109. številka.
Ljubljana, v sredo 14. maja 1902.
XXXV. leto
izhaja vsak dan zvečer, Mnđi nedelje tn praznike, ter velja po pošti prejoman oa avslro-ogrska dežele za vaejleto 2S$K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Zal LJubljano
Drcz pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa so za vae leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaBa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrete po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 69 se dvakrat,"in po 8 h, če se trikrat ali vefikrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12.-;Upravnlštvu"aaj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. - „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Usoda Slovencev".
u.
»Slovenec« in učenemu svetu doslej nepoznani dr. Reiner pl. Reinohl sta torej mnenja, da »ubogi narodič« Slovencev zadnjih trideset let nazaduje, zlasti je to izračunal dr. Reiner na Štajersko in za Koroško, češ, da je za Štajerskem bilo doslej Slovencev 32 odstotkov, zdaj jih je pa le še 31, na Koroškem da jih je bilo prej 28 odstotkov, zdaj jih je pa samo še 25 odstotkov.
Kaj je torej z našim izumiranjem?
Pred vsem treba odločno povdariti, da je trditev o izumiranju Slovencev v tem smislu, kakor se govori o čim dalje bolj pojemajoči plodovitosti med Francozi in Madžari, gorostasna neresnica in bu-dalost. Takšne vrste statistični podatki, kakor jih podaja aparat za ljudsko štetje ▼ Avstriji, so kratko malo glede vprašanja o razmnoževanju Slovencev popolnoma neporabljivi. Če se iz teh podatkov hoče delati kake logične sklepe, tedaj se s tem naravnost v obraz bije vsekako eminentno važni statistični vedi. Ako se oficijalnim statističnim podatkom hoče sploh pridevati kak pomen, tedaj pome-njajo k večjemu to, da se je po znanem stro-kovnjaškem ljudskem štetju v zaključenem slovenskem ozemlju naštelo toliko in toliko Slovencev, ne pa, da Slovenci izumirajo. O ogromnem številu Slovencev, ki žive v tujini, oficijalni podatki ne morejo spričevati, saj so vsi ti šteti po »ob-čevalnem jeziku« samovoljno za Nemce ali Italijane. Ako bi hoteli dobiti pravo sliko o ljudskem gibanju Slovencev, treba bi bilo drugega postopanja v štetju. Dokler takega ni, dotlej je pa vsekako pametneje, ozirati se na kako večjo avtoriteto nego na »Tagespostinega« Reinerja pl. Reinohla. Priznani strokovnjak v statistični vedi, berolinski profesor Conrad, kateremu menda ne bodemo mogli podtikati pristranosti   v   prid   Slovencev,   prihaja na
podlagi temeljitih mnogoletnih študij glede razmnoževanja arijskih plemen do popolnoma drugih zaključkov. Pravi, da se Germani množe splošno znatneje nego Romani, znatno bolj nego Germani napredujejo pa slovanska plemena in v tem oziru v prvi vrsti izmed Jugoslovanov Srbi in Slovenci.
Ako hočemo iz objavljenih statističnih podatkov izvajati kak koristen nauk, vidimo v istih lahko ne izumiranje Slovencev, pač pa drugo resno dejstvo. Do-čim pri drugih narodih naraščajo viri dohodkov in vsled tega njih dežele privlačijo zmiraj nove tisoče ljudstva, ki gre s trebuhom za kruhom, zaostajajo slovenske dežele v gospodarstvenom oziru in ne morejo preživljati vsega ljudskega naraščaja. Malthusov železni nauk o sorazmerju med množino kruha in naraščanjem prebivalstva se uresničuje, kakor drugod tako tudi pri Slovencih. Ali smo upravičeni braniti našim rojakom, da gredo tja, kjer si morejo ložje služiti vsakdanji kruh, nego da stradajo doma, kjer jim nikdo ne kaže poti do boljše bodočnosti in kjer nikdo noče razumevati gmotnih in duševnih ljudskih potreb? Vedno povdarjamo, da smo kmetsko ljudstvo. Koliko pa dandanes nese kmetija? Še v srečnejših in naprednejših deželah, nfgo so slovenske, ječi kmetovalec in strada. Zdrave in krepke delavne roke odvračajo se od kmetije in iščejo zaslužka v industrijskih podjetjih po velikih mestih. Slovenci pa nimamo velikih industrijskih mest. Kar imamo, so vasi in trgi in mala mesteca, ki, kakor kažejo statistični podatki i drugod i pri nas, ne morejo znatno napredovati, dočim velika mesta progresivno naraščajo. Tja pa hiti tudi ogromno število Slovencev, ki dobe tam vsaj vsakdanji kruh. Te množice pa doma nismo vzgojili kot navdušene Slovence, kako hočemo pričakovati, da ostanejo v tujini bogve kako značajni narodnjaki? Naj si ima pa to za število zavednega slovenstva še tako
slabe posledice, ne smemo prezreti tudi tega, da vsi niso za narodno deblo izgubljeni. Tisoči Slovencev žive po letu n. pr. ▼ Gradcu in po Gornjem Štajerskem, sto in sto delavcev odhaja spomladi na Ogrsko in Hrvaško, ves Kras je po letu v Trstu in drugod, da kaj zasluži in na tisoče naših ljudi je v Ameriki. In vendar se mnogi izmed teh z znatnim zaslužkom vračajo k svojim rodbinam na Slovensko. Razmer, kakršne so, ne moremo vkljub najboljši volji znatno izboljšati, ker so utemeljene ne samo v specifično slovenskih, ampak splošnih gospodarskih nepri-likah. Sprijazniti se moramo z zavestjo, da bomo iz teh gmotnih vzrokov izgubljali še v bodoče zmiraj mnogo slovenskega naraščaja, ki bode se obračal za kruhom v tujino. Kar moremo storiti je le to, da pospešujemo domače gospodarske razmere, kolikor je to sploh mogoče, ker s tem bomo delovali najvspešneje zoper »izumiranje« Slovencev.
Na Slovenskem mora pa biti kriva vsake nezgode napredna stranka. Zato »Slovenec« sklepa, da je propadanja slovenstva kriv »liberalizem« zlasti v obmejnih krajih. Nočamo o tem natančneje govoriti. Kar se tiče nazadovanja Slovencev ob mejah na Štajerskem, trdimo s polno zavestjo, da je tega kriv nekdo drug nego liberalizem. Vladajoča reakcionarna politična struja je v prvi vrsti kriva nazadovanja. O isti se mora trditi, da niti najmanj ni sposobna razumevati ljudske duše in pospeševati ojačenje slovenstva ob meji. Tisoče mislečih kmetov in še bolj slovenskih delavcev tira naravnost v nasprotni tabor, ne da bi šla z duhom časa in se vsaj za silo prispodobila ljudskemu mišljenju in zastopala njegove potrebe in zahteve. Delavstvo in obrtništvo bi tem voditeljem moralo slepo slediti po poti, katero mu določajo v svoji duševni impotenci. Ako ne piskajo po njihovem taktu, brcajo jih tako dolgo, da gotovo preidejo v tabor odpadnikov VVratschkota,
Orniga, Rosmanita in drugih, ki vsaj na videzno mnogo bolj razumejo kmetske in obrtniške potrebe nego naši slovenski voditelji. V Mariboru, kjer je delavstvo — večinoma slovensko — tako mnogoštevilno, da je prodrlo celo pri volitvah v mestni zastop, odklanjajo slovenski voditelji odločno vsako dotiko z delavstvom, ker ni dovolj »krščanskoa. Rajši naj jih imajo Nemci ali socialni demokratje ali kdor hoče, nego da se s primernimi koncesijami pridobijo za slovenski program. In ti ljudje hočejo še potem na druga ramena zvračati krivdo, da Slovenci »izumirajo«. Vsak pojav, ki bi po-menjal novo smer, so ti gospodje kakor stekli v korenini zadušili. Zadušili so porajajoča se kmetska društva, katerih niso ustanovili oni, zapodili so iz političnega pozorišča narodno učiteljstvo in zdaj divjajo zmagoslavno naprej. Da bode vsled njih nadutosti in nestrpnosti slovenstvo ob meji v bodočih deželnozborskih volitvah zadela iz nemške strani prava katastrofa, to jih ne vznemirja. Tedaj bodo vsaj spet imeli priliko pisati o »izumi-i ranju« Slovencev in o »morituri vos salu-tant«. Ko bodo pa do kraja zavozili, pride pa, upajmo, generacija, ki bode pošteno in temeljito pometla s temi nositelji slovenstva, ki ne razumejo in nočejo razumeti toka časa in ljudskih potreb. Slovensko ljudstvo pa vsled tega še ne bode izumrlo. Latenina energija, ki se na tihem nabira, izbruhnila bode v kratkem in videli bodemo morebiti boljše uspehe slovenstva tudi ob mejah.
V LJubljani, 14 maja. Državni zbor.
Za včeraj napovedana večerna seja se je morala odpovedati, ker je imel gospodarski odsek svojo sejo. Proti večernim sejam so posebno Cehi, češ, da nimajo vzroka, prihajati vladi na pomoč. Kakor so razmere sedaj, ni upanja, da bi se proračunska debata o pravem času do-
Moja gledališka pohajkovanja.
Pripoveduje F. A. Šubert. (Dalje.)
Najprej ga je peljala pot v Italijo, v to zibelko evropske dramatične umetnosti, kjer se je seznanil z Verdijem, Boitom, Franchettijem, Leoncavallom in z drugimi. Posetil je Milan, Janov, Benetke in Nizzo. Nabavil je operne hi baletne novitete: Otella, Torza del destino, Mefi-8tofelja, Don Pascjualeja, Excelsior, Araor itd.
Zanimivi so vtisi, katere so na njega napravila italijanska gledališča, njih umetniki in občinstvo. Pravi, da se v gledališču iskri ne samo umetnost, ampak tudi duša naroda in njegov temperament. Pri drami se pozna ta temperament tudi pri umetnikih na odru. Pri operi pa je nemogoče soditi po umetnikih. Med tem ko godba orkestra in petje na odru z vsakim Lahom kar igra, poje zbor in največji del solistov na odru s tako neitalijanskim mirom, da bi človek z veseljem zaklical nanje, naj se, za Boga, vsaj malo ganejo!
Gledališče služi Lahom izključno le za zabavo. Samo novitete jih nekaj zanimajo.   In če konča dejanje z arijo ali s
kako drugo prikupljivo melodijo, katero je orkester izrazno spremljal, začuje se po besnem ploskanju ista melodija tudi v občinstvu ... V meddejanjih se občinstvo jako živahno zabava, bodisi v ložah ali v foajeju. V ložah sprejemajo posete, kateri imajo isto družabno veljavo, kakor da bi se bili vršili v domačih salonih. Nekatere rodbine sprejemajo pravilno le v ložah, ker se doma s poseti rade ne ukvarjajo. V foajeju gledališča della Scala v Milanu se tudi lahko kadi in to brez ozirov na mehko preprogo, katera bi se pri proč vrženi tleči cigareti ali vžigalici lahko unela.
Zanimivo je slediti italijanski živahnosti pri igrah, katerih občinstvo ne pozna. Pri teh je včasih verno pazilo, ne da bi se ganilo in po vsakem dejanju izreklo svojo oceno, dobro ali slabo. Zato ni čuda, če enemu in istemu skladatelju ali pevcu, kateremu je šele pred petimi minutami besno ploskalo, kliče zdaj naj-raznejše zasramljive besede, da bi ga končno zopet blagohotno pohvalilo.
Glavno mesto naroda in italijanske države je Rim, glavno mesto gledališko in sploh duševnega življenja italijanskega pa je Milan. Danes, pa tudi vse preteklo stoletje je bil Milan osredje dramatične produkcije, besedne in glasbene. Ne da bi vsi ustvarjajoči duhovi italijanski v Milanu stanovali, temveč zato, ker daje Milan ton in odloča o vrednosti in umet-
niški usodi del. Tudi na petdesetih drugih krajih imajo svoje premijere; toda beseda Milana ostane prva in navadno tudi zadnja. In kakor umetniško stvarjanje, tudi umetniška obrt gledališka in umetniška trgovina z dramatičnimi toni in besedami, da, celo z umetniki samimi imajo v Milanu svoj italijanski trg.
Najnavadnejša in takorekoč splošna stagiona je predpostna od božiča do konca predpusta, imenovana »carnevale«. O svetem Štefanu se prične in se konča v nedeljo pred pepelnično sredo. V gledališču della Scala v Milanu, na tem prvem opernem in baletnem odru italijanskem, v gledališču Carlo Felice v Janovu in v laški operi v Nizzi se igra v predpustu in v postu. Samo manjša gledališča si prirejajo kratke stagione »autumno« ali »primavera ad estate« — imenovane po letnih dobah, v jeseni, spomladi in v poletju — ali ob posebnih prilikah, pri katerih se da pričakovati večji shod ljudstva, ki gledališče ne samo ljubi, temveč ga tudi obilno obiskuje in podpira.
Prej so se prirejale take stagione pogostoma pri velikih letnih sejmih, kateri sedaj s stagionami polagoma izginjajo. Zato se je praksa obrnila: Zdaj podpirajo posamezne velike občine italijanske gledališče radi tega, da bi za zimsko dobo privabilo veliko soseske, posebno tujcev. Tem povodom dobivajo posamezna gleda-
lišča velikih občin mestne subvencije Tako n. pr. je 1886. leta dobilo podjetništvo (impresa) gledališča della Scala za čas od božiča do cvetne nedelje, torej za čas 3 mesecev, podporo 200.000 lir. Magnet gledališča privabi, seveda pri dobri stagioni, toliko izvenmilanskega ljudstva, da se subvencija, katera se daje gledališču, vrne nekolikrat prebivalstvu in s tem v gotovi meri tudi občini. Šele v zadnjih letih je vsled slabo razumevanega socializma, ki naj se nikdar ne obrača zoper umetnost, zavladal v municipaliteti vpliv gledališki umetnosti malo prijaznih elementov. Vzela se je Scali subvencija — in vsled tega je ostalo gledališče zaprto. Impresarija ni bilo, da bi si upal brez javne podpore prirediti stagiono v gledališču, ki zahteva že samo z ozirom na svojo minolost v vsakem oziru izvrstnih predstav, dostojnih umetnosti. S tem, da se je zaprla Scala, je bilo oškodovano gojenje umetnosti, a oškodovano je bilo tudi prebivalstvo mesta. In zato so se mestni očetje zopet spametovali in so dali zopet gledališču novo subvencijo.
Ker izvira v Milanu vsa italijanski* umetnost, prevedena že na tla gledališkega uspeha, se je peljal Subert vsako leto v Italijo, da bi nabavljal novitete, se seznanjal, a včasih tudi, da so je okrepčal, zahajal je tudi na Riviero, posebno v Bor-dighero. (Dalje prih.)
gnala, temuč bo morala vlada zopet priti z novim začasnim budgetom. Najbolj gotovo pa je, da bodo vsi oni nujni predmeti, ki bi morali priti na vrsto po dognanom proračunu, se zopet preložili do jesenskega zasedanja. Včeraj je zbornica nadaljevala debato o železniškem etatu. Stvarno in podrobno je govoril poslanec Kaftan. Za njim je razpravljal o vseh mogočih železniških zadevah minister VVittek v dveurnem govoru. Bavil se je tudi z vprašanjem podržavljenja severo-zapadne železnice. Govorili so še: Koli-scher,Kubr,Choc, FreslinStwiert-ni a. Posl. Berks je podal nujni predlog za pomoč po ujmah prizadetim.
Graško posojilo in Slovenci.
Štajerski slovenski deželni poslanci svoje abstinence niso opustili, dasi so jih k temu poživljali celo štajerski listi. Tako se je zgodilo, da je Gradec dobil posojilo, ki bo težilo vso deželo, torej tudi kme tiske slovenske občine. Slovenski deželni poslanci bi bili opozicijo v deželnem zboru izdatno pomnožili, a vdeležiti se niso hoteli niti ene seje ter tako molče pritrdili, da se posojilo Gradcu da in slovenske občine na korist nemškega Gradca obremeni. »Siidsteirische Presse« piše, da so prezirali interese Spodnje Štajerske in da mora vsaka občina protestirati proti garanciji vse dežele za Gradec. Končno se poživlja vlada, naj zakona glede posojila ne potrdi! Kossuih grozi s parlamentarno ustajo.
Kadar hoče Szell Avstriji dokazati, da radi opozicije v ogrskem parlamentu ne more postopati drugače, da ne more nič več odnehati, naroči si radikalnega opozi-cionalnega govornika, ki zagrmi proti avstrijski vladi in poslanski zbornici ter zagrozi z obstrukcijo. Szell je v svojih sedanjih pogajanjih s Korberjem neomajen. Ker se mu to v najvišjih krogih zameri, si je naročil Kossuthov govor, s katerim hoče dokazati, da zahteva ogrska opozicija še več. Zato torej je govoril agent Kossuth o pretirano visokih zahtevah Avstrije, trdil, da vodi Cislitvanska pravo vojno proti Ogrski ter da so vse avstrijske stranke složne s Korberjem zato, ker jih molče podpira tudi krona. Kossuth je zahteval, naj bi vlada poskrbela za samostojno ogrsko armado ter da se carinska zveza z Avstrijo pretrga. Gospodarska neodvisnost Ogrske naj se zagotovi. Ako bi se ogrska vlada zahtevam avstrijske vlade glede nagodbe in carinske zveze udala, je Kossuth naznanil, da začne neodvisna stranka parlamentarno ustajo. Tako, sedaj je Szell zopet mirnejši v svoji neizprosnosti, saj je opozicija dokazala, da je še premehak.
Klerikalen ateist.
Soury, prvak francoskih nacionalistov, direktor v Sorbonne, je klerikalec in vendar ateist. Izdal je brošuro, v kateri pravi, da nima nobene vere, dasi je klerikalen ter da v posmrtno življenje ne verujp. Tudi zakramentov noče sprejeti na smrtni postelji ter prosi, naj bi se po njegovi smrti ne lagalo, da se je dal vendarle izpovedati in obhajati, kajti tega ni sposoben storiti, ker se mu zdi zločin. Ako bi se ga hotelo siliti, protestira že danes. Kot katolik hoče umreti sicer, a ne zato, ker veruje, nego le iz spoštovanja in ljubezni za tradicije družine in naroda. Soury je tip francoskega klerikalca; vera mu je le lažnjiv plašč, cerkev le političen program, v resnici pa je frivolen brezverec. Takih klerikalcev se tudi na Slovenskem ne manjka. Celo klerikalni prvaki so taki Souryi!
Vojna v Južni Afriki.
Iz Južne Afrike so poročila zadnje dni čisto usahnila. O vspešnem mirovnem pogajanju ni nikakih vesti. Dopisnik Reu-terjevega biroa poroča iz Pretorije, da so bili 19. aprila vsi burski voditelji zdravi, le Steina bole oči, da je malone popolnoma siep, razen tega pa še boluje na živcih ter je splošno jako slab. V prvi konferenci dne 12. aprila so stavili Buri kot podlago svojih pogajanj pogoj, da se jim zajamči neodvisnost, Buri pa so se zavezali, da pod tem pogojem priznajo angleškim in drugim priseljencem volilno pravico. Obljubili so tudi, da odpravijo vse svoje forte. Ker se je ta pogoj odklonil, so stavili Buri angleškim zastopnikom druge pogoje, pod katerimi bi hoteli svojim rojakom priporočati, da odlože orožje.
V tem stadiju pogajanj je dospel v Preto-rijo guverner Milner ter se s Kitchener-jem vdeleževal vseh pogajanj. Zahtevo Burov, da smejo svoje orožje obdržati, sta takoj odklonila. Buri bi morali torej orožje izročiti Angležem ter ostati brez varstva proti Kafrom. Angleška vlada pa je Burom ponudila odškodnino za porušene in poškodovane farme ter noče delati nobenih (?) ovir glede amnestije vstašev iz Kaplan-dije. Vendar pa bodo Kaplandci kaznovani, s tem, da izgube svoje državne pravice, ako Buri angleške pogoje sprejmo. A to se bržčas še kmalu ne zgodi. Stein je baje vzlic svoji bolezni noizprosen ter noče odnehati. Zato so se pogajanja prekinila, ker sta Stein in Schalk-Burger izjavila, da se morata posvetovati z drugimi Buri. Kit-chener jima je dal torej do 15. maja odloga. Gotovosti, da se bodo burski voditelji udali ali da sploh mislijo na to, pa ni nobene.
Najnovejše politične vesti.
Novibudgetni p r o v i z or i j predloži vlada že baje ta teden zbornici. Tudi se bo moral sestaviti novi poslovnik, tako za državni kakor za deželne zbore, ker se je prvotno določeno delo zavleklo. — Albanski pretendent Aladro Kastri-ota se baje hoče kmalu pripeljati v Albanijo. Vsled tega se je poslala iz Janine močna vojaška posadka, da straži morsko nabrežje. -— Kmetski nemiri v Rusiji. V Poltavi so usmrtili dva dijaka, ker sta baje bila provzročitelja kmetskih pun-tov. Med pomirjevanjem je bilo v vseh petih upornih okrajih ustreljenih in zabodenih 56 kmetov, ranjenih pa 167. — Zoper nova vojaška bremena so sklenili socialno-demokratični poslanci podati nujni predlog ter zahtevati, da se tozadevne razprave v delegacijah podvržejo javni kritiki. — Nove topove in havbice je razkazoval včeraj arzenalni ravnatelj Thiele avstrijskim delegatom, najbrže v zahvalo za dovoljene milijone. — Pri občinskih volitvah v Krakove m so prodrli v skupini trgovcev in obrtnikov socialni demokratje, med njimi tudi posl. Daszynski. Konservativci, med njimi tudi dosedanji župan, so ostali v manjšini. — Zadnji španski ministrski svet pod predsedstvom kraljice se je vršil v ponedeljek. Slavnosti za kraljevo venčanje so se že pričele. — 120 milijonov odpuščenih davkov. Ruska vlada je odpisala za tekoče leto kmetom v celi državi 120 milijonov davkov. — Domača vojna na otoku Haiti. Prebivalstvo se boji, da hoče novi predsednik spojiti njihovo očetnjavo z otokom San Domingo. Vsled tega je nastala vstaja. Vstaši so se polastili orožarne, zajeli novo vlado ter postavili začasno vlado. Med obema otokoma nastane najbrže vojna. — Bolgarske mejne straže so raz-gnale več macedonskih čet ter zaplenile v Kustendilu nad  1000 z municijo vred.
Dopisi
Iz Belokrajine. Z Belokrajno ravna se, kakor ravna mačeha s svojo pasterko. Niti najmanjše drobtinice nam ne privoščijo. Drugod drva cepijo, a k nam še treske ne padajo.
Saj smo Belokranjci ponižni. Saj ne zahtevamo, Bog vedi, česa vse. Toda še najskromnejših želj se nam ne izpolni* tako da lahko rečemo, da smo v istini s plotom obdani.
Državna cesta prelaga se že decenije, a ko je prišla do vrh Gorjancev, se je ustrašila Balokrajine in je zaspala ne na — vrhu Gorjancev, ampak na pisalni mizi kje gori pri ministrstvu.
Železnica, to je sploh beseda, koje Belokranjec ne sme izgovoriti, ker bi se mu takoj očitalo, da je nesramen v svojih zahtevah.
Pred dobrim letom prosili sta občini Črnomelj in Metlika za drugo poštno zvezo. Upeljala se je, a kakšna! Preko Kočevja na Črnomelj in Metliko! Kaj smo pridobili s tem? Pošiljatve dospevale so še pozneje — nego z enkratno  poštno zvezo.
Čuje se, da poštno ravnateljstvo uvi-deva nepriličnost te zveze. Kaj pa se namerava storiti? Belokranjce postaviti hočejo iz dežja pod kap. Zvezati hočejo Črnomelj, Metliko s Stražo. Kako se hoče utemeljiti ta projekt, nam je popolno ne-umevno. Ali ni naravna zveza Rudolfovo-
Metlika Črnomelj ? Prvič vodi do Metlike državna cesta, ki se bode, kakor upamo, v kratkem definitivno korigirala. Drugič je pa cesta iz Metlike v Črnomelj veliko boljša nego ona iz Straže, ki je v posameznih točkah docela nevarna in je daljava iz Rudolfovega v Črnomelj ista kakor iz Straže v Črnomelj, oziroma še krajša, ker odpade vožnja do Straže.
Konstatirati moramo tudi, da pošta Rudolfovo-Metlika Črnomelj in nazaj tudi v najhujši zimi ni imela zamud, tako da je bila zveza z vlaki vedno nepretrgana. Če bi se pa uvedla nesrečna zveza Straža-Črnomelj-Metlika, bi bila vsled trajnih zaprek vedna zamuda, tako da bi dobivali poštne pošiljatve pozneje nego jih dobivamo z jedenkratno zvezo po državni cesti.
Če pogleda c. kr. poštno ravnateljstvo poštni promet v Belokrajini, uveriti se mora, da je središče Metlika ne samo po legi, nego tudi po prometu, tako da se mora Metliko smatrati s Črnomljem jednakopravno ne inferiorno.
Res je Črnomelj sedež okrajnemu glavarstvu, a to ne more biti merodajno za to, da bi se uvedlo prometno sredstvo, ki nima praktičnega pomena.
V tem slučaju ne sme biti merodajna korist posameznika, ampak občni blagor. Tudi moramo konstatirati, da te vrstice nimajo namena, da bi se protežiralo Črnomelj ali Metlika, marveč, da se opozori merodajne faktorja na okoliščine, ki so pri uvedenji nove naprave merodajne. Metlika in Črnomelj sta prijateljski mesti, ki imata iste težnje; zato smo čutili dolžnost, da opozarjamo odločilno instanco na vse, da dobroto, kojo se nam hoče skazati, podeli tako, da je za občni blagor, ne pa za posameznike.
Iz Postojne. Postojnski praznik, binkoštni pondeljek se bliža; začelo se je novo življenje v našem trgu, vse se pripravlja, da se zadovolji, kolikor mogoče, mnogobrojne obiskovalce naše svetovne znane jame. Praznujemo pa letos še drugi praznik na binkoštni torek, ko nas obiščejo časnikarji. Mislim, da jim ostane Postojna v trajnem spominu. Storilo se bode vse, da se pokaže dragim gostom, kako se vesele zavedni Notranjci poseta svojih bratov iz severa in juga, kako zna trg Postojnski ceniti važnost časnikarstva v njegovih reprezentantih. Jama pokazala se bode v vsej svoji krasoti; to opisovati, bilo bi odveč, treba je z lastnimi očmi videti, kako vse miglja in se lesketa kot biseri v bajni električni luči. Strop, skoraj najlepši del jame, bil je do sedaj zagrnjen v vedno temo, nova razsvetljava z mnogoštevilnimi obločnicami odkriva sedaj tudi ta čudotvor narave  očaranemu gledalcu.
Da pa ne dobe naši slovanski gostje kakega napačnega mnenja o znani narodni zavednosti Notranjske, naj se poskrli, da izginejo samonemški napisi iz našega trga. Koj ko izstopiš na kolodvoru, misliš, da si kje na Nemškem, ker so vsi notranji napisi nemški: Cassa, Fahrkarten itd. Na hotelu »zur ungarischen Krone« iščeš zaman slovenskega napisa, dasi menda ravno v tem hotelu ostanejo časnikarji; naj se vsaj napis pri vhodu na dvorišče, ki najbolj v oči bode, skrije s primernim okraskom. Sploh pa je čas, da dobita večja dva hotela, ki stojita kakor drugi na kraških tleh, vendar enkrat tudi slovenski napis. Isto velja o glavni tobačni zalogi, katero vzdržuje le slovenski denar. Da jamsko oskrbništvo nima blagajnika, marveč je njen uslužbenec le »Grottencassier«, kakor kaže to napis na poslopju, kjer ta posluje, se ni posebno čuditi z ozirom na germanski duh tega uslužbenca, pač pa naj že enkrat jamsko oskrbništvo vrže proč tablo pri vhodu v jamski park, ki ima tudi samo napis »Grotte«. Takih stvari bi se naštelo v našem trgu, ki nastopa o volitvah vedno zavedno ko* noben drugi, še mnogo, končam pa s tem, da svetujem naši čitalnici, naj se vendar malo oživi in vzbudi trdno spanje speče, tukajšno društveno življenje. To je tem potrebneje, da se ne zgodi zopet kaj takega, kakor pred kratkim, ko je neka dama, ki je daljši čas svojega življenja preživela v tako zabavni Vipavi, radi dolgočasnosti, ki vlada med tukajšnjimi narodnjaki, odstopila v hirajočo kazino, in seboj potegnila še svojega premehkega moža, do sedaj narodno mislečega uradnika, ker misli, da najde v družbi, v ka-
teri veje drug duh, več zabave in več — ugleda.
Iz Železnikov. O našem trgu se sliši malokdaj kakih posebnosti, s tem pa še ni rečeno, da se pri nas ne zgode kake stvari, ki bi bile vredne, da jih objavimo v časopisih. V kratkem smo imeli, oziroma izgubili kaplana Jarca, sedaj pa dobimo novega, g. Smukavca.
Kakor znano, v našem trgu ni samo ena stranka, temveč, kakor povsod sta tudi tukaj dve. Pred nedavnim časom so si konzumarji sezidali lepo hišo in sedaj imajo tu notri svojo prodajalno in gostilno. Za gostilno nimajo nobene pravice, ker jim ni bila dovoljena, a kljub temu vsako leto zadacajo okroglih 30 hI. reci: trideset hektolitrov vina. Drugi gostilničarji imajo seveda pravico, toda ne samo prodajati, ampak tudi plačevati koncesijo, a konzum kar tako toči. Zato vprašamo javno oblast, kako je mogoče, da se to dopušča, posebno še, ker je bila ovadba o tem po neki osebi storjena, pa je vse zaspalo, konzum pa toči še danes vino. Prav ponižno tedaj zahtevamo, da se stori temu konec, posebno še, ker konzum ni dosedaj obrnil žalostnega položaja v Železnikih prav nič na boljše. Nam primanjkuje dela, konzum ga nam še ni preskrbel, pač pa že mnogo krajcarjev vzel, ko bi jih tako imeli.
Kadar se kaka pijana tolpa hoče prav posebno katoliško obnesti, napravi kakšno surovost. Pred nekaj tedni so sredi noči prinesli topič (možnar) pod okno obče spoštovanega g. Antona Hafnerja in ga izstrelili, da ije vsa obitelj iz najboljšega počitka bila predramljena.
Kdo bi bil storil to, ni treba niti misliti, ker lahko vsak s prstom pokaže na tiste hujskače, ki svojo krščansko in katoliško ljubezen nosijo na jeziku, po noči pa z možnarji streljajo pod okni. Ti ljudje ljubijo vero, a tako kakor smo brali nekje, »če je pomešana z jagodovcem ali slivovko«, pri nas v Železnikih pa še zraven z nabitimi možnarji.
Mestna realka v Idriji.
Kakor znano, jela se je v Idriji zidati mestna realka. Poročali smo že, da se bode napravila po načrtih arhitekta Karola Holinskega, kateri načrt je bil odlikovan sicer le z drugo nagrado, vendar pa se je smatral najprimernejšim za izvršitev. Projektanti niso imeli baš lahke naloge, napraviti načrt za to poslopje, ker je bilo prvotno odmerjeno stavbišče za tako stavbo jako neugodno. Na tem stav-bišču se namreč nahaja hiša št. 136, katera bi morala za sedaj še ostati, vendar se bi pa imela kasneje podreti in na njenem prostoru dozidati trakt, ne da bi se s Lem motil pouk, in ne da bi dozidek kvaril skupno podobo realčnega poslopja. Načrt g. Holinskega je povsem tem zahtevam najbolje ustrezal, zato se je tudi sklenilo po njem staviti zgradbo. Predno je prišlo do zidanja, je mestna občina zamenjala z erarom stavbišče, katero je za zidanje bolj ugodno, kakor prvotno namenjeno, vendar načrt zato ne izgubi svoje vrednosti, ker je vobče jako primeren.
V naslednjem podamo svojim bralcem kratek popis te, za Idrijo tako važne stavbe.
Realka bode 45 m dolga in 24 m široka; tloris ima podobo velikega E Dolžinska fasada ima glavni vhod, poleg tega pa se nahaja še na desnem traktu poseben vhod do ravnateljevega stanovanja. To stanovanje se nahaja v I. nadstropju ter ima štiri sobe s kabinetom in z vsemi potrebnimi, modernimi pritiklinami. Stanovanje je sicer popolnoma ločeno od učnih prostorov, vendar pa ima ravnatelj vhod iz svojega stanovanja direktno v svojo pisarno in od tod še do drugih re-alčnih prostorov.
Tudi šolski sluga ima v tem traktu, toda v pritličju, svoje stanovanje. Tudi ta ima poseben vhod in ločeno od drugih prostorov.
Razun tega se nahaja v realki še:
I. V p r i 11 i č j u: 1 prirodopisna, 1 prirodoslovna, 1 kemična soba in 1 laboratorij, 2 učilnici, 1 garderoba in 1 soba za petje.
II. V I. n a d str o pj u: 2 učilnici, konferenčna soba, pisarna za ravnatelja s predsobo, 1 risalnica s kabinetom in 1 soba za šolsko knjižnico.
III. V II. nadstropju: 6 učilnic, 1 risalnica s kabinetom in 1 garderoba.
Razun tega ima stavba še prsno kopel. Vse poslopje se bode razgrevalo s centralno kurjavo.
Vsa stavba je proračunjena na 180 tisoč kron.
To poslopje bode v kras Idriji in živo govoreč spomenik, kako deluje za napredek
Dalje v prilogi. lEČJk
Priloga »Slovenskemu
Narodu" Si 109, dn6 14. maja 1902.
in prospeh idrijskega prebivalstva liberalni občinski zastop z mladim pa naprednim g. Lapajnetom na čelu.
Kdor se za te načrte natančneje zanima, ogleda si jih lahko te dni v raz-ložbi Schvventnerjeve knjigarne, kjer so razstavljene občinstvu na ogled.
Izpred sodišča.
Pod predsedstvom g. deželnosodnega nadsvetnika Fona vršile so se včeraj pri deželni sodniji sledeče obravnave:
1. „Kopobačev", pravijo po domače 1. 1883. rojenemu posestnikovemu sinu Jožetu Pavlicu iz Kamnika, ki je že velikokrat predkaznovan. Dne 24. svečana je orožnik Ignacij Rus areto-val v Mengšu čevljarja Franca Žirov-nika in ga peljal v Kamnik. Pred zaporom je pozvonil in čakal; bilo je namreč že pozno v noči. Že preje ju je neki fan-tin srečal in pozdravil aretovanega z »dober večer, Šuštar !« Sedaj pa je stopil zopet Pavlic — ta je bil namreč oni fan-tin — bližje in dejal: »Šuštar, v gobec ga suni in zbejži«. Potem je orožniku še grozil, da ga bi z revolverjem, če bi njega aretoval. Ko je pa orožnik oddal prvega aretovanca, jo je Pavlic seveda pravočasno popihal. — Dne 18. sušca pa je bil menda Pavlic precej pijan. Vozil je v pozni noči skozi Kamnik in ko so ga hoteli orožniki ustaviti, je vpil »auf! auf!« Pavlic pravi, da so se mu konji splašili in jermena strgali, kar pa prereka stražnik Fritz, ki je namreč poskusil ustaviti Pavlica, seveda brezuspešno. — Za vse to pa bode Pavlic prav pošteno sedel. Sodni dvor ga je obsodil na 8 mesecev težke ječe s postom vsakih 14 dni in na plačilo trosko v.
2. „Jernač" je priimek 191etnega posestni ko vega sina Janeza Kaplarja iz Zg. Javoršice. Dne 24. svečana je bil ta fantin, ki je sicer dober in pošten, razburjen vsled pijače in jeze. Razjezila ga je namreč vaška govorica, ki so jo prenašale stare babnice od hiše do hiše, od vodnjaka do vodnjaka. Po tej nesramni govoričijo »Jernač« svojo sestro »spačil«; izvirale pa so te govorice iz ust posest nika Franceta Novaka. Zaradi tega je »Jernač« z dvema bratoma napoti k Novakovi hiši. »Hudič, al' si doma?« je za-klical, ko so se vrata na njegovo butanje odprla. Novaka pa ni bilo doma. Le Marija Novak, njegova žena, je skočila vkljub temu, da je že tri leta bolna, proti razgrajaču; on pa jo je sunil od sebe in pričel razgrajati in razbijati po sobi. Jože in Tone, brata, sta se mirno držala in ga mirila. A pomagalo ni. Šele mati ga je mogla domu spraviti. Pri včerajšni obravnavi bil je pa »Jernač« oproščen, ker ■e je vpoštevalo hudo razburjenost vsled obrekovanja, ker ni nobenega ranil, niti napravil hujše škode. Novak pa je skakal okrog in zatrjeval, da bode »reč naprej gnal«, ker mu je fantin — »ženo fr-dirbal« . . .
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. maja.
— Shod slovanskih časnikarjev. Sprejema slovanskih časnikarjev na ljubljanskem kolodvoru se udeleži tudi društvena godba in — kakor čujemo, da tudi slovenske dame pozdravijo časnikarje. Tukajšnja slovenska društva pridejo na kolodvor s svojimi zastavami. Sprejem bo torej prav prisrčen. Južna železnica je dovolila znižano vožnjo samo časnikarjem iz Avstrije, prošnjo za znižano vožnjo hrvatskim časnikarjem je odbila. Gg. hrvatski časnikarji se torej ne bodo mogli poslužiti znižanih voznih listkov; upamo pa, da se vkljub temu polnoštevilno odzovejo vabilu pripravljalnega odbora. Državna železnica je stavila časnikarjem na razpolago boljše vozove.
— Občinski svet ljubljanski
ima v petek sejo. Na dnevnem redu so poročila o stavbišču za poslopje druge državne gimnazije in za tržnico; o popravilih v ubožnici na Karlovski cesti; o prezidavi vojaškega strelišča poleg »Zele nega hriba«; o izidu letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet. Potem bo volitev podžupana, osmero stalnih odsekov in dopolnilna volitev v posebne odseke. Nadalje pridejo v razpravo poročila glede intervencije pri obravnavah c. kr. upravnega sodišča; o prodaji mestne senožeti ob Dolenjski cesti; o ponudbi Jožefa Javornika, da mu mestna občina odkupi neko stav-bišče ob Domobranski cesti; o uredbi Miklošičeve ceste ob frančiškanski cerkvi; o dovolitvi kredita za globokejšo položitev vodovodnih cevij in električnega kablja na Miklošičevi in Sv. Petra cesti; o zvišanju prispevkov za novo izmerjenje Trnovskega in Krakovskega predmestja j o dovolitvi
kredita za popravo stolpne strehe na gradu; o določitvi nivelov za Krakovski nasip; o dovolitvi kredita za napravo držajev za sneg pri šolskem poslopju v Pristavskih ulicah ter pri mestni hiši št. 17 v Slomškovih ulicah; o ureditvi kmetijsko kemiČ nega preskuševališča; o delovanju prostovoljnega gasilnega društva ljubljanskega v I. četrtletju 1902; o podelitvi meščanskih podpor; o pritožbi nekega obrtnika proti mestnemu magistratu v zadevi prodaje električnih svetil.
— Pevsko društvo „Smetana" iz Plzna priredi pod pokroviteljstvom ljubljanskega mestnega zastopa v soboto, dne 17. maja 1902 v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani svoj koncert. Vspored: 1. Fr. Gerbič: »Zdravljico«, moški zbor. 2. Pavel Kfižkovsktf: »Utonula«, (Utopljenka); moški zbor. 3. Lau-rent de Rillo: »Pfisaha lesa«, (Gozdna prisega); društvu posvečen moški zbor. 4. Ant. Nedved: »Slovo«; moški zbor s tenorovim solom. 5. Jan Malat: Zpevy lidu Českeho«, (Češke narodne pesmi); moški zbor s klavirskim spremljevanjem. Ca) Josip Klička: »Ja v snach Te videl«, V snu sem te videl); moški zbor. b) J. B. Foer-ster: »Orač«, (Orač) ; društvu posvečen moški zbor. 7. Hynek Palla: »Češke tance«, (Češki plesi); moški zbor. (Drugo vspo-redno točko je pelo društvo pri mejna-rodnem pevskem tekmovanju v Bruslju in sedmo pri tekmovanju v Parizu.) Zbore vodi društveni pevovodja g. B. Beneš Začetek točno ob pol 8. zvečer, konnc ob 9. uri. Cene prostorom: Sedeži od 1.—3. vrste 4 K, od 4.—8. vrste po 3 K, od 9. vrste nadalje po 2 K. Stojišča po 1 K. Dijaške in garnizijske vstopnice po 60 h. Vstopnice se dobivajo v trafiki g. Šešarka v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajnici.
— Profesor Murko na gra-ški univerzi. Prof. Murko je začel v ponedeljek svoja velezanimiva predavanja o jugoslovanski literaturi. Nastopnega predavanja so se udeležili slovenski akademiki vseh fakultet ter so profesorju Murku priredili prisrčno ovacijo.
— Musil* und Theater Ztg.", ki izhaja na Dunaju, je prinesla v 17. in 18. št. o Prešernu članek Jos. Zbašnika s sliko pesnikovo in svoboden prevod Ane Cadorjeve pesmi »Pod oknom« ter Jur. Fleišmannovo skladbo »Pod oknom« v Jos. čerinovi harmonizaciji.
— Poročil se je dne 11. maja t. 1. g. Franc Shweiger, c. kr. žendarme-rijski stražmojster v Ljubljani, z gospico LjudmiloJudničevo, učiteljevo hčerko v Trnovem. Čestitamo!
— Štrajk v Ljubljani se bliža koncu in prinese delavcem, ki so ga tako lahkomišljeno začeli, neprijetno presenečenje. Velika večina delavcev že od vsega začetka ni bila vneta za štrajk, zlasti so bili Lahi nejevoljni, da so morali opustiti delo in izgubiti zaslužek. Večina delavcev se je udala le prigovarjanju in deloma tudi teroriziranju tistih, ki so vprizorili stavko, dasi je vedela naprej, da ni upanja na uspeh. In res se kaže, da so stavkajoči delavci struno preveč napeli. V načelu radi pripoznamo, da je zahteva delavcev, naj se skrči delavski čas za jedno uro, utemeljena in pravična, ali pri tem je pomisliti jedno: Stavbinski podjetniki so prevzeli dela po cenah, po katerih so računali, da bo vsak delavec delal 11 ur. Če se računa, da velja podjetnika, ako se skrči delavski Čas za jedno uro, samo 10 kr. pri delavcu izgube, in toliko je ima gotovo, potem je to že znatna svota. Denimo, da ima podjetnik 300 delavcev. Skrčenje delavnega časa pomeni torej zanj izgube 30 gld. na dan, v petih mesecih stavbene sezone torej 4500 gld. To niso mačkine solze! To izgubo bi moral stavbenik sam nositi in bi je ne mogel odvaliti na tistega, ki mu je delo izročil. Z ozirom na to je naše mnenje, da bi bili morali delavci sprejeti ponudbo podjetnikov, da se s 15. avgustom uvede 10 urni delavnik, takoj pa V« urni odmor. Podjetniki so bili glede te ponudbe le do ponedeljka zjutraj v besedi, danes niso več nanjo vezani in kdo ve, če jo bodo še sedaj hoteli izpolniti. Danes je prav znatno število delavcev (zidarjev) šlo pod starimi pogoji na delo, dočim hočejo tesarji nadaljevati štrajk. Zidarski itrajk bo skoraj gotovo te dni končan.   Tesarji stavkajo laglje, ker so
večinoma posestniki iz okolico. Včeraj sta bila dva voditelja stavke, Verbič in Pahor, aretovana in sicer zaradi nevarnega pre-tenja in nasilnosti napram takozvanim štrajkolomcem. Danes vlada popolni mir. Soc. demokratje prirede danes zopet shod. Poročali smo, da se je na teh soc. demokratičnih shodih opetovano trdilo, da je vlada prevzela jamstvo za red in mir v mestu. Ta trditev nima podlage. Vlada je dala samo orožnike na razpolago, ker mestni redarji sami niso kos vsem even-tuvalnostim.
— Občinske volitve v Vodicah na Gorenjskem. Vkljub velikanskemu pritisku nasprotnikov smo pri občinski volitvi sijajno zmagali. Dne 11. maja je bil enoglasno izvoljen županom dosedanji župan gosp. Matej Seršen. Nič ni pomagala župniku izjava! Tudi nameravana reklama ni prišla na svetlo. Gosp. svetniku Simonu Žužku svetujemo, naj mesto postavne knjige rajše »b revir« v roke vzame !
— Iz Novega mesta se nam piše: Med Žabjo in Gotnovasjo se je lani državna cesta zgotovila. Precejšen klanec čez Germ se je s to preložitvijo izločil iz državne ceste. Na novi cesti se je lani že vozilo. Bila je odprta prometu, dasi je še jeden štant nekega kozolca na cesti stal. Ker bi morala tako dolgo, da se ta štant razlasti, ponoči svetilka pri kozolcu goreti in bi to velike stroške državi naklonilo, se je vožnja po tej cesti zopet zaprla. In zaprta je dalje in bo menda še deset let. Tako dolgo se namreč vijejo razlastitve k cestam vzetih zemljišč na Kranjskem. Zemlja se vzame, preden se razlasti in plača. Mar bi že tudi ta štant kozolca podrli! V Stopičah se zida šola in poslopje za vodovodne mašine. Dosti je vožnje tja. Opeka je težka. Iz Gorjancev vozijo kmeti tabulete. Ubcga živina, ki mora stran ravne ceste kreniti v klanec! Kaj nad tem! Saj je mehka cesta, dež neprestano lije. Ako bi si naši politični uradi vendar našo justico vzeli vsaj v primer! Prosimo, da se naj pri vladi v Ljubljani ali na Dunaju vsaj prah pobriše od dotičnega akta — tam kje leži.
— Samomor. V Toplem Rebru v žužemberškem okraju se je obesila 501etna posestnica M. \Vittreich.
— „Dijaški dom" v Celju. Gospod Jakob Zadravec, paromlinar in veleposestnik v Središču, pristopil je kot ustanovnik k »Dijaškemu domu« s prispevkom 200 K.
— Graški „Triglavani" so sklenili pristopiti »Dijaškemu domu« v Celju kot ustanovniki z 200 K.
— Umrl je v Ptuju 10. t. m. dr. Rudolf Sad ni k, c. kr. okrajni nad-zdravnik. Rajnki je bil rojen na Grobljeh pri savinjskem mostu v prelepi savinski dolini. V mladih letih in še kot zdravnik je bil navdušen Slovenec; ustanovil je n. pr. čitalnico v Št. Lenartu v Slovenskih goricah; vsled poznejše zakonske zvezo pa je postal zagrizen nemški nacionalec. Zapustil je četvero otrok, 2 sinova in 2 hčeri, ki so vsi nemško nacionalnega mišljenja.
— Italijanska konzularna agentura se je ustanovila v Celovcu. Podrejena je generalnemu konzulatu v Trstu.
— Suspendirani protest. Občinski zastop v Lošinju je sklenil poslati v Rim memorandum za odpravo slovenskega bogoslužja. Tržaško namestništvo je zaukazalo okrajnemu glavarstvu lošinj-skemu, naj ta sklep razveljavi. Toda med tem časom je spomenica že dospela v Rim.
— Poročilo o poslovanju mestne rešilne postaje v mesecu aprilu 1902. Mestna rešilna postaja posredovala je v pretočenem mesecu 36krat in sicer prepeljala je iz mesta v bolniške zavode in nasprotno 22 bolnikov, od tujih občin prevzela je v svrho transporta s kolodvorov v bolniške zavode ali nasprotno 11 bolnikov, med katerimi je bilo 5 ponesrečenih in 2krat posredovala je pri porodih, ter dotične porodnice prepeljala na porodniški oddelek. Brezplačne zdravniške pomoči iskalo je v rešilni postaji pri mestnih zdravnikih 66 bolnikov, katerim se je skupno ordiniralo HOkrat.
— Iz gluhonemnice je pobegnil j kakor smo včeraj naznanili, učenec Fran Skopi n.   Iz verodostojnega
vira pa smo zvedeli, da ga niso speljale iz zavoda zrele vipavske črešnje, pač pa je svojim součencem tožil, da je lačen, ker dobiva zjutraj premalo mleka. Razun pomanjkljive hrane pa bo vzrok, ako se ne motimo, že tretjemu pobegu letos, tudi nedostatno nadzorstvo. Slučaj nikakor ni komičen, temuč zamore biti za fantiča tragičen, ker skoraj ni misliti, da bi srečno prispel domov v Vipavo.
— Ljudska kopel. Od 6. aprila do 5. maja letos se je oddalo v ljudski mestni kopeli vsega skupaj 2008 kopelij, in sicer za moške 1659 (prsnih 1183, kadnih 476); za ženske pa 347 (prsnih 43, kadnih 304).
— Korajžna ženska. V nedeljo
zvečer je na Poljanski cesti neki bram-bovec napadel Ivano Makovčevo, delavko v tobačni tovarni. Ona se mu je strgala iz rok in je zbežala v vežo Verhovčeve hiše. Vojak je tekel za njo in jo spet zgrabil, a ona ga je prijela za vrat in ga vrgla iz veže na cesto, vrata pa je za seboj zaprla. Vojak je še zunaj razgrajal in udaril z bajonetom po vratih in ubil šipo.
— Nezgoda. Kolarski mojster Ferdinand Sofec na Rimski cesti štev. 19, je predvčerajšnjim na pragu spodrsnil, padel in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Koza in pes. Užitninski paznik I. Lukman je imel v svoji drvarnici za barako na Dunajski cesti pri sv. Krištofu lepo, dobro rejeno kozo. Drvarnica leži ob Toenisovem ograjenem posestvu, na katerem je za čuvaja velik pes. Le-ta je ponoči spodkopal drvarnico, odtrgal strohnelo desko, se splazil v drvarnico in zadavil kozo.
— Tatvina. Na Zaloški cesti pri zgradbi kanala je neznan tat ukradel 18 plohov, 2 do 3 m dolgih in 12 tramov.
— Truplo v Ljubljanici. Pri Vevčah so te dni našli v Ljubljanici truplo kake 50 let stare kmetske ženske. Okrog vrata je imela škapulir, povrh je pa bila še prevezana s tretjeredniškim štrikom.
— Izgubljene reči. Poštni sluga L. Š. je izgubil včeraj dopoludne v frančiškanski cerkvi ali pa kje drugje v mestu blagajniško vrečo, v kateri je bilo 22 K.
— Potres v Zagrebu. Včeraj popoldne se je v Zagrebu primeril neki precej močan potresni sunek. Škode ni nič provzročil.
* Najnovejše novice. Z dinamitom so razstrelili zlikovci železniški most med Junetom in Ransartom v Belgiji ter razdrli brzojavno zvezo. Zločin se je zapazil, preden je prišel vlak. — Poštni voz zgorel. Na ekspresnom vlaku Ostende Carigrad se je vnel v Koblencu poštni voz. Dunajska pošta se je vendar rešila. — 20 milijonov za nove vojašnice je dovolil švedski državni zbor. — Zopet dva! V Gentu sta bila pred policijskim sodiščem katoliška samostanska duhovnika Leonard Vandervelde in Van der Donck obtožena nenravnosti zoper naturo. Prvemu so dokazali deset ne-nravnih činov ter je bil obsojen na 30 mesecev ječe, drugi je dobil 7 mesecev.
* Hrvatsko gledališko društvo „Demeter" se ustanovi v Zagrebu, da se vzdrži hrvatska opera ter da se podpira izvirna dramska in operna literatura. Društvo bo imelo namen, podpirati igralski in pevski naraščaj ter sploh pomagati gledališki upravi. Ustanovniki plačujejo enkrat za vselej 200 K, redni člani 10 K na leto ter morajo vzeti vsaj za 30 K gledaliških vstopnic na sezono. Oglasila sprejema meščanski odbor do 25. t. m. Zagrebčani se trudijo na vse načine, da rešijo opero, vendar iščejo dosedanji člani hrvatske opere engagemente drugod.
* Katastrofe na otoku Mar-tinique. Na mestu, kjer je stala katedrala, so našli na tisoče ožganih trupel, mnogo še klečočih, kar dokazuje, da jih je usoda dohitela med božjo službo. Ker ni dovolj ljudi, ki bi spravljali tisoče mrtvecev, bati se je kužnih bolezni. Vojaki in orožniki največ nosijo od vseh strani trupla ter jih sežigajo na grmadah. Število rešenih se smatra na 50 tisoč, ki pa so brez kruha in strehe. Ves otok še pokriva neprestano skoraj popolna tema, kar rešilno akcijo še otežuje. Goreča lava se še neprestano vali naprej ter je že popolnoma uničila ves severni del otoka.
* Ministri med seboj. Đivši član grškega ministrstva Theotokis, Estaxias je objavil spis, v katerem trdi, da so njegovi tovariši sleparili z rudokopnimi koncesijami ter se obogatili. Estaxias grozi, da svoje očitanje dokaže, bivši njegovi tovariši pa trdijo, da laže. Izcimil se bo torej velik šadal — grški Panama!
* Musolino — plemič. »Nazione« poroča, da je rekel bandit Musolino porotnikom, da je plemenitega rodu. Italijanski zgodovinar je res našel, da je Musolino potomec starega plemenitaškoga rodu. Zato je razumljivo navdušenje italijanske aristokracije in histeričnih žensk za tega plemenitega bandita.
Društva.
— Občni zbor mesarske zadruge v Ljubljani vršil se je v nedeljo 11. t, m. v mali dvorani »Mestnega doma« ob obilni udeležbi. Kot vladni zastopnik prisostoval je g. magistratni svet nik Šešek. Zadružni načelnik gosp. Josip Kozak je pozdravil navzoče in otvoril zborovanje. Računski zaključek za leto 1901 izkazuje, da je imela zadruga 728 K 36 h dohodkov, 570 K stroškov inje znašalo zadružno premoženje koncem leta 1901 3947 K 12 h. Računski zaključek je bil soglasno odobren. Pri volitvi, ki se je vršila, so bili v zadružni odbor zopet izvoljeni gg.: Josip Kozak načelnikom, Ivan Cer ne podnačelnikom; odborniki: Anton Anžič, Ivan Košenina, And. M ar dan, Jožef O c vir k; namestniki: Martin Kralj, Jožef Prepeluh, Ant. S 1 o v š a , Ivan Zaje; v razsodišče: Ant. Anžič, Ivan Čer ne, Josip Kozak in Ivan Košenina; namestniki: Franc K u n s t e 1 j, Janez S i r k; kot odposlanca k zborovanju pomočnikov: Ivan Košenina in Josip Toni. Zadružni načelnik naznani poziv pripravljalnega odbora »Zveve obrtnih zadrug za Kranjsko«. Po razgovoru v tej zvezi in ko je vladni zastopnik g. svetnik Šešek pojasnil važnost omenjene zveze, se je sklenilo, da zadruga pristopi k zvezi, kakor hitro se ista ustanovi.
— Pevsko društvo „Jeka" v Samoboru priredi dne 19. t. m. slav-nost, pri kateri se razkrije spominska plošča ilirskemu glasbeniku F e r d u ~\V e i s s n e r j u - L i v a d i č u.
Književnost.
— Knjige „Slovenske Šolske zlatice V Ljubljani" so ravnokar izšle ter so tele: Pedagoški letopis 1901.
I. zvezek. Uredila H. Schreiner in V. B e ž e k. Vsebina: I. Pedagoško slovstvo, a) Zgodovina pedagogike, obča pedagogika in pomožne vede. (H. Schreiner.) b) Latinščina. (Dr. Jos. Tominšek.) c) Prirodopis. (J. Koprivnik) č) Prirodoslovje. (Fr. Ilaupt-mann.) d) Risanje. (Jož. Schmoranzer. e) renska ročna dela. (P. pl. Renzenberg.)
II. Teme in teze pedagogiških poročil o priliki uradnih učiteljskih skupščin (J. Dimnik.) III. Poročila o društvenem delovanju. (Fr. Gabršček.) IV. Imenik društve-nikov. — O pouku slovenskega jezika. Njega dosedanje smeri in bodoča naloga. Spisal dr. Fr. Ilešič. Vsebina: Predgovor. Uvod. I. Pisanje in branje. II. Berivo. III. Povest književnosti. IV. Slov-niški pouk. V. Slovenščina kot slovansko narečje. Teze. Literarne opombe. Manjše opombe. — Realna knjižnica. Zbirka učne snovi za pouk v realijah na ljudskih šolah. Pomožne knjige za ljudsko-šolske učitelje, urejuje Viktor B e ž e k , c. kr. učiteljiški profesor. Prvi del. Zgodovinska učna snov za ljudske šole. Sestavil Josip Apih, c. kr. učiteljiški profesor. — Želeti je, da dobi »Slovenska šolska matica« med učitelj-stvom ljudskih in srednjih šol ter med našo inteligenco sploh čim največ članov. Iz pravil »Slovenske šolske Matice« posnemamo: »Slovenska šolska Matica« je pedagogično - književno društvo, ustanov Ijeno za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Primorsko in ima sedež v Ljubljani. Namen ji je: a)Goja teoretične in praktične pedagogike, b) Znanstvena in strokovna nadaljnja izobrazba društvenikov. c) Razširjanje in uveljavljanje racijonalnih vzgojnih in učnih načel na postavno dopustni način, č) Pospeševanje slovenskega šolstva sploh, zlasti ljudskega in srednjega. V ta namen služijo ta-le sredstva: a) Predavanja in temeljni razgovori o teoretičnih in praktičnih pedagogičnih vprašanjih, b) Objava »Pedagogičnega letopisa«, c) Objava pedagogično didaktiških pri pouku učitelju potrebnih in koristnih pomožnih knjig, šolskih in učnih knjig, učil in knjig za šolsko mladino; pospeševanje njih objav, č) Ustanovitev za svoje delovanje potrebne knjižnice in potrebnih zbirk, d) Književna zveza z društvi enakih smotrov. Društveniki so: a) ustanovni, b) redni in c) častni. Ustanovni društveniki bo oni, ki naenkrat ali v določenih obro kih plačajo ustanovnino. Občine, knjižnice, šole, društva in druge juridične osebe
plačajo na enkrat ali v štirih letnih obrokih 80 K, posamezne osebe pa 50 K na enkrat ali v štirih letnih obrokih. Redni društveniki so oni, ki vsako leto naprej plačujejo v društveno blagajno 4 K. Let-nino je plačati v prvi polovici vsakega leta. Kdor ni plačal v določenem času, izgubi za tisto leto pravice podpornega društvenika.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 14. maja. Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o proračunu železniškega ministrstva Posl. Pogačnik je govoril o razmerah na kranjskih železnicah in ravnateljstvu drž. železnic v Beljaku očital, da dela nemško nacionalno politiko. KI o f a č pedal je interpelacijo, v kateri pravi, da je bil neki kočijaž nadvojvode Frana Ferdinanda pri sodišču oproščen; nadvojvoda da je zahteval nemški prevod sodbe in sodnika grajal, da je kočijaža oprostil. Interpelacija vpraša, če se res začne vsled vpliva nadvojvode Frana Ferdinanda novo postopanje proti dotičnemu koči-jažu in če hoče pravosodni minister preprečiti vplivanje nadvojvode na pravosodje. Pernerstorfer je interpeli-ral zaradi konfiskacije v praškem „Ćasu" natisnjenega članka glede izvolitve grofa Tolstega častnim članom češke akademije, katero izvolitev je nadvojvoda Fran Ferdinand s tem ovrgel, de je kot protektor akademije ni predložil cesarju v potrjenje. V tej zadevi so posl. M a š t a 1 k a in tovariši že 11. t. m. interpelirali. Vukovi ć je interpeliral zaradi končnih računov glede okupacije Bosne in Hercegovina.
Budimpešta 14 maja. V odseku ogrske delegacije je gref Goluchovvski pojasnil, da bo cesarjev namestnik pri kronanju angleškega kralja samo nadvojvoda Fran Ferdinand, njegovi spremljevalci pa da nimajo oficialnih lastnosti j.
Madrid 14. maja. Don Karlos je obelodanil oklic, v katerem protestuje proti temu, da je kralj Alfonz XIII. prevzel vlado, in obljublja, da o primernem času že razvije svojo zastavo.
Rim 14. maja. Vezuv je začel bruhati. Vlada je izdala potrebne varnostne odredbe in opozorila prebivalstvo na pretečo nevarnost.
Pariz 14 maja. Nove brzojavke naznanjajo, da Mont Pelee še vedno bruha, in da je več doslej neprizadetih mest v veliki nevarnosti.
Pariz 14 maja. Francoska ladja, ki popravlja kabel, je našla, da blizu Martiniqua, kjer je bilo prej morje 200 metrov globoko, je sedaj 1000 metrov do morskega dna.
London 14. maja. Listi javljajo, da so vsi antilski otoki, izvzemši Jamajko, v nevarnost', ker bruhajo skoro vsi vulkani. Na otoku S t. Vince nt je, odkar bruha vulkan Soufriera, ponesrečilo okrog 2000 oseb. V posebni nevarnosti je otok Dominik.
London 14 maja. Kitchener javlja, da so Angleži v minolem tednu vjeli 802 Bura, 19 jih je bilo ubitih, 0 ranjenih, Angleži so baje Burom vzeli 580 pušk, 157 vozov, 400 konj in 4300 glav živine.
Darila.
Upravnlštvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod
V. Jarc v Braslovčah 8 K, — koje so darovali: gg. Jarc, nadučitelj in Stritar, učitelj po 1 K, gg. Hribernik, dekan, Ferme, katehet in F. Puncer s soprogo, posestnik po B K. — Gosp. Ant Fabian v Ilir. Bistrici 10 K 06 vin. z geslom: Gospoda, svinčniki bo se podražili, le glejta, ženi rimski Ttcit se, slovenski „schvveigor* mu je ime, velja jeden svinčnik UrSča mesetarja cekin in fickov Sest avstrijskega denarja-. — Skupaj 18 K 06 vin. — Živeli!
Za nagrobni kamen pesniku Ketteju: Gospića Milka Dolencova, Grm pri Novemmestu, 10 K, nabrala od neimenovanih čestilcev. — Hvala!
Za pogorelce v Zdonski vasi nabral gosp. Štefan Praznik v Crnomlji 24 K, katere so darovali: gg. dr. Jakob Doljan, c. kr. sodni pristav, dr. Julij Guštin, c. kr. notar, Viktor Parma, c. kr. okrajni glavar, in Anton Zurc, trgovec, vsak po 2 K; gospa Lina Gafttinova, gospa Ema Topo-riSe»a, gospa Josipina Lackner, gg. Ferdo Hajka, lekarničar, Štefan Kožar, gostilničar, Ivan Miloh-noja, c. kr. fin. komisar, Leopold Morela, učitelj Ignacij Muller, trgovec, Karol Miiller, trgove«, Štefan Praznik, c. kr. davčni prakt., Janko Puhek, župan, Rudolf Sterle, c. kr. sodni pristav, Rudolf Schiller, učitelj, Ivan Toporiš, c. kr. BOdni pristav, Božidar ŽnidarSič, c. kr. davčni prist. in neimenovan, vsak po 1 K. — Gospod Konrad Erhovnic v Ribnici 60 K, kot čisti dohodek tamburaSkega koncerta, na korist pogorelce m, dne 8. t. m., v njegovi gostilni prirejenem. — Skupaj 84 K. — Srčna hvala 1
Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovat' bolesti utesujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mullovo francosko žganje in sol*', katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1'90. Po poštnem povztji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (12—7)
Prav izvrstno vrednost
———————————   pel-vrelec
in „Styria-vrelec" kot dietetične in zdravilne vode iapričuje najbolj jasno ^primerjalni grafični razkaz rogačkih in karlovarskih vrelcev , katerega toplisko oskrbništvo v Rogatcu - Slatini vsakomur gratis dopošlje, kdor se za to zanima. Prosi se, da se sklicujete na ta list. (1013)
Jako praktično na potovanju.
Nepogrešljivo po kratki vporabi.
Preskušano po zdravstvenih oblastvih.
Jrjr*+ OunaJ, 3. julija 1887.
neobhodno potrebna
■ obala Osšs^@.
Za ohranjenje čistih zob ne zadošča edino voda za zobe. Odstranjenje vsakovrstnih, na dlesnih | se neprenehoma tvarjajočih, škodljivih tvarin more se izvršiti le po mehaničnem čiščenju v spojenju z osvežujočo in antiseptično vpliva-joSo zobno crfiino. Kot taka se je „Kalodont" izkazal v vseh omikanih državah po svoji naj-(2486 4) vplivnejši uporabi. b|
Umrli so v Ljubljani:
Dne 7 maja: Cecilija Hrušuvar, zasebnica, 81 lat, Resljeva cesta št. <>3, ostarelost.
Dne 8. maja: Ivan Vesel, cenilni nadzornik v p., 73 let, Erjavčeva cesta št. 4, srčna kap. — Alojzija Zaje, delavčeva hči, 2 leti, Dolenjska cesta št. 19. dušljivi kašelj.
Dne y. maja: Barbara Armič, zasebnica, 64 let, Krakovske ulice št. 11, vnetje hrbtenice. — Marija Salesia Mrak, uršulinka, 80 let, Kongresni trg št. 17, ostarelost.
Dne 10. maja: Helena Balantič, zasebnica, 68 let, sv. Petra cesta št. 30, naduha. — Avgust Urek, poslovodjev sin, 7 let, Ključarske ulice št. 2, jetika.
Dne 11. maja: Marija Merluzzi, posestnikova hči, 28 let, Krojaške ulice št 6, jetika — Fran Pokovec, želez, čuvaj, 43 let. Marije Terezije cesta št. 5, pljučnica. — Jožefa Detela, kočijaževa hči, 1 mes, Radcckega cesta št. 24, črevesni katar. — Marija Sedež, kajžarjeva hči, 31 let, jetika. — KarOiina Milač, posestnikova žena, 42 iet, Zaloška cesta št. 2, spridenje srca.
V deželni bolnici:
Dne 4. maja: Ivana Kokalj, dekla, 19 let, sušica.
Dne 6. maja: Alojzij Bukšič, ključar, 23 let, jetika. — Ludovik Herzman, tovarnarjev sin, 2 leti, pljučnica.
Dne 8 maja: Martin Zupan, rudar, 27 let, jetika. — Fran Starec, delavec, 27 let, jetika.
Dne 9. maja: Marija Bosak, dninai ica, 60 let, srčna hiba.
Dne 10. maja: Fran Škerl, dninar, 39 let, blaznost. — Matija Palovec, čuvaj, 39 let, krvavenje možgan.
Mjteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-3 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	lil Nebo IJ
13.	9. zvečer	7314	9-0	si. jzahod	del. jasno d
14.	7. zjutraj	730 5	81	si. jvzhod	oblačno j §
»	2. popol.	«289	12 9	sr. jzahod	dež g
Srednja včerajšnja temperatura 8 9°, male: 13 8°.
ner-
Dunajska borza
dne" 14. maja 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 101 75
Skupni državni dolg v srebru .... 101 60
Avstrijska zlata renta....... 12065
Avstrijska kronska renta 4%   ....    ^970
Ogrska zlata renta 4%....... 120 85
Ogrska kronska renta 4°/0.....97"75
Avstro ogrske bančno delnico   .... 1599' —
Kreditne delnice......... 67725
London vista.......... 24035
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 30
20 mark............ 23 47
20 frankov...........1910
Italijanski bankovci........ 93 40
C kr. cekini...........11 33
i
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mati, oziroma stara mati in teta, gospa
Helena Baje
danes ob 9. uri dopoludne v 75. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage pokojnice se bode v petek, dne 16. t. m. ob 4. uri popo-ludne v mrtvašnici pri sv. Krištofu blagoslovilo in k večnemu počitku položilo.
Sv. zadušne maše darovale se bodo v farni cerkvi Marijinega oznanenja.
Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 14. maja 1902.
(1134) Žalujoči ostali.
Urez posebnega obvestila.
Zahvala.
Za mnogobrojne laskave čestitke, ki so mi povodom jubileja došle z raznih strani, izrekam tem potom vsem znancem in prijateljem, osobito pa prečastitemu gospodu deželnemu glavarju in prečastitemu gospodu županu ljubljanskemu, kakor tudi društvenim članom vrle ljubljanske prostovoljne požarne brambe ter častitim gospodom kolegom iz zdravniških krogov svojo najiskrenejšo zahvalo. .
V Ljubljani, dne 14. maja 1902.
Frančišek Ksav. Finz
1129) okrožni zdravnik.
Prav dobro ohranjeno
„Styria-kolo"
se po ceni proda. (1128)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Trgovina
dobro vpeljana v meatu m MpeeprlJ*tklni in ■in deželi x m «* m a n i nt blag;oiii. se prevzame takoj na rat*iati, oziroma se vzamejo za enako trgovino opremljeni pruHtori « najem.
Ponudbe z natančnimi podatki prosi se poslati pod naslovom: „Uobro mt. 30 poate re*(ante IJublJana". (1132—1)
6—12 cm. v premeru (1102-3) —so želi kupiti. •*-^—
Kdo? pove upravništvo »Slov. Nar.«
stavracjja
z lepim senčnatim vrtom in večjo dvorano ter stanovanjem za gostilničarja se odda s 1. junijem t. I. pod ugodnimi pogoji v najem. Lokal se nahaja v eni najlepših in živajnejših ulic goriškega mesta ter je širno znana, ker je bil skozi dolgo vrsto let tam hotel prve vrste.
Natančnejše informacije daje iz vljudnosti Josip Rovan, depositer vrhniškega piva v Gorici. (1106—2)
Proda se
v Spodnji Šiški si. 73 (Koslerjev pivoioč)
različna ptiliiisia oprava
in
razna vina.
Prodajalo se bode od 14. majnika nadalje vsak dan. (1133)
Radi slabega zdravja oddam svojo dobro obiskano, popolnoma z blagom založeno
z mešanim blagom ter vinom na debelo in drobno takoj v najem za eno ali več let.
Osebe morajo biti zdrave, močne, samične, slovenskega jezika in trgovine zmožne, na dobrem glasu, iz dobrih hiS, z dobrimi spričevali. Z dežele imajo prednost. Kavcija se zahteva po dogovoru.
Natančneje se izve pri (1083—6)
Mateju Kobal-u v Idriji.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop m sadnega trga, rogačarjev trg-.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu
v polni istini. Ta teden je razstavljena vele-zanimiva serija i
Posel OberaiBorpii-a
in pasijonskih iger.
(Trpljenje Kristovo.)
8^F~ Naj nihče ne zamudi ogledati si to serijo, ki se predstavlja le vsakih 101etv0berammergau-u. Otvorjeno v Mak dan, tudi ob nedeljah ln praznikih, od 9. are zjutraj do 9. ure zvečer. (1125)
S/^X
63
Specijalitete
fine lm, doto dobavljene
priporoča (416—72)
Edmund Kavčić
Prešernove ulice, Ljubljana.
PoStne pošiljatve 5 kil franko.
zborna-^sr ^ reklama
za trgovce in obrtnike.
Kdor želi, da se njegovo podjetje po celi deželi na jako izdaten način razglasi, tako rekoč po-pularizuje, ta naj se takoj oglasi pri upravništvu »Slov. Naroda«. 1127-1 Honorar po dogovoru.
Obleke
za dečke tn otroke
pralne in volnene v najmodernejš h faponah
priporočata     4 (1053—2)
Gričar & Meječ
Ljubljana ^|   Prešernove ulice št. 9.
K
m
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—48)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri p
Alojziju Persche j
Pred škofijo 22.
v kateri je več desetletna trgovina z mešanim blagom in žganjetočem se s 1. julijem t. 1. proda. Obenem se proda ali kakemu zanesljivemu trgovcu tudi v najem da zaloga blaga pod zelo ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". (1024—6)
Hčtel
v večjem mestu na zelo ugodnem kraju na Dolenjskem
se odda takoj v najem.
Več se izve v zalogi Puntigam v Ljubljani. (iii6-3)
Jemljemo si čast vljudno naznaniti vsem p. n.
lastnikom
mlinov in žag
da smo vsled povečanja naše tovarne in livarne za železo in kovine v prijetnem položaju, da zamo-remo ustreči vsem zahtevam
najhitreje in najbolje.
Prevzemamo pod jamstvom vsa v našo stroko spadajoča nova dela in sicer: kompletne naprave za umetne mline in žage, nadalje vse naprave za turbine, za vodna kolesa, za pumpe in vodovode.
Vedno imamo v zalogi vse posamezne dele za transmisije, za vratila (VVellen), za tečaje (Lager) in za jermenova krožca (Riemenscheiben).
V naši veliki livarni zamoremo vlivati največje in do 3000 kg težke reči, kakor n. pr. vlite stebre i. t. d.
Končno se še priporočamo za vsakovrstna popravil«, katera preskrbujemo vsled odlične zno-tranje oprave naše tovarne najhitreje In najceneje«
Za vsestransko nam dosedaj izkazano zaupanje se najvljudneje zahvalimo in prosimo tudi zanaprej za Vaša cenjena naročila.
Z najodličnejšim spoštovanjem za tvrdko:
Jožef Lorber in dr.
tovarna strojev, livarna železa in kovin
Žalec pri Celju.
(1112-2)
Sprejme se
praktikant
za tehnično pisarno.
Zahteva se sposobnost za manjšo korespondenco in obisk trgovoev in obrtnikov. (1126-1)
Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Zelo okusne
namizne pijače
ki izborno prijaj o starim in mladim, kakor:
šampanjčevo belino, hladilno rumenkasto ,Avroro', majnikovo pijačo
priporoča (1131—1)
izdelovalec sodovice
Gustav ffischer.
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovee).
Železniška postaja — pošta in brzojav.
Analiza po dvornem svetniku profesorju đr. Lud wigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žveplano mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kosteninl v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vneticl In zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastru p ljenju po živem srebru ali svincu itd.
Pitno zdravljenje
pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
EZlektrika. — Masaža.
Zdravilišče z vsem komforten, vodovod Iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
(797—5) oskrbništvo kopališča.
I
CCpOAkl PAPAn Je železito, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, 1 Lllunll UMUHU ter je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Grlavna zalotfa assm Kran|sko: (1026-3)
lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani. "gJSfl
Razpis minuendne dražbe.
S tem se rok za vposlanje ponudb za oddajo zidanja Šolskega poslopja v Toplicah pri Zagorju
podaljša.
do četrtka, dne 22- maja t« 1.
Krajni šolski svet Toplice-Zagorje
dne 12. maja 1902.
(1130)
tj£ Otvoritev notarske pisarne.
Na mnoga vprašanja dovolim si pojasniti, da je smatrati mojo s I. ma.fnikom v pritličju hiše si. IS na ISre^u otvorjeno pisarno »ovseni novim uradom, kajti ni jeden ni drugi pred kratkim v Ljubljano premeščenih dveh notarjev ni bil imenovan naslednikom umrlima notarjema gg. Gogoli in Schonvvettru, torej niti jeden niti drugi ni prevzel nobene navedenih notarskih pisarn.
Dr. Rupert Bežek
c. kr. notar.
(1015—5)
Najlepše Ukano perilo
se doseže, ako se vporablja
svetovno znani američanski
i škrob na lesk
Fritz Schulz jun,, Ačt-Cres., Hsb (Eger) in Lipsko
lahko in gotovo z vsakim iikalcim železom. Zlati svetinji: Pariz Le pristen z varstveno znamko .,Glo)>us". 1 (554—4)
1900, Dunaj 1902.        V rudečkastih zavojih a 100 gramov vsebine se dobiva povsod.
Na Najvišje povelje Njega
a/msai
c. in kr. apost. Veličanstva.
XXII c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
edina, ki je na Avstrijskem dovoljena po postavi,
obsega 17.822 dobitkov v gotovini, v skupnem znesku 442.850 !{•
Glavni dobitek:
200.000 kron v gotovini.
Srečkanje se vrši nepreklicno 12. junija 1902. (£šgr Srečka stane 4 krone. ~S-Q
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju III., sprednja Zollamts-strasse 7, v loterijah, tabačnih trafikah, davkarijah, postnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah i. t. d. Načrti srečkanja za kupovalce brezplačno. (1029—4)
Srečke se pošiljajo poštnine proste.
C. kr. dohodna loterijska direkcija.
Oddelek za državne loterije.
I
91
■I
no naznan
Ker sem se hotel, kakor znano 1. maja 1902. 1. iz svojih začasnih založnih prostorov na sv. Petra cesti stalno preseliti na Mestni trg št. 5., in to mi je, žalibog, slučajno iz j odletelo, sem primoran, ker se mi je tudi odpovedal najem ene izmed mojih dosedanjih prodaj alnic, nabavljeno blago po ceni oddati in zato so od današnjega dneva
n
znižane
in bode
cl SO* maja iiai3rej
za vsako možno ceno. tw
Vse cenjene kupce upam v istini z jako nizkimi cenami zato od škod o vati, ako morda pri obisku moje sedanje prodajalnice nalete na nekoliko nereda zaradi premnogega blaga v prodajalnici.
Z velespoštovanjem
„pri Amerikancu
Ljubljana, sv. Petra cesta štev.
_........_ SteMte !l_
f
A-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne^tiskarne«.