zapoved, da ne smejo piti več božje kapljice, katero tako visoko cenijo, da bi bili morda frančiškanski samostani prazni, če bi bila v veljavi ta zapoved! Pater Škrabec naj se pa le pomiri. Takih strogih odredb ne bo izdajal frančiškanski general, in če bi jih — frančiškani ne bodo toliko nespametni, da bi se ravnali po njih in bodo slej kot prej ob trebušastik
steklenicah, napolnjenih z iskrečim vinom, pope vali pesmico, ki smo jo navedii v začetku tega sestavka.
Zarotniško vprašanje se je začelo reševati, Četudi bi to ne bilo potrebno, ker zarotnikov se ne sme kaznovati. Tega vprašanja sploh bilo ne bi, da je Anglija poslala v Bel-grad svojega službenega diplomatič-nega zastopnika, kakor so to storile druge države, ki so junijski revoluciji 1903. 1. molče pritrdile. Samo Anglija je zahtevala, da se zarotniki izročijo sodišču in da se kaznujejo. Srbija tej zahtevi, razume se, ni mogla vstreči, ker je narodna skupština v imenu naroda izrekla zarotnikom zahvalo na njihovem patrijotičnem činu. Ali s Časom je tudi Anglija uvidela, da od tega, da živi v rednih odnoŠajih & Srbijo, nima nobenih koristi in končno je reducirala svoje zahteve na to, da se samo odstranijo iz srbske vojske vodje zarote. Teh dni je v angleškem parlamentu odgovarjal v tej zadevi na eno interpelacijo minister zunanjih zadev in je z mnogo takta in prijateljski govoril o Srbiji in o zaroti, a končno izjavil, da obnovi Anglija s Srbijo redne diplomatične odnošaje takoj, ko se odstranijo iz armade vodje zarote. To koncesijo Srbija pač lahko stori angleški občutljivosti, posebno še zato, ker je Anglija od vseh evropskih velikih sil najbolj naklonjena Srbiji in Jugoslovanstvu. In zato se zarotniško vprašanje v najkrajšem času resi. Danes je vpokojen na lastno prošnjo general Atanacko-vić — kar sem že brzojavno sporočil — a za njim se po vedejo vsi voditelji zarote, ker so patrijoti, ki so bili 11. junija 1903. 1. pripravljeni žrtvovati svoje življenje za domovino, pa se drage volje tudi sedaj žrtvujejo in prostovoljno stopijo v pokoj. Njihov izstop iz vojske bo časten in se ne sme smatrati kot kazen nego kot žrtev na altar domovine.
Lep vzgled patrijotizma. Narod bo o zarotnikih vedno s spoštovanjem govoril, ker oni to v polni meri tudi zaslužijo.
VoSiina reforma.
Dunaj, 17. aprila. O velikonočnih praznikih je bil tukaj strankarski shod nižjeavstrijskih socialnih demokratov. Razpravljalo se je tudi o boju za volilno reformo. Sprejela se je soglasno resolucija, v kateri se proglaša volilno reformo za posebni uspeh socialnodemokratičnega delavstva. Resolucija obsoja določbo o enoletnem bivanju v volilnem okraju in postopanje Vsenemcev, veleposestnikov in Poljakov ter končno izjavlja, da je delavstvo pripravljeno, v potrebi pričeti splošni Štrajk, da si pribori volilno pravico.
Novi položaj na Ogrskem.
Budimpešta, 17. aprila. V vseh klubih se marljivo pripravljajo na volitve; ker pa si stranke, ki pridejo pri volitvah resno v poštev, raz-dele že sedaj mandate med seboj, ne bo pri bodočih volitvah pravega boja.
Minister Kossuth je baje izjavil, da namerava p o drž a viti južno železnico.
Novi brambovski minister J e-kelfassv je pristopil k ustavni stranki.
Preti Slovakom.
Budimpešta, 17. aprila. Iz škofijskega seminarja v Ostrogonu so izključili nekega slovaškega teologa zaradi „panslavistične gonje." V utemeljevanju razsodbe pravi cerkvena oblast, da človek zt narodnostnimi čuvstvi ni sposoben za duhovnika, in da je treba nastopiti proti panslavi-stom brezobzirno, ker je med njimi močna agitacija zoper ogrsko državno idejo. Razsodba je zbudila med Slovaki veliko razburjenje.
Italija vohuni po Dalmaciji?
Reka, 17. aprila. Nedavno je prišel na Reko parnik „Ciclop" italijanske vojne mornarice po naročene torpedovke. Pri pristaniški oblasti je poveljnik „Ciklopa" naznanil, da pride naravnost iz Benetk ter se tudi zopet vrne tja. Ko pa je parnik odplul, se je izkazalo, da je italijanski poveljnik avstrijske oblasti nalagal, kajti „Ciklop" je priplul iz Benetk v Senj ter potem križani med dalmatinskimi otoki ter pri tem prišel tudi v zadrški zaliv. Pri tem se je opazilo, daje pri točkah, ki imajo vojaško važnost,
se posebno dolgo mudil ter tudi ni izobesil zastave. Napravil je na svojem potu velikanski ovinek, da obišče vojaško znamenite točke.
Ministrska kriza v Srbiji.
Bel grad, 17. aprila. Grujićevo ministrstvo je podalo nocoj kralju demisijo. Kralj je demisijo spre-j e 1 ter poveril Grujićevemu ministrstvu, naj še vodi posle, dokler ne bo imenovana nova vlada. Obenem je kralj sprejel v avdijenci carigrajskega poslanika Sirnica, ki mu najbrže poveri sestavo nove vlade.
Položaj na Ruskem.
Petrograd, 17. aprila. Car j.* imenoval grofa Cassinija za pravega tajnega svetnika za njegovo uspešno delovanje na maroški konferenci. V dotičnem ukazu je rečeno glede maroške konference: „Rusija, ki nima v Maroku vitalnih interesov, je mogla popolnoma nepristransko prevzeti posredovanje podpiraj e zvezno Francijo, ne da bi se v kateri točki dotaknila starih prijateljskih odnošaje v z Nemčijo."
Odesa, 17. aprila. Iz Tiri is a se poroča, da se je vršil tam velik vojaški shod, na katerem so bili politični govori. Oblasti so zaprle kakih 100 najhujših kričačev. Nato se je začel celi polk vojaštva puntati ter so zahtevali, da se aretovani izpuste. Vojaki so prišli pred ječe ter začeli streljati na paznike. Vnel se je boj, v katerem je bilo izstreljenih kakih sto salv. Število mrtvih in ranjenih ni znano. Puntar-jem so se baje pridružili tudi ostali trije polki ter začeli ropati po mestu.
Rusko državno posojilo.
Pariz, 17. aprila. Glede posojila za Rusijo se je doseglo sporazum-ljenje v vseh točkah. Posojila se je določilo z vsoto '22oO milijonov frankov. Posojilo je 5odstotno ter ^j amortizuje v 40 letih. Francija prevzame 1200 milijonov, Anglija 330 milijonov, Avstrija 165 milijonov, Rusija 500 milijonov in Nizozemska 55 milijonov. Ruski finančni minister Kokovcev je zagotovil delegatom avstrijskih bank, da se bo Rusija primerno ozirala na avstrijsko indu* strijo pri naročbah za rusko državii" upravo.
Obrekovana ruska armada.
Petrograd, 17. aprila. Zadnje čase se v protiruskih listih neprestano napada in grdi ruska armada, posebno pa njeni častniki. Nedavno je kanonir Ivan Burov srečal v Suvalkiju nekega častnika in vojaka, ki sta nosila uniforme lovskega polka. Zdela pa sta se mu sumljiva, da ju je v družbi nekega dragonca zasledoval ter opozoril na nju policijo. Policija je takoj dognala, da sta preoblečena Žida ter ju zaprla. — Tudi vesti, da je general Steselj prodal Port Artur Japoncem, so raztrosili Židje. Vse dosedanje preiskave niso dokazale za Steslja nič nečastnega.
Napetost med Italijo in Nemčijo.
Rim, 17. aprila. Sedaj je vendar tudi Nemčija poslala oficijalno sožalje zaradi katastrofe Vezuva, toda politični duhovi v Italiji so le razburjeni nad Nemčijo zaradi cesarjeve brzojavke grofu Goluchow-skemu. V političnih krogih odločno zahtevajo, naj se takoj parlamentarno pojasnijo nemško-itali-j a n s k i o d n o š a j i. Italijansko časopisje piše skoraj brez izjeme zelo ostro, da, žaljivo proti Nemčiji. „Per-severanza" piše v uvodniku, da je bil knez Bulow popolnoma zadovoljen s postopanjem italijanskih delegatov na maroški konferenci. Cesarjeva jeza je tedaj neupravičena, zato je treba Italiji že sedaj misliti o svoji bodočnosti.
Punt na portugiških vojnih ladjah.
Madrid, 17. aprila. Razen na ladji „Don Carlos" so se spuntali mornarji tudi na vojni ladji „Vasco de Gama". Cenzura zabranjuje poročanje o posameznostih. Oklopnica „Vasco de Gama" se je zasidrala zvečer 13. t. m. nasproti Lisabone.
Dalle V prilogi- -**s
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 88. dne 18. aprila 1906,
Hipoma je nastal na ladji krik, slišali
so se streli. Iz pristanišča je odrinilo brž nekoliko ladij na pomoč. Niso pa se mogli približati, ker so zaceli puntal ji streljati na nje iz pušek. Neki mornar je hotel tudi izprožiti top, toda v tistem trenotku ga je neki poročnik ustrelil. Puntarji so poročnika takoj ubili. — Vlada je odredila, da se morajo rezervne divizije razdeliti po raznih krajih ob bregovih, da ne pridejo nezadovoljni mornarji s puntarji v dotiko. — Govori se, da so puntarje ladje „Don Oarlos" po-strelili. Iz drugih virov pa se poroča, da se je punt razširil tudi na druge ladje ter provzrocil krvave bitke med puntarji in vladi zvestimi vojaki.
Roosevelt proti bogatašem.
London, 17. aprila. Pri polaganju temeljnega kamna za novo kongresno poslopje v TVashingtonu je rekel Uoosevelt, da je treba nekaj ukreniti proti kopičenju tako ogromnega premoženja, kakor se godi dandanes v Ameriki. Uvesti je treba progresivni davek, ki bo zabranil posedovanje premoženja, ki presega gotovo vsoto.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. aprila.
— Shod narodnonaprednih
VviilGSV V Novem mestu bo jutri v četrtek 19. t. m. ob osmih zvečer v dvorani ..Narodne čitalnice*. Kakor smo že omenili, bo govoril na shodu g. dr. Ivan Tavčar o volilni reformi za državni in dež. zbor.
— Sedal so vendar prišli z resnico na dan! „Slovenec" piše: .Liberalci so obstruirali proti ljudstvu. Gre se za večino slovenskega kmetskega ljudstva v deželnem zboru. Od desetih novih poslancev splošne kurije bi bilo gotovo devet kmetskih, to se pravi: Kmetje bi imeli namestu lu* poslancev — "2 5, torej izmed 4b* poslancev — eotovo večino." Prav hvaležni smo .Slovencu* za to odkritosrčno primanje. Vedeli smo od pričetka, da bodo pobožni gospodje skušali popačiti splošno kurijo. In sedaj jim je priskočila vlada, ki je v svoji predlogi zastopstvo kmetskih občin hotela s pomočjo splošne kurije pomnožiti za deset mandatov. „Slovenec" to sedaj očitno priznava! Tem goreč-nejše ima se narodno-napredna stranka oprijeti načela, da se ima splošna kurija listano vi ti na korist onim. ki niso imeli dosedaj nikake volilne pravice, in zatorej tudi nikakega zastopstva v deželni zbornici. Za splošno kurijo smo torej le pod pogojem, da volijo v tej kuriji le oni, ki v drugih kurijah ne volijo. Će .so klerikalci res prijatelji brezpravnih ljudskih mas, bi temu načelu ne smeli nasprotovati. Pa bodo nasprotovali, ker so, kakor povsod, tako tudi v politiki grdi in ostudni hinavci! To pa narodno-na-predne stranke nikakor ne bo oviralo, da ne bi se z vso odločnostjo borila za geslo: splošno kurijo dosedanjim nevolilcem!
— Nace Žitnik tožen. Dr. Ivan
Tavčar je vložil proti Žitniku tožbo, ker ga je le-ta v svojem listu imenoval „steklegapsa, ki naj se zgrabi za tolsta ušesa, ter odpelje k — š in t ar ju". Radovedni smo, kako se bo obnašal slavni referent imunitetnega odseka, dvorni svetnik Šuklje. Pazili bodemo „objektivnemu" poročevalcu na jezik, a pazili bodemo tudi na to, da ta zadeva ne bode zaspala v imunitetnem odseku. Radovedni smo istotako, kak vtisk bo napravljalo na zbornico, če psuje parlamentarni kolega svojega tovariša s steklim psom, ki naj se k šintarju o d tir a!
— Bum! bum! Kanonik Flis je za Velikonoč raznenadil slovensko javnost s svojim bobnom. Mogočno tolče po telečji koži in ni dvojbe, da bo zbobnal skupaj svoje backe. Imeli bodo zopet katoliški shod, politični svoj misij on, na katerem bodo lajiki, ki v srcu prav nikakšne vere nimajo, mokro svoje katoličanstvo na vrv obešali, ter je z veliko reklamo sušili. Kakor pri vsakem misijonu, bode pri
tem veliko besed in obilo pijančevanja! Druge nesreče pa katoliški shod ne bode napravil. Torej, oče Plis, le korajžno po bobnu !
— Dr. Susteršičev pooblaščenec je vsekakor Štefe. Ves nastop na
shodu  narodno - napredne   stranke v Šiški je pokazal,  da je mož v službi voditelja  klerikalcev  in  da sme od časa do časa v njegovem imenu kako ziniti. Tako je oblastno pripovedoval, da bo dr. Šusteršič g. Jančigaja tožil zaradi besedi, ki jih dannadan beremo v vseh p r o ti k 1 eri k al ni h listih,  a  o katerih vsa klerikalna banda in  dr. šusteršič še nikoli niso  rekli, da jih bodo prinesli pred sodišče. A pri g. Jančigaju je  stvar druga. Mlad mož je, ki je pravkar nastopil svojo  službo,  od katere je odvisna vsa njegova prihodnjost.  Ker klerikalci vedo, da g. Jančigaj ni njihov pristaš,  bi mu radi  ogrenili njegov kruh, radi bi ga uničili.  Stefe je kot podrepna muha  drežnal  vanj,   da bi ga vjel v kaki besedi, ki bi bila podlaga kazenski tožbi.  Ustil se je res potem po shodu in se usti v včerajšnjem „Slovencu", da so za dr. Šu-stersiča prišli sedaj dnevi, ko bo dokazal  svoje  neomadeževane roke, ko bo mladega uradnika t Stefe pravi bivšega jurista, a kakor se mi spominjamo, je tudi dr. šusteršič bivši jurist, kar g. Štefe o sebi seveda ne more trditi, še manj pa, da bi bil kak bodoči jurist) pozval pred  sodni stol ljubijan-skega sodišča. Ako dr. Šusteršič toži res g. Jančigaja, tožiti mora še vse polno drugih oseb, ko vendar vsakdo, ki ni klerikalec, ne govori drugače o njem, kot je govoril g. Jančigaj. Sicer pa Stefe opravlja precej žalosten posel. Priti na kak shod in loviti besede govornikove za koga drugega, pač ni častno in kaj takega je zmožen samo klerikalec.
— Deželni glavar nam je poslal ta-le popravek: Z ozirom na notico „Velika nesramnost" v 84. štev. „Slov. Naroda" z dne 12. aprila t. L prosim, da v smislu £ 19. tiskovnega zakona objavite naslednji popravek: „Ni res, da je g. Ivan Kregar meni deuuDciral več oseb zaradi dogodka na galeriji pri zadnji seji deželnega zbora in ni res, da bi se bil jaz sam izrazil o g. Kregarju v dotični notici navedenem smislu. Res pa je, da z g. Kregarjem nisem posredno ali neposredno občeval, niti ga videl na galeriji in sploh vedel nisem, da je bil navzoč v deželni zbornici. V Ljubljani, 16. aprila 1906. Oton p L D e-tela.
Shod socijalnih demokratov. V nedeljo dopoludne so priredili ljubljanski socijalni demokratje na vrtu restavracije „pri Levu" shod, katerega se je udeležilo okoli 250 oseb. Govoril je sodrug Etbin Kristan o deželnozborski obstrnk-ciji in stališču delavstva k njej oziroma zadnjim dogodkom v deželnem zboru. Govornik je ostro nap adel vladno predlogo glede volilne preos-nove in dejal, da prav nič ne odgovarja resoluciji, ki sta jo liberalna in klerikalna stranka sklenili v dež. zboru kranjskem 17. novembra 1. 1., ko sta se izrekli za splošno volilno pravico in proporcijonalni zistem. Kljub temu pa, da je vladna predloga v popolnem nasprotju z resolucijo od 17. novembra L L, so jo klerikalci sprejeli z odprtimi rokami in jim je bila najljubša, kot bi vlada ne mogla kaj bolj dovršenega predložiti. Klerikalci so vedeli, da z novo volilno preosnovo dobe 10. mandatov in s tem večino v dež. zboru, to edino jim je bilo mar, za vse drugo se niso brigali. Ko se je prvikrat dr. Šusteršič navduševal za splošno volilu o pravico, vedel je vsak takoj, da je to le humbug. Naši klerikalci so samo takrat demokratični, če jim kaj nese, sicer pa pravijo, naj demokra-tizem vzarne vrag. Ako bi jim bilo res kaj ležeče na tem, da pridejo do volilne pravice sloji, ki so zdaj izključeni od nje, morali bi bili pomagati liberalcem in skupno nastopiti z njimi. Klerikalna doslednost se kaže v sledečem: 17. novembra so bili klerikalci za splošno volilno pravico, pri zadnjem deželnozborskem zasedanju so bili zoper njo in pred kratkim izdani njihov komunike slo-
vesno oznanuje. da se bodo do skrajnosti borili, da pribore splošno volilno pravico v državnem zboru! In to naj bo politična resnoba politične stranke! Ako je dr. Krek pokazal dr. Tavčarju, da brez Nemcev ni mogoče izvesti nobeno volilne reforme, je to znamenje kratkovidnosti ali pa zabitosti. Zakaj so pa 17. novembra liberalci in klerikalci lahko skupaj glasovali za splošno in enako volilno pravico, pa so bili tudi v deželni zbornici nemški poslanci. Skupno nastopanje slovenskih strank je potrebno. Ako se resolucija z dne 17. novembra ne da docela izvesti, naj se vsaj skuša izdelati kolikor mogoče enak načrt, v kar je pa potreba posvetovanja in razmotrivanja. Vladna predloga je krpucanje sedanjega Volilnega zistema in z njo tisti sloji, ki zdaj nimajo nobene volilne pravice, tudi pozneje ne bodo imeli nobene, če naj volijo skupno z volilci. ki so že volilci preje v vseh drugih razredih. To ni nobena splošnost, to je pluralni zistem. Delavci potemtakem niso prav nič na boljšem, — morda še na slabšem ker jih bodo konservativni elementi preglasovali. Da
bi bili torej socijalni demokratje z vladnim načrtom glede volilne pre-osnove zadovoljni, je nemogoče, ker niso na glavo padli, in laž j e, ko j t* rekel Šusteršič liberalcem, naj le glasujejo za vladni načrt, Češ da so tudi soc. deniokratje zanj. Volilna reforma se ima vpeljati zaradi onih, ki doslej nimajo pravice voliti in soc. demokratje naj bi bili potem s tem vladnim načrtom zadovoljni? Dr. Šusteršičevi nazori vendar niso nazori socijalnih demokratov! (Tovornik je nato izjavil, da pričakuje, da boste   slovenski državnozborski
se
stranki vsedli in študirali, kako naj bi se rešilo vprašanje glede splošne volilne pravice. Ako tega poslanci ne rešijo na kak način, katerih je več, stali bodo kot izdajalci na vse večne čas** pred slovenskimi delavci in soc. demokratje jim bodo posvetili enkrat kot se spodobi. Nato je prebral resolucijo, ki se odpošlje kluboma dežel-nozborskih poslancev klerikalne in liberalne stranke in v kateri jejpove-dano. da je nastop obeh strank glede splošne iu enake volilne pravice zgrešen. Resolucija z dne 17. novembra 1905 kaže pot, po kateri imajo hoditi slov. deželnozborski poslanci in delavstvo pričakuje, da bosta oba kluba delala na to da se ta resolucija kolikor moči'uresniči. Resolucija je bila sprejeta z odobravanjem. G. Kristan se je zaletel večkrat v narodno-na-predno stranko, a tako nesrečno, da se je pobijal stavek za stavkom. Klerikalci mu niso všeč, ker so nastopili proti splošni volilni pravici, liberalci pa ne, ker so koj od začetka hoteli preprečiti klerikalni namen in ga tudi pozneje preprečili! Mož je včasih čudak in proizvaja a b ur dne sklepe. Peščici kranjskih Nemcev in bankrotiranih nemških veleposestnikov je pa napravil eleganten poklonček rekoč, da dež. zbora kranjskega brez Nemcev ni. Nam se zdi jako verjetno, da bi Kristan privoščil nemškim veleposestnikom prav od srca vse njihove mandate, samo 4. kurija naj bo vsa socijalnodemokratična! če se socijalni demokratje potegnejo za to, kar je pa čisto gotovo, potem menda ni tolik greh, Če narodno-napredni poslanci ne puste, da bi mesta in trgi bili izročeni na milost in nemilost klerikalnim kmetskim občinam! Tudi liberalci smo naposled sami sebi najbližji!
— Ali živimo v časih sv. inkvizicije? Nekje na Gorenjskem službuje učitelj G., ki je na glasu, da je naprednega mišljenja in da čita napredne Časopise. Proti njemu se je vprizorila cela gonja, hujskalo se je proti njemu na vse mogoče načine, da je bilo nevedno kmetsko ljudstvo končno res prepričano, da je v učitelju res sam Antikrist. Nesreča je hotela, da je imenovani učitelj prišel nedavno tega v Siničnem v župniji Sv. Križ pri Tržiču v roke fanatizo-vanili, zdivjanih klerikalnih kmetov. (Jim so ga spoznali, so ga jeli tepsti in biti ter ga pretepa-vali tako dolgo, da so ga prisilili, da le pokleknil in molil
vero". Nato
s o
ga
sicer ne-
hali biti, izpustiti pa ga niso hoteli preje, dokler jim ni slovesno prisegel, da jih ne bo izdal, kaj so z-njim počeli. Vkljub temu je prišel ta barbarski čin na uho orožniŠtvu, ki je vso zadevo ovadilo državnemu pravdniŠtvu. — Ali Še živimo v srednjem veku, da je pri nas mogoč tak škandalozen, naravnost barbarski dogodek ?! Zares sram nas mora biti pred vsem svetom, da se more še pri nas zgoditi nekaj tako nezaslišanega, kakor je pravkar opisani slučaj, ki bi delal celo vso čast Časom sv. inkvizicije. Ali se res vračajo k nam časi, ko bodo zopet plamtele svete grmade in se na njih sežigali oni, ki ne bodo trobili v farški rog ? ! Zares daleč je že zavedlo nase dobro in verno ljudstvo brezvestno popovsko ščuvanje in hujskanje proti vsemu, kar ni klerikalno! Kje na vsem svetu je še mogoča taka podivjanost, kakor se je izkazala v gori navedenem slučaju V Sram nas je v dno duše, da bo sedaj ves svet kazal na naše ljudstvo s prstom, kot na pol divji, neciviliziran narod. In vse te sramote je kriva lopovska črna drhal, ki hoče iz našega dobrega naroda napraviti čedo fanatiziranih črnih ban-ditov! Kdaj se bo že vendar državna oblast toliko spametovala, da bo tej bandi energično preprečila delo? Nadejamo se, da bodo zločinci v Siničnem eksemplariČno kaznovani, in da se to zgodi, bodemo pazili z vso vestnostjo in skrbnostjo! .
— Politično društvo „Jedna-kopravnOSt" V Idriji je priredilo mi-noli četrtek v prostorih delavskega bralnega društva shod, ki pa ni bil posebno dobro obiskan. Važnost shod-nega sporeda bi vsekakor zaslužila med narodno-naprednim idrijskim občinstvom večjega zanimanja in mno-goštevilnejše udeležbe. Shodje otvoril in mu predsedoval društveni podpredsednik, rudar Matija Seljak, ki je po pozdravu dal besedo občinskemu svetovalcu Drag. Lapajnetu, da poroča o volilni preosnovi za deželni zbor kranjski. Ta je v zanimivem govoru očrtal dogodke zadnjih dni, podal v glavnih potezah novo volilno reformo za deželni zbor kranjski, ki jo je hotela vlada v zvezi z Nemci in klerikalci nasilno uveljaviti, kar so pa narodno-napredni poslanci z odločnim nastopom znali preprečiti. Ožigosa nadalje hinavsko in farizejsko postopanje klerikalcev, ki so čez noč obesili na klin vso svojo hinavsko ljubezen do slovenskega ljudstva, odkrili pa tudi svoje farizejsko srce do slovenske narodnosti, s katero so dolgo vrsto let uganjali največji humbug in slepili slovensko javnost. Pojasnjuje vzroke, ki so prisilili napredne poslance, da so se poslužili hrupne ob-strukcije. Ako so kdaj narodni poslanci zaslužili priznanje in hvalo svojih volilcev, sojo gotovo ta trenotek, ko so zahrbtno namero vlade in njej prodanih klerikalcev tako popolnoma onemogočili, da gotovo za vselej preide vladi veselje preminjati deželnozborski volilni red edino po želji klerikalcev, (tovornik predlaga končno sledečo resolucijo: Na shodu političnega društva „ Jednakopravnost" zbrani zastopniki narodno-napredne stranke odobrujejo odločni nastop naprednih poslancev v deželnem zboru kranjskem, ter jih prosijo, naj delujejo z vsemi močmi v dosego splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. Ako pa ta pod nobenim pogojem ni dosegljiva, jih pa shod pooblašča, da izvojujejo kar najširšo volilno pravico, po kateri dobi delavstvo primerno zastopstvo v deželnem zboru kranjskem." Zatem se je oglasil za besedo socialni demokrat rudar Ivan Kokalj, ki je označeval stališče svoje stranke, ki edina zamore delavstvu pomagati. Nato se je razvila precej dolga debata, v katero so večkrat posegli Drag. Lapajne, M. Seljak, J. Kavčič in klerikalec Anton Logar, ki pa ni imel posebne sreče v zagovoru klerikalcev. Ta klerikalni pristaš v svojem fanatizmu sploh ni zmožen stvarno govoriti, liki klepetava ženska besedici tjavendan, zato je njegovo govorjenje provzroČiio precej razburjenja. Resolucija se je potem sprejela pri glasovanju z navdušenjem proti dvema glasovoma. Pri drugi točki je poročal društveni tajnik g. Novak • vladni
reformi za poslansko zbornico. Spočetka je označil okolnosti, ki so bile merodajne vladi, da je dne 23. svečana predložila poslanski zbornici načrt za preosnovo državnozborskega volilnega reda, omenjal pri tem delavsko gibanje za razširjenje volilne pravice. Kritiko val je nadalje vladno predlogo, v kateri je zapopaden edini princip, kako ohraniti in v bodočnosti premoč Nemcem napram ogromni slovanski večini v državi, zaman pa iščemo v vladni predlogi načela sploš-nosti in Še manj enakosti. Označujemo lahko vladni elaborat v kratkem : Stari volilni švindel se hoče nadomestiti s švindlom v novi izdaji. To utemeljuje navaja govornik, da vlada ni priznala volilne pravice ženstvu, da je s pogojem enoletnega bivanja v občini oropala delavstvo za volilno pravico, kje se tu more govoriti o sploš-nosti. Naravnost čuditi se je, da ima vlada pogum, imenovati svojo volilno reformo enako, ko se je vendar tako nečuveno kršila enakost v vsakem oziru. Pa avstrijska vlada je v svojem delovanju vedno goljufiva, v posodi enakosti hoče storiti novo nasilje Slovanom v Avstriji. Podaja zanimive statistične podatke o razdelitvi volilnih okrajev, posebej za slovenske okraje na Koroškem in Štajerskem. Iz teh se jasno razvidi, kaka je enakost v vladni volilni reformi. Ožigosa nadalje izdajstvo kranjskih klerikalnih poslancev, ki so za svoje strankarske koristi prodali Slovence na Koroškem in Štajerskem. Omenja, kako ss je Šusteršič napram temu dejstvu zagovarjal na klerikalnem shodu v „Unionu", rekel je: kako vendar hočem prodati Slovence na Koroškem in Štajerskem, ko jih nimam, kdor hoče nekaj prodati, mora vendar to v posesti imeti. Vemo pa dobro, da bi „Slovanska zveza", koje načelnik je dr. Šusteršič, prav mnoga lahko storila za obmejne Slovence, če bi hotela, a jej je bilo več za klerikalne svoje namene, kakor za eminentno narodno korist slovenskega naroda. Ravno na meji so najhujši narodnostni boji in važnost narodnih poslancev v obmejnih pokrajinah je neprecenljiva. Zato pa zasluži izdajsko početje klerikalnih Efijaltov največjega ogorčenja vseh rodoljubnih Slovencev. Kritikuje tudi nastop voditelja socialnih demokratov dr. Adlerja v zbornici, ki ni čutil potrebe se zavzeti proti krivični razdelitvi volilnih okrajev, ampak se je v z ničemur utemeljenem oportunizmu goreče potezal za Gautschevo volilno reformo. Čudno je tudi postopanje socialne demokracije, ki je Gautscha ob njegovem nastopu z največjo brezobzirnostjo pobijala, sedaj pa ga je dvignila na svoj ščit. Ravno zadnji dogodki pa kažejo sumljiva znamenja, da je (iautsch vprizoril s svojo volilno reformo prav grdo komedijo in socialne demokrate je Gautsch navzlic njihovi prebrisanosti zvodil na led. Zavedno delavstvo mora slej kakor prej stati na straži za volilno reformo na podlagi splosnosti in enakosti, ki naj bo sredstvo, da se doseže ravnopravnost narodov in ravnopravnost v narodu. Predlaga sledečo resolucijo : „Shod političnega društva „Jednakopravnost" v Idriji dne 1*2. aprila 1906, stoječ odločno na stališču splošne enake, tajne in direktne volilne pravice, konšta-tuje in izjavlja, da vladna volilna predloga, podana poslanski zbornici dne 23. februarja (.906 sicer pod krinko naznačenih načel, ne odgovarja splosnosti, ker se 1. zahteva za pogoj izvrševanja volilne pravice enoti et-nega bivanja v občini, in se 2. ne pripoznava volilne pravice tudi ženstvu; tudi ne enakosti, ker nečuveno krši 1. ravnopravnost narodov, in še nadalje zagotavlja premoč Nemcev napram ogromni večini Slovanov v državi; 2. ustvarja nove privilegije od vlade favorisovanim strankam. Z ozirom na ta dejstva se želi, da slovenski u ar o dno-napredni poslanci zastavijo vse moči, da se prepreči uzakonitev v vladni predlogi se nahaja-jočih krivic. Zlasti naj zahtevajo pravično razdelitev volilnih okrajev po slovenskih pokrajinah, da bodo slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem po svojem številu prebivalstva primerno zastopane. Na Kranjskem, kjer je vlada izročila razen Ljubljane vso deželo klerikalcem za
izdajsko in lakajsko službo kranjskih klerikalnih poslancev, ki na ljubo Nemcem in vladi niso zastavili svojega glasu za Slovence na Koroškem in Štajerskem, naj se stremi za pravično razdelitev okrajev. Za ostudni efijaltski zločin storjen po klerikalcih slovenskemu narodu, izraža shod nad tem nečuvenim početjem kranjskih klerikalnih poslancev največje ogorčenje.** — Po repliki s socijalnim demokratom Iv. Kokaljem, ki se stvarno izvrši, se vzprejme predlagana resolucija, proti koji glasuje samo klerikalec Logar. Na to je podpredsednik M. Seljak zaključil dve uri trajajoč shod.
— Iz trgovske in obrtne zbornice. Trgovsko ministrstvo je potrdilo izvolitev g. J o s i p a Lenarčiča predsednikom in gosp. Frana K o lini an na podpredsednikom trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani.
— Strašno. Graška „Tagespostu pogreva vest, da sta veliko graščinsko posestov Eornegg pri Gradcu kupila dr. T a v č a r in župan Hribar ter pravi, da je to za štajerske Nemce sramotilni uspeh slovanskih kapitalistov. Po tem našteva vse plemenitaške rodbine v srednjem veku, ki so imele to graščino v rokah ter zaključuje svoje velikonočne lamentacije : In sedaj so sredi nemške Štajerske smrtni sovražniki naše narodnosti gospodarji te graščine. Nemške Jeremije bo paČ treba opozoriti, da ne živimo več v dobi plesnivih nemških vitezov in da ima vsak avstrijski državljan pravico nakupovati si posestva, kjer in kolikor hoče. ako ima denar.
— Neumna jeza.  V Pragi je
začel izhajati tehnični strokovni list „Slovenski tehnik**, ki je mesečna priloga našemu listu. Izhajanje takega lista pa Nemce silno jezi, prvič ker se boje. da s takim strokovnim listom v tehniki kaki nemški tehnični listi zgube kaj naročnikov in ker list izhaja — v Pragi. rHoker gehts nim-rner!" kriče. Tudi mi mislimo, da ne. namreč z nemško neumnostjo, ki se spodtika nad slovenskim strokovnim listom.
— Htt£iorisiič8Q večer priredita danes zvečer v restavraciji rN a-rodnega doma" soprog in soproga Mark o vir z jako bogatim sporedom. Ker sta Marko vica Srba in ker sta povsod žela obilno zaslužnega priznanja, pričakujemo, da se slovensko občinstvo v kar najlepšem številu udeleži tega večera. Začetek ob polu
uri.
— Odbor »Muzejskega društva za Kranjsko" razpošilja ta-le oklic: Nad 200 let je preteklo, odkar nam je vnet od domoljubja, podaril slavni Valvasor knjigo, ki je najglasnejši hvalospev naše lepe dežele. Ista ljubezen do ožje nam domovine je ustvarila leta L839. društve kranjskega deželnega muzeja, iz katerega je nastalo pozneje „Muzejsko društvo za Kranjsko**, ki naj seznanja domačine, kakor tuji svet s slavno zgodovino naše rodne zemlje, tega branika turških navalov ob italijanski meji, z naravnimi čudeži in z običaji, dušnim zrcalom njenega prebivalstva. Društvo objavlja v ta namen zgodovinske, prirodopisne in narodopisne razprave, v novejšem času tudi z ilustracijami. To delovanje ni lahko : obilno gradivo deloma ni zbrano, niti urejeno in delavci na tem polju so preobloženi s stanovskimi dolžnostmi ter morejo le malo časa žrtvovati domoljubnemu poslu. Vendar, kdor pregleduje letnike „lzvestija in „Mit-teilungena, ki so dosedaj izšli, mora priznavati, da se je tu otelo mnogo zanimivega gradiva pozabljivosti. Ce pa hoče društvo s pridom delovati, mu je treba zadostne gmotne podpore, predvsem obilo članov in naročnikov društvenih publikacij. Ker je število članov še pičlo, obračamo se do vseh, ki se zanimajo za kranjsko domoznanst vo. in vabimo jih, da stopijo v krog članov „Muzejskega društva**. Članarina znaša na leto 6 K; člani dobivajo brezplačno „Izvestja** in rMitteilungenu: naročnina letniku samih .izvestij*" ali „Mitteilungenu je 4 K. Zglasila za pristop prejema odbor Muzejskega društva za Kranjsko.
— UsnrI je v Libercih bivši ravnatelj nemškega gledališča v Ljubljani g. Emanuel  W e s t e n.
— V prilog resnici. Iz verodostojne in zanesljive strani se nam iz Šiške z ozirom na ponedeljski na-rodno-napredni shod poroča, da se dogodek, tičoč se g. vladnega zastopnika, ni doigral natančno tako, kakor je bilo opisano v včerajšnjem listu. Na g. vladnega zastopnika ni nikdo navalil, še manj pa podrl na tla, marveč v splošnem nemiru ste dve osebi butili nehote s tako silo v stol, na katerem je sedel g. vladni zastopnik, da je le-ta bil primoran vstati in da mu je pri tem padel nanosnik na tla, ne da bi se razbil ; g. vladnega zastopnika se pa sploh ni nikdo niti dotaknil.   — Naš poročevalec vsega
tega v splošnem dirindaju seveda natančno ni mogel videti, zato je pač mogoče, da se mu je prigodila ta netočnost.
— Stavbarstvo. Stopnice iz umetnega kamna, ki jih je izdelala tvrdka David Seravalli, kiparstvo in tvoruica za umetni kamen v Ljubljani, iz armiranega betona za povečanje stavbe tukajšnje domobranske vojašnice, so se dne 9. marca t. 1. preizkušale od komisije. Obremenila se je za poskušnjo ena sama, prosto izbrana, 145 m dolga in 0.032 m v prerezu široka stopnica, in pokazalo se je, da so stopnice izvanredno trdne, in popolnoma varne pred ognjem. Meja, do katere se sme obremeniti, je 1270 kg za kvadratni meter.
— Kaj več nese nego „tura11 ?
Da kmetje v ljubljanski okolici veliko zaslužijo z vožnjo, takozvano „turo**, je znano V ponedeljek pa smo zvedeli, da nekaj še več nese kot „tura" in to je, Če se pride razbijat in razgrajat na liberalen shod. Ko so namreč „volilciu iz Ljubljane otipavali po shodu v Šiški svoje kosti, povedal je neki možakar iz Stopanje vasi nav vprašanje, zakaj hodi po batine v Šiško, da to nič ne de, da je več zaslužil kakor s „furoa. Ne razumemo „Slovenca", kako more pisati o nekaj krščansko-socijalnih radovednežih, ker bo vsak iz-previdel, da kakemu hlapcu ne bo padlo v glavo, da bi prišel iz Step an je vasi in celo iz Rudnika zgolj iz radovednosti v Šiško na shod.
— Napisi na novi železnici bodo
kjer le mogoče dvojezični, ker se hoče postaviti na postaje tudi grde spa-kedranke slovenskih krajevnih imen. Avče — Auzza, Podberdo, Canale poleg Kanal, Hudojužno bodo pa imenovali: lludajužna — Hodaj usna. To se pravi norčevati se s Slovenci! Temu je mnogo kriva politična oblast, ki daje tako imenitne informacije o slovenskih krajih. Občine in drugi poklicani faktorji naj se pa zganejo, dokler je še čas, da nas železniška uprava ne postavi svetu v posmeh s takimi napisi!
— Kotel za kuhanja žganja
imajo v cerkljanskem farovžu. udno ni torej, da se v fari potem popij o velikanske množine žganja in da je pred kratkim neki žganj ar pijan za-žgal Koprivnikovo žago v Zgornjem Berniku. Kakor se govori, zaslužijo v farovžu s kuhanjem žganja več nego pa nese cerkveno darovanje za škofove zavode.  To so res lepi zgledi!
— Orožna nesreča. VPoženku
pri Cerkljah so se igrali otroci pri ognju. Šestletni hčerki Frantarjevi se se je vnela obleka in ji zgorela na telesu, da se je deklica tako opekla, da je kmalu potem umrla. Da bi kdaj starši pazili na otroke in ogenj !
— Za uboge masla Kranj je
daroval veletržec g. Vinko Majdič povodom smrti svojih otrok Anice, Nadine in Petra 500 K.
— Ogenj. Ivanu Likozarju in Jakobu Šenku v Hotemažah pri Kranju ste pogoreli hiši in gospodarska poslopja. Škode je 11.500 K. Zavarovalnina pa znaša 41< K) K. Zgorele so tri živine. Zažgala je vsled neprevidnosti Likozarjeva žena, ki je hodila z lučjo po podu. — V Zavrhu pri Doleh pri Litiji je pogorela bajta kočarice Marije Godina do tal. Škode je 1000 K.
Hlev in kozolec sta pogorela posestniku Francu Pistotniku v Gaberjah pri Blagovci. Škode je 2000 K.
— Cerkveno puščico je o&ra-
del v farni cerkvi v Lescah potepajoč se čevljar Alojzij v^ulk iz Št. Jurja na Štajerskem. Vzel je iz nje 30 K. Ko so ga aretovali, našli so pri njem še 21 K 33 v.
— Pazite na otroke! Marija
Gašperšič v Premu pri II. Bistrici je šla na polje, doma pa pustila na ognjišču ogenj in zraven svojega 21 Jetnega otroka, ki je prišel preblizu ognja in dobil smrtnonevarne opekline po vsem telesu.
— Utopljenca so našli v potoku Kadula pod • kocjanom. Spoznali so v njem oOletnega Ivana Perkota iz Bučke pri Skocjanu. Peško se je ali sam usmrtil ali pa po nesreči v pijanosti zabredel v vodo.
— Ponarejen goldinar je bil
oddan na posti v Zagorju. Oddal ga je neki Ivan (Ječ. Poizvedbe se vrše.
— Ogenj vsled velikonočnega
streljašja. Na Štajerskem je navada, da o velikonočnih praznikih streljajo mladeniči, da se zemlja trese. Da se pri tem zgodi večkrat kaka nesreča, ni nič čudnega. Tako je v Gernicah pri Ptuju posestnikov sin Golob na velikonočno nedeljo streljal z mož-narji v bližini gospodarskega poslopja Grandoška. Streli so vneli poslopje, da je pogorelo do tal. Zgorel je tudi en prešiČ.
— Strela je udarila v nedeljo popoldne v Lešanah pri Radgoni v gospodarsko poslopje posestnika Jav-Ševca, da je zgorelo. Zgorelo je pet krav in devet prašičev, bika je pa strela ubila.   Tudi ženo Javševca in
njegovo hčer je pobil puh strele, da sta nezavestni obležali, a so ju vendar še o pravem času rešili.
— Požar je divjal velikonočno nedeljo v Prekopu v Savinski dolini. Strela je namreč užgala gospodarsko poslopje Gašperja Šlibarja, da je s hišo in gospodarskim poslopjem soseda Schweigerja pogorelo do tal. Zgorel je tudi en konj.
— Med viničarji. V Kapeli pri Radgoni sta viniČarja Žilavec in (1agran kopala vinograd. Prišlo je pa med njima do ostrega prepira, v katerem je Žilavec Čagrana udaril z motiko po glavi, ta pa Zilavca sunil z nožem v prsi. Žilavec je težko ranjen in bo težko okreval.
— Zlat iz 2. stoletja po Kr. r.
so našli v Podsredi pri Kozjem na Štajerskem. Zlat tehta 30 gramov in je velik kot goldinar. Vtisnjeno ima podobo cesarice Favstine, žene Anto-nina Pij a, ki je umrl 141. leta po Kr. r.
— Toča je padala velikonočno nedeljo v Mariboru in okolici. V Št. Lenartu v Slovenskih goricah je je bilo toliko, da je pokrila zemljo ped na debelo. Tudi v Frajhamu je napravila veliko škode.
— Deželna razstava se priredi
v Gradcu leta 1908.
— Umrl je v Velikovcu bivši trgovski minister P ino.
Za ponesrečene Macedonce v Malnicu na Koroškem se je nabralo doslej okoli 300 K. Kdor je kaj dal, naj ima zavest, da je pomagal rešiti življenje trem ljudem, ki bi bili sicer prav gotovo, če ne umrli, ali pa vsaj vse življenje ostali pohabljeni. Vendar bo treba skrbeti najmanj še dva meseca zanje, predno bodo okrevali docela. Naj bi se naši rodoljubi spominjali teh slovanskih trpinov. Prispevki naj se pošiljajo na trgovca And. M u n i h a v M a 1 n i c u na Gor. Koroškem.
Težavna aretacija. V Sach-
senburgu na Koroškem so aretovali delavca Franca Ometa iz Mengša, ('meta so policijsko zasledovali in je bil pri aretaciji tako silovit, da so ga morali z vozom prepeljati v zapor. Tam pa je razbil ključavnico pri verižici na rokah in raztrgal posamezne člene verižice.
Strašna smrt. V Gorici je zgorela 651etna Julija Ružička. teta ondotnega trgovca s suhimi cvetlicami Riesnerja. Ko je Ružička zjutraj vstala na vse zgodaj in si prižgala poleg postelje stoječo luč. se ji je vnela obleka in nesreČnica ni mogla i)0 ga siti ognja.
— Roparski napad. BHza Kron-berga pri 'Gorici je napadel 231etni Ivan Laza na iz Italije doma 19-letno Amalijo Rado van z Grčine. Zahteval je od nje 10 gld. Ko mu je dekle povedalo, da nima toliko denarja, preiskal ji je žepe, v katerih je našel le 7 h. Ko ji je izpulil še žepno ruto, v kateri je bilo SO h, je odnesel pete.   Italijana  so zaprli.
— Foskušeno izsiljevanje.
Komponista Tommasinija opero „Me-dea" so pred kratkim peli v Trstu. Tommasini je pa par dni nato dobil anonimno grozilno pismo, naj nekemu postreščku izroči gotovo vsoto denarja, drugače bo prihodnja predstava nMe-deje** izžvižgana. Tommasini je izročil pismo policiji, ki je izsledila izsiljevalca, ki sta 201etua Anton K riše ak in Jožef Majo ni k a.
Delravdacija v poštnem u?adi& Miramar pri Trstu. V poštnem uradu Miramar pri Trstu sta tam nameščena zakonska Tišina sleparila več let poštno blagajno in znaša primanjkljaj 8000 K. Zaprli so oba.
— Poskušeni samomori v Trstu.
Antonijo Dodič je zapustil fant, zato je skočila v morje, a so jo v pravem času potegnili na suho. — 481etni trgovski potnik Ivan Dušica je pa spil karbolove kisline precejšnjo množino, vendar se je zdravniku posrečilo ga rešiti gotove smrti.
— Uboj. V Trstu je v nedeljo zvečer v neki gostilni igrala družba prodajačev na karte. Kar je nastal prepir, v katerem je bil 301etni Bernard Kodrič sunjen z nožem v srce, da se je zgrudil in v par trenutkih umrl. Morilca Battija so aretovali. Skril se je pod neke stopnjice.
— V mor|e je padel v nedeljo
z ladje „Epulou, ki je vozila iz Milj v Trst, neki neznan potnik in izginil v valovih. Vse iskanje je bilo zaman. V ponedeljek zjutraj so pa našli pri Sv. Andreju moško truplo, ki je najbrž onega ponesrečenca. Utopljenec je videti obrtnik in njegove identitete še niso mogli dognati.
— Za&frupila se je v Trstu 31-letua privatistinja Justina Kalin, ki je izpila stekleniČico karbolove kisline. Predno je prišel zdravnik, je bila že mrtva.
— Harmonike  so ukradli v
Trstu neznani tatovi nekemu Josipu Vrču in več drugih vrednostnih stvari v vrednosti 102 K. Vrč bi jim že eno zagodel tudi brez harmonik, samo če bi jih poznal.
— Samomor vojaka.   V P ulj u
se je ustrelil v domobranski vojašnici narednik Vekoslav Bizjak, doma
iz Lokavca pri Ajdovščini. V smrt ga je gnala nesrečna ljubezen.
— Bogat lov sardel. V minulih dneh so ribiči v Rovinju vio vili 75.000 sardel.
— Slab družabnik. Včeraj je v
neki gostilni na Dolenjski cesti usnjar Fran JuršiČ, ki je te dni prišel iz Amerike, raznim vojakom dajal za pijačo. Ko je to opazil 341etni dninar Jožef Kogovšek, se je pridružil k mizi in pomagal vojakom piti. Slednjič se mu je pa ponudila prilika, da je izmaknil Juršiču iz žepa IGO K denarja. Policija ga je aretovala in izročila c. kr. deželnemu sodišču.
— Preprečen zaslužek. Včeraj je padel v roko na kolodvoru službujočemu nadstražniku Večerinu Fran Česnik, ki je imel seboj 23 izseljencev, katere je hotel odpeljati k agentu Zwilchenbartu v Bazel, kateri bi mu bil dal za vsakega 6 K.
— V občinsko pisarno so pred kratkim vlomili neznani tatovi v Ži-reh in ukradli 150 K denarja, tri obligacije, hranil nično knjižico kranjske hranilnice, hranilnice v Idriji in dve knjižici tamošnje posojilnice , kakor tudi zlat poročni prstan.
— Delavsko gibanje. Včeraj
so se odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko 48 Hrvatov, 25 Macedon-cedv in 12 Slovencev, nazaj pa je prišlo 100 Hrvatov in 60 Slovencev.
V Scheibbs je šlo 22 Hrvatov. — V soboto je šel v Ameriko 1 Slovenec.
V Beljak se je odpeljalo 28 Hrvatov.
— Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 100 Slovencev in 70 Hrvatov. V Scheibbs je šlo 150, v Heb 200, v Meran 70, v Inomost pa 100 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 200, v Budimpešto 280, v Ljubljani je ostalo 70 laških zidarjev.
— Izgubljene in najdene reči.
( idč. Marija Pretzova je izgubila zlato žensko uro s srebrno verižico. — G. Dragotin Pogačnik je izgubil zlat obesek, vreden 100 K. — Delovodja g. Matevž Marjek je izgubil polovico zlate verižice. — Šivilja ga. Franja Dolenčeva je izgubila srebrno žensko uro. vredno 20 K. — Neki gospodje izgubil double ščipalnik. vreden 4 K.
— Delavka Antonija Ka>nikova je našla žensko uro, krojaški vajenec Valentin Stupica nekaj denarja, posestnikov sin Jožef Trtnik pa zlato uro z verižico. Vse te reči so bile oddane na magistratu. — Na južni železnici je bila izgubljena, oziroma najdena volnena jopica, ldače, nekaj otroških igrač, načrt, meter, suknjič in neki kipec. — Izgubila je v nedeljo popoldne med 4. in 5. uro neka dama pred tivolskim drevoredom zlato žensko uro s srebrno verižico. Pošteni najditelj se prosi, naj jo odda proti nagradi v trgovini Herzinanskv v Prešernovih ulicah. — Pavla Z. je izgubila petak na poti od vrha pa do vznožja Šmarne gore v ponedeljek popoldne. Pošten najditelj naj ga blagovoli vrniti v Kolodvorskih ulicah štev. 8. Petina pripade najditelju. — Nekdo je dne 14. t. m. izgubil zlat prstan iz 14 kar. zlata z opalom. Pošteni najditelj se prosi, da bi ga oddal proti dobri nagradi na Radeckega cesti št. 2.
— „Ljubljanska društvena godba11 priredi jutri zvečer v restavracijskih prostorih hotela „Ilir i j au (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Slovani v Ameriki. Domov se je vrnilo iz Amerike pred prazniki 200 Slovencev in Slovenk z ladjo „La Savoie". Med njimi je bil tudi SOletni starček Lovrenc Rekar, ki je preživel v Ameriki 40 let ter se sedaj vrne v svoj rojstni kraj Gorje pri Bledu. — &est Bolgarov so dobili strašno razmesarjenih in mrtvih v njihovem stanovanju v Minneapolisu. Zaklali so jih baje rojaki.
• Najnovejše novice. Trojni
umor. Blizu Szegedina je vlomil v trgovino nekega Kardosa bivši orožnik Kodas ter ubil trgovca, njegovo ženo in služkinjo. Kodaš je po izstopu iz orožniške službe obiskoval gozdarsko šolo v Kiralvhalomu ter bil najboljši učenec. Za praznike je šel obiskat svojo ženo in otroke v Sobotki. Da bi jim prinesel velikonočnih daril, je postal ropar in morilec.
— Bljuvanje Vezu v a. Velikonočno nedeljo je zopet padal na Boscoreale, Bosco - Trecase in Torre del Greco tako gost pepel, da je bilo popolnoma temno. Tudi dva precej močna potresna sunka so Čutili.
M a k s i m < i o r k i, ki so ga pri prihodu v Ameriko sprejeli s tako slavo, je danes brez strehe. Ko se je namreč zvedelo, da dama, ki ga spremlja, ni njegova žena, teinuč gledališču a igralka Andrejevna, in da je svojo ženo in otroke pustil v Rusiji brez sredstev, je nastalo med gosti v hotelih tako razburjenje, da so mu morali v hotelu takoj odpovedati stanovanje, a tudi v drugih hotelih in privatnih stanovanjih ga ne marajo sprejeti.
— Pri potresu na otoku Formo s a dne 15. t. m. je bilo ubitih 109 oseb; 1<>44 hiš je popolnoma zrušenih.
— Princ Arzen, ki se je udeležil rusko-japonske vojne, pride prihodnje dni v Bel grad ter prevzame poveljstvo nad srbsko armado.
— Anton Bailev, solastnik znanega cirkusa „Barnum in Baileyu, je umrl v Londonu 59 let star.
— Utonil je v Donavi pri Korneuburgu poročnik Vukić.
Telefonska in brzojavna poročila.
Škofja Loka 18 aprila. Slava narodnen^predn m poslanc:m za . možati nastop v deželnem zboru Napredni Žabničani.
Inomost 18. aprila   Na po staji B e r t i n o so Italijani insui-t:rali     berolinskega profesorja Ekarta Meyerja, ker se je-zavzemal za nemške minoritete na južnem Tirolskem.
Bud m pest a 18. aprila. Vojno ministrsto je izdalo ukaz, v katerem [sa vojaškim dopolnilnim okrajnim poveljstvom naroča, naj v bodoče dostavljajo novincem pozivnice, ki so bile dosedaj samo nemška, v nemškem in madjar-skem jeziku
8udimp6Šta 18 aprd* Ministrstvo za notranje zadeve je razveljavilo odredbo z dne 19. marca t L, s katero se je omejila svoboda zborovanja
Beigrad 18. aprda Vlada je poklicala 200 orržnikov iz no-traojosti v Beigrad za slučaj, da bi se ponovli taki nemri, k,kršni so bili v pet-k.
Beigrad 18.   aprila. Vlada je podala   snoči   kralju  demisijo z motivacijo, da je naletela pri reševanju  važnih dnevnih vprašanj na nepremagljive težkoče. Kralj je ... demisijo sprejel, ali ni še določil • osebe, ki sestavi provizoričen ka- . hinet z edino  zadaČo,  da izvede nove volitve. Splošno se misli, da se to poveri Pašiću, ker taka rešitev krize bi bila najpravilnejša.
—ut.
Petrograd 18. aprila. Veliko nočni prazniki so po vsi Rusiji potekli docela mirno. Car je pri tej priliki po m i lastil več političnih zločincev
Pariz 18 aprila V Lensu so nastali hudi nemiri. Ker neka delavka ni Irtela stavkat*, so jo . napadle žene stavkujočih, jo preteple in jo prisilile, da je morala nositi rdečo zastavo.   Nastal je splošen  pretep.   Interveniralo je orožništvo in vojaštvo.   Pri izgredih je bil ubit en oficir, dva vojaka sta  lahko,  štirje  pa težko . ranjeni.   Kasneje je stopda v akcijo tudi konjenici. Poslanec L a • -muetin je hotel posredovati, a • ga je množ ca pretepla in ga pri- , silila, da je moral ž njo korakati. Pri tej priliki sta bila 2 častnika težko rasjeua  Množe?, je sricala v   eno   mer:   Živela revoiucja Obl&jtva so zahtevala, da se pošlje v Lens še več vojaštva, ker sa je bati še večjih nem to v.
Lens 18 aprila. Snoči so de-lavoi prireddi velik shod, na katerem so govorniki silno napadali vlado Ob sedmih zvečer je do spelo mnego vojaštva v mesto , Razjarjena množica je vojaštvo insultirala
Berolin 18 aprila V rudokopu Budvveiler se je vnel rov. Vkijnb vse-ji naporom se dosedaj še ni posrečilo oganj udušti.
IVI Ita 18. aprila. Ko je včeraj okloprjica „Princ of Wales* manevrirala na mor j t), se je prigodila na ladji ekspl >z»;a. Ubit: so bili trije kureči, Btfri mornarji so pa ranjeni.
Ceneno domače zđrovlto. Za um*-fi«vc to hranitev dobroga probavijanja se priporoča rana crniogo deseticu! tlobro znanoga, pristnega „Muli »Y0jra "loirtlif praike". ki se dobi za nizkt ceno. iti kateri vpliva aajbolj trajno na vso ttftfcoAl pruhavljenja. Originalna ftkatljica 2 K Po \j »Stnem po vaetju razpošilja ta prašek vsak dan lokar-nar A. MOLJ., o. in kr. dvorni zalagatulj na DUNAJ 1, TuL-LUubea 0 V lekarnah ua de-leli je :arocno zalit«vati MOtLL-tt t-reparat, zazu&mov&ft s vjLrno*uno znamko in pod* pteoot i    i I
Pozor!
Le „Tompel-vreleo" in ,,8ty-ria-vrelee" sta
kot rogaSki Blatim postavno varovana. Vsi drugi izdelki, ^ nimajo ozmimenila „Tempel-vrelec" aii Styria vrelec1', temveč se spravljajo golju-tlvo pod imenom ,.Rogaška slatina'* v promet, naj se zavrnejo. — OakrbniStvo deželnih vrelcev Rogatec-Slatina.
proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluj r uttJboljN« p r Izumit a
o-cliiui tram
katera okrepeiije luHt^rr, odfitra-njuj« laske in preprečuje Izpadanj}«* las.
t etelileiftiest z navodom a 14..
^zpoSilja se z obratno poŠto ne manj kot .'v. • steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnlh obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dsiiakarna Milana Leusisks
t Ljubljani, Rssljsra cesta št 1
;c^eg novozgraienega Fran Jožorave^a
iubiL mofstn 49 15
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: G.
gidojca Vivod, c. kr. davč. kontrolor t Gornjem građu K 2 50 zbral ob priliki odhodnice gosp. Antona Hočevar, odhajajočega v Kranjsko goro. Lepa hvala ! Živel !
" Heleorološlčno poročilo.
0» B*d nsoriem S'563.   Sredaji rručoj tlak TSrt-0 »**m
Čas stanje, gg = ^ baro- j g, > <   __ZL   metra !  S *
Vetrovi
Nebo
vanj a
\ mm
16. 9. iv.   T 40 Oj   11*2 si. jgvzhod pol. oblaČ.
T. 7. in.    "38 2      5 2   si. sever megla 2. pop. 735 0     19 0 sr.jgzahod oblačno
„ 9. zv. 18 7. zj.
734 1 j 13*2 sr.jgzahod oblačno 732 1     12 2 slab zahod oblačno
2. pop. 730*3     16 4 p.m.jzahod oblačno
i i l
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 120° in 12-6°; norm.: 9 8> in 100°; Mokrina v 24 urah 12 mm in 00 mm.
t
Ivan čeme naznanja v svojem imenu in v imenu svojega nedoraslega otroka vsem ostalim sorod-rodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njega iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, hči, sestra, svakinja, teta in sestrična, gospa
Adeloldo Čeme
n]. KiKthner
danes ob 6. uri zjutraj po kratkem trpljenju, previđena s tolažili svete vere v svojem 34. letu življenja, blaženo zaspala v Gospodu. '
Truplo drage rajnice se slovesno blagoslovi v četrtek, dne 19. aprila ob polu 5. uri popoldne v hiši žalosti Vrhovčeve ulice št. 9, se nato prepelje na pokopališče k Sv. Krištofu ter položi v lastni grob k zadnjemu počitku. 1418
Sveta maša zadušnica se bo da-ovala v župni cerkvi pri Sv. Petru.
V Ljubljani, 18. aprila*
S L majnikom se išče v Sp. Šiški
soba s kuhinjo.
Pismene ponudbe pod ,,100 a", posie testante, glavna posta, Ljubljana,
do 21. aprila t. 1. 1408
Oddam *^Hf
a primerno najemščino v neposredni 'iižini južne železnice, t. j v Ljubljani ta Sv. Martina cesti št 20 ležeče
velike in svetle
delavnice
pripravne za vsako obrt,
krasno sKIadišča
M z TOMi in Me?
zaL  dva J^onfa«
Prodam dobro
antrolno blagajna
(National.)
Pojasnila pri lastniku Jos. Pe-
Mesečna soba
za dva gospoda se takoj odda. Na željo
tudi s hrano. Soba leži sama zase in ima poseben vhod. Cena nizka, hrana dobra, domaČa.
Kje — pove  npravništvo „Slov.
Naroda
1414—1
Odda se takoj ali za majev termin
prodajalnica
z vso opravo, zraven klet in skladišče.
Poitve se pri g. Martinu Raznož* niku v Spodnji Šiški št. 219, I. nadstropje, levo. 1415 i
izurjenega, če mogoče strojepisca, sprejme takoj odvetniška pisarna
dr. Krisper & dr. Tominiek
v Ljubljani.
1410 1
v Ljubljani v Latterman-novem drevoredu
v lastni nalašč v ta namen konstruirani
projekcijski  lopi  z  vzvišenimi  sedeži, in sicer s prvimi prostori zadaj.
Nikakršna pretirana  reklama, prepriča naj se vsakdo sam. — Ne zamenjajte ga s kinematografi, ki ste jih videli.
Velika predstava slovečega
elektro-bioskopa
Tehnično najpopolneje gledališče za žive senzacijske  predstave z   električnim motornim obratom. Ravnatelj in lastnik Karel F. Lifka.
Prvo in najznameniteje podjetje te vrste, v katerem je investirana glavnica 70.000 K. — Doslej največja prevozna električna razsvet-ljevalna naprava za kinematografske predstave. — Parni obrat s 40 konjskimi silami. Lastni posnetki.
Znamenit velikanski spored, ki ga še ni
bilo tukaj. — Le najnovejši naravni in svetovni dogodki kakor tudi prav komični prizori.
Fotografija, ki poje, govori in muzicira.
icu ravno tam.
1409—1
od sobote dne 14. aprila do vštetega petka dne 20. aprila.
1. ) Maii tat jabolk.
2. ) Plastični plesi, izvaja jih družba „Dah-lias* iz gledališča Skala v Milanu.
3. ) Pitanje golobov na trgu Sv. Marka v Benetkah (lasten posnetek); krasen pogled na cerkev Sv. Marka.
4. ) Praktični čarovnik.
■ Novo! Pravkar došlo. •       £ *
5. ) do 9.) Nezgoda v jami Courrieres ali 13 preživečih rudarjev, ki so bili rešeni šele po 20 dneh. a) Nemški in francoski rešitelji; b) sorodniki ponesrečenih rudarjev; c) sirote courrierske; d) trinajstorica rešenih.
10. ) Zajtrk prirodoslovca; več milijonkrat po mikroskopu povečana sirova pršica in vodne živalice. |
11. ) do 18.) Vendeta (maščevanje). Znamenita drama v; osmih slikah.
19.) — 21.) Živeče cvetlice. TaTprizor, dovršenost fotografije v barvah, je mojstrsko delo z velikim uspehom.
22.) Mali malopridnež ali novi pekovski učenec. -
V soboto, dne 21. aprila  II. spored s popolnoma novimi   podobami. — Vsak dan velika predstava.
Ob nedeljah in praznikih ob pol 11. uri dopoldne, popoldne ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri; ob delavnikih ob pol 6., 7. in 8. uri zvečer.
Vstopnina: I. prostor 40 kr., II. prostor 30 kr., III. prostor 20 kr., vojaki (stojišča) 10 kr. — Otroci do 10. leta v spremstvu odrašencev I. prostor 20 kr., II. prostor 15 kr., III. pr. 10 kr.
Ker je bilo moje gledališče elektro-bio-skop po vseh večjih evropskih mestih sprejeto s priznanjem, si dovoljujem apelirati na tukajšnje p. n. za umetnost vneto občinstvo in prosim prav mnogobrojnega obiska.
Z odličnim spoštovanjem
1431 i-avnatelfstvo«
Znamenita modarno u;b]gM tvorn ca
G. Skrbić
o Zgrebu, llica štev. 40
priporoča svoje na glasu
solidne in cene
žaluzlje
lesene in platnene rolete, lesene in železne kapice
za okna kakor tudi za trgovine itd. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. 2
Naprodaj je prav lep«
stavbišče
obstoječe iz 2 parcel. Solnčnata lesa, prost razgled. Način zidanja: odprt z enonadstropnimi hišami.
Prodaja lastnik na Domobranski cesti it 1 v Ljubljani* 1342-2
Mlad izobražen mož, vešč sloven skega in nemškega jezika v besedi in pisavi, želi nastopa 1411—1
pisarja, sluge, vratarja, nad-zorovatelja, skladiščnika ali dru
gega sličnega. Nastopi lahko takoj.
Ponudbe na npravništvo „Slov. Naroda- pod   Vztrajnost 90"
^arlika svetovna razstava 1900.
flrojnrnii m \w hiša
za trgovino blizo Ljubljane na Državni cesti brez konknrence se da v najem eventualno tudi proda pod zelo ngod nimi pogoji. 1416
Vprašanja z znamko 10 vin. za odgovor sprejema uprav. „Slov. Nar-.
Za cel tamburaški zbor
instrumenti
knjige, tice,  partiture, železna
Stojala itd. vse v najboljšem titanu, veČina skoraj  novo,  se prav poceni
anr ~w i388~
\Si    Naslov pove upravništvo „S1. N.a
Krojaškega pomočnika
J ur
za veliko delo, spretnega in zanesljivega, sprejmem takoj ali Črez 14 dni v stalno delo. Ravnotako sprejmem tudi
UČOnCSIv 1292—4
Franc Korošic
krojaški mojster v Radovljici.
Sive koroške kose
izdeluje
tovarna za kose Karel Zeilinger
v Hfninielherjru
iz najboljšega koroškega   litega jekla v poljubni obliki in množini.      1232—5 Cene  in  vzorci  kos  se pošiljajo na zabtevanje franko.
rt. .        . .
?/:'■ -
^noslawn» ustna
Dobiva acpovtod.      3564- 46
Hednarofln
1a.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Razstavljeno od 15. aprila do
21. aprila 1906:        1349 2
Zelo zanimivo
potovanje Andrejevo
po zraku z zrakoplovom.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani
javlja pretužuo vest, da je nje dolgoletni, velezaglužni član načelstva, blagorodni gospod
Janko Verhovnik
posestnik itd.
danes popoldne po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega  pokojnika bode v četrtek, dne 19. t. m. ob 6. uri popoldne iz biše žalosti Stara pot Št. 5.
V L j ubijan i, dne 17. aprila 1906.
1417
V leta 1906 se bode prodalo v državnem gozda I lovca približno 2000 m3 in v državnem gozdu Rad če približno 1200 m3 lesa za žaganje in celuloznega lesa v gozdu samem.
Les za žaganje ima dolgost 4 m do 4 1 m, celulozni les pa dolgost 2 m do 6 m.
Za les za žaganje je ponuditi po debelostnib vrstah od 20 do 26 cm naprej in za srednjo debelost od 27 cm naprej.
Za vsak državni gozd je staviti posebno ponudbo.
Na kuvert ponudbe je treba napisati nponudba za les iz državnega gozda Ilovica" ali pa „ponudba za les iz državnega gozda Radeče.u
Ponudbe, kolkovane s kolkom za 1 K se morajo najpozneje do vštevše sobote, 5. majnika t. I. vložiti pri c. kr. gozdnem In domenskem oskrbnistvu v Radovljici in jim je la državni gozd Ilovica priložiti vadij j 1000 K, za državni gozd Radeče pa vadij 600 K.
Pogoji se izvedo pri c. kr. gozdnem In domenskem oskrbnistvu • v Radovljici, kjer se dajo tudi vsa pojasnila.
C. kr. gozdno In domensko osMttuo u Radovljici
dne 11 aprila 1906.
c. kr. gozdni oskrbnik
i 1407 Pr. Pirker s. r.
I
Majhna gostilna
ali trgovina bodisi v Ljubljani ali na deželi, se takoj sprejme.
'M na upravn.
1403 -2
Ponudbe pod „Takoj ,Slov. Naroda".
1382—2
zastopnika
za Ljubljano išče
valjčni mlin VINKO MflJDlC
5» (Gorenjsko).
Kontoristinja
s trgovskim izpitom želi službo pre-meniti, bodisi v trgovini ali kaki privatni pisarni. Sprejme tudi službo blagajnicarke. Naslov: Kontoristinja štev. 21. Poste restante Ljubljana. Glavna pošta. 1381—2
Trgovski pomočnik
vajen prodajalec modnega in manu-fakturnega blaga se sprejme pod zelo dobrimi pogoji. 1385—2
Ponudbe na tvrdko V. Mihelčić,
Sisak. Hrvatsko.
Spretnega
akuiziterjo
iŠČe pod ugodnimi pogoji na Kranjskem Že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 17—31
V Spodnji Šiški nasproti šole je naprodaj več lepo ležečih parcel za zidanje. Cena: eno do dve in pol krone za kvadratni meter. 1290—4 Poizve se pri odvetniku gosp. L Vencajzu, ali pa pri lastniku v Flori-janskih ulicah št. 1 v Ljubljani.
Hiša z vrtom
ležeča v ljubljanskem predmestju, na zelo ugodnem kraju in pripravna za vsako obrt, se da takoj v najem ali se pa proda pod zelo ugodnimi pogoji. 1380 - 2 Naslov in pogoje pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Narodau.
{jgH     Leitenberger Frid.
c. kr. poštar v Primieru pii Tridenta izpričuje, da je ozdravi'a njegovo nad 4 leta trajajočo želodčno bolezen (ko je prej vsa HBt§ mogoča sredstva uporabljal brezuspešno) edino le
želodčna tinkturo
G. Piccolija
lekarnarja
v Ljubljani, Dunajska cesta.
1 steklenica velja 20 vin. in se v nanju naročila izvr-IV      sujejo točno, bi,9 4
Ker nameravam zapustiti Ljubljano, prodajam vse blaffO svoje zaloge po
uamk cenab
na kar cenjeno občinstvo Še posebno opozarjam.
Cepa velikonočna
in
binkoštna darila.
Z velespoštovanjem 1278—4
Adolf VVagenpfeil
juvelir in zapriseženi cenilec v Ljubljani na Jurčičevem trgu 2.
m
Ljubljanska kreditna banka ¥ Ljubljani"
Rezervni zaklad K 200.000'-.
9*odriižiificai v CELOVCU.
KopujM la prodaj« vse vrste rent, a&st&vnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, ?a?at, novcev
m devia
Promese izdaji k vsakemu irebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000-.
ZhmIhi it Ifcskiaftili Hf pfidi|ei mi tntiMShM aiplrja.
isaZrebane vrednostne  papirje in    ;v - • .-'aralo sr^čk® proti. vnovCnje zapale kupone. fe-drscraJ. lasfro-Tol.
Vinkuluje ia deviakiiit^«   ^o^ask* že-nitninske kaveiia.
Podružnica w S P LJETU.
Drnarn«   »»ojj<-  «p rej •m«     ~ .
v tekočem raCuna ali na vlo2ne knjižice proti ugodnim obrostim. , Vloženi denar obrestoje od čne v ogo do dne vzdiga. 3—44
Promet s čeki In ntkaznloaml.
70
Prvo ljubljansko veležgalnica za bovo z
električnim obratom.
Vsled direktnega uvoza kakor tudi zaradi velike razpečave lahko dobavljam povsod za izvrstno priznano 9 s strojem In racionalno žgano kavo, ki je vsak dan sveža, torej zelo aromatična, najfinejše kakovosti in najbolj poceni.
Prodajam pa posamezne vrste kakor tudi najbolj preizku šene zmesi. Prednosti s strojem žgane ave pred navadnim praženjem so splošno priznane; o tem se lahko vsakdo prepriča z malo poskusnjo.
Z odličnim spoštovanjem
KAREL PLANINŠEK
f
111-15
na Dunajski cesti.
(Postajališče elektr. cestne teleinice.)
Porainnva z Odrsko. ftanec maroik« zitdev«*.
IMMeiMoi Avstrijo pri ruikem uohojIIu. 1400 2
Industrijalna vele«vemo Padanje obrfiine mere
so za dunajsko borzo trenutki, ki jih ni podcenjevati in ki pao utegnejo najširie kroge sanje zanimati Pojasnila o delnicah, ki utegnejo narasti, radovojjno dajem na podlagi zanesMivih informacij resnim interesentom. Naročila za dunajske ali zunanja borze 86 izvršujejo najku-lantneje in lahko kupljeni efekti do dviga ali do realiziranja dobitka ostanejo proti zmernim
obrestim pri meni v varstvu.
Banka in menjalnica.
(Firma obstoji od 1. 1889.)
Ignacij Urbach wuKBairS. 37.
Telefon 3t. IO.OI8,
Poftt. hranil, račun *t. 852 633.
podraženje mila.
Cenjenim mejim edjemaleem mila u uednest, do 5«m zaredi ped ražen j a surcuin primeren cene
us«b s^ejib mil zvišati za 3 krone pri 100 fcf-
lcgramir>
U Ljubljani, dne 12. aprila 1906.
1353 -2
Št 9076.
Razglas.
13W—2
o klasifikaciji konj in o štetvi vozil leta 1906.
Klasifikacija konj in tovorne Živine vršila se bo letos po razpisu c. kr. deželne vlade z dne 28. febraarja 1906, št. 4342, za mesto Ljubljano dne 2., 3. in 4. maja t 1. in sicer na koDjskem sejmišču poleg mestne klavnice po nastopnem redu:
dne 2. maja t. I.
a) ob 9. dopoldne za II. okraj (St. jakobski del);
b) ob 10. dopoldne za III. okraj (dvorni del).
dne 3. maja t. I.
ob 9. dopoldne za IV. okraj (kolodvorski del).
dne 4. maja t. I.
a) ob 9. dopoldne za I. okraj (šolski del);
b) ob ValO. dopoldne za V. okraj (predkraji: Hradeckega vas, Dolenjska cesta, Hanptmanca, Ilovica, Karolinška zemlja, Črna vas);
c) ob 10. dopoldne za Vodmat;
d) ob Vali- dopoldne za vse one konje, ki so bili dne 2. in 3. maja zadržani.
Tega reda se je strogo držati. Dohod h klasifikacijskem prostora je od Gruberjevega kanala. V obližju tega prostora ni dovoljeno voz puščati.
Ako bi kakega konja ne bilo mogoče v določenem času pripeljati k ogleda, je vzrok naznaniti pravočasno mestnemu magistratu ali pa komisiji. Za konje, ki 80 oproščeni od klasifikacije in za žrebeta, ki letos ne dopolnijo Četrtega leta, prinesti bo v zmislu § T. ministrske naredbe z dne 18. marca 1891, št. 35 drž. zak., izpričevala, obsegajoča razloge oprostitve in izdana po dveh posestnikih, kojih konji se predstavljajo. Lastniki konj se opozarjajo, da je vse izpremene, ki se dogode v Času med naznanitvijo in pa med klasifikacijo konj, to je od 20. aprila do vštetega 4. maja naznaniti mestnemu magistratu.
Za popisovanje konj in tovorne živine vroče se posestnikom posebne naznanilnice, katere je vestno izpolnjene vrniti do 20. aprila t. 1. m: - i.s trat-nemn ekspeditu.
V rubriko 3—IV naznanilnic je vpisati tudi tovorno živino, kakor mule in tovorne konje, ki se porabljajo zgolj za tovorjenje.
Število oslov je vpisati v rubriko 6. V rubriki 6. je tudi pojasniti, kakšna tovorna živina je navedena v rubriki 3—IV. Iz opazk na zadnji strani naznanilnic je razvidno, kateri konji so oproščeni vsakoletne naznanitve in kateri klasifikacije. Lastniki konj, ki opuste pravočasno naznanitev ali predstavo svojih konj in se ne morejo dovolj opravičiti, se kaznujeje v zmislu ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857 drž. zak., št. 198, z globo do 200 K, ali z zaporom do 20 dni; poleg tega pa morajo plačati vse stroške poznejše klasifikacije.
Obenem se bode vršilo tudi Štetje tovornih vozov, vozov za osebe, avto mobilov, vsakovrstnih tovornih sedel in običajnih podprog z blazinami, ki služijo za prenašanje in navezavo zabojev in košar.
V ta namen se dostavijo lastnikom voz naznanilnice (izkaznice) s pripomnjo, da je število  in kakovost avtomobilov,  število tovornih  sedel in število podprog z blazinami vpisati v zadnjo rubriko naznanilnice.  Tudi te na znanilnice je do 20. aprila t. 1. vrniti magistratnemu ekspeditu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 1. aprila 1906.
M
P«
32
rt O
k
Nov salon za klobuke.
Za pomlad in poletje
priporoča
klobuke za dame in otroke
w   v.'IšIaI   I:
modlHtlnJi
A. VIVOD-MOZETIČ
trgovina modnega In perllnega blaga
v Ljubljani, na Starem trgu  štev. 21.
Moderniziranje in popravila klobukov okusno in ceno.
Zunanja naročila točno in solidno. 1136—7
B
O P* CD
i
/T
Knjižna novost!
jL /Ukerc:
Jffučeniki.
Slike iz naše protireformecije.
Cena: broš. z izvirno risbo na naslovni strani 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h, po pošti 20 h več.
Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga ob&ega petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantiiem se je bila začela že sa Trubarja. Ko pa je zasedel UubUansko škofijsko stolico Tomaž Hren, so se začeli hndi časi za slovenske protestante. To reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duhu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej tudi za slov. protestante, ki so po dolgem upiranja podlegli kot pravi mučeniki za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec. 54- 39
Knjiga je izšla v založbi
Lav. Schwentnerja
v Ljubljani.
Neutrpna
novost!
Preprosta
uporaba!
Vosek za pod
ki se briše mokro. Porket-Rose ssnssr):
ohrani  blesk,  ovira razširjanje praha in je v rabi najcenejši vosek za pod.
Uveden pri visoki in najvišji gospodi, zavodih, sanatorijih, hotelih prve vrste itd. itd.
Lonček
K 1-35 ■ 2-50
V Ljubljani ga ima
Adolf Hauptmann
tvornica oljnatih barv.
985—10 M
m
Ali že veste
da je I. kranjsko reklamno podjetje W. K  NUČIČ v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah št 6 1359—3
znižalo cene za
I. slov. Kažipot za kolesarje in pešce.
Sedal stane samo eno krono.
Dobiva  se  samo pri podpisanem
I. kranjskem reklamnem pod-letlu W. K. Huffl u UiiMlnnl.
Ta-ta-ratata!
Bum! Bum!
Bum!
Slovensko-nemška
trsousko-obrtna
Naslovno knjiga je izšla.
Dobiva se edino pri I. kranj skem reklamnem podjetja:
W. K. NDĆIĆ v Ljubljani, Šelenburgove ulice it. S.
Izseljenci v Ameriko
1 skozi Nizozemsko ali Francosko), obračajte ho zaradi točnih nasvetov najbolj^
na generalno agenturo za izseljevanje
A. M. Natural, Basel
(fi. ftatural, £e Coullrc £ Cie.)
IHt
31.   Hoohsstrassie 31,
ki vas točno odpremi po nizki ceni in s skrbno postrežbo samo s parobrod
najnovejšega sistema, z dvema vijakoma.
Cee. kr.
nvsCi IJetco tfrž&vfte železnice.
C. kr.
e drž. leifiei v
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1.
Odhod Iz blabttaBO jaž. kol. Fiipa mm UMi Ob 12. url 34 m ponoči osebni vMc v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Gtodortz, Franzensfeste, zornost, Monakovo, Ljtibr.c eez Seiztal v Aussee, Solnograd, Čez Mbk MJfcj v Steyr, v Lmc, na Dunaj via A mmletim. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v TfOiž, Poataoei, Beljak, Celovec, Mata«, M nofrooiijt rraHzeaefeste, Ljubno, Dunaj čez Seiztal v Solnograd, rnomost, čez Ktem-RertHiig v Staj*,» Line, Bodejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fvancove vare, Prago, Lipsko, čez Ammmmmm m Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ccle»«c, M« G*odiMtz, Ljubno, Seiztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, kiomost, Breeoac, Cui* Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Trt* Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Kletn-l^eMNng ? Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Piafo, h Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. ari Mmm ♦sebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Ineraest, Monakovo, (Trst- Monakeve mtmm\ ♦oz 1. in II. razr.) — Proga ▼ Novo mesto ta Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 1 r jutra j osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. Trtrtiho. --ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v I.fnbrjano j u ž. k*J K Trbiža. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monako*u (**. «akovo-Trat ditekt. voz L in II. raz.), taomost, Franzensfeste, Sotaograd, Line, Sieyr, ml Aossee, Ljubno, Celovec, Mali Glčdnitz, Betjak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vtak 1] TfOiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prag« gz Prage direktni voz I. in H. razreda),, Franca ve vare, Karlove vare, Heb, mSm var«, men Budejevice, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob Jezera, Oftd Gastein, Soteograd, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m pe^oMnc Osebni vtak z f3wnaja, Ljnbna, Sel z tala, Beljaka, Celovca, Malega Glddnitza, Monnkovega, Inonosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dnf.aji Mabna, Beljaka, Mtuaua, Malega CHodnitza, Celovca, Pontabla, čez Seiztal, od Ino»o«a in Solnocrada, čez Klefn-Reitling iz Steyra, Lrnca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Hew, Prancovih varov, Prage, Lipskega. — Proga a Novega mesta m Kočevja. Osebni 'vlaki Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldan Is Stože, Topne, Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri 36 m zvečer i stota ko. — Odhod a r|iual|uni drž. kol. V Kamnih. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popj 00 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in pcazaikih <n k v oktobru. — Piihud ▼ t^nblfano drž. kol. Iz gamr.iha. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 mu. zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 ni ponoči samo o* nedeljah in praznikih m le v oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 nm pred krajevoin Časom v Ljubljani. \
urar 111 trgovec 7«6—8 4,
u laSubljani^ v Prešernovih ulicah.
Edino zastopstvo in velika zaloga svetovno znanih
originalnih
Franc Čuden
Puchouih koles
od 200 K dalje z 21etniiu jamstvom.
Kolesa iz drugih to var en od 100 K
dalje z lletnim jamstvom.
Priporočam vse kčlesarske potrebščine ter gumaste plašče in esvi.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
4
+1.

DAYID3SEEAYALLI
Ljubljana Ljubljana
19.
Kiparstvo in tvornica za umetni kamen
M.
fiKiparstvo in tvornica za umetni kamen
Wa kamnoseška dela se izuršulejo Iz umetnega kamna.
Izdelujejo se cementne cevi, stopnice, podstavki, balu-strade, strešne plošče, različne plošče za tlakanje iz cementa, vodometi, žlebovi in školjke za vodovode« korita za govedo in konje, okraski, podobe, deli fasade, plošče iz sadre za obitje sten In stropov; zaloga kamenin In samotne opeke.
= Zastopstvo za obočne strope, patent „Thrnl". =
Vso se izvršuje solidno in strokovnjaško po najnižjih cenah in
garantirano dobro. 1412-1
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PnstoslemSek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.