186. številka. Ljubljana, v torek 18. avguste. XVIII leto, 1881 Izhaja v h» k dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av str i I sko-ogor «k e dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za **•<•; i-t leta 4 n'.>\., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 g}đ, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za j eden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račui.ti M po 10 kr. za mesen, po • 0 kr. z.i četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 'i kr., če se oznanilo jedonkrat tlaka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tink*. Dopisi naj se izvole frankovati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravniatvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiijati naročnine, reklamacije, oznanila. C j. vse administrativne stvari. Lord Saiisbury. Ko je na Angleškem padlo Gladstonovo ministerstvo, hiteli so prijatelji njegovega naslednika na prerokovanje, da bode lord Salisburv delal za angleško politiko čudeže, ali vsaj bolje vodil angleške stvari, nego-li je to bilo mogoče liberalnemu Glad-stonu. Take glasove drobili so tudi avstrijsko-nem-ški publicisti, katerim je Gladstone na krmilu angleškem bil trn v peti. Privoščili so si to veselje z zavestjo, da bodo konservativni lordje Salisburv, Churchill in drugi hitro padli po Rusiji in sploh vnanjo angleško politiko zasukali v protislovanskem zmislu. Gladstona so črtili zbog njegovih simpatij za Slovane in nastop torvkabineta so pozdravljali z nadejo; da se bode odslej angleška vlada dala voditi od najodločniše antipatije zoper slovansko Rusijo. Že ta nadeja pa jim ne kaže biti izpolnjena. Ministerstvo Salisburvjevo živi v veri, da je politiko Gladstonovo odobravala večina angleškega naroda, in o vsaki priliki nadalje dokazuje, da se ne sme pretrgati zveza politike angleške, naj že bodo na krmilu liberalci ali pa konservativci. Tako pa neso mislile in delale tudi prejšnje angleške vlade. Ko je ministerstvo Gladstonovo prišlo do vlade, učinilo je v Afganistanu in v južni Afriki korake, ki so bili čisto protivni črtežu, ki si ga je bilo na to stran zamislilo ministerstvo Beaconsfieldovo in če se tačas lord Salisbury tako strogo drži tradicij svojega prednika, ne zgodi se to zategadelj, ker je uverjen v absolutni njih nujnosti, nego zato, ker nema svoje politike ali pa se mu vidi, da je zvr-ševati ni mogoče. Lord Salisburv res dosedaj še ni ničesar storil, česar ni pripravil ali osnoval njegov prednik. Kadar se povzdiguje emisija egiptovskega posodila kot vspeh torvkabineta, ne bi se smelo za-molčati, da se je to posodilo moglo le dovršiti, ker je liberalno ministerstvo složno postopalo z drugimi vnanjimi vladami. Dokler so tories bili v opoziciji, protivili so se tudi temu postopanju. Ako nadalje spor z Rusijo ni še postal hujši, zasluga je to pre-menjene taktike konservativcev, ker so, odkar vladajo, pohlevni, poprej pa so kot opozicija Gladsto-nova bučali tudi proti Rusiji. Tudi konservativci ne marajo v boj za emirja, četudi bi ta moral odstopiti zemljo, ki so jo tendencijozno poprej imenovali „ključ za Indijo", narobe čuje se, da nameravajo sami emirja pripraviti, naj se zavoljo ljubega mini umakne iz prelaza, ki ima sicer zanj veleva-žen pomen za slučaj vojne. Prav tako malo občudovanja vredna je konservativna vlada glede na Egipet. Če bode odposlani Henry Drumond Wollf kaj dosegel za ureditev Egipta, dosegel bo to le s pripomočjo evropskih držav. Egipet pa se da urediti le tedaj, če ga ostavijo Angleži, če torej konservativna vlada odstrani politiko, ki jo je pričel bil konservativni Beaconsfield ter nadaljeval v svojo neslavo liberalni Gladstone. Kje je torej tista prorokovana veleumna vnanja politika Salisburv -jeva? A osobito glavna stvar vnanje angleške politike, sedanji odnošaji z Rusijo neso se čisto nič pojasnili in poboljšali izza nastopa konservativnega ministerstva. Meručak, dejal je Salisburv 5. dne t. m., ostane pri Afganistanu, Pendždeh pa pri Rusiji ; tako je ukrenila še prejšnja vlada in od tedaj se ni od nobene strani oglasil predlog, ki bi pre-drugačiti mogel to uravnavo; tudi glede na Zul-fikar je še vse pri starem, kakor je bilo, ko so tories prevzeli vlado. Rusija, — dejal je še posmehljivo angleški premier-minister, želi kaj več pozve-deti, kaj naj se razumeje z oznamenilom „Zulfikara. Totem takem išče Rusija, da bi se prepir zavlekel. Zakaj je lahko uvideti. Tories in zlasti njih poglavarja, lorda Salisburv in Churchill, očitali so ruski vladi, da ima lažnjivo politiko. Morebiti že zavoljo tega svetovalci carjevi ne marajo ničesar dogovoriti z angleškimi konservativci, ki bi potem tak dogovor uporabljali v agitaciji za prihodnje volitve. Tudi angleško in drugo časopisje toliko pripoveduje, da so se z novo vlado odnošaji Anglije do drugih držav hipoma zboljšali; temu nasproti hoče Rusija pokazati, da prijazni odnošaji z Nemčijo in Avstrijo za Anglijo še neso vse, da bodo še le tedaj popolni, ako se pridobi tudi Rusije udanost. In slednjič se ne sme prezreti, da bodo slabe posledice odlašanja z rešitvijo rusko-afganskega vprašanja veliko hujše za Anglijo, nego li za Rusijo. Ako ministerstvo Salisburvjevo ostane v službi tudi po novih volitvah čez mesec november, potem utegne mej Rusijo in Anglijo priti še več prepolnih stvarij. V Londonu so menda do dobrega uverjeni, da v afganskem sporu Rusiji ni le do Horata, tudi ne le do Indije, nego da ruski krogi ta spor zavoljo tega gojijo, ker mislijo po njem priti do Carigrada. In sir Henry Drummond Wolrt baje ni bil poslan na Bosporus, da bi utrdil angleško vlado v Egiptu, marveč, da bi pobijal ruske nakane, ki grozijo Turčiji. Angleži namreč še sedaj ne mislijo na to, da je treba s svojo krvjo braniti, kar so si s krvjo pridobili. Le naprej trdi angleško časopisje, da Rusija gled;v le na Carigrad in da je Avstrije in Nemčije dolžnost, preprečiti osnove ruske, Angliji pa da ni treba z orožjem proti Rusiji zastopati svojega gospodstva v Indiji. Iz vsega tega je jasno, da o hvalisanih osnovah Salisburvjeve vnanje politike dosedaj še ničesar ne vemo in da rešitev sleharnega vprašanja, ki poprej ni bilo dognana po liberalcih, je sedaj z ozi-rom na bližnje volitve odložena za več mesecev. O* Požiralnik narodnega imetka. (Dalje.) Sploh ga ni veselja brez pijače, brez žganja. Če Bog hiši milost skaže, če podeli novorojenčka, pije se žganje „na dobro srečo", pije ga oče, pije ga mati, pije ga babica, vsa hiša žganje pije. In da je zraven tudi kaj smeha, se kozarček pomoli tudi novorojenemu detetu pod nos, češ, „na dobro srečo". Čeprav bi so ravno pri tacih prilikah moralo pomisliti, da bode odslej naprej gledati treba, kako se bode otrok preredil pošteno in v božjem strahu, začne se ravno takrat trositi denar za gostije, za pijačo in ko je otrok goden za šolo, nema ni obleke ni knjig, ker se je že za njegovo rojstvo bil dolg napravil z žganjem. In kaj še pri ženitbah in na svatovščinah ! Če se je prejšnje čase snubačem na mizo postavil bokal vina, sedaj se ženitna pisma delajo pri bokalu žganja. Na potu do notarja se ustavi voz pred vsako žganjarnico, ker je pred pustom ali po zimi, žganjo pa „tako pogreje". Nevesta, če poprej ni znala, nauči se žganje piti na tacih potih. Človek nerad o človeku kaj tacega verjame, toda prigodilo se jo že večkrat, da sta ženin in nevesta, da so svatje prišli vsi opiti v cerkev k poroki, tako, da jih duhovnik ni mogel poročati in je bil primoran, odložiti jih za drugi pot. To pa je že kaj navadnega, da poroka pred cerkev privriska, da se svatje idoči k poroki, ne vtdejo kakor ljudje, ampak se zvirajo kakor brezumna živina. Pred poroko se za to skrbi, da pijača vsakemu glavo zmeša. In z zmešano glavo se že usedejo za mizo po poroki. Tukaj je navadno tovariš, ki „nosi zvonec". On naprej, drugi za njim. Pije se za stavo, kdo vet more; pije se, kakor da LISTEK. Za dragocenim korenom. (las ži-vljeiija. Ititaosirila. poeTOSEcLnllco-v.) (Povest A. Ja. Maksimova, posl. I. P.) XV. Drvenje. (Dalje.) Pustolovci so napeli vse sile in brez vsega prizanašanja potegnili za okrvavljene noge! . . . Zaslišalo se je nekako sumljivo hrustanje in tresk. Ali je zapokala kaka suha veja, ali kaj druzega bilo je težko uganiti . . . Iskatelji žen-šena hoteli so še je-denkrat potegniti, pa pri tej priči so spustili okrvavljene noge iz rok. Kri jim je zastala v žilah .. . Lasje so se jim ježili. Na čelu so se njim prikazale hladne kaplje mrzlega potu. Kaj je je prestrašilo? . . . Začutili so, da so se Seo-kvi-jeve noge oživele in krčevito se stresle. Iz gošče se je zaslišalo jedva slišno mučno stokanje . . . Brez prizanašenja vlekli so za noge živega človeka! . . . — Živ je še! zašeptal je Lonhou in pobledel. — Kak vrag ga drži tam!? Seo-kvi se je krčevito gibal z nogami, da se je jedva videlo. Lonhou ni spregovoril besede, hitro je s sekiro naredil uhod v goščo in skril se v nji. Li-fu in Ki-se ostala sta na stezi v tihem pričakovanji. Čez jedno minuto vrnil se je Lonhou z bledim prestrašenim obrazom. — Pojdimo! . . . rekel je stokajoč starejšina svojima tovarišema in hitro stopal je dalje po stezi. — Kdo ga tam drži? vprašal je radoveden Ki-se. — Pes crkne po pasje! . . . Sam božestveni Fo ga je kaznoval za zločin proti svojim tovarišem, jecljal je Lonhou s tresočim glasom. — Te čudne besede so še bolj razvnele radovednost Ki-se-jevo. — A si ga videl? vprašal je. — Videl! odgovoril je odkritosrčno Lonhou. — Od česa je crknil? ... Ali je bil živ, ko smo ga vlekli za noge? . . . pristavil Ki-se. — Da, živ! Pes crkne po pasje! . .. — Najbrž je bežal in padel, nadaljeval je tiho Lonhou. Pal je na obraz . . . Nataknil se je na oster štor! . . . Štor ga je držal, a mi smo ga vlekli! . . . Crknil je! . . . Glavo smo mu skoro odtrgali . . . Nu, pes crkne po pasje! . . . trdo in zlobno pristavil je in hitro stopal po stezi. V tihem strahu šla sta Li-fu in Ki-se za svojim vodjo. Strašna smrt tovariša ja je hudo potrla. Lonhou bežal je hitro naprej. Dobro je slutil, s katere strani je pribežal Seo-kvi. Tu pa tam so viseli po grmovji koščki pavolnatega blaga in jasno kazali, od kod je prišel Mandžur. Lonhou šel je pogumno. Preverjen je bil, ako pojde po tej stezi, da pride na zadnje na kraj, kjer se je Seo-kvi spustil v beg ... In res so zvečer pustolovci prišli na tratino, na katerej jo dvakrat prenočil Seo-kvi, ko je kakor blazen iskal basnovito dolino Ula-Džana. Bistro oko Lonhou-a je takoj zagledalo Mandžur-jevo puško. Poleg njo je ležal smodnikov rog — kateri ho tako dolgo in strastno iskali. Starejšina je hitro pobral rog in s tresočima rokama ga odprl. — Polen je! zakričal je vesel. Seo-kvi je pre- bi bilo treba žejo ugasiti za vse življenje. Toda brez žganja se ne opravi nič. Navadno ga že miza ponuja poleg vina. Če ga pa na mizi ni, skoči se k sosedu, tam se „posladka■ z žganja kozarčkom. Prav pogostem razpade takšna svatba na dva dela. Možje, čvrsti možje se podpre s komolcem in za-dremljejo za mizo, prespijo prvo pijanost. Kakšne grdobije, kakšne človeka nevredne neslanosti se navadno pri tem govorijo in delajo! Ko se je pa takisto prespalo, začne se z novega, začne se drugi del neskončnega pijančevanja. Nihče tedaj ne pomisli, da utegne v kratkem biti vsega tega premalo, kar je danes preveč. Z omamljenostjo, s pijanostjo mora se končati vsaka svatovščina, in ker je vino za to predrago, seže se po žganji, če se sine vsaka taka nesrečna zmes tako imenovati. Že to pa kaže, koliko je pričakovati od tacih zakonov. Le redkokedaj se zakonsko življenje boljše nadaljuje, kakor se je bilo pričelo. Mož in žena, ki se na svatovščini pokažeta žganjarja sta tudi po tem. Gorje pa človeštvu, gorje narodu, ki ima tacih zakonov! Dandanes mladina ni dosti prida. To pa zategadelj, ker nima ali ni imela starišev. Stariši, ki pijo žganje, za otroke svoje ne marajo, če bi za nje marali, pustili bi žganje, a tega ne store; pravijo, da tega storiti ne morejo. Otroci tacih starišev so sirote, prave sirote. Bolje bi zanje bilo, da bi jim tako stariši umrli in da bi ne sme iti po suhem s tega sveta! Jedno zlo, neskončna lakomnost za žganje rodi „pogrebščine" in »sedmino", a z le-temi pride še veliko druzega neprimernega, kakor vselej in povsod, kjer se nespametni ljudje zbirajo okolu nesrečnega žganja. [Dalje prih.) Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 18. avgusta. Nemške liberalne časnike je jako razdražilo, da je Praški žugan nazivlja! v svojem nagovoru novega nadškofa grofa Schbnborna primasa roškega kraljestva, ki je živa priča nerazdeljivosti te kraljevine, varuh krone sv. Vaclava, katero ima po starih šegah varovati, dokler je presvetli vladar v nekem posvečenem trenotku ne dene na glavo in s tem sklene posvečeno zvezo s svojim narodom. V Itukovini začenja se pravoslavna duhovščina pritoževati proti poljsko katoliškej propagandi, Nedavno je Čnioviški pravoslavni metropolit Andre-jevič objavil nek protest proti temu. Črnoviški nie-tropolitski konsistorij se bo pa pritožil pri ministru Taaffeji. Bukovinski državni poslanci so neki z metropolitom jednakoga mnenja in bodo to stvar spravili še v državnem zboru v razgovor. Shoda katoliških čiiNiiikarjev v Solno-gradu prošlo soboto se jih je kaj malo udeležilo, kakor se poroča. Kaj se je na tem shodu posveto-rajši potem i valo in sklepalo, še ne vemo. volilcev dobivali kako odškodovanje. „Fiscus" ima tedaj pravico jim vzeti, kar so dobili od volilcev. Vse je radovedno, kako bodo sodnije to svar razsodile. Ako bodo za poslance v neugodnem zmislu, bode to posebno hudo zadelo socijalnodemokratske poslance, ki nemajo navadno nobenega premoženja. Po poročilih iz Sudana so se Kartumci uprli Mandljevemu nasledniku, Abdullahu in ga 26. julija umorili. Sedaj v Sudanu ni nobenega pravega vladarja več. Načelniki posamičnih rodov so popolnem nezavisni, in napadajo drug druzega. Egipčanom v zvezi z Angleži ne bode težko Sudana pokoriti, ako se polotijo tega dela. ISrazilijsko ministerstvo dalo je svojo ostavko, ker je večina zbornice mu nasprotovala. To je obžalovati v tem oziru, ker si je baš ta vlada jako prizadevala, da bi mirnim potom odpravila robstvo. Dopisi. prišli v tuje roke, pod tujo streho. Jabelko ne pade daleč od drevesa, to je star pregovor. Oče pijanec, ! mati pijanka, tudi otroci postanejo pijanci. Otrok • še ni odprl prvič oči, že ga zalivajo z žganjem. Ko j pa spregleda, vidi tudi, kaj delata njegova roditelja i pijanca. Kolikokrat smo videli pijanega očeta, da i je imel svojega sina v naročji, napajal ga s peklensko i pijačo, a vmes se mu je jezik zapletal v besede ostudne, j da je bilo groza! Vse pregrehe, vse surovosti, vse j živinske lastnosti, ki izvirajo iz pijanstva, zlasti pa > iz žganjarstva, dan na dan so razgrnene pred očmi J mladine v njeno grozno pohujšanje. Tisti, ki so I pred oltarjem obljubili živemu Bogu, da bodo svoje j otroke vzredili za srečno življenje in za nebesa, Vikanje ariavo. Pri odkritji spomenika Chanzy-ju v Le-Mansu je narod ruskemu vojaškemu attaehe-ju baronu Fre-deriku napravil veliko ovacijo. Množica je klicala: „Živela Rusija!-' To kaže, da narod francoski sinipatizuje z Rusijo, ker vidi baš v Rusih svojega bodočega zaveznika, ki hode njim pomagal ponižati oholo Nemčijo Pri banketu rekel je minister notranjih zadev, Allain-Targo, da francoska demokracija želi inir, kar je pa ne sme ovirati, da so ne bi pripravila na vse slučaje. Admiral Jaureguiberrv se je izogibal rabiti besedo „republika*'. Rekel je pa, da bode vojska vzlic vsem krizam in prepirom ostala složna. Minister de Frevcinet opravičil se je pismeno, da ni mo^el biti prisoten. Ker je Anglija zasela port llamillton, ie Ru-tisti takisto podkopujejo svojim otrokom vso časno j sija sklenila z vlado na Koreji neko pogodbo, po srečo in pripravili so jih za pekel, predno še je bila otročja volja toliko razvita, da bi se mogla braniti napadov od svojib pravih starišev. Ali ni veliko bolje, da takim otrokom Bog stariše vzame? Tudi žalost ne mine brez žganja. Kjer je še I navada, da se vaščani zvečer ali po noči zbero v hiši, kjer leži mrlič, tam se postreže tudi z žganjem. I Brez žganja ni družbe in ni tistega besedičenja, ki je navadno tako nespodobno, celo pregrešno vpričo mrliča. Pogrebci morajo se poprej napiti žganja, predno naložijo krsto na rame. In ali si je potem mogoče misliti grši, razuzdanejši prizor, kakor videti t pijane pogrebce, ki mej tužnim zvonenjem mej gan\jivim petjem in mej pogrebno molitvijo z ople- J tavimi nogami neso mrliča k zadnjemu počitku? Ne, to ni mogoče. Žalibog pa, da so taki prizori čedalje pogostejši. Prav tako neprimerno in globoko pregrešno je, kar se godi še zelo široko pri nas po pogrebu, pri „pogrebščini" ali pa „za sedmino". Po pogrebu se ide domov ali v prodajalnico ali v krčmo. Vdova, če je še taka sirota in če tudi se jej niso še posušile poslednje solze, gledati mora, da napravi „pogrebščino", da napoji pogrebce z žganjem. Če tudi ima za to napraviti dolg, ranjki katerej pride Koreja pod ruski protektorat. Ruski | častniki bodo zanaprej izobraževali korejsko žandar-! merijo. Korejski agent bode v Vladivostoku, ker i tam biva mnogo korejskih podložnikov. Mej Vla-j dovostokom in večjimi mesti korejskimi se bodo osno-I vale brzojavne zveze. Reka Tuman, ki dela mejo j mej Korejo in Vzhodno Sibirijo, se bode odprla trgovini, katero bodo pa nadzorovali samo Rusi. Ta ; pogodba je jako vznemirila Angleže, ki bi bili sami radi se ukoreninili v tej državi. Kakor je znano v l¥eiiiei|l državni poslanci ne dobivajo nikakih dijet. Ker bi pa vsled tega mnogi manj premožni ne mogli shajati v Berolinu, jih pa podpirajo stranke same. To je pa že Bis-mareka davno jezilo, ki bi menda najrajši, da bi v zboru sedeli večinoma uradniki, kateri bi plesali kakor bi on godel. Uradnik namreč nema nobene izgube, če je poslanec, kajti svojo plačo vedno dobiva. Sedaj so si izmislili nekaj posebnega, kako bi ' zaprečili, da bi poslanci od volilcev no dobivali nikakih odškodovanj, da jih zastopajo v zboru. Tožiti I je hočejo pri sodniji. Dobili so neko staro določbo j pruskega deželnega prava, po katerej dajatelj de-; narja za kako nepošteno ali nedovoljeno dejanje ne 1 sme zahtevati nazaj, kar je dal, kajti to pravico do i takega denarja ima le „fiscus". Po državni ustavi pa noben državni poslanec za svoje parlamentarično zastopanje ne sme dobivati nikakega plačila, tedaj je to nedovoljeno dejanje, ako so poslanci od svojih Iz Koze* 18. avgusta. [Izv. dop.j V naši dvorazredni slovenski ljudski šoli v Gorenji Šiški se nemški jezik, se ve da prostovoljno, toliko usi-ljuje, da gospod učitelj, ne zinene se za pripoznana zdrava pedagogična načela, brez vsacega zadržka ali odgovarjanja vsprejme vsacega učenca koj s pri-četkom prvega tečaja v svojo nemško posebno uro, in si da za to plačevati po 1 gld. od učenca, ali od manj premožnih po 50 kr. Kaj menite, gospod učitelj, je li ustreza to pravi pedagogiki? To ger-manizovanje naše dece po našem g. županu Galetu še ni zadosti. Dobil je „prefel" tam doli iz Ljubljane, da mora v tisto „Luckmannovo šolo" (Šulferajn jih je sram imenovati) šest naših slovenskih fantov spraviti in hajd na lov. Glejte, tako le modruje: V tisti Luckmannovi šoli je vse zastonj, še tistih 00 kr. si prihranite, katere tukaj plačujete, in fant se bo popolnem nemški naučil, da vam bo vsa pisma od sodnije, od okrajnega glavarstva, od davkarije ali Bog si vedi od kod z nemškega prestavil na slovensko. Ne bo treba od hiše do hiše za to prosjačiti. Uradniki pa, saj veste, se ne bodo nikoli zaradi vas slovenski učili. Blizu tako le se prigovarja, zmirom človek ni pri roki, da bi ljudem pravo povedal, in — g. Luckmann veselite se — vaša šola bo polna nemške dece. — Na koliko so taksirali druge vasi v Ljubljanski okolici, še ne vera, bom pa poz vedel in Vam hočem poročati. ■ z Savinjske doline 17. avgusta. [Izv. dop.] Gospod urednik! Zadnjič sem Vam poročal, I kako podkopava Celjski šolski nadzornik Ainbrožič tla našemu strokovnjaškemu listu „Popotnikir', in kako zbada one učitelje, ki so na list naročeni. Ni j mi treba več govoriti o tem. vsakdo ve, kako ra-I zumeva nadzornik svojo nalogo, kateri na tak način ! zaprečuje napredovanje učiteljstva. Naznaniti Vam moram danes nov dogodek njegove taktnosti. Absol-virani kandidatje prosijo za učiteljske službe v njegovem nadzorovalnem okraji ter se poklonijo — kakor je to dandanes obče v navadi — gospodu nadzorniku. Kako pa vsprejeraa mogočni gospod inspektor mlade, za svoj poklic vse goreče učitelje? Prvo vprašanje njegovo je: „Sind Sie ein Deutscher oder ein Slovene?" Plaho odgovori vprašanec: „Iio-jen sem v J. tukaj na spodnjem Štajerskem in sem Slovenec." Na to nadzornik: „So, aber das sage ich I Ihnen vorhinein, national dtirfen Sie mir nicht sein!" i S tem je razgovor končan in prošnik otide pobit in I ves preplašen. Trese se po vsem životu in si misli: sul ves smodnik v svoj rog, najina je pa proč vrgel kje . . . Nu, zdaj pa hajda! . . . Zdaj bodemo siti in pred zverini se bomo branili . . . Hej, Ki-se! . . . poberi puško! . . . Sedaj bomo vsi imeli puške, nič nas ne bode pokončalo . . . Smodnika imamo dovolj .<. . Zdaj je že pozno, tako bi nastrelili divjačine za večerjo. Nič ne dene, to noč bomo že še prestra-dali, korenje bomo grizli, — potem bomo pa živeli, kakor bomo želeli! Jutri bodemo zopet iskali koren . . . Ej, Li-fu, Ki-se, nadaljeval je Lonhou. Od nepričakovanega veselja bil je postal zgovoren. — Ej, kaj tako debelo gledata. Hitro naberita suhljadi in naredita ogenj. Tu prenočimo, a potem pa poj-demo za žen-šenom. Naberemo ga na stotine! . . . Vesela pustolovca sta hitro izpolnila povelje starejšine. Čez nekaj minut je svetlo gorela grmada na poljani. Vspeh je uplival na iskatelje. Veselili so se, pozabili nedavne nezgode, in postali zgovorni. Do pozne noči pogovarjali so se o tem in onem, zidali zlate gradove in sanjali o bodočnosti. Začeli so peti. Utihnili so še le pozno po noči . . . XVI. Nevihta. Minulo je nekaj tednov. September se je približal svojemu koncu. Pustolovci vrnili so se domov po nenavadno srečnem stikanji po gošči. Dnevi so srečno tekli. Spoprijeli so se nekajkrat z zvermi, a vse se je dobro izšlo za iskatelje. Oboroženi s puškami so je lahko vspešno branili. Prejšnji dogodki naučili so je paznosti in previdnosti. Nič več se ni posrečilo zverinam nepričakovano je napasti. Tiger, dva pantra in rumeno-rujavi medved postali so žrtve svoje predrznosti. Prvi si je zmislil napasti klateže neko temno noč, pa podrla ga je kroglja Lonhou-a, ki je stražil stanišče. Na tak način je starejšina Lonhou k desetim korenom žen-šena pridejal še tigrov žolč, — jedno znanih kitajskih zdravil proti mnogim boleznim. Predrznih pantrov se neso mogli tako srečno znebiti. Zveri, samec in samica, sta h kratu napah potnike, ko so lezli po ozkej zvitej stezi iz jedne soteske v drugo. Napad se ni izvršil nepričakovano. Iskatelji so že iz daljave zagledali ropni zveri v gostom lislji prob- kovega drevesa; zveri sta vendar, če tudi pred smrtjo, napravili škodo. Bilo je tako-le: Ko so potniki zagledali pantra, ustavili so se kakih petnajst korakov od drevesa in pripravili puške. Zveri sta čakali, ljudje neso hiteli. Lonhou sam izbral je samca in prepustil samico tovarišema . . . Razlegli so se skoro istočasno streli . . . Samec je visoko poskočil in zvalil se na stezo. Kroglja ga je ubila. Samica je težko ranjena naredila velik skok, zagnala se v Ki-se-ja in ga podrla. Bila je kratka, a obupna borba. Zver in človek sta se zvila v čuden klopčič in valila po okrvavljenem potu. Utikati se v to obupno borbo ni bilo mogoče. Vse šanse so bile na strani Ki-se-ja. Gibanja težko ranjene zveri neso bila dovolj močna in spretna . . . Čez jedno minuto se je končala borba. Zver se je zvijala v predsmrtnih bolečinah. Ki-se so je je znebil še dosti srečno. Levo roko mu je zver hudo raz-grizla: kajti Ki-se bil je to roko porinil v grlo zveri, z desno jo je pa z nožem smrtno zabodel v život. Razen obgriznene roke so se na obrazu in plečih videli sledovi strašnih krempljev. (Daljo prih.) „Joj, kaj me še čaka, da me je gospod nadzornik že sedaj, ko me je še le prvikrat videl in ko me še ne pozna, tako ostro posvaril. Polovica njegove gorečnosti za lep poklic pa, ki si ga je izvolil in za kateri se je toliko in toliko let z vso marljivostjo pripravljal, ostala je v nadzornikovi sobi. In res, moral bi biti človek že precej jeklen, če bi ga take besede prihodnjega predpostavljenega ne osupnile, ne dirnile. Omilujem Te, mladi tovariš. Toda pomiri se in ne ubegni; pomisli, da nesi sam, ki si moral take slišati zato, ker Te je rodila slovenska mati Ko stopiš v svoj poklic, poprimi se z vso močjo dela, natančno izpolnuj dolžnosti svojega stanu, ljubi svoj narod in jezik ter ostani, kar si — pošten Slovenec. V vestnem izpolnjevanji svoje dolžnosti in v živi ljubezni do svojega naroda in jezika bodeš našel vselej tolažbo za žalenje in preziranje, ki ga bodeš skusil še večkrat v življenji zarad narodnosti svoje, zarad svoje značajnosti in poštenosti. Spominjaj se tedaj še pesnikovih besed, ki se glase: Kedor jo motate, Strupene se kupe ne brani, Sladke bc nikdar ne vpijani, No vedno ostane en&k, In vedno ohrani Si pokoj sladak I To mladim tovarišem. Naše poslance pa še jedenkrat nujno opozarjamo na delovanje tega šolskega nadzornika! Ifl Ormožu 17. avgusta. (Ciril in Meto-dijeva svečanost.) »Zdaj so bili Slovenci veseli, slišati velika čuda božja v svojej besedi!" Ta rek časopisca Nestorja se je skord za vsem zopet uresničil dne 9. t. m., ko nam je tukajšnja Čitalnica priredila »Ciril in Metodijeva svečanost*, kakeršne se tega značaja po besedah slavnostnega govornika razen v Gornjem gradu ni bilo na slovenskem Štajerskem. — Slovesno sv. mašo, pri katerej je pel čitalnični pevski zbor, račil nam je služiti velečastiti g. dekan Svinger. Krasen vrt g. Zinka pa nam je združil do štiri sto častilcev sv. slov. blagovestnikov in nad vse nas je razveselilo, ko so se bratski nam sosedi Hrvatje jako mnogobrojno udeležili naše svečanosti. Dobro zastopana bila je tudi vsa okolica. Pod vrlim vodstvom g. kaplana vršil se je vspored v vso zadovoljnost, k čemur so razen dobre Šmarske godbe pripomogli čitalničnemu pevskemu zboru pridruživši se pevci Ptujski in Središki, kojim gre za to lepa hvala! Golobičice naše pevkinje za-vživale so svoje zasluženo priznanje, ko so jim hrvatske sestrice pri mešanih zborih ploskajoče svojimi nežnimi glasovi prizivale „živile Slovenke!" Velečastiti g. Bož. Itaič narisal nam je je-dernimi besedami življenje in delovanje sv. blagovestnikov v obširnem in krasnem govoru. Po dovršenem vsporedu nazdravljala sta si bratska naroda hrvatski in slovenski, kar nas je navdalo z velikim navdušenjem, v katerem nas je bratka sloga družila v pozno noč. Red bil je izvrsten in vse dobre volje, samo naši nasprotniki se jeze kritikujoči v Mariboržanki po svojem naš vspeh, kar mi z zadoščenjem na znanje jemljemo. Glasuje se z nadpolovično večino pričujočih; voli pa z listki. Ako je prva volitev brez vspeha, naredi se ožja volitev. Pri jednakem številu glasov odločuje pri glasovanji prvomestnikov glas, pri volitvi pa žreb. Velika skupščina. § 13. Redno veliko skupščino je sklicati vsako leto jedenkrat v peletnem času. Kraj ji določuje družbeno vodstvo. Prekoredna se skliče, ako jo sklenp družbeno vodstvo ali družbeno nadzorništvo, ali če jo za gotov predmet zahteva desetina vseh pod-družnic. V poslednjem slučaji je veliko skupščino naznaniti v 14. dneh potem, ko je zahteva prišla do družbenega vodstva. Povabila na veliko skupščino je z dnevnim redom vred 14 dni pred primerno razglasiti. Pravica udeleževati se velike skupščine. §. 14. Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico a) častni družbeniki; b) pokrovitelji; c) udje družbenega vodstva; d) udje družbenega nadzorništva in razsod-ništva; in c) zastopniki od poddružnic. Število poddružničnih zastopnikov ustanavlja se tako, da je na vsacih 50 družbenikov jeden zastopnik; vendar pa mora vsaka poddružnica najmanj po jednega imeti. Pooblaščenci in sklepčnost. § 15. Poddružničnim zastopnikom je dovoljeno, pooblastiti .namesto sebe kogar koli izmej družbenikov ; vendar jeden pooblaščenec ne more za druge poddružnice oddati več glasov ko 5; od zastopnikov svoje podružnice pa tudi več. Velika skupščina je sklepčna, ako je 20 opravičenih glasovalcev pričujočih. Ako se jih ne zbere toliko, naj se skliče druga skupščina, katera je potem, ako dnevni red ni spremenjen, sklepčna, brez ozira na število pričujočih. Opravila velike skupščine. § IG. Velika skupščina obravnuje in sklepao letnem poročilu in računu, ki ji ga dasta družbeno vodstvo in nadzorništvo, o zvišanji ali znižanji družbenih doneskov, o nasvetih družbenega vodstva ali od poddružnic, o premembi pravil in o razhodu družbe, ter voli družbeno vodstvo in njegovega J prvomestnika, družbeno nadzorništvo in razsodništvo ! ter častne družbenike. Družbeno vodstvo se voli za tri leta; pa vsako leto izstopi jedna tretina. Prve dve leti določa žreb vodstvene ude, ki izstopijo. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novic. Glasuje in voli se z nadpolovično večino glasov. A prememba pravil se more le z dvema tretinama in razhod družbe le s tremi četrtinami glasov pričujučih glasovalcev v redni veliki skupščini skleniti. Pri volitvah se glasuje z listki. Ako je prvo glasovanje brez vspeha, naredi se ožja volitev. Pri jednakem številu glasov odločuje, kedar se glasuje, prvomestnikov glas: kedar se voli pa žreb. (Konec prih.) Pravila družbe sv. Cirila in Metoda. (Dalje.) Podružnični zbori. § 11. Na ustanovni poddružnični zbor skliče družbeuike družbeno vodstvo ali njegov pooblaščenec. Vsaka poddružnica ima vsako leto svoj redni letni zbor, katerega skliče nje prvomestnik. Preko-redni zbor pa je sklicati vselej, če ga zahteva petina vseh poddružničnih udov ali če ga ukaže družbeno vodstvo. Poddružnični letni zbor. § 12. Poddružnični letni zbor naj se snide v prvih treh mesecih vsacega leta in je sklepčen, ako je bil vsaj osem dni pred pravilno (§ 11.) sklican in, kakor je krajna navada, naznanjen. Predseduje mu prvomestnik ali njegov namestnik. V njem se prebero načelništva letno poročilo in naznanila družbenega vodstva. Vsak družbenik, ki ima glasovalno pravico (§ 5.), sme želje izreči in nasvete staviti. Ako tem večina pritrdi, predložiti jih je veliki skupščini, ali družbenemu vodstvu v posvetovanje, a to vsaj do 1. maja vsacega leta, ako so hoče, da pridejo potem pri prvi veliki skupščini tistega leta na vrsto. Na dalje voli zbor vsako leto z novic načelništvo in poddružnične zastopnike za veliko skupščino (§ 14). Domače stvari. —(Rojstni dan presvetlega cesarja) praznoval se je v Ljubljani kaj lepo in svečano. Včeraj zvečer bil je velik vojaški „mirozov", danes zjutraj rano pa budnica. Ob 8. uri v Lattermano-vem drevoredu poljska maša, katero je služil vojaški kurat gosp. Pribožič, v jako lepem po g. Matija nu izdelanem šotoru. Na travniku bili so postavljeni razni oddelki posadke Ljubljanske: 17. pešpolk baron Kuhn, 97. pešpolk kralj Milan, 20. lovski ba-talijon, ulanci, topničarji, sanitetni oddelek in vete-ranci Ljubljanski. Glavne dele maše markirali so vojaki z dešaržami. Streljalo se je izvrstno. Ob 10. uri dopoludne bila je velika maša v stolni cerkvi, katero je služil knezškof dr. Misija in katere so so so udeležili: deželni predsednik baron Winkler, z uradniki deželne vlade, finančnega ravnateljstva, prokurature, pošte, nadsodnije svetnik Ko če var, z mnogimi svetniki deželne sodnije, državni pravd-nik Perše, z mnogimi uradniki, deželnega glavarja zastopnik cesarski svetnik M u r n i k, trgovinske zbornice predsednik K u š a r, mestni župan G r a s s e 11 i, z mestnimi odborniki in magistratnimi uradniki, deželni šolski nadzornik S m o le j in mnogo profesorjev gimnazijskih in realčnih itd. Popoludne bil je vojaški banket v kazini, pri katerem je svirala vojaška godba. Mej mašo označevali so streli iz kanonov na Gradu glavne dele. Popoludne so streljali 8 kanom, ko se je pri banketu napilo na zdravje presvetlega cesarja. — (Nemškutarska lojalnost ) Na Bleda združili so se odlični patrijotični gospodje v odbor, ki je kakor vsako leto v proslavo rojstnega dne našega presvetlega cesarja priredil jako lepo svečanost in veselico na jezeru. Na programu bila je mej drugim tudi tombola, za katero so se nabirali prostovoljni darovi za dobitke. Nabralo se je veliko in lepih dobitkov, kajti vsakdo dal je po svojej previdnosti kaj primernega. Le baron Lazzarini bil je pri tej priliki, kakor sicer v marsičem, čudna izjema. Dal je za tombolo dve statueti cesarja Josipa in knjigo baje z naslovom „Das Heldenbuch des deutschen Kaisers". Narodna prislovica sicer veleva, da se darovanemu konju ne sme gledati na zobe, vender pa je v tej zadevi naše mnenje, da to darilo ni bilo niti taktno, niti lojalno. Ni nam do tega, kake kipe in knjige hrani gospod baron Lazzarini mej svojimi stenami, niti nam je briga, kako berilo mu posebno ugaja, preverjeni smo pa, da bi baš on, v svojej lastnosti kot c. k r. umirovljeni polkovnik ne bil smel v proslavo roj-stvenega dne našega vladarja pokloniti knjige, v katerej se proslavlja in v zvezde kuje bitka pri Sadovi. Odbor za svečanost na Bledu bil je tudi jednacega mnenja in poslal je baronu Lazzariniju „l)as Heldenbuch des deutschen Kaisers" z jako umestno opazko nazaj, rekoč: Gospod baron se je menda zmotil. Ne bode se praznoval rojstni dan nemškega cesarja, ampak rojstni dan našega avstrijskega cesar j a. — (Vsi češki listi) prinašajo povodom prihoda Slovencev v Prago jako laskave članke, v katerih srčno pozdravljajo prišlece. n Pok rok" ima na uvodnem mestu članek „Od Triglava do Krušn^ch bor", ki razpravlja naše razmere, naš položaj in pravi, da narod slovenski veže Avstrijo z jugoslovanskim svetom, ki je zlasti poslednji čas dobil veliko važnost. Država potrebuje takega posredovalca z jugom, kjer si mora iskati tržišča za svoje proizvode, državi bode na korist, ako bodeta narod češki in narod slovenski napredovala in cvetela, da bodo uresničene besede „Od Triglava do Krušnjch hor". — (Gospod Ivan Petrovič) filolog iz Peterburga, bil je pretekli teden v Ljubljani ter odpotoval proti jugu. Namenjen je mej drugim na Grško in Bolgarijo. — (Dijaške veselice v Vipavi) v 23. dan t. m. udeležita se deputaciji »Savinjskega Sokola" in „Tržaškega Sokola". — (Poročil) se je gosp. Ignacij F a j d i g a, učitelj na gimnaziji v Rudolfovem, z gospico Palmiro Simunićevo. — (Ogenj.) Danes dopoludne ob Val L uri začelo se je kaditi izpod strehe Galetove hiše (št. 2) na Glavnem trgu. A mali ogenj bil je takoj ugašen in škoda je menda neznatna. — (V Toplice na Dolenjskem) došlo je do 15. t. m. 1118 gostov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ceska Tribova 17. avgusta. V Prago popotujoči Slovenci in Hrvatje pozdravljeni po občinskem zastopu, društvih in drugi mnogobrojni množici. Društvo dam 111 nad 300 družili osob navdušeno pelo „Kje domov muj." Prisrčno bili pozdravljeni tudi na postajali Usti, Nad, Orlice in Brandvs. Chocen 17. avgusta. Na postaji vspre-jeli bratski potovalce Sokol z zastavo in godbo ter na stotine gospej in gospodičin. Pozdrava udeležili se občinski zastop, gasilno društvo in Sokol z zastavo, katerim se je pridružil tudi občinski zastop iz Visocega Mesta. Nežne roke dičile so Slovence z brezštevilnimi šopki. Fardubice 17. avgusta. Mestni župan godba, Sokol in deputacije 18 društev vsprejmo Slovence z navdušenimi govori in „Na zdar!" klici. Kolin 17. avgusta. Župan, Sokol z godbo, razna društva in deputacije z zastavami in nad 5000 ljudij pričakovali potovalce. Navdušenja in bratinstva ni konca ne kraja, na stotine šopkov dame razdelile mej potovalce. ćeski Brod 17. avgusta. Deputacija iz Prage, Sokol z godbo in zastavo vsprejel prisrčno Slovence in Hrvate. Vse hiše bile z zastavami okrašene. Deputacija Praška potem spremlja nas do zlate Prage. Praga 17. avgusta. Vsprejem velikansk. Na stotine Sokolov napravilo je špalir. Slovenci odpeljejo se mej frenetičnimi nNa zdaru-klici, koji so doneli iz tisoč in tisoč grl in mej popevanjem pesni „Hej Slovane" v 30 krasnih ekvipažah v zlato Prago. Utis na Slovence nepopisljiv, marsikatero oko postalo je solzno na tem velikanskem, sijajnem, iz pravega slovanskega srca izhajajočem vsprejemu. Na večer zabava v meščanski besedi, kjer so bili potovalci oficijalno pozdravljeni. V divnem govoru navdušeno pozdravil Slovence in Hrvate Ekert, jeden prvih govornikov čeških. Hribar nazdravil zlato Prago in pisatelja Lego, katerega so Slovenci vzdignili mej burnimi Bživio"-in „Na zdar"-klici ter po veliki krasni dvorani nosili. Kvartet Kitara prekrasno pope val češke pesni. Vsi navzočni bili so kar očarani in popolnem iznenadjeui na tolikej ljubeznjivosti vrlih bratov Čehov. Dunaj 18. avgusta. Kljubu deževnemu vremenu bila je velika parada na „Schmelz". Poveljeval je F. Z. M. Bauer. Prisotni bili: nadvojvoda Albrecht, Viljem, princ Reuss, tuji vojaški ataches, načelniki generalnega štaba in mnogo generalov. Poljski škof Gruša služil je mašo. Opoludne v sv. Štefana cerkvi služil svečano veliko mašo kneznadškof, prisotni bili: Taaffe, Kallav, Welsersheim, Orczy, Szogyenyi, načelniki oblastev, dvorni in državni dostojanstveniki. Iz vseh kronovin in iz Ogerske dohajajo poročila o slovesnem praznovanji današnjega dneva s svečano službo božjo in s patrijotičnimi članki v časopisih. Maršeile 17. avgusta. Včeraj tukaj 27 lju-dij za kolero umrlo. Na Španjskem včeraj 4522 ljudij za kolero zbolelo, 1727 umrlo. Madrid 17. avgusta. Včeraj na Španjskem 4527 ljudij za kolero zbolelo, 1621 umrlo. Razne vesti. * (Prosilec, kakeršnega ni vsak dan.) Nedavno potrka nekega lepega dne nekdo na duri čakalnice v vojnem ministerstvu francoskem. .Svobodno" zakriči nevoljno adjutant, ko se je trkanje ponavljalo in zakričal je tem mogočneje, čim po-hlevneje se je čulo trkanje. Adjutant, ki je bil že praktičen, znal je že po trkanji, da trka ali prosilec ali pa kak projektant, katerih se po vseh vojnih ministerstvih najbolj boje. K takim pripadala je brez dvojbe dolga, na pokojnega Dona Quixota spominjajoča postava, oblečena v obnošeno suknjo, držeča pod desno pazuho zvezek aktov, pod levo pazuho pa veliko usnato torbo, v gumbnici na levi strani pa makovorudeči trak častne legije. „Ćesa* želite?" zarezal je na prišleca mladi adjutant. — „Z gospodom vojnim ministrom bi rad govoril." — „Da, ljubi moj. z vojnim ministrom se ne govori tako lahko". — „A jaz moram govoriti ž njim!" — Adjutant je ravno hotel opozoriti starega gospoda, naj zapre vrata, kar se odpre ministra kabinet. „Gotovo želite podpore ?" ogovori general Campenon starega gospoda. — „Da, in sicer Vaše podpore". — „Sem si mislil", zamrmra minister in poseže v žep po listnico. — „0 pardon, gospod minister, tako nesem mislil. Jaz potrebujem Vaše podpore, a v drugem zmislu. Nesem prišel prosjačit, temveč ponujat.*1 — Kaj pa, če smem vprašati?" — „Zemljišče, ob9ezajoče trinajst hektar v departementu Oise". — „Hvala lepa, dragi moj, a vojno ministerstvo ne kupuje zemljišč." — „Saj ne treba kupovati, jaz Vam zemljišče darujem." —Hvala, ljubi moj, odvrne minister, a kaj naj ž njim začnemo?" — „Prosim, oglasi se ponižno darovatelj, na tem zemljišči, gospod minister, vzgradi se vojaška sirotišnica, za kakih sto gojencev, tako bi menil." — „Vi pač neste dovolj prebrisani, ljubi moj, kako Vam je že ime?" — „Charles Heriot, umirovljen major." — Vprašam Vas, gospod Charles Heriot, od kod naj vojni minister vzame denar za tako zgradbo. To bi stalo kakih......" — „525.769 frankov 22centimov", mu seže v besedo stari gospod, „kakor je razvidno na proračunu tukaj-le." — „Pa kje vzeti, ljubi go spod major?" — „Iz moje torbe" odgovoril je stari vojak. In v brezkončno začudenje ministra in adju tanta izvlekel je stari gospod pet debelih snopičev bankovcev. — „Hvala lepa, gospod kamerad" rekel je sedaj že precej prijazno minister, a jaz Vašega domoljubnega darila ne morem vsprejeti niti priporočati, da se vsprejme. Kajti, zgradba še ni vse. Zavod mora se tudi vzdržavati. To bi stalo gotovo kakih --— minister blagovolil je nekoliko računiti — to bi stalo 900000 frankov". — Kaj takega sem si jaz tudi mislil", de ravnodušno gospod Heriot in izvleče iz neznotne svoje torbo za 9<>0.000 bankovcev. Ne da bi počakal na pobotnico, otide potem stari gospod mej brezkrajnim zahvaljevanjem ministra. Čez par minut pa prihiti zopet nazaj. „Gotovo želite potrdila?" vpraša ga minister „Ni prav nič treba, a pozabil sem, Vi dobite še 22 centimov. Le gledite, gospod, da se stvar ne zavleče". In res, bralo se je nekoliko d ni j pozneje v vojaškem uradnem listu, da je predsednik republike velikansko darilo gospoda Heriota po namenu uporabil. Vtipefiiit zdravilni vspeh. VsakerSno trganje po hrbtu iti udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje z Mol 1- o vi m .Francoskim žganj em". Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dnnaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (11—6) Zahvala. Povodom praznovanja rojstnega dne Nj. ces. in kr. Apostolskega Velicastva presvitlega cesarja mi je visoko-rodni gospod ces. kr. deželni predsednik Andrej baron VVinkler izročiti dal dve sto goldinarjev, od katerih je 100 gld. namenjenih Ljubljanskim ubožčekom, po 25 gld. pa tukajšnji cesarice Elizabete bolnici za otroke, varoval-nici malih otrok, deškemu In pod vodstvom gospo grofice Sofije Auerspergove stoječemu dekliškemu sirotišču. Izročuje ob jednem te zneske njihovemu blagemu namenu, zmatnuu so dolžnim, da potom javnosti najtoplejšo zahvalo izrekam za velikodušno stolnega našega mesta ubožčekom naklonjeno darilo. V Ljubljani, dno 17. avgusta 1885. Župan: Granselli. Tuje*!: 17. avgusta. Pri Nionm Dr. Kuarantoto, Kavasini iz Trsta. — Corelc iz Gorice. Pri MaJI*ls Ring, Kolb z Dunaja. — Račić" iz Zagreba. — Tassini iz Trsta. — Holzer iz Gradca. — L0wy, Lehner z Dunaja. Pri »vatrijitlcem cesarji: Fischbacher z Dunaja. — Šinkovec iz Celovca. — Macchiao iz Trsta. — Canku-rutti, dr. Forizio, dr. Ocuan iz Vidma. Uiurlt so v Ljubljani: 12. avgusta: Ropič Marija, laborantova hči, 3 mes., Poljanska cesta št. 51, za grižo. 13. avgusta: Bukovec Marijana, delavka, 30 let, Cerkvene ulice št. 11, za plućno tuberkulozo. — Jak Marija, hči privatnega uradnika, 33 let, Vegove ulice št. 9, za otrp-nenjem srca. 14. avgusta: Ivana Piškar, delavka, 18 let, Ura-deckega vas št. 29, za j etiko. 15. avgusta: Alojzij Zorman, mokarjev sin, 5 dni, Sv. Florijana ulice št. 7, za vnetjem firev. — Viljemina Bartol, učiteljeva hči, 31/« mes., Stari trg št. 17, za jetiko. 16. avgusta: Marija Bučar, posestnikova hči, 1 mes., Sv. Petra cesta št. 70, za oslabljenjem. V deželnej bolnici: 11. avgusta: Rožič Jakob, delavec, 35 let, za plučno tuberkulozo. — Oinkel Janez, posestnik, 42 let, za plučno tuberkulozo. 13. avgusta: Marija Premru, železniškega sprevodnika hči, 12 dni, za jetiko. — Martin Lcbeničnik, delavec, 25 let, za vročinsko boleznijo. — Janez Zevnik, gostač, 50 let, je bil umirajoč prinesen 15. avgusta: Matevž Avšič, delavec, 42 lot, za jetiko. — Peter Kosec, delavec, 26 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. s Cas opa- m Q zovanja i bo > 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer —i Stanje peratura Vetrovi Mo-Nebo krina v mm. 737-82 mm. 735 40 mm. 73482 mm. 11-4" C 22-3" C 15-4" C brezv. si. jvz. brezv. megla jas. jas. 0.00 mm. Srednja temperatura 16*4°, za 2 6° pod normalom. ^>-u_:n.a,jsls:£i "borza dne 18. avgusta t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) Srebrna renta F>" „ marčna renta . . Akcije narodne banke Srebro............. Napol.......... . . C. kr. cekini.......... Nemške marke......... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 58/0 štajersko zemljišč odvez, oblig . . Dunava reg srečke 5°/n . . 100 gld. Zemlj. obe avstr. 4'/,°/0 zlati zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rndolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld a. v. . . 82 gld. 85 83 60 108 95 99 n 80 875 — 287 it — 124 » 80 9 n n 89 V, 5 n 91 61 a 25 127 50 168 ty — 109 H 15 n 95 92 n 50 104 n — 116 it 50 124 it 50 115 it — 106 tt 25 178 n 50 18 n 50 99 9 50 192 m 75 kr. Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov, Jurčičevih „Zbranih spisov stoji: I. zvezek, nevezan po elegantno vezan po II. zvezek, nevezan po elegantno vezan po III. zvezek, nevezan po elegantno vezan po IV. zvezek, nevezan po elegantno vezan po Ako pa tudi od-dajemo vsak posamičen zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov s k u p a j. Naročnina znaša za I., II.. III. in IV. nevezani zvezek 3 gld. Za vse štiri lepo vezane zvezke 5 gld. .... gld. 1-- .....160- .... „ 070 .....P20 .... „ 070 .....120 .... „ 0-70 .... „ 120 Naročnina zm zvezek I, II., HL, IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., »,a elegantno vezanih prvih 5 zvezkov 6 gld. Naročnina pošilja so najprikladneje B> poštnino nakaznicami pod n islovom: g. J o s.. Stare v Lj ubijani, Marije Terezije cesta 5. Naročniki dobivajo knjige franco. (22—29> Dijaki dobivajo Jnrčičevo „Zhrane spise" po 60 kr. izvod, ako ni naroče sknpno po 10 izvodov ter zanje pošljejo ffosp. dni. .los. s t ar c in v Ljubljano naročilno svoto 6 swld* Odbor za Jurčičev ipomenik. Naznanilo in priporočba. S sledečim naznanjam nI j udno slavnemu p. n. občinstvo, da sem kupil od mojega očeta gospoda Ernesta Sirce Z trgovino Dolgoletna zvedenost in pa za to podvzetje potrebni kupita! dajeta mi poroštvo, da mi bode mogoča v vsakem obziru ustreči zahtevanju ča-stitega občinstva. V Žavci, dne 20. julija 1885. JOSIP SIRCA. V petek 21. avgnsta 1885 od 9.—12. in od 3.— 6. ure se odclnjajo v najem zemljišča Telite talente nemškega viteškega reda v Ljubljani in okrog Ljubljane in sicer na mestu zemljišč, počenši na tako imenovanem „]flirji«. — Zemljišča v I*o«lpcčI, na Jezeru in Upali (barje) se pa bodo oddajala na Jezeru v -7. «lau uvgiiNtu ISH.1 ©«1 O.—!$. ure. Za oskrbništvo Velike komende nemškega vitežkega reda v Ljubljani: 3Dr. P.Vok, (476—2) c. kr. notar. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Dubrovski. Povest. Spisal A. 8. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal :lt * * Stat tiominis umbra. Ml. 8°, 19 pOl. Cena 70 kr,, po pošti 75 kr. Cvet zoper trganje jo odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po nilih, bolečino v križi tur živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo času, če se rabi, pa mino popolnem trganje, kur dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo cvetu zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim -Srnutpnnrff, znamenjem; 1 steklenica 60 kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (401—7) i ikaiua r»\iini*Kl<:oiii. (200—6) Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogr.-zap. žel. Začetek sesije 1. maja. Alkalično-muiijatične in železne-kisline, inhalacije smrečovja in razpršene vrelčeve slanice, (tudi kr-liine za posamičnikp), pnevmatična izba s prostorom za devet osoh, veliki respiraeijski aparat, šumeča ogljeno-kisla kopališča, jeklene, stndenčne in kopeli smrekovih bocek, mrzla kopanja iu bydro-paiitna zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v posebno zato zgradienej zdravilnici z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno toplo. Vi-sočina nad morjem: 300 metrov. Stanovanja, mineralne vode in vozovi naročajo se pri vodstvu (Ueichenbeiških kopeli. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". A13D