XVn-77-1996 ACROCEPHALUS Razširjenost laboda grbca Cygnus olor v severovzhodni Sloveniji Distribution of the Mute Swan Cygnus olor in NE Slovenia Franc BRACKO Ni veliko ptic, ki bi bile tako pozornost vzbujajoče v svoji beli pernati opravi in nenazadnje tudi zaradi svoje velikosti, kot je labod grbec. V severovzhodni Sloveniji ga vse pogosteje srečujemo na vodnih objektih antropogenega nastanka, pa tudi naravnih stoječih vodišč se ne izogiba. V šestdesetih in sedemdesetih letih so ga umetno naselili kot parkovno ptico na ribnike v mariborskem Mestnem parku. Kasneje so posamezni mladi osebki "pobegnili" in se naselili na Dravi, vendar ti labodi grbci niso edini predniki sedanje dokaj številne populacije v severovzhodni Sloveniji, ki še vedno narašča. Večkrat je kljub pristriženim perutim težko ugotoviti, ali gre za podivjane in v tem smislu avtohtone priseljence ali le prinesene Slika 1: Gnezdit vena razširjenost laboda grbca Cygnus olor v severovzhodni Sloveniji od 1981 -1996. Točke ponazarjajo gnezdeče pare, številke vrstni red gnezditvenih lokalitet (glej tabelo 1) Fig.l: Breeding distribution of Mute Swan Cygnus olor in NE Slovenia from 1981 to 1996, with dots representing breeding pairs, and numbers the order in which nest sites followed each other in that period (see Table 1). 113 ACROCEPHALUS XVH-77'1996 naseljence (Geister 1995). Na osnovi lastnih opazovanj bi si dovolil trditi, da večina labodov grbcev na tem območju izvirno pripada prosto živeči populaciji, KOLONIZACIJA Prvi podatek o gnezdenju laboda grbca zunaj umetno naseljenih parkovnih območij je z Dravograjskega jezera, ko je leta 1981 prvič speljal dva mladiča (VREŠ, Vrhovnik 1984), Od takrat dalje redno gnezdi na Dravograjskem jezeru, na katerem je tudi največje trstišče v severovzhodni Sloveniji. Leta 1984 je gnezdil že v trstišču Ormoškega jezera, odrasel par grbcev sem tega leta opazoval tudi v Selnici ob Dravi, a kot kaže, je gnezdo kasneje propadlo. Naslednja leta so se pari grbcev na Dravi pojavljali kot gobe po dežju. Leta 1985 je gnezdil v Brestemici, 1986 v Sp. Vižingi, 1987 v Ožbaltu, 1988 na Mariborskem otoku in Vuzenici, 1990 v Podvelki. Leta 1991 sta v Ožbaltu gnezdila celo dva para. Na vseh omenjenih dravskih lokalitetah grbec danes redno gnezdi. Na Perniškem jezeru je prvič gnezdil leta 1993, nato je druge zadrževalnike v Pesniški dolini naseljeval drugega za drugim. Danes grbec gnezdi na vseh, razen na zadrževalniku Radehova. Zadnja lokaliteta v dolini Pesnice, kjer gnezdi, in edino gnezdo grbca na ptujskem območju je ribnik Podvinci (V. Lašič ustno), V Sčavniški dolini gnezdi od leta 1993 na Gajševskem Jezeru, nekoliko proč - na Ljutomerskih ribnikih - pa že vsaj od leta 1991. Mejno območje reke Mure med Slovenijo in Avstrijo je naselil leta 1987, tako v večji zaliti gramoznici Konjišče redno gnezdi še danes. Leta 1994 je prvič gnezdil v zaliti gramoznici v Murskih Petro vein, pred izlivom Kučnice v Muro (B. Štumberger ustno). Tega leta je tudi prvič pričel gnezditi v spodnjem delu teka slovenske Mure - na Petišovskem jezeru, zaliti gramoznici, povezani z mursko mr-tvico. Se istega leta sem drugi gnezdeči par odkril nedaleč stran, na murski mrtvici ob veliki zaliti gramoznici Petišovci. Na obeh lokalitetah je grbec gnezdil tudi v naslednjih dveh letih. Lokaliteta Leto 1. Dravograjsko jezero (Drava) 1981 2. Selnica ob Dravi (Drava) 1984 3. Ormoško jezero (Drava) 1984 4. Bresternica (Drava) 1986 5. Konjišče-gramoznica (Mura) 1987 6. Mariborski otok (Drava) 1988 7. Spodnja Vižinga (Drava) 1989 8. Vuzenica (Drava) 1990 9. Ožbalt (Drava) 1991 10. Gradiško jezero (Pesnica) 1991 11. Ljutomerski ribniki (Sčavnica) 1991 12. Podvelka (Drava) 1993 13. Pemiško jezero (Pesnica) 1993 14. Komamik (Pesnica) 1993 15. Pristava, ribnik (Pesnica) 1994 16. Gajševsko jezero (Sčavnica) 1994 17. Petišovsko jezero (Mura) 1994 18. Petišovci-gramoznica (Mura) 1994 19. Murski Petrovci-gramoznica (Kučnica) 1994 20. Krog-gramoznica (Mura) 1995 21. Podvinci-ribnik (Pesnica) 1995 22. Hrastovec-ribnik (Pesnica) 1996 Tabela 1: Gnezditvene lokalitete laboda grbca Cygnus olor v severovzhodni Sloveniji z letnico prve gnezditve Table 1: Nest sites of Mute Swan Cygnus olor in NE Slovenia with years when the bird bred there for the first time. HABITAT Tipičen življenjski prostor laboda grbca je večja stoječa vodna površina, poraščena z vodno in plavajočo vegetacijo. V severovzhodni Sloveniji so to različno veliki ekstenzivni ribniki oz. zalite in opuščene gramoznice, glinokopi ipd., ki jih upravljajo ribiči. Naslednji vodni objekti so rečni zadrževalniki, zlasti na reki Dravi, ki so razen trstišč običajno manj poraščeni z vodnim rastlinjem. Toda kljub temu grbcu zadostuje za gnezditev in vzrejo zaroda že skromno poraščen zalivček, breg ali otoček. Leta 1994 je grbec gnezdil kar pod okrasnim grmom ob robu pločnika na mariborskem Lentu. Seveda je gnezdo propadlo, ker so gnezdilca nenehno vznemirjali radovedni sprehajalci. Na slovenski reki Dravi je danes kar devet vodnih zadrževalnikov in razen na 114 XVn-77-1996 ACROCEPHALUS Slika 2: Število gnezdečih parov laboda grbca Cy-gnus olor v severovzhodni Sloveniji Fig.2: Numbers of breeding pairs of Mute Swan Cygnus oloi in NE Slovenia. 25 -i 1------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------...... —¦ ¦ ¦ — I i • 20 ill 1 15 : .III M—t ¦ III * 10 mill parov Ol ¦ill iiillllllllll 0 *A*^ ^ 'M1 'ii»|M|"i"i"i" 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 Leta / Years Ptujskem jezeru grbec gnezdi prav na vseh. Vodni zadrževalniki v Pesniški dolini, ki jih je pet, so namenjeni tudi ribogojstvu. Bolj ali manj so poraščeni z različno vodno vegetacijo, zlasti rogozom. Tako so idealen življenjski prostor in jih je grbec skoraj v celoti naselil. Po svojem nastanku povsem naravni življenjski prostor, ki ga je labod grbec naselil šele v letu 1994, so rečne mrtvice na Muri (Bračko 1996). Ker potrebuje veliko prostora, zlasti za vzlet, je naselil bujno poraščene mrtvice v okolici Pe-tišovcev, ki so bolj odprte. Prav gotovo pa so ga privabila vodna okna zalite gramozne jame, velike gramoznice v Petišovcih. KOMENTAR Ob tej priložnosti je treba povedati, da je zmotno mišljenje nekaterih ljudi, ki trdijo, da se je grbec razširil na vodne objekte izključno iz umetno naseljenih parkovnih prostorov. Da teza ne drži, priča hitrost naseljevanja novih lokalitet, saj je v desetih letih naselil celotno slovensko Dravo, po letu 1990 pa tudi Pesniško dolino in dolino Mure (slikal). Ker pri reprodukciji grbec ni posebno uspešen in tudi spolno dozori šele v četrtem letu starosti, so gnezdeči pari lahko le prišleki od drugod. To potrjujejo tudi v tujini obročkani osebki. Za naselitev so prav gotovo igrali pomembno vlogo novi vodni objekti antropogenega nastanka, ki so se sčasoma zarasli z vodnim rastlinjem in dobesedno privabljajo grbce. Zanimivo, da v celjski regiji gnezditev grbca doslej še ni ugotovljena, občasno se pojavljajo posamezni osebki ali pari (M.Vogrin ustno). Na večini zasedenih lokalitet danes redno gnezdi. Z rastjo gradbene konjunkture (graditev cest) bo novih vodnih objektov, zlasti zalitih gramoznic, očitno še več. Zato lahko pričakujemo nadaljnje širjenje gnezditvenega areala in rast populacije grbca v severovzhodni Sloveniji. Na vodnih objektih tudi številno prezimuje. Po podatkih ZOAS (Sovinc 1994) v Sloveniji prezimuje med 400 in 600 grbcev, največ na reki Dravi (okoli 250), ki redko v celoti zamrzne. Druge vodne objekte zapusti brž zatem, ko jih prekrije ledena površina. Zadnja leta vse števil-neje prezimuje tudi na reki Muri (Bračko 1996). Največji prezimovalni skupini se zbereta prav gotovo na Lentu v Mariboru in pri gostilni "Ribič" na Ptuju, kjer grbce redno krmijo. Tako se na posameznem prezimovališču zbere tudi do 60 grbcev. Labod grbec v Sloveniji ni ogrožena vrsta, kar kaže tudi trend rasti populacije (slika 2). Včasih ga preganjajo ribiči, zadnji tak primer je z ribnikov pri gradu Hrastovec, ko je leta 1996 ribič uničil leglo. 115 ACROCEPHALUS Ker gre za zavarovano vrsto, je DOPPS v tem primeru vložilo ovadbo. Podobno smo ukrepali pozimi 95/96, ko je bil na Lentu v Mariboru po sledovih sodeč ponoči ubit labod grbec in odpeljan neznano kam. Verjetno si je nekdo privoščil prepovedano pečenko. S krmljenjem labodi postanejo zelo zaupljivi in jedo včasih kar iz roke. Takšno krmljenje pa ni usodno samo za posamezne osebke, kot kaže zadnji primer, saj marsikdaj zaradi pokvarjene hrane grbci tudi poginejo. V zimi 95/96, na primer, so v Mariboru poginili trije osebki, kljub temu da so bili odpeljani v azil za živali in jim je bila dana veterinarska pomoč. Kot gnezdilec na ribnikih in mrtvicah konkurira drugim vodnim pticam, npr. liski F. atra, zelenonogi tukalici G. chloropus, pa tudi različnim vrstam rac. Leta 1996 je v severovzhodni Sloveniji gnezdilo 22 parov laboda grbca (tab. 1). Ce vzamemo povprečno tri mladiče na en par in ca. 40-50 spolno nezrelih osebkov, dobimo v gnezditvenem obdobju skupno 140-150 živečih labodov grbcev v severovzhodni Sloveniji. ZAHVALA Kolegom V. Lašiču in B. Štumbergerju se zahvaljujem za dragocena podatka o gnezditvi grbca na ribniku Podvinci in v gramoznici Murski Petrovci, F. Janžekoviču pa za pomoč pri izdelavi grafa in karte gnezditvene razširjenosti. LITERATURA Bračko, F. (1996): Labod grbec Cygnus olor. Acrocephalus 17 (75, 76): 80-81. Geister, I. (1995): Omitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. Sovinc, A. (1994): Zimski omitološki atlas Slovenije. Tehniška založba. Ljubljana. Vreš, B., D. Vrhovnik (1984): Živi svet Dravograjskega jezera. Proteus L. 46, št. 5: 190-194. POVZETEK Prosto živeči pari laboda grbca Cygnus oloi gnezdijo v severovzhodni Sloveniji od leta 1981 dalje, ko je prvič gnezdil na Dravograjskem jezeru na Koroškem. Pred tem časom so do trije pari gnezdili v mariborskem Mestnem parku kot parkovne živali. Že leta 1984 je gnezdil v 116 XVII-77-1996 trstišču Ormoškega jezera in v Selnici ob Dravi. Naseljevanje Drave in ribnikov v dolini Pesnice, Ščavnice in reke Mure je do leta 1996 potekalo z dokaj hitrim tempom, Na zadrževalnikih slovenske Drave, ki so deloma poraščeni s trstičjem, danes gnezdi devet parov grbcev, na zadrževalnikih v Pesniški dolini, ki so hkrati tudi ribniki, šest parov, v Ščavniški dolini dva para in na ribnikih, v zalitih gramoznicah in mrtvicah reke Mure pet parov. V celjski kotlini gnezditev grbca doslej še ni bila ugotovljena. Vsi navedeni vodni objekti so bolj ali manj poraščeni z emerzno in flotantno vegetacijo. Leta 1996 je v severovzhodni Sloveniji gnezdilo 22 parov, kar v povprečju s tremi mladiči na par in okrog 40-50 spolno nezrelimi osebki sumarno znese 128-138 živečih labodov grbcev v gnezditvenem obdobju. Glede na rast gradbene konjunkture v Sloveniji (graditev avtocest, odpiranje novih gramoznic) kot tudi graditev vodnih zadrževalnikov na reki Dravi-nji se bo rast gnezdeče populacije laboda grbca v severovzhodni Sloveniji pričakovano nadaljevala. SUMMARY The freely living Mute Swans Cygnus olor have bred in NE Slovenia from 1981 onwards, when a pair bred for the first time on Dravograjsko jezero (Lake Dravograd) in the Koroška region. Prior to this year, 2 - 3 pairs bred as semi-domesticated in Maribor Municipal Park. In 1984 the Mute Swan bred in the reeds of Ormoško jezero (Lake Ormož) and at Selnica ob Dravi. Jhe Drava river and the ponds in the Pesnica, Sčavnica and Mura valleys have been settled by it at a fairly fast rate. Thus nine pairs are known to breed today on the impounding reservoirs on the Drava river, which are partially overgrown with reeds, six pairs on the impounding reservoirs (which also serve as fish ponds) in the Pesnica valley, 2 pairs in the Sčavnica valley, and five pairs at the ponds, flooded gravel pits and backwaters of the Mura river. No breeding, however, has been recorded in the Celje basin. All of the stated water facilities are more or less overgrown with emersed and floating vegetation. In 1996, 22 pairs bred in NE Slovenia, which with 3 young per pair on average and about 40 immature individuals amounts to 140 Mute Swans in the breeding period. In view of the increasing building conjuncture in Slovenia (construction of motorways and opening of new gravel pits) and construction of impounding reservoirs on the Dravinja river, the trend of growth of the Mute Swan population in NE Slovenia is expected to continue. Franc Bračko, Gregorčičeva 27 2000 Maribor