Poštnina plačšna v gotovini mi Maribor, 13. iuliia 1934 Leto II. Posamezna številka Din VSO 0 Velja na meset po pošti dostavljen Din 6--. za inozemstvo Din 10-- Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ulica 26 Telefon 29-70 © Poštni čekovni račun 10.502 0 Izhaja vsak petek 0 Oglasi po tarili Štev* 23 Do končne in popoine zmaoe Clovor tov, luke SCostreniica na kongresu Juaotievanilže akcile w Zagrebu 1.iuM934 Bratje, tovariši! Za časa svetovne vojne je napisal znani angleški novinar in publicist Steed velevaž-no delo o habsburški monarhiji, v katerem je ugotovil, oa je osnovni problem Evrope problem Avstrije, osnovni problem Avstrije pa je jugoslovansko vprašanje. To svojo knjigo je posvetil onemu avstrijskemu državniku, ki bi zadovoljivo rešil jugoslovansko vprašanje. Ker pa se ta državnik ni našel, je Avstrija propadla. In propadla je prav radi jugoslovanskega vprašanja. Če bi se danes napisala kaka objektivna in kritična knjiga o sodobni Jugoslaviji, sem mnenja, da bi jo bilo treba posvetiti onemu jugoslovanskemu državniku, ki bi vpeljal v svoje delo tudi program Jugoslovanske akcije. Ker program JA je dojel in zajel vsebino vseh problemov našega narodnega in državnega življenja, in samo na osnovi tega programa se lahko zadovoljivo in končnoveljavno reši problem Jugoslavije. V politični zgodovini našega naroda še niti eden pokret in nit! ena stranka ni postavila svojim stremljenjem tako visok cilj in tako motivacijo kot JA, ki si je postavila končno za cilj DA V OSNOVAH IZMENJA VSE ONO, KAR JE ZA NIČ IN DA RADIKALNO REŠI KRIZO POLITIČNIH USTANOV, GOSPODARSKEGA SISTEMA IN SOCIALNE UREDITVE JUGOSLAVIJE. Obča načela, na podlagi katerih hočemo reševati to krizo so v našem programu, v naših smernicah, resolucijah, govorih In člankih pa je jasno povedano, kaj smo in za čim gremo. Naš pokret je danes že na taki stopnji svojega razvoja, da nimamo več Pravice, da o vsem tem razpravljamo, marveč nam je imperativna dolžnost, da v duhu ideologije našega pokreta delujemo in organiziramo obči narodni pokret, poln borbenega elana in vehementne dinamike. V teh težkih in usodnih časih nima nihče pravice, da se na amaterski in diletantski način bavi s politiko in da se lahkomiselno igra z usodo ubogega naroda. Posebej pa nima te pravice naša generacija, ki je odigrala v najtežjem momentu zgodovine našega naroda veliko zgodovinsko vlogo in ki te v vojni revoluciji ustvarjala Jugoslavijo. Ker gremo resno za tem, da celokupno našo narodno in državno politiko postavimo na popolnoma nove temelje potom politično-nacionalnih, socialno-ekonomskih in kultur-»o-prosvetnih radikalih refom, tedej JA ne sme biti pokret improvizacije in diletantizma, ne sme biti pokret politične konjunkture, ki čaka ugodne prilike, da kaki stranki dobavna glasove, aii da kakemu režimu dobavlja jninistre, temveč mora biti pokret, ki ustvarja novo politično situacijo. Zato smo se tudi nazvali akcija, zato smo b'di ustanovili pokret neprestanega aktiviz-|na, ki mora zajeti vso državo in izzvati ofo-politični in družabni preokret in prereditev vsega naroda. ZATO V NAŠEM POKRETU NI MESTA ZA ZAKULISNE MAHINACIJE IN OSEBNE INTRIGE, NI MESTA ZA POLITIČNE KIMAVCE IN ONE, KI SI NA TA NAČIN USTVARJAJO KARIJERE, aniveč je tu edino mesto za delovne in borbene ljudi, za ljudi, ki izvršujejo velik na-cjonalni in državni posel iz najvišjih in nai-č,s‘ejših nagibov, — pri nas je samo mesto Za ljudi, ki so pripravljeni tudi na žrtve. Edino, ako v našem pokretu združimo Iju-1 dl take kvalitete, bomo lahko ustvarili ono, | kar smo si postavili za končni smoter, a to . moremo doseči samo z BREZKOMPROMISNO BORBENOSTJO IN NEPREMAGLJIVO VERO V KONČNI USPEH, KAJTI DVOMITI V USTVARITEV IN URESNIČENJE PROGRAMA JA, POMENJA DVOMITI V BODOČNOST JUGOSLAVIJE. Jasno je, da bomo mi tem jačji in odločnejši faktorji našega politično-socialnega življenja, čim bolj bomo kot pokret neodvis-nejši in kompaktnejši, ker je baš v tej neodvisnosti naše bistvo. Ker se mi v jedru razlikujemo od vseh ostalih političnih tvorb. Razlikujemo se zato. ker smo po mentaliteti, temperamentu, smotrih in metodah dela povsem nekaj drugega. Razlikujemo se po tem, ker IŠČEMO NOVEGA ČLOVEKA, nov tip organske nacionalne države, ki temelji s svojo močjo na blagostanju in pro-svetitvi najširših slojev naroda, državo, ki bo ustvarila socialno pravico in ekonomski napredek na temelju soglasja vseh produk- tivnih slojev. + + + '+ + + + + 4- 4- + + '4 + + + + + + + + + + 4- + + + + 4- 4- + + + + + + + + 4- + + + + ■4 + + + + + 4- 4- + + + + + + + + Že naša zmagoslavna pot po vaseh in meslih savske banovine je izzvala strahovito reakcijo naših političnih nasprotnikov. Odmev, ki ga je rodil naš pokret v najširših slojih naroda in med pravo inteligenco jasno govori, da smo na pravi poti In da smo izrekli resnično besedo. Načela, ki jih mi izpovedujemo, parole in argumenti s katerimi mi delamo v polni meri, odgovarjajo življenjskim potrebam jugoslovanskega naroda. 4- 4- + + •I- + + + + 4- 4- 4- + + + + •f + 4 4- + 4- + + + + 4* + 4 -+- + 4- + + + + 4 + 4 + + 4" + + + + 4 + 4 4- 4- + + + + + 1 + 4 i T Mi smo po naših zborovanjih in v našem listu že najodločnejše in s prezirom odbili vse te denuncijacije in podtikanja naših partizanov, ki vodijo ogabno kampanjo proti našemu pokretu. In mi ponavljamo tu edino to: MI SMO ODLOČNO IN NEOMAJNO UDANI IN VERNI KRALJU IN DOMOVINI IN PRAV ZATO, KER SMO V SKRBEH ZA USODO TE ZEMLJE, NA KATERE BRANIKU STOJIMO NEOMAJNO IN NEUSTRAŠLJIVO PROTI VSEM ZUNANJIM IN NOTRANJIM SOVRAŽNIKOM, SMO USTVARILI POKRET POZITIVNEGA IN KONSTRUKTIVNEGA JUGOSLOVANSKEGA AKTIVIZMA, DA PRIVEDEMO TA NAROD PO NOVIH POTEH K BOLJŠI IN SREČNEJŠI BODOČNOSTI IZ TE TEŽKE KRIZE, KI JO PREŽIVLJAMO IN KATERO SO USTVARILI BAŠ PARTIZANI. JUGOSLAVIJI NISO POTREBNE STRANKE IN STRANKARJI, temveč ji je potrebna povsem nova in taka poiitično-socialna ureditev, ki bo v polni me ri zaščitila našo delovno moč in narodna bogastva pred izkoriščanjem in protinarodno politiko velikega kapitala. JUGOSLAVIJI SO POTREBNE HITRE IN RADIKALNE REFORME NA VSEH PODROČJIH NARODNEGA IN DRŽAVNEGA ŽIVLJENJA, reforme, ki bodo omogočile preporod naše družbe in našega gospodarstva. Toda ta obči in globoki preporod Jugoslavije more izvesti samo novi in močan soci-alno-nacionalni pokret, ki bo objel ves narod in državo, brez ozira na pleme, veroizpoved in pokrajino in ki bo organiziral ves delovni narod Jugoslavije vseh razredov in poklicev, na temelju solidarnosti vseh produktivnih slojev. TAK POKRET PREDSTAVLJA DANES JUGOSLOVANSKA AKCIJA, ki združuje v svojih vrstah prvenstveno kme te in delavce, na katerih temelji i naša država i naše gospodarstvo. Ali temeljni problem Jugoslavije moremo rešiti edino, ako se pravilno rešijo akutna življenjska vprašanja teh glavnih producentov in glavnih kon zumentov celokupnega našega gospodarstva, ako se pravilno reši na temelju socialne pra vice odnos med deiom in kapitalom. Kajti Jugoslavija ima vse pogoje za procvit in napredek, ima vse pogoje da osigura življenje dostojno človeka vseh slojev delovnega naroda. Ker so interesi vsega delovnega jugoslovanskega naroda istovetni, je neobhodno po trebno, da se ves ta narod organizira V EDINSTVENEM POL1TIČNO-SOC1-ALNEM POKRETU, ki bo kot nepolitična formacija obsegala in organizirala ves jugoslovanski narod in rešila pravilno in definitivno krizo političnih ustanov, gospodarskega ustroja in socialne ureditve Jugoslavije in na ta način zaščitila človeške in socialne pravice malega človeka. Ko bo ves delovni narod Jugoslavije srečen in zadovoljen, tedaj bodo definitivno kapitulirali VSI ZUNANJI IN NOTRANJI SOVRAŽNIKI NAŠEGA NARODNEGA IN DRŽAVNEGA EDINSTVA. ker bodo naleteli na strahovit odpor našega naroda. In samo ta in takšna Jugoslavija bo vzor vsemu Balkanu in samo taka Jugoslavija mo re do konca ustvariti veliko zgodovinsko poslanstvo v tem delu Evrope. Bratje, tovariši! Naša generacija, generacija predvojne nacionalistične revolucionarne omladine, je prva prišla do popolne zavesti in spoznanja, da je nastopil zgodovinski trenutek končnega obračuna Jugoslovanov z Avstrijo in podlo habsburško dinastijo. Generacija Gavrila Prin cipa je pred dvajsetimi leti stavila pokret v svet, da bi se mogla v svetovni revoluciji roditi Jugoslavija. Ta generacija je dala cele armade aktivnih borcev za zmago jugoslovanske misli. Ona je za idejo Jugoslovan j skega nacionalnega osvobojenja in ujedinje-| nja prebila v rovih, barikadah, v ujetništvu j in koncentracijskih taboriščih, izdržala je j nadčloveško borbo z nadinočniin in neusmi-! lienim tujcem. In samo fanatizem, neomah- ijiva vera in nesebična požrtvovalnost te generacije, je omogočilo zlom Avstrije in ustvaritev Jugoslavije. In te Jugoslavije ne prepustimo nikomur! Ta Jugoslavija je tekom teh šestnajstih let svojega obstoja pretrpela razne politične krize, a naše gospodarstvo se nahaja že leta in leta v težkem stanju, radi česar so tudi socialne prilike delovnega ljudstva posebno neugodne. Ali tej politični krizi in sedanjemu stanju Jugoslavije vsekakor niso krivi oni, ki so ustvarjali to državo, vsekakor ni kriva naša generacija, ki niti dosedaj ni bila na vladi v tej državi. Kajti jugoslovanski borci in revolucionarji se niso borili samo za ustvaritev nezavisne narodne države, ampak tudi za ustvaritev države s socialno pravičnostjo in blagostanjem najširših narodnih slojev. -{--}- + + + + + + + -}- -f + -K '+' + '+' + + + -f Take Jugoslavije ni hotel niti eden od onih, ki so jo ustvarjali na bojnih poljanah. Za tako Jugoslavijo ni padel niti eden jugoslovanski borec. Mi smo se nacionalno osvobodili iz okvira tujih držav ali smo na žalost EKONOMSKO ŠE VEDNO ZASUŽNJENI OD TUJEGA INTERNACIONALNEGA IN DOMAČEGA ANACIONALNOGA KAPITALA. In prav radi tega smo ustvarili naš so-cialno-nacionalni pokret, da v naših vrstah združimo ves delovni narod Jugoslavije in da odkrito in jasno posvarimo: DOVOLJ JE IZKORIŠČANJA IN POD-TIKAVANJ! JUGOSLAVIJA — JUGOSLOVANOM! Jugoslavija naj bo onega delovnega naroda iz vasi in mest, na katerem sloni vsa država. Našo nacionalno osvoboditev moramo izpopolniti s socialno ekonomsko osvoboditvijo, ker je nacionalna svoboda brez socialne-ekonomske svobode brezpomembna in nemogoča. V tej naši borbi nam ni potrebno oponašanje in kopiranje tujih pokretov in doktrin, ker je vsa zgodovinska borba našega naroda ena sama borba za narodno svobodo in nacionalno pravičnost. Naša zgodovina, je zgodovina jugoslovanskega socialnega nacionalizma. Osnovna smer našega pokreta pa je nadaljevanje te zgodovinske borbe, nadaljevanje smeri za svobodo in pravičnost. NAM NI POTREBEN NE STALIN, NE MUSSOLINI, NE HITLER, ker naš narod že ima svojega voditelja, ki ni predstavnik privilegiranih stanov in političnih skupin. On je iz. kmetskega naroda vzišii zaščitnik pravice in interesov najširših slojev naroda. VRHOVNI VODJA VSEH JUGOSLOVANOV JE ALEKSANDER KARAĐOR-ĐEVIU, KRALJ NARODNE KRVI IN JEZIKA, VRHOVNI ČUVAR EDINSTVA IN NERAZDRUŽLJIVE JUGOSLAVIJE. Kralj Aleksander je vodil jugoslovanske junake preko vseh tegob in triumfov h končni zmagi. Pod njegovim vodstvom pa se bodo uresničili še vsi ostali nacionalni in socialni ideali onih, ki so pod Njegovim vodstvom ustvarili Jugoslavijo. Bratje, tovariši! Jugoslovanska akcija je po šestem januarju prva politično-sociaina tvorba, ki je izbrala kot izhodno točko svojega programa KRALJEV MANIFEST, ona je prva odredila svoje stališče na osnovi vprašanj naroda in države. Odkar obstaja Jugoslavija, ni bilo v njej politično socialne tvorbe, ki bi bila po svoji orientaciji tako jugoslovansko nacionalna in državotvorna, a po svojem delu tako pozitivna, konstruktivna in sodobna, kot je pokret JA. Globoko smo uverjeni, da vršimo pra- vilno, resno in odgovorno patriotsko in nacionalno delo. To delo hočemo nadaljevati DO KONČNE IN POPOLNE ZMAGE, + 4- H*. [+, [+’ [+] + + + -f? + 4- :+: :+: k k . 4 4 43 4 + K T4 K K 4 4' 4 4 Ako lahko v naši državi javno ali tajno politično delujejo KOMUNISTI. KLERIKALCI, SEPARATISTI, in vsemogoči antijugoslovanski in psevdoju-gosiovanski elementi, potem ni sile, ki bi lahko zabranila, politično delovanje nam. KI SMO STOODSTOTNI JUGOSLO-VANSKI NACIONALISTI, STATISTI IN MONARHISTI! Mi smo brez odobritve strank in partizanov politično in jugoslovansko delovali v monarhiji Habsburgov, pa se takemu delovanju ne bomo odrekli v monarhiji Karador- đevičev! Bratje, tovariši! Današnji dan je pomemben v življenju JA, a naš pokret je pomemben v življenju jugoslovanskega naroda. Če hočemo izpolniti naše zgodovinsko poslanstvo, moramo biti vredni onih, ki so ustvarili Jugoslavijo. Apeliram na vse, da ta nas izredni kongres poteče dostojanstveno in v največjem redu. Ni naša naloga samo ohraniti naš pokret, moramo ga tudi razširiti, da v naših vrstažs zberemo vse one, ki so naši in da s skupnimi močmi likvidiramo vse negativne sile preteklosti in sedanjosti, da končno iz-vojujemo NOVO IN PRAVO JUGOSLAVIJO. DRŽAVO ČLOVEŠKIH IN SOCIALNIH PRAVIC NAJŠIRŠIH PLASTI DE-LOVNEGA NARODA. Bratje, tovariši! Naša vest je čista, naš smoter jasen, vodja izbran, zmaga gotova! Živel vrhovni vodja jugoslovanskega naroda! Živel delov, ni narod Jugoslavije! Živela Jugoslovanska akcija! Naprej tovariši! Kongres „Jugoslovanske akcije1' v Zagrebu Vatikansko navdušenje zborovalcev za ideje jugo. slovanskega nacionalno-socialnega pokreta Dne 1. julija se je vršil v Zagrebu v prostorih »Kola« kongres »Jugoslovanske akcije«. Kongresa se je udeležilo preko 400 delegatov iz vse kraljevine, navzočih pa je bilo tudi mnogo poslušalcev, tako, da je bila obširna dvorana zasedena do zadnjega prostora. Na kongres so prihiteli delegati iz mest in vasi, med njimi so bili tudi taki, ki so prišli s koščkom kruha v žepu. in peš. Ves potek kongresa je izzvenel v eno samo misel, ki vodi te idealiste na poti k njih končni zmagi: »Služiti brez koristi in nagrade svojemu narodu in mu zboljšati težke dneva, ki jih preživlja.« Kongres je bil otvorjen po tov. Ko-strenčiču, ki je v svojem govoru orisal delo jugoslovanske revolucionarne mladine pred svetovno vojno in med vojno. Odgovoril je tudi na očitke, ko se JA podtika fašizem in hitlerizem. Povdaril je, da nam Jugoslovanom ni potreben nikak Mussolini ali Hitler, ker že imamo svojega voditelja, ki je iz naroda izišli sin, to je naš junaški kralj Aleksander I. On nas je vodil preko vseh tegob in težav v svobodo, pa imamo jugoslovanski nacionalisti' še danes uprte oči v Njega, kateremu edinemu zaupamo. Govornik je orisal tudi vse izvore narodnega zla, vso nepravičnost, današnjih razmer, ki izvira iz nenormalnosti ekonomsko-soci-alnili odnosov. Podrobno je orisal tudi sedanje politično in gospodarsko stanje pri nas. Jugoslovanski nacionalizem ima globoko ekonomsko-socialno vsebirio, ker hoče rešiti pozitivno vsa ona vprašanja, ki se tičejo našega delovnega ljudstva. Hočemo, da se vodi socialno-eko- "rrrr^r riiii TmiiiiiNiiiiiiiiiiii«M nomska politika v mejah potrebe širokih slojev jugoslovanskega delovnega ljudstva. — Navzoči so živahno aklamirali govornika. Na njegov predlog se je ob velikanskem navdušenju odposlala vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Potem ko so zborovalci zapeli svojo pesem, je bil kongres prekinjen za eno minuto. S tem so počastili spomin vseh junakov, ki so padli za Jugoslavijo. Medtem, ko je poseben verifikacijski odbor pregledoval pooblastila, je tov. Kostrenčie znova povzel besedo. V svojem govoru je napovedal boj internacio-nalnemu marksizmu, klerikalizmu in vsem izkoriščevalcem našega naroda. Svoj govor je zaključil z besedami: »Naprej tovariši, naš čas se bliža!« Nato so se čitale poverilnice delegatov. Poedine krajevne organizacije so zastopali delavci, kmetje, doktorji, profesorji, dijaki, uradniki itd., skratka vsi sloji, prežeti z eno in isto idejo nacionalno-socialnega pokreta. — Nato je govoril neprenehoma prekinjan s frenetičnim odobravanjem zborovalcev, prof. Vel. Jonič. Svoj temperamentni govor je zaključil z besedami: »Ali bo Jugoslavija naša ali pa nas več ne bo!« Za njim je govorilo še več delagatov. Vsi govori so bili prežeti z eno in isto mislijo, koristiti narodu in državi. Ko je bil nato izvoljen soglasno štiridesetčlanski odbor in je bila sprejeta resolucija, je bil kongres med vzklikanjem Kralju in Novi Jugoslaviji zaključen. O podrob-nosih kongresa bomo' še poročali. Ekonomija človeka V vsaki nacionalni državi je človek s produktivno močjo najplemenitejši in glavni izvor vseh bogastev. Človek je brez ozira na to, kako mesto zavzema v družbi, ona pozitivna sila, ki ustvarja največe vrednosti v kompliciranem mehanizmu narodnega gospodarstva. Radi tega je važna naloga sodobne narodne države, da posveti posebno važnost racionalnemu izkoriščanju človeške moči, oziroma kot to pravijo ekonomisti, — ekonomiji človeka. Moderna tehnika je prinesla človeštvu velike koristi, pa tudi škodo. Negativne strani moderne tehnike so odražajo pred vsem v zdravju delavstva. Statistike o umiranju in starosti pričajo, da delavci 4 nžiem pomenu besede) ne dožive visoke starosti in da postanejo mnogo prej za delo nesposobni, kot pa ljudje v drugih poklicih. Statistika v naši državi v tem pogledu nudi precej nepovoljne zaključke za naše delavstvo. V današnjem sistemu, na katerem sloni vse naše gospodarstvo, misli slednji pridobitnik zgolj na svojo korist. Vsak se ravna po načelu: najboljši gospodarski uspehi in največji dobiček ie doseg- ljiv s čim manjšo uporabo materiala, s hitro izdelavo in ceneno delovno močjo. Danes takih načel ne bi smelo biti, ker kot vidimo, niso niti v socialnem, niti v nacionalnem interesu države. Osnovno načelo dela je. racionalno izkoriščanje človekove delovne moči. Oziraje se na to konstatacijo vidimo, da pridobitnik pri tem pohaja v nasprotja s svojimi privatno-egoističnimi in z občimi nacionalnimi in socialnimi interesi. Čim bolj pri pridobitniku prevladujejo privatno-egoistični interesi, manj razumevanja bo imel za ogromno važnost čuvanja človeške delovne moči, telesnega in duševnega zdravja delavcev pri delu. Takega pridobitnika navdaja samo misel po čim večjem dobičku. V tej smeri izrablja do skrajnosti stroje, pa tudi človeško delovno moč. Vendar obstoja tu razlika: pridobitnik skrbno pazi na stroj, ga »neguje«, medtem ko človeka brezobzirno izkorišča brez ozira na to, če bo s takim postopanjem škodil njegovi delovni moči in zdravju. Tako postopanje pridobitnika je škodljivo tako za njega, kakor tudi za gospodarstvo države in vsega človeštva, ker se tako radi trenutnega materialnega uspeha uničuje delovna moč družine, vasi, mest in države. Prav radi tega bi bila primarna dolžnost države same, da vodi ona račun o racionalnem izkoriščanju človeške delovne moči. Slovani - rod bodočnosti Zanimivi so statistični podatki naraščanja in upanja evropskih narodov. Baš radi teh statistik se je nemška propaganda oprijela gesla: »Germanstvo je ■v nevarnosti!«, ker mn. preti ta nevarnost s strani slovanskih narodov. Železni prirodni zakon pravi, da biološko ne-zmožnejši in slabejši podleže biološko zmožnejšemu in močnejšemu. Ta zakon so vedno prav radi povdarjali Nemci. Danes pa je ta zakon proti njim. Statistika danes govori. Nemcem: »Mane-tekel-fares«. V letu 1930. je bilo porodov na 1000 prebivalcev: v Španiji 29, Franciji 18.1. Angliji 16.2, Nizozemski 23.1, Nemčiji 17.5, Skandinaviji 15.'4, Češkoslovaški 22.7, Poljski 35.8, Ukrajini 34. Viden je takoj razmeroma majhen porast german skih narodov, najnižji je pri Skandinavcih, nato pri Angležih in Nemcih. Največje število porodov je pri Slovanih. — Linijo porasta evropskih ras pa še lepše prikazuje statistika zadnjih 100 let. Germani so šteli leta 1800. v Evropi 59 milijonov duš. leta 1910. 152 milijonov, Jugoslovanski Naši sosedje Nemci pri vsaki priliki tarnajo, kako slabo se godi njihovim sobratom v Jugoslaviji, kjer jih na vse mogoče načine zatirajo in jim onemogočajo izživljanje v nemškem narodnem dubu. Kakšen je ta jugoslovanski »barbarizem«. kakor ga tako radi označujejo v inozemstvu, najbolje dokazuje glasilo Nemškega inozemskega zavoda v Stuttgartu v svoji številki 12, ki je izšla te dni. Pod naslovom. Nemška pesem v Podonavju prinaša list tole vest: »Kakor v Nemčiji, tako so tudi v Jugoslaviji priredili v nedeljo 24. junija dan nemške pesmi. 40 pevskih društev Nemške pevske zveze v kraljevini Jugoslaviji je v svojih občinah priredilo promenadne koncerte, da predočiio poslušalcem lepo staro nemško pesem. Da bi tudi ljudstvo pripravili do tega, da bi pelo s pevci vred, je Pevska zveza odredila, da se morajo pri tej priliki peti tudi nekatere ljudske in ponarodele pesmi. Is.fr dan je v Apatiriu, največji nemški občini' v Bački, slavilo Moško pevsko društvo, ki je bilo ustanovljeno dne 12. junija 1859., 75-letnieo svojega obstoja. Pri tej priliki je bila blagoslovljena društvena zastava, -nakar se je na prostem vršil slavnostni koncert.« Na polju prosvete se Nemci v naši državi pač ne morejo pritoževati, da jih leta 1926, pa je število Germanov znašalo samo 145 milijonov! — V istem času je bilo Romanov: leta 1800. 65 milijonov, leta 1910. 108 milijonov, leta 1926. pa 119 milijonov. — Slovanov pa je bilo: leta 1800. 65 milijonov, leta 1910. 187 milijonov, leta 1926. pa že 203 milijonov! — Po tej statistiki in po računih nemškega statističarja Burgdbrferja bodo šteli Slovani leta 1960. 303 milijone duš, kar bo 50.8 odst. evropskega prebivalstva. Iz teh statističnih podatkov pa tudi razvidimo. da na množitev kakega rodu vplivajo razni činitelji. Medtem ko industrializacija zemlje in naraščanje mest kvarno vplivata na število porodov, beleži podeželje večje število porodov. — Ker so slovanski narodi pretežno agrarnega obiležja, je predvsem gotovo, da bo slovanska rasa v bližnji bodočnosti vladala Evropo in zavzela mesto vodilnega plemena. Umakniti se bodo morali tako Germani, kakor Romani. „barbarizem" zatiramo. Pod zaglavjem Prvi nemški učiteljski izpiti v Jugoslaviji prinaša omenjeno glasilo poročilo o slav nosti, ki se je vršila na zaseb. nemškem učiteljišču v Novem Vrbasu te dni. Kakor piše list, obstoja ta zavod že tri leta in so se sedaj vršili prvi izpiti kandidatov pod predsedstvom ministrskega odposlanca iz Beograda. Od 18 kandidatov je položilo izpit 7 mladeničev in 6 deklet, skupaj torej 13; ostalih 5 kandidatov mora ponoviti izpit v jeseni vsak iz enega predmeta. Pri oficielnem slovesu dne 21-junija, ko so se prvi nemški učitelji in uči teljice v Jugoslaviji poslovili od svojih profesorjev, se je poslovil tudi višji študijski ravnatelj dr. Rihard Le Mang # Halberstadta, ki je vodil zavod tri le^ in se sedaj vrača v Nemčijo. Zelo zanimivo bi bilo vsekakor, da & nemško časopisje, zlasti pa službena glasila, že enkrat objektivno naslikalo, kako se godi nam Slovencem med Nemci izven mej naše domovine. Naj bi povedali, koliko res slovenskih šol imajo otroci v inozemstvu, koliko učiteljev i11 profesorjev in kako se vrši pouk v materinščini. Zelo bi jim bila hvaležna vsa maša javnost, da bi nemška službena gla sila pokazala tolerantnost do drugorođ-cev v pravi luči in jo potem primerjala z »barbarstvom«, ki so ga baje deležu.1 Nemci v Jugoslaviji! Zahtevajte povsod „BORBO“! 1 Ne moremo reči, da naša država ni ničesar ukrenila za zaščito in zdravje našega delavstva. Naša država je prva stopila v krog naprednejših držav in smo b.li že pred dvanajstimi leti deležni tozadevnih zakonov, ki jih lahko smatramo za najmodernejše v svetovni zakonodaji. Toda tu se da govoriti takorekoč o teoriji in praksi. Zakoni so pisani, kako se pa izvajajo je drugo poglavje. In to poglavje je žalostno; ker nas vodi do zaključkov, da se tolmači zakon na vse načine, seveda na take, ki so v škodo delavstvu. Na drugi strani pa tudi: kaj nam pomaga še tako moderni zakon, ko danes plačujejo pridobitniki delavstvo po 8U par na uro (t. j. tedensko 38 dinarjev!!!!), Kaj nam pomagajo še tako urejeni predpisi o higijeni in zdravju delavstva, ko morajo delavci včasih pozimi hoditi peš po 2 do 3 ure do tovarne in se tam nimajo kje ogreti ali posušiti pre-močeno obleko, ko morajo stradati in ko njih žene rode deco, ki že v zgodnji mladosti radi stradanja dobi kal bolezni. Če potepi še prištejemo sem nivo civilizacije našega delavca, nam mora biti jasno, kako vlogo igra pri nas delavec in kaj lahko od njega pričakujemo. Takšen delavec ne more niti iz daleka nuditi tega, kar od njega kot človeka in delavca pričakujemo. Moti se oni pridobitnik. kL-Tiilsli, da s tem prištedi kaj-ako delavcu ne nudi onega minimuma. ki mu kot človeku in delavcu pripada-Moti se vse naše gospodarstvo in vsa naša industrija, ki hoče sanirati svoj® blagajne s- tem, da jemlje delavstvu & nameščenstvu najobhodnejše za življeni6 in zdravje. Motijo se vsi oni, ki so mn®' nja, da bodo z redukcijo plač sanirali 4' žavne finance. Nasprotno! Take metod6 reešvanja krize na račun malega človeka se bridko maščujejo. One so asoci' alne in mirno lahko trdimo tudi — Pf0' tidržavne. Take metode se lahko up°' rahljajo kje v Amariki in zapadni Evr°' pi, kjer se s tem rešuje zavržen gospd' darski sistem, pri nas so pa popolno^111 nepotrebne. Naša država ima mnogo dfu gih možnosti, da uravna svoje ekono-ih' sko stanje. Naša država pa ima tudi možnost’ usmeriti privatno pridobitništvo tak'0’ da bo to v korist naroda in države, br®2 * 4 *' ozira na privatno-egoistične interese P°' sameznikov. Da bo tako-, jc potrebni predvsem nacionalna in socialna zaves onih, ki krmarijo našo državo. Potr®1’' no je tudi, da se enkrat za vselej on®' mogočijo pri nas vsi oni, ki imajo JuS°' slavijo za neke vrste kolonijo, katn® prihajajo, da si ustvarijo premoženje » katerim jo popihajo preko mej, nani P puste onemogle invalide... _ Poravnajte naročnino' M arijhvr u, jđrič 13. VII. jBHtEPBMPBBMBMlf 1^^H>WdaBWWBMWWWWi!iPP »fe O R B X« Sfran 3. Amsterdamski nauk „St>OVENEC“ daje potuho boljševikom - V obrambo autoritavnih režimov • Demokracije ni mogoče več resiti s teoretičnimi razmotrivanji —---— ——- Krvavi 30. junij jć dal ljubljanskemu glasilu bivše SLS povod za celo serijo člankov, v katerih gospodje besno napadajo »plavo beštijo«, misleč seveda pri tem nemški narodni Socializem in njegovo filozofsko doktrino o primatu arijskega plemena. Ni stvar »Borbe«, braniti izrecno Hitlerjevo gibanje; Hitler je — kruto sicer — opravil s svojimi nasprotniki. seznam žrtev »druge revolucije« izkazuje po neuradnih virih 240 mrtvih, toda to je tudi vse! Hitlerjeva prva in Rohmova »druga« revolucija sta potemtakem zahtevali, reci in piši, skupno največ 400 mrtvih, niti ena, niti druga pa nista imeli za posledico klanja ljudskih množic! Kakor je s človeškega stališča obžalovati vsako tako žrtev, prav tako je tudi res, da so v Nemčiji padli kot •žrtve le tisti, ki jih je v smrt tiral njihov lastni politični fanatizem. Nedolžnih državljanov pa v Nemčiji niso klali in ubijali kar tako v hekatOmbah, kakor se je to dogajalo v Sovjetski Rusiji, kjer je sam Menšinjski, Neron ruske rdeče revolucije, podpisal sam 130.000 smrtnih obsodb in povrh še dan in noč sadistično kontroliral justifikacije. Te misli se nam vrivajo sedaj, ker nismo bili vajeni »Slovenčevih« protestov tedaj, koso ubili na stotine pravoslavnih duhovnikov in škofov. Takrat nismo brali v »Slovencu« o kaki »beštiji«, in tudi sedaj, ko v Amsterdamu rdeča drhal plen; trgovine, strelja iz hiš in barikad na ekse-kutivo, nima »Slovenec« za očiini upor holjševikov proti slabotni demokratični vladi Nizozemske druge označbe kot »Socialna nevarnost je zajela tudi Nizozemsko«. (Glej »Slovenca« št. 152 z dne S. t. m.) Nismo zapisali teh besed v izrecno obrambo nemškega narodnega socializma, prav tako odklanjamo očitek »filofašizma«. Čudno je pa le, da smejo holandski komunisti ropati, pleniti, uničevati ljudsko imetje in življenja, in »Slo venec« imenuje vse to herostratsko početje »socialno nervoznost«. Kot objektivni opazovalci zunanjih dogodkov pa ne moremo mirno prenašati take dvojne morale v presoji, zato vprašamo gospodo okrog »Slovenca« sledeče: Ali je padel s tistim dnem, ko je dobil v oblast vso Nemčijo narodni socializem, le enemu kardinalu ali škofu en sam las z glave? Ali je bila sredi Berlina — protestantskega Berlina a propos — razstreljena katedrala Sv. Hedvike kakor so napravili boljševiki v Moskvi? Kaj se ie zgodilo? Centrum je bil razpuščen! Razpuščena je bila tudi sorodna mu SLS, toda taktika je znana: reci centrum in ljudje bodo našli hitro kak analogen slučaj. Tu je torej jedro besnega kritiziranja dogodkov v Nemčiji. Da prihajajo direktive za tako pisanje iz Rima, ni treba še posebej povdarjati. Zato tu- di krvavi dogodki v Amsterdamu za »Slovenca« nimajo tiste važnosti, kakor falzificirane vesti raznih židovskih poročevalskih agentur o »barbarizmu«, ki da je »zajel vso Nemčijo...« Vsa Nizozemska je spričo slabosti demokratičnega re žima v strahu in trepetu za svoj notranji red. tanki rušijo barikade bofjševi-kov; sijajen primer, kaj se more izcimiti tam, kjer ima besedo diskutirajoča demokracija s svojim parlamentarizmom in zlorabo vseh. svobodščin. Amsterdamski nauk je dragocen, saj nam jasno izpričuje, da državna oblast s svojo policijo ni v stanju, iztrebiti vseh sledi boljševizma in podtalnega komunističnega rovarenja med delavstvom in dijaštvom. Trboveljska premogokopna družba je tudi pokazala, kako si njeni akcionarji zamišljajo socialni red v državi: s kopičenjem milijonskih profitov na račun sestradanega delavstva. Le potom vzgoje kremenitih narodno - socialnih delavcev bo mogoče tudi pri nas iztrebiti levičarsko-bolševiško demagogijo in obenem tudi hipertrofičen apetit internacionalno povezanega kapitalizma. U-vodničarji »Slovenca« ne bodo s svojimi citati iz »Ouadragesiino aniio« prepričah niti enega levičarja, a kaj šele velekapitalista. Življenje je boj! Jugoslavije nam niso prinesli na krožniku diplomat-je, nego meč in puška tistih stotisočev, ki so se borili pod vodstvom junaškega našega kralja. Nov socialen red ne more biti plod proletarske diktature, niti kapitalistične zarote proti poštenemu delovnemu ljudstvu. Demokracija — tista demokracija, ki jo »Slovenec« iz razumljivih razlogov tako vneto' zagovarja, — pa nudi obema prav obilnih razvojnih možnosti. Edinole avtoritativni režimi, kakor je med drugimi tudi naš še-stojamiarski, tvorijo najboljšo falango proti levi in desni. Mezdnih bojev, v katerih je delavec vedno šibkejša stranka, danes ni mogoče drugače rešiti kakor z avtoritativnim razsodilnim rekom državne vlade. Če je reš vsaka oblast od Boga, potem ni mogoče v kalnem ribariti! Potem tudi ni mogoča dvojna presoja tega in onega režima z enega in istega stališča katoliške morale. Popolnoma zmešati pa se morajo vsi pojmi, če eminentno katoliško glasilo brani tisto demokracijo, ki je dekla framasonstva vse od 1. 1789. pa do 1. 1917., ko je Lenin uničil ne le Slovanstvo Rusije, nego tudi •zibelko in zaščitnico krščanstva na Daljnem Vzhodu. Amsterdamski nauk se »Slovenca« ni oprijel, mi pa pravimo: za narodno-socialno mislečega človeka, vda nega kralju, državi in današnjemu družabnemu redu je to klanje najvidnejši memento za bližnjo in poznejšo bodočnost! ____ Ptui Iz delavskih vrst nam pišejo. »Peto- via«, usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju, je zopet pričela obratovati. Sicer ne v polnem razmahu, vendar pa lako. da je zopet zaposlila večji del odpuščenega delavstva, katero je bilo štiri ledne brez vsakega zaslužka ali podpore. Čuje se tudi, da bo Kratkem začela obratovati v polnem razmahu, tako, da bo zaposlila še ostali del delavstva, ki še Čaka na odrešenje. — Mi prav dobro razumemo težnje vodstva te tovarne Posebno v današnjih kritičnih časih, verno pa tudi, da bi se dalo pruv v teh kritičnih časih marsikaj' preurediti in odpraviti marskateri nedostatak, ki bs dobrodošel tako tovarni sami, kakor tudi delavstvu, ki je v tej tovarni zaposleno, lo bi se pa doseglo predvsem, ako bi vodstvo tovarne, predvsem pa delniški 2bor korigiral plače raznim inozemskim n e n a d o m c s t 1 j i v i ni strokov-Tiakom-delovodjem in tkzv. ravnate-■Jern, ter tako korigiral svoj gospodarski Položaj. — Da si prihranimo v tej zadevi še nekaj posebno dobrega gradiva 2a Prihodnjič, bomo' danes končali in še Udovoljili s tem, da vodstvu tovarne prav resno svetujemo, naj že enkrat pomede s takozvanimi nenadomestljivimi strok ovnjaki-inozemci, ki žive ob prejemanju mastnih plač na račun našega de lavstva in jih naj pošlje tja, od koder so prišli, oziroma kamor spadajo^ Vodstvo podjetja naj se spametuje že enkrat, da imamo tudi pri nas domače de-lavce-strokovnjake, (poglejte si malo podjetje »Peko« v Tržiču, kako izborno napreduje ob zaposlitvi domačega de-lavstva-strokovnjakov), ki bi radi delali za manjše plače in ki so vsaj tako sposobni, kakor »nenadomestljivi«, ako niso bolj sposobni. Edino na ta način je mogoče spraviti podjetje v gospodarsko ravnovesje, kar bo v prvi vrsti dobro podjetju samemu, delavstvo pa v bodoče ne bo treba pošiljati na brezplačne počitniške kolonije. Pregled Anglija in Francija Sporazum e pomoči v sili - Podpora vzhodnega pakta - Ozadje sredozemskega pakta - BarthOujev uspeh v Londonu Že v poslednji številki »Borbe« smo omenili, da so zadnje tedne zunanji ministri evropskih držav izredno marljivi in da se med prestolnicami neprestano vrše pogajanja za nečem, kar se zaenkrat svetu še prikriva, o čemer pa se že da slutiti, 'da gre za velike stvari, ki utegnejo pripraviti evropsko politiko, da kre ne na nova'pota. Dejali smo. da je bil posebno aktiven francoski zunanji minister Barthou, ki je potoval v razne države. med temi tudi v Bukarešto in Beograd. kjer-so ga sprejeli z izredno prisrč nostjo in mu izkazali vse časti, ki mu gredo kot našemu velikemu prijatelju. Kakor se sedaj doznava, je imel Bar-thou namen poizvedeti pri raznih vladah, kakšno je njihovo pravo razpoloženje. Med vrsticami je hotel tudi razbrati, kakšno stališče bi zavzele, ako bi se uresničil njihov načrt, ki gre za tem. da se preprečijo bodoče vojne. ali vsaj začetek katastrofe v Evropi, ko je jasno, da razorožitvena konferenca ne bo imela pravega uspeha. Vtisi, ki jih je dobil Barthou pri vladah, ki jih je posetil in iz razgovorov, ki jih je imel v naj-uplivtiejši politiki v teh državah, so morali vodjo zunanje politike Francije zelo zadovoljiti. Zakaj že V nedeljo se je s svojimi ožjimi sotrudniki in z, mornariškim ministrom Pietrijem peljal v London. da stopi v osebni stik z angleško vlado in z njo izmenja misli o svojem velikem načrtu. Kaj je Barthou razpravljal z angleškimi ministri, oficielno še ni znano in morda tudi nikoli ne bo. Dejstvo pa je, da je dosegel popoln uspeh, | Navezani smo samo na poročila velikih listov, ki se zadnje dni s to zadevo podrobno bavijo. Barthoujev načrt gre za tem, da razne države v Evropi poveže z medsebojni mi dogovori drugo na drugo, ne morda s kakimi političnimi ali vojaškimi zvezami, ampak s trdnimi dogovori, ki naj bi zajamčili mir. V glavnem mu gre za dosego takozvanega vzhodno-evropskega pakta in pa sredozemskega pakta, ker je bas v tem področju trenotno in najbrže tudi v dogledni bodočnosti nevarnost za nove krvave zapletljajc. Izhodišče za zavarovanje miru na vzhodu Evrope naj bi bil baltski pakt, k: ga pravkar snujejo Litva, Estonska in Latiška in h kateremu utegne kmalu pristopiti četrta baltska država Finska. Barthou se sedaj trudi, da bi se z Anglijo v piresoji svojega načrta znašel na isti platformi, V glavnem se je Barthou pogajal s svojim angleškim kolegom, zunanjim ministrom sirom Simonom, stopil pa je v stike tudi z ostalimi vodilnimi britski-mi državniki. Najprej in temeljito so državniki izmenjali misli o vzhodnem paktu, ki si ga Francija zamišlja tako, da bi se baltski pakt, čim bo sprejet, raztegnil tudi na druge interesirane države, v prvi vrsti na jujejo. da je Barthou s tehtnimi argumenti pripravil angleško vlado do tega. da je' " - - -L London opustil vse pomisleke, ki so doslej še govorili proti podpori francoskega načrta. Dejstvo je, da brit-ska vlada popolnoma soglaša z načrtom o vzhodnem, paktu in da ga bo podpirala pri vseh vladah, kjer ima količkaj vpli- Nepodpisan dopis Predmet, koji sigurno naje poznat mjerodavnim faktorima i radnicima. Pod tem naslovom iz Zagreba do-poslani dopis je brez podpisa. Pisca prosimo, da nam javi svoj naslov. Uredništvo. Poljsko, Rusijo in Francijo. Anglija sama se temu dogovoru ne bi pridružila, ker ji njeni posebni interesi zaenkrat tega še ne dopuščajo. Francija tudi ni skušala pridobiti Anglije za to, da bi z njo sklenila kakšno vojaško zvezo, kakor so prvotno domnevali, njej je le na tem, da nima London ničesar proti načrtu in da bi ga kolikor mogoče podpirala. To je Barthouju tudi uspelo. Uradni komunikeji, ki so bili o razgovorih objavljeni, vedo povedati le, da so francoski in angleški državniki v prijateljskem duhu izmenjali svoje nazore in da se popolnoma strinjajo v tem, da je treba napeti vse sile, da se mir v Evropi ne kali in vsaka vojna prepreči. To so pač fraze, ki jih srečavamo pri vsaki taki priliki V poučenih krogih pa zatr- Merodajni krogi zatrjujejo, da je tako-rekoč pogoj za to. da se Rusija pridruži vzhodnemu paktu, vstop sovjetov v Društvo narodov. Kajti načrt, ki ga sedaj uresničuje Barthou, je končno vznikel v Ženevi in je plod dolgih priprav in sondiranj pri po-edinih državah, v prvi vrsti pri intere-siranih. Anglija je sedaj izjavila, da nima ničesar proti vstopu Rusije v Društvo narodov. S tem je mnogo pridobljeno, ako se pomisli, da je država, ki obsega skoraj polovico Evrope, doslej stala ob strani in se ni brigala za sklepe, storjene v Ženevi. Sporazum, ki se je nedavno sklenil med Parizom m Moskvo, je ugla-, dil pot Rusiji do Ženeve. • Važen je še en moment, v katerem vidijo poučeni politiki nekaj več. kot se zdi na prvi_pogled, , t , Prijateljstvo med Anglijo in Francijo, ki se je zadnja leta nekam ohladilo zaradi različnih interesov, ki jih zastopata obe vladi, se je . sedaj zopet poglobilo. Ministri so ugotovili, da so v glavnem odstranjene ovire za vpostavitev onega tesnega sodelovanja, ki se je najbolj jasno pokazalo v svetovni vojni. Ni dvoma, da bo to staro prijateljstvo, ki datira že več desetletij, rodilo še tesnejše sodelovanje med obema velesilama. Menda se ne motimo, če kljub službenim demantijem izrazimo domnevo, da so te dni v Londonu govorili nekaj več kot le o vzhodnem paktu. Menili so se tudi o dni geni načrtu Barthoujevem, o sredozemskem paktu, na katerem je poleg Francije in Anglije najbolj interesirana Italija. Ker se tu glav ni interesi Pariza in Rima križajo, je jasno, da si skuša Francija za vsak primer zavarovati hrbet in da so v Londonu razpravljali tudi o morebitnem sodelovanju med obema mornaricama v slučaju spopada. Zakaj ni preveč jasno, čemu se je z Barthoujem peljal v Lon-. đon tudi mornariški minister Pietri s celim štabom svojih sodelavcev in pomorskih strokovnjakov. Uradno pravijo, da so se menili o pripravah za svetovno mornariško konferenco, ki se bo vršila prihodnje leto. Trdovratno pa se čujejo glasovi, da je šlo tu za nekaj več in da je baje tudi v tem pogledu dosežen sporazum, o čemer pa se iz razumljivih razlogov zaenkrat ne bo nič izvedelo. Potrjuje to domnevo nervoznost, ki se po-lašča rimske vlade, ker čuti v londonskem sestanku nekako ost, ki je naperjena tudi proti njej. Angleško časopisje naglasa, da se oficielno ni sklenila nikaka zveza med Anglijo in Francijo, ker tega pravzaprav ni treba. Obe državi sta tako tesno navezani druga na drugo, že spričo porajajoče se Nemčije, da tega niti ni treba pismeno naglašati. London je navezan na Pariz in obratno. V slučaju sile je samo ob sebi umevno, da bo Francija pomagala Angliji na kopnem, slednja pa prvi na morju. Razen tega potrebuje Britanija v slučaju sile francosko zračno brodovje, ker je dandanes letalstvo že tako močno razvito, da Rokav-ski preliv ne pomenja več meje. Barthou se je zelo zadovoljen vrnil v Pariz. Zadovoljni pa so tudi angleški državniki, ki naglašajo, da se naziranja Londona in Pariza popolnoma ujemajo. Kdor zna iz diplomatskih fraz izluščiti pravo jedro, bo vedel, da je vzhodni pakt le priprava za tesnejše sodelovanje med edo vrsto držav, ki si bodo na ta način ali zavarovale hrbet, ali pa bodo prisiljene, da puste sabljo v nožnici. S. tega vidika moramo tudi mi toplo pozdra viti sporazum, ki se je dosegel v Londonu in ki indirektno tangira tudi nas. Delodajalci, spomnite se brezposelnih intelektualcev! Dajte iint dela, dajte jim kruha! Maribor Predobvestilo. Narodna odbrana v Studencih pri Mariboru obvešča vsa društva in cenjeno občinstvo na svojo veliko letno veselico, ki se bo vršila dne 5. avgusta 1934 v studenškem gozdu. Veselica bo pod pokroviteljstvom g. generala Rudolfa Maistra in pod častnim predsedstvom upravnika delavnic drž. železnic v Mariboru g. A. J o-v i č a. — Ker je prireditev socialnega značaja, prosimo, da to obvestilo upoštevajo tako društva, kot cenjeno občinstvo.- — Odbor. Načelo uradnega jezika. Povedali bomo samo to, da predpisov glede uradnega jezika ne izvajajo povsod enako dosledno. Kriva je pač znana naša mehkoba in usodna popustljivost. Radi državnega ugleda in narodne časti zahtevamo neizprosno doslednega postopanja v tem pogledu. Pomislimo samo na svoje koroške brate, ki žive tam že od nekdaj na sklenjenem ozemlju, morajo pa kljub temu vse svoje uradne posle opravljati izključno k n e m š k i ustno ali pismeno. Mi moramo brez ozira na levo in desno jezika napram Nemcem, ki so v ogrom-jezika napram Nemcem, ki so v ogram-ni večini le priseljenci in žive med nami le raztreseni ter ni o njihovi kompakt nosti — razen Kočevja — niti govora. In kako so delali Nemci pred vojno tu na meji. Znan je slučaj, da je odgovoril hajlovski stražnik našemu kmetu na viju dno slovensko vprašanje prav zaničljivo in robato: »Hier wird nicht grie- chisch gesprochen!« (Tu ne govorimo grški!), s čimer je hotel peči, da je naš jezik v Mariboru toliko, kakor nemogoč. Proti takim nadutežem ne smemo biti popustljivi. Kdor ne zna našega jezika, naj si pripelje tolmača. To načelo mora veljati za mlade in stare. Ni to nič drugega, kakor čuvanje državnega in narod nega ugleda in je častna zadeva naše samobitnosti ter našega ponosa. Kdor je jugoslovanski kruh, mora tudi naš jezik spoštovati. Vzor doslednega postopanja v pogledu uradnega jezika pa morajo biti direktorji, šefi, vodje uradov itd. Težko je podrejenemu uradniku uve Ijaviti napram drugorodcu načelo uradnega jezika, če je šef prepopustljiv in če ne uveljavlja tega načela on sam radikalno napram komurkoli. Ob tej priliki omenimo še one javne uslužbence, ki se niti v 15 letih niso naučili našega uradnega jezika. Taki ljudje ne spadajo v javno službo, najmanj pa na boljša mesta, ker so nam v sramoto. In — če je tak človek vodja urada — kako naj pričakujemo, da bo to na podrejene in na stranke dobro uplivalo. Dokler ne bomo tega vprašanja korenito rešili, se nam bo lahko marsikdo po pravici smejal in se norčeval iz nas. To v vednost in upoštevanje! Mariborski teden In nemški razstavljale!. Da ne bo upravičenega razburjanja med zavednimi Slovenci, opozarjamo pravočasno na sledeče: Vodstvo Mari-borskega tedna naj obvesti pravočasno vse inozemske razstavljalce, da si oskrbijo za vsak šotor prodajalca, ki obvlada naš jezik in da opremijo svoje razstavne prostore, stojnice in blago s slovenskimi ali srbohrvatskimi napisi. Če gre naš člo vek razstavljat v inozemstvo, bo samoumevno delal reklamo v jeziku države in naroda, kjer pač razstavlja svoje blago. To je čisto naravno. Zato posebno tu na meji ne bomo trpeli ponujanja v sami nemščini in tudi ne samo nemških napisov na šotorih, kakor se je to dogajalo na lanskem sejmu Mariborskega tedna. Ob tej priliki omenimo, da je lani več Židov hvalilo svojo robo skoraj samo nemški, letos so pa isti prodajalci v Ljubljani znali prav lepo po naše govoriti. Kar pa velja v Ljubljani, velja tudi v Mariboru. Komur je do našega denarja, mora tudi naš jezik spoštovati in upo števati. Kot dobri Jugoslovani hočemo podpirati in pospeševati ustanove kakor je Mariborski teden, vendar pa ne sme pri tem trpeti naš narodni ugled. Izložbe naših knjigarn tvojio poglavje zase. Treba si jih samo ogledati, pa dobi človek vtis, kot da v teh knjigarnah sploh ni mogoče dobiti slovenskih knjig. Knjigarne kakor: Scheidbach, Heinz, Tiskovna zadruga itd. imajo v svojih izložbah prirejeno stalno razstavo nemških knjig, med katerimi je kot v posmeh postavljena kaka slovenska knjiga. Ni pa menda primera, ko bi ena izmed teh knjigarn aranžirala razstavo izključno slovenskih knjig, ki se jih gotovo ne manjka in to često boljših od nemškega šunda. — Ko grajamo to zgolj trgovsko špekulativnost knjigarn, pa moramo pohvaliti one mariborske knjigarne, ki forsirajo tudi po izložbah slovensko knjigo. Naša nacionalna javnost naj podpira predvsem te knjigar ne, one, ki na tak način zapostavljajo slovensko knjigo, pa ignorira! Štampiljko z nemškim besedilom uporablja tukajšnja evangelska cerkvena občina. Menimo, da je tudi evangelska cerkvena občina v Mariboru javna ustanova in zato velja tudi za njo paragraf, ki govori o uporabi državnega jezika! Tvrdka Vukašinović na Aleksandrovi cesti očividno računa na nemške odjemalce. Zato se ji je zdelo potrebno, da je poleg slovenskega napisa v izložbi namestila še nemškega, da tako olajša mariborski nemškutariji težave pri priučitvi našega jezika. Naša želja je, da nemški napis čimprej izgine iz izložbe! Celle Volitve obratnih zaupnikov v apne-niku. Preteklo nedeljo so bile omenjene volitve. Že mnogo prej je napel rdeči generalni štab vse svoje moči, da izvojuje zmago, Ali nič' jim niso pomagale njih fraze, da se bore za dobrobit delavstva in da bodo le oni odrešili delavstvo. Jugoslovanski delavec je uvidel, da se za njegove pravice ume boriti le nacionalna delavska organizacija. Rdeči so bili zelo poparjeni, ko so izvedeli za izid volitev, pri katerih jim >3 ostalo samo še deset slepcev, ki še niso spregledali in s tem so dobili od treh samo še enega zaupnika. Prav je povedal eden izmed njihovih gromovnikov, ki je dejal, da so sedaj rdeči prišli »s konja na kozla«. — K lepi zmagi je mnogo pripomogla tudi »Borba«, ki edina zastopa res interese našega delavstva in ki tudi delavstvo vzgaja v nacionalnem duhu. Kljub temu. da so morali nekateri naši somišljeniki pod pritiskom odpovedati »Borbo«, se ista lepo širi in ima v Celju že prav lep krog naročnikov. — Zmaga našega delavstva v nekoč izrazito marksistični trdnjavi pa je nov dokaz, da marksizem propada in da ni več daleč do njegovga konca. — Našemu zavednemu delavstvu pa k zmagi iskreno čestitamo! Še enkrat aspirin V 26. štev. našega lista z đne 27. junija t. I. smo objavili na zadnji strani notico pod naslovom »Aspirin«. V pravilno presojo pa smoi prejeli naslednji dopis, ki ga ra-devolje objavljamo, ker nočemo, da bi se komurkoli godila krivica. »V štev. 26. Vašega lista z dne 27. junija 1934 je bila objavljena notica pod naslovom »Aspirin«. V tej notici se napada Okrožni urad za zavarovanje delavcev, češ, da daje samo slaba in ničvredna zdravila, predvsem aspirin. Sedaj pa tudi tega zdravila ne bo Okrožni urad izdajal, ker je postal specijaliteta. Smatram za svojo dolžnost, da popravim te neresnične trditve, ker nikakor ne gre, da se v delavskem časopisu neupravičeno napada ustanova, ki vrši tako važno nalogo v delavski zaščiti. Vkljub vsem finančnim težkočam stoji naš zdravniški stalež na tako visokem moralnem nivoju, da je naravnost absurdno misliti, da bi kak zdravnik dajal manjvredna in neučinkovita zdravila. Vsak zdravnik se dobro zaveda svoje naloge, da mora čimprej in kar najbolje ozdraviti svojega pacienta. Nesmiselna je torej trditev, da bi zdravnik okrožnega urada na ta način vršil svojo službo tudi v primeru, ako bi jim urad deiansko dal kaka taka navodila. Zdravniška zbornica bi vsakega takega zdravnika poklicala na odgovor in bi mu nedvomno vzela pravico izvrševanja prakse. Ako je torej absurdno misliti, da bi zdravniki predpisovali ničvredna zdravila, je na prav tako skrajno zlohotna trditev, da ie okrožni urad izdal kaka taka navodila. Namen zakona o sociialnem zavarova nju ie ta. da osigura delavstvu za slučaj bolezni vso potrebno pomoč. Hra-narina omogoči delavcu preskrbo, zdrav niška pomoč pa čimoreišnic ozdravlip. nje in delasposobnost. Uradnik, ki bi se nroti temu glavnemu načelu pregrešil in bi izdal navodila, ki nai zavlačujejo ozdravljenje delavca, spada pred dis-nolinsko sodišče in se mora odpustiti. Razumljivo je torej, da takih navodil ne bo izda! noben nameščenec Okrožnega urada. Okrožni urad bi bil pa s takimi navodili tudi sam težko finančno orizadet. Za okrožni urad je cene j-š e. da dobi delavec tudi najdražje zdravilo. samo da par dni poprej ozdravi. Prihranek na hranarini je brezprimerno večji, kakor pa izdatek za druga draga zdravila. Tega načela se drži tudi Okrožni urad. Zdravnik lahko predpiše delavcu tudi naidražja zdravila, ako bo po tem zdravilu delavec prej zdrav in dcla-zmožen. Zdravniki predpisujejo vsa zdra vila. ki so za zdravljenje potrebna in koristna. Okrožni , urad izdaja radi tega ogromne zneske za zdravila. V oreteklem letu 1933 je Okrožni urad izdal 3mili-jone 019.659.59 Din. v prvih štirih mesecih tekočega leta pa celo 1 milijon 178.279.35 Din za zdravila zavarovanim članom. Da za te ogromne zneske ne-more delavstvo dobiti samo aspirina in pobarvane vode, mora biti tudi vsakemu zlohotnemu kritiku' jasno. Nekoliko ostrejše stališče pa zavzema Okrožni urad napram raznim spe-cijalitetam, ki jih po našem časopisju z naravnost židovsko reklamo hvalijo razne inozemske, zlasti nemške tovarne. Ako je specijaliteta take vsebine, da nedvomno pospeši ozdravljenje bolnika, jo sme vsak uradov zdravnik predpisati. Ako se pa vse medicinsko važne snovi kake specijalitete dajo na cenejši način predpisati, potem pa Okrožni urad ne dovoM takih specijalitet. Okrožni urad ne bo plačeval dragih zavojčkov in steklenic sirupa in čokolade, v katera so zavita taka zdravila. Bolnik naj dobi samo medicinsko važne snovi, ves ostali luksus pa naj odpade. Na podlagi strokovnih mnenj raznih znamenitih zdravnikov, zlasti profesorjev, predvsem nemških fakultet, je Osrednji urad izdal navodila, katere specijalitete se ne smejo predpisovati, ker imamo popolnoma enakovredna cenejša zdravila. Vse ostale specijalitete pa sme vsak zdravnik predpisati. Znano mi je, da v zadnjih letih zdravniki Okrožnega urada uporabljajo jako veliko injekcij, ker je ta najmodernejši način zdravljenja pokazal največ uspehov. Samo v petih mesecih tekočega leta je Okrožni urad izdal za injekcije 78.955.96 Din, na zalogi pa ima tudi v tekočem letu 96 vrst injekcij v vrednosti 150.000 Din. Iz tega je torej razvidno, da se Okrožni urad in njegovi zdravniki v polni me ri zavedajo svojih dolžnosti napram zavarovanemu delavstvu. V. teh težkih časih gospodarske krize in brezposelnosti je socijalno zavarovanje ena najvažnejših opor delavstva. Vsi delavci, zlasti pa delavsko časopisje mora to zavarovanje z vsemi silami podpirati in braniti. Izogibati se moramo vseh neupravičenih napadov. Naša kritika mora biti stvarna in se mora ogibati vseh neresnic in zavijanj.« Tone Bajt. Maribor. Kulturne beležke Narođno-socialistična stranka v ČSR je izdala letos dve zanimivi knjigi. S prvo (»Edvard Beneš, državnik in vodja v demokraciji«) so se oddolžili enemu največjih svojih sinov, ministru zunanjih zadev dr. Edvardu Benešu, sinu kmeta iz Šlovic na Krivoklat-skem, ki se je prebil skozi največje življen-ske zapreke in se pojavil po vojni v vladi češkega naroda, potem ko ga jc skupno z Masarykom osvobodil od avstrijskega jarma. Knjiga obsega tri dele. V prvem nam pokaže .lan Miinzer delo tega državnika, ki ga osvetli iz današnjega mednarodnega položaja, obenem pa nam pokaže vse boje, ki so se vršili vsled imperializma gotovih držav, iz katerih ie Beneš še vselej izšel kot zmagovalec in neomajen borec za interese svojega naroda. Iz Šlovjc ga nam popelje Karl Jišc, Josip Vondraček pa nam poda njegov pomen. Tako ga vidim«, knt borca, človeka in slednjič kot velikega slovanskega in človeškega ideologa. Knjiga ie napisana z veliko pozornostjo in ie poleg množice knjig o Benešu (omenjamo samo še Kreftovo in Pa-pouškovo!) gotovo ena najboljših. Knjiga dr. Otokarja Klapke »Narodna gospodarska proizvodnja«, ie važen doprinos k tovrstnemu vprašanju. Te probleme zasledimo v današnji dobi prav pogostokrat, na svojevrsten način pa nam jih prikazuje dr. Klapka. Številke statistik se porazgube i" človek čita z napeto pozornostjo. Po svoji sestavi in razvijanju pa ie vzorno zgrajen?' Ul IV” 50.000 adres bo imel »Veliki adresar za mesto Maribor in širjo okolico«. Najboljša rekloma za vsakega obrtnika in trgovca, najboljša informacija za vsakega, kl rabi adrese ker bo adresar popolen in bo vseboval vse osebe s t'wr*,,*n1 adresami. Žurite se z naročili pri Tiskovni založM r. z. z o. z. v Mariboru. Gresrorčioeva ulica 26, telefon 29-70. jUAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA,AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA1 ► ^Hačrobno! Ha debelo 1 ► 1 Jt urstnfUa!0 spirft «7« 1RKOB P E R H F1U E H ^ -.-A. lOKUfiV ■ion iihjmAm ri im tr*r» ^ ........- ulaganje =aa|a. J l J r\ W L_i I L^ r M 1 l J W L- V r . 111 kis 111 Sf tedelouon|e desertnih uin. sirupov in žganiarno | t dobaulja po zmernih dneunih cenah (T) R R I B O R, B05P05KR ULICR 9 - TELEFON Z5-S0J Eiedsta.vnik in izdajatelj Ione Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Drago Bajt v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. dU predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Maribora