6 Članki in razprave (VRHÍVi XV 1992 At'i e memorir della SoaV'a u riau di archeologja t allem auf Jie Quellen, die -vor1 1„ di archiv Kopc au itonV patrii- Wissenschaft! :r gtsamm 1t wen. Außerdem bewuhit wurden, ist die '¿»sieht der Verhaut1' mg nach aui einige ineht ii jget. 1CI ÄrrhfyL. -n Tufaiftfcsam zu machen, vor_ Pristge v slovenscini Matevž Košir Prisege predstavljajo slovanska besedila uradnega značaja. Prisegalo s_ je pr:d sodiščem in dfupmi uradi, Prisegi v slovenščini so za 17. in 18. stoletje dokaj števflne.i Slovenske prisege lahko okv«mo razdelimo v tri skupine, pokloni' tvene ali podložni: ke prixge, prižge najraz ličnejših uslužber ^ev in prisege v pravdnih pO! topkih. 1. Poklonitvene ali podlcžniSk,. prisege izražajo zveitobc in pokorščino. Ohranjene so slovenske prisege za plemiče, meščane in pud ložnike Te prisege se je polagalo ob zamenjavi vlaJarja oziroma n ■mljiski .g* gospoda, podelitvi fevda ali ob sprejemu v vrste pravih m^SČarov. Za plemiče je ohranjen slovenrki obrazec za zpprisuganje Škofovskih vazalov v Celo vini do leta 16532 ter fevd r a prisega v zapriseženi knjigi notrunjeavsthjsk; vlade, ki se je uporabljala od leta 1637 do 1712.3 Prva prilega je veljala za vazali krik ga ikofa fako na Koroškem kot tudi na Kr^njskvm in Štajeiskem. Druga p;isega se je prvič b.-ala fevdalcem, ko so se poklonili ko reški deželni stane vi cesarju Ferdinandu ITI Dragi obrazi.2 je veljaj za notranj eavitriiske dežele (Kranjsko, Goriško, Kcrofko, Štajerski;) od u;saija Ferdinanda m. dc Karla V L Podob-n slovenske hrvaški obrazec je ohranjen v graski knjigi pricežemh abrazccv, ki je nastala ped vi; i davi no Mari;r ^ Terezije.« Po Dol inčrvem mnenju sc bile fevdna prisege v slovenščini pod joiefom D opuščene 5 Plemiči so priacgh pokorščino Gnadleuestimo Firsto ino Gu-spodo... * OTiroma »...ray Svetlostirau naymo-znwSchime ino naymr>g;'7hnimo Rim Jamu Ze-sai u Slovenski obrazci za fevdno prisego imaio dvodelno ob'iko. Sestavljeni so iz' nago-vera in prisežnega obrazca v ožjem pomenu besede. Frisefni obraza za kranjske mjščane so bili najverj :tneje yapLani v prvi polovin 16, stoletja. Prisege za krpnjske m ščane so raj-starjjše zapisane prisege v ¡tlovenščini.6 Z'J o verjetno pa je, da je obstajaia tar iia predloga, na osnovi Katere sta bila izd''lana tiiko Kranj3ki kot ljubljauski prisežni obrazec za mediani ? Z1 ljubljanske meščane in prebival ce mesta je ohranjm prisežni obraze^, ki je nastal leta 1619, ko je nadvojvoda Feiainand D po; i J nemški ctsar ali kmalu po tem letu." Ta prisega je bila v uporabi v čaju cesarjev Ferdinanda, L ¡opolda in Krjla VI. Mc 5čan< so prisegli pokorščino »...proti Go-jpodj Boga Ozhetu neDeskinu, d? oischerc nashimi. ivetlunu C ssaiju itu di ielskimu Funtu..., Inu tudi Gospudj Burg rmaistru, BTitaru inu postenimu Ratu tiga Pogiartiga defta Lublane...« Obrazci za meščane mesta Kranta so podobni. V njem meščani prisegajo » .gospudi K^tylut Dercbvskimu V modi, Rio htEiyu yenu Rathu, Jnu gmeini tiga jie- StL S Štajerske pa sta ohranjeni dve tržansk prfcigi iz prve po'ovic. 18. stoletja iz Središča ob Dravi in iz Mozirja.10 V njej pris :ga trían It bogu, da bc izkazoval sodniku m magistratu pokornost. Lep prim »d pokloritvene pris ge so pris :ge blejskih podiožnikcv, ki so jo morali položiti ob v: ako'cratm novi iz »olitvi briks nšk^ga škofa. Ohranjeni sta prisegi škcfii Viljemu iz leta 1629» m škofu Jan:zu iz leta 1642.« Škof Viljem pl. Welsberg, 'd je bil v Brncmr za škofa od 1628 do 1641, je, kot je razvidno iz nagovora; priM leta 1629 osebno na Bled. Prisegli so km :tje, ki »o spadali neposredno pod škofa, ir km :tje, ki so spadali ped preštijo na otoku, b sc biíi podrejeni stolnemu kapítlju v Bj umu, liti obrazec so uporabili še leta 1542 po nastopu novega škofa v Brnnu Jobann^a Plazgumir^rja (1641-1647).« Podložniki grspostva Bled in prtótije Bled-jezero sc prisegli pokerščino; »...tema Viscku Vredrimu fírsb'u Inu go spudu gespudu Jaan Škofu Brioni gori V*hi-gneozhlmi perstami ena pers ;ga proti Begu ARHIVI XV 1992 Članki in razprave. 7 iru usem Suetnikam sturili Finhtom gnudt, kiiki r Vashimu prauimu inu Natirhch Firhstu inu gospudu Brixm, Inu por.eh Firshtoui gnsdi smerti pak enimu Zhesti Vrjdni mu Tumbcpitolnu Bnxni...* Ta prisega je dvodelna. . Ohranjeni sta Se pokbnitvjni prir;gi fui-sinških pudložnikev. Prva iz leta i6i5 je hila name njena freisinšk :mu Škotu Štetanu p) Seibokdorfu (1612*1618). Prisego so položili pred loíkim oskrbnikom Slovenska prisega jc !z dveh delov, iz nagovora, ki ga jt imel leski oskrbnik, ter iz skupne prisege zbrar h kmetov. Drug: prisega je naslovljena na Vida \dama pl. Geebecka (1618-1651) Med pnklonitv^ns prirege lahko delno uvrstimo tudi slove nuko prisego, ki jc je priredil okoli leta ltOO škof Hran za verske osumljence .svoji rekatoliz?cijski komisiji.*4 V tej protireforrnacijuki priseg sc- prisegi. po koršcino in zvestobe knszu in nadvojvodi Ferdinandu ter sveti rino katoliški cerkvi.15 Tudi prLežna obrazcu za ljubljanskega mesčans in 1~ ibljanskega prebivalra sta vsebovala takien pro lire formacijski vstavek, vendar v bolj strnjeni obliki.16 2. Druge sku" ino predstavljajo prisege naj raz lu.Tiej.ih uradnikov m uslužbencev. Ti so se s prisegam zavezovali, da bodo vestno opravljali službe. PrL.egali so običaj 10 ob nartopu ali pud'ljjar ju službe. Peter Eger, prejemnik sredstvenine v KcJtri leta 1661,17 ter Jurij ubic, davčni izterjevalec leta 1668,16 sta kot dezelnostantvska urlužb-nca prisegla deželnim stanovom Peter Eger je prisego, ki je zapisnna v »F,iner LoMich :n Landtrchafft dess HüílWEthumbs Crain Turament Buceh« in je dvodelna, dc teta 1685 Se večkrat ponovil." Verjetno iz 16 stoletja so ohranjene prisege ¿odu'ka in svetnikov mesta Kranja.20 h iti-i desetih let 18 stoletja je ohranjena ph^ega zupnri iz Središča ob Dravi, ki prisega »...phmeritomu y Veliko pos".tovani~mu Ma-gú.*ratussu..« 21 Iz druge polovice 18 stoletja pa ie ohranj:n pri jezni obrazec v slovenščini za mestne sodnike, ki se jc upe rablja! v let'h 17^0-1771. V tem (ihdobju je na podlagi tega obrazca prileglo Z"» sodnikov iz Črnomlja, Kamniku, Kostanjevice, Kranja, Loza, Metlike, Radovljice in Višnje Oore 22 P listini rbrazec iz 18-stoletja spadL v sklop obraze;v, na osnovi katerih so bili zapriseženi vsi t ¿dumi drzavr madniki na Kranjskem v času, ko sta bila na Kranjskem reprezentanca in komora 07 roma deželno glavarstvc najvišja držirti* upravna organa. Sodnki so p-isegl »... Go^pud Bocu usega MagcTnimu, da j« st ozem na=;h< mu Sui-tlemo Cesanu, inu Kralu Franciscu, te Suetle Cesanzt, inu Kralize Manae Theiesiac, tudi od t*;h Erham, ne men te Vsoku Imenitne Repraesentanze nu Camere, koker tude temu napre postaulenmo Creis Haubt-mano lete Cranske Deshefe...*.23 V dveh prisežnih knjigah ljubljanskega mesta so zapihani prisežni obrazci v slovenščini za nižje mestne urr.dnike: čolnarje, gczd< rske hlapce, valpte, solomerce, tesarje, žitomerce, Čuvaje, vinomerce, vratarje.24 Oni ne prisegajo cesarju, impik » .gospnudj Bogu, inu tudi, gospudi Purgermaistru, Richt^riu, inu temu posstcnimu Rathu, tega pogiauitega mesta Lublz.ne.. Prisege so bile 7-apisane leta 16i9 in so se uporabljale do časa Karlu VI. Iz leti 1771 je ohranjen prisežni obrazec *ta ce.itne nadzornike,25 Iz leta 1675 pa je ohranjena prisega rib'žkega hlapci. Jurija Polauca, vulgp Cepec, ki prisega svojemu goipodu, da ne V) kradel rib ali pomagal pn kraji, temveč mu zvjstc služil,26 To prisego bi lahko uvrstili tudi med sodne prisege, saj se je z njo ribiški hlapec izognil kazni ki mu je pretila zaradi kraje rib. Mlajša je knapeski. prisega iz Ista 1829, ki so jo meraii položit, idifski rjdaiji.12 V njej so prisegli, da bodo izvrševal' svojo dolžnost in izkazov ili pokorščino dvorni komori O tem, da je bilo tovrstnih slovenskih prisežnih obrazcev v upc-rahi 5e več, nam priča tudi prošnja tržaškega notarja Franula de Weis.ienthuma iz leta 1S15, naslovljena na Vodnika v zvezi s prevodom babiške prisege.28 3. Tretja najštevilčnejša skupina je skupina naj-razLčnejiih sodnih pnseg. Prisegali sc pred razliinim. sodišči, glede na to ali so bili pod ložniki ali svobodniki, oziroma glede na to, v Tvezi s kakšno zadevo so prisegnli. Ohranjen? so slovenske pr^ege, lc so bile položene pred patrim^nialnimi nepristranskim., deželskim gorskim, škofijskim, mestnim,* deželnog^var-skim, pri krajevn:m sodišču in veijetno smo kakšnega še izpustili, saj ia vse prifege ni mogoče ugottviti, pred katerim sodečem so bile položen-. Prsege so veljale kot dokazno sredstvo v pravdnih postopkih Prisega je dokazna sredstvo, ki j.j izrazite sakralnega izvora.29 Kot posebno vrsto prisege v pravdnih postopkih lahko označ:mo prisego za priče. V njih p^ie prisegajo, da bodo govorile resnico. Najstarejša prisega ?a priče je bila lapisana leta 1570 pn V:hk Nedelj i na slovenskem Štajerskem.™ V veti njskem sodnem protokolu je ohranjen prisežni obrazec za priče iz let 1601 16l)9.31 Prisega za pnCe v slovenščini je bila sestavljena leia 1624 za idrijske ped-lo*nikc in rovtaije, ko jie rudniška uprava poklicala le-te pied cesai ske komisarje 8 Člarki in razoravt \RHIVT XV 1972 7-i:.li"a iijc je poi^kaio iatn, da bi apiava dobila pr_gl=d, kako je z rovti in go-dovi, ker je rudnik potrr.bc/a] veliko lesa." Prisežni obraz: c za priče je ohranjen še zr ljubljanske meščan-., kj je bil v uporabi 1^19-1726,33 v kn:igi Ivana Lazba^^ija. iz leta 1641,34 v kr igi obrazcev Ijub.jsnske škofije iz druge polovica 17. stoletja,33 v knjigi zapisnikov trga Ptujska ,Gora iz leta 1696 " iz Vuzenice 171537 A iz Hrastcvca (iz druge polovice 18. stoletja).38 Vetiinjski obrazec za priče je 3e > dvodi len. Koruza domneva, da gre pn dvodelnih prisegah za starejše oblike priseg, Ki so jn!h pjavic, trg( vanja, tatvin, očetovska ipd. Blqske podložn' !ke prisege je objaiil v svojem d Vi Peter Ricnikar.81 Pri pravdnih prisegal, sc običajno prisegati .Bogu czehetu, Sinu Jeno S; duchu, negoue pres Vsega Madesa Spazeti Diuizi Materi ARHIVI XV 1992 i^lanki iii razprave 9 Mana, Vsem Suetnikam, Jnu Suetnizam e"o piauo Zhisto Jnu reschnizl no perstgo ali pcdoono v krajši ali daljši obliki. Pik drugih prisegah pa so le-te naslavljali tudi drugače, kdt jt vidnu iz pričujočega ulanka. Pr prvih dveh ;kupir ih j>o ohranjene le p: jege moSkib pri tretji skupini pa so ohranjene prisege za oba spoia. Ohranjeno pa je pričevanje" o pokloiutveni prisegi beljaSkih po-dložnikov bamberškr mu Škofu v Beljaku leta 1632, v Kateri so pnsugli v rlovenScini zvestobo ikofu, take me ki kot Ženska87 Kot prmer slivenike prisege navajam prisego, ki so jo leta 1747 položili trije vsnjjgorski pc dlniniki. Prisega je shranjena v turjaškem arhi-m88 Višnjegoriki pr dl miki so prisegli zaradi spora med sosf karna v S/lah in Križni vasi. opoi je nastal ?aradi paše *ivine in poseke ,'pmicevja na kraju Brda (v Brdcih. Wardcih). Trije vfcnje-gorski pod1 ožniki so zahtevali, da se s sodno listno potrdijo ni»hove pravice m piavice nj'ho-Vih starcev, da lahko trideset let in en dan na omenjenem letaju ^imo in po pravu pasejo in sekajo za plot. Sodni listino je i7dal 9. maja 174/ Joniiz Za-harija Čefmel (Tschermel), oskrbnik visnjegor-skega gospostva v umkciji nepristransk jgz sodnika. Neprrstianska ,'urim ena prava, zisia jnu prLvizna petega / Bogu Ozetu, sinu, Jnu Svetim-i Drhu, de jem jest, jnu mm / sterisehi V Wardcih od moiga grunta da te Velike Zsste tride- / sete leit u irnri inu pcpraviz« podreve inu Videi zhe ne le l pasou udi protie Sa plut gra^te Sekoi' S«n, letu taku gvisrti- / nu. Koker meni Brh Ozha, Sin, jnu «veti Duh Mati / Boshia près Madesha tudi Spozeta usi Lubi Svetniki, jnu / Svetnize na moi posli ;diu Zash pomi gaite Amrn. Cpcmbc 1 O tem glej Se' Jo^e Koruza, O zapisanih prim rih urada: slov ^ničifle iz J S, 17. in 18. stoletja, J sik ta ï'fwstvo XVui, 1972/73 str. '¿44-754: Stos ■nifflia v riclaimentih skozi stoletji, razstava ot 25 letnici samo-Jtojn ;ga delovanja Arhiva Slovenije, Ljubijo m i 971; Iz roda v ira Pričevanja o slove» item {îziku, katalog k rtzstivi Arhiva iR Slovenije, Ljubljr na 1982; Peter Rjbrjkar, Blejske podložnih prisegL, Ljub'jana li/76; jimonič, Priseg1 ljubljnj.skcga mc:ta, Letopis slovenski matice 1884, str. 196-221; M. Dolerc, Pnr dovinski- it idijf o prisegi pn Sloviûeih, Zbomi'c zn-nstvenih razpre, XVi, 1939-1940, str. 44-86 2 M. Dole ic, Piavna zgodovina, str. 211, 212. 3 Malkn Potoinilc Vojvodin; Roro&t n, Ljubljana 1910, str. 49-50. 4 M Dolenc, Pravni, yoodovina str. 213. 5 Isto. 6 Pajt lažc nt motnost, da so morda nastale že in so Habsbunar i s Frideriko"! tu? ¡eta 1440 -pet post -li kralji in je bilo potrebno prispe obnovi^; zage'ovo pa nekje med letom? 1440 in 155 C- JanLo P.'jk, Sttri rokopis knmjsbig" me^ta, Pngratnm des hJc. Gytnti"-siiuis ta Maiburf. 1870 187: 7 Kor.ua, str. ¿46. 8 Iz roda v rod, str. 38; Ob'ava: Vatrosli Ob ak, Trijft slow ;nslr rol :opisi iz prve pobvice 17, stoletja, Letopis Milice Slavi nske ISS"1, str. 259-'!89; priseg- je z^it-sani v prisežni knjigi mesta LJubljane, ki jo je v času objave hrctiila Biblioteka dur.Jske univerzi., d^nes pa jo hodili Zgodoviciski trhiv Ljubl:ana, ÇX3D. XXUi/49. 9 Janke Pijk, Pio^ramm 1870, str. 27. ■ 10 M Slek wee Dve ¡rediSla priegi iz stedine 18 îto-- letjtt. Kres D, 18)'2, str. 52?" Fr. Kotnik. Modrčka trzanr'ca prfccga iz leta 1740, Caropts za zgodovuvo in narodopisji 1?26, str. 133-137. 11 Objava: Milke Kos, Slovanske prisege 'ožkih in blejskih kmetov iz prv" polov » 17. sto^tja. G'isnik Muzejskega druïtvr za Slovenije», XXii, lv41, sf. 70-74; Ribnikar, BI jsJt podložnih prisege str. 91. 12 Objavi: Firne Gornik Bled v fevd Ini dobi, Bled 1967, ■ st: 64; Ribnik a', Blejske podložni ce prisege, str, 93. 13 Kos, Slovanske prisege stt. 72. 14 Kidrič, i^odovrna slovens'-^g? slovstv*1 oc' ¿aietka dû Zoisove smrti, jubljana 1929 38, str, 96. 15 Hi< nger, Zgkdi s'oveniihe iz 16. stoletja, Novice 1858, str. 211. 16 Koruz? str. 147. 17 Ob:iva: Janez Bletweis, Starine slovi :nske. Slove iska prt ;ga v rotepisu leta 1661, Novice, XXIII (1865), str 60. 18 Objave.- Avgust DimJtz, Oesch'dite Krfinfl v>n der 3he-«rt.cn Zei bis a^if das Jahr 1813, IV, Laibaeh 1876, str. 130-131. 19 Sloven&ir. v tokom ntih, str. 10. • 2fl J. pajk, Stari rokopis . 21 M. Sleko.ec. Dve srediSH prisegi, str. 5?3. 22 Pef:r Ribniki ' Slovenska prisežn- obraze? iz siede 18. stoletja, Jrak in -'ovstvo, XIX, 197374, St. 6-7, str. 260-"'2. 10 Članki in razprave (VRHÍVi XV 1992 23 Isto. 24 Fr Sin.onič, Priseg« liub!jansk-!gL mesta, Letopis Matice Slovenske, 1884 str. 19C-22C. 25 Isiol 26 Objava: Mirla RupeL, Prisoevki k protiref "»macjjsid do bi, slavistiEn; revija, 1958, str. 128; Iz rodi v rod, str. 75. 27 ZAL Oddelek v Idriji, fond R> inik ¿vtgs. srebrn v Idriji, fasc, BAA, kiupovski nrisegs 1820, 7.11 23 Kidi , sf 5 /0, 630. 25 Vilfan, Pravna zgodovina, str 272, 30 M Slekov Don. Jc. k zgodovini ocric- in farf na Kranjskem, Iz« tja MuzeJ-kegs druitvii za Kranjske 1898, str. 47. 31 J. Skft, Kbroiui ovensk prisegi od L 1601, Krat V, 1S85, str. 53. 32 M: no Rupes nipevia k frotir orr ai -siri dobi, S'a-vis ifna revija, 1SJG, str. 148 33 Simonu", Prisega str. 2d8, 34 Avtor knjige je veijetro Jreki pisar ali OKKrbr** {juta Ijar.ikjg a sto'nega kuj»t'" Do.cne, Nckrliko ura '.h ppisov s lov islHmi jezikovnimi drobtinami iz 18. to-letja, čisopis za zgodovine in narod opisj-, 1931, str. i0*9-11C; Doienc, Kron 1935, str. 103. 35 Mod i Geti a, S'Ovenica I, Savistična revija, 1958, str. 135; tz obrazec je bil ¿sptzM pod vlado £kot'a Sig-munda H^ibeistcma (16113-1701) in je ooiai*n koi prt »eg o resnicc j ■ osti (Jurainenium de dfcendi veri-Uto)- 36 M Slekovrc, Župana w. Lovrenca na Lravskcra polju, Murbor lttSi, str 134. 37 V. Preguj, Dvi slovanski prisepi a Kla 1715, fiisopir za zgodovino in narodopis*;, 1905, str 82. 38 Fr. Kotnik, Slovenska prisegi' iz Hnutovra, časopis za zgodovin i n narodopisj XXII 1 28, str. 147, 39 Koruzr. str. ¿48. 40 Primer oke »fonrole junmc ti purgatiot"s« tz leta 1715 je objavil V. Pregelj v časopisu ¡a zgodovin, in n^ rodopisje 190 , str, 82. Srebamo jo ¿a tudi dnigfc. kot npr. pri goeposh . Blid, ko je pod'"inik goepostv h dovijiui pred dežniki m sodiicen Bled leta 1680 položil oEii sevalno prisego, kur je v unoobi mbi ubil blejskega pod ažnika; Ribnirar, Bleske, prisige,' str. 47, 48 41 Ribnik?*, Bl.jske podlttniflcc prisege, str. 31; Viilan, Pravda zgodovir- S!oven-dellijcveg2 arhiv1 v AS. 61 Slovenifir. v dokumcnLih, str. 31; Krruza, str. 249; za pisano v prrtokoai dazelnih svobod ikov. 6? Ii roaa v rod, str. 74. 63 ZbomiK mnistvenih razprw 1, 192C 21, str. 88 64 Koruzi *tr. 252. 65 Iz roca v rod, str 76. 6e> L, Sl:asny, Kw naik, Ljubljana is94, str. 250; Komo, ftr. 250, 67 Skr.eni£ina v dokvnentih, :tr. 35. 68 Zbotrik znanstvnih razpra, m, 1923-24, str. 107; prisega je ¿apbana v zapisniiei cisterrijanske opatije v KfiMojcvid. 69 Iz rod? v rod, str. 76. 70 M. Doluc, Neir'iko uradnih ipt*ov s slovenskimi., str. 104. 71 Zgodovt-jiki aihfv Pti'i, vjospostvo Hi stovec, fasc. 4 (protokol dežtJske«a «odiiča ri«-]799\ 72 Janez Dolenc, slovcnsk- pri. ga Iz sred'ie 18. itole^r jo£k razgli di, Vil, I960 s*, ill. 73 Kun VAovuik, Iz Suflcega -thiva, Izvestja MuzK,jskega dnu ia za Kranjsko 1H5- str. 91*94. 74 M Dolenc, Nekoliko uradih T»isw, itr. 105; Sam proce: se je z'iel pred vino^orskim afcoro^i, ni pa jasno, Ji pred-tav1a upravitelj gospostvi, pred knterim je bila polo; tu prisegi', patrimonial'o ali r ^pristransko eod&e 75 Iz roan v rod. str. T6. 76 Iz rod", v rod, str. 77. 77 Slovenifir^ v dokume tih, str. 36; pris :g te z pisana v pre iHhi deželnih ( dbodnikov. "iS isto. 79 fcma ijirilc, M Jcin/ka prrsga, Jc^ik in slovstvo, XK (1973/74). str 266. 80 Metod Do'-mc, f ekoliko uradnit snisov s sloverjkimi jezikovnimi drobtinami tz 1Ž. stoletja, Ča. jpii, u ige dovini* in narodojMsje, 1931, str, 106-107. SI M Do!;nc, NcJcr'ikc uradnih spi^w, str. 1M. 82 Arliiv Slovenije, Gr XXU-Urmiie, fasc. 19. 83 Jinez Ko«, Slov - sk' prisežrl pouk ¡z Me Jib J&ik in slovs^o, XIX, 1973.-74, rtr. 257-25C. M NVrodr muzej, Lrubijana. 85 Petei Ribnik ir, Blesk' podluaiifke prisege, Ljubljana 1976. 86 Ribnika1, Blejskistr, 33. 87 Jože Koruza, Dopolnil.- k pregledu o zapisanih pmr ^ rih uradne slov :n££ine iz 16.r 17. in 18 itolctjp, Jjzik In tlovstvo, XIX 1973/74, str. 266. 8Js haus Hbf- jnd Staatr .ArcWv, Dunaj, Furstliche Auerepergi^h^ Arhiv, Zimm^r A, Kas»e= Xj, Fuse. 1, Kom. 3; M:tod Dolenc, Nekoliko uradnih spi-ov s do-vcnslritm je-jkovmmi drobtinam tz IS. jtoletja, Ča.«opis za zgodovi'o in narodopisja 1931, str. 104. ■\RHTVi XV 199? Članki in r^pravt 11 6ergjj Vtlifln, Prvna zflodovi:ia Slovenccv, Ljuoljart 1961, str. 361; Em" U.nck, individualna prisega -ptc1 neprisU nitim sodnikom iz lem 1691, Jezik in slovstvo XfX 1973/74, str. 36? 363. % O sestavi podložniiuh priseg. P. Ribnikar, str 31-32. ZL-AMMEP IFASSU NG Hidschwiirr in? Slowi smsehen Matevž Ko?'t Die Etdschwurt stillen slow seh- Texte mili eher. Ch"akters dar. Die erster. "Jowenisch ai Eadsc wurc stimmen aui dem 16. jahihund trt, besonders zahlt ich t>id sie Lbcr im 17. und 18. Jahrhundert Es and slowenisch' bidscnwüre aller Bev61kčrjng$schi"nien erhalten won' w, von Hde)t<-uten und Bürgern inid Marlctburg^rn bfc za Untertanen Die Ed'^hwür-i kčnnen in drei Gruppeu aufgeteilt werfen: Gcochanks- oaer Untertar n idschwüre, die Eiiscbwurc der Ang-MteUten und die fcidschw're in den Prazeßveiihren. Arn zahlreichsten sind die Eidschwure in dej Prozeßverfihj :n, die Zc^en vor den verschiedensten Gerichten mit Hi"sieht auf die Lage abgelegt hiben und im Hinblick aif die Angt igenhtit, ¿erent-we n sie den Eid t ¿schwort habe Tisiovm ddiUi 1874 1930 Je'ka Mrlik M-=d kaznr.aiu dejanji, ki so jih obravnivaia ia sodila rtdua kazenska sudiiča, so imili ticko-vn d' likti pos bno mesto. Kazenski postop :k, ki ie vfljal za tiskovna zadeve, je bil nekolike dru gai>n od splošn ga kizerskega postopka; kar se je idražalo tudi v poslovanju s spisi, Siij sc so-diSca ¿a te zadeve vodila posibon vpisn*k V letih 1898 do 1930 je t? vpuinik nosil ormako Pr S tem prispevkom žJimc nekolike osvetli" to podro&e kazenskega sedstva ter jpozoriti arhivih v slovenskih arhivih na pofijbno skrbni .st pri strokovni obd lavi t(vrstnega pivskega gradiva. Scdni spisi, ki vsebujejo kazenska postopki pri tiskovnih deliktih, predstavl,ajo namreč odličen vir za pc1i':£nc irt kultumr zgodovino. V »tiskovnih pravdah« so št-vilne pomembne osebe slovenske preteklosti kot za sebni tižilri ali obtoženci v obrambo .svojih trditev navajale podrobnosti ii svoj ;ga in nasprotnikovega osebnega, političnega in kulturnega življenja. Kazenski postopek je srrdstvo države v boju zoper kri«unalitisto. Posebej urejen postopek pioti določeni vrsti, kaznivih dejanj torej pomen: da država tej vrsu kriminalitete posveia pesebno pozornost K r je, kot je znpisal S. Vilfan namen kazenskega prava »s pri iilnimi sredjtvi zago- toviti obstanek določenega družbi nega reda in razmerij Id ga tvorijo*,1 pomeni, da so kazi .va dejanja, stoijena s iiskom, predstavljala zaradi velike odmevnost: posib ;j ibcutljivo področi; Kljub povedanemu pa moramo opozoriti, da v driavah, kjer ni svobod s tiska tudi ni posebnega statusa tL=k)vnih deliktcv, saj tovrstna kazniva dajanja država prepreči že z močno preventivno d-javnostjo, na primer cenzuro. Tudi avstrijski država je do uvedbe ustavi» :ga živJjenjn leta 18&1 zelo ostro bdela nad tiskom, kar je veljak ic zlasti za Muttermchov u Bachov absolutizem. "Revolucionarno leto 1E48-1849 jt bila le k-atko tiaj