200
Kako sem se igral z lončeno robo       J. W. Goethe
(Iz dela: Pesnitev in resnica.)
ffifiK2j|3aI114 otrokoma, mlajši sestrici in meni, je bil spodnji dolgi Bjaj§|ll hodnik najljubši prostor v hiši. Imel je poleg vrat veliko BttrlfflH leseno ograjo. Odtod se je videlo neposredtao na cesto in človek je bil tu kot na prostem. Tak, kletki podoben prostor, kakor= šnega je imelo mnogo hiš, so imenovali kot. Tam so sedele gospe, šivale in pletle, tara je kuharica prebirala solato, odtod so si sosede pripovedovale čez cesto novice in s tem so ulice dobile poleti izraz
,               južnega mesta. Clovck
        se je tu čutil prostega,
vzpodbujali k njim. Navajam samo eno takih svojih pobalinste^™ Bil je pri nas baš lončarski semenj in Ijudje se niso preskrbeM le s kuhinjsko posodo za nekaj časa, ampak so tudi nam otrokosM naikupili iposodic za igračo. Nekega lepega popoldneva, ko je vse w hiši mirovalo, sem se igral na hodniku s svojimi skledicami in lončlcB Ker pa iz vsega tega ni hotelo biti nič, sem vrgel neko posodico tttm ulico. Vzradoval sem se, ko sem videl, kako lepo se je razbila. OehsensB steinovi so opazili moje veselje, ki je feilo tako veliko,- da sem kaM zaploskal z ročicama, in so mi začeli kričati: »Se, še!« Nisem se obtjM tavljal. Takoj sem vrgel še en lonček. Na neprestarae vzklike »Se, Jei9 pa sem začel metati skledice, lončke in VTČke drugega za drugim ttfl cestni tlak. Moji ljubeznivi sosedje niso nehali kazati odobravanjltj jaz pa setn bil zelo vesel, da sem jih mogel zaibavati. Toda ndM zaloga je kimalu pošla, oni pa so še vedno vpili: »Še, še!« Stekel segfl
201
torej naravnost v kuhinjo in pograbil nekaj lončenih krožnikov. Ti so
sc razbili še bolj zabavno. \n tako sem začel tekati tja in nazaj, prina^
;ati krožnik za krožnikom, kar po vrsti, kakor sem jih jemal s police.
ln ker onih tam nasproti kar nisem mogel zadovoljiti, sem zmetal na
ulico vso posodo, kar sem je mogel doseči. Sele po dolgem času je
prišel nekdo, ki me je ustavil in mi zabranil to početje. Toda bilo je
po nesreči. Od toliko razbitih posod ni ostalo drugega ko vesela
_odba, ab kateri so se zlasti hudomušTii povzročitelji do svoje smrti
i aJi zabavali.
(Prevedla Slava Lipoglavškova.)