33. številka. Ljubljana, v soboto 9. febrnvarja 1895. XXVIII. loto. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan tvr^cr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemu!) za avBtro-ogerske dežele za vse leto 16 Rld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 trld., za jeden m«sec 1 gld. 4o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l j^ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na niesec, po 30 kr. /a četrt leta. — Z» tuje dežele toliko več, kolikor poštnina, znaša. Za oznanil« plačuje se cd Stiristopne petit-vrtjte po G kr., ce se oznan:lo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in p> 4 kr.. oe se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraftajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresom: trga št. 12. Upravmstvu naj se blagovolijo pusdjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenskih poslancev izstop iz štajerskega deželnega zbora. Izjava, s katero so v včerajšnji seji deželnega zbora Štajerskega naznanili slovenski poslanci svoj izstop, slov«: Uvažuje, da ima predlog, kateri je deželno-zborska večina stavila koncem seje štajerskega deželnega zbora dne 7. februvarja t. I., namen, preprečiti ustanovitev učnega zavoda za slovensko prebivalstvo na Štajerskem, dasi se ima ustanoviti na državne in ne na deželne stroške in dasi bi se s tem nemškim sodeželanom nič ne vzelo; uvažuje nadalje, da se s tem predlogom pro-testuje principijelno sploh zoper vsakeršno napravo, s katero bi se ugodilo kulturelnira potrebam slovenskega prebivalstva in zadostilo pedagoškim ozi-rom, in da torej predlog nasprotuje državnim osnovnim zakonom ; uvažuje, da se prizadevanje slovenskega prebivalstva, dobiti učni zavod, na žaljiv način predstavlja zgolj kot agitacijsko sredstvo in se Slovenci v narodnem oziru sploh proglašajo za povsem brezpravne; uvažuje, da je ta predlog podpisala cela nem-školiberalna deželnozborska večina, na čelu jej gospod deželni glavar, ki je vendar imenovan za celo štajersko deželo in ne samo za nje nemški del, in se torej v tem predlogu izražena narodna preširnost, nestrpnost in sovraštvo proti Slovencem manifestuje kot m šljenje deželnozborske večine ; uvažuje končno, da je upoštevanje katerihkoli Še tako opravičenih narodnih zahtev Slovencev v tem dež. zboru povsem izključeno ; smatramo zastopniki slovenskega prebivalstva vsako nadalnjo udeležbo pri razpravah tega dež. zbora za neplodno in brezuspešno in nezdružljivo z častjo slovenskega naroda, »er izjavljamo zategadelj, da ne moremo več sodelovati v dež. zboru. V G rade i, 8. februvarja 185)5. Dr. Ivan Dečko, Jerman, dr. Fran Jurte la, dr. I. E. Lipold, dr. Fran Raday, Robič, dr. Jos. Sernec, Vošnjak. Plesati? Prve „proste plesne zabave" imamo že za seboj. Ali godba igra še dalje, pogosteje in pogosteje na vseh straneh, in prihajajo poslanci iz peklov po dva na jednem vozu, v črnej obleki in belih glaco — pravi obraz zapeljivega greha, v prodaj al -nicali je obešeno polno okrasov za ples, in oblek, in v mladih nožicah se suče in igra — oh težko 8e je premagati, zelo težko, priznam to in prav nič ee ti ne čudim, osemnajstletno dekletce, da ti mre oko tesnobe, da spenjaš roki k meni in obupno kličeš: „Ti jedini častiti človek pri nas —ali smem? ali ne smem? — ali sme sploh kristjanka plesati?" Pojdi sem bližje, osemnajstletna dušica. Sedi zraven mene — še bližje — tako. Kako se ti vzdi-gajejo prsi — iz samega strahu, vem. Nisi mogla •i boljšega izvoliti — odkritosrčno me vprašaš, jaz ti odgovarjam odkritosrčno. Ne — kristijanka ne •me plesati nikdar! Nikdar in nikdar, pravim. 1*1^8 moramo povsod zapustiti, povsod in vselej. Ne »podobi se nikomur, niti mladim niti starim, niti ^nekam niti moškim. Resni.no: niti moškim! — *fo*r pa o nvšk h jas ne govorim Veruj mi ko bi Koalicija in njeni zagovorniki. i. Mi smo že nekolik > spregovorili o tem, kako je g kanonik K1 u n zagovarjal koalicijo. Navedli smo, kako jo je lepšal s tujim perjem. Danes se nam je zopet, pečati z zagovorniki koalicije in sicer ne le z gospodom Klimom, temveč še z dvema dragima politikoma, z jednim slovenskim in jednim nemškim. Objavili smo te dni program državnozbor-skega kandidata za dolenjska mesta in trge, gospoda Višnikarja. Če primerjamo ta program z govorom gospoda Klima v katoliškem političnem društvu, reči moramo, da se v bistvih popolnoma vjemata in, če bi katoliško politično društvo dosledno postopalo, moralo bi prav kar g. Višnikarja postaviti za svojega kandidata. Ves govor gospoda ribniškega sodnika je bil slavospev na koalicijo, če tudi pravi, da jej ne namerava peti slave. Posebno se opaža pri naših koalirancih. da se nekako izogibljejo stališču narodnosti in govore le o tem, kar je koristno kaki deželi ali pa državi. Gospod Višnikar je sicer v začetku omenil, da je naroden, potem je pa vendar tudi on odgovarjal samo na vprašanje, je li za državo in za našo deželo posebej dobro, da se koalicija takoj razbije? Želeti bi bilo, da bi bil gospod kandidat tudi pretresal vprašanje, je li koalicija tudi dobra z narodnega, vseslovenskega stališča. Po našem mnenju je slovenskemu poslancu jedna prvih dolžnosti, da se ozira na korist vsega naroda, ne pa le na korist dežele ali celo le kakega okraja. Višnikarjev program v tem oziru nekoliko diši po tistem nekdanjem starem praktičnem kranjstvu, za katero se je večkrat ogreval znani politik, katerega pa narodna stranka ni štela za svojega. Sicer pa kranjska politika ni rodila najboljšega sadu. Kar se tiče skrbi za državo, pač je gospod Višnikar zvest učenec svojega mojstra gospoda Šukljeja, ki se je rad bavil !e z velikimi državnimi vprašanji in je vsled tega rad preziral naše slovenske stvari, ker so se mu zdele premalenkostne. Podobno Klunu se tudi gospod Višnikar v svojem programu ozira v narodnem pogledu jedino na Celjsko gimnazijo, kakor bi Slovenci ne poznali no- I me kak moški vprašal kakor ti, gotovo bi ga niti ne posadil poleg sebe. Takov mož, ki je jedva odšel očetovej metlji in hiti pod zakonski jarem ! Mladenič, ki bi le nekoliko pomajal z glavo, ko bi mu rekel, koliko Herodovk je že spravilo Janeze ob glavo. In ko bi mu navedel Sirahove besede: S plesalko ne bivaj trajno, tudi ne poslušaj je ne, da bi ne poginil od njene strasti" — bi morda odgovoril: „Jaz imam uprav najstrastnejše najrajši!" Cuj torej! Res je zapisano: „da se veselite in poskakujte ko vas posvetni ljudje zasledujejo." Pač je tudi resnica, da vas osemnajstletna dekleta svetni ljudje zasledujejo, da je groza. — Ali s tem sveto pismo gotovo ni mislilo mazurkinega koraka in valčkovega tempa in kaj takega. Veruj mi — kako se imenuješ? — lepo ime ! — veruj mi da je grešno dejanje, ako se hoče kdo iz svetega pisma opravičiti za svoje rajanje in posvetni ples. Mi vsaj ne vemo, ali so plesali n. pr. pri ženitovanji v Kani ali ne. A to je pač znano, da je David v resnici plesal, saj se je o njem že brez tega toliko in toliko govorilo; ali njegovo dejanje je bila molitev, nabožni plesi Takrat so bili sami nabožni plesi, to je drugo. Moški so plesali posebe, ženske posebe, vs-ik zase. bene druge zahteve več. Ničesar gospod kandidat n« omenja o slovenskih zahtevah na Koroškem, Goriškem, v Istri ali v Trstu To je zares skrajna skromnost! Sicer pa še glede Celjske gimnazije od koalicije ni nič dobrega pričakovati. Najnovejši dogodki v štajerskem deželnem zboru so nas pač prepričali, da so le pesimisti v tej stvari imeli prav. Valio temu pa bodo slovenski Hohenvvartovci še nadalje porivali koalicijske gate in g- Višnikar kaže tudi najboljo voljo, da ne bo zadnji mej njimi. Naslikal je gospod Klun na steno strašilo, da se osnuje večina iz nemških liberalcev in Poljakov. Če je strah pred nemško-poljsko zvezo uzrok, da gospodje Klun in tovariši sede še v koaliciji, bodo še nadalje ondu sedeli, seveda če jih zavedni volilci ne prisilijo izstopiti \& te protislovenske in proti-slovanske zveze. Da pa to, ker so slovenski poslanci v koaliciji, nima nobenega blažilnega upliva na naše nasprotnike, kaže danes znova njih zadržanje v štajerskem deželnem zboru. Jednako strašilo, kakor gospod Klun, naslikal nam je v svojem programu tudi kandidat Višnikar, samo da je on k bodoči večini privsel Še Koroninijevce in češke veleposestnike. Ali prvič, ta večina je malo verojetna, če se pomisli, da se še glede na deželnozborske volitve niso mogli sporazumeti konservativni in liberalni veleposestniki na Češkem. In drugič, naj bi vsled razbitja konservativnega kluba koalicija bolj liberalna postala, takoj bi jej obrnili hrbet knez Sch\varzenberg in somišljeniki. Dejali smo že, da se koaliranci na vse načine izogibajo narodnemu vprašanju. Tem bolj pa rinejo lokalna narodno-gospodarska vprašanja v prvo vrsto, da bi tako ljudstvo pozabilo na svoje narodne interese. Ta praksa je že stara, a navadno tisti poslanci, ki nimajo srca za narodnost, tudi za gospodarska vprašanj* ničesar ne store. To vse se dela na željo vlade. Pod Taatlejem se je to tudi praktikovalo, a težko se kdo najde, ki bi trdil, da se je tedaj narodno-gospodarsko ali socijalno stanje kaj izboljšalo. Sicer pa baš v narodno-gospodarskih ozirih vladajo v koaliciji dijametralno nasprotni nazori in zatorej od nj* na to str.m ni ničesa pričakovati. K večjemu za vellOOga kapitalista se utegne kaj storiti, kmet in obrtnik nikar ničesa ne pričakuj. Kako je pa danes? Ali je ta svetla, vesela, globoko pristrižena, s ponarejenimi cvetkami in grešno prozornim zavojem pokrita obleka, obleka pokore in spokornega duha ? Ali podajejo svetilniki, zrcala, kričeče dekoracije mar plesni dvorani podobo za molitev? Ali se vrti moški z moškim? ali zapisuje deklica na svoj plesni red samo imena svojih tovaršio? Oj, vse, vse je drugače! Kakor jastreb na golobico, tako meri takoj pri prvih taktih godbe plesalec na svojo plesalko, pri meta se, lovita z rokami, drvita naprej, nazaj, prsi dihajo težko — in ko se konečno spustita, niti sape nimata več Jedva pa je pustil jeden jastreb golobico, plane že drugi po njej — novo objemanje — novo vrtenje — greh — greh in greh! Saj jaz ne pravim, da bi dekle ne smelo sploh nikdar poskočiti! „Kateri kristijan bi se bal n. pr. s svojimi otroki veselo poskočiti!" pravi pobožno pastor A mošt M Tihe. Dobro, naj gospa doma poskakuje s svojimi otroki, kakor hoče! Tudi Mirjam, U3letna Mojzesova sestra, je pridno plesala — počakaj tedaj, dekle, teh par let, pa boš prosta. Da, zgoditi se more časih, da sine celo mlaj ta oseba zaplesati Mlada Jeftovka n. pr. je plesala ve-elo naproti očetu, ko se je vračal znia^o-lnvno /, \ojska Gospod Višnikar se je izrekel proti občni volilni pravici in je jako karakterističen razlog za to navedel. V Kočevji bi utegnili delavci majorizo-vati meščane. Od narodnega slovenskega kandidata bi take izjave ne bili pričakovali, če pomislimo, da so kočevski meščani naši narodni nasprotniki, delavci pa večinoma Slovenci. Sicer se pa ta ViŠni-karjeva izjava popolnoma vjema z nameni koalicije, ki se je osnovala v varstvo nemškega prvenstva v Avstriji. Deželni zbori. 14 i'fmii|»kJ. (XI seja dne 8. februvarja 180 5.) (Konec) Posl. vit. Langer poroča glede naprave primerne zveze mej gorenjo Krško dolino in postajo Zatičina dolenjskih železnic. Dež. odboru se naroči, da dotična načrta da izdelati po kakem inženerju in potem poroea v prihodnjem zasedanju. Posl. Ogorelec poroča o uvrstitvi občinske ceste v cesfnem okraji kranjskogorskem mej okrajne ceste. Vzprejme s« predlog: Nekdanja državna sedaj občinska cesta, ki se pri vasi Dovje od Podkorensko državne ceste odcepi in drži na Dovje in od tu napiej do tje, kjer se zopet stika z državno cesto, se uvrsti mej okr. ceste in se deželnemu odboru naroča, da zaradi izvršitve tega sklepa potrebno ukrene. Posl. dr. Tavčar poroča imenom upravnega odseka glede uvrstitve več občinskih cest v Kranjskem cestnem okraji mej okrajne ceste Vzprejme se predlog: 1. V Kranjskem cestnem okraji uvrste se sledeče navedene občinske ceste mej okrajne cente: a) Cesta, ki drži od Kranjskega Savskega mosta čez Gorenjo Savo, Rakovico in Spodnjo Besnico v Zgornjo Besnico do pohištva Janeza Paplerja hišna Št. 47; b) cesta, ki se mej Spodnjimi in Zgornjimi Tenetišami od okrajne ceste z Goric čez Tenetiše v Kranj odcepi in drži do stika z Tržiško-Kokrsko okrajno cesto v Trsteniku; r) cesta, ki se v Pre-bačevem od okrajne ceste iz Kranja čez Smlednik v Št. Vid odcepi in drži do stika z okrajno cesto iz Spodn|ega Brnika čez Cerkl e na Visoko v Zgornjem Brniku. 2. Deželnemu odboru se naroča, da zaradi vršitve tega sklepa potrebno ukrene. Posl. dr. Papež poroča glede uvrstitve v zatiškem cestnem okraji se nahajajoče od Zagrebške državne ceste pri sv. Roku odcepujoče, v Dob držeče občinske ceste, mej okrajne ceste Uvrstitev se vzprejme in naroči dež. odboru, da ukrene potrebno. Posl. vit. Langer poroča o prošnjah občine Moravče za popravo okrajne ceste od sv. Križa proti ('atežu in županstva v Ajdo vici, da bi deželni tehnik napravil projekt za zgradbo ceste Dvor-Verbovec. Obe se izročita dež. odboru v rešitev. Posl. dr. Tavčar poroča o letnem poročilu dež odbora § 3. B: Agrarne razmere in predlaga imenom upravnega odseka, da se to poročilo vzame odobrovaje na znanje. za domovino in narod. Ko se bodo naši poslanci vračali zmagoslavno iz boja za dom in narod, moreš jim plesati z vso srčnostjo naproti. Samo takrat boš že — sedaj imaš še-le 18 — stara tudi 93. Oh — prav malo je takih prilik, prav malo, ko more človek odkrito reči: Kristijanka, pojdi in poskoči! Pač ko je n. pr. ples v korist slepcev in drugih trpinov, kdo bi se ne udeležil že iz krščanske ljubezni! Ko zopet prirede mediki ali modro-slovci, vojaki ali uradniki, dimnikarji ali lončarji, kočijaži ali natakarji svoj ples, kdo bi tje ne šel! Ti dobri ljudje hočejo pokazati, kako jih vežejo samo vezi prijateljstva, kako imajo drug drugega radi, in to je v resnici lepo in se mora podpirati. Skratka, beri, deklica, „Slovenca" in če bereš, da se tam „v reanici" hvali in priporoča ta in oni ples, smelo moreš iti tje! Saj sem jaz sam sotrud-nik onega časopisa; zato ni niti drugače možno, kakor da bi bil ta list ven in ven dober. Ako pa nočeš na ples zaradi mnogoštevilnih nevarnostij in ako hočeš po ideja!ni poti inseratov dobiti popolnega in vzornega druga v življenji, prijaznega in bogaboječega, mi računamo jako malo za dvakratno petit vrsto. Prosto po J. N e r u d i — X. Posl. Lavrenčič govori o pašnikih na Vipavskem, oziroma o njih razdelitvi in želi, da dež. odbor stori potrebno, da se razdelitev kar prej moči izvrši in če treba, da se tudi pomnoži tehnično o so bje. Dež. predsednik baron H e i n prisna, da je tehnično osobje majhno, a težko je dobiti sposobnih močij. Posl. Lavrenčič govori nadalje o gozdih na Vipavskem in stavi resolucijo glede razdelitve. Dež. predsednik baron Hein ugovarja, da to ne spada v področje dež. zbora, nego v ono deželne komisije. Dež. glavar De te I a meni, da resolucija spada v delokrog dež. zbora, da se torej o njej sme raz-govarjati. Posl Hribar opaža, da se je narodno gospodarstvo začelo nekoliko boljšati, kakor kažejo številke poročila. Seveda se ne more še trditi, da se našemu kmetskemu stanu godi že dobro. Zbolj-sale so se kreditne razmere na deželi po ustanovitvi denarnih zavodov. Obžaluje, da ne more prodreti z idejo ustanovitve dež. hipotečne banke, ki bi gotovo blagodejno uplivala. Navaja, kako potrebno bi bilo, priti v okom razkosavanju kmetskih zemljišč in kako to doseči. Ne stavlja resolucije, a priporoča dež. odboru, naj bi se pečal s tem vprašanjem. Posl. Lavrenčič odgovarja na opazke dež. predsednika in izreka še jedenkrat željo, da se izvrši razdelitev gozda. Dež. predsednik baron Hein ugovarja, da bi dež. zbor smel pritiskati na deželno komisijo in je torej proti resoluciji. Posl. Povše odločno nasprotuje temu mnenju dež. predsednika. Dokaze imamo drugod, da je razdelitev gozdov bila vspešna. Predlaga, naj se resolucija izroči upravnemu odseku v pretres. Posl. G r a s s e 1 1 i se ne strinja s tem predlogom, ker se deželni zbor nikakor ne more izreči o stvari, o kateri ni prav nič poučen. Poročevalec dr. Tavčar je proti prvi resoluciji, ker bi se tako utegnilo postopati jednostran-sko in tudi druga resolucija se mu ne zdi umestna. Kako je urediti agrarne razmere v deželi, to določuje n tančno zakon, ki se je tu sklenil. (Pri neki opazki govornika zakliče posl. Klun „to je prene u m n o", proti kateremu pač neparlamentarnomu izrazu odločno protestuje posl. dr Tavčar. Dež. glavar seveda svojega somišljenika ni poklical k redu, ali ga zavrnil.) Pri glasovanju se posl. Lavrenčiča resoluciji glede razdelitve pašnikov in gozdov na Vipavskem odklonita istotako predlog posl. Povšeta. Posl. baron S c h w e g e 1 poroča o uravnavi zdravniške službe na Studencu in v obširnem govoru razpravlja razmere v zavodu za umobolne. Fin. odsek predlaga: Deželni odbor naj stori vse potrebno, da izvrši sklep dež. zbora z dne 26. jan. 1894. I. Glede do-gradbe druzega nadstropja se deželni odbor pooblašča, da zgradbo takoj izvrši in se dovoli 13.000 gold. Dalje se pooblašča dež. odbor, da začasno namesti primanja dež. blaznice, ako se najde za to sposobna moč. /a nameščenje v stari bolnici še nahajajočih se hirajočih blaznih se začasno sme uporabiti tudi bolnica za infekcijozne bolezni in naj se dogovori tudi z vodstvom hiralnice pri sv. Jožefu. Posl. vit. dr. B 1 e i w e i s je proti temu predlogu, ker je neizvedljiv, nepraktičen in škodljiv za deželo. Lani je fin. odsek predlagal reorganizacijo, letos pa je pozabil na to, kar se je sklenilo lani. Navaja, kako se je v Celovcu sklenilo zgraditi poslopje za 130 hirajočih umobolnih. Dež. odbor ni postopal korektno, ker ni vprašal še tretjega strokovnjaka, ko je videl, da sta domača dva različnega mnenja. Razpravlja vprašanje, je li potrebno že zdaj nastavljati primarija ali vodjo, morda celo kako mlado moč, ki bi bila tako rekoč nad sedanjim domačim zdravnikom. To bi bilo krivično. Zakaj to omenja, to ve, ker ma razloge za to. Popolno znanje jezika slovenskega, da celo dijalektov, je neobhodno potrebno za zdravnika, ki hoče uspešno delovati z umobolni mi Število umobolnih je tako naraslo, da primanjkuje prostorov, treba misliti, kam jih dejati. Priporoča torej, da se zgradi hiralnica na Studencu. Dalje priporoča, naj bi se razpisala ustanova za doktorja, ki bi se posvetil psihijatriji, kakor se je ob svojem času storilo za operaterje. Predlaga: 1. Deželnemu odboru se naroča, da dopolni tekom I. 1895. stroko vojaška mnenja glede nadaljne uredbe deželne blaznice na Studenca in sicer v tem obziru, da poizve mnenje slovečega avstrijskega psihijatra, ali bi kazalo izvršiti zgradbe tik že sedaj obstoječih oddelkov, ali pa zgraditi na ozemlja v Studenca blaznico-hiralnico ? Ko bode to dognano, naj predloži deželni odbor v prihodnjem zasedanji ne samo načrte in proračune za končno dogradenje deželne blaznice, ampak tudi svoje predloge glede organisacije zdravniških služeb, vpelja-vanja lastne režije in splošne uredbe tega zavoda in eicer strogo po istih načelih, kakor so izražena v sklepih deželnega zbora (VII. seja, 26. jan. 181*4.) 2. Deželni odbor se pooblašča, da razpiše in odda zgradbo prvega nadstropja nad oddelki za besne v deželni blaznici na Studencu, a le pod pogojem, da troški za to stavbo ne presegajo svote 13.000 gld. 81 Deželnemu odboru se naroča, da skuša nastaniti toliko hirajočih umobolnih v blaznici-hiralnici pri sv. Jožefu, kakor tudi v novi hiralnici tik bolnišnice , da se izpraznejo kolikor le mogoče po jednacih umobolnih zavzeti prostori v deželni blaznici na Studenca. 4. Deželni odbor ee pooblašča, da razpiše ustanovo za jedno leto z letno podporo G00 gl. za med. doktorja, ki bi se hotel posvetiti psihijatriji ter iz-vežbati v tej stroki na Dunajski psihijatrični kliniki. Posl. dr. V o š n j a k razjasnjuje, da so le finančni razlogi krivi, če se dozdaj ni moglo več storiti v tej stvari. Podpira predlog glede ustanove za psihijatra. Poročevalec baron S c h w e g e I odgovarja na opazke posl. vit dr. Bleiweisa. Tudi tin. odsek je obžaloval, da dež. odbor ni storil potrebnega, da se izvrše sklepi lanskega leta. Ugovarja, da bi predlogi fin. odreka bili neizvedljivi, nepraktični ali celo škodljivi za deželo in vzdržuje torej te predloge, ker se v bistvenih stvareh strinjajo s predlogi strokovnjaka vit. dr. Bleivveisa. Pri glasovanju se vzprejmejo predlogi posl. vit. dr. Bleivveisa 1. 3. 4. Glede 2. točke predlaga posl. Povše, da naj odpade zgradba drugega nadstropja, ker za zdaj še ni nujne potrebe. Se vzprejme Po« . dr. Schaffer poroča imenom fin. odseka o predlogu posl. Hribarja glede vojaške bolnice v Ljubljani. Že 23 let se vleče to vprašanje. Jedini vzrok, da se še ni rešilo, je, ker bo zahteve vojnega erar j a jako pretirane. Vojni erar hoče popolnoma novo bolnico in oskrbovališče ne da bi kako žrtev doprinašal. Vrednost sedanjih poslopij ni v nikakoršnem razmerji s tem, kar se zahteva zanje. Fin. odsek pritrja predlogu in poudarja, da ne samo iz sanitarnih ozirov, nego tudi iz ozirov na razširjanje mesta je premestitev neobhodno potrebna in dež. odbor naj stori, kar je mogoče, da se pospeši ugodna rešitev te stvari. Posl. Hribar navaja nekoliko dokazov, kako se v Avstriji meri z dvojno mero. V ogerski državni polovici se ravna mnogo manj rigorozno, akopram se tam plačuje le 30% skupnih stroškov. Vlada ima v Ljubljani zgraditi več poslopij, deželne vlade hišo, justično palačo, itd. Tudi za zgradbe potrebne za železniško obratno ravnateljstvo, ako se nam posreči pridobiti je, bi bil tam najlepši prostor. Navaja, kako so se odpravile vojašnice v Budimpešti, istotako se godi na Dunaji. Kar je tam možno, bi bilo morda tudi pri nas. Priporoča vso to stvar v uvaževanje dež. predsedniku, ker se lahko reši ugodno, ako je le količkaj dobre volje. Predlogi fin. odseka se vzprejmejo. Posl. Višnikar poroča o napravi reliefnega zemljevida, katerega hoče izdelati fotograf Lerget-porer. Dež. odbor se pooblašča, da sme skleniti dotično pogodbo in da se v proračun za leto 1895. stavi vsota 240 gld. Se vzprejme. Isti poslanec poroča glede dovolitve f>°/0 naklade na najemnico v Ribniškem trgu v delno pokritje stroškov za vodovod. Se vzprejme. Posl. dr. Voš njak poroča o prošnji podružnice kmet. družbe v Logatci za podporo za razstavo. Dovoli se 500 gld. podpore. Posl. Klun prekliče svoje besede „to je pre-neumno" ter izjavi, da ni imel namena žaliti posl. dr. Tavčarja. Poel. & u kije in tovariši stavijo samostalni predlog glede zgradbe belokranjskih železnic. Predlog slove: flaV Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskom!! Narodu** §t. H 3, dne 9. februvarja 1895. Slavni deželni zbor naj skene: Deželnemu odboru se naroča, naj temeljito prouči obliko in velikost prispevka, m katerim bode deželi udeležiti se pri dobavi stavbene glavnice belokranjskih železnic. Dalje se mu naroča, naj stopi v dogovor z visoko vlado, z vodstvom dolenjskih železnic in z udeleženci v to svrho, da se omogoči zgradba belokranjskih železnic ter zagotovi potrebna stavbena glavnica. Končno naroča se deželnemu odboru, naj o uspehih svojega pogajanja poroča v bodočem zasedanji ter naj glede deželnega prispevka za belokranjske železnice tačas stavi konkretne predloge. Utemeljevanje predloga se stavi na dnevni red jedne bodočih sej. Ob 3. uri se zaključi seja. Prihodnja seja bode v ponedeljek dne 11. t. m. Goriški« V Gorici, 8. februvarja. Gotovega se o zakulisnih obravnavah poslancev sedaj še ne da poročati. Sedaj se kaže, da je kriza neizogibna, ako Hinaldini ne pregovori italijanskih poslancev. Z današnjim brzovlakom je prišel vitez Hinaldini iz Trsta, in potem je bilo posvetovanje odseka sedmih članov, pri katerem posvetovanju je bil tudi on. Lahi so popustili svojo zahtevo 50.000 gld. deželne podpore za furlansko železnico. Zadovoljili bi se z nekako resolucijo o potrebi te naprave. Slovenci pa zahtevajo, da se prizna zgradba vipavske železnice za nujnejšo. Italijani pa v to ne marajo privoliti. Glavno vprašanje je pa namakanje tržiške ravani. Vlada je pripravljena dati za to podjetje pol milijona podpore kot brezobrestno posojilo, katerega bi pa znabiti nikdar nazaj ne zahtevala. Vlada pa to posojilo da le, ako dežela da svoj prispevek in vzame poroštvo za del glavnice. Slovenski poslanci pa v to ne privolijo drugače, da dežela dovoli svoj donesek za toliko potrebno cesto po soški dolini, kacih 35.000 gld. Ta cesta bi stala 250000 gld. Država je pripravljena dati 50°/i» »ko da dežela 25%. — Nadalje zahtevajo slovenski poslanci 5000 gld. v petih letnih obrokih za cesto v Trento, 15 000 gld. bi dala država. Vrhu tega zahtevajo slovenski poslanci deželni šolski zalog po Gregorčičevem načrtu. Italijani v to nočejo privoliti. Posebno se upira Pajer, ki bi rad vrgel deželnega glavarja. Danes se govori, da se deželni zbor odloži za par mesecev, ko se itak vrše nove volitve. Tudi deželni glavar baje ostane. V IJ li li l.| «1II i. 9. februvarja. Dr. Laginja pred svojimi volilci. Dne 2. t. m. je dr. Laginja bil sklical shod volilcev v Kaste-liru in dne 3. t. m. v Močibobi občine Karojbe. Na obeh shodih se je bilo zbralo na stotine volilcev, došli bo nekateri po 2 do .5 ure hoda. Na obeh shodih je govoril v prvi vrsti seveda o političnem položaji v Istri in priporočal, da Hrvatje složno postopajo pri bodočih volitvah. Govoril je tudi o potrebi šole in nauka in o načinih, po katerih vlada more in mora pomagati ljudstvu v bedi, nastali vsled znižanja carine od italijanskega vina. Priporočal je osnovo okrajnih vinskih zadrug, da se tako olajša prodaja vina. Poslušalci so na obeh krajih poslancu navdušeno pritrjevali, ko je zatrjeval, da narod v Istri mora zahtevati, da je hrvaščina v vseh uradih jednakopravno z italijanščino. Kaateliroem je poslanec priporočal, naj zahtevajo svojo občinsko upravo in gospodarstvo in jim razkladal, kako jim je postopati pri nameravani zgradbi župne cerkve. Vladnega zastopnika je pozval, da istinito poroča svojim predpostavljenim o vsem, kar je videl in slišal. Oba shoda sta se vršila v najlepšem reda, navdušeno občinstvo se je lepo mirno razšlo. Liberalci in koalicija. Vedno jasneje se kaže, da se liberalcem ne zli več potrebno, ozirati se na konservativce. Na volilnem shodu Kussovem v Karlovih Varili s- je sklenila resolucija, ki govori le o zvezi levičarjev in Poljakov. Konservativce popolnoma prezira, če tudi je grof Hohemvart pravi osnovatelj koalicije. Ta resolucija •s gotovo ni sklenila brez sporazum ljenja s poslancem Russom in tc.rej jasno kaže, koliko ugleda in upliva ima konservativni klub. Vladna zmaga v Čakovci ni posebno sijajna. Učni minister Wlassics je dobil 60 glasov večine. Agitovalo se je od obeh stranij jako hndo. Vlada je seveda imela moč v svojih rokah. Več opozicijskih agitatorjev so s silo odstranili, mej drugim tudi tajnika zagrebškega nadškofa, ki je bil v Čakovci po opravilih. Čakovec spada pod zagrebško nadškofijo. Da bi se bila volitev prosto vršila, bil bi zmagal gotovo kandidat ljudske stranke. Da je bil pri tej volitvi tudi pretep, je pa skoro naravno, posebno ker vladni agitatorji niso štedili z denarjem. Sumljivi dogodki v Bolgariji. Bolgarska vlada je 24 stotnikov in'1 uadporočnika baje brez pravega povoda odstranila iz vojske. Sploh pa sedanja vlada tudi precej brezozirno postopa. Zavladala je povsod neka negotovost. Ljudje so se prepričali, da so se motili, ko so od prevrata pričakovali zboljšanja odnošajev. To poročilo je dobila „K<"dn. Zt.g." od svojega dopisnika v Sofiji in najbrž prihaja od Stambulova strani. Ker ni drnzih poročil, ne moremo vedeti, zakaj so se častniki odstranili. Vlada je morda slutila, da se nanje zanašati ne more, ker so pristaši Stambulova. Ravno tako pa vlada tudi trebi mej uradništvom. Tako so delale dosedaj vse vlade v Bolgariji. Tako postopanje pa ima to slabo posledico, da se množi v deželi število nezadovoljnežev in da ni dobrih uradnikov, ker ne ostanejo dosti časa, da bi se iz-vežbali. Tudi se uradniki v tacih razmerah preveč pečajo s politiko, ker vidijo, da ne odločuje sposobnost, temveč le politične zasluge. V Bolgariji bode pač potrebno še marsikaj preosnovati, predno nastopijo redne razmere. Dolenjska državnozborska volitev. Prejeli smo naslednji oklic: Častiti volilci v Novem Mestu, Krškem, Kostanjevici, Metliki, Črnomlji, Kočevji, Ribnici in Višnji Gori! Pretekla sta že skoraj dva meseca, odkar mi je došel z Dolenjskega g'as, da bi se pri bližnji državnozborski volitvi utegnili zediniti ob moji skromni osebi dolenjski spoštovani volilci. Do danes na strogo nepolitičnem stalil delujočega me je nenavadno osupnil tak časten poziv sred izmej Vas. Nekaj časa na to se je v resnici odpovedal svojemu državnozbomemu mandatu Vaš dosedtnji čast. poslanec in kmalu potem je vis. deželna vlada razpisala volitev. Mnogo sem mislil to znamovano dobo : ali naj bi si upal še na politično ozemlje, ali ne. Slednjič sem se odločil, da sprejmem državno poslanstvo, ako me Vi — častiti volilci — za to izberete. Moje odločitve vzrok je p* to ponavljano zatrdilo in ta ponavljana želja, di bi se morda oprav ob tej volitvi zedinili kranjski do sedaj n e-z e d i n j e n i Slovenci. Častiti volilci! moje dosedanje delovanje na nepolitičnem polji Vam je več ali manj znano. Kot državni poslanec bi se pa v državnem zboru poteg >val zt verske potrebščine in zlasti za versko šolo; zi nišo narodne pravice in posebej za razširjeno uporabo slovenskega jezika v šoli in v uradu; zi socijalno reorganizacjo ni krJ5aaski podlagi. Trud d bi se po vsej moči za zboljšanje gospodarskih razmer poljedelskega, trgovsk"gi, obrtniškega in delniškega stanu; za ugodneje stalo državnih uradnikov. Deloval bi torej kar najnsfraj-neje za raznovrstne gmotne in duševne potrebe našega meščana, tržana, poljedelca in uradnika. S posebnim ozimni na Vas bi bil za podaljšanje dolenjske ielasnične proge skozi Vaše pokrajin« proti jugu. — Največa skrb bi mi bila za vse ono dobro vseh stanov, ki hi v resuici osrečiti moglo V.is in ves naš ljubljeni slovenski narod. Sinu iz prostegi lju Istva mi je bila vssskoai prilika spoznavati skrbi in potrebe slovernkega poljedelca; v malem mestu na deželi in v stolnem našem mestu ves čas Svojega stanovskega poslovanja bivajoč sem pa spoznal vse življenske potrebe našega tržana, meščana in uradnika. Spoštovani volilci! Ce se torej dan volitve, 25. februvarija t. I., zedinite ob meni obe Badnja leta neljubo razdvojeni stranki slovenskega naroda — počastili ste s tako zedimbo sicer mene; a bolj ste oveselili svoj narod, ki mu je do-mača needinoat sedaj hirajoča bolezen, a mu postane konečna smrt. Na strogo krščanskem, strogo avstrijsko-dinastičnem ter strogo narodnem braniku stoječ bi kot državni poslanec ostal to, česar sem si prizadeval do sedaj biti vselej in povsod: n e -upognjen značaj. V Ljubljani, 9. februvarija 1895. Profesor Tomo Zupan. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 9. februvarja. Pri Čet kom sinočne seje občinskega sveta Ljubljanskega stavil je obč. svet. S u b i c nujni predlog, naj mestni magistrat deluje na to, da tudi mestna občina Ljubljanska dobi svojega zastopnika v deželnem železniškem svetu. Utemeljujoč svoj predlog naglasa! je. govornik, da je mesto Ljubljansko glede projektovanih lokalnih železnic zelo interesovano, ker se tukaj steka glavni promet in ker Ljubljana plačuje več nego tretjino vseh deželnih davkov. Občinski svet vzprejel je soglasno predlog obč. svet. anbica Obč. svet. S ve te k naglasa, kako nujno potrebna je regulacija in kanalizacija podaljšanih Nunskih i n Erjavčevih ulic, potem naprava in kanalizacija obeh novih prečnih cest na Dečmanovem posestvu, ker so se poleg teh cest stavbe deloma že pričele, deloma pa se bodo letos izvršile; isto tako je vrejenje in kanalizacija jednega dela ceste proti brambovskl vojašnici do Gruberjevega kanala neobhodno potrebno, ker se je tam tudi že pričelo zidati, za zgradbo kanala na Rimski resti povišali se bodo troški vsled neugodnih talnih razmer za 4000 gld.; konečno treba je napraviti, oziroma popraviti cesto na mestnem posestvu na Barji, ter postaviti na raznih krajih mesta 4 ali 5 pisoarjev ; skupni troški znašali hi okolo 31.000 gld. Govornik stavi torej nujni predlog, naj se v omenjene svrlie dovoli potrebni kredit iz razpoloživega denarja loterijskega zaklada s pridržkom, da se ne krati s tem plodonosno obrestovanie 4 8°,'0. mestnemu ma gistratu pa naj se naroči, da do konca meseca marca letos predloži natančne načrte omenjenih naprav v odobrenje ter da notem takoj raz piše oddajo del konkurenčnim potom. — Obč. svet. Subic podpira ta predlog, ker pa mestni stavbinski urad tega dela ue bi zmogel, naj se najamejo potrebne tehnične sile, ki naj sistematično izdelajo načrt« za glavne kanale in njih stranske dotoke, določijo njih nivel in njih pretile z ozirom na izpodtalno močo dotičnih mestnih delov; za pokritje teh tro-škov se ima od dovoljenega kredita 31 .000 gld. uporabiti znesek do 5000 gld., pred dobavo teh načrtov pa naj se n« |>rične z zgradbo mkik-nri ka nala ! — Pri glasovanji bil je vzprejet nujni predlog obč. svet. Svetka, oh jedtiem pa tudi dodatni predlog ob', svet. Sttbica. Potem poročal je obč. svet. Ravni ha r o mastnem proračunu za leto 1805. Kakor povzamemo obširnemu poročilu, kaže redno gospodarjenje za tekoče leto potrebščine 1 SO"7(>& gld , pokritja pa 2 40 858 gl., torej 51*093 gl. prebitka. Ker se bode že letos otvorila višja dekliška šola v Ljubljani, postavil se je v to svrho mej redno potrebščino za letos znesek 2 500 gld., „Glasbeni Matici" pa se je letni prispevek zvišal od 1000 na 1200 gld. vsled izdatno pomnoženega števila gojencev in 8 tem provzročen h višjih potrebščin. Izredne potrebščine |»a je pričakovati in sicer: na račun dolga in obresti posojilnemu zakladu, mestni hranilnici in kreditnemu zavodu v Trstu 15 057 gld., za zgradbo nove šole na B * r j i 15 000 gld , zt olepševalne namene, ustevli izredne potrebščine za Tivolske nasade in za nove nasade okolo „Narodnoga dom i* in ob Tržaški cesti 5000 gld., za razširjenje iole V Lichtenthurnovem zavodu letošnji prispevek 250 gld., za zgradbo „Narodnega doma" in sicer za leta L895. iu 1806. v jednakih zn skih po 2*800 gld., zavetišču 200 gld., dramatičnemu društvu poleg redne podpore .'1000 gld še jedenkratno izredno podporo v znesku 2000 gld., za ulične tablice 1 500 gld, z t betonski kanal na Kunski csti 8000 gld., g. Petru pl, Radiosu kot prispevek za znanstveno potovanje v Valvasorjevih zadevah 150 gld. in stavbimkemn uradu za nakup novih tehniških pripomočkov .'500 gld.; skupna izredna potrebščina znaša torej 52*866 gld , izredni dohodki 2*200 gld., torej ned ■ ista te k 50 hit! gld., kateri s« ittVt pokriti s prebitkom v rednem gospodarjenji v znesku 51 093 gld. in torej ostane še 027 gld. prebitka. Poleg omenjenih izrednih izdatkov pa je pričakovati letos še nadaljnih troškov za uravnavo in kanalizacijo novo projektovanih cest in za nepričakovana podjetja v skn[».iem znesku 31.200 god., za katerih pokritje imajo služiti eventualni blagaj nični preostanki ali pa se ima v zmi-slu včerajšnjega sklepa občinskega sveta najeti začasno posojilo iz posojilnega zakladi Slednjič se je ozirati na prispevek k gledališki zgradbi, kateri ne najde pokritja v navadnem gospodarjenji ; nadalje treba plačati prispevek za nakup Luckmannove hiše v znesku lo 000 gld. in konečno morala bode mestna občina zgraditi vojaški avgtnentacijski magacin s potrebščino okolo 40.000 gld., ki pa se bo obrestovala z najemščino. Za vse te svote v skupnem znesku 85.000 gld. trebi bo skrbeti potom posojila, bodisi da deželni odbor v sporazumu z deželno vlado mestni občini dovoli začasno zajemati iz že dovo Ijenega posojila 500.000 gld., katero je — kakor znano — namenjeno za sledeče svrhe: za delnice dolenjskih železnic 55.000 gld., za zgradbo deželne bolnice 36.000 gld., za osusenje barja 140.000 gl., za zgradbo novega mostu (kjer se nahaja tako zvani mesarski most) 100.000 gld. in za odkup vojaškega oskrbovališ(*a 180.000 gld. Konečno stavi poročevalec v imenu finančnega odseka sledeče predloge (s katerimi so rešene tudi vložene prošnje): 1. Prošnji „Slovenskoga planinskega društva" v Ljubljani za navadno letno podporo in za prispevek k razglednemu stolpu na Šišenskem vrhu se v toliko ugodi, da se letni prispevek postavi v budget z 200 gld., drugi del prošnje pa se odkloni. 2. Prošnji društva „Narodni dom" za prispevek k zgradbi se ugodi ter se postavi v letošnji budget 2500 gold., istotako tudi za prihodnje leto. 3. Vsled prošnje društva 7a zgradbo zavetišča in vzgojevališča dovoli se v to svrho prispevek 200 gl. 4. Prošnji „Glasbene Matice" za višjo podporo se ugodi z redno postavko 1200 gld. 5. Prošnji „Dramatičnega društva" za povišanje subvencije za vzdrževanje slovenskega gledališča se ugodi z redno postavko 3000 gld. in z izrednim jedenkiatnim prispevkom 2000 gl. 0. Otroški bolnici v Ljubljani dovoli se navadna subvencija 500 pld in 7. družbi sv. Cirila in Metoda istotako navadna subvencija. 8. Skupila za prodana Tivolska in takozvana Jalenova posestva v znesku 32.403 gl., naložena v mestni hranilnici, se imajo realizovati in izročiti posojilnemu zakladu kot delno poplačilo pri tem zakladu fundiranega dolga. Dosedaj narasle obresti te glavnice prišteti je tekočemu računu. M.) V pokritje prispevka k gledališki zgradbi v znesku 30.000 gld., za nakup Luckmannove hiše v znesku 15.000 gld., in za novo zgradbo avgmentacijskega magacina v približnem znesku 40 000 gld., torej skupaj 85.000 cdd , ima mestni magistrat od deželnega odbora v dogovoru z deželno vlado izposlo-vati dovoljenje, da se sme začasno zajemati iz že dovoljenega posojila 500.000 gld. 10.) Finančni odsek predlaga, da se za vsa podjetja in troške, ki so izven budgeta, vseiej izposluje dovoljenje občinskega sveta m da mora mestno knjigovodstvo vsak mesec predložiti občinskemu svetu račun o porabi kreditov. 1 L.) IJudget mestnih zakladov za leto 1805. se v vseh navedenih številkah odobri. < ) teli predlogih finančnega odseka pričela se je daljša debata. Obi« svet. Hribar omenja po stavk.' 500 gld. za obrtno nadaljevalno šolo v Ljubljani, kjer je učni jezik še vedno nemški, čeravno je na kvar učnemu uspehu, ker učenci mso zmožni sledili pouku v njun tujem nemškem jeziku. Skrajni čas je, da se pouk na tej šoli že vendar jedenkrat postavi na pametno podlago, t. j. da se uvede slovenščina kot Učni jesik, nemščina pa naj se poučuje kot jiredmet. Govornik priporoča, naj bi kurji torij te šole v omenjenem zutislu storil potrebne korake. Obč- svet Vale n ti n č i č omenja, da se zadeva glede zgradbe novega mostu namestil sedanjega mesarskega mostu zavlačuje in odlaga že več let; skrajni čas pa je, da se to vprašanje že jedenkrat definitivno reši, ker j^ sedanji most. že jako slab ter nevaren za velik promet. Govornik predlaga, naj se stavbmskemu uradu naroči, da vsakako še letos predloži načrt, /a omenjeni most in isto tako tudi načrte za projekti »vane tržne lope. Obč. Nvet Trček predlaga, naj se pozovejo nekatere tvrdke, da predlože načrte za zgradbo pto-jektovan-ga mostu; na ta način bodemo prišli naj preje do zaželjeoega cilja. Projektovani most pa naj bi b l železen, ne kamenit. Obč. svet PetriČiČ izjavi se za kamenit most. Pri glasovanji bili so brez premembe vzprejeti vsi predlogi finančnega odseka in isto tako nasveti občinskib svetovalcev Hribarja, Valentinčiea in Trčka. Konečno vzpivjel je občinski svet po gospoda Svetku nasvetovano resolucijo, naj mestni magistrat v bodoče svoje predloge na podlagi dovršenih razprav glede izrednih potrebščin vselej pravočasno predloži. Zaradi pozne ure odstavile so se ostale točke z dnevnega reda ter je potem župan Grasselii zaključil javno sejo. Dopisi. 'Ma deftele* 7. februvarja. (Nekaj o nota-rijatu.) .Slovenec" je v svoji prijaznosti do notarjev vender nekaj slučajev staknil, da dokaže, kako oni ljudstvo dero. Dva notarja sta baje proti sklepu notarskega kolegija zahtevala in prejela plačilo za legalizacijo od listine pod 100 gld. vrednosti, ter sta tako oškodovala ubozega kmeta vsak za 30 krajcarjev. Pa is nekaj hujšega. Reven čevljar je kupil kos vrta za 28 gld. in notarju je moral pla-Č-ati 80 gld. in uboga udova je kupda njivo za 00 gld., a notarju je morala plačati 40 gld. Ali ni to strasno? In „Slovenec44, ki je smiraj načelen, se je držal tudi tukaj starega načela: Calummare audacler — pridno obnkuj, vselej nekaj obvisi. Ko bi bil on povedal imena, potem bi se bilo najbrže z lahkoma pojasnilo, da notar teh stroškov ni računal samo od kujme pogodbe, ker je to nemogoče, ampak gotovo je imel še nekatera dtuga opravila, morebiti odpis od zadolženega posestva, zbris starih dolgov, zastran katerih je bilo more- biti treba tožiti itd. To bi se bilo najbrže vse pojasnilo, ko bi »Slovenec" imen iz gole krščanske ljubezni ne bil zamolčal. Toda potem bi on svojega namena, ogrditi ves notarski stan, ne bil dosegel. Vender se pa „Slovenec" proti odvetnikom drži drugačne taktike. Če katero zine proti njim, on navede to z imenom, tako n. pr. s posebno slastjo napada g. dra. Tavčarja. To je gotovo veliko poštenejše. Notarjem se pa prav godi, če ne vživajo od .Slovenca" taks milosti. Zakaj nimajo mej seboj vsaj jednegadra. P. ali jednega dra. Š ? Radoveden bi bil na Članek, kaj bi „Slovenec41 rekel, ko bi kak drug list, ki n« piše na katoliški podlagi, začel pripovedovati spi h. n. pr., da je bil neki župnik na Kranjskem pijan, ali da je šolsko mladino zlorabil, ali da je imel zvezo v pohujšanje celi fari. Gotovo je, da bi „Slovenec" že silno razsajal, ko bi se to povedalo z imenom; ako bi se pa nihče ne imenoval, bi pa on gotovo na ves glas kričal, da je tako na nesramen način žaljen ves duhovski stan, cerkev in vora. Dnevne vesti. V Ljubljani, 9, februvarja. — (»Slovenec" — beži.) Čitateljem našim je že do dobra znano, na kako nedostojen in obrekljiv način napada „Slovenec" notarski stan. Novo ilustracijo tega poČenjanja najdejo na drugem mestu, namreč: .Poslano" c. kr. notarske zbornice kranjske. „Slovenec" je doD.il dva notarja, da sta si dala plačati legalizacijo nekih listin, kjer je šlo za stvar, vredno manj kakor slo goldinarjev in bi notarja vsled prostovoljnega sklepa notarske zbornice ne hi imeli ničesar za-se računati. Imen teh dveh notarjev ,Slovenec" ni imenoval. Predsednik c. kr. notarske zbornice, ki ne pozna „Slovenca" tako, kakor mi, si je štel v dolžnost, prositi pojasnila. Storil je to z uljudnim pismom, v katerem kaže, da hoče stvar preiskati, in prosi, naj se dotična notarja imenujeta s polnim imenom. Namesto da bi dal zahtevano pojasnilo in pripomogel k preiskavi, pa se je .Slovenec" robato zaletel v notarsko zbornico, ne da bi imenoval notarja. Stvar je s tem pojasnjena na vse .strani „Slovenec", ta goreči katolik je prav prostaško ravnal: najprej je nekaj trdil, ko se ga je pa za besedo pmj^lo, je pod puhlo pretvezo — zbožal. Postavil ee je za zagovornika ljudskih interesov, ko pa se mu je pri -lika ponudila, odpraviti dozdevne ekscese, telaj je zabavljaje — odšel. Bravo! — (Pismo vladike Strossmaverja) Povodom osemdesetega rojstnega dne odposlalo se je iz Ljubljane mnogo brzojavnih čestitk slavnemu . t. m. v deželnem zboru, pri visokem c. kr. finančnem ministerstvu. Ako hi pa bil ta zakon potrjen, potem so naj poviša c-ma pivu za 1 kr. pri vrčku. Dalje predlaga g. Tosti, naj bi se naredila prošnja na magistrat;, ki naj blagovoli upeljati nekake tržne komisarje, ki hi nadzorovali, da se ne hi prodajalo slabo meso, nezrelo sadje itd. Ta predlog tudi obvelja. N-i to se zaključi zborovanje. — (Glas iz občinstva.) Slavni mestni magistrat vsrt hvale vredno »skrbi v izredno debeli le- I tošnji zimi, dt se ceste in pota v obsežnem teritoriji j ljubljanskega mesta takoj izorjejo in oziroma izki-j dajo, samo na prebivalce trnovskega predmestja je j popolnoma pohabil, kajti tam leži sneg mirno v svoji deviški lepoti in ljudje naj ga gazijo kakor jim drago. — Prosili bi tora j, naj da si. mestni magistrat tudi v tein na periferiji mesta ležečem predkraji ceste in pota izorati. Vender naj to delo blagovoli izročiti takemu posostniku, kateri ima konje, ki so temu delu kos. — (Prememba posesti) Vilo kranjske stavbi nske dražbe, srednjo v Erjavčevih ulicah, je ku- I pila gospft Manja Staro, rojena Kallischnigg. — (Semenj.) Na semenj dne 8. februvarja se je prignalo 585 konj in volov, 171 krav in 35 telet, skupaj 791 glav. Kupčija je bila posebno z volt in kravami živahna, vole bil je prišel kupovat kupec z Mora ve in krave so kupovali Tirolci; kupčija s ; konji je bila srednja. — (Na Šmarni Gori) je „Slov. plan. društvo" letos razpoložilo novo spominsko knjigo, katera ima I jako deb-d in lep papir ter je vezana v debele, oko-j vaue platnice. Tako je omislil odbor zaradi tega, ker ravno na Šmarni Gori spominska knjiga največ trpi. — (Zdravstveno stanje.) V A ilešičah v i Črnomaljskem okraju je zbolelo osem otrok in jedna I ženska za vratico. Umrla sta dva otroka. — (Nova podružnica „Slovenskoga planinskega društva") se snuje v Radovljici. Ustanovil se je že pripravljalni odbor, kateremu je na čela odvetnik g. dr. Janko Vilfan. — (Kmetijsko rokodelsko društvo v Vipavi) priredi dne 10. t. m. v gostilni apri Hribu" veselico s plesom. Vstopnina k zabavi 20 kr., ples 30 kr. Začetek ob 7. uri zvečer. — (Lokalne železnice na Štajerskem) niso bile posebno na dobrem, kakor je povzeti poročilu deželnega odbora na dež. zbor. Ixm»j onih na južnem Štajerskem je imela posebno slabe uspehe proga iz Poličan v Konjice. Tudi proga Celje-Velenje je mnogo trpela, ko je bil po znani nesreči ustavljen premogokop v šaleški dolini. Kadar se ta proga zveze z južno železnico v Dravogradu in morda tudi proti kranjski strani do Kamnika, oziroma do Motnika, čaka jo gotovo boljša bodočnost. — (Štrajk v snegu.) Mej Bolcem in Trbižem je bil te dni ustavljen ves promet. Na koroški strani so prav pridno delali, da narede pot čez Predel, na goriški pa so v ponedeljek najeti delavci hkrati ustavili delo, češ, da hočejo večjo mezdo Prišel je tolminski inžener in jim zvišal mezdo na 80 kr. Na to so se delavci lotili zopet dela. To je uzrok da jo na koroški strani c^sta čez Predal že odprta, na goriški pa še ne. — (Volilski shod) je sklical za jutri poslanec dr. Laginja v Badem O pri Poreču. Na shod pridejo tudi posl. SpiuČič in nekateri drugi deželni poslanci. — (Tovarna za izdelovanje voščenih uži-galic v Trstu) Mej neko avstrijsko banko in nekaterimi italijanskimi tovarnami za izdelovanje uži-galic se vrše pogajanja, da bi s« ustanovila velika taka tovarna v Trstu. Delalo bi se posebno za eksport, v iztočne dežele, ki je zdHj v veliki nevarnosti zaradi visečega davka, ki ga je naložila ita-fanska vlada tem tovarnam. — (Nove puške za žandarmarijo) Orožniki primorskega žindarmerijskega polltovnuga po-veljništva št. 7 so dobili nove orožniške repetirke, sistem Mannlicher, mod*d 1890. — (Silna burja v Trstu in na Reki.) kije nenavadno hndo divjala poshdnje dni. je prouzročila mnogo nesreč. V Trstu že nad 30 let ne pomnijo take burje. Po hudem dežji se je vreme prevrglo in so začele zmrzavati mokre ulice, da je bila hoja skrajno nevarna. Nekega mladega moža je vrgla burja i lizn pošte s tako silo oh tla, da je kmalu potem umrl; pred Lloydovo palačo pa je prevrgla burja težek poštnozavojni voz. Ob bregu ni bilo moči hoditi — V Reki je bilo blizu jednako. Mnogo ljudi jo bilo Poškodovanih in je burja naredila veliko škode. Železni-"ki promet na ogerski državni progi je že 10 dni pretrgan, ker je okolu Moravioe silno snega, v nekaterih krajih po 6 do 7 metrov visoko. * (Generalni konzul tožen poneverjenja) Iz včerajšnje naše brzojavke je znano čitateljem, da se jo pred p rotmki na Dunaj i začela obravnava proti bivšemu generalnemu konzulu dr. Palitsihkn. Obravnava ni bila zanimiva, kakor se je mislilo, psihologiško interesantna pa je velikan-ki zaprav-Ijivost zatoženčeva. Plače je imel 8O0O gld., pozneje 10.000 gld, in le ni mogel izhajati. Priče so govorile za zntožetica ugodno. Zagovornik je zahteval naj sn obravnava povsem ustavi, češ, da se jn že preiskava ustavila in da bi se ne bila smela obnoviti, ker se ni«o doprinesli novi dokazi, a sodišče je zahtevo odklonilo. Porotniki SO na stavljeno jim vprašanje odgovorili z ne in sod.ščo je zatoženca oprostilo. * (Kolera v Carigradu) V raznih oarigraj* skih vojašnicah se je zadnje dni primerilo dO slučajev kolere. IS bolnikov jo umrlo. Koliko osob je že obolelo ali umrlo mej civilnim prebivalstvom zlasti nižjih slojev, no ve nihče doiočno povedati. EBvrOPSki zdravniki sodijo, da se za sedaj ni bati, da bi se kolera razširila * (Nadškof — samomorilec ) Bolognski nadškof monsignoro Mantoiizzi, ki je bil že dlje časa na živcih bolan si je v Sainougdji. kjer se je mudil, prereza I žile na desni roki. Našli >-n ga mrtvega v njegovi sobi. Nadškof jo bil šele iiii l«r .st;n*. * (Blazen turški vojak) je v Bredo zvečer v Carigradu na cesti začel s sabljo napadati ljudi. Vse je bežalo pred njim. Vojak je drl za množico klieoč Alaha nu pomoč. Ujeli so ga še le, ko je že ubil pet mož in hudo ranil jeduajst moških in pet žensk. ____I i Slovenol In Slovenke! ne zabite i I družbe sv. Cirila in Metode ' J>*-----------A I Darila s Uredništvu našega lista jo poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Večerna družba v gostilni „pri belem volku" v Ljubljani 10 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Gradec 9. februvarja. V današnji soji dež. zbora, je nemška konservativna franka predlagala resolucijo : Deželni zbor pričakuje, da bo vlada uredila gimnazijske študije na Spodnjem Štajerskem tako, da bodo abiturijenti popolnoma zmožni obeh deželnih jezikov. Dež. glavar grof A 11 c m s je z ozirom na izjavo slovenskih poslancev rekel začetkom seje, da ni samo predsednik dež. zbora, ampak tudi poslanec in da ni smeti od njega zahtevati, naj se pri resnem političnem vprašanju loči od svoje stranke in glasuje proti njej. Trst 9. februvarja, V dež. zboru je posl. Ca m bon interpeloval vlado, jeli res, da višjim drž. pravdni kom v Trstu imenovani dr. Gertscher tli zmožen italijanskega jezika in kako to, da se je poslal na to mesto urad -nik \v. druge dežele. Vlad ni zastopnik je od govoril, da ni informovan. Resolucija, naperjena zoper slovansko duhovščino, zoper slovensko cerkveno petje in zoper slovenske pio-povedi, se je brez debate z demonstrativnim ploskanjem soglasno v/prejela. DunH) 9. februvarja. Skoro vsi listi razpravljajo o izstopu slovenskih poslancev iz deželnega zbora štajerskega. Veleoficijozni listi molče popolnoma, levičarsko-oficijo/.ni se poganjajo za ustanovitev nove drž«\nozborsks večine brez konservativcev. „Vaterland" imenuje levičarski predlog glede celjske gimnazije provokacijo, na katero slovenski poslanci niso mogli drugače odgovoriti, kakor z izstopom. Dunaj 9. febrmarj . Poročila listov, da so se pogajanja mej avstrijsko in ogersko vlado glede podržavljenja južne železnice razbila, se pficijoztio dementujejo. Beligrad 9. februvarja. Kralj Aleksander se vrne iz Biarritzs dne 17. t. m. Prizadevanje njegovo, pregovoriti kraljico Natalijo, da bi se vrnila na Srbsko, ni imelo uspeha. Pariz 9. februvarja. Se vedno ni vesti o parni k u „Gascogne*. Poslano« Slavnemu uredništvu „Slovenskoga Naroda" V Ljubljani. Tukajšnji dnevnik ,,Slovenec" piše V svoji številki z dne 4. t. ni. št. 'J-i pod rubriko nListnica uredništva" to - le : „Slavni c kr. notarski zbornici v Ljubljani: Jako obžaljujemo, da na tako nedostojno, neosnovano očitujočo pismo ne moremo dati nobenega pojasnila Kar najmanj smemo zahtevati od vsacega je to. da se z vredništvom dostojno razgovarja". — Da pa občinstvo izv*» v čem da obstoja dostojnost" in „neosnovano očitanje", o katerem govori „Slovenac" v imenovani listnici, prosim slavno uredništvo, da blagovoli ponatisniti dolično nioj» pismo v imenu o. kr notarska zbornice v Ljubljani z dne 1. februvarja t. I.. katero tako-le slove : „Slavno uredništvo „Slovenca" v Ljubljani! „Slovenec1 od 30 m m. omenja pod napisom ..Posamezni notarji" tudi to, da sta mu znana dva slučaja, da sta dva notarja pri legalizaciji pod 100 gld zahtevala in prijela plačilo Ker „Slovencu a s tem, da trdi. da sta mu imeni znani, pa jih noče imenovati, ker noče nikomur škodovati, grdi zopet celi stan. ker senca njegove graje pada na vse notarje, če se krivca ne imenujeta, zato imam čast poprositi Vas, da imenujete tista dva notarja, katera sta ravnala proti sklepu notarskega kolegija, da, če str. res krivca, naj bodeta ona dva nama kriva, ne pa drugi, kateri se natančno ravnajo po sklepu ; če pa nista kriva, naj imata priliko, da se opravičita. Z odličnim spoštovanjem! V imenu c kr. notarske zbornice za Kranjsko v Ljubljani dne 1. februvarja 1895. Dr. Jernej Suppanz m. p.- V Ljubljani, dne 7. februvarija 1895. Z odličnim spoštovanjem za c. kr. notarsko zbornico v Ljubljani: Dr. Bart. Suppanz, (169) predsednik. Mnogoitranaka. porab«. Gotovo ni domsfloga zdravila, katero se da tako tnuogOBtninsko por.ibti, nego ,,>l»|| ovo francosko žganje in del", ki je takisto bolesti utt-fiujoče, ako -e namaže ž njim. kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva nu. mifiic ■ in živce krepilno in jo zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica HO kr. Po postnem povzetji pošilja to zd2."> gld. (konji krave, seno, pohištvo itd.) dne 11. m 25. februvarja v Ljubljani. J.koba Levsteka nepremičnine v Gori, (v drugič dne 1*2. februvarja v Ribnici. Magdalene Lamperter posestvo v Mačkovi vasi, cenjeno 2.'m gld, dne 18. febrnvar a in 18 marca ▼ Kočevji. IvanaTravna posestvo v Vižmarjih, cenjeno 4199 gld., (v drugič) dno 1.1. februvarja v LjuhlJMiii. Frana Čeme-t a posestvo na Dobrovi, cenjena 500 gld., dnu 18, februvarja in 19. mami v Ljubljani. J dne 14. februvarja v M tliki. Načeta Me. h let a zemljišče v Lučah, cenjeni 8696 gld., (v d.ugič) dno 14. febnivarj i v Zatičini. Umrli so v Wji ubijan I: (i. februvarja: Jožefa Potrato, soditijskega pristava žena, 3i5 let, M stni trg št. 2.'J. — Franc II »jan. vrtna-, oti let. Ulice na Grad št. 12. — Ivana F.lbert, poslovodjo hči, 27 let. Pred Škofijo št. 18. Meteorologično poročilo. J CiA* A. 7 vei*e< 731 O —i>4 C si. s/.h obl. Srednja temperatura \—5 9a, za 6 f>" pod normalom. dnć 9. f.bruvarja 1895. Skupni državni dolg v notah . 101 gld. 55 1 u Sknpni državni dolg v srebrn 101 40 i A 'atrijska y.)nt* reDtS ' Vrt t — i» Avstrijska krouska renta 4 . 101 90 Ogerska zlata r^nta 4° o .... * 'A l 85 Ogerska kronska renta ilfl _ 80 \vst.-u-o^ei>ikL baoAue delniot* 1072 Kreditne dtlllioe 4lo 80 1 -4 85 Nemški dri. haokovui za ><)<• niMik 79»/. 20 mark . . . Vi 14 ti 20 frankov . 85' § ItaliJMOlkJ bankovci .... HO C kr nekioi - 84 Zahvala. V.seni sorodnikom, prijateljem in Buancem, ki so nu povodom smrti mojega predragega( idnj v Bogu počivajoćega seprogt, gospoda Valentina Bervarja dietnktnega zdravnika v miru in posestnika izjavili svoje sožaljo i'i dragemu pokojniku izkazali zadnjo ^ast, spremivši g.i d i poslednjega po-čivališea. kakor tudi daro ntolj m vencev, i/reka v svojem iti v imena svojih otrok najpnerčnejio zahvalo. V Novem Mestu, duo 9. februvarja 1895. Ajiolonija Bervar (179) vdova. i ■2 - _o s X .mM tj wi p S o •— ** '3. 1- S Prlporofift s<», p«ziti na to /na-monje, nžffaiio v probek, In na etiketo '/. rudcčiiu orlom, ker se jako popustoma jutulnjajo [Knia-redbe (15—-i) MattoniJ8V8 Giesshubler slatine. i i „The Mutual" živuliia zavarovalnica v Novem Torti Čisto vzajemna. Nobenih delaičarjov. Naiveija vernost Nedosetno visoki dubltkuvnl deleži. ■ »r«'i»i«»>ei» i«' ^ln<" :tl. «!»•- «!fiiibrH IMOSt i»m«1 . 7,iiiari)iidniur kiii«mi»|4» . I / l>itiritlo »»* |e z^vuro- 1400—18) \i»ik'i in. «i«lUM>r ponlu j»" «lrimtto......lWO;t mi li |. frHuk. Specijalno jamstvo za avstrijske zavarovance 1.021,124 krone v 4odstotni zlati renti dopuno ani pri c. kr. ministarski plačilnici. N.itain'-ni'jAi! podatke in informacijo daje glavno ravnateljstvo za Avstrijo: Wien, I.f Lobkowitzplatz 1. »07 mil! j. IVhiiU. 11.11» mili). fr.»!i»«. » i i i » » » » 4489 54 Stenografa za slovensko in nemško stenografijo, s hitro in lepo kurentno pisavo, vzprejmem Inkoj. Dr. Valentin Krisper, (160—2) advokat v Ljubljani. Od medicinskih avtoritet priporočevan uii-ši kmm«'I|. raztvarja mI»x. kr«*piit*n neobhodno (l.'iilti—10 potreben za rcUoinalfM-fiii«« (lliOO-IO) Dobiva se «ečirmtn« v v»eh l"WHinHh. Glavna zaloga v LJubljani: Jos. Majrar, lekarnar. ♦♦♦♦♦♦ J Na najnovejši in najboljši naćio ♦ ii iih> i ii 4« (1180—81) tzobe in zobovja: *** mtavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- • ^ \itii|»k in v 06 ziiImi** iipirncijc. — odstranjuje + • Koline >MiI«'4-iii«> t usmrtenjem živca ♦ 5 zobozdravnik A. Paichel ♦ ♦ poleg iVvljarskega mostu, v KubUrievi hiši, I, nadstr. ♦ Vsem, ki želć kupiti za prodajnlnico in gostilno prikladno posest o, se nudi Izredno ugodna prilika. Lepa hiša z zemljišči sretli vasi Šninrlii4» pri Uliji. blizu cerkve, v kateri bili «»■ nah-ja prodajaloioa z m elan i m blagom, ki obstoji že ćez f>0 let in katero posestvo je cenjeno na !(l IO ifflsl » prodajala se bode pri C. kr. sodišču v Litiji, in sicer d.n.e 1.6. febru -rsirjst 1895 in ca.r^.e 15. marca 1895 vselej ob 11. uri dopoludne. Natančni pogoji BO na vpogled pri c. kr. notarju p. I,iiki Swl«-u in pri c. kr. okr. sodišču v Litiji. 1156—8) Kwizdina protinova teko čina. J Mnogo let sem preskušeno n bolesti ule-sujoce domače sredstva. Jako okn-pcu-joee, re se l njo »irga prrd VHSko veliko totiro in po vnuki ti uri. d nu 1 , stekle-liKi avst. v«;|j. ^|i|, 1- —, «, s't'kltriiici a* af r. \elj. 60 kr. (altaviiK znl<>Kw: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. Dobiva no v vneli lekarnah. Patiti naj 10 bbitfovoli na varstveno znamko in za-hteva oaj ee lareono ('Jl'i—Lb) Kwizdina protinova tekočina. i k Rose životni balzam je mul HO let anano, probavljanje in sUst pospe* InJoAo in Dapenjanja odatranjojooo ter milo raatop* (jnjodo (484—-i 2j domaću sredstvo. Velika steklenica I gld., mala ">tl kr, po pesti 20 kr. vet1. Na vseli delili zavoj nine le moja tu dodana, /.aUointo varuv»iu| varatvana »naroka. Zaloge n k uro v vseh Ukarnah Avstro Odrske Tiiin se tudi dobi 'raško domače zdravilo. To sredstvo pospešuje prav ilDorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lećenje ran t»>r pole.; d-^u tudi blaži bolečine. V skalljicab DO 85 kr. in S5 kr. To potil 6 kr. več. ^ Na vm'Ii dolih Bavojnino je noja tu dud t na zako- nito varstvena znamk;«. B. FRAGNER, Praga, It.SM-MM, Mala Klrana, lekarna „pti frin-m orlu". ajajjj~~ 1' ušt n a r a z po 8 i 1 j a t e v v Ha k d a u. ^W Najstarejša posredovalnica slnžeb v Ljnbljaoi G. Flux, Breg št. 6 ima veliko izber dobrih ■lua>l» #.*» kiilinrle«* za Ljubljano in okolico, kakor tudi drugod, 8 — lf> gld pluče. — 1'rlpnniCMla «#> najbolje inteligenten trgov alt pomoč- utk. spreten, vešč prodajalec, in jako brhka iiutMkHricH, ki lahko eventnvalno položi kavcijo, z dobro kondnvito, oba z letnimi spričevali. (1 *»4j> KTatooo.], Služba ilistrittBBia zdramita za tukajšnje zdravstveno okrožje, obstoječe iz politični!) občin: trg Mozirja z okolico, R«čice in Ko-karje, z letno plačo 900 gld., Ne o«l«l*a x tiuciu 1. aprilom ihii.V Proinjiki imajo dokazati, da so diplomirani doktorji vsega zdravilstva s prakso, da so rimo-katoliki ter zmožni sIoVfenskegH ali kakega tlrugega slovanskega jezika in pripravljeni, imeti lastno hišno lekarno. Dotične prošnje naj se vlože «lo US. dne fVbruvnrjai IS1>>. Od sanitet, distriktnegi odbora Mozirje (144-3) dne 31. januvarja 18lJ.r>. Predsednik: Fran Goričar. Veliki krah! Ne\v-.Ji>rk In London nista prizanašala n ti evropski celini ti r je bila velika tovarna srebrn ine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj prod majhnemu plafiila delavnih moči j. PoobtnUen sem izvršiti ta nalog, Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. ti 611, in sicer: »> komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo: 6 komadov smer, patent srebrnih vilic vi jodnoga komada; «» komadov amer. patent-siebrnh jedilnih žlic; 12 komadov amer. patent-srebrnih kavnih žlic; 1 komad amer. paliini - srebrna zajemal ni ca za J iilio; 1 komad amer. patent - srebrna /a jemal niča za mleko; 2 komada amer. patent srebrnih kupic za jajca; 6 komadov angleških Viktoria-iii^ie ta podklado; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj: 1 komad najfinejša sipulnica za sladkor. ii komadov v kupe samo k lil. h'00. Vseh teh 44 predmetov jo poprej stalo 1 tor bodem Valo jako lepo robo povaoil najijolje urjporo&al. (.r)2^.'t) Ivan Lušin, o. kr. obl avt. zemljcmeiLC. . vpi^J4«N. N15 S Vi 00? - oX T ui^oifisnv ■■ OV3V0 ^3HDnSO1i.«013n C. It. glavne ratoaieljsivo mir, drl, tetam Izvod iz voznega reda Tr4Brha.-vxi»grok od. 1. oktobra. 2_SS»4t Nutupuo omanjeut prili»J»l U Id upilil iu jt k rajnemu iu« v I.jnb IJmI 9 minuti napraj. Odhod ln LJubljana ijnž. kol.) Oh 1». —ri It m>iii»J vla Amalatteu. Oti H. Mri JO min. *Jtttri*f naaiani vlak ▼ Nuto metto, Kn.••»•(■. Oe 7. **ri tO mi**.. Kfntw*l aMbtil *■»■ * Trall, roumiial, K.i)»k, C* lovoo, Framauafaat«, 1jJiiI>imi, DuuaJ, cei Saltthal » s<«lu»irr*j( Dtina r1 a Aatitnttau. Ob lit. uri .>.> hiIh. i/«/nWinfMc niaianl Tlak t Noto ronalu, Ko6«Tja. Or> ti. t*ri tO min. ,tot,loveo, Fraaaanaf*ita, Ljubno, BaUthat, DudmJ. Oh 4. uri IS min. r>t>]n>lutine oiehni Tlak t Trbla, Haljak, Oelnveo, I.juhn'1, rt, KarloT« Tara, Prairo, l.ipako, ItunaJ vi* Amntaitan. (Mi 7. uri HO min. maaaui vlak t Novo um rtu, k. .•■ -i>tjh Prihod v LJubljano (jni. kol.). Oh 3. uri 33 min. *futrn) oaebnl vlak a Dunaja vi« A m«t«ttait, l.i|. •ij«, Praga, KmiimiTili virov, KarlOTth v»n>i, Kgra, Marijinih »urut, l'lvin).i, RudejdTlo, Holuuifrada, I.inoa, Sleyrn, Oinuinlmit, lai'Kta, Ai;a, aeoa, /.<>llr ua Jaaaru, l»'ii»rH*. Oflotoa, Baljaka-Krauaeuifaala Trbiža Oh H. uri 19 min. thttrrtj mclanl vtak li Koiavja, N»»»»i moata. Uf> ti. uri )$7 mlw. tiufMttutliir o«al>lil Tlak * Jfuuaja via Amataltan, Uipilje, Pran«, Pranoorlh TaroT, KarloTih varo*, Mara, Marljluit laror, Plauja, tbiclejrviu, Solnuaratla, lilnoa, Htaira, Hariaa, OanaTa, Curilia, HrKwiii.ii, InoimMU, /.alla na Jaaaru, l.and-Uaatalna, l.Jubnaa-h, OeloTca, I.isnaa, P«Mlta>I>la. Trbl*a. Ob V. uri H)S miti. fn'jn»iuilr*r utirani vlak ia Ki.4avj«, Nuvurfa maata Ob 4. tiii 4H min /.»riii/««Wrir tinohiil Tlak a Duuaj*, I.iiiih. », Šelathala, Molih k n. C« lo vi-a, *>'\%i ■ » onaf.ift«, Poulabla, Trbila Ob O. uri mirt. »rrerr in«iani vlak ia Koravju, Ni»ri(i Mnsta. 1tb ft. uri lil t mi**. i«Wcr uaebui vlak a lliinaja |ir«Wn Amatuttnna i» Ldubnoifa, II.•!;«««. Oaluvea, Pmitabla, Trbila. , Ob Odhod ls Iajnhljaa« (dr*, kotit uri ¥.1 min mjiitrii) T Kninuik. ■ 0. n p. »Wrt . , Prihod v Iajabljaiio ♦ V- Mnilh«:iJUde Fernolendt voščilo za čevlje. '4k t'es. kralj. dež. pnv tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i. To voščilo brez w\\u* (vitrijolu) se lepo črno Sveti ter vzdržuj h hnii)«' i i*|h->. u 4#. == Poviod v zalogi.__ (.{■»;, Zaradi poaarejon i nuj se |>azi natanko na moj« lino 9*W~ St. Fernolendt. -^b«S Poštni paketi, katerih vsehiua (4 kile voščila i je por* Urana, pošiljajo «e /a poskttioje Mitniis hronto po 1 gld mi kr na vsako puštao postajo. SI aaaraHaHHHHHHHH H Staroznana trgovina m urami n»jfinejfie vrste in pi> najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, rt-petirk, halenderskih ur in krono-grafov, najnovejšega v table.tux-urah, urah 2 njihalom in dragih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbnoje. '— Prvi in najstarejši optldnl zavod najfinejših naocal, ifcipalcev v zlatu, zlatu double, niklu itd.; največja izbor kukat za gledališče, poljskih binoklov in vseh v tu stroko spadajoči h predmetov pri (1420—40) N.RUDHOLZER-ju, Pre.1 r o lova« m ia. ». Na živcih bolnim (■ploina nervoinoit migrena, brexaenoat, omotloa, otrpneloit, 6e pojema pametovanje ali spomin) se priporoča, da h« seznanijo e novo zdravilno metodo, ki je imela velikansk vzpeli ter jo priporočajo ugledni medicina naj topit* j«* in ki je poleg trga izredno priprosta. Natančna opisovanja pošilja brezplačno knjigarna 148—1) Karla Valentina sin, Pečuh, (FOnfkirchen). Komi in praktikant se vzprejmeta v špecerijsko trgovino JI. JBerila|an v Nairlhoru. (153—2) Naznanjam, da sem začel točiti nekdaj I tako priljubljeno Bizeljsko vino (sedaj z amerikanskimi trtami cepljenih trt). P. n. občinstvo prijazno vabim k obilnim pokušnjam. (lati—4) Spoštovanjem L. Fantini gostilničar ,,Pri Lsipi". Hisa na Olinoah pri V16u h. it. 14 s vrtom ki meri karih 11*><)_J sežnjev se proda lz proste roke. Več se izve pri lastniku hiSe F. Cepudru istotam ob nedeljah mej 12. in 3. uro popolndne. (124—2) lini ekstrakt za uho 01 nd c in kr. sekund, zdravnika pi»Nluh9 iiAchiiI 10U in vsako umcmiio 1»•»!«»*«• n ; dobiva so proti dopt Siljatvi gjltl. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski frimho vmio po poŠti iz lekarn : glavna zaloga v lekarni ,,pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomaya, v lekarni g. A nt. Krigla in v mestni lekarni » Zagrebu; nadalje pri Zaneiti-ju v Tratil ; Jožefu C h r i s tof o 1 e 11 i - j u ▼ Gorici: na DaSNtJI 1 pri c. i 11 kr. vojni poljski lekarni F. Pleban-a na Štefanovem trgu §t. 8 — Pristno blago sc dobiva samo v steklenicah z atisnenim napisom: c. iu kr. ko k o zilruviiiU dr. Ni pek nt* I>uiim|I. 11412—1) CXXX3QOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Dunajska kavna mešanica ~ dnJH kavi le|M» biirvo. ilebrr 11I4UN in mor. Dunajska kavna mešanica učini kavo 1 eill 110, /dravo in ceneno. I Vzemite torej kot gZjf* do datelc lestvi "Tg^JJ samo = pristno zzz ; Dunajsko kavno mešanico g I (\Viener Ii!«.iIo€?-3Xol»ii<*o) j iz tovarne ('9—G> Arnold «fc Gutmann na Dunaji i ki se dobiva v skoro vm-li N|M»«*«Ti jNkih t rgovinuli. OOOOOGOOOOOOCOOCOOCOOOOOC V lekarni EDE TOMAJAI v Zagrebu, v Ilici štev. 12 dobivajo se razun vseh ostalih zdravil nekateri jako preskuSeni in koristni, posebnega priporočila vredni lekovi: Mašilo proti kost obolu ali pro-tlnn, kalanju in trganju v kostih, otrp-nosti ali grču v žilah, bolečinah v bukovih in v križu, trdneam, prebadanju, vsakovrstnim ozeblinam. (!eua 80 kr. Sladka voda za kaielj aH kreh ln za prsi, b katero se zdravi k.išelj, prehlajenje ali katar v prsih, plučih, težko dihanje, hripavost v grlu, naduha. Cena 80 kr. PoJaČenl železovi ti sirup dolnje proti slabosti, bl> dosti, Skrnfuloz-nosti, zabuhlosti, otročji pohabijenosti, ženskim boleznim , slabokrvnosti, onemoglosti Cena Btek enici I gld. Pojaoene švedske kaplje ali švedska življenjska tinktura (X.e-bensessenz). 8 tem Blovečhu sredstvom se očisča kri in -latcivca, popravlja in kropi želodec in ublažuje glavobol, olajSa tesnobo, odpravi napetost ali vetrovi, odklanja bol v žličici, grče v želodci, zlatenica, mrzlica in zavijanje ali grizenje v trebuhu. Kdor pije redno to toli koristno učinku jočo Švedsko tinkturo, si ohrani zdravje, telesno moči in pride v okom raznim boleznim. (Jena steklenici z navodom .r>0 kr. Vsakemu gospodarju prav toplo priporočam prašek sa sivino, za konjski keh in kašelj, za vole, krave in svinjo, za lagano očiščenje, kropljenje želodca in prebavo, kadar živina noče jesti, pa kadar se napuhnjuje. Krave dajo potem več in boljšega mleka. Vonji postanejo čili in močnejši. Cena jednemn zavojčku 45 kr. Svajoarake pline* naJBigurnejSe sredstvo za čiSčenje in snaženje želodca in i1 rov, proti zapretju, kadar kri udari v glavo in v prsi, proti tromosti ali težini. Cena Skatljiot 70 kr. Mašilo sa sivino, zlasti sa konje in voli proti boli ua kosteh, usločenim, napetim žilam, otrplosti in ozeblinam, po težkem naporu, za kropljenje žil in živcev. Steklenica 80 kr. Antiseptična voda sa nsta ln zobe, ohranijo se zobje ter se ne pokvarijo, ohranjuje in ublažuje zohobol, učvrsti meso okoli SODOV, osvežujejo usta, odstranjuje neugoden duh. Steklenica HO kr. Fina smrekova esenoa (Fldhten-nndel-Essenzi za čiSčenje in razkuževanje zraka v sobah, /a dihanje in za take, ki so bulni na plučih. Po 50 kr. Tekočina proti ispadanju laslj učvrSčujo in ohrtujuje lasiftie, odstranjuje prhot 111 poBpeSuje rast lasij. Steklenica BO kr. Mast proti lišaju, krastam, mlečnemu skorjupu, osipam. Lonček 50 kr. Antlsuttn. Prah proti potenju in otiskam. Skatljica 50 kr. Tinktura sa knrja očesa, izborno sredstvo. Cena 60 kr. Dr. Spttzerja pomada sa lloe proti solnčnim pegam, madežem, raznim marogam, odstranjuje če/.raerno rdečico lica ali nosa, hrapavost, osipe na licu; proizvaja gladkost, nežnost, belost in jinost Obrata >n rok. Cena večjemu loncu 1 gld. Sem spnda tudi borak-sovo milo po 40 kr. komad. Pnder Englantlne, najboljše sredstvo za poloj.Sevanje in pomlajevanje lica in povsem neškodljivo ter prijetnega daha. Odlikovan na Pariški razstavi s počastno diplomo. Dobiva se v beli, nle -kasti in rumenkasti boji. Cena Skat-ljici 1 gld Blago vonj a v šprlt sa sob« kaditi. Nekoliko kapljic Siri po sobi prengodno vonjavo. Steklenica 30 kr. Otrov ali strup za stenice ln bolhe. Steklenica 50 kr. Antlfe brile od Rodinisa proti mrzlici. ManjSa steklenica 70 kr. Fini parfumi, dobro diSeče vode, razno pomade, boje za barvanje lasij, da se sivi lasje ž njo črno pobarvajo, fina mila; pražek za gospe, sredstva za polepSevanje, prašek za čiščenje zob, paste za zobe, da postanejo beli. Po 80 kr. Oobe za iiniivasiijc, kriačlcc za zobe. Bazne stvari is kaučuka, obrazila sa rane, pasove, kirurške stvari. Ruski čaj, fini Jamaika-rum, Malaga-vino, francoski konjak. IfŽST Zaloga mineralnih vod. "gfl (135-2) "Vae> po ca.saaJ.Jsd.il. ogrlašene xxa.stdLielza.slce fij?eeljsLlltete>. Kdor naroftuje za 4 gld, mu pošiljamo poštnine prosto. E2U &m XX. Čast. mi je s tem naznanjati, da sem prevzel od generalnega zastopa na Dunaja Nizozemske zavarovalnloe za življenje v Amsterdama glavno zastopstvo sa Kranjsko s sedežem v LJubljani. Kakor se iz spodaj stoječega naznanila ra/.»idi, kaže se jasno varnost, izvrstnost in velika ra*Sirjcnost omenjenega druStva in smolo iz lastnega prepričanja in opazovanja dostavPam, da spadu ta družba k mijkulantueisim iu najbolje oskrbljevanim zavodom ; jaz torej slav. občinstvu v svrho za arovanja življenja priporočam to družbo najtopleje. VelespoStovanjem (162 - I) Josip Kušar Ve^uve ulice nt. H. Nizozemska zavarovalna družba za življenje. Algemeene Maatschappij van Levensverzekering en Lijfrente v Amsterdamu. Generalno zastopstvo za Avstrijo: ni Dunaju, Z., Petersplatz 7. Ravnatelja: O. ]\l. llnberlN van &ou« Klemen Ksatatojolt« Olavna pisarna: .A.iuett oi* Za Nemillo v Hamburgu, Biisehstrasse 11 II. , l« • l«-«11 aJrkt«of novo i m <.oi.an.om. novo i Nova pariška emaljna plomba Iste boje, kakor so zobje, najboljša kar je je dosihdob. — Zobovja osla in manjše partije, tudi posamični zobje v zlatu, tudi brez nebesa po najnovejši metodi. — Za vsa dela se daje popolno Jamatvo. — Istotako se izdelujejo tudi zobovja s kavčukom in posamei.nl zobje. L Luser-jev obliž za turiste. taotovo in hitro upli- v/'C^* ^* vaj »če iredatVO proti ^^^5^ kurjliu neeiani, ^_X> Suljeui ua pod- , plMt.h, petah in Veliko drugim trdim ^isBar 9 S I1riz,,Mlnm praskam V^v^ V P'8,'m Jw "ll k »že. /"^^5^ 4*JT OKlet, v ^larni razposiljalniri: Ašr Schwenk-a lekarna nah. ^Sr v Pnsteu samo, če imata mu od m A \dt^y&^ trl^^r '»l»li* varstveno znamko iu podpis, f / V *&S> ^l ^e ^u "rAVt!,|i torej naj s« pazi ^js« 4^/^ hi zavrns vos manj vredne posaredbe. 1'risten v l.|ul»i|Miilt Juh. M:i\r, J. Svoboda, U. pl.Trnkčciy. G.Piceoli,L. Urešol: v Uuilolfovem S. pl. Hladovie, F. tlaika; v Kamniku J Močnik; V ColOVOl A. Egger, W. 'l'burmwHld, J. lirnba-cber; v Ureuih A. Aich-inger; v Trau (na K»-rožkem) ('. Menner; v lt<-l|wUii K. Scholz, Dr. E. Kiiinpf; v tiorlel O. B. Pontoni: v wuiiw- b«TKii A. lluth; v Kra-m|I K Savni k; v Kad-K«>iil C. C Andriou; v 1 «lri I i Jodip VVarto; v ICh «|>r«'|i>ie ne take), eventuvalno tudi nekoliko po-zneje, v irK<»»ti»o s iu«mmuIiii I»Imkoiii u» NoirmiJ-• k«*in. — Več pove upravnUtvo „SSlov. Naroda". il6»>) Novo! VnhU <1*&ii Hvrži pustni krofi dobe se pri Jakobu Zalazniku Stari trg: št. 21. (16—14) 1'riporočevuno od ravnateljstvu poliklinike! Uporablja se pri oslovskem kašlju. Influenci, boleznih na vratu, prsih ln pri otroških boleznih konjakov sladni izvleček. Neobhodno potreben m rekonvalescente. DobiVA se v vseh hoij&ih lekarnah, droguerijah T^rrnlca (1802— 5) l^onjakovegja aladnega izvlečka v Leipniku. dolu /.h i>< polno ulilrko (>n l.npi, I.Iikv. Iclotnik) ntltlM- nmiiio Pristna Brnska suknena roba za spomladim ju poletno dobo J | j= o KI d. 7.75 is line gici. 9*— is Itin-I«-gl*. IO.S0 is uuiflnejej Kupon za črno Salonsko obleko alti. IO.—, blago za vrhnje suknji', h ds'i SS turiste, črn peruvieune in dosking, blago za uniforme drž. uradnikov, najfinejo gredasano tkanino itd. razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najbolje znana zaloga suknenoga blaga SIEGEL-IMHOF v Brnu. Vzorci lastMtj in poštnine pnistol — Jamči se za to, da pošiljki* popolnoma 'idg'>\ar-aja vzoren. Na uvaženje! Savno p n. občinstvo se zlasti opozarja, d;t 10 blago dobi umo^o <•«■«.«•)«•, če se preiue mi-rni'it, nego če se naroča od takih, ki sami isto pri nas kupujejo. I inll.it So^el-linlud' t Urim razpofiilja vse l»lttK«» po |»ro.\ili to\ 11 m I «k i li l j it .i i : lekarna Pioooli, lekarna Mar-iletschlfiger; \ l*.o*l«»|lnl: leknrna Fr. Haccarcicb; i Akofp Losi: leknrna Karal Kabiani; v Itndov- ijni: lekarn* Aleksander Roblek | v Kudolfo« esaii lekarna Dom. Rjasoli, lekarna nergmann; %• 1'ciht-Imm-Iiii i lekarna pl Pnyer; v KmiiihIIiii : lekarna J. Močnik; v i 'rtioml Ju: lekarna Ivan Illažek. Janko Trost c. in kr. računarski podčastnik pri 37. diviz. topu polku Marija Terezija Trost roj. Schiavon (tub) poročena. Gorica, dne 10. februvarja 1895. Komi oziroma poslovodja iNče ««■> za neko trgovino z mešanim blagom v večjem mestu na Kranjskem spreten in zanesljiv komi, ki j > zmožen opravljati tudi delo poslovodje. Oferti, podprti a spričevali, naj se pošiljajo upravni-fitvn .Slovenskega Naroda". (168—1) KOŠATO CremeVenus Proslredekkzušlorldtni plcli. Tekutjfpudrjugenie' Červen 6 tekute ličidlojuipie Pudr„Eugenie" vbile,ruŽDve a kremo ve barve. Barva na vlasy KavKazka essenze na k mry. Pl^PniP "ITah 11 o" »roilnCi k i* kiiiinertlritn|o vOUUB , polti. Izborno, popolnoma ueakod-Ijivu ku.metićno -i ski r.luati cabr i niiija, ila polt ne postnie ruskiiva iu sn tie »»■■•ti kakor nd iii.*ćoIm>, pult postane marveč snažno bulu, n« ka*ojo ■« iu. njej tuli« in ustane mladostno sveža. „('r«>OI« V*'iiiih" no ■odrzujo niKitkili iiiancotiiib tv.nn, ne postane luruj nikoli inltnv iu imiri' l»rn/. kv.rn ld. 0o kr. Rdeče tekoče ličilo „Eugenie" ..Puder Eusreuieu. b*'j iro,,H, 1cr*,n* •■O*" •■**a*'*a*v f ie koio popolnoma, in Dl "ia In sn kaj opazilo ln il.jo polti naravno nmhkost in mlailoitno tvaioat. (ciiii 1 k'10. iio kr, m i opom 1 ulil no kr. vjP^iv/)0>fillii lsl>«»rno -rtMlslvo um rnnt lonij, jaci |S^S»sm»»tSaas»^p^SiSS 9 laaiAće 111 najaigurnojii ubranjuje, ila se no napravi prhaj. i ciiii 1 £| kr. Jedino zalogo za Kranjsko ima (1415-8) FRAN STAMPFEL Tr Ij3\3.iol^a.n.l Koiinreini in ..Tonhalle" Konrresoi trir. I. sremsko tambnrasko društvo Jas Mitroviee priredi (170) danes v soboto dne 9. in jutri v nedeljo dne lO. februvarja KONCERT v MkxL „Pri Llovdn". Društvo je v sremski narodni nošnji. Ravnatelj goapod Otokisr Kroiimf Vstopnina prosta. Začetek ob 7.8. uri. Učenca z dobrimi spričevali, lepega vedenja, pofitenih stariSev, vzprejme takoj v svojo trgovino z mešanim blagom .liinku l?«tli«"l« v (ruouil) . (1U7—1) Krojačica z Dunaja priporoča se za najnkusnejfie izgotavljanje najmodernejših. toilet za gospe in otroke. uua|nkM eeetM »t. 8* I. nadstropje. "SJSjbj Zahvala, -mm Gosp. pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani. S tem Vmh iluits prosim, da mi blagovolite kurilu potlitti 1') Skntljic ,,xoluiejfi» prnliu** po SO kr. m dve steklenici ..mbue tode*' po SO kr. proti poštnemu povzetji. To potrebujem saao iu za svoje sorodnike ter bom ta zdravila kar moči pri-P<>k»('hI vsakemu človeku. Ttdi -/.druvd posluževal sem ne vodno tudi v Ljubljani, bivajoč že v trgovinskem učiliftri pri Mahni, ter ja 4o zdaj rubini, ker sem sprevidel, da so ista isti nu o izvrstna Valjev o (Srbska). (1164 — 18) Z v o ('spoštovanjem H v. K. €.o«l|evac». Vse medicinično-farmacevtične preparate, specijalitete itd., dijete-tična sredstva, homeopatična zdravila, medicinična mila. parfumerije itd. itd. itd. priporočajo iu rHzpotiljsjo na vse strani sveta lekarniške tvrdke Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczy, Ounaj, Margarethen. Dr. Oton pl. Tmk6czy, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. TrnK6c2y, Dunaj, Josipovo. Vendelin pl. Trnkoczy, Gradeu, Štajersko. 1'utor talit.-vujl.' o |. n.lj.-.' U livirnt savojr a imenom SS* ..KAthrdnrr". "WS l/d H piMi in ndu'ovorni urednik: .J oh i p Nnlli. Laninlna in risk „Narodno Tiskarno".