BČlKB BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA novi BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432)731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir ~šW~ št. 3 (560) • Čedad, četrtek, 23. januarja 1992 MOJA BANKA JTALIJANSKI PREDSEDNIK JE KOT PRVI DRŽAVNIK OBISKAL SLOVENIJO Cossiga priznal sosede Omiljene polemike o vprašanju italijanske in slovenske manjšine Italijanski predsednik Francesco Cossiga je bil prvi tuji državnik, ki je uradno obiskal mednarodno priznano Slovenijo. Odločitev italijanskega predsednika, ki tudi v teh dneh se ni izognil vrtincu polemik znotraj italijanske predvolilne politične stvarnosti, je želela biti predvsem izraz prijateljstva in želje po sodelovanju med obema državama. Istočasno pa je Cossi-gov obisk delno omilil naelektreno ozračje, ki je nastalo po umestni odločitvi Slovenije, da ne podpiše trilateralnega memoranduma o manjšinah. In prav o manjšinah je tekla beseda na uradnem srečanju Cossige s predsednikom Milanom Kučanom, kakor tudi na srečanju s hrvatskim predsednikom Tudjmanom in s samimi predstavniki italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Med svojim obiskom v Piranu pri italijanski skupnosti je Francesco Cossiga delno omilil težke trditve, ki so jih izrekli sami vodilni predstavniki te skupnosti, češ da prav slovenska manjšina v Italiji je odigrala zaviralno vlogo, kar zadeva podpis memoranduma in da je odprto vpraša- Rokovanje ob srečanju predsednikov Cossige in Kučana nje Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem izkoristila v svoje namene. Italijanski predsednik se je distanciral od takšnih ugotovitev in dejal, da so danes dani vsi pogoji, da se Slovenija in Italija dokončno dogovorita o vprašanju nacionalnih manjšin. S tem v zvezi velja podčrtati, da je zastopstvo Slovencev v Italiji poslalo predstavnikom italijanske Unije pismo s predlogom, da bi prišlo čimprej do ponovne- ga skupnega sestanka z namenom, da bi razčistili potek zadnjih dogodkov in odpravili obstoječa nesoglasja. Nastali nesporazumi namreč niso v interesu nobeni od obeh manjšin, ki morata stremeti k usklajevanju pobud. Samo tako bosta obe manjšini učinkovitejši pri zastavljanju in reševanju odprtih vprašanj. Odvečne polemike očitno niso nikomur v korist. R. Pavšič Od načelnih izjav proti stvarnosti "Menimo — in ne samo zaradi dolžnostne doslednosti, marveč tudi zaradi tega, ker se v skupnosti čedalje bolj utrjuje prepričanje, da je treba priznati različnosti, ki so prisotne na deželnem teritoriju da se ne sme še naprej zavlačevati z ukrepom, ki naj na pravičen in uravnovešen način zaščiti zakonita pričakovanja slovenske manjšine, ki biva v Furlaniji-Julijski krajini. V tej zvezi se deželni odbor sklicuje na delo osrednje vlade, ki je kakor znano že pripravila zakonski osnutek, ki ga zdaj preučuje parlament. Deželni odbor želi, da bi se glede zaščitnega zakona — ki že preveč časa in zaradi številnih razlogov še ni bil odobren — končno vendarle dovršil parlamentarni postopek." S temi besedami je novi predsednik deželne vlade Vinicio Turello omenil našo narodnostno skupnost med programsko izjavo, ki jo je prebral zbranemu deželnemu svetu. Dvainšestdeset strani obsegajoč posog so v bistvu ne distancira veliko od programov, ki jih je svoj čas izrekel prejšnji deželni vladni predsednik Adriano Biasutti. Verjetno le skrb po večji avtonomiji deželne uprave je izstopala pri Turellovi izjavi, ki naj bi pomenila platformo bodočega dela deželne večine. O Slovencih v Itali si novi predsednik želi predvsem uravnovešeno in pravično zakonsko zaščito. Vprašanje pa je, kaj za nekatere pomenita besedi pravičnost in uravnovešenost. Če naj bi bila ta pojma prisotna v Macca-nicovem osnutku, očitno smo daleč od našega pojmovanja pravičnosti in uravnovešenosti. No, bolj od samih besed je v tem trenutku pomembno, da se deželna vlada primerno opremi, upošteva nove stvarnosti na Vzhodu, oceni svoj stratekših položaj tudi spričo mednarodnega priznanja Slovenije in Hrvaške in posledično opravi tiste potrebne korake do rimskega parlamenta, da se naše zakonsko vprašanje čimprej reši in kar je najpomembnejše, da si prizadeva, da bo zakon vreden evropskega standarda in kulturnega nivoja Italije. Za Italijano v Slrwpniji in na Hrvaškem pa si Turello želi, da bi bili povsod enako upoštevani in zaščiteni. To je tudi naša želja. (r. p.) Conferenza a S.Pietro sul nostro Che il turismo rappresenti una preziosa attività economica da cui anche le valli del Natisone possono trarre grandi benefici sono tutti d'accordo. Quando però ci si domanda che cosa si possa e si debba fare al fine di far decollare il turismo, le idee sono molto meno chiare come stanno a dimostrare anche le scelte fin qui fatte dagli enti pubblici, in primo luogo la Comunità montana. Indispensabile è in primo luogo parlarne con competenza, dati alla mano. Questa la convinzione del-1 Unione regionale economica Slovena - Slovensko deželno gospodarsko združenje di Cividale che su questo tema ha organizzato sabato scorso a S. Pietro al Natisone una conferenza. Relatore la dott. Mara Tomasetig che si è laureata in Economia e commercio a Trieste proprio con una tesi sul turismo nelle Valli del Natisone. Di fronte ad un pubblico numeroso ed attento - assenti gli amministratori locali tranne il sindqco di S. Pietro Marinig e l’assessore della Comunità montana Borgnolo - ha presentato un quadro della nostra realtà molto interessante tra l'altro sfatando alcuni luoghi comuni. In primo luogo va detto che se esiste una complementarietà tra Cividale e le Valli del Nati-so?e,l I dati non indicano alcuna subalternità. Anzi la capacità ricettiva, il numero dei posti letto, è nella Benecia maggiore. E se il numero di turisti classici è più alto a Cividale, il numero dei pernottamenti è esattamente il doppio nelle Valli del Natisone. Per quanto riguarda gli investimenti la dott. Tomasetig ha sottomeato come la pianificazione del urismo invernale sia stato un grosso errore. Riguardo al che fare, invece, bisogna puntare sulla qualità, il livello dei servizi, ha aggiunto. Per aumentare le possibilità di sviluppo turistico non è necessario investire genericamente. Salvo 1 o 2 alberghi di dimensioni più ampie, per comitive maggiori, la ricettività è sufficen-te e anzi sottoutilizzata (12%). Tra gli intervenuti nel vivace dibattito, introdotto dal presidente del URES di Cividale Fabio Bo-nini, il sindaco di S. Pietro Firmino Marinig. Gli investimenti per il turismo, ha detto, devono essere mirati ed indirizzati al turismo soltanto. Prendiamo il caso dell'a-griturismo, ha aggiunto: su 50 attività agrituristiche esistenti sulla carta nelle valli del Natisone , soltanto 4 sono operanti. NASTOPILI SO GLEDALIŠČNIKI, LJUDSKA GODCA IN KANTAVTORJA Beneški kulturni večer Beneški kulturni večer, ki sta ga Kulturno društvo Sovodnje in Zveza slovenskih kulturnih društev pripravila v nedeljo popoldne v sovodenjskem Kulturnem domu, je presegel pričakovanja. Pobuda se je izkazala za posrečeno, tako da bi kazalo na tej poti nadaljevati in tesneje povezati med seboj kulturne delavce iz Benečije in Goriške. Kot je na nedeljskem srečanju podčrtala predsednica društva iz Sovodenj Alenka Florenin, to je bilo prvič, da so se beneški poustvarjalci predstavili tamkajšnjemu občinstvu. Za to priložnost so izbrali bolj ljudski program, Beneški poustvarjalci na sovodenjskem večeru beri na strani 3 Vabilo v Kobarid Na 22. novoletno srečanje Slovencev Že 22 let se Slovenci videmske pokrajine in Tolminske srečujemo ob začetku novega leta. To je priložnost, da si voščimo za novo leto, da spregovorimo o opravljenem delu in o načrtih, ki jih želimo tudi s skupnimi močmi uresničiti. Novoletno srečanje bo letos v soboto 25. januarja ob 17. uri v hotelu Matajur v Kobaridu. Organizira ga kot je tradicija skupščina Občine Tolmin. Na letošnjem srečanju, ki so ga v prvih letih obiskali z beneške strani v glavnem le kulturni delavci in slovenski duhovniki, nato se je pa razširilo in je zaobjelo tudi krajevne upravitelje, bo prisoten tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Srečanje bo s pozdravnim nagovorom odprl gostitelj, tolminski župan Viktor Klanjšček. Za njim bo spregovoril predsednik Lojze Peterle. Sledili bodo nagovori predstavnikov Slovencev iz Videmske pokrajine, kulturni program in družabni večer. Un corso per affrontare i problemi alcoolcorrelati La sede del Centro Addestramento Professionale di Cividale ospita in questi giorni un corso di sensibilizzazione ai problemi correlati all'alcool. L’iniziativa, che si deve all'Usl del Cividalese ed alla sezione locale dell'Acat, ha lo scopo di analizzare i vari aspetti legati all'uso e all'abuso di bevande alcoliche, da una parte per capirne le conseguenze patologiche e psicologiche, dall'altra per mantenere, e se possibile aumentare, la possibilità di risolvere l'alcoldi-pendenza attraverso i Club alcolisti in trattamento. Il corso, iniziato lunedì, prevede numerosi appun- tamenti, dipanati lungo l'intera settimana, che si concluderanno sabato con la consegna degli attestati di partecipazione. Lunedì il via alle lezioni é stato dato, dopo una breve introduzione del prof. Cimetta, dalla dottoressa Marinigli, che ha svolto una relazione generale sull'alcolismo, partendo dalla storia passata per arrivare al presente. Interessanti si sono dimostrati gli ultimi dati del Ministero della Sanità. Vediamone alcuni: é consigliabile, per un segue a pagina 2 A CIVIDALE UN CORSO STA AFFRONTANDO I PROBLEMI ALCOOLCORRELATI Parlare di alcool dalla prima pagina uomo di media corporatura, non superare una dose di alcool pari a 50 grammi al giorno, un terzo della stessa quantità per la donna,- il Friuli Venezia-Giulia si trova al secondo posto in Italia, dopo la Valle d'Aosta, per quanto riguarda la mortalità correlata all'alcool, il quale si trova al quarto posto nella graduatoria delle cause di morte; sempre nella nostra regione, il 75% degli incidenti automobilistici é legato al consumo di alcool, contro il 46% della media nazionale. I lavori del corso, che é diretto dal prof. Vittorio Rotolo, prevedono per ogni giornata una serie di lezioni mattiniere e pomeridiane, con in serata la visita ad un Club di alcolisti in trattamento. Oggi pomeriggio, ad esempio, verrà trattato il tema del servizio di alcologia nella realtà cividalese, mentre domani, venerdì, si terrà una tavola rotonda su ruoli e programmi di istituzioni, servizi e volontariato. Al corso partecipano, oltre ad addetti ai lavori in campo medico e del servizio di assistenza, anche le allieve del corso per infermiere di Cividale ed alcuni alcolisti in trattamento, (mo) Un momento dell'apertura del corso avvenuta lunedì mattina Pobude socialistov za rast ekonomije S kakšno politično-program-sko platformo se bodo socialisti predstavili na skorajšnjih volitvah in kakšna je gospodarska politika te stranke, ki ima na Videmskem svoje trdno jedro? To so vprašanja, ki so jih poglobili na seminarju, ki ga je v Majanu organiziralo videmsko pokrajinsko tajništvo PSI. Srečanja so se udeležili najvidnejši deželni predstavniki stranke, ki so svoja gledanja posredovali v debatnem delu delovnega srečanja. Za uvod je pokrajinski tajnik stranke De Savorgnan podčrtal dosedanjo uspešnost stranke v sami deželni stvarnosti, predvsem na Videmskem, kjer so socialisti postavili temelje za alternativo Krščanski demokraciji. Specifično o gospodarskih izzivih, ki čakajo našo deželo in posebej PSI, kot eno od vodilnih vladnih strank, je spregovoril bivši direktor videmskih indus-trijcev Eugenio Del Piero. Podrobno je analiziral sedanje gospodarsko stanje in evidentiral negativnosti, ki bi znale povsem izničiti dosedanje uspehe. Po njegovem je treba preseči loka-listične okvire in zastaviti takšne projekte, ki bodo postali zanimivi za dežele severnovzhod-nega območja Italije. To je naloga, ki čaka prvenstveno gospodarstvenike. Na politikih pa je, da v okviru javnih institucij znajo te potrebe razumeti, jih podpreti in ustvariti pogoje, da se lahko udejanijo. Podpredsednik deželne vlade Ferruccio Saro se je zaustavil pri vprašanju večjega regionalizma, medtem ko je poslanec Gabriele Renzulli načel vprašanje reforme strankarskega sistema. (r.p.) CONSIGLIO D'AMMINISTRAZIONE PER L’ISTITUTO PER L'ISTRUZIONE SLOVENA Bilanci e questioni aperte Rifondazione dalla Zveza alle politiche Si é riunito recentemente a Clo-dig il coordinamento di Rifondazione comunista della Benecia. Gli argomenti all'ordine del giorno erano la situazione generale, le prossime elezioni e la nascita della Zveza Slovencev della provincia di Udine. Se ne parlava da anni tra quelli che lavoravano nelle organizzazioni, che dedicano il proprio tempo alla crescita sociale e culturale della Benecia. Bisognava arrivare ai fatti. Non sono mancate le osservazioni alla gestione elettorale, secondo i partecipanti alla riunione poco pubblicizzata. Rifondazione é disponibile a dare il proprio contributo di idee per la definizione dei programmi e delle priorità, fermo restando che la Zveza deve restare autonoma rispetto ai partiti. Si auspica inoltre che il dibattito interno agli Sloveni ritorni a quei princìpi di unità e rispetto reciproco pur mantenendo le proprie diversità. Si é discusso, come si legge in una nota, anche dell'attuale situazione politica nazionale e delle elezioni di Camera e Senato dell'aprile prossimo. Rifondazione sarà presente per un impegno deciso di lotta contro la DC ed il governo Andreotti-Martelli, contro il suo programma di austerità e ingiustizie e contro qualsiasi tentazione di svolte autoritarie di destra dello Stato italiano. Fachin S “Le minor vanno alla In una lettera ai giornali il deputato del Pds Silvana Fachin Schiavi si é pronunciata sul memorandum d'intesa per la tutela delle minoranze di Italia, Slovenia e Croazia, sul quale il gruppo PDS-Sinistra indipendente ha presentato un interrogazione alla Camera. Prima firmataria è proprio l'on. Schiavi. “Nel documento -scrive tra la parlamentare - non si fa cenno ai gruppi minoritari croati (nel Molise) e sloveni (delle provincie di Gorizia, Trieste e Udine) d'Italia. E' sconfortante che il nostro Paese, incapace di produrre un progetto originale sul tema del riconoscimento dei diritti delle minoranze, capace di creare una cultura della convivenza intelligente tra le diverse etnie, risponda alle urgenze poste dagli eventi, o imposte da altri Paesi, come un interlocutore con strumenti culturali e giuridici insufficienti e inadeguati. Uscita sconfitta da una guerra rovinosa l'Italia fece davvero poco per sostenere i nostri connazionali rimasti in Jugoslavia. Ora - conclude la lettera - tentiamo di imporre giuste regole agli altri, ma per gretti calcoli di convenienza, per una manciata di voti del melone degli italianissimi che assicurano il loro consenso ai partiti della maggioranza, non vogliamo che le stesse regole valgano per tutti: italiani di Croazia e Slovenia, croati e sloveni d'Italia." In preparazione dell'assemblea triennale dell'Istituto per l'istruzione slovena, si é riunito la scorsa settimana il consiglio d'amministrazione dell’ente. Una relazione sintetica della situazione é stata esposta dal presidente, prof. Paolo Petricig: i risultati, a suo giudizio (condiviso una-nimamente dai consiglieri) sono buoni, avendo l'istituto raggiunto alcuni obiettivi molto importanti, quali il buon numero di iscrizioni degli alunni, la presa d'atto ed il riconoscimento della scuola materna, la sovvenzione con i fondi della legge sulle aree di confine, lo status di istituzione di interesse generale nell’ambito della minoranza slovena. Nova Gorica, 20. januarja. Ena izmed novokomponiranih slovenskih političnih domislic pravi, da je suverenost kot nosečnost: ne moreš biti bolj ali manj noseč(a), ali si, ali nisi. V trenutku, ko lahko končno rečemo, da imamo Slovenci široko mednarodno priznano suvereno državo, pa je seveda primerno določiti tudi dan spočetja. Je bil to dan, ko smo se na referendumu odločali za samostojnost (23. december 1990) ali dan, ko je predsednik slovenske skupščine France Bučar obelodanil odločitev velike večine prebivalcev nekdanje jugoslovanske republike Slovenije, da gremo na svoje (26. december 1990, ki ga kot dan samostojnosti tudi uradno praznujemo z dela prostim dnevom)? Je to bil 25. junij 1991, ko smo se v Ljubljani razglasili za smostojno državo ali šele 15. januar 1992, ko so množično prihajala obvestila o priznanju Slovenije? Glede na to, da so šele s tem dnem lahko končno ponovno poletela slovenska letala in da si uradno šele sedaj lahko naleplja-mo etikete "SLO" za označevanje avtomobilov v mednarodnem prometu, ima ta dan vsekakor svojo nemajhno težo. In vendar je šel mimo skoraj v duhu reklame za neboleče injekcijske igle: "già fatto?". Slovenska skupščina se je na ta dan ukvarjala z rutinskimi posli, protokol se je pripravljal na sprejem Cossige, ljudje so sem ter tja odprli kakšno steklenico penečega "indipendent "a, zvečer so vrgli Rimangono alcune questioni aperte, esposte dalla direttrice prof. Živa Gruden, che saranno tenute presenti nel programma per il prossimo triennio: il prossimo riconoscimento della scuola elementare; il corso di sloveno nella scuola media dopo che la sperimentazione non ha dato i risultati sperati, e che deve essere condotto in forma privata; l’auspicabile decentramento della scuola materna in altre sedi, constatato che non tutti i bambini potranno essere accolti nel centro bilingue di S. Pietro al Natisone; lo studio di una nuova sede. La relazione sul bilancio consuntivo é stata svolta dalla segre- v zrak ostanke petard z novoletnih slavij in to je bilo tudi vse. Predsednik Kučan je bil v televizijskem nagovoru državljanom bolj zadržan kot evforičen, pa tudi večina časnikarskih komentatorjev je želela prespati ta dogodek in ga nato trezneje pokomentirati čez dan ali dva. Smo res tako podalpsko zadrti ali zgolj stvarne-ži? Nagibam se k prepričanju, da nas je piro vanj a in ognjemetov rešil naš pragmatičen duh. V Evropi je danes že kar preveč držav, ki so se opekle s prezgodnjim proslavljanjem. Slovenci smo se med bivanjem v 'inkubatorju evropskega priznanja naučili, da ni nikomur nič podarjeno, da se nam s priznanjem šele odpirajo enakopravnejše možnosti za delo, ne pa tudi že takoj in sedaj tisti standard, s katerim se danes ponaša razviti del sveta. Mednarodnega priznanja torej nismo doživeli kot prihoda na cilj, ampak kot znak za začetek. Prav nič čudnega ni torej, če so se prav v teh dneh povečali pritiski na politično garnituro, da bi končno sestavila kar najboljšo možno vladno postavo, da bi tako v najkrajšem možnem času ujeli Evropo. Dan "X" torej ni utrdil Peterletove vlade, ampak je bil ravno obratno usoden za njen skorajšnji padec. Potem, ko smo si tako zelo želeli imeti strankarsko obarvano politično življenje, si sedaj večina Slovencev želi nad-strankarsko vlado. Nova ustava omogoča izglasovanje nezaupnice le s takojšnjim taria Marina Cernetig: il dibattito l'ha approvata come proposta per l'assemblea dei soci. Il consiglio d'ammministrazione in merito ha deciso che l'assemblea si terrà il 20 febbraio prossimo. Una commissione composta dal dott. Maurizio Namor, dal rag. Aldo Clodig e dalla segretaria Marina Cernetig é stata incaricata di formulare una proposta, da discutere in un prossimo consiglio, sui criteri di accoglimento di nuovi soci, criteri che dovranno rispondere ai requisiti di rappresentatività e di funzionalità amministrativa. Nel corso della riunione sono intervenuti tutti i consiglieri con osservazioni e proposte. kandidiranjem drugega mandatarja in največ soglasij ima v tem času kandidatura dr. Janeza Drnovška. Sam z njo sicer ni najbolj zadovoljen, saj je računal na stolček predsednika države, toda odkloniti je tudi ne more, saj mu že preveč ljudi očita udobno sedenje na obrobju političnega dogajanja. V času do novih volitev (najverjetneje bodo jeseni) bo imel komaj dovolj časa, da postavi na nogo učinkovit kabinet, zato je prevzem štafete iz Peterletovih rok izredno tvegan posel. Riziko omili le spoznanje, da je na najbolj občutljivih mestih sedanja vlada tako šibka, da bi bila Drnovškova brez večjih problemov boljša. Gre predvsem za gospodarske resorje, za področja, ,kjer se določa kvaliteta življenja. Sedanja vlada se je vse prevečkrat zaganjala v mline na veter (pregon "rdečih" direktorjev, iskanja afer, kjer jih ni bilo, ponesrečene namestitve "svojih" ljudi) in se ob tem pogosto naslanjala na tuje strokovnjake, češ da so domači neustrezni, ob tem pa dosegla tak padec standarda, da ljudje skorajda ne morejo verjeti, kako malo še zaslužijo. Hitre spremembe verjetno res niso možne, toda če bi nova vlada potegnila vsaj par takšnih potez, da bi konec meseca ostal ljudem v žepu vsaj kakšen tolar, bi si novi mandatar pridobil toliko naklonjenosti, da bi se mu mogoče tudi vrata v slovensko predsedniško palačo na stežaj odprla. Toni Gomišček Vendita macchine ed accessori per ufficio Sistemi per ufficio 33043 CIVIDALE DEL FRIULI - UD Corso P. d'Aquileia, 10 - Tel. & fax 0432/731220 • PERSONAL COMPUTER • FLOPPY DISK • STAMPANTI • SISTEMI DI SCRITTURA • TELEFAX • FOTOCOPIATRICI Centro servizi di : • F otocopiatura • Eliografia • Telefax CONTATTATECI ! Vi saranno praticati prezzi e sconti INTERESSANTISSIMI !!! PISMO IZ SLOVENIJE O SUVERENOSTI, PRIZNANJU IN VLADNI KRIZI Za nadstrankarsko vlado V Sovodnjah prisrčen sprejem za Benečane Ob godcih Ližu in Bibiju ter kantavtorjih Checco in Anni tudi beneški gledališčniki s čudnimi bolieznimi s prve strani saj so ob članih Beneškega gledališča nastopili še godca Ližo in Bibi ter kantavtorja Checco in Anna. Za veselo razpoloženje sta najprej poskrbela ljudska godca, ki sta občinstvo in sebe zabavala ob spletu narodnozabavnih viž. Njima je sledila kantavtor-ska dvojica, ki je tudi v Sovodnjah doživela prodoren uspeh. Checco in Anna sta namreč predstavila izbor iz njune bogate pevske zakladnice in povedati je treba, da sta povsem zadela v črno in bila deležna večkratnega iskrenega in toplega aplavza. Kantavtor Checco z Anno je predstavil nekaj svojih in ljudskih pesmi Ljudska godca Ližo in Bibi sta poskrbela za veselo vzdušje Središčni del večera pa je bil posvečen Beneškemu gledališču, ki se je za to priložnost predstavil z zadnjo naštudirano komedijo "Čudne boliezni". Čeravno je bilo delo zaigrano v narečju, ni preprečilo, da se je sovodenj-sko občinstvo zabavalo ob zapletenih sitvacijah v bolniški sobi. Tudi za to priložnost, kot že na Dnevu emigranta, so beneški gledališčniki znali posredovati tisto igrivost in sproščenost, ki sta nujni, da Martinigo-vo delo doseže svoj cilj. Veselo vzdušje, ki je prevevalo gledališko dvorano, se je nadaljevalo tudi po uradnem delu večera, ko so se domačini pridružili beneškim gostom in ob spremljavi Ližove harmonike veselo zapeli in zaplesali, (r.p.) PROSSIMA ASSEMBLEA DEL CIRCOLO CULTURALE RESIANO ROZAJANSKI DUM “Avevo sei annF per tutto gennaio Un anno dì progetti L'assemblea annuale ordinaria dei soci del circolo culturale resiano Rozajanski dum si terrà domenica 26 gennaio alle ore 15 in prima convocazione e alle ore 15,30 in seconda convocazione presso la casa della cultura resia-na Ta rozajanska kulturska hiša a Prato di Resia. L'assemblea generale è stata convocata dal comitato direttivo per l'approvazione dei bilanci consuntivo e preventivo e della relazione morale e finanziaria come dispone l’articolo 10 dello statuto del circolo. Durante l’assemblea verrà trattata l'attività che il circolo ha promosso nell'an- ve che hanno valorizzato e incentivato le tradizioni linguistiche e folcloristiche resiane. Tra queste grande favore hanno avuto le conferenze didattico-illustrative promosse nell'ambito scolastico resiano con particolare attenzione al problema della salvaguardia del patrimonio etnico e culturale e che si sono concluse con il concorso dialettale. Meritoria anche la presentazione della rassegna "Una finestra sul futuro", una manifestazione che ha sollevato l'interesse e l'attenzione in un vasto numero di persone. Sempre per favorire il patrimonio culturale e linguistico il circolo ha partecipato all'orga- nizzazione di un convegno scientifico in campo religioso dell'arco alpino e una conferenza scientifica sul tema Fondamenti per una grammatica pratica resiana. Infine a dicembre la pubblicazione del calendario resiano e la promozione del concerto prò Slovenia e Croazia hanno concluso questo primo anno di attività. Verrà quindi presentata ai soci una relazione che proporrà in sintesi le proposte per un programma di attività per l'anno 1992 che si apre proprio con l'assemblea. Queste in breve alcune proposte in programma per febbraio: la raccolta di dati e la stampa di un elenco telefonico resiano; la promozione di conferenze didattico-illustrative agli alunni delle scuole elementari e medie di Resia e l'organizzazione del concorso dialettale resiano la cui premiazione è prevista per giugno. Ad agosto l’appuntamento è con la rassegna economico culturale "Una finestra sul futuro" che favorisce e valorizza la divulgazione e la conoscenza della cultura resiana. Con dicembre si ripropone la pubblicazione del calendario resiano. Altre proposte che dovranno essere valutate nel corso dell'assemblea potranno arricchire ulteriormente l'attività del circolo per l'anno 1992. Con l'assemblea, aperta a tutti i soci e a quanti desiderino conoscere l'attività di salvaguardia e di promozione del circolo culturale resiano, si sotto-linea il compito di mediatore con cui il circolo si pone tra la cultura resiana e i resiani. Catia Quaglia no 1991, un anno ricco di iniziati- Kanonik, msgr. Angelo Cracina podarja nekatere izmed svojih publikacij predsednici kulturnega društva Rozajanski dum Luigii Negro Prosegue fino alla fine del mese la mostra "Avevo sei anni" di Vasco Petricig, che espone nella "Beneška galerija" di S. Pietro al Na-tisone una trentina di sconcertanti disegni di minuscolo formato. Pochi centimetri quadrati in cui si mostrano piccoli personaggi, ermetici e curiosi, animati da una sottile espressività, che sorprendono per la loro discreta e per certi versi ambigua vitalità. La tecnica grafica è ridotta al minimo, il segno a china che contorna le figure con altrettanto minime sottolineature morfologiche e le fisionomie dei personaggi, spesso volti infantili ancora stupefatti della propria esistenza. Al segno a inchiostro si aggiunge qua e là una nota di colore altrettanto minima quasi a sottolineare l'autenticità dell’elaborato. Vasco ha voluto una mostra di soli disegni, molto e forse troppo discreta, ma i numerosi visitatori e molto spesso i bambini hanno decretato il successo di una presentazione fuori dal solito, in cui è possibile accedere a cose nuove. Inserite tra l'altro nei filoni dell'arte d'avanguardia e in modo particolare nella ricerca che coinvolge la nuova generazione artistica. L'ingenua freschezza delle opere esposte, vissute dall'artista come un album di memorie ed immagini dell'infanzia personale, colloca Vasco Petricig a buon diritto fra i nostri artisti più significativi, in parte residenti lontano dalle nostre Valli. La mostra "Avevo sei anni" sottolinea il legame esistente fra l'artista ed il vissuto infantile e lo fa sia dal punto di vista del mezzo espressivo adottato che del sottile messaggio trasmesso. P. Cosimo, un piccolo visitatore della mostra Il “ Trìnkov koledar” in veste nuova Verso Natale, da quasi un secolo e mezzo, esattamente dal lontano 1851, sull'intero territorio nazionale sloveno entrano in quasi ogni casa pubblicazioni annuali dette koledari (calendari) perchè contengono un calendario, ma non solo questo. Sono corredati da un numero variabile di libri, adatti a un pubblico vasto e variegato. Ciò lo poteva fare, evidentemente, un popolo di livello culturale medio molto elevato - la Slo-?on conosce più l’analfabetismo da oltre un secolo e mezzo -C j lettura e conosce il si- gnificato della curiosità intellettuale. Al tempo stesso, però, anche i calendari servivano a consolidare a lingua letteraria e, soprattutto, a rafforzare la coscienza nazionale negli Sloveni dell’impero e della diaspora - Cleveland negli Stati uniti ad esempio è stata per de- cenni ed è ancora una tra le più grandi città slovene con scuole, teatri, stazioni radio televisive, giornali ecc. in lingua slovena -esposti, da sempre, alle pressioni snazionalizzatrici tedesche ed a Gorizia, Trieste, nelle nostre valli e neH'Istria anche italiane. In questa tradizione secolare si inseriscono i calendari che ancor oggi, in dicembre, appaiono nelle librerie slovene, in Slovenia, in Austria, in Ungheria e nella nostra regione insieme con pacchetti di libri. Nella nostra regione uscivano, perfino, durante il fascismo, dei calendari di questo tipo. Dopo il '45 escono il Jadranski koledar con un certo numero di libri, quindi il Koledar della Mohorjeva družba e quest'anno, dopo una pausa di alcuni anni, il Trinkov koledar, specchio dell’attività culturale degli Sloveni delle Valli del Natisone, del Torre, della Resia e della Valcanale. Non ci sembra il caso di fare la storia del Trinkov koledar o di parlare del suo contenuto perchè già tratteggiato sul nostro settimanale. Vorremmo solo ricordare che nasce nel 1953 in occasione del novantesimo compleanno di mons. Ivan Trinko e che fino al '57 esce in Belgio tra la prima generazione di beneciani cacciati dalle proprie terre da motivi economici e da ben più profondi motivi politici, come tutti ormai ben sanno. Quindi dal '68 all' 85 esce nelle nostre Valli, poi il silenzio, fino a quest'anno, quando il calendario esce in una veste nuova, a conferma del lungo cammino fatto in questi anni dall'intera comunità slovena della provincia di Udine. Ci piace a questo punto ricordare alcuni concetti dell'introduzione di Marino Vertovec: "Lo scopo della nostra attività è ridare alla Benecia il ruolo di ponte tra mondo slavo e latino che aveva nel passato nell'ambito dello spazio culturale sloveno, che non è più soltanto lo spazio della parola e della cultura slovena, ma ora anche lo spazio della statualità slovena, cioè dello stato sloveno con quanto ne consegue logicamente ". La minoranza slovena in Italia, Austria e Ungheria non è più una delle minoranze della federazione jugoslava accanto alla croata, alla serba, alla macedone, ma la sola minoranza di uno stato nuovo, nel cuore stesso dell'Europa. Il Trinkov koledar è stato presentato a Radio Trst A della Rai la scorsa settimana e verrà presentato ufficialmente al pubblico il 29 gennaio prossimo al circolo Ivan Trinko di Cividale. KULTURNO DRUŠTVO IVAN TRINKO v sredo 29. janurja ob 18. v knjižnici društva v Čedadu (Ul. IX agosto) prireja predstavitev TRINKOVEGA KOLEDARJA o knjigi bosta spregovorila urednika profesorja Živa Gruden in Marino Vertovec. Prisotni bodo tudi nekateri avtorji. Vljudno vabljeni! ZAKAJ TISTE JAME GOR ZA ZIDAM OD CIERKVE V DREŠKEM KOMUNU Sv. Štuoblank ie sam Piscina a Cividale: dopo tante attese... Cierkve svetega Štuoblanka ne puste par mieru. Že dostkrat je bla okradjena, tudi kadar je živeu častitljevi gospod pre Mario Laurenčič. Po njegovi smarti je bla paržgana in mili Buog je riešu gaspuoda pre Marja, da tega ni videu, da ni doživeu žalosti, ko je njega cierku goriela an se kadila. Od požiga je šlo mimo že nekaj liet, cierku pa je zmiraj buj zapuščena sirota, usmiljenja vri-edna. V nji so šele dobre vried-nosti, pa niso ohranjene in obe-dan ne skarbi za njih ohranitev. Vsak lahko stopi v cierku an di-ela, kar čje. Svet Štuoblank je na samim in sam... ga stika (corto circuito), trečji -al pa parvi - so pravli, da so jo tiel zažgat (incendio doloso). No, teli naši parjateli so odkrili ob gorenjem zidu cierkve dvie globoke jame, skopane na freškim. Nič čudnega. Povsod se kopa, posebno če tuo dovoli al pa ukuaže oblast (autorità). Pa se zdi, de za skopat tiste jame ni nič viedeu dreški kamun. In kaj so neznanci odkrili s tem odkopavanjem? Zaklad? Zlatuo? Orožje od Gladia? Ne, nič od vsega tega. Odkrili so človieške kosti! Znano je, da so ble vse, al pa skor vse naše cierkve zidane par Barnas: iz gjave se le napri vzdigava prah Kaj bi ne bili odgovorni lahko postavli kajšne stare, začasne vrata na požgano zakristijo? Če ni bluo takih vrat, bi bli lahko zbil kupe an par daski al pa prepredli vhod z bodečo žico, z re-tikolatam! Pa cierkve svetega Štoblanka ne pustijo par mieru. Kaj iščejo v nji an okuole nje? Tuole je do sada še velika skrivnost. Pred par dnevi so naši parjatelji obiskali sv. Štoblank, ker so brali -kadar se je tuole zgodilo - po časopisih, giornalih, poslušali po radiu in televizionu, da je bla cierku požgana. Adni so pisali, da jo je striela udarla, drugi, da jo je prišlo do električnega kratke- Vsaki krat ko pride na dan vprašanje Barnasa an njega kamnoloma ali gjave, kot ji pravijo domači, atmosfera rata živahna. Rodijo se polemike, če ne pride celuo do kreganja an prepiranja. Tista velika belina v briegu, ki se že od deleča vidi, tista odparta rana, ki na obedan skarbi, deb' se zacelila, nas nimar buj boli. Vseh besied napisanih, poviedanih an zarjutih - an ries jih nie bluo malo - na vseh koncih an krajih, v vseh organizmih ni bluo očitno zadost. Če je vse ustavjeno pride reč, de nas glas nie paršu do Italcementi, ki je s gjavo lieta an lieta služila, an do Dežele, ki je dužna tel problem rešit. Al pa de je prešibak. O tej problematiki an še posebno o tem kaj se lahko naredi na prostoru, kjer je biu kamnolom so guoril v petak zvečer v Čedadu na pobudo "Eco-istituta Peccei". Glavno besie- do so imiel špietarki šindak Firmino Marinig, Mario Zuf-ferli v imenu Gorske skupnosti an geolog Giampaolo Droli. Moderator je biu pa deželni svetovalec Renato Vivian. Debata ki je sledila je bila živahna, sem pa tja tudi polemična. Na dan je paršlo, de je Italcementi dužna, de muora rip-ristinat tist kos našega teritor-ja. Dužnuost Dežele FJK pa je nadzorovat, kontrolat de do telega pride. Sada se ustvarja tudi an komitat "Parjatelji Barnasa", namien katerega je partiskat za de se kiek konkretnega naredi. Buj kompleksno je vprašanje, ki narest na tistem mestu. Idej pari de na manjka, samuo takuo ki kaže so adna buj čudna ko te druga, kadar niso celuo nevarne. Ko tista od Gorske skupnosti za gor narest nekropolo, kar priede reč britof. De v briegu je žila vode nieso očitno pomislili. La piscina a Cividale? C’é, i lavori di costruzione sono pratica-mente conclusi già da un paio di mesi, nella zona del Centro studi, nei pressi dell’Istituto tecnico agrario, ad un passo dalle attrezzature sportive per l'atletica leggera ed il tennis. Un iter burocratico iniziato nel settembre del 1988, il via ai lavori un anno più tardi, un costo previsto di 2 miliardi e 300 milioni: questi i dati salienti della struttura della quale da parecchi anni si sentiva necessità, nella città ducale, necessità divenuta intenzione con l’inizio della gestione Pascolini. Perché, allora, pur essendo pronta, non la si apre? La domanda ha surriscaldato, in queste ultime settimane, l'ambiente politico cividalese. Noi l’abbiamo posta a quello che ci é sembrato l'interlocutore più indicato, l’assessore allo sport del Comune di Cividale Saverio Viola. "Il problema principale riguardava la profondità della vasca, posta inizialmente tra un metro e 80 e due metri, innalzata poi su suggerimento del fiduciario di zona del Coni. Questo ha determinato un ritardo nei lavori. Per quanto riguarda la gestione, venerdì in giunta abbiamo deliberato l’elenco delle società sportive e delle cooperative da invitare alla gara d'appalto" afferma Viola. Rimane comunque un punto interrogativo: non si poteva regolarizzare per tempo la questione, in modo che, conclusi i lavori di costruzione, tutto fosse pronto per varare la nuova piscina? Questo ulteriore ritardo, in effetti, aveva fatto nascere voci su un’attesa "voluta", considerato che il sindaco Pascolini potrebbe partecipare, prossimamente, alla campagna elettorale per le elezioni amministrative. Viola dissipa ogni dubbio e spiega il vero problema: "In un primo tempo la piscina doveva essere gestita, seppure non direttamente, da un’associazione dei Comuni del mandamento, che avrebbe dovuto indire la gara d’appalto per la gestione vera e propria del servizio. Da due riunioni effettuate con sindaci e rappresentanti dei Comuni é però emersa una difficoltà: questi avevano già deliberato il bilancio di previsione per il '92 e non potevano includervi, quindi, le spese di gestione della piscina. Il discorso dell’associazione é però solo rinviato di un anno". L'assessore Viola conclude con una previsione: la tanto sospirata piscina sarà inaugurata in tempi brevi, entro marzo. Vi ci affogheranno discussioni, polemiche e travagli? Michele Obi Tak fé biu hitro po požaru - an je tak tudi zda - glavni oltar. Taka ]e ostala tudi zunanjost s tistega kraja, kjer je bila zakrestija starim na britofih, al pa je biu britof okuole cierkve. Kadar so neznanci kopači paršli do človeških kosti ob cierkvi, so pustili vse odkrito in odšli. Za sada ne ostane druzega, kot da človek in kristijanska pieteta poskarbi, da se ostanki martvih spet skrijejo pod zemjo. To smo dolžni do naših rajnikih. Odgovorne oblasti pa naj pogledajo, kakuo stoje reči. Če bom kaj novega zviedeu, vam bom poviedu. Dorič L'edificio che ospiterà la nuova piscina di Cividale LETTERA APERTA AL FORUM DEMOCRATICO CHE SI OPPONE ALLA ZVEZA Ma oltre le belle frasi? Avendo letto il foglio di protesta del comitato formatosi in opposizione alla Zveza Slovencev videmske pokrajine e firmato Cru-cil, Ruttar, Barthalot, Venosi (foglio distribuito a Cividale in occasione della festa slovena del Dan emigranta), accetto di buon grado di riprendere il vostro invito a scrivere questa lettera aperta al suddetto comitato o Forum come ha deciso di chiamarsi (scusate però, perchè il latino per gli sloveni della nostra provincia?). Pongo semplicemente due questioni che muovono il mio interesse: 1) COME intende questo comitato in via pratica "...coinvolgere democraticamente, senza forzature ne' strumentalizzazioni, tut- te le diverse sensibilità presenti sul territorio...". Auspico, è ovvio, si intenda sensibilità inerenti la questione di riconoscimento e tutela degli sloveni in provincia di Udine da parte dello stato italiano! 2) COSA intende più precisa-mente il comitato dei dissociati al di là della bella frase, per "una reale vita associativa di base". Come se le associazioni slovene appoggianti la Zveza non operassero forse a livello sociale ed alla base (dvojezično šolsko središče, Novi Matajur, Dom, Kulturno društvo Rečan, Beneško gledališče...). Permettetemi poi un paio di ulteriori osservazioni ed alcune questioni riguardo questo "raid” perpetrato ai danni di tutti gli sloveni del Friuli da parte del vostro comitato. "Raid" che ha fatto certamente sorridere di piacere quei 30 fascisti fuori dal teatro Ristori manifestanti un'inquietante italianità delle Valli, razzista ed intollerante. E cioè: a) Indubbiamente furbo il giochino del foglietto allegato (più moderato) su cui si firmano i componenti della SKGZ Renzo Matte-lig, Ferruccio Clavora, Giuseppe Chiabudini e Loretta Primosig i quali però non firmano il foglio di FORUM cosicché un domani possono sempre lavarsene le mani e rimanere comunque nelle organizzazioni slovene regionali. E' così? b) Cosa ci fa poi, anche lui firmatario, il presidente della comunità Giuseppe Chiabudini (e questo volevo chiederlo da tempo a tutte le componenti realmente slovene della regione) nella SKGZ, quando egli a S. Pietro, con la DC, è in prima fila ad osteggiare l'apposizione delle tabelle toponomastiche bilingui, italiane e slovene? c) Quali sono infine i rapporti politico-culturali che legano il comitato FORUM e singolarmente l’Unione emigranti sloveni cui presidente è Ferruccio Clavora (ci sono anche Mattelig, Ruttar, Crudi e Primosig) con il circolo "Il castagno" di Čravero alla cui guida v'è un fascista, Pietro Qualizza, il quale nega l'esistenza della comunità slovena delle Valli del Natisone (o quantomeno afferma di non essere sicuro che slovena sia)? E poi basta insomma! Dovremo vederci piantata in faccia la sua telecamera a tutte le nostre manifestazioni culturali? E’ un giornalista? Sta preparando degli schedari segreti? Per favore! Chi scrive è un semplice operatore cui sta a cuore la cultura, la lingua e le tradizioni slovene trasmesseci dai nostri padri. Mai stipendiato, tengo a precisare, per questo mio personale impegno culturale il quale solo gratifica e questo altri sanno meglio di me. Sono stato eletto e credo meritatamente nel consiglio della Zveza Slovencev videmske pokrajine, non faccio peraltro parte tuttora della SKGZ. Concordo, finalmente, con i componenti dissociatisi dalla Zveza e membri della SKGZ provinciale quando affermano che questi fatti possono "portare ad una chiarificazione politica tra le specificità di ogni organizzazione degli sloveni della provincia di Udine e ad una nuova forma di collaborazione". Detto da me: Za vešpargat lužo, blato voz cindierja vode, muora priet pomešat an pomotit telo vodo. Muora se s pievinco diet na dielo, počakat nomalo an potlè bodimo prepričani, de naš cindier bo manj težak an voda puno buj čedna." Adriano Qualizza - Hvalica V POLAVI IMAJO VELIKE PROBLEME, KI PA JIH BO TEŽKUO REŠIT se po vaseh So spoznal buj od blizu karabinierje Otroc, ki hodejo v osnovno šuolo v Sriednje so se nomalo cajta od tega srečal s karabinier-ji, ki opravjajo njih službo v Skrutovem. Za de se je paršlo do tuolega je poskarbiela Graziella Qualiz-za iz Police, kamunski konsilier an ašešor za šuolanje srienskega kamuna. Komandant kasarne v Skrutovem, brigadier Oscar Ar-tusi, je otrokam poviedu, ki an kakuo dielajo karabinieri. Potlè so šuolariji šli gledat kasarno karabinierju v Špietar. Je pru, de otroc spoznajo od blizu vse kar se varti okuole našega življenja. Zatuo midruz se na potegnemo nazaj an kličemo vse šuole, naj pridejo gledat tudi nas, tle na Novi Matajur: bojo vidli, kakuo se rodi tel naš giornal, ki, kupe z Doman, je tisti, ki narbuj od blizu piše go mez naše življenje, o naših judi an vasi, od naše kulture. Otroc, vas čakamo! Gaja Antonia Massera iz Polave je napisala 'no pismo namenjeno šindaku Sauodnje, "vigilnu sanitarni" tistega kamuna, čedaj-ski Usi an videmskemu prefektu. V Polavi živi 'na ženica, ki tle po naših dolinah jo malomanj vsi poznajo, Emilia Petricig -Milica. Lieta nazaj hiša, kjer je Milica živiela je bla zgoriela, kamun ji je biu zazidu drugo. Milica pa nie šla živet sama v novo hišo, za sabo je pejala ka-kuoša, zajce, koze, mačke, pise an, ku de bi na bluo zadost, tudi adnega muša. Vsa tela žvina maže v hiši, pa tudi okuole nje an po cieli vasi. Iz hiše parhaja čudna an velika smraja, po vasici lietajo napri an nazaj velike putgane. Vsakoantarkaj kaka žvina od Milice krepje, pa ona jo na podkopa, pač pa jo da za jest te drugim žvinam, posebno pisarn, ki Milica jih ima nad deset. Na vse tuole, ku de bi na bluo zadost, obedan na vie, če vsi tel pisi so cjepjeni, takuo ki bi muorli bit po leču. V taki smraji, pa tudi v nevarnosti za ušafat kako boliezan muorejo živiet judje iz Polave, je napisala Antonia Massera. Zatuole v nje pismu prosi, de naj se očede an "dižinfeta" hišo od Emilie Petricig, pru takuo klance an poti Polave; naj se nardi kieki za stuort krepat vse tiste pudgane an miš. Bi bluo pru poklicat Ente Protezione Animali, naj nardi kieki za vso tisto žvino, ki Milica če na vso silo daržat an ki pa, na drugem kraju, na more mantinjat. Za viedet, ka’ ima v pamet narest kamun, smo se poguoril z šindakam Paolam Cudrig. Do seda je kamun očedu trikrat vse, pru takuo je gor pošju karabinierji an dito Aspica (ki voze proč smeti), nam je ‘jau. Potlè ki je šla Milica v špitau, so šli gor kamunski dieluci die- lat an čedit. Za kar se tiče miš, ku povserode, tudi v Polavi me-tajo strup za jih stuort krepat, zadnji krat so tuole nardil dva miesca od tega. Je ries, de tel od Milice je an velik problema, ki gre napri že vič liet, ma vsi vemo kakuo je nareta tela ženica, bo težkuo ji stuort spremenit življenje. Kamun je že napravu prošnjo za an prestor v duomu za te stare v Špietre, je pa za videt, če Milica bo dakordo iti gor. Težkuo, saj je masa vajena živiet v veliki frajnosti an s svojimi žvincam. Če se varne v Polavo, nje življenje začne teč ku priet, sa' se na more pretindit, de na žena, ki je vajena takuo živiet že nad 80 liet, tu an žlah spremeni vse. Kamun bo gledu daržat čedno an kontrolano, sa' vie, de za Po-laučane je težkuo živiet v takem situacjonu. Tuole, v par besied, kar nam je jau šindak iz Sauodnjega. An Sriednje za Hrvaško Mmmh, kaki dobri štrukjaci! V Klenji je biu v petak praznik svetega Šintoniha an domačih sladčin Tudi v Sriednjem so judje parskočil na pomuoč tistim iz Hrvaške, ki tarkaj tarpe zavoj o naumne an hude ujske. Zbral so o ieke, šuolne, pa tudi za jest an ruge stvari. Vse blaguo zbrano so zložli po faružah sri-enjskega kamuna an tle od tuod, s kamunskimi vozili so pejal pa na Caritas v Vidam, ki, na koncu, je razdelila dol po Hrvaški. Vsa pohvala naj gre aminis-racjonu sredenjskega kamuna, kl je vse tuole organizala. Tudi lietos je Svet Šintonih parnesu puno štrukju v Klenje. Morebit že vesta, de so tisti od komitata Pro Clenia organizal an lietos an konkorš za te nar-buojše štrukje an paršli so iz vsi-eh kraju. Srečna gjurija jih je pokušala an decidla, kera žena jih zna runat narbuj dobre. Nardil so dvie klasifike: adno za žene iz zuna, to drugo pa za žene iz Klenja an Korede. Od zuna so udobile Luigina Toma-setig iz Kozce, ki je paršla na parvi mest; na drugem mestu je Celina Martinig iz Čedada; na trecjem mestu je paršla pa Maria Primosig Ruttar iz Hlocja an na četartem mestu ušafamo pa dvie žene: udobile so 'a pari merito” Pia Cernoia iz Špietra an Gianna Jussig iz Ažle. V kla-sifiki za domače žene so paršle Liliana Bordon (109,5), Zuber Zdenka (109), Irma Marinig (107.5) an Assunta Cernoia (102.5). Takuo, ki se more videt od puntu, so vse žene nardile ta- kuo dobre štrukje, de je bluo težkuo vebrat te narbuojše. Vsiem so šenkal tontiče narete na ruo-ke. Tistim, ki so paršle na parvo mesto pa an tont an no bučo, le nareto na ruoke. Muormo pa še poviedat, de svetega Šintoniha so praznoval ne samuo s štrukji, pa tudi z mašo. Ta parva je bla zjut-ra, te druga pa popudan, de so mogli iti tudi tisti, ki dielajo. Par teli maš je pieu cerkveni zbor iz Špietra an okuole gaspuoda Ma-teučiča se je zbrala vsa vas. Belisario na dobri pot za ratat ku Parvi rojstni dan frišnega Manuela "Pohitita narest fotografijo, ka' na videta de ga nadvò udar-žam..." pravi Matteo, liep poberin, ki za bit še lieuš, pogledita kuo se je fino počesu! V naruočju darži bratraca Manuela, ki v torak 28. ženarja dopune parvo lieto življenja, pa če že dielat, vse kar diela Matteo (tudi on je teu gel na lase!). Mama an tata telih liepih puobčju sta Loredana Vasconi z Lies an Tonino Primosig iz Hlocja, kjer družina živi. Giorgio Matteucig iz Seuca, ki pa živi v Napoli z njega veliko družino, nam je stuoru zviedet, de dol v tistim mieste se je njega sin Belisario laureù an ratu doktor Biologije. Tuole se je zgodilo v pandiejak 16. dičemberja lanskega lieta. Puob, ki ima samuo 22 liet, je zlo poznan v garmiškem kamunu an posebno v Seve, kjer vsako lieto preživi an part svoji feriji, ku vsa njega družina. Če tudi Belisario bo bardak ku njega tata Giorgio, ki uči na Univerzi v Napoli an je poznan po cielim svietu zavojo njega študje o tem, kuo se obnaša žvina pred potresam, bo imeu zaries puno sodisfacjonu an tuole je kar mu vsi mi želmo. Prima con una telefonata e poi con una lettera altrettanto simpatica il dottor Giorgio Matteucig ci ha fatto sapere che uno dei suoi figlioli si e laureato con un bel 110 e lode. 91165*0 h nome del laureato, nonostante la sua giovanissima età (intatti ha compiuto 22 anni lo scorso settembre) è già dottore in Scienze Biologiche. Belisario si è laureato il 16 dicembre dell'anno appena trascorso presso 1 Università di Napoli "Federico II. ", discutendo la tesi sperimentale su: Carotenoidi in Axinella verrucosa ", relatore il chiarissimo prof. Giovanni Parisi di Biologia sperimentale della facoltà di scienze matematiche, fisiche e naturali della stessa università. Belisario è nato e vive a Napoli con il papà Giorgio, la mamma Aurora ed i fratelli Giovanni, Rosalia Anastasia, Alexandros, Andrea Grazio, Giustiniano e Germano, ma ogni anno è tornato, con tutta la sua amiglia, nelle Valli, a Seuza, dove ha le sue radici il papà Giorgio e dove tutta la famiglia conta numerosi amici. A Belisario auguriamo tanti successi e soddisfazioni, perlomeno quanti ne ha avuti il suo papà (e sono davvero tanti): l'inizio è promettente ed è davvero il caso di dire: Buon sangue non mente! Papà Giorgio e infatti docente di zoologia presso l'università di Napoli ed è un esperto conosciuto a livello mondiale per quanto riguarda gli studi per la prevenzione dei terremoti, con particolare riguardo al comportamento degli animali alla vigilia di un evento sismico. Guidac jih prave... - Sa' je ries gospuod vi-gil - je jala "Marianza" -de smo šle skuoze Liesa 100 km na uro teglih kaže 50. Ma smo na dvije tu au-tomobilne: ist an moja parjateljca "Tonina"! Takuo nam je poviedu tudi naš predsednik tam po tim kraj mosta gor par Hlodiče, ki lepuo pozna ci-estne leče, ker je puno liet vozu taxi. - Bož videla Tonina, kar pridemo du Ažlo, nas ne bo obedan prašu pasapor-ta al prepustnice takuo, ki smo ble te drugi tiedan dale glas (anzi "la voce..."), de atu začne Jugoslavija, ker je napisano Ažla tam pod Azzida na novi dvojezični tabeli. Sa' za glih ree, smo ble zadost šleutaste na pomislit, de an midruge smo pravle Ažla že od kar smo ble otročija. An namest Maria e Antonia, se podpisava-mo "Marianza an Tonina", takuo ki nas je naša mama navadla. - A ja, ben nu, moja Marianza, saj zastonj na pra-vejo "Buog dajte mušan senuo an pamet norcam"? An tudi tist Pajaco, kar je zagledu novo tabelo je ši-gurno jau: "ustrelimo tu Ažlo", brez pomislit, de šindaka Firmino ga bo ko-štalo jo preluošt. Al pa je naredu za ga nazaj kriti-kat, de j' previč sudu špin-du za tiste dvojezične tabele. Pa ni popinsu, tist Pajaco, de tiste tabele so stuokrat buj hnucu ku štampuvat taužinte manifestine za dat judem, ki so parhajal na "Dan emigranta", za poviedat de "non siamo in vendita" an za se čut odguorit: "E chi vi vuole!!!" Prijatelji s pesmijo Mešani pevski zbor ""Podgora" je 6. januarja, na dan svetih treh kraljev gostoval v Tipani in tam pel med mašo. Po maši, kateri je sledilo res veliko število ljudi, je pevce pozdravil župan Armando Noacco in vsakemu izročil koledar, ki ga je napravila občina in ki je tiskan v italijanskem, slovenskem in furlanskem jeziku. Zatem je bila družabnost v prijazni gostilni, kjer so še dolgo odmevale slovenske, furlanske in italijanske pesmi. KAD A VOZI LITORINA? Takuo, ki smo že napisal od 1. ženarja litorina, ki peje iz Čedada v Videm an nazaj ima nov urnik. Težkuo je ga daržat na pamet, zatuo vam ga še napišemo, takuo ki nas je vič ku kajšan od vas uprašu. Iz Čedada v Videm hode ob 5.55, 6.45, 7.25, 8.10, 8.55, 10, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10, 20.10. Iz Vidma v Čedad pa ob 6.20, 7.05, 7.45, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40, 22.40. 'Al/y T "1 Fl fl M inimataj ur TU SO Z LETOŠNJIM ŠOLSKIM LETOM ODPRLI PRVO JAVNO DVOJEZIČNO ŠOLO Pozdrav iz Celovca Že večkrat smo v našem tedniku pisali o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, tudi zaradi stikov, ki jih je špetrsko šolsko središče imelo predvsem z zasebno dvojezično šolo Mohorjeve družbe v Celovcu. Koroški Slovenci so namreč vse do nedavnega imeli pravico do dvojezičnega pouka v javnih, državnih šolah le na podeželju, v samem mestu Celovec pa so jim to pravico odklanjali. Zaradi tega so se najprej odločili za privatno šolstvo, vztrajna prizadevanja nekaterih staršev pa so z letošnjim šolskim letom prinesla uspeh tudi na področju javnega šolstva, saj so v Celovcu odprli prvo javno dvojezično šolo. Učence in učitelje te šole vidimo na gornji fotografiji, ki je nastala ob začetku šolskega leta. Mi in otroška literatura Tudi Benečani 30. v Trstu na nagrajevanju natečaja Alberti Tržaški center za mladinsko literaturo in animacijo "A. Alberti" je bil pobudnik prvega vsedržavnega natečaja za mladinska literarna dela v jezikih manjšin, ki živijo v italijanski državi, in seveda ilustracje teh del. Natečaj je bil porazdeljen v več sekcij - objavljena in neobjavljena dela, avtorji, ilustratorji itd. -, posebej pa so se natečaja lahko udeležili tudi šolski otro- novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: ED1GRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 32.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400.— SLT posamezni izvod 10.— SLT OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% ci, tako posamezno kot skupinsko. Beneški Slovenci smo se na natečaju kar najbolje odrezali, saj je prvo absolutno nagrado odnesla otročka slikanica "Zimska pravljica", ki jo je napisala Mjuta Povasnica, ilustrirala pa Alessandra d'Este, posebno pohvalo (menzione speciale) pa so dosegli tudi otroci dvojezičnega šolskega središča v Špetru, ki so na natečaj poslali pravce, ki so jih zbrali v šolskem letu 1989-90. No, takrat so bili otroci še zadnje leto v vrtcu in sta jim pri zapisovanju pravljic še morali pomagati učiteljica Vilma in Isabella, sami pa so seveda ilustrirali pravce, ki so jim doma povedali nonoti in ki jih je povečini tudi objavil naš časopis. Za posebno pohvalo žirije so zvedeli še lani, vendar se je organizacija slavnostne podelitve priznanj zavlekla, tako da bodo diplomo dobili šele sedaj, ko so že v drugem razredu. Ponjo bodo šli v četrtek, 30. januarja, v ljudsko knjižnico v Trstu, kjer bodo ob 17. uri podelitevna slovesnost. Vabilo k branju z igro Lepotičko "Vsaka lepa pravljica se lepo konca, vsaka lepa pravljica v knjigi je doma. In zato svetujemo: knjigo vzemi v roke, tako lepo knjižico pravljic za otroke.'" Lepa pesmica vabi otroke k branju bolj kot suhoparna učitejičina pridiga. Še lepše vabilo k branju pa si je izmislilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta, ki je pravljico iz knjige tudi zaigralo. Lepotička - tako so krstili pravljico Madame d'Aulnoy - je prav ljica , v kateri poleg glavne junakinje, princeske Lepotičke, nastopajo še miška, pa kralj in kraljica iz Dežele veselja, hudobni kralj iz Dežele solza in še nekatere druge osebe. Igralci - Alda Sosič, Lučka Počkaj in Franko Korošec - so naši stari znanci iz drugih otroških predstav in prepričani smo, da bodo tudi tokrat znali razveseliti otroke iz dvojezičnega šolskega središča v Špetru, kjer bodo pravljico predstavili v sredo, 29. januarja, ob 13. uri. Tokrat za Pust se j bomo pa mi smeja Rnvi^ni iUi r\nlatni rlnn_ nlmr* *■ ,:4i — J 1 Božični prazniki, poletni dne vi, zaključek šolskega leta... to so priložnosti, ko se pod vodstvom pridnih učiteljic učenci predstavijo pred starši. Pridno se dosti časa učijo, vadijo in na koncu zaigrajo, zaplešejo in zapojejo. To je seveda zanje dodatno delo, čeprav jim prinese dosti veselja, zadoščenje staršev, in seveda zadovoljstvo učiteljic. Zakaj pa se morajo vedno otroci truditi, so pomislili v špe-trskem dvojezičnem središču? A jim ne bi mogli zaenkrat starši kaj zaigrati? Ideja je padla, kot kaže, na plodna tla in že marsikdo je k pobudi pristopil. Kateri je pa najboljši čas, da se mame in očetje preoblečejo v igralce? Za pust, je jasno! Ko bomo kaj več vedeli o tem, kaj se pripravlja, vas bomo obe-stili. Bodite pozorni!. V vodi nam je lepo! Tečaj plavanja za otroke iz dvojezičnega vrtca Ja, je prav res! So se komaj naučili hoditi, bi človek rekel, in jih bojo že vozili na plavanje. Tako so se odločili v špetr-skem dvojezičnem središču, kjer nameravajo tudi letos organizirati za najmljaše iz vrtca tečaj plavanja. V glavnem se otroci v vodi zabavajo in veselijo, razen redkih izjem, kot so pokazale dosedanje izkušnje. Otroci zgubijo strah pred vodo, se naučijo plavat, hkrati pa športna dejavnost pozitivno vpliva pri harmoničnem razvoju njihovega telesa. Prav gotovo bodo tudi letos uživali kot v tej sliki iz našega arhiva. TEČAJ PRIREJA OD NEDELJE 26. JANUARJA ZA SVOJE UČENCE ZAVOD ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE Se bomo učili smučat na Kranjski gori Mame an tata od adnih otru-ok,v ki hodejo v dvojezično šuolo v Špietar so vprašal, če je moc organizat an tečaj smučanja, an kors, za de njih otroc se navade-jo šijat. Takuo Zavod za slovensko izobraževanje an sloviensko šolsko središče iz Špietra sta or-ganizala an tečaj smučanja v Kranjski gori (Slovenije), ki začne v nediejo 26. januarja an pu-ode napri pet nedieji. Poskrbeli so za organizacijo tako prevoza kot tečaja. Koriera bo hodila iz Špietra pruoti Kranjski Gori ob 8. zjutra an se bo vračala, le v Špietar med šesto an sedmo zvičer. Vsak otrok, ki se vpiše plača 150.000 (prevoz Lani smo nekaj krat šli tudi na Matajur s koriero, ski-pass an dvie ui tečaja z učiteljem smučanje Tisti, ki željo iti z njih otroam pa plačajo 60.000 (prevoz s kor ero). Nekaj otruok iz špietarsk dvojezične šuole se že zna sim čat an ima tudi vso potrebr opremo, od čevljev do smuči i palic. Za tiste otroke, ki vsec tega niemajo, nie obednega pr< blema, saj gor v Kranjski go jih vsak lahko uzame v naj er na fit (an še za samuo 5.000 lii Za vse druge informacjone a sevieda za se vpisat, če se nisi še, se moreta obamit na Dvoji žično šolsko središče v Špieti (tel. 727490). TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU / risultati PROMOZIONE Buiese - Valnatisone 0-0 2. CATEGORIA Pulfero - Azzurra 0-2 UNDER 18 Valnatisone - Union 91 4-1 ALLIEVI Donatello/Olimpia Valnatisone 0-0 GIOVANISSIMI Valnatisone - Buttrio 4-0 AMATORI Real Pullero - Chiopris Vise. 3-0 PALLAVOLO FEMMINILE Gr. Candolini - S. Leonardo 3-1 Gonars - S. Leonardo 2-3 Al Gelso - S. Leonardo 2-0 Prossimo turno PROMOZIONE Valnatisone - S. Sergio 2. CATEGORIA Savorgnanese Povoletto - Pilifero 3. CATEGORIA Savognese - Nimis UNDER 18 Sangiorgina - Valnatisone ALLIEVI Valnatisone - Pol. Lestizza GIOVANISSIMI Bressa/Campoformido - Valnatisone AMATORI Venzone - Real Pulfero PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Pav Natisonia (Serie D); Riposano le Under 16 e le Under 14 di S. Leonardo Le classifiche PROMOZIONE Sanvitese 25; Spilimbergo 22; S. Sergio 21; S. Luigi 20; Pro Aviano, Juniors 19; Rauscedo, Pro Fagagna, Valnatisone 18; Cordenonesè, Pol-cenigo 17; Tavagnacco 15; Buiese 13; Arteniese 12; Portuale 10; Pro Osoppo 8. 2. CATEGORIA Manzano, Savorgnanese 25; Nati-sone 23; Bearzi, Buttrio, Rizzi 22; Ancona, Azzurrra 21; Buonacquisto 19; Pulfero 14; S. Gottardo 13; Forti & Liberi 11; S. Rocco, Sangiorgina 9; Gaglianese 8; Asso 6. 3. CATEGORIA Venzone 22; Chiavris, Stella Azzurra 18; Ciseriis, Nimis 16; Cosea-no 15; Treppo Grande, Fulgor 13; Colugna, 12; Savognese 11; Marti-gnacco 5; Com. Faedis 4; L'Arcobaleno 3. UNDER 18 Bressa/Campoformido, Cussi-gnacco 26; Serenissima 24; Tolmez-zo, Manzanese 22; Tavagnacco, Buiese 19; Gemonese 17; Trivignano 15; Cormonese , Pasianese/Passons 13; Sangiorgina 12; Union 91, Flu-mignano 11; Valnatisone 8- Arte-mese 5. Serenissima 2 partite in meno; Cussignacco, Tavagnacco, Pasianese/Passons, Trivignano, Sangiorgina e Buiese una partita in meno. ALLIEVI fine andata Mereto D.B., Donatello/Olimpia 19; Valnatisone, Serenissima 17; Sedegliano 15; Gaglianese 12; Bressa/Campoformido 9; Lestizza 8; Celtic 6; Cormorangers, Bertiolo 4; Flaibano 2. GIOVANISSIMI fine andata Gaglianese 23; Donatello/Olim-Pìa ,22; Valnatisone 18; Fortissimi 17; Com. Faedis 14; Sedegliano 13; Buttrio 12; Flumignano, Azzurra IL Union 91, Rivolto 7; Fulgor 2; Bressa/Campoformido 0. AMATORI Reai Pulfero 20; Chiopris Viscose 16; Vacile, Pieris, Majano 14; rricesimo 13; Rivignano, Morte-guano 12; Udine '82 10; Variano 9; Venzone, S. Daniele 5. PALLAVOLO - Serie D Peugeot Mario Goi 22; Carrozzeria emiliana Porcia, Socopel San-qiorgina 18; Pav Natisonia 14- S Leonardo, Bor Friulexport, Celinia Maniago, Candolini Mossa 12; Fin-cantieri Monfalcone 10; La Nouvel-le Trieste 8; Itar Fontanafredda, A Lucinicco 6; Banear S. Vito 4; Dlf Udine 0. PALLAVOLO - Under 16 Pemanzacco 14; S. Leonar-r?’ R,S: Friuli 12; Tarcento 8; Gonars 6; Asfjr 4; Cogeturist 0. PALLAVOLO - Under 14 ni» io RA‘jtLarjzac,co 14i Pav Natisoma 12; Al Gelso 10; Azzurra Prema-riacco, Asfjr 6; S. Leonardo 4; 11 rozzo 2. .L.e classi‘iche di calcio amatoriale, di pallavolo Under 16 Li.. r 14 sono aggiornate alla settimana precedente. LA GINNASTICA ARTISTICA TRA LE ATTIVITÀ’ SPORTIVE A CUI SI DEDICA LA POLISPORTIVA VALNATISONE Trampolino per piccoli atleti Nell'ottobre del 1989 la Poli-sportiva Valnatisone di Cividale del Friuli ha dato l'inizio ai corsi di ginnastica per bambini dai sei ai dodici anni d'età, a scopo preventivo-formativo e di avviamento alla ginnastica artistica. Questa disciplina sportiva, poco conosciuta a Cividale, ha avuto un grande riscontro nei bambini non solo cividalesi, ma anche delle zone limitrofe (S. Pietro al Nati-sone, Premariacco, Moimacco, Torreano...) che la praticano con entusiasmo grazie al professore Massimo Corsano, principale fautore di questo nuovo tipo di attività, fra le innumerevoli che si praticano a Cividale. I corsi di ginnastica artistica, già avviati a pieno ritmo, sono tenuti nella palestra delle scuole elementari di Rualis dal prof. Corsano con la collaborazione della professoressa Gianna Picotti, entrambi diplomati ISEF. Le lezioni hanno obiettivi e contenuti diversi a seconda del grado di possibilità e preparazione del gruppo, finalizzati allo sviluppo armonico psicofisico dell'allievo, attraverso l'apprendimento di alcune abilità motorie della ginnastica artistica, quali posizioni varie ed equilibri, capovolte, ruote e verticali di vario tipo e difficoltà, salti ed andature a coor- Un’eserclzio spettacolare di una giovane atleta durante li corso dinazione complessa, ribaltate ecc. Vengono inoltre inseriti nelle lezioni giochi didattico ricreativi, esercizi con attrezzo sferico e su trampolino elastico, per un più completo arrichimento del bagaglio motorio dell'allievo. I corsi, che si svolgono da otto- bre a giugno, si concludono con un colorato ed allegro saggio finale. Questo è il terzo anno di attività per il prof. Corsano, che grazie alla sua professionalità sta ottenendo validi risultati grazie alla meticolosità con cui prepara gli allievi. L’entusiasmo dimostrato dai "piccoli atleti" fa ben sperare per un futuro ancora più ricco di trampolini, ruote e capovolte! Per informazioni, gli interessati possono rivolgersi presso la Cooperativa Libraria Borgo Aquile-ia“ in via Manzoni 3 a Cividale, con telefono n. 730090 (0432). Andrea Podrecca - Allievi Nel campionato di Promozione la Valnatisone é tornata da Buja con il dodicesimo pareggio della stagione. La squadra non é riuscita ad andare in gol nonostante alcune buona opportunità quali la traversa colpita da Da Rio. Il Pulfero é stato sconfitto nel-1 incontro casalingo che lo vedeva opposto all'Azzurra di Premariacco. Il risultato é bugiardo in quanto la squadra di Olivo Domeniš é stata danneggiata dalle decisioni arbitrali. All'inizio della ripresa un rigore inesistente e l'espulsione di Cristian Birtig hanno permesso agli ospiti di uscire vittoriosi dal campo di Podpolizza. Il presidente Domeniš si é lamentato per gli arbitraggi negativi che frenano la corsa della squadra verso posizioni più tranquille. La Savognese, impegnata a Cassacco, é passata per prima in vantaggio con una rete di Stefano Vogrig. Il Treppo Grande pareggiava e passava quindi a condurre. Ancora una volta un gol di Žarko Rot era decisivo per il pari. Gli Under 18 della Valnatisone hanno ottenuto la seconda vittoria della stagione ospitando l'Union 91. Passati in vantaggio con una rete di Maurizio Lai, gli azzurri hanno raddoppiato con Cristian Onesti, quindi, dopo un gol degli Patrlk Birtig - Giovanissimi ospiti, due traverse e due gol (Federico Sturam e Giovanni Peres-sutti gli autori) chiudevano le ostilità. Buon pareggio degli Allievi impegnati ad Udine contro la capolista Donatello/Olimpia. Il risultato va stretto ai nostri ragazzi, che sono stati penalizzati da alcune decisioni arbitrali come l'espulsione decretata ingiustamente ad Andrea Podrecca. Nonostante l'inferiorità numerica, la squadra ha dimostrato carattere sfiorando in più occasioni il successo. Hanno iniziato nel migliore dei modi il girone di ritorno i Giovanissimi. Privi di Denis Terlicher infortunato ed Enrico Cornelio squalificato, hanno rifilato un poker al Buttrio con le reti di Cristian Specogna, Stefano Tomase-tig (rigore), Massimiliano Pozza e Matteo Tomasetig. Colpiti anche un palo ed una traversa. Il Reai Pulfero, ospitando la seconda della classe, ha dimostrato che lo scivolone di S. Daniele é stato un episodio isolato. Il Chiopris Viscone nulla ha potuto contro le tre segnature di Paolo Cen-cig. Da notare anche il calcio di rigore fallito da Alberto Paravan a risultato ormai acquisito. La Monte Matajur ...vestita di nuovo Il Reai in e il Pulfero Organizzata dal Dopolavoro Ferroviario di Udine, si è disputata domenica scorsa a Cerneglons la seconda prova di corsa campestre Grand Prix Centro Sportivo Italiano. Presenti al via le società che rappresentano le nostre Valli: Gsa Pulfero, Cs Karkos di S. Pietro e Polisportiva Monte Matajur di Sa-vogna, che hanno ottenuto dei risultati lusinghieri. Nella classifica per società la vittoria è andata al Dlf di Udine anche grazie alla vittoria di Debora Bucovaz nelle juniores ed il terzo posto del padre Mario nei veterani; al secondo posto la Monte Matajur che ha esibito le nuove fiammanti divise offerte dalla impresa edile Benedii di Cividale. Ancora un secondo posto (ormai la società di Jussig è abbonata a questo piazzamento!), quindi, con grande soddisfazione per i genitori, che seguono sempre più numerosi i loro piccoli campioni. Sono stati tre i successi della Poi. Monte Matajur, gqazie agli atleti di Kobarid: Maria Trobec, Stojan Meline, Hvala Nataša conquistano così, nelle rispettive categorie, la vetta nella classifica. Maria Trobec Buoni i piazzamenti dei fratelli Si-mone, Dario ed Andrea Goren-szach e di Davide Del Gallo. Buone anche le prestazione degli atleti di Pulfero con i successi di Giuseppe Puller, Antonio Trinco e Crevatin ed i piazzamenti di Alice Jerep, Alessandra Cariuccio Erika Domeniš e Giuseppe Toso. Infine per il Cs Karkos buon secondo posto per Davide Rossi. Foto di gruppo della Poi. Monte Matajur con le nuove divise GRMEK H ločje - Jesen je Je paršla Sara Je imiela pru veliko silo prit na tel sviet mala Sara. Vsi so jo čakal za zadnje dni ženarja pa ona, tiho tiho, se je rodila v to-rak 14. ženarja zjutra. Na telim svietu so jo težkuo čakal mama Elena Bergnach iz Čižguja, tata Michele Canalaz - Katinčin iz Hlocja, pa tudi noni Mirella an Paolo iz Hlocja an Gigi taz Čižguja, zii an zie. Vesela je tudi Perinca, ki je, hvala navuodu Michelnu, ratala bižnona. Sara, si zaries srečna imiet tako nono, kot je Mirella. Vsi otroc jo imajo zlo radi, saj obe-dan nie šu čez nje butigo, brez de mu nie dala karamelo al .pa kako drugo dobruoto, pa tudi puno "kokol ". Eleni an Michelnu čestitamo, mali Sari, ki bo živiela v vasi Jesenje, želmo no življenje veselo an srečno. Zverinac Oblietinca 19.1.91 - 19.1.92 Pari učera, pa je že 'no lieto odkar nas je zapustu Guido Trusgnach - Trušnjanu iz Zve-rinca. Na naglim je umaru na svojim duomu v saboto 19. ženarja lieta 1991. Imeu je samuo 66 liet. V teli žalostni parložnosti se ga spominjano žena Lea Pekna iz Zverinca, sin Gianni, hči Maria Teresa, sestre an vsa druga žlahta an parjatelji. Biu je uduovac, njega žena Lina Podorieszach je umarla že vic cajta očf tega. V žalost je pustu hčera, zet, navuode an vso drugo žlahto. Pogreb Virgilia je biu v saboto 18. ženarja popudan v Starnaci. Naj v mieru počiva. ČEDAD ŠPETER Ažla Se je rodiu Matteo Za lepo novico smo zviedel tele dni an vam jo naglo prepišemo. V Kabalavovi družini tle v Ažli teče zibiela, v nji mierno spije an liep puobič, Matteo. Srečna mama telega otroka je Daniela Corredig iz Ložaca, sre-čan tata pa Carlo Cumer - Kaba-lavove družine iz Ažle an pru v teli vasi bo živeu mali Matteo. Njemu želmo puno sreče, zdravja an veseja v življenju. SOVODNJE Starntica Umaru je Virgilio Petricig V videmskem špitale je v če-tartak 16. ženarja šele mlad umaru naš vasnjan Virgilio Petricig. Imeu je 65 liet. Je paršu Edoardo V petak 17. ženarja (anta pra-vejo de je nasrečni dan!) se je rodiu Edoardo. Njega mama je Annarita Tros-solo, ki je ankrat učila na špie-tarski glasbeni šuoli, tata pa Giovanni Mattana, ki ga naš čiklist lepuo poznajo. Malemu Edoardu želmo vse narbuojše v življenju, ki ga ima pred sabo. * * * Venerdì 17 (chi ha detto che è un giorno sfortunato?) è nato Edoardo per la felicità di mamma Annarita Trossolo e papà Giovanni Mattana. Annarita e Giovanni contano numerosi amici anche nelle Valli del Natisone, infatti Annarita ha insegnato anche presso la scuola di musica di San Pietro, mentre Giovanni è presidente della Polisportiva Valnatisone. Al piccolo Edoardo auguriamo una vita serena e felice. Teli so telefoni Vičkrat nam telefonajo judje za nas vprašat, če jim moremo parskočit na pomuoč, ker na PISE PETAR MATAJURAC Je grieh želiet vesele praznike? Zgodilo se je le v Terlicherjo-vi oštarij na Čemurju, nekaj dni pred Božičem. V oštarijo sta zvečer stopila dva mladenča, parvi Adriano Qualizza iz Dole-njanega, drugi pa Robertino. Obnašala sta se olikano, edu-kano. Prosila sta gospodinjo an gospodarja, če lahko ložeta na mize an parflisknita s skočem na zid ciklostilirane volantine, na katerih je bluo napisano malo besied: te mladi iz Benečije, iz naših dolin, so voščili vesele božične praznike an srečno novo lieto vsem našim ljudem. Pa so s tem mladinci napravli svoj velik, glavni grieh, ker so napisali voščila v svojem maternem, slovenskem jeziku. V oštariji je biu tudi Bepo Čjabudin - za anagrafe Giuseppe Chiabudini - president gorske skupnosti Nediških dolin (presidente della Comunità montana delle Valli del Natisone), ki je tudi član glavnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze v Italiji (membro del comitato centrale dell’Unione culturale economica slovena del Friuli-Venezia Giulia). Kadar sta mladinca ustavjali s skočem na zidu volantin z voščili, so se parbližali Chiabu-dinu trije parjatelji, ki pa nieso bli parjatelji slovenskega jezika. S parstom so pokazali na zid an ga vprašali: 'Al je tuole lepuo? Al ni špot?". Bli so škan-dalizani. Chiabudini jim je odgovoriu: "Ni lepuo an je špot. Jest bom zviedu, odkod so dobili denar za štampat tiste volantine!'. Tudi on je biu škandalizan. Mladenča sta 'ujela' njega besiede an prej ko sta šla čez vrata, sta mu jala: Bepo, bod koerent!'. Besede, ki po slovensko pomenijo: bod dosleden. Besiede predsednika Gorske skupnosti in člana glavnega odbora SKGZ so paršle na uha tudi Izidoru Predanu - Doriču, ki je prav takuo član glavnega odbora SKGZ, in to že od svojega nastanka. Dorič je igral briškolo s parjatelji za mizo. Vargu je karte na mizo in tudi Dorič je biu škandalizan, samuo na drugo vižo, z nasprotne strani. "Chiabudini, mladenča, ki sta šla seda čez vrata, sta ti povie-dala dvie zlate besiede: bodi koerent! Lieušega ti nista mogla poviedat. Pa ti ne moreš biti 'koerent ', dosleden, ker si glih tak, kot až od kope!” “Zaki? Kaj misliš, de sem opit an ardeč kot až kopni?" "To bi ne bluo huduof' "Zaki pa?" "Zatuo, ker imaš dva obraza, kot až kopni, an če se karto obarne, jih imaš lahko tudi šti-erf' "Kakuo to misliš?" “Mislim, da si v zadnjem času postal Slovenec v Kobaridu, v Vidmu si Lah, v Tarstu spet Slovenec, čeprav nomalo drugačen, kot v Kobaridu. V Špetru pa si “italianissimo" kadar votaš na komunskem konseju proti slovenskim pravicam. In ti si, kot jest, član glavnega odbora ušafajo na telefonskem imeniku, elenku, nekatere telefonske številke, numerje. Zaki? Zak se skrivajo pod takim čudnim ime-nam, še de bi napuošto runal! Tuole brez obedne zamiere obe-dnemu. Vičkrat telefonajo tisti, ki imajo potriebo kakega pojasnila za kar se tiče penzione an muo-rejo poklicat na Patronat Inac v Čedade, al pa tisti, ki imajo opravila na "ufficio di collocamento", za reč samuo adne. Za kar se tiče Patronat Inac, ki ima njega uficihe v ul. Manzoni, 25, telefon je: (0432) 730153. Tel numer vaja tudi če imata za poklicat Slovensko deželno gospodarsko združenje - Unione regionale economica slovena. Zavod za zaposlovanje ali "Ufficio di collocamento" takuo ki ga kličemo po italijansko pa se ušafa pod telim naslovom: "Sezione circoscrizionale per l'impiego"' an telefonska številka je (0432) 731451. SKGZ. Jau si, da boš zviedeu, kje so dobili denar mladinci za štampat volantin z voščili za božične an novoletne praznike. Hitro si namigavu na SKGZ. In če bi bluo takuo? Al je šla SKGZ proti svojemu statutu? Al so šli naši mladinci proti statutu SKGZ? Ali ni prvotna dolžnost SKGZ braniti in širiti slovenski jezik? Naši mladinci, ki se borijo za ohranitev svoje identitete, so vse hvale vredni. Konec koncev, niso napisali gardih besed. Ti nieso parnesli mamil, droge pod nuos. Voščili so tebe an mene, pa tudi vsem beneškim Slovencevm vesele božične praznike in srečno novo leto. In naj bi biu tuo velik grieh, ker so voščili po slovensko, v jeziku njih mater in očetov?" “Ti, Dorič, pravi kar čješ, jest bom zviedeu, kje so dobili denar..." "Prava rieč. Nekaj tavžent lir. Lahko so jih sami mladinci založb. Pa tudi, če jih je SKGZ, ni dost. Al vieš, kaj bi muoru ti zviedet?' "Kaj?" "Kakuo je bluo zapravjenih po naših gorah 6 milijard lir za interpoderalne poti, ki so par-nesle vič škode, ko nucaf' Potle se je ura bližala punoči. šu sem čez vrata, pustiu predsednika Chiabudina an Doriča, da sta še naprej diškutla. To je bilo mojih par božičnih beležk. Želim, da bi ble drugo beto buojš, četudi bojo smiešne. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Predajam motorin "Garelli junior turismo" 50 cc v zelo dobrem stanju. Če vas zanima, telefonajta na telefonsko številko (0432) 731190. Vendo motorino "Garelli junior turismo" 50 cc in ottimo stato. Se interessati telefonate al (0432) 731190. Naročnina za lieto 1992 ITALIJA .......... 32.000 EVROPA, AMERIKA, AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE . 43.000 po avionu AVSTRALIJA IN OCEANIJA ______ VSE OSTALO (USA, KANADA, ITD.).......... 90.000 75.000 Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pan-diejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v če-tartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Claudio Bait S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. TION V sriedo an v petak od 11. do 12. ure DR. STALLONE REBESCO V četartak od 15. do 17.30 ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 27. JANUARJA DO 2. FEBRUARJA Špeter tel. 727023 Corno di Rosazzo tel. 759057 OD 25. DO 31. JANUARJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. BČIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Tel. (0432) 730314 - 730388 UL Carlo Alberto, 17 FILIALE DI CIVIDALE Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 CAMBI - mercoledì MENJALNICA - sreda 22. 01. 1992 valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan Slovenski tolar SLT 15,00 16,00 — Ameriški dolar USD 1180,00 1210,00 1197,95 Nemška marka DEM 745,00 764,00 752,70 Francoski frank FRF 219,00 223,00 220,82 Holanski florint NLG 660,00 675,00 668,41 Belgijski frank BEC 35,50 37,25 36,56 Funt šterling GBP 2125,00 2160,00 2156,30 Irski šterling IEP 1980,00 2010,00 2005,50 Danska krona DKK 190,00 196,00 194,21 Grška drahma GRD 6,20 6,80 6,55 Kanadski dolar CAD 990,00 1040,00 1037,10 Japonski jen JPY 8,00 9,70 9,68 Švicarski frank CHF 838,00 854,00 849,20 Avstrijski šiling ATS 105,50 108,50 106,97 Norveška krona NOK 188,00 193,00 191,72 Švedska krona SEK 203,00 209,00 206,99 Portugalski eskudo PTE 8,00 9,00 8,72 španska peseta ESP 11,30 12,20 11,92 Avstralski dolar AUD 840,00 900,00 897,50 Finska marka FIM — — 276,55 Jugoslovanski dinar YUD 10,00 12,00 — Hrvaški dinar HRD 12,00 13,50 — Europ. Curr. Unity ECU — — 1536,40