... dosta knjig prešten! Ustnikov Mesečnik, četrtek, oktober 2005, ^8. številka Zgodba z naslovnice str. 16 Oktober - najlepši mesec letošnje jeseni, mesec knjige, mesec varčevanja, hiesec gasilstva, teden vseživljenjskega učenja, teden otroka, dan reformacije in ob vseh drugih še dan za PEN. Prihodnji izide 24. novembra, ko bo oktobrski mošt že dobro mlado vino. oktober 2005 Kreslin bo novinar, Gerenčer kant- in še avtor povrhu! je razširil noge ni uspelo zvedeti. Tekal Pomurski sejem novimi perspektivami Jelen ujel srnici danit po Goričkem in ob poti srečal znameniti potreboval prevoz: IRMO BENKO (prst gor) Pentute ne poročajo Ne bi bilou dobro ringlšpila menjati Tekal Brrrrm, brrm Nekdanji dirkač z motorji in zdajšnji Veterani VLADO JELEN (sredina) se je < Že velikokrat se je pokazalo, da so življenjska pota nepredvidljiva. Tako skoraj nihče ni računal, da bosta zamenjala branži tako znamenita predstavnika svoje stroke, kot sta glasbenik VLADO KRESLIN (s kitaro) in novinar IVAN GERENČER (brez klobuka) Pa se je le zgodilo - ondan sta družno ugotovila, da lahko občinstvu ponudita še marsikaj drugega kot doslej, posebej ker je bil Vladov otroških časih, ko je še trgal hlače v beltinskih šolskih klopeh, eden najboljših sestavljalcev šolskih spisov. Pravijo, da je bil posebej uspešen pri domišljijskih. Podobno velja za mladega Ivana, ki je v rosnih letih kot za šalo premagoval učenje not in ritmike v soboški nižji galsbeni Šoli, Kdaj bo prvi Gerenčerjev koncert (za inštrument se še ni odločil, a je tako ah tako multitalent) in prvi Kreslinov članek v Delu, Pentutam naporom navkljub Sejemska dejavnost je v krizi, ki jo )e treba tako ali drugače premagati. Tega se dobro zaveda tudi prvi mož Pomurskega sejma iz Gornje Radgone JA NEŽ ERJAVEC (bližje steklenici Radenske). Tako je že sklenil nekaj novih poslovnih povezav, med drugim tudi z enim naših najus pešnejših podjetnikov STANKOM PO-LANIČEM. Podrobnosti o poslu so še na ravni tut, šušlja p‘a se, da na] bi že prihodnji Kmetijski sejem leta 2006 doživel vrsto sprememb Pustimo se presenetiti! Priznani slovenski novinar in obmejno-gorički sadjar LUDVIK KOVAČ se je z dušo m telesom pripravljal na sezonsko obiranje jabolk V podjetniški vnemi je želel obiskati svoje potencialne kupce v beli Ljubljani Napoti tjakaj ]e med številnimi grafiti izgubil orientacijo. Še vedno ga niso našli, gorička-jabolka pa medtem že padajo. Mijsliš, ka bi najprlej^ jprobo na saksofon? E, rajši probaj z žveglo! Poznate ga tisti, ki redno prebirate najbolj vzhodni tednik. A je JOŽE GRAJ poleg novinarstvi tudi kot popotnik, ki si ne pusti vzeti priložnosti za|,J novo izkušnjo. Tako seje pred časom odločil, da se P °' na pravcati puščavski ladji - ognjeni krst sta P1^ tako on kot kamela, le da je imel pri sestopu noge na »o«, kot kakšen revolveraš z divjega zahoda poročajo, da je medtem neprijeten občutek že izg1* spomin na puščavsko ježo pa je ostal. oktober 2005 Wx27____ lesen f05 Ka pa ta stanga V » .na srejdi? Srečanja Mura višja kot Triglav? Nedavno je naša največja tovarna (in v svoji branži še vedno naj več j a v Evropi) slavila 80 let obstoja. Čeprav MURA ne preživlja zlatih časov, je vendarle obstala - in to kljub recesiji v tekstilni industriji. Pentute so med prisrčnim pogovorom »škljocmle« prvega moža Mure, naturaliziranega Prekmurca iz Velenja, BORUTA MRHA (roka zunaj) in najvišjega na pomurskem TRIGLAVU, RUDIJA CIPOTA (roka v žepu). Menda ni šlo za to, ali je za regijo pomembnejša Borutova ah Rudijeva firma. šaov MILICA s KOBILJŠČAKA in IVEK iz BORAČEVE sta se istega dne v istem prostoru poročila, ne da bi se prej poznala. Usodni DA sta sicer dahnila vsak svojemu izbrancu (izbranki), dandanes pa sta velika prijatelja. 'Pred kratkim sta sama trgala grozdje z Ivekovih brajd in se ob tem prešerno zabavala Pentute poročajo, da je bila za vsak primer nedaleč tudi »paznica« Štefka. Razsaja svinjska gripa . ^edtem ko se Pospešeno Javlja na pre /Ivanje ptičje J' se >e v de medici- Povsem nez-y1 bolezen. Re-4? P GRIPHUS - JSATISS in nevar-st>rinožccv Podatkov, k žlezen, ka-u Slllrtnost je JLj^Njivu, u 1 Prenese tu-5ei ^oveka. Po tji Qtarsklh V1. ■■ pani-|L tinkler : ■ doseže Na kom že svet stoji? Na mladih! Večer in Kmečki glas povezana! Misliš, ka si JPenej ali ges tebei? ŽUR-nalizem Neman pojma, glavno ka sva fklipK J ir. da niste slišali za globalizacijo, ki z vseh strani pritiska tudi na naš vsakdan. Zadeva niti ni tako nedolžna, Sil,- nočeš kapitalsko povezujejo tudi tisti, za katere bi najmanj pričakovali. Tako je v redakcijo Pentut nedavno S rvest, da sta delnice združila dnevnik VEČER in tednik KMEČKI GLAS. V upanju, da davkoplačevalci ne sta o zadevi podebatirala tudi oba pomurska dopisnika. NATAŠA GIDER (Večer, brezrokavnik) in * jMBar (Kmečki glas, rokavnik). Kot poročajo neuradni viri, jima ni bilo jasno, ali je Večer »popapal« Kmečki i tratno. Veste vi? frbo Po propadu soboškega nogometa na najvišji ravni, zdaj regija z zanimanjem spremlja novodobno Muro (ki ima poleg še zdaj že znameniti številki 0 in 5), ki je tretjeligaško tekmovanje začela s samimi zmagami. Zdaj so prišli časi streznitve, saj se vrstijo tudi »tipi«, ki jih igralci športne napovedi poznajo pod številkama 0 in 2. Seveda je pričujoča fotografija dokaz, da ima Mura 05 za sabo mlade, in to je tudi njena največja prednost. Če je seveda starejši ne bodo zapravili frbo oktober 2005 p^n 28 Menda je koruzo čez lužo k nam pripeljal Kolumb, Benečani pa so jo raznesli po Evropi in uveljavila se je kot ena najbolj razširjenih poljščin za prehrano ljudi in živali. Danes pridelovalci večino opravil postorijo strojno, nekaj desetletij nazaj pa jim je dajala veliko več dela. Ker je bila za pospravilo na vrsti med zadnjimi jesenskimi pridelki in ker je običajno dala obilen pridelek, so imeli po kmetijah lupanje ali ličkanje koruze za domač praznik, za nekakšen zabavni večer po dobri letini. Potrgane, še neolupane storže so na kmetiji razložili po skednju, kjer se je na večer zbralo mlado in staro iz vasi. Posedli so po neolupanih storžih in v začetku hiteli, da je bilo čimprej dovolj ličja za odejo, ki je v mrzli oktobrski noči prijetno grela. Vertin vertinjanista skoparila s pijačo, zato se je razpoloženje stopnjevalo in doseglo vrhunec, ko je ob koncu gospodinja v skedenj prinesla lepo zapečene makove in orehove pogače in še kakšno dobroto. Za dobro voljo so gospodarja in še koga namazali z vukon (črna koruzna plesen) ali nagačili z lupinjen pa peli so, si pripovedovali šale in še kakšno veselo ušpičili. V današnjem času te dogodke obujajo samo še razna krajevna društva. S Penom smo bili tokrat na lupanju kukorce v Selu na Goričkem. Namesto skednja je bii šotor, verta pa je zastopal predsednik Društva pevcev Oskar Makari, ki se je v svojem otroštvu še imel priložnost naučiti vseh <>Pra , koruzo in bi zdaj skupaj s sovaščani rad, da se to ohrani tudi za prihodnje teh prizadevanjih ima 25 zaveznikov, članov društva. Rdeča kukorca za srečo Župan občine Moravske Toplice Feri Cipot se je izkazal ■ ■ 11 ruH^ Ruianb,1 lupač. Namesto plačila sta ga domačinki Dragica Kijanec in Lenarčič ob asistenci predsednika društva Oskarja M a kari ja in mu make up popravili z vukon. 4 / Med pridnimi lupači sta bila ves večer Katarina Nemet in Franc Skalič, oba pevca v društveni pevski skupini. Enim storžem so potrgali vse ličje, drugim so ga nekaj pustili, da so lahko po dva storža povezali v par in obesili na drog. Tako so nekoč koruzo sušili in skladiščili. Med rumenimi storži visi tudi nekaj rdečih. Da so vmes, je že pri sajenju poskrbel Oskar Makari, ki vsako leto prihrani kak storž te stare sorte za seme. Po ljudskem izročilu pa rdeč storž prinaša srečo in dobro letino. V Selu so lahko brez skrbi ~ prihodnje leto ne bo hudega. Selanski škegenj je bil prvo soboto v oktobru nabito poln pridnih lupačev m radovednih obiskovalcev. Med slednjimi so bili tudi udeleženci seminarja z vseh koncev Evrope, ki ga |e prav v tem Času v Moravskih Toplicah organizirala Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Večina se je zadovoljila z opazovanjem, nekateri pa so prisedli in pomagali, med njimi ravnateljica osnovne Šole Fokovci Suzana Deutsch, ki je prisedla k domačinu in aktivnemu članu pevskega društva Jožetu Koruniču, Jože Zadravec in Suzana Lenarčič med delom. Lupačem, ki so prišli od blizu m daleč, so gostoljubni domačini postregli z rdečko, zato tudi pridnih rok za delo ni zmanjkalo. Prehitro je pošla le koruza, potem pa je bilo toliko več časa za dobro voljo in še boljšo zabavo. Med obiskovalci lupanja kukorce škof Evang6'' Čeprav * P obleki in s '• -J-en Posebne pozornosti so bili deležni pari, ki živijo na koruzi tri: Jožeta Zadravca z Marjano, koruzni par iz Turistične^^;^* Vrfanek pa Slavico Počič in Robija Lai.nščka, ki se je iznntzr11 , r fotografu. Katarino Nemet, prava ljudska umetnica, le ^r-' koruznega ličja spletla prstane, tako da bo poslej življenl® javno vidno. In dodamo naj še, da je Katarinino delo tu0’ naslovu, ki je krasil'platneni skedenj Irma B. Koruzni večer v Selu so popestrili številni nastopajoči, med njimi člani in članice Turističnega društva Vrtanek iz Gornjih Petrovec z domačimi pesmimi in folklorna skupina Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci s spletom madžarskih plesov. Obiskovalci pa so zaploskali še nastopajočim iz kuda Avgusta Gaspariča izVučje Gomile, domačim muzikantom iz Koga pri Ormožu in humoristični skupini Osnovne šole Fokovci. Na lupanji kukorce ne gre brez orehovih in makovih postrežejo po opravljenem delu. Napekle so jih članic^ r , mame članov društva. Da je dišalo tudi po domočem posebej potrudila Milika Balajc. K mizi z dobrotami s*0 *a r Kijanec in Katarina Nemet. Prav selansko ohranjanje tradicije privabljajo v Selo, ki je sicer tur|7'^ znano po rotundi, vedno več turistov. Pa tudi na gostovat1! Mr pogosteje vabijo. Ob lupanp kukorce znajo kositi s tikvino seme, česati perje, plesti košare ... A i IBnUK29 p^n oktober 2005 ameriških knjižnih policah se je pojavil roman Marlona Branda (soavtor režiser Ronald Cammell), napisan v sedemdesetih letih in izdan posthumno. Roman Fan-Tan $ postavljen v dvajseta leta prejšnjega stoletja ter v Kitajsko morje. Z njim se je pokojni tinski igralec Marlon Brando predstavil kot romantični pirat, ameriški producenti pa ^razmišljajo, kako bi gusarsko zgodbo prenesli na filmski ekran. O Gusarji v mrtvih ladjah l ‘^bljeni so že časi, ko se je v filmu Kapetan Blood kot ' "ar Predstavil igralec Errol Flyn, mnogi pa so zamudili J™ -drnn Karibski gusarji z Johnnyjem Deppom v glavni Zdaj se je znova pojavilo zanimanje za piratske teme, 10 iz dveh razlogov: po morju še vedno plujejo ladijske ;P®e, razbite, zapuščene ladje; srečanja z njimi delujejo Atomsko, predvsem pa vzburjajo domišljijo. Drugi razlog ^gusarski zakladi na dnu morja Znan je roman Skrivnostni j znana je zgodba o Robinsonu Cruso ju, kar v devetih ^knjigah je obdelana zgodovina svetovnega gusarstva, branje ?a tiste, ki imajo premalo domišljije. Tako je Tirena, ki se je te dni pojavila v rnvniškem Poratu, starem mestnem pristanišču, | ' tninla prebivalstvo in turiste ter spomnila na preteklost, bila tudi Dubrovniška republika Ragusa sredozemska ^tska velesila in so se njene ladje borile z gusarskimi *^kanu« in drugimi takrat sodobnimi ladjami. Tirena je ^Pda svoja jadra s templjarskimi rdečimi križi na belih _ : To je spomin na zgodovinski podatek, ko je na začetku .^istega stoletja izplulo iz sredozemskega pristanišča v sedem templjarskih ladij z dragocenim zakladom. J° danes ni znano, kje so ladje pristale, domnevni sledovi V ba Škotsko in Ameriko. Pravo piratstvo se je tanilo v šestnajstem stoletju ko so pomorske velesile Portugalska, Anglija in Nizozemska zasedle odknte ... “ Afriko in obe Ameriki. Takrat je ladjedelništvo ha ^Predovalo, ladje so prevažale iz številnih kolonij srebra in diamantov tudi kavo, kakav, dišave in ' .. ■' Karibsko otočje je bilo posebej privlačno za ph ate, ati napad trgovske ladje, ki so se vračale z ■.. "^hirni tovori v Evropo. Piratske ladje so bile urne, niso zato so bile okretnejše, imele so svojo taktiko 1 11,11 Takrat še ni bilo Morsejeve abecede ali mobitelov ^uii bo med sabo sporazumeli z zastavami - to je ' 2 ladje s kopnim. Znano je, da ^Ij^1 Pluli »under the black flag« (pod črno zastavo , J 1' različne druge zastave, s katerimi so se približa 1 m k° so vrgli most, se povzpeli na tujo palubo, zastavo za gusarsko z lobanjo in prekrižanimi i; 111 teko pokazali svoje prave namene. Čeprav je ° h -Oak kratko in nasilno, je bilo življenje na njihovih ne r sprejemljive demokracije. Če kapitan ni spreten, so ga vrgli v morje in izbrali di ugega, kajti vedeli so: če ni plena, tudi plačila ni. Po napadu je dobil vsak pirat enak delež plena, samo kapitan in prvi oficir sta dobila dvojni delež. Največji izziv je bila hrana. Z bogatih ladij so jemali kokoši in sveža jajca, meso v čebrih, vodo ah pivo, predvsem pa kislo zelje, hrano zoper skorbut. Mnogi so bdi prepričani, da so bde papige m opice na piratskih ramenih v bistvu »rezervna hrana«. Pirati so navadno izropali ladjo, ljudi zmehtli v morje ali jih odpeljali v suženjstvo, ladjo pa prepustili morskim valovom m vetrovom. Leta 1872 je kapitan ladje Dei Gratia naletel sto trideset milj od portugalske obale na ladjo Mary Celeste. Poznal je njenega kapitana Briggsa. Signaliziral mu je z zastavami, vendar z jadrnice ni bilo odgovora Približali so se ladji m se povzpeli na krov. Ladja je prevažala 1700 sodov špirita. Na vrveh je viselo sveže oprano penlo, v kabinah so našli pribor za britje, v kapitanovi kajuti raztegnjeno harmoniko na postelji, toda nikjer žive duše. Mornarji na ladji Dei Gratia niso našh odgovora na vprašanje, zakaj je ostala ladja brez posadke. Kaj se je zgodilo? Vse do danes niso odkrili usode mornarjev z Mary Celeste, ki je brez krmarja plula po Atlantiku Z leti je nastala cela flota fantomskih ladij. Leta 1849 je posadko ladje Santa Rosa, ki je izplula iz čilskega pristanišča Valparaiso, pokosila bolezen beriberi. Preživela sta samo kapitan in ladijski vajenec - stihija je polomila jambore ter raztrgala in odnesla jadra. Po dveh mesecih so ju rešili mornarji šolske jadrnica ruske cesarske mornarice, a Santa Rosa je še dolgo tavala po morju Zanimivejše od izgubljenih ladij so potopljene ladje. Let^, 1799 je v bližini nizozemske potonila vojna fregata Lutine. Prevažala je več sto zabojev zlatnikov in srebrnikov v takratni vrednosti skoraj milijon funtov in pol. Nenadni vihar je vrgel ladjo na čeri med dvema otokoma, vsi mornarji so utonili, denar pa se je z leti znašel v mivki. Nizozemski ribiči so skoraj dve leti dvigali iz morskega peska britanske cekine. V mreži italijanskih ribičev se je 1964. znašel kip antičnega športnika, visok 160 cm in težak 250 kilogramov. Ko so ugotovili, da ni iz zlata, so ga vrgli na smetišče. Pobral ga je neki ribič, ga kasneje prodal za 4000 dolarjev in tako je kip prišel v Munchen, kjer ga je kupil anonimni oficir Nata in preprodal ameriškemu kolekcionarju Paulu Gettyju za 3.900.000 dolarjev! Čilski lovci na zaklade pa so pred kratkim sporočili, da so našh zaklad angleškega gusarja Cornelliusa Webba, ki ga je pred tem ukradel Špancem. Vrednost zaklada je ocenjena na deset milijard dolarjev. Med drugimi dragocenostmi petnajst metrov pod morskim dnom naj bi bila tudi ogrlica žene zadnjega vladarja Inkov Atahualpa in tudi stoletja izgubljeni nakit, znan kot Vrtnica vetrov (La Rosa de los Vientos). Posebno nemško podjetje za iskanje podvodnih zakladov je že poslalo na Pacifik posebnega robota, ki bo poskušal odkriti zaklad in pn tem razkopati na metre debele sloje favne, peska in prsti, ki so prekrili izgubljeni zaklad. Ob zadnjem vojaškem sejmu, ki smo mu bili priča v Gornji Radgoni, se je končno postavilo v ospredje vprašanje o upravičenosti takšne manifestacije moči v najbolj nerazviti slovenski regiji. Kaj to pomeni za prebivalce Pomurja in kdo ima od tega korist? Mnogi so se zadovoljili z argumenti, kot so: Slovenska vojska zagotavlja službe, je namenjena Izključno naši varnosti in miroljubnim akcijam ter celo spodbuja razvoj regije. Takšni argumenti niso nič drugega kot manipulacija. Slovenska vojska namreč res zagotavlja službe, vendar za kakšno ceno? V Pomu rju, ki je socialna bom ba, mladi Razvoj pomurske regije po končani srednji šoli težko pridejo do zaposlitve, tudi starejši, ki niso dovolj kvalificiram in fleksibilni, izgubljajo svoja delovna mesta. Na vsakem koraku je slutiti negotovostv različnih oblikah, kot so negotovost zaposlitve, stanovanja, zdravstvene oskrbe, socialne podpore in navsezadnje negotovost življenja. Slovenska vojska je izkoristila ravno te nastale razmere in v svoje vrste začela novačiti najperspektivnejše kadre v Pomurju. Zavedati se je treba nekaj: Pomurje nima rudnih bogastev in nafte, ima pa ljudi, če se želimo iz izgubljene vasice povzdigniti na raven globalne in transnacionalne regije, je treba vlagati v znanje in komunikacijo med nami. Takšni bodo Pomurju zagotovo koristili bolj kot mladi na braniku demokracije v Afganistanu, Darfurju in na Kosovu. Da bomo res uvideli nesmisel takšnih akcij, je treba zastaviti nov koncept varnosti. Po 11. septembru vlada svetu globalni režim, ki se je podal v neskončen spopad med dobrim in zlim.. Pravimo mu permanentna globalna vojna. V tem spopadu je očitno, da so sovražniki reveži. Pri tem je prav tako očitno, da vojske in varnostne službe niso namenjene branjenju revežev, ampak izključno branjenjukorporacij in njihovih Interesov. Lep primer je katastrofa v New Orleansu, kjer je bila nacionalna garda bolj zaposlena z Irakom kot pa z evakuacijo revežev iz poplavljenega mesta. Moderne vojaške doktrine trdijo, da so obrambne doktrine, jasno. pa je, da vojska danes države ne brani, ampak nasprotno. Vojska predstavlja sistem organiziranega nasilja, ki ga lahko uporabi proti komurkoli. Ta sistem je popolnoma brez nadzora, je nehuman in zelo drag. Upravljanje s strahom je ena od oblik vladanja današnjih elit prebivalstvu in takšnem u načinu odločno nasprotujem. Pomurci niso ogroženi s terorizmom. Ogrožajo nas tovornjaki, s katerimi se vsakodnevno srečujemo na cestah. Ogrožajo nas novi nadobudni poslovneži, ki so za izkoriščanje delavcev dodatno nagrajeni s subvencijami. Ob novem konceptu varnosti se poraja vprašanje: Na kakšen način naj tisti, ki so socialno izključeni, začnejo s samoobrambnimi aktivnostmi? Vsekakor bi se lahko sredstva, ki so namenjena neučinkovitemu konceptu varnosti, prekanalizirala v socialne in mladinske iniciative, ki se ukvarjajo z aktivnostmi ozaveščanja in komunikacije ter izmenjevanju znanja. Naj bo prva takšna zahteva, da se postavi socialni center v vsako vas, kjer se bodo ljudje lahko med sabo spoznavali in se družili zunaj zasebnih prostorov. S tem bomo rešili problem tistih, ki nimajo denarja za druženje v lokalih. Naj si ljudje organizirajo prosti čas zunaj dosega kapitala. Pri tem pa je seveda nujno, da se takšne aktivnosti ne marginalizirajo in da se jih ne izstrada. Mogoče se bodo na tak način Pomurci laže spoprijemali z negotovostjo. Potrebna je le spodbuda. Mogoče bo pregovor V slogi je moč pomagal ka teremu od nas, da si začrtamo svojo skupno prihodnost zunaj dosega permanentne globalne vojne. Pomurci ne nasedajmo praznim obljubam, ampak se družimo, spoznavajmo in pogovarjajmo. Samo na takšen način bomo začeli verjeti v svoje sposobnosti in jih tudi znali zasaditi v nove horizonte boljše prihodnosti. Dragi Pomurci, klijte, saj verjamem v vas! oktober 2005 p^n Dr. Vesna Godina Vmesnega ni, pravi Vesna Godina. Imeti nekaj na pol je tako kot ne imeti nič. Ne glede na to, katerega področja našega življenja se stvar dotika. Slovenski javnosti znana kot predavateljica antropoloških znanosti, ki so jo študentje dobesedno oboževali ali sovražili, iskriva kolumnistka, katere besedila so bralci požirali ali popljuvali, Mašina mama, ki bolezni svoje hčere nikoli ni sprejela kot predajo, bolnica z rakom, ki ga je sama odkrila in premagala, trmasta in pridna sošolka, ki so jo profesorji oboževali, sotrpini pa ne preveč, delavka v delavnicah, kjer svoja življenjska spoznanja trosi naprej. In ni Prekmurka, čeprav se piše Godina. Imas ali nimaš | Priimek Godina lepo diši po Prekmurju, pa vendar Vesnine značajske poteze vlečejo drugam. »Nisem Prekmurka, čeprav poznam trajno zapisane sledi prekmurskih Godinov Po starih starših so moje korenine trdno usidrane na Primorskem, sicer pa sem Štajerka, iz Maribora« Tudi prav. Je pa res, da smo si Prekmurci in Primorci podobni. »Ja7 Ker ste majhni in dobrohotni, ali kaj?« Ne, zato, ker smo odprti, oboji nosimo srce na dlani. »To pa bo držalo Sama sem zelo odprta m lahko bi rekla, da si ljudje to dostikrat tudi napačno razlagajo. To odprtost razumejo kot brezmejno. ]o kršijo in si privoščijo stvari, ki si jih ne bi smeli To mi velikokrat povzroča težave « Upati pogumno spregovoriti o svojih težavah, slutnjah in pomislekih javno, ni samo posledica značaja, temveč tudi zavedanja, da zatiskanje oči pred problemi, resnico, drugačnostjo... ne vodi nikamor drugam, razen v pogubo. »Vsekakor Sama sem vedno govorila in delala tako, da sem o problemih spregovorila. Že kot majhna sem to vedno počela. Če me je kaj razjezilo, sam to dala ven. Javno sem spregovorila tudi o bolezni svoje hčere in mojem raku. Pri tem sem srečevala ljudi s podobnimi težavami, ki pa so ta boleča dejstva potiskali na rob oziroma z njimi niso hoteli imeti nič. Kot da bi se bali, da bodo marginalizirani ter da se bo kvaliteta njihovega življenja znižala. Zato resnico zamolčijo, da bi lahko normalno živeli naprej. Jaz pa sem resnico govorila natančno zato, da bi ljudje spregledali, da bi se izolacija prebila Globoko sem prepričana, da je kvaliteta življenja in otrok s cerebralno paralizo in bolnikov z rakom bistveno višja, če živijo normalno življenje. Preseči je treba tabuje, ki vzbujajo strah in tesnobo pri zdravih ljudeh« Diagnoza rak. Hujše se človeku verjetno ne more zgoditi. »Sama sem bila na svojo diagnozo na neki način pripravi]e na. Zaradi tega je bila pri meni na neki način situacija ravno obratna kot pri večini bolnikov. Čeprav medicinske preiskave tega takoj niso pokazale, sem vedela, da imam raka Imela sem namreč občutek kronične utrujenosti, izčrpanosti, nenehnega energetskega primanjkljaja. To mi je dalo vedeti, da nekaj ni v redu. Zato sem sama rinila naprej, k onkologu. Moj notranji glas je govoril pravilno, tako da diagnoza ni bila tako grozen šok. Zdaj sem zdrava, hvala bogu. Po operaciji sem imela še terapijo z radioaktivnim jodom. Potem sem šla na Havaje, najprej za šest mesecev, ko pa so mi podaljšali štipendijo, sem ostala celo leto. Imela sem status raziskovalca, kar je bilo dobro, saj sem lahko način dela prilagodila sebi. V Ameriki sem spoznala in se zdravila še po metodi, ki jo tam imenujejo integrativna, integralna medicina. Ta priznava uradno medicino, vendar vključuje še vse drugo, za kar se danes ve, da pomaga. Premagati to bolezen pomeni tudi spremeniti se. »Moram reči, da sem v osnovi še vedno takšna, kot sem bila, saj se človek ne more čisto spremeniti. Sem pa postala bolj dobrohotna in popustljiva do sebe. Prej sem bila popustljiva in dobrohotna morda do drugih, do sebe pa ne. Ko pa sem zbolela in se potem zdravila, sem spoznala, da sem imela vse druge rajši kot sebe. In da pravzaprav moram imeti rada sebe, če hočem živeti Vesna pred boleznijo je sama sebe pripeljala do nje, zdaj pazi nase in na kvaliteto svojega življenja. Sebe sem postavila na prvo mesto, celo pred hčer Mašo, česar prej nikoli nisem naredila Popolnoma sem spremenila vsakodnevno rutino, odložila bremena, ki niso nujna in ki so me razburjala. Naučila sem se reči ne, česar prej nisem znala. Začela sem zaupati sama sebi. Ob raku sem na neki način ugotovila, da ima človek v sebi zelo močno voljo in velike zaloge energije za življenje. In če se znaš na to nasloniti, je to glavni adut za tvojo bitko. Na neki način sem dobilp tudi samozavest, ki je prej nisem imela. Ne bojim se več bolezni, tudi smrti ne. S temi stvarmi sem v glavi razčistila med terap]J° Ameriki. ■< Torej drži, da so tudi hude stvari za nekaj »To pravim že od nekdaj. To sem rekla tudi za hč^r ' njeno cerebralno paralizo To je bila, najhujša mojem življenju, hkrati pa tudi najboljša. In enako za svojo bolezen. Je pa. seveda vse odvisno od osebe načina, kako odreagiraš. Meni je bilo oboje izz1V-se bitka, ki jo je treba dobiti. Od tega sem se ogromno iz sebe sem potegnila dosti dobrih stvari, ki jih ne bi če se to ne bi zgodilo.« Predati se pomeni omagati, biti brez načrtov * pa vegetirati. ■V primerjavi s svojimi vrstniki, s katerimi se sr® ■ „ na kakšnih obletnicah in praznovanjih, kjer praOr čakajo samo še na vnuke in penzijo, sem sama ■ načrtov. Še vedno pomagam Maši, da konca izobraževalne podvige, zelo rada pa bi tudi sama ■ j dovolj časa, da bi napisala vse tiste knjige, ki so zapisane samo v glavi. Torej načrt je, da bi se pc temu delu svojega dela. Želela bi se preseliti " Primorsko, vsaj delno, če ne za stalno. Imam načrt6, ima večina ljudi na začetku svoje kariere, in mist1® to dobro. Čeprav imam zaradi tega težave pri iden1! y s svojo generacijo Ohranjate namreč mlajšega, tvoja letnica. Še vedno tudi predavam, in sicer na Univerzi v Mariboru in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Glede tega se verjetno nisem spremenila. Drugače je samo to, da sedaj ne predavam več množičnim letnikom, temveč majhnim skupinam, kjer je pristop drugačen, kjer se dela tako, kot je treba. Študentje še vedno morajo znati, sama pa imam še vedno polne predavalnice.« Polne pa so tudi delav- *51 dfi*1 h M Ih Ki ‘fr “fr ci % Osi nice Vesne Godina, kjer namesto znanstven6 v predava življenjsko. »Uredništvo Vive me je pred časom prosilo 28 ljudje so me začeli klicati in organizirali smo de 8 i” Ljubljani in Mariboru. Pogovarjamo se o težavah, ki jih skušamo rešiti, omiliti. Torej "L 0 pl** stresne situacije, v katerih se znajdejo ljudje, s' j' te pri raku ključne. Spremenimo tudi način L .,n ' je zelo važna, m vsakodnevno rutino ljudi 1' težavna, saj zahteva čiščenje frustracij, zamet |i»-je inventura na čustvenem področju. Zato ni -14 ‘, do konca zdržala vsa dekleta in samo en heroj- । jU . Čustveno področje moškim ne leži pretirano, • •' ' nekaj, s čimer se oni ne ukvarjajo. Če pa se V ‘t % nastopi blokada « Imeti ali ne imeti, vmesnega ni. »Res, pa naj gre za karkoli. Ljudje so |1' navdušeni ah pa me sploh ne prenašajo. Tak- . študenti. Kar pa me v resnici sploh ne moti- Saa* f da me lahko tudi ubijejo, vendar samo za ne pridejo preblizu Polovičarski ljudje rm F1'1"1 j . Jp *.. Ker sama nisem takšna, jih težko prenašam, ■ obojestransko Drug drugega se izogibamo- ‘ 0 sodimo.« g, v ^1 'n S ( KIHIH 3i p^n oktober 2005 Katica Mladenovič in Geza Kišfalvi Gospa, kam naj peljem te vaše blazine? Potem ko sta si ustvarila vsak svojo družino, sta sestra in brat, Katica Mladenovič in Geza Kišfalvi, za svoje domovanje izbrala Mursko Soboto. Na Rogašovce, kjer sta preživela otroštvo in mladost, ju vežejo lepi spomini, ki jih obudita vsake toliko časa, ko se srečata s sorodniki ali prijatelji. Takrat pridejo na piano zgodbe o kavbojih in indijancih pa o kravah, ki so podrle bunker, o disku, ki se je imenoval Lokomotiva, o Titu in Hendrixu ter o blazinah. lori k a 1' Katičinega m Gezovega otroštva v t J®°vcih še ni bilo vrtca, le osnovna šola, ki imenovala po pesniku Otonu tj ' Otroštvo sta preživela doma, kraji ■ zabavo so bili okolica osnovne šole in " so pasli krave. »Ko smo obiskovali k . ’'' šolo, so začeli okoli nje graditi igrišča. Ovadbi ali morebiti še pri kateri drugi 'ki smo učenci pomagali pri gradnji ali ■ okolice. Bih smo ponosni, da smo dobili i^^gonietno, košarkarsko in rokometno «. ■ Ko je bilo končano, skorajda ni minil " bi prijatelji in sošolci odigrali kakšne ■ ■ se vsaj srečali ob lepem, novem •1,', ' Se spominja Geza. V.' ° Prostega časa ni bilo veliko,« priznava 6 >n Geza. Doma je bila gostilna, kjer je !>a Pomagati, pogosto sta morala čas j... se za pašo, saj so domače krave mo-dan. Rogašovski otroci so bih že . ^ksih dobri v tako imenovani kombina-' ' ' so želeli preživeti več časa skupaj, ' 1 ■11 krav vsak na svojem travniku, temveč ^^'bmirali tako, da so jih nagnali na en °t| Enkrat je bil od prvega soseda, drugič tretjič domača jasa, največkrat pa Kj ° ,ravniki, kjer so danes v Rogašovcih stanovanjski bloki. Med pašo so ' kgnali kakšno norčijo, pekli krompir Eu. se učili jahati na kravah ah delah p l°ke iz lesa in šibja. ^ra,v^ padia v bunker m ' ^delani loki so jim dobro sluzih tudi '■It '^‘t k; ji pravimo kavboji in je čas. ko se je r; vehko bralo ■'" n nieg°vega Winetouja. Otroci iz ^Ij^delu Rogašovec so bili vedno k,.. ■■ * spodnjega pa kavboji. Enkrat so v ePi. drugič drugi, bitke so potekale ^i$C)jSOsedovem sadovnjaku ali na poko '^b'ticia zmaga je bila, ko smo ■ m- *' kavbojev privezali na pokopališču naši otroški norčavosti zvezanega Ur'' ]e P°vedal Geza. Kasneje so indijanskih iger zamenjali l6 1 skiboji Okolica blokovskega gradbis-idealen prostor, kjer so si Knaredili svoje bunker Kl|0 h " h° v zemljo, streho pa prekrili z, k travo. Partizanske igre so trajale le tako dolgo, dokler nekega dne ena od krav, ki so se pasle v bližini, ni stopila na bunker. Streha bunkerja se je pod njeno težo udrla in krava je padla v njegovo notranjost Jimi namesto Uta______________________ >V Rogašovcih smo imeli tudi svoj mladinski klub,- je povedala Katica. Mladi so se tam večkrat dobivali in med drugim prirejali literarne in glasbene večere. Večkrat so se skupno tudi odpravili na katero od prireditev ah zabav Ob enem od praznikov so še v takratni Jugoslaviji v Serdici organizirali disko. Na steni je visela slika nekdanjega predsednika Jugoslavije. Nekdo se je spomnil, da. bi maršala Tita sneh z zidu. Na njegovo mesto so obesili sliko Jimija Hendrixa. Tedanje oblasti so to zvedele, vdrli so v disko, prižgali luči, prekinili glasbo in zahtevali pojasnilo, zakaj je Jimi zamenjal Josipa Broza. Ker se je mladina že takrat hitro znašla, so tudi organizatorji diska Ko brat dvigne sestro. našlipravi odgovor. Razložili so, daje bila Titova slika sneta, ker je bilo v disku zelo zakajeno, oni pa niso hoteli, da se slika umaže ali poškoduje. Oblasti so bile zadovoljne z odgovorom in zabava se je lahko nadaljevala. Profesorica s klobukom Po osnovni šoli sta se Katica in Geza preselila v Mursko Soboto, kjer sta s Katico najprej stanovala pri teti. Oba sta obiskovala Gimnazijo. Ker staršev ni bilo v bližini, sta se morala zelo hitro osamosvojiti Starši so sicer prispevati denar za malico in za druge stroške, toda že na začetku tedna je bilo treba preračunati, koliko denarja bo še ostalo, ko poplačata vse obveznosti. Katica in Geza sta rada poprijela tudi za kakšno delo, če je bilo treba zaslužiti za življenje ali knjige. Na koncu meseca je vedno ostalo denarja ravno toliko, da je bilo za obisk kakšne filmske ah gledališke predstave, za kašen izlet, za udeležbo na katerem od družabnih dogodkov ali za večer s prijatelji. V tistem času so v Murski Soboti v Diani odprli tudi bar Imeli smo srečo, da je bil sosolčev kolega tam natakar in nas je skrivaj spravil v lokal. Veljala je namreč hora legalis, kar pomeni, da mladina po 20. uri brez spremstva ni smela iz hiše. Tildi večerne predstave v kinodvorani so bile za učence m dijake prepovedane. »Še zdaj se spomnim profesorice, Id se je pisala Sinic, in njenega velikega klobuka V kinu je vedno nadzorovala, če kdo od dijakov ni pn predstavi v času hore legalis,« je razložil Geza. »Časi se pač spreminjajo. Če smo včasih pred lokalom najprej vprašali, ali je med gosti kakšen profesor, in skrivaj šli v gostilno, če ga ni bilo notri, je danes ravno obratno. Danes sprašujejo profesorji, ah ni v lokalu kašnega dijaka, in šele nato vstopijo,« je v šah še povedal Geza Geza je znal hitro računati Katica je dve leti starejša od Geze. Ko sta skupaj študirala v Ljubljani, sta se v Rogašovce vračala le enkrat na mesec. Ko je Katica končala študij na Filozofski fakulteti in se je vrnila v Prekmurje, so Gezovi obiski postajah pogostejši. Skorajda ni minil konec tedna, da se ne bi vrnil domov. Avtobus je prihajal v Rogašovce ob pol osmih zvečer. Nedaleč od postaje je bila slaščičarna. Ko sta naša sogovornika še skupaj prihajala iz Ljubljane, se je velikokrat zgodilo, da sta z avtobusa namesto domov s potovalnimi torbami odkorakala kar v slaščičarno, kjer so ju že čakali prijatelji »Doma sta bila seveda mama in oče jezna, saj sta prišla otroka domov z najmanj dveurno zamudo, in Geza je bil na domačih stopnicah tudi zelo kregan,« je povedala Katica. Zapisali smo tudi, da so imeli Kišfalvijevi gostilno. Največ prometa je bilo v nedeljo po maši ali ob porokah. Katica in Geza sta v gostilni pomagala že od mladih nog. »Geza je verjetno znal prej seštevati koliko staneta dve pivi kot brati,« se je nasmehnila Katica. Nekega dne, ko se je na trgu pojavila pijača Cynar, je prišel na gostovanje v Rogašovce Pomurski gledališki studio. Igralci so se žejni zapodili v gostilno in od Katičinega in Gezovega očeta zahtevah prav cynar. Le-tega pa v njihovi gostilni še ni bilo, le pelinkovec, mentol, slivovka in kakšen konjak. Pa se je gostilničar hitro znašel. Zmešal je pelinkovec in slivovko ter mešanico natočil igralcem. Nobeden od njih ni imel pripomb na pijačo, o vsebini pa so zvedeli šele veliko kasneje Najboljši sladoled sta sicer delali mama in stara mama, čeprav je bila slaščičarna v vasi tista, kjer sta se velikokrat zadržala Katica in Geza. Lokomotiva Lokomotiva pa se je imenoval disko, ki so ga pozneje odprli v Rogašovcih Opremljen je bil v slogu vlaka Opremo so pripeljali s Hrvaške, kjer so odkupih dva stara vagona. Geza je razložil, kako so imeli tudi večer evergreenov in kako so na plakate napisali, da je vstop dovoljen samo v paru. Vsi obiskovalci si v hipu niso mogli najti spremljevalca ah spremljevalke, so si pa močno želeli v Lokomotivo. »Tako sta prišla včasih tudi po dva moška ah po dve ženski skupaj, samo da bi prišli v disko, tisti, ki so pobirali vstopnino, pa so vedno dobivali sive lase, ker niso vedeli, kaj naj storijo v takem primeru, saj so obiskovalci izpolnili navodilo, napisano na plakatu,« sta povedala Katica in Geza. Ko je mama odšla v pokoj, so Kišfalvijevi gostilno oddati v najem, tudi Lokomotive ni več. Geza in Katica sta se po študiju dokončno preselila v Mursko Soboto. »Katica je kot profesorica takoj dobila službo na Gimnaziji, jaz sem po vojaščini najprej delal na kmetijski soh, nato na zdravstveni, od leta 1988 pa sem pri Zvezi kulturnih društev. Čeprav ne živiva skupaj, je življenje najinih družin tesno povezano,« je potrdil Geza Ko sta z ženo Bredo gradila hišo, sta celo eno leto stanovala pri Katici in njenem možu Nebojši. Še zdaj ne morem razumeti, kako sta se lahko takrat tričlanska in štiričlanska družina stisnili v eni hiši,« je še premišljeval Geza. Konec tedna še vedno skupaj hodijo na obiske v Rogašovce, kjer kaj postorijo, če je treba. Od časa do časa se odpravijo skupaj na dopust, vsekakor pa jih družijo lepi spomini iz daljne in bližnje preteklosti, ki jih bo gotovo iz leta v leto več. In ko smo končevah pogovor, se je Geza spomnil se ene anekdote. »Ko se je Katica selila v Murski Soboti v drugo stanovanje, me je prosila, ah ji lahko zvečer na kolesu prepeljem vzglavnik in blazino. Čez dan ji je bilo namreč nerodno, da bi vsi videli, kako prenašava tako imenovano posteljno opremo. Sva pa oba pozabila, da ob 22.00 v tovarni Mura končajo z delom Ko je bilo moje kolo sredi ceste najbolj naloženo s posteljnino, se je po ulici usul plaz ljudi. Katici je bilo nerodno in je odšla na drugo stran ceste, jaz pa sem na ves glas kričal za njo: »Gospa kam naj peljem te vaše blazine?« Tako ji je bilo še bolj nerodno,« se je še namuznil Geza Dejan Fujs oktober 2005 p^n legende Joseph Maria R. Na gradbišču bogojinske cerkve resen sivolasi bradati gospod, s svitki pod pazduho, stika glavo s tamkajšnjim župnikom Ivanom Bašo in z roko nekaj kaže proti hramu, ki bo v začetku, ko bo gotov, vznejevoljil okoliške vernike. Čez leta bo postala ta cerkev, s čistimi linijami, brez okrasja, z nenavadnim zvonikom in izvirno notranjo opremo, skorajda zaščitni znak Prekmurja. Prizor od daleč zvedavo opazuje mladi zidarski pomočnik, ki je nedavno končal pri stricu vajensko dobo in je že redno zaposlen pri mojstru Štefanu Mesariču. Le-ta v spoštljivi razdalji čaka, da gospoda končata z ogledi in mu dasta še zadnja navodila, saj gredo dela h koncu. To bežno srečanje, ta rahli stik mladega zidarskega pomočnika z mojstrom Plečnikom, ki ga med množico delavcev najverjetneje sploh ni opazil, je bilo usodno za fanta. Ne bo samo mešal malte in skladal opeke, stal bo na začetku ideje ... _________ 32 fisn® Arhitekt Novak Pot do Pariza Arhitekt Franc Novak - Feri se je rodil leta 1906 v Murski Soboti očetu Jožetu, gradbenemu mojstru, in mam Sidoniji. V njeni slaščičarni bodo pozneje številne generacije Sobočanov, tudi še povojne, kupovale sladoled in enkratne kremne rezine Vajenska doba, pomočniška doba in nato, leta 1926, spričevalo o uspešno končani delovodski šoli v Ljubljani Čez štiri leta še diploma tamkajšnje Srednje tehniške šole. Spet naključje, ki bo usodno. Na tej šob je predaval tudi arhitekt Ivo Spmčič, ki je študiral arhitekturo na Dunaju pri profesorju Behrensu. Vsekakor je na neki način vplival, da se je mladi Feri odločil, da arhitekture ne bo študiral v Ljubljani pri Plečniku, ampak na Dunaju Še istega leta (1930) začne v Pragi, vendar se kmalu preseli na Dunaj in se tam vpiše na Umetnostno akademijo, na oddelek za arhitekturo pri prof Behrensu. Dragi študij so mu omogočili bogati soboški meščani, v zahvalo za njihovo mecenstvo pa jim je izdelal načrte enodružinskih vil z vso notranjo opremo in zunanjo ureditvijo vrta z obvezno pergolo (za dr. Kerševana, Koltaja, dr Sedlačka, Samca itd ). V letih 1934 m 1938, ko je bil Novak pogodbeni arhitekt občine, so nastali njegovi prvi urbanizacijski načrti. Zasnoval je mestni center, reguliral mestne ulice (dobile so kanalizacijo, razširil je pločnike, jih zasadil z drevesi in postavil klopi). Uredil je trg pred kolodvorom, trg pred katoliško cerkvijo, grajsko ploščad, Trubarjev drevored m centralni trg, ki ga je povezal s parkom. Poskrbel je za delno adaptacijo gradu m uredil prvo soboško dvorano In najpomembnejše, enkratno je umestil športni stadion in soboško kopališče in tako na območju Fazanerije omogočil ohranitev naravnega parka ter možnost za razvoj različnih športnih panog. Politiku, takratnemu županu Hartnerju, gre zahvala, da se je zavzel za kopališče in javnost prepričal, da je gradnja takšnega objekta nujna Preostali del »posla« je Novak opravil odlično, za kar so mu lahko hvaležne še današnje in prihodnje generacije Sobočanov S tem da je rekreacijski del mesta postavil na zahodno stran, je bilo nekako logično, da bo industrijski del na nasprotni strani, za železniško progo. Prvi kopalec v novem bazenu se je namočil na slavnostni Novak je izdelal zasnovo za Ul. Štefana Kovača že pred vojno. Tudi Lendavska ulica bi morala biti široka, zračna ulica, vendar so jo mladi urbanisti s stavbo Sabočanke ponovno zožili. Foto: Nataša Juhnov Projektivni biro leta 1955. Stojita Zoltan Šavel in arh. Štefan Ficko. Sedijo Viktor Vrečič, Ivan Prrling, Erika Muc in arh. N Fotografijo je posnel sodelavec Mišo Šiftar, na fotografiji pa manjka Ivan Gerenčer. otvoritvi 5. julija 1935. Že leta 1938 je začel urejati današnjo Ulico Štefana Kovača Ob njej je začrtal prvo blokovsko naselje, v katerem so bloki med seboj razmaknjeni po merilih osončenja in zračnosti. Idejo je dokončno realiziral v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Čeprav so ga v Soboti zasipali z delom, je hotel v široki svet po več znanja, hotel se je dodatno izobraževati, se neposredno srečati z modernimi tokovi. Tako je prišel v Pariz, takratno prestolnico moderne arhitekture, kjer je imel svoj atelje tudi švicarski arhitekt Le Corbusier, ki je bil že takrat legenda. Še pred odhodom je dr Šerbcu obljubil načrt zavilo (danes prostori LB in Feniksa v Ul. Št. Kovača), ki bo nekaj posebnega Vstop v Le Corbusierovo delavnico mu je izposloval Vito Kraigher, ki je tam živel V prostem času se je tam družil z Borisom Kidričem, Vitom Kreigherjem, Prežihovim Vorancem in drugimi tam živečimi slovenskimi inteligenti. Iz prvih dni bivanja v Franciji obstoja zanimivo dopisovanje z dr. Šerbcem Iz pisem izvemo, da je med drugim delal pri regulacijskem načrtu Boi de Boulogne in pri načrtih za nebotičnike v Alžiru. Vsekakor sta morala imeti delo in stik z Le Corbusierovimi sodelavci nanj velik vpliv. Dr. Šerbcu je tudi napisal, da bo ta načrt za vilo njegovo zadnje delo za Prekmurje. Usoda je hotela drugače, njegova glavna dela šele pridejo Po nekajmesečnem bivanju v Parizu se je vrnil domov in se jeseni istega leta vpisal na Visoko tehniško šolo na Dunaju. Leta 1940 je študij zaradi vojne prekinil. Ob tem moramo ponovno poudariti, da je bil Novak ves čas študija v stiku z mestom m ljudmi, kar dokazujejo številni projekti, ki so bili takrat za zaspano mesto prava atrakcija: delavski dom (1936) in osnovna šola s telovadnico (1940) na primer. Pa še zanimiv m pomemben Novakov prispevek mestu moramo nujno omeniti Bil je so ustanovitelj in pozneje določen za glavnega arhitekta pomembne sejemske prireditve Prekmurski teden, kar daje njegovi ustvarjalnosti povsem novo dimenzijo. Pri reditev je potekala še po vojni, nato pa so politiki nove oblasti dopustili, da so jo preselili v Gornjo Radgono ... .. Novak je bil samosvoj m verjetno zaradi tega pred vojno ni iskal stika s slovenskimi arhitekti. Očitno pa so si bili tudi pogledi na arhitekturo zaradi različnih šol močno vsaksebi. Povojni čas in zadnja pot v Zagreb Po vojni je bil s kolegi mnogo bolj povezan, kar je verjetno narekoval tako njegov profesionalni kot družbeni položaj. Družil se je z Mariborčani, prijateljeval z Mušičem, bil je član društva arhitektov Jugoslavije. V okviru slovenskih arhitektov so njegovo delo prikazali na svetovni razstavi arhitekture v Rabatu (1951). Leta 1945 se je zaposlil pri Okr®!1^ ljudskem odboru, nato je delal k°' fč jektant v Mariboru, leta 1954 pa Je P° . direktor Projektivnega biroja, industrije je v mesto privabljal vse ■ -L in tako se je porajala potreba p° & načrtih družinskih hiš. Ločil je pUL" ja otroški oddelek od soboške bolnih1' , objekte postavil v Rakičanu. Tako 'e srečeno začel s postopno prestal‘!',,;j bolnišnice iz mesta na novo 1955 je postavil soboški kino, svoje1 $ spomenik racionalne arhitekt ^' steklenim preddverjem in valov’u ropom (zaradi akustike) je bil do & '^ eden najlepših kinov v Sloveniji v- . .|ni njegovi smrti leta 1965 dogradili1 Štefana Kovača še razstavni pavilj011’ realizirana zamisel iz leta 1938. Tako kot je bil mojster v svojem PoS je bil tudi prepričljiv. Dandanes enostavno, takrat, v njegovih časih, dobesedno življenjsko nevarno zag°' ter prenašati ideje in zamisli iz b“’ ‘ kapitalistične preteklosti v novi 1 . red. Njemu je to uspelo. Bilo pa Je ' . duši tudi nekaj vernovskega rm -11’ i £ji -(preselitev mesta proti Rimsk1 puconski plato, gradnja sosesk z • ( . t-centn, graditev južne obvoznice ) $ so jo zdaj zgradili, jo je Novak n ,?c takrat, nivo Ledave za kopališče^ dvigniti za meter m tako omogoči-vodne športe), kar samo širino in vizionarstvo v najžia pomenu. „ g0?r^‘ Vendar je obstal na pol pod " , dr. Milevo Sedlaček Novak, I11 ginekološkega oddelka sobošK® pf^ s hčerko Majo m praktikan1 jektivnem biroju, študentko ah1 ^9 , Majdo Kocmur, so se 18. dccem meglenem jutru z avtomobilom'11 ' Zagreb Nekje pri Varaždin11 nenadoma sestopila s zaviranje ni bilo, voznik VW'-Ja 1 j moral ogniti na levo stran ceste, ? podrl. V tistem trenutku le 1 nasprotne strani tovornjak ■ edino hčerka Maja. ®nUK33 Pe" Človek, ki je provinci dal mesto ■ Sobota je imela vse do začetka XX. stoletja podobno zasnovo kot druge prekmurske ravninske Mesto se je prosto širilo v glavnem med gradom in katoliško cerkvijo. Predvsem Laszlo Takats je nekoliko pozneje začel spreminjati videz, ko je z enonadstropnimi stavbami pomembnih ^titucij v slogu madžarske različice secesije mestu dal nekoliko »mestnejši* videz. Ta prva ^^devanja je prekinila svetovna vojna. Mesto je nato dobro poldrugo desetletje spalo in šele s hlodom Franca Novaka leta 1934 je dobil urbanistični razvoj nastajajočega regionalnega središča '■ zagon. Tega leta je občina na dražbi odkupila Szaparyjevo graščino in razparcelirala soboški ^fknašdunaisk^ študent na umetnostni akademiji pa je postal pogodbeni arhitekt soboške občine. Ivan Pirling, Metka Hari, sodelavec umetnostna zgodovinarka. v Projektivnem biroju ki je raziskovala Novakovo arhitekturo Urbanist, arhitekt in oblikovalec Franc Novak, 1906-1959 Stavbe, ki jih je postavil arh. Novak, so name naredile izjemen vtis že v otroških letih, Čeprav takrat še nisem vedela, kdo jih je oblikoval. Na svoji vsakodnevni poti v šolo sem vseh osem let opazovala dve hiši, ki sta me prav posebej fas cinirali. Veliko sem razmišljala o tem, v kateri bi , raje živela. Prva je bila ____ ./> hiša dr. Ferida Hiršla V / Kerševana, druga pa j. > hiša arhitekta Štefana lE55 56 zaposlil v Projektivnem biroju v Murski hgj/1 ^red tem sem delal v projektivnem oddelku na jr, ' 7,a tndVi v Zagrebu. Že prvi službeni dan, ob k 'J srečanju z arh. Novakom sem dobil prijeten vtis. uradnega pogovora nisva opravila v pisarni. Peljal i;. . ' Sočičevo kavarno m tam sem mu moral povedati, 'k-?n do takrat. Redko me je prekinjal s kakšnimi Hj, , lJ' me pozorno poslušal, nekatere stvari sem mu °Pisati do potankosti. Nato mi je povedal, kakšno C, čakaj tukaj. stv; ' 16 narediti delovno vzdušje, lahko povem, da smo , . delah ekipno. Dovzeten je bil za pripombe in <7,7’^ in imel do nas mladih spoštljiv odnos. Večji 1 v Začetku moje službe je bila stavba današnje banke na Trgu zmage. Seveda je bil on nosilec Projekta ob sodelovanju arh Ficka. Kljub moji ■ i; nii je zaupal izdelavo glavnega projekta. Bil je človek Večkrat, smo med službo sedli na kolesa % v černelavce v staro gostilno Titan. Po malici 1 Popih, beseda pa je v glavnem tekla o službenih °1 hidi 0 nalogah posameznega sodelavca. Zdaj 80 bdi to sestanki, vendar na sproščen način, ko Povedal vse, kar misli. Po svoje mi je ostal v spominu ie številne naročnike načrtov za sta-hiše z vso vztrajnostjo nagovarjal in prepričeval, ■r..:,/'1 imeti hiša tudi kopalnico, kar takrat še m bilo .- ‘"'Vnavadi. Ficka. Obe sta se mi zdeli nekaj posebnega, vendar pa mi je domišljijo bolj burila prva. Ta je bila obraš-čena z ovijalkami in obkrožena z mogočnimi drevesi. Imela je vogalna okna ter polkrožno zaobljene balkone. Na vrtu sem videvala ostarelega, gospoda in gospo, ki sta nas otroke vselej prijazno pozdravila. Kako veliko je bilo moje razočaranje, ko sem kasneje v študijskih letih ob vrnitvi domov videla hišo in vrt v razdejanju. Stara gospod in gospa sta umrla, hišo pa je kupila adventistična cerkev, Na srečo so vilo le obnavljali, žal pa je bila izgubljena notranja opre-ma«Takrat sem že vedela, da je vila iz leta 1931 prvo veliko izvedeno delo arhitekta Franca Novaka - Ferija in da jo je zasnoval v prvem letniku svojega studi ja. Kerševan je bil prvi Sobočan, ki je mlademu štu 'Pariških pisem* Novaka dr. Šerbcu, kateremu je obljubil * ,, , , , m soboški kalupi za take hiše, in bo bo sicer mai0 drugačna, kakor so soou* , ' sikdo kaj »duhovitega* pristavil, pa nič za o. . i e da za pravega arhitekta ni lepšega plačila kot videti srečnega e v njegovem srcu.« n..% vdorna, spočetega nek/epr^^ * '■ ^tozgodidapr^ ‘aove^: "emnn^‘ ^ nima v duši nič prisrčne toplote oboževanega ****** stremiienph In Ueallh dati dom In jasli, h katerim spada ...P ‘hfanega, ker mu niste napraviti dentu zaupal gradnjo svojega doma in sprejel za tiste čase radikalno novost -ravno streho S tem mu je utrl pot, saj so temu zgledu sledili vsi, ki so v takratni Soboti kaj veljali. Druga stavba, ki je v mladosti name naredila izjemen vtis, je bila stara soboška gimnazija. Ko si prihajal s ceste proti stavbi, se je polagoma razkril pogled na fascinantno fasado s kolo-nado stebrov v pritličju in tremi nizi trakastih oken, ki se nepretrgano vlečejo čez vso širino. Thdi ob vstopu v notranjost obiskovalec dobi občutek, da vstopa v hram učenosti. O tem smo si bili edini vsi, ko so nas med šolanjem preselili v srednješolski center, kjer smo se v vsakem odmoru zagozdili na ozkem stopnišču. Zanimivo je, da sem se z arhitektom Novakom naj-prej sozn^nilo, v nem kontekstu, saj se je o njem govorilo le kot o krivcu za rušenje soboške sinagoge. Ko sem v času študija naletela na fotografijo sina, go ge in podatke o njenem rušenju, sem se odločila vso stvar raziskati, s tem pa sem hkrati začela odkrivati tudi Novaka kot arhitekta. Ker o funkcionalistični arhitekturi v Sloveniji ni bilo praktično nobene literature, sem morala začeti tako rekoč iz nič. Sestavljala sem košček za koščkom in pred mano se je počasi razgrinjala slika o širini in pomenu njegovega dela. »Ultra-nioderne« stavbe, kot je večkrat poudarjeno v sočasnem tisku, njegovo oblikovanje, urbanizem in njegovi nazori - vse to nas prepriča, kako pionirsko nalogo si je zadal. Iz njegovih pisanj vidimo, kako je verjel v te ideale in kako goreče jih je znal zagovarjati, kako je moral prepričevati naročnike za gradnjo modernih stavb in kako se je moral boriti, da bi predvojno Soboto spremenil v sodobno mesto. Rušenje sinagoge je postalo naenkrat obrobno vprašanje, ki nikakor m moglo zmanjšati drugih Novakovih zaslug, in bolj kot sem spoznavala njegove nazore, manj sem verjela v njegovo krivdo. O tem so mi mar sikaj povedali nekateri stari Sobočani pa- tudi drugi poznavalci takratnih razmer Tako je bil npr tudi Miroslav Kokolj, velik poznavalec prekmurske zgodovine, prepričan, da to m bila Novakova krivda in da je prišla direktiva od drugod. Njegova krivda je bila le, da ]e na njenem mestu postavil -židovski« blok (prvi blok z dvigalom v Prekmurju). Ta tema je bila aktualna tudi leta 1988, v času, ko so v Murski Soboti prestavljali staro židovsko pokopališče. Takrat sva se z Borutom Brumnom z vso mladostno zagnanostjo odločila, da malo razburkava tukajšnjo O Novakovi vsestranskosti priča tudi »njegov« spomenik protestantskim piscem v obliki knjige v soboškem parku iz leta 1933. Njegov je spomenik padlim učiteljem, spomenik 1. slov, taboru v Ljutomeru pa tudi podstavek za spomenik narodnemu heroju Štefanu Kovaču (kip je izdelal Miki Muster) si je zamisli on. Bil je oblikovalec v najširšem pomenu. Sam je izdelal vse pohištvo, notranjo opremo svojih stavb in ureditev zelenic okrog njih. Oblikoval je klopi v parku, izdelal načrte za grobnico. Pri grafičnem oblikovanju moramo omeniti naslovnici za časopis Novi čas in revijo Mladi Prekmurec. Objavljal je članke in zagovarjal moderno arhitekturo v slovenskih Časopisih in domačih revijah. Foto' Nataša Johnov javnost, da začne kritično razmišljati o aktualnih so-boških problemih. Ker sem takrat že dobro poznala Novakovo ustvarjanje, sem se mu postavila v bran, hkrati pa izrabila priložnost, da prvič nekoliko širše predstavim njegovo arhitekturo in njen pomen. Na posvetu o soboški urbanistični in arhitektur m podobi, ki ga je leta 1991 organizirala dr. Sonja Hoyer, se je z arh. Novakom podrobneje seznanila slovenska strokovna javnost, kar je veliko pripomoglo, da je dobil v Enciklopediji Slovenije obsežnejše geslo, kot je bilo predvideno. Na kongresu skupine DOCOMOMO (ta se pod okriljem UNESC-a ukvarja z raziskovanjem in varovanjem moderne arhitekture) pa sem v Barceloni leta 1994 predstavljala slovensko moderno arhitekturo, tudi Novakovo, ki prav v ničemer ne zaostaja za sočasnimi dosežki tako doma kot v svetu. oktober 2005---------------- p^n Medtem ko postaja naša družba čedalje modernejša, se v njej še vedno pojavlja tabu tema, seks. Jurij Zauneker ka ne vidin.« Ja, vive me moreta šteti Končno sva našli gospoda, ki je bil pripravljen odgovarjati, vendar sva mu sami morah brati vprašanja. Pričakovali sva, da bo vsakemu od izprašanih vsaj malce nerodno, anipak sva se zmotili. Gospod je ostal hladnokrven in nama je brez problemov zaupal, ali je že imel spolne odnose z več ljudmi, kakšen položaj mu je najljubši, ali je že prebolel kakšno spolno bolezen in še mnogo več. Ko sva se mu zahvalili za sodelovanje pri Penovi akciji, se je le nasmehnil in ni dajal občutka, da bi mu bilo žal, da nama je zaupal intimne stvari. Ka tu lejko fse obkroužin?* Verjetno najbolj suveren anketiranec si je, čakajoč nekoga vzel čas za najino anketo. Midve ga nisva motik reševanju anketnega lističa pa se je obrnil po pomoč P vprašanju s fotografijo, kjer se je na koncu vseeno s. odločil, da bo pač obkrožil vse dane možnosti. S Stašo sva se tokrat odločili, da bo najina akcija malce drugačna, in sicer bova mimoidočim zastavili anketo o spol1^ odnosih in vsem, kar je povezano z njimi. Zanimala naju je predvsem reakcija ljudi na zelo intimna vprašanja. Kako pog°sW imajo spolne odnose, kakšne igrače bi najraje dobili za rojstni dan, ali so kdaj sanjali o občevanju z več ljudmi, kateri polo?1. jim je najljubši in še vsa druga vprašanja, ob katerih vsak malce zardi. Kar nekaj časa sva potrebovali, da sva našli kandidata, ki je bil pripravljen sodelovati v najini »raziskavi«, ki sva jo m«0® delali že v Mariboru in Ljubljani. Izgovori za nesodelovanje so bili različni: »Iden kupit mačehe, neman časa«, »Eh, že so me po telefoni zvali, pa sab |J odgovarjala«, »To več neje za nas« ... Stasa Pavlovič in Maja Prettner Ja, ka, čidi je voziček?! Valda nej moj, vej se pa nemren z njim pelati.« Nasproti naju je šel očka, z vozičkom in kdo drug bi bil primernejši, da bi odgovarjal na najina vprašanja o spolnih odnosih, saj je imel ob sebi dokaz, da to dejansko počne! Medtem ko je brez ugovarjanja začel obkroževati odgovore, je preko ceste kričal drug gospod, ki je očitno vedel, da delamo Penovo akcijo: »Kakšne sumarije paleg delate, čidi je voziček?« Nikomur ni bilo jasno, kaj žeb povedati, in tako mu je naj m anketiranec odgovoril z zgoraj omenjenim stavkom. Imeli sva srečo, da naju ni takoj razkrinkal, tako je do konca rešil vprašalnik, ko pa. sva mu dejab, da je sodeloval v Penovi skriti fotografiji, je dejal: »Ja, pa saj je tak seeno.« Kot da je bil vesel, da je te stvari končno lahko nekomu zaupal. Eh, to ge ne...« ... delam, bi jaz dopolnila stavek-Vsaj takšen je bil izraz na obrazu mimoidoče, ko sva ji dali na vpogle,i zanimiv vprašalnik Tako je postala1 iz množice drugih, ki o tem prepf0"1' nočejo govoriti »Toga zadnjoga pa ne bi odgovarjo...« Ker sva se morali tokrat zelo potruditi, da nama je uspelo prepričati ljudi za sodelo vanje, sva se odločili, da s četrtim kandi datom tudi končava, najino akcijo. Fant na sliki je spet pripisal en plus na stran moških, ki so bili veliko bolj odprti in brez predsodkov kot ženske kolegice. Zadnji anketiranec je pazljivo rešil vprašalnik, le pri zadnjem vprašanju je potegnil črto in se odločil, da nama pa tega pač ne zaupa... Če le Še strneva rezultate najine kratke ankete, ugotoviva, da J množici ljudi, ki so se v sobotnem jutru sprehajali po cesti, 1® pripravljena sodelovati z nama. To peščico so predstavljali štiri® čeprav sva v dobri uri in pol ustavili več kot šestdeset ljudi, tako na° P žensk. Nekateri so zbežali že ob besedi anketa, tistim drugim pa s® i1 muditi šele ob omembi seksa. Če bf anketo izpolnilo več ljudi, bi vam predstavili tudi odgovore. ■1 ti ostajajo samo nama in vsakemu od štirih posameznikov. Najlepša hvala, da ste sodelovali! A 1 p^n oktober 2005 ■m Bernarda B. Peček Toda tudi to je bil del romskega slavja, ki je minilo tako, kot se za tovrstna slavja spodobi: ob glasbi, množici ljudi, napovedanem bogatem programu in manjkajočih zadnjih točkah (ker pač m bilo zenskih nogometnih ekip). Sicer pa se je vse vrtelo okrog SOŽITJA m zasajevanja 30 javorjev v dokaz sožitja; svoja drevesa so zasadili tudi otroci iz vrtca na Pušči m iz štirih soboških osnovnih šol Ali je pravega SOŽITJA tudi v resnici dovolj? Imajo Romi res enake možnosti šolanja in zaposlovanja, si občina prizadeva za komunalno urejenost naselja in cest, pridobitev sredstev za uresničitev projektov... o tem ob drugi priložnosti. Velika pisana druščina na 3. prazniku KS Pušča naj bi bila dovolj velik dokaz sožitja, ki so ga uspeli doseči, je povedal Darko Rudaš, ki je bil slavnostni govornik, in poudaril, da si bodo še naprej prizadevali ohraniti dinamiko razvoja, dobre medsebojne odnose z večinsko populacijo, dobro sodelovanje z MO Murska Sobota in visoko stopnjo sožitja. »Zato smo drevored, ki so ga posadili otroci, poimenovali Drevored sožitja, kajti zavedamo se, kaj pomeni sožitje tam. kjer je, in kaj pomeni sožitje tam, kjer ga m. Zato nam m v ponos, ko nas dajejo pri reševanju težav, ki jih imajo na Dolenjskem m vBeh krajini, za dober zgled. V veliko večje zadovoljstvo bi nam bilo, da bi njihovo dobro sožitje čutili tudi mi v našem Prekmurju, zato z današnjim drevoredom, ki ga bomo posadili, pošiljamo javni apel na Dolenjsko, da naj se tudi tamkajšnji odgovorni potrudijo in pripravijo zgodbe sožitja, in vesel sem, da se je našega praznika udeležil tudi g Mesojedec, ki skrbi za reševanje romske problematike na Dolenjskem oz. v KS Bunčna vas. Naša današnja misel je Le skupaj smo lahko močni do skupnih ciljev.« Kot se za vsako praznovanje spodobi, so tudi na praznovanju v Pušči podelili priznanja, prejeli so jih Halgato, Langa, Drago Horvat za kulturno delovanje in Kristijan Borovšak za delovanje pri izobraževanju in kulturi Ureditev drevoreda, klopi in celotno praznovanje so stali KS Pušča »borih« 750 tisoč tolarjev - zbrali so jih s sredstvi ki so jih prejeli za delovanje KS in s sejninami. Mlado Romin|a, ki je pomagala pri organizaciji. »Zakaj je moral povabiti tega, ki najmanj naredi za Rome, saj on sploh ni zaslužen za to, da je Romom bolje ...« Tako so negodovali mnogi, ko je predsednik KS Pušča in svetnik v Mestnem svetu MO Murska Sobota Darko Rudaš napovedal, da bo svoje drevo v drevoredu sožitja zasadil tudi Silvo Mesojedec iz-Občine Novo mesto. prav gotovo glasbeniki skupin Halgato in Langa, zato so jim podelili priznanja. Pečen odojek na takem praznovanju ne sme manjkati. V dokaz, da je v Prekmurju res pravo sožitje, so se praznika prve in edine organizirane lokalne skupnosti z romskim prebivalstvom v Sloveniji in Evropi - KS Pušča -udeležili tudi mnogi politiki in državni uradniki. Sejem Kak je inda bilou in prisrčnost vrteških otrok Prihodnji romski glasbeniki bodo znani po vsej Evropi, ne le v Sloveniji. Nastopajoče gost je m... ... nastopajoče domačinke Orvat in njegov glavni dobitek z romske tombole Otroci iz vrtcev in Šol so posadili 30 javorjev. godba sožitja p^n ssYESmiA I Če bi mi bil kdo spomladi, ko nastajajo »potovalni« načrti, rekel, da je Ekvador prečudovita dežela, vredna ogleda, bi mu odgovorila: »V primerjavi $ Perujem, Bolivijo ali Mehiko in Gvatemalo najbrž nič posebnega.« Nikoli nisem razmišljala o tej deželi kot cilju mojih potovanj, pa je naneslo, da sem mesec julij, torejkrepak del poletnih počitnic, preživela prav v Ekvadorju. Vzrok pa je v tem, da sem, zahvaljujoč starejšemu sinu, ki je na vsak način hotel splezati na najbolj znana ekvadorski vulkana Cotopaxi in Chimborazo, lahko uresničila svojo veliko željo - videti severni Peru. Malo je popustil on, malo jaz in smo brez težav ubili dve muhi na en mah. Na pot smo se odpravili v lastnem aranžmaju, torej povsem po svojem načrtu, in sicer trije: sin Igor in midva z možem Jožetom. Prava pustolovsčinal Potovanje v Južno Ameriko se je zgodilo z rahlo nevšečnostjo; od Gradca do Frankfurta in od Frankfurta do Caracasa v Venezueli brez problemov, nato pa se je zapletlo na relaciji Caracas-Quito. Po neki čudni logiki smo potovali preko Guayaquila in tam so nas sredi noči obvestili, da se tu naše potovanje za ta dan končuje. Zelo prijazno smo bili povabljeni v razkošni hotel Howarda Johnsona nedaleč od letališča, kjer smo prenočili, se zjutraj luksuzno najedli in šele ob sedmih nadaljevali let v Quito. Nikakor nismo mogli izvrtati, kaj se je zgodilo prejšnji večer, da nismo prišli pravočasno do cilja. Lo Companija - Znamenita »zlata« cerkev nedaleč od Velikega trga sodi med najlepše stvaritve španskih graditeljev. Razkošno in s številnimi zlatimi predmeti okrašeno baročno jezuitsko cerkev so gradili kar 161 let, od 1605. do 1766. Strop in stene so prevlečeni z zlatom,najdragocenejše sakralne predmete pa hranijo v centralni banki v Quito in jih le ob posebnih priložnostih prenesejo v cerkev. La Mitad del Mundo (središče sveta). Spomenik na ekvatorju je posvečen francoskim znanstvenikom, ki so leta 1736 izmerili in določili črto ekvatorja. V mogočni stavbi je na ogled muzej, z vrha spomenika pa se odkriva prekrasen pogled na vulkan Cotopaxi. OTAVALO - Majhno mestece na severu države ob sobotah zaživi v sejemskem vzdušju, preplavijo ga turisti, ki lahko tukaj res najdejo najlepše izdelke ljudske obrti. Med zaščitnimi znaki Ekvadorja so tudi KLOBUKI vseh vrst in oblik. Nosi jih staro in mlado. Prevladujejo pa vendarle takšni z melonastim vrhom in ozkim zavihkom, okrašeni s trakci, perjem ali pisanimi obeski. Znamenite panamce izdelujejo v okolici Cuence, od koder jih izvažajo po vsem svetu. Med zanimivosti sodijo tudi slike samoukov, narisane na ovčjo kožo. Ko se je majhna deželica leta 1830 odcepila od Velike Kolumbije, si je nadela zveneče ime EKVADOR, po ekvatorju, ki seka državo v dolžini 500 kilometrov. Danes sodi Ekvador med bogatejše andske države, ima 13 milijonov prebivalcev, ki žive na 256.370 kvadratnih kilometrih. Quito, glavno mesto Ekvadorja, jeza Guayaquilom drugo največje v državi. Leži na nadmorski višini 2850 metrov. Nad njim se vzpenja eden od 30 vulkanov, 4794 metrov visoka Pichincha. Danes šteje že skoraj 2 milijona prebivalcev. Mesto večne pomladi______________________ Glavno mesto Ekvadorja Quito [leži na 2850 metrih nadmorske višine) ima kar nekaj vzdevkov; samostan Južne Amerike, saj se lahko pohvali z velikim številom samostanov in cerkva, ki so jih zgradili španski zavojevale iv 16 stoletju. Pravijo mu tudi mesto večne pomladi, ker leži tik ob ekvatorju in ima vse leto prijetno klimo, čez dan do 25 stopinj Celzija, ponoči pa tja do 8. Dan traja približno 12 ur, kar pomeni, da se zdani ob pol sedmih in stemni ob 18.30. Kdor pozna glavna mesta južnoameriških držav, mi bo pritrdil, da je Quito naj lepši od vseh prestolnic. Staro mestno jedro pod vulkanom Pichincho je od leta 1978 zaščiteno kot svetovna kulturna dediščina. Mesto se lahko pohvali z burno zgodovino. Najprej je bilo središče območja, ki so ga naseljevali Indijanci plemena Quito, nato po vdoru Inkov v 15. stoletju sedež severnega dela inkovskega cesarstva, prestolnica 13. velikega Inke Atahualpe, po padcu inkovskega imperija pa od leta 1563 center španske kraljeve uprave (Real Audiencia). Pričakovala sem, da bomo v mestu našli kakšne sledi Inkov, a žal razen temeljev nekaterih cerkva in samostanov se ni ohranilo nič. Po Atahualpovi smrti (1533) je dal namreč njegov general Ruminahui mesto požgati, da vse lepo, kar so ustvarili Inki, ne bi padlo v roke španskih konkvistadorjev Prečudovite stavbe v Quitu so rezultat dela španskih graditeljev. Kasneje so Quito zaznamovali številni krvavi upori zoper oblast Špancev, a šele 1830. se je, zahvaljujoč revolucionarjema Simonu Bolivarju in Antoniu Sucreju, Ekvadorcem uresničila velika želja: Ekvador je postal samostojna, neodvisna država, tako kot Kolumbija in Venezuela (pred tem tri dežele v zvezi, imenovani Velika Kolumbija) Kljub vsem lepotam mi je ostal Quito v slabem spominu. Že pred prihodom v Ekvador smo bili obveščeni, da mesto ni najbolj varno. Predvsem žeparjem so turisti močno izpostavljeni. Le v Quitu smo nosili vsi tujci nahrbtnike na prsih in ne na hrbtu! Kljub temu mi je med ogledom Trga sv. Frančiška izginila denarnica Res da sem jo imela v žepu površnika in res, da žep m bil zavarovan z zadrgo, a kljub temu sem bila razočarana in besna (tudi zaradi lastne površnosti). Adij o, moja žepnina! V televizijskih poročilih smo bili obveščeni, da se zgodi v Quitu veliko zločinov, zato odsvetujejo zadrževanje na ulicah v poznih nočnih urah Čeprav smo bili trije skupaj, smo upoštevali priporočilo. Med posedanjem na prečudovitem Velikem trgu [Plaza Grande) pred predsedniško palačo smo ugotovili, da je senčna plat glavnega mesta veliko beračev, kar potrjuje, da Ekvador slabo rešuje socialno problematiko Berače smo sicer srečevali tudi v drugih večjih središčih, a ne v tolikšnem številu. Veliko je tudi psov, ki puščajo sledi po zelenicah in sprehajalnih poteh, a to očitno nikogar ne moti. Priznati pa je treba, da turistično najbolj oblegane dele mesta komunalci ves dan skrbno čistijo. V starem mestu si vsekakor velja ogledati predsedniško palačo, znamenito »zlato« cerkev La Companija, cerkev sv. Frančiška, Ekvador - baziliko, nekdanjo rezidenco maršala Sucreja, samostane, muze! in še kaj bi se našlo. Povezava med starim in novim delom mesta je zelo ■- ■ zahvaljujoč množici rumenih taksijev, ki so poceni (mestna stane 2 dolarja ne glede na prevožene kilometre), zanimivo P-1 po mestu premikati s trolejbusom (0,25 dolarja) Ekvadorci imajo denarno valuto ameriški dolar. Bankovci so povsem identic®1' kovance kujejo s svojimi državnimi oznakami . V novem delu mesta smo si ogledali botanični vrt, ki se pohvali z več kot 500 vrstami orhidej, ki uspevajo na ekva-IO' tleh. Prava paša za oči! Nekaj korakov od botaničnega vrtaS_ mogoče ogledati se vivarij s kačami, žabami, legvani m predstavniki ekvadorske favne. La mitad del mundo - sredina sveta. - --------------------------------” ' T 92 S primestnim avtobusom se turist brez težav pepel)6' kilometrov oddaljen park La Mitad del Mundo - do ekvator!® katerem je dežela dobila svoje ime Črto ekvatorja je . izmerila in določila skupina francoskih znanstvenikov pod vofl’■ Charlesa Marie Condamina. Park je pošteno turistično obl1^ ogled so muzej, planetarij in mogočni spomenik, z vrha kate odpira čudovit pogled na gorato pokrajino m na enega n ' vulkanov Ekvadorja, 5897 m visok Cotopaxi. Klobuki, stekleni biseri in artezanijej-— Sobotni sejem v Otavalu (tri ure vožnje z avtobusom ProtJ od Quita) je vsekakor tako atraktiven, da bi ga bilo škoda Šteje za najveejo sejemsko prireditev v Ekvadoiju m J ,.?j poslastica za obiskovalca. Mešanica barv, vonjev, zvokov in na prečudovite izdelke ljudske obrti, ki jih pripeljejo na artezanijci (obrtniki, rokodelci), zadovolji še tako izbran । Otavalu je mogoče kupiti tipične ekvadorske klobuke, k11 mlado in staro, tudi »panamce«, čeprav so najlepsi panamsK1 ■■ naprodaj v Cuenci, kjer jih izdelujejo. _ Prodajalci v Otavalu so silno prijazni, predvsem pa inW’ se kupec pri vsaki stvari pogaja za ceno Tako smo si a041 kajti klobuki, ogrlice iz steklenih biserov, tapiserije, jopice P, alpake, poslikane buče, keramični in usnjeni izdelki so v resnično poceni. Zelo značilne so tudi sejemske kuhinje, kjer se za dola> lahko naužiješ domačih dobrot. Treba pa je biti previden, ■ ■ higiene niso preveč natančni m ob klopeh, kjer jedo turistk 1 '^.i patruljirajo lačni psi, ki bi kosilo najraje delili s tabo. Za vsa" - j je dobro imeti v nahrbtniku žgano pijačo (v Ekvador]11 srn° ,. iz sladkornega trsa) za dezinfekcijo po vsaki jedi, zaužitm^ Avenija vulkanov Od prestolnice Ekvadorja proti jugu smo potovali po poti vulkanov, ki jih je v deželi več kot 30. Imena »cesta (Die Strasse der Vulkane) se je domislil nemški Alexander von Humboldt, ko je na svojem študijskem P°R 1802. hodil po Ekvadorju in Peruju. Mogočni in s vrhovi se kar vrstijo kot nanizani na nevidno vrvico: ' Ruminahui Antisana, Illiniza, Cotopaxi, Pucayata, Car' Chimborazo... vsak s svojo značilno, prepoznavno obliko’ vrhu pod oblaki. Pot je dobra, pelješ se namreč po Paname rikani, avto < tudi kar solidni, predvsem pa zelo poceni Potovanje je z nastopi različnih prodajalcev, ki reklamirajo svoje iz-1' ■ r potnikom seveda srčno radi tudi prodajo, pa naj gre za ( 1^1 čaje, karamele, brezalkoholne pijače, čokoladice ali ■ j.- vsakdanjega s polic samopostrežnic. Na postajali ■ =t0' .. prodajalci hrane, pijač, sadja, tako ti ni treba skrbeti za se ft' odpravljaš na večurno vožnjo po deželi. Posebno slasti11 zdeli sušene banane, pečen fižol s kuhano svinjsko ko-vseh vrst in presladke mandarine Prevozniki se trudijo I tudi za dobro duševno počutje potnikov ves čas v' 11 televiziji ali dovolijo nastopati pevcem in glasbenikom za I ;i' prispevke. Skratka, vožnja z avtobusom p o Ekvado r ju )e ■ doživetje. Pokrajina je zelo slikovita: vsak košček zemljo I' celo območja v vrtoglavih višinah so zasajena in očitno *• ;, Zaradi blage klime in rodovitne vulkanske prsti pridelajo več kot dovolj hrane za prebivalstvo dežele-tega mi ni logično, zakaj je na ulicah toliko beračev. RIOBAMBA - Nariz de Diablo iHudi^;, V Riobambi smo se ločili, Igor se je odpravil na vulk0-” . . Jožetom pa v terme Bahos Riobamba je dobra odskok. alpiniste, ki se odpravljajo na okoliške vulkane. ■ • G turistična agencija Julio Verne, ki ima tudi odlične gol in seveda vso potrebno opremo ter ne pretirane cene od števila udeležencev odprave). Tako sva bila pet dni brez sina, a ne preveč v skrb® ^5^ svojih poteh po Peruju v minulih letih že preizkus ■ . - ■. vulkanov Misti in Chachani. V Bahosu sva uživala v ter ‘ in prijetnih sončnih dneh, ki so se kar vrstili. Za Banos r kljub svoji majhnosti največ hotelov in turističnih aS6** ,4 Vsaka druga stavba v mestecu je bodisi hotel ali iiget" t- je turistov vseh mogočih narodnosti, a kljub vsemu jo : ’ Ci F’ s španščino. Tako sva se sproti učila jezika in spozna p£il)< (f daljno okolico. Zanimiva kraja nedaleč od Banosa Salasaca. Pelileo imenujejo »mesto kavbojk«, saj v1,1 UO koraku izdelujejo oblačila iz džinsa, in ko se priR t zagledaš najprej neskončno ulico prodajaln kavbojk ‘ K J dostopne, od 5 do 10 dolarjev, odvisno od znamke iž' f pa lahko seveda med vsemi svetovno uveljavljenim1 ■ V Salasaci, majhnem kraju na poti med Pelileom sva si ogledala delavnice, tržnico in veliko zadruz 1 K % % £ 'tol ’k v A % »tSTNIKar p^n oktober 2005 dežela klobukov, vulkanov in čudovite narave *aiujcev. Vsa vas je ena sama tkalnica, pletilnica, kroj Unica in čudo pa so cene izdelkov v primerjavi z Otavalom Wa dvakrat višje, tako da sva se nakupovanju kar hitro odrekla, se je vrnil, ves sijoč od zadovoljstva, da mu je uspelo osvojiti 'tukana Ni tarnal zaradi pomrznjenih prstov na levici in ^^^osti Zadovoljstvo nad doseženim mu je vlivalo dodatno Že naslednji dan smo se odločili za zanimivo vožnjo z enim /P Pularnejših vlakov v Južni Ameriki, imenovanim Nariz de I "hludif:^ nos). Pelje od Riobambe preko Alausija do Sibambe ^ ■3aje res spektakularna, doživiš številne vrtoglave vzpone, 1 na brezdanje globeli in prepade, da ti vzame L ■ Gn pravzaprav za del ali ostanek nekdanje železniške proge ■ Wuitoni m Guayaquilom. Odsek od Riobambe do Sibambne je Predvsem zaradi turistov in res je starinski vlak vsakokrat ■■Adrenalina željnih potnikov, ki se najbolj drenjajo za sedeže na Egonov. Celodnevni izlet je seveda »oplemeniten« s postanki c Pln& kajti v odročnih vaseh med planinami in prepadi pac ni * riožnosti za zaslužek kot izdelovanje predmetov, ki gredo ^tih zamedTUdi naješ se lahko: v odprtih kuhinjah ponujajo e morske prašičke, pečene banane v testu, odlične domače ^Piščančjim mesom ter veliko sadja in zelenjave. L, vriHtvi ■, Riobambo smo bili resnično veseli čudovitega L ' ■ deževnega pragozda vprašanje je bilo, ali bi se napotili na zahod, torej na obalo N f |;. ak jo mahnili raje v pragozd. Ker sta Igor in Jože strastna t ‘ ^aka narave, sem slutila, da odločitev ne bo lahka. Prevladal L?1 t časa. Če bi šli na Galapaške otoke, bi nam to vzelo vsaj l pragozd smo pa imeli pred nosom. In mudilo se nam je v V L ™ v pragozd. Odpeljali smo se v Puyo, mesto vzhodno od č**1, do koder še pelje cesta Bolj ko smo se bližali cilju, bolj nas i a*' Pravi tropski dež, ki se je ulival v močnih curkih. Ob cesti j^egledni gozdovi, kakor daleč seže oko. S tesnobo v prsih iJPazovala naliv in megle, ki so se vlekle skozi mogočne krošnje ■ Nič privlačno se ni zdelo. I Kr' Snri0 brez težav izsledili najugodnejšega organizatorja i, Pragozd - agencijo Amazonas na glavni ulici sredi mesta; n upravitelj nas je seznami z možnostmi, cenami in pogoji L . )be Izkazalo se je, da ima na listi interesentov že štiri i.; z nami tremi in vodnikom bi nas bilo torej osem in bi ' ^nili že kar naslednje jutro. Igor m Jože sta kar žarela od / ‘k ki ga nikakor nisem mogla deliti z njima Zadnji dan nas je mladi vodnik Jose pričakal z gumijastimi ‘.-., nePremočljivimi pelerinami in gomilo hrane v kartonskih nam bo pripravljal hrano, vesel pa bo tudi vsakršne t- . ■ rsp<-l. so se preostali sopotniki, dva Američana in mlada ,! Zbasali smo se v kombi in krenili tridnevni pustolovščini makadamski cesti smo se zapeljali v globino velikega ' Ji b i bi I r ■ vse v redu, če ne bi spet začelo deževati m deževalo Čudno, kljub vlagi in neprijetno lepljivi sopari moskiti sPl°b jih nismo videli. Namestili smo se v »lodzu«. nato % ' blatm stezi napotili v indijansko vasico ob reki Puyo, kjer kako izdelujejo lončenino, preizkusili lov s »pihalniki«, z bojnimi barvami in izvedeli veliko o zdravilnih rastlinah. Pragozd je bila silno naporna, mokra, blatna, prepredena 1^.. ni 1 mestih strma, da si se komaj privlekel do cilja. -j* dan smo doživeli razburljivo vožnjo s kanuji po reki, ■ ■ ■1 arm, boami, kajmani, kopanje v ledeni vodi pod slapovi I 1,1 Tretji dan je bilo že laže. Ni deževalo, celo sonce se je s^°zi jutranje megle. Pri domačinih smo se preizkusili v Turistično izjemno atraktiven kraj na 1800 metrih nadmorske višine slovi po svojih termalnih vrelcih, ki izvirajo s pobočij vulkana Tungurahua in se stekajo v tri zelo dobro obiskana kopališča sredi mesta. Čeprav živi v kraju le 16.000 prebivalcev, se ponašajo z več kot 50 hoteli in skoraj enakim številom turističnih agencij, ki pripravljajo zanimive ture v pragozd ali na vulkane. Osrednji trg se razteza pred slovito baziliko, ki jo predvsem ob nedeljah obišče na tisoče romarjev, da bi molili k devici iz Bariosa. Pripisujejo ji namreč Številne Čudeže. fuyo leži že tik ob pragozdu, zato je ugodna izhodiščna točka za dvo- ali večdnevne ture v pragozd. Na našem tridnevnem trekingu po deževnem pragozdu smo prenočevali v lodžih, ki jih je že kar veliko, saj je vse več pustolovščin željnih turistov, za katere želijo turistične agencije čim bolje poskrbeti. 3irc r^e°l°ško najdišče iz inkovskih časov (iz leta 1.1500) je , °’ ^kdaj močna vojaška postojanka ob »cesarski poti«, i Cuzco in Quito.Tu ie biia nastanjena v°iska'ki je itB pred upori oodiarmlienih liudstev, tu se je ustavljalo ,' ■ na svojih potovanjih od prestolnice na jugu o ' —'uitti. Osrčje naselja predstavlja po zgledu Kortcanche J6 Sončev tempelj iz zelenega diorita. Lame, kis® ne ■ radovednim turistom, so bile že v času In ov "% d|. *°vorne živali in obenem dragocene zaradi svoje iz katere še danes nastajajo prekrasni pleteni iz e I. izdelovanju soka iz sladkornega trsa po zelo primitivnem postopku - z močjo rok doživeli lepoto orhidej v naravnem okolju, se pomlajevali z zdravilnim blatom, ki odpravlja gube, bredli čez reko in vsi mokri, izčrpani, lačni ter željni poštene kopeli prispeli nazaj v Puyo. Ni čudno, da. so trekingi po pragozdu poceni (60 dolarjev po osebi za tri dni), saj da narava v bistvu brezplačno ves program, staneta le vodnik in nekaj hrane. Po sledeh Inkov Ni tako grozno, kot se zdi! Boa te velikosti človeku ni nevarna. Čeprav smo se po pragozdu potikali tri dni smo imeli priložnost videti veliko ptic, predvsem papig, kač, tudi kajmane, prečudovite orhideje, ki res zažarijo šele v naravnem okolju. Posebno doživetje je bil zame ogled INGAPIRCE, največjega arheološkega najdišča iz časa Inkov. Ostanki nekdaj mogočne vojaške postojanke so na poti v Cuenco pri naselju Cahar, kjer se odcepi pot proti Ingapirci. Še preprosteje je priti do Ingapirce s turističnim avtobusom iz Cuence. Inkovsko naselje in postojanko je zgradil leta 1500 Atahualpov oče Huayna Capac z namenom, da bi tudi od tod nadzoroval severni del inkovskega imperija Na ogled so ruševine naselja, kjer so bila bivališča vojakov, kmetov in uslužbencev, kopalnice, shrambe, skladišča, osrednji del s svetiščem in bivališča svečenikov ter plemstva ko je le-to potovalo po "kraljevi cesti- od Cuzca v Quito Najlepši del je iz zelenega diorita zgrajena ovalna ploščad (posnetek Koricanche v Cuzcu), na kateri je kraljeval Sončev tempelj, osrednji del Ingapirce. Tipična inkovska gradnja je lepo vidna (ni veznega materiala malte, trapezoidna vrata in niše v tempeljskem delu objekta). Lepo ohranjena sta tudiSillondel Inča (Inkov sedež), kamnit prestol za visokega dostojanstvenika, vladarja, in Ingachungana, inkovsko igrišče, sredi katerega stoji mogočna skala z vklesanimi žlebiči. Čemu je sluzila skala, je zavito v skrivnost. P'udobne skale z žlebovi so našli na več krajih v Peruju, a uganke še niso razvozlali. Nekateri arheologi predvidevajo, da je bil osrednji kamen -monolit z žlebovi - žrtvenik ali preročišče, okoli katerega so potekali slovesni obredi, v žlebove pa naj bi vlivali »čičo«, vodo ali kri žrtvovanih živali (lam, morskih prašičkov). V muzeju ob ruševinah smo si ogledali keramiko, nakit in ostanke oblačil, ki so jih našli med izkopavanji Cuenca Mesto, odleta 1999 zaščiteno kot svetovna kulturna dediščina, je zraslo na temeljih nekdanjega naselja Indijancev CanarL Po vdoru Inkov je doživelo razcvet, kajti Inka Hipac Yupanqui in Huayna Capac sta hotela tu zgraditi Cuzco severnega dela imperija. Kot poroča španski kronist Pedro de Cieza de Leon, so bila v tistem času pročelja stavb okrašena z dragim kamenjem, stene Sončevega templja pa z lističi zlata in zlatimi kipci. Inki so imenovali kraj Tumipampa Žal po vdoru Špancev od vsega razkošja ni ostalo nič, Španci so mesto izropali, čudovite stavbe podrli in material porabili za svoje gradnje. Sprehod po mestu ie pravi užitek, saj je prelep primer dobro ohranjene kolonialne, gradnje s tlakovanimi ulicami, notranjimi dvorišči, lepimi trgi, polnimi cvetja, velikimi lesenimi vrati na stavbah in lično izdelanimi kovinskimi pa tudi lesenimi balkoni Številni zvoniki cerkva s svojimi domiselno oblikovanimi kupolami popestrijo pogled na strnjeno morje živopisnih elegantnih stavb. Cuenca je kraj, kjer se lahko človek res dobro počuti Na poti proti ekvadorsko-perujski meji smo se vozili mimo neskončnih plantaž banan. Bil je topel, sončen popoldan. Svetovali so nam, naj mejo vsekakor prečkamo predvečerom, kajti obmejno območje je precej nevarno zaradi roparskih tolp, ki se lotijo tudi avtobusov - preprosto s cestnimi ovirami ustavijo vozila in poberejo prtljago. Res smo bili neprijetno presenečeni nad kaosom na meji v Huaqmllasu. Gneča, nered, vsiljivi prekupčevalci in prodajalci vsega mogočega se drenjajo v pasu med obema mejnima prehodoma, tako da se moraš z vsemi silami otepati nadležnežev, obenem pa imeti ves čas na očeh vsak kos prtljage, sicer ti v hipu izhlapi- Pa migracijsko pacamo moraš najti, izpolnil; formularju, enako na drugi strani, v Peruju. Potem pa je dobro čimprej poiskati taksi in se pobrati ž meje. Oddahnili smo si šele v Tumbesu, najsevernejšem mestu Peruja. 5897 metrov visok vulkan Cotopaxi je med najbolje obiskanimi na »aveniji vulkanov«. Je dostopen, zato se alpinisti radi odpravijo na njegov vrh. Turistične agencije, ki organizirajo odprave, boste našli v Riobambi. Običajno ponujajo Cotopaxi v kombinaciji z na j višjim vrhom Ekvadorja Chimborazom (6310 m). Za vzpona in predhodno ustrezno aklimatizacijo, ki poteka na prekrasnih pobočjih Narodnega parka Cotopaxi v neposredni okolici vrhov, je dobro predvideti vsaj šest dni. Vožnja z znamenitim vlakom od Riobambe do Sibambe je posebno 6-urno doživetje. Vlak premaguje na svoji poti neverjetne strmine in vmes opravi na serpentinah zahtevne manevre, tako da je vožnja (posebno na vrhu vagonov) pravo adrenalinsko doživetje. Vmes je več postankov, med drugim tudi v Alausiju, kjer pričaka turiste ^gzkošna tržnica z odlično domačo hrano in izdelki. oktober 2005 p^n Virus ali fikcija Ponedeljek zvečer je. Na TV hrvaški veterinarji zavijajo vratove vsemu, kar leti v okolici jezera Zdenci, kjer naj bi prt umrlem labodu odkrili virus H5, ki ni nevaren za človeka. Direktorica Veterinarske uprave Republike Slovenije je pred tem razložila, zakaj ukrepi, kijih je sprejela Slovenija, in zakaj sta v Sloveniji samo dve območji z izrazitim tveganjem, tudi Pomurje. Jaz pa sem še pod vtisom dopoldneva, ko ta ista direktorica ni dala dovoljenja strokovnjakom na svoji izpostavi v Murski Soboti, da bi ljudem po Radiu Murski val razložili, zakaj poostreni ukrepi prav na območju severovzhodne Slovenije in kako jih čim učinkoviteje izvajati. Prepričana sem, da bi to naredili prepričljive je, razumljiveje in učinkoviteje kot zaležejo salonske izjave iz centra. In če so gospe in gospodje iz centra tako zelo nezaupljivi do svojih strokovnjakov na terenu, da jim v takšnih primerih niti ne dovolijo javno nastopati, potem jim predlagam, naj za vse kure iz -kurje glave« postavijo zbirni center kar sredi Ljubljane, da bo vse pod kontrolo ... Gospa Vida bo rekla samo pi... pi.. pi in morebiti okužena kura bo na vratih ... Mi pa bomo brez skrbi za svoje kure in za svoje zdravje... Znani pomurski veterinarki Smilji na Murskem valu vendarle uspe vsaj malo pomiriti ljudi, da ni razlogov za paniko, da so ukrepi preventivni in da je veliko drugih bolezni, zaradi katerih umre neprimerljivo več ljudi. Za ptičjo gripo pri nas ni še nihče. Gre vendarle za bolezen živali in ne za bolezen ljudi. Ubijanje perjadi kar vsepovprek pa je prej zločin človeka nad živalsko vrsto kot umno strokovno dejanje... In po vsem tem se na moji mizi znajde prevod intervjuja, objavljenega v enem od tujih dnevnikov, ob katerem je tudi meni zastal dih. Molekularni biolog dr. Štefan Lanka iz Švice razlaga, da do današnjega dne še niso našli materialnih struktur virusa tako imenovane ptičje gripe. Doslej ni bil ne izoliran niti fotografiran, obstaja samo neka skica, ki ustreza bolezenski sliki Me obstaja v nobeni publikaciji, tudi z elektronskim mikroskopom se ga ne da dokazati. H5N1 je poimenovanje določene bolezenske slike, ki jo znanstveniki dokažejo v epruveti na celičnih strukturah in k temu Lanka dodaja: -Seveda je bolezenska slika H5N1 realna, ampak ni razloga, da bi za razlago potrebovali virus. Virus je potisnjen v ospredje, da bi zameglili dejanske vzroke svetovnega problema, kot so simptom pomanjkanja živil, presnovne katastrofe m zastrupitve vseh vrst, tudi z zdravili (npr. antibiotiki), ki jih povzroča množična vzreja živali.« Za nameček Lanke dodaja, da je cepljenje proti neobstoječemu virusu ne samo nepotrebno, temveč malodane telesna poškodba z možnimi nepredvidljivimi posledicami. Je potemtakem tudi uspeh madžarskih farmacevtov, ki naj bi odkrili cepivo proti smrtonosnemu virusu ptičje gripe, zgolj farsa? In tamiflu, ki je trenutno najbolj iskano zdravilo in najbolje prodajan artikel vsa; na evropskem trgu, za švicarskega farmacevta Roche odlična priložnost za zaslužek? Zmeda je popolna, zato brez panike. Danes si za kosilo privoščite zlato rjavo zapečenega piščanca. Dober tek! urrH-mK V soseščini ljubljanskega Cankarjevega doma, drame univerzitetne palače, Slovenske filharmonije in drugih za narod pomembnih ustanov živi in ustvarja akademski slikar Štefan Hauko. Bilo mu je že 24 let, ko je prišel pred 46 leti iz Prekmurja v Ljubljano. Marljivo je študiral in sam skrbel za »vsakdanji kruh« in preživetje. Uspel je na svoji umetniški poti. Duhovna poglob- ljenost in izredna telesna energija Nemška obrambna linija na Haukovi posesti Zvedav, raziskujoč je bil pogled mladeniča Štefana Hauka, ko je leta 1959 prvič stopal po ulicah slovenskega glavnega mesta. Rojen je bil v kmečki družini v Sodišmcih v Prekmurju leta 1935. V novem okolju se je znašel pred trdo vsakdanjostjo Stanoval je na vetrovnih podstrešjih in v vlažnih kleteh. S seboj je nosil trpko popotnico: spomine na konec druge svetovne vojne, na povojno novačenje kmetov za »prostovoljni« vstop v kmetijsko obdelovalno zadrugo. Leta 1943 je začel obiskovati madžarsko osnovno šolo. V šoli je bilo kaznivo uporabljati prekmurščino. In leta 1945 je potekala skozi Sodišince nemška obrambna linij a, iz Renko-vec pa se je bližala ruska ofenziva. Nemci so se pripravljali na obrambo bližnje Avstrije dve leti. Skopani so bili Štefan Hauko, Trave, 1985 obrambni jarki, zgrajeni bunkerji. Haukova domačija je bila pol kilometra od avstrijske meje Nemci so se namestili v skednju. Na dvorišče so postavili top. Deset dni je trajalo obleganje, obstreljevanje. In vmes so se tam znašli še številni madžarski begunci. Pri Haukovih je bilo šest otrok. Družina si je poiskala zavetje v kleti. Oskrbeli so se z zalogo hrane. Iz zavetja niso mogli. Med hišo in gospodarskim poslopjem je bil namreč" odprt prostor Čez so švigale iskreče se krogle podnevi in ponoči. Preletavala so ruska vojaška letala in spuščala rakete... Nad kletjo je bila zgrajena trdna betonska plošča in ostali so živi. V kleteh so takrat molili tudi drugi vaščani za lastna življenja In v tistih časih je Štefan narisal svoj prvi strip v desetih slikah. Poimenoval ga je Od rojstva, do smrti. Svoboda je prinesla veliko olajšanje, a tudi nove skrbi. Haukovi so imeli deset hektarjev zemlje Novonastala država je oblikovala obdelovalne zadruge po ruskem vzoru. Kmetje niso videli prave perspektive. Štirinajst let je že poteklo od konca druge svetovne vojne, a Štefan je bil še vedno doma. Od šestih otrok je bil najmlajši. Aleksander Bassin je o tem času zapisal. -...Vse do svoje mladostne zrelosti je Štefan Hauko moral utišati željo po študiju, ostati vezan na zemljo ter v stiku z njo dejansko spoznavati usodnost take navezanosti ...« In naposled je padla družinska odločitev, da je zanj najbolje, da se poda na lastno življenjsko pot. Študij v Ljubljani . Leta 1959 začne Štefan v Ljubljani obiskovati solo za oblikovanje. Preživlja se z lastnim delom. V internat ni bil sprejet m je stanoval po podstrešjih m v kleteh. Pozimi ga je včasih na podstrešju celo zametel sneg Težko je bilo. Učil se je pridno in »preskočil« celo en razred. Po končani srednji šoli je delal kulise za gledališče. Za novoletne praznike je izdeloval dekoracije za dedka. Mraza. Med študijem na ljubljanski likovni akademiji je vse počitnice kopiral freske po slovenskih cerkvah za zbirko Narodne galerije. To delo mu je omogočil prekmurski slikar Mesarič. Dovolj je zaslužil za spodobno preživetje. Po končani likovni akademiji je naredil še restavratorsko specialko. Zatem je bil preko dvajset let zaposlen kot restavrator v Narodni galeriji, v prostem času pa se je predajal lastni likovni ustvarjalnosti. Mistična zavezanost rodnemu prostoru Štefan Hauko nadvse marljivo ustvarja, razstavlja, utrjuje lasten likovni izraz. In likovni kritiki beležijo, da je njegovo slikarstvo vznemirljivo tolmačenje bivanjskega sveta, je trpka in samosvoja govorica. Razpoznavno ekspresivno razpoloženje teh podob je vezano na otožni izraz ravninskega sveta ob reki Muri na vzhodu Slovenije. Štefan Hauko pripada torej istemu okolju močvirnega sveta, kjer je v zraku čutiti značilno srednjeevropsko gotsko' tesnobo in elegično resnobo. Razvil je pravo slikarsko mistično zavezanost rodnemu prostoru, svoji pripad nosti, zavezanosti prvinski naravi, ki jo po nazarjajo nebo, zemlja, voda. Najbolj je užival ob slikanju svojih trav. Robert Inhof je med drugim zapisal:«. .Očitno je slikar v labirintu trav in močvirja po večkratnih ponovno odkritih bolestih našel svoj spokoj.■ Številne cerkvene umetnine V zadnjih letih je izvedel obsežen slikarski m kiparski opus v majhnih in večjih sakralnih objektih v Prekmurju, drugod po Sloveniji, v Ameriki... V Gornji Bistrici stoji njegov kip Antona Slomška. Ob Sveti družini v župnijskem domu v Črenšovcih, kjer izstopajo v lesenih in iz kockastih nepravilnih oblik sestavljenih valovitih reliefov (simbolika rečnega in življenjskega toka) tudi poln o plastični portreti pomembnih mož iz prekmurske zgodovine Še posebno prepričljiv je z izdelavo umetnine v cerkvi v Gaberju, Podobo je sestavi] iz 12 tisoč izbranih lesenih kosov. Ob osrednjih polplastičnih figurah Karmelske Marije in obeh angelov predvsem izstopa barvni vtis zlato-rume-no-rjavjh slojevitih plasti celotne reliefne kompozicije. Bassin je zapisal, da je pri tej J1 še de ki Umetnik Štefan Hauko v liublj<,r,|ici,r ateljeju ob Slovenski cesti 15. stvaritvi »umetnik sprostil svojo pravimi nadrealističnimi domislicama PJ' ko je izšel iz tradicionalne rom^0 obsesije s predstavami o uničenju in nem vstajenju, ko torej izginja cM*4" ’ oziroma, se narava znova rojeva v sam010 primarni energiji...« Franc Obal je zapisal, da je Štefan H s svojimi mozaiki, poslikavami kapel, slikanimi stekli, skulpturami, ambientalnimi slikami in nagrobniki-jenimi v času od leta 1965 do danes, t10’ raznovrstno likovno umetniško ustvu11 dobro poznavanje m obvladovanje ! tehnik in materialov za izvedbo zaID<^ projektov pa tudi sposobnost duhovne poglobljenosti in izredno energijo. Dom sredi Ljubljane " Slikar Štefan Hauko se je poročil Rhl j z izvoljenko Terezijo Gaber. Po c " j Petanjec, po poklicu agronoinka. šp'' 3 stanovala v garsonjeri v Šiški. A že l0*^ ( se je Štefan lotil obnove podstrešja sta ob Slovenski cesti št. 15. Poslopje razsežno. Zgrajeno je bilo leta 9" preureditev dela, ostrešja v stanovanje je bilo treba pridobiti lok , in gradbeno dovoljenje Prihajal0 _,r zapletov Na. voljo ni bilo primerni® ; cijskega materiala. Veliko je bil6 ' danes je tu prijeten dom z ateljejem u Večji atelje ima umetnik še pri ' . ri tobačni tovarni. In veliko ustvarja v hiši v Murskih Pe tr ovcih. Zunanjost >1 , v ■ na nekdanjo s slamo krito domači)0' $ -lastnica je bilaTerezijina babica. D* dvojček. Polovica je last Štefanove druga pa Terezijine sestre Veroni6 ‘ Poslopje-je ohranilo starožitnost iPJla pozidano na pobudo arh. Jožeta je po rodu iz Dokležovja, a živi v Lj° V bližini živi sin Klemen, ki .’a uradnik, z družino. Žena je Ljubil®1^#* Rada zahajata v Prekmurje. Ded6*' sta pogosto v družbi z vnukoma- ‘ novi domačiji v Sodišincih živi 73-Ana Mataj. Z njo živi hčerka R'a : Štefan ima na dom lepe spomin6 rad vrača. M ?l V »ti % s •»a S j-** Fru^^ Haukova umetnina v cerkvi v Gaberju je 12 tisoč kosov lesa. BMK39 p^n oktober 2005 VU-arhivi še nedostopni I p e n jih je odprl , Feri Horvat jbolj svež bi moral biti na obisk gostilne Tri Hiše cvetja v Beogra-*'n Petrovarodina v Novem vendar je ta izlet (st-^vna ekskurzija) v jugo-^ijo, načrtovan prejšnji '”'et ledna, odpadel. Zato ’’’Stem fotografijo iz nek-časov. Na vožnji do še Titovih) Brionov se kratkočasimo s kartanjem na avtobusu ^^*0 mene še zapisničarka Jožica Vučko, Ludvik Kovač, Endre in Irma Benko. Nekateri še danes ne vedo, da smo igrali tako, le ^negovala le ena oseba. (Irma, mi že vemo zakaj!) ob 5.00, pisalo se je leto 1990, nova oprema v studiu Radia Sobota. Po celonočni montaži studia smo bili zjutraj od Ksenja še vedno sveži Flavio Dotto, Feri Horvat, Feri Kuplen, , /' Kosi in Branko Žunec. Takratni urednik Bojan Peček je doma radio. Prelomnica je namreč pomenila oddajanje v stereo j 1 1 'n Bojan je čakal, da se mu bo na radiu prižgala rdeča lučka, . ’Prejemniku označevala sprejem v stereu. Toda lučka pri nb fti zagorela. Bil je zelo razočaran. Njegov sprejemnik je Va* v načinu mono. Šele pozneje je Bojan ugotovil, da ima H’ki sprejemnik tudi preklopnik iz načina mono v način stereol Martin Hozjan - voditelj ameriških Slovencev v Lemontu (ZDA) S poštenostjo postal svetovni tovarnar Ob obisku ZDA sem blizu Chicaga v mirnem m skorajda pravljičnem naselju obiskal prekmursko družino Martina Hozjana. Naselje, kjer stoji njihov dom, je poleg drugih posebnosti dajalo vtis tiste prave Amerike s širokim a-jem in mnogim tujcem se zdi, da imajo ljudje tam res vse. Martin Hozjan je bil rojen leta 1949 v Črenšovcih, kjer je tudi odraščal V 'lumpovi družini, kot se po domače reče Hozjanovim, se je rodilo pet otrok. Martin je imel še dva brata, ki sta že pokojna, in dve sestri, ena živi v Črenšovcih, druga na Brezjah na Gorenjskem V Črenšov- dobro prodajanih tiskarskih strojev, ki so na tržišču po vsem svetu. Brez sprenevedanja lahko povem, da je Martin Hozjan eden od svetov no znanih podjetnikov, ki se ukvarjajo z izdelovanjem časopisnih strojev. K podjetju MAH spada tudi njihovo podjetje Tensor, ki se ukvarja z marketingom, inženiringom m servisiranjem novih strojev. Lansko leto so v Istanbulu gradili najdaljšo linijo tiskarskih strojev, s čimer je podjetje MAH podrlo svetovni rekord v grafični industriji. Vseh delavcev, ki so zaposleni v industriji Martina in Ančke Hozjan, ki je finančnica, je dvesto, med njimi cih na njihovem domu živijo Martinova mama in svakinja z nečakoma. Martin se je po osnovni soli leta 1964 odpravil v srednjo strojno šolo v precej Slovencev Martin o uspehu takole razmišlja: »Ne smeš misliti na denar. Prva skrb mora biti namenjena delavcem, odjemalcem študira umetnost, ker ga zanimata predvsem kiparstvo in risanje. Ko so se prvi Prekmurci naseljevali v Chicagu, je bilo to skorajda v središču mesta, kjer je bila slovenska četrt, ki se je imenovala Street 22. V drugi polovici 20. stoletja je postajal ta del vse bolj industrijski in Prekmurci so ga počasi zapuščali in kupovali zemljišča ter gradili hiše v Lemontu, nekoliko zunaj Chicaga, kjer je danes tudi veliko versko in družabno središče. Že leta 1989 je bil Martin Hozjan izvoljen za predsednika tega družabnega središča. Med Prekmurci in tudi med drugimi Slovenci je zelo priljubljen tako kot osebnost ter tudi kot dober organizator m podpornik društva. Z ženo imata velike zasluge pri gradnji izredno obsežnega projekta, Slovenskega doma, ki leži na območju slovenskih frančiškanov in ki so ga vzorno dogradili leta 1995 Že leta 1975 si je Martin prizadeval da se v Lemontu zgradi Slovenski dom, in se je s patrom Vendelinom Špendo-vom ob koncu leta 1989 dogovoril da zberejo rojake, ki bi utegnili sodelovati v pripravljalnem odboru za uresničitev njihovega projekta. Martin je bil zaradi svoje sposobnosti izvoljen za predsednika tega odbora. Zaradi svoje zavzetosti je med Slovenci zelo spoštovan, pri vseh Slovencih, ki živijo v okolici Chi- Radio Murski val je prenašal poleg domačih tudi vse gostujoče tekme zdaj že pokojnega nogometnega kluba Mura. Pred plakatom, ki vabi na tekmo med litovskem Žalgirisom in Muro, ki je bila odigrana 8. oktobra 1995 v glavnem mestu Litve Vilntusu smo pozirali: Bojan Peček, Zlatko Tkalčec, Feri •j,** Gustav Hodošček in Drago Posavec. (Bojan, jaz in Drago °blečene takratne drese litovske reprezentance.) * 2002. nam je slovenske 'n njihovega preri" Bel1 412 ’i Grmado (hrib JQiniic : ■j avigniTi 'n Wcelf se je oddaini,«>' ki Srti. । slišnost radia 1,01 na območju V veliko PH projektu sta bila Sobočana, častnika slovenske vojske, ■L ^ojni Drago Svetina in Zdenko Uzelac. Na sliki sta skupaj 1,1 in menoj na platoju v Dvorjanah pod hribom Grmada. ' S s februarja, nekje med otokom Pašmanom in Komati. Aa Z izkušenim ribičem borbo Ivom smo lovili na paranga e. ' ^1» l drživa morsko lastovico ali kokota, kot pravijo omaam. k kuka tudi Robi, ki je že nekajkrat organiziral podobno ribarjenje. Sicer pa smo na pa-rangale ujeli tudi nekaj morskih psov (najve«ie9a sPet Endre), morskih mačk, raž ugorjev in nekatere druge mrcine. Po delu je se kako dobra taka sprosti- tev. Ljubljano Vojaški rok je služil v Koprivnici m se po odsluženi vojaščini zaposlil v mariborski Metalni, kjer je delal le osem mesecev Leta 1971 je odšel v novi svet - Ameriko! Ančka je bila tista, za katero je Martin odšel v novi svet Kot mnogo drugih družin po drugi svetovni vojni so se leta 1970 v Ameriko odselili tudi Glavačevi z Gornje Bistrice. Znano je, da so krajani črenšovske župnije tako rekoč osvojili del Chicaga, kajti v era od chicaških četrti so v začetku naseljevanja Pomorcev v Ameriki živeli izključno Prekmurci in med temi prav ljudje iz Črenšovske župnije. Glavačeva družina se je tako kot mnogi drugi priseljenci naselila v tem delu Chicaga. Imeli so dva sina in hčer Ančko, ki je bila pred odhodom čez lužo Martinova ljubezen. Za oba, Ančko v Ameriki in Tineka v Sloveniji, so bili trenutki, ko Ančka ni več hodila med Bistrico in Crenšovci in se spogledovala s svojim ljubljenim, žalostni. Minilo je le nekaj mesecev in tudi Martin se je odločil, da bo odšel za svojim dekletom v deželo, kjer sta se že od nekdaj, kakor pravijo, cedila med m mleko. Martin je do konca septembra 1977 delal v tovarni, kjer se je prvič zaposlil Dve leti je delal pri stroju, nato je bil delovodja dvajsetim delavcem. Prvega oktobra 1977. je odprl svojo tovarno MAH - Ma-shine (MAH - Martin in Ana Hozjan). V začetku so v MAH-u izdelovali strojne dele po naročilu, pozneje so se usmerili in specializirali za izdelavo delov in strojev zatiskanje časopisov. Danes izdelujejo štiri modele sodobnih in zelo in ustvariti si moraš dobro ime, dober glas. Delavca je treba poslušati, se z njim pogovoriti, mu dati plačo, ki si jo zasluži. Ne smeš izkoriščati. Ko se dela, si boss (gospodar), ko se ne dela, si prijatelj Poskusna doba traja tri mesece. Če se kandidat izkaze, mu zvišam plačo že po prvem mesecu « O podjetništvu pa je dejal: »Bistvo podjetništva je biti in ostati na vrhu. Moraš verjeti v tisto, kar delaš, in vztrajati do konca. Pogajati se moraš brez strahu, nervoze in tudi tvegati. Vodenje podjetja je neke vrste igra, kjer moraš imeti stalen pregled in biti sposoben rešiti prob- lem, preden ga ljudje opazijo. Videti moraš najprej človeka, šele nato delo in stroj.« Martin in Ančka nista uspešna le v podjetju, ampak namenjata veliko pozornosti svojim trem otrokom, Martini, Robertu in Knstoferju. Vse tn zanima delo v njihovem podjetju, hčerka Martina, ki je že poročena, je končala šolanje v mednarodni trgovini in je zaposlena v podjetju. Prav tako je doma zaposlen sin Robert, diplomirani strojni tehnik, ki je vodja celotnega strojnega obrata. Najmlajši sin Krištofer Od zadaj Martin Hozjan, na levi Ančka Hozjan, na desni Robert Hozjan, na levi zraven Ančke, zet Brian Ruda, na desni mlajši sin Christopher Hozjan, in od spredaj hčerka Martina Hozjan Ruda. caga, pa je čutiti nevenetno veliko navezanost na deželo in jezik, kjer so se rodili sami, njihovi starši ali stari starši. Pripadnost tej skupnosti kažejo pri najrazličnejših srečanjih, kot so zabave, izobraževanja v slovenščini, v cerkvi, poleti pa kar vsako nedeljo na dvorišču slovenskega doma pripravijo piknik z živo glasbo, seveda s slovenskimi pesmimi. V Slovenijo prihaja z vso družino vsako leto enkrat ali tudi večkrat. Bojan Zadravec oktober 2005 p^n 40HSM Valentina Smej Novak filozofinja »No, kakšna mati si?« me je provocirala Nataša, medtem ko me ja za tole fotko šklocala na stopnicah, ki povezujejo Kongresni trg in nabrežje Ljubljanice ter v kader skušala ujeti grafit, ker, kot je tridila Juhnova, je tako kader bolj umeščen v mesto. »Hja, kakša - taksa, velikokrat raztresena,« sem se ji vpila s stopnic. Natašo poznam še iz časov, ko sem bila huda pubertetnica, ona pa je bila takrat kot sveže pečena fotografinja sodelavka mojega očeta na Vestniku in je lovila v kadre Prekmurje zgodnjih devetdesetih, z grafiti ali brez njih. Takrat nisem bila ravno najlažja hčerka, najstnica pač. Spomnim se, da sem imela v nekem obdobju v svoji sobi na steni citate, ki so se mi zdeli še posebno globokoumni, eden od njih pa je bil tale, ki se mi je zdel takrat, bog ve, zakaj, uporniški, danes pa se mi zdi kljub vsej svoji kičasti novodobnosti zelo resničen, pa še navezuje se na naslov, ki mi ga je uredništvo Pena postavilo v izzv: »Na vpraša nje o smislu življenja odgovarja vsak sam s svojo življenjsko zgodbo«. Ta citat sem seveda v obdobju, ko sem se odločila za študij filozofije, skupaj z drugimi potrgala s sten pa tudi sobe v murskosoboškem, bloku, kjer je btla stena, nimam več. Tudi moj oče, filozof in ekolog, se ne vozi več po Prekmurju. Gotovo te v tem, kdo si, določa veliko stvari: kot Markojco me na primer določa ravninski pogled, ki išče To je ona Zgodba z naslovnice na vseh štirih straneh neba, kamorkoli pride, zvoni« kapelic sosednjih vasi; določa te »naključje«, da sem Ljubljani poročila pravzaprav z napol Beltinčanom, je Lukov dedek iz Beltinec in je bil hkrati profesor 'r: očeta na faksu in sem tako dedka kot štiriletna pu‘ na trnacu pri Bašekovih spoznala slabi dve desette^i p kot vnuka; določajo te predniki, določata te mat^11 logika mame in filozofski zanos očeta. Pa čeprav vi na koncu kot tisto, kar te določa, samo zvezdnat0 i I nad tabo in moralni zakon v tebi, kot mi je P° večkrat citiral oče. Sem pa na vprašanje, kdo sem jaz, nazadnje v 11 svojih nekdanjih gimnazijskih sošolcev odgovarjala P kakšnim letom dni deževnega oktobrskega deseti obletnici gimnazijske mature v restavraciji Diana, samo nekaj korakov naprej od tiste iste kjer smo kot gimnazijci presedeli in prezabili ve preveč. Deset let pozneje smo se posedli okoli veliki vstajali drug za drugim in drdrali podatke, ki ■ nekdanjim sošolcem v enem stavku predstavili jJ} deset let: »Poročena, z dvema otrokoma, Pa & Nikolajem, delam pri Založbi Vale-Novak.« Medtem mi je v kavarni že pridružil mož Luka in odšla ■’ Bistrici, kjer sta v hiški ob Muri, obdani s komah1’ otroka, kiju je Čuvala moja mama. I ft! IlC ft; Pa ftj % Ml a pot tak krč line ibi) Am ■ tiej 13 P H !’l Umetnica z Rožičkega Vrha Izolda je... kje pa je V imenitni pravljični hiši v Rožičkem Vrhu sem obiskal umetnico Zofio Markovič, ki je svoje življenje kot zboristka posvetila operi. Ko sem stopil na njen vrt, sem imel občutek, da se nahajam v Eldoradu Ko sem jo vprašal, ali se ima za umetnico, mi je dejala, da te za umetnika mora poimenovati režiser, dirigent ah kak drug vodja, ki dejansko vidi spretnosti posameznika. Pri vsem niso bistveni diploma ali kaki drugi papirji, ampak talentiranost za posamezno umetniško ustvarjanje. V družbi sestre Kristine se je ob kupu fotografij sentimentalno spominjala svoje nadvse pisane kariere Bila je zadnji otrok izmed petih v družini Markovič v Rožičkem Vrhu. Sestra Kristina je opomnila, da je bil njihov oče viničar m po poroki se je zelo dobro znašel ter imel je še smisel za risanje, pisanje pesmi, novel m imel »super« glas za petje. »To pa je podedovala naša Zofka!« je pritrdila zgovorna Kristina, ki živi poleg svoje sestre. Zofka, kot ji pravijo, je obiskovala osnovno šolo pri Svetem Juriju oziroma v Vidmu ob Ščavnici. Zaradi talentiranosti in velike želje po nadaljnjem šolanju so jo domači dali v štiriletno glasbeno Šolo v Maribor, potem pa je odšla na študij v Romunijo v Temišvar, kjer je imela teto, očetovo sestro. Za Romunijo, državo, kjer je takrat vladala stroga politična diktatura, moja sogovornica pravi: »Bil je močan komunizem, vendar opera, gledališče sta delovala kot povsod drugje. Pravo razkošje. Ravno tako je veljalo za Moskvo in vse druge vzhodne države komunističnega sveta!« Toda v Romuniji ni ostala dolgo, ker je prišlo do težav, in tako je Zofka prekinila šolanje na elitnem temiš-varskem glasbenem cen tru. Romunija je zahtevala od nje državljanstvo, ki ga ni dobila. Z žalostjo v srcu je prišla domov in se zatem vpisala v zasebno glasbeno šolo v Gradcu, nekaj časa je pela v mariborski operi in nato odšla v Hamburg, kjer je ostala v glavni mestnim svetovno znani operni hiši 36 let. Tam je delala in se srečevala s pomembnima osebami iz sveta operne glasbe. Celo s Pavarotijem, ki je tam nekaj časa delal, je prišla v stik. Nekateri so prav v tej open, v kateri je bila zboristka, začeli svojo kariero V službi so ]O imeli vsi radi, nikoli ni imela problemov, ker je tujka. Sodelavci so ji dajali čudne vzdevke, ki mi jih je tudi zaupala. Bila je Govedina, Vučko, Sonja, Sunce, Šmrk-la. O operi in petju Zofka meni »Peti v operi je stalen študij, ker nikoli ni dovolj, kajti imeti moraš neko teh niko in biti vedno pripravljen dobro sodelovati na vajah ... Ta poklic m tako plačan kot bi mogel biti in to je še danes problem." Zofka nikoli ni bila poročena, ker pravi, da za družino preprosto nikoli ni imela časa Toda nič ne obžaluje. Žalostna je, ker ne more več peti. A tudi s tem se tolaži in si pripoveduje, da večno pa le ne moreš biti na odru. Namreč prihajajo mladi pevci m veliko med njimi je aziatov, Japoncev, Korejcev, Kitajcev, ki so zadovoljni s plačilom, ko pa si naberejo prakse, se od Nemčije poslovijo in odidejo nazaj v domovino.Rada ima vse opere, ki jih je pela, toda vse življenje je bila zaljubljena v Wagner jeva dela. Te je pela s posebnim občutkom in med temi pesmimi m-editira. Mogoče, da vidi v sebi Izoldo, eno od junakinj Wagnerjeve opere. Izolda je ljubila Tnstana, zato sem jo povprašal po njenem junaku. Z rahlim nasmehom mi je odgovorila, da se je njen Tristan utopil v morju. Med maskiranjem, ko so jo pripravljali za nastop. Med tem ko je živela v Nemčiji, je vsako leto pri bajala v domovino k svoji sestri in trem bratom ter mami, ki je umrla pred enajstimi leti Prav med vinorodnimi griči je našla počitek in si nabrala novih moči za vaje m koncerte. Ko se je pred dvema letoma upokojila, je prišla živet v Rožički Vrh, kjer si je zgradila hišo. Pravi, da je v njenem rojstnem kraju vse lepo in prav, toda če bi bila poleg še hamburška < 1 opera in kakšen valni center, bi bilol^ Zofka kot ljubiteljica bip.it->' Njeno otroštvo povezano z vinogo-^, naravo, ki jo je mah- j r občudovala. Ko je pl^ Hamburg, je tam m pogrešala. To je bil tudi vzrok, da I* vsako leto za y na dopust v Slove'1' mestu se je tudi im« p^n oktober 2005 eta 1875 je prišel zakon o ureditvi ■ -':r pokopališč, se pravi, da je vsaka vas ^ala imeti lastno pokopališče V Lipi so azakon izpolnili v letu 1883. Prvo kapelo postavili leta 1880. Po prvi svetovni W so se vaščani Lipe pod vodstvom torej župana Lipe, Petra Škaliča ’ ”■ da bodo začeli z zbiranjem denarja • Jonovo takrat 40 let stare kapele in pisanje njenega zvonika za dva metra, da meri njena koničasta streha s sedem metrov. V ljubljanski zvo-so naročili leta 1920 zvon iz naj-^jsega broma. Domačini so denar začeli ' 11 decembra 1920 Dvakrat je iz ■^hke prišla pošta, m sicer prvič istega prenovljena, vzorno urejena m se v njej zbirajo ljudje. V roke sem vzel porumenelo fotografijo iz leta 1923, se pravi iz obdobja, ko so povečevali stolp in se nanaša na ta do godek. Iz nje lahko razberemo, kakšna je bila takratna noša. Pomembni vaški ljudje so bili ob fotografiranju na sredini in spredaj pred množico. Obratno so bili postavljeni otroci, torej ob stram gruče fotografirancev. Se pravi, da je obstajala nekaka vaška hiearhija. Obdobje 82 let je dolgo, zato sem prav zaradi tega premišljeval, ali morda kdo, ki je na tej fotografiji še živi, da bi ga povprašal kaj več o tem dogodku. Šel sem v Kamovce k Pred liplanjskof kapejlof s r • - « i V 1 ristan? • ko so začeli z zbiranjem denarja, Pa cez štiri leta, 8. avgusta 1924 V r>skih pismih je bil denar izseljencev, 9iiin i največ od emigrantov iz Lipe, ki ^spevali za gradnjo. kot je stari prekmurski izraz Prispevke, so bili v veliko pomoč ^nom pri gradnji cerkvene stavbe, j. Urne znamenitosti, ki je danes spet Franc in Honka danes, ko se spominjata velikega dogodka v vasi. Lucie Lamemour JO a ^Usna je bila mamina ki ’ ko je prišla v Neme z zdravim načinom življenja, Sjj^^hrano in zdravili, ki jih dajejo “r Po trgovinah v tujini je na bioproizvode, ki so bili KJL od običajnih. ■ ■., Kristina je mnenja. »Naša J tl 1 'd; । 11 izbirčna glede hrane /y.j, jesti karkoli. Vedno je bila Ltl otrok.« Zofija ve, da so jo % Zaradi tega čudno gledali, m '4 *e bila tako kot drugi tudi ona $1« se je vedno vračala s kakimi jn sicer kaj in kako vzeti * ki,, iz narave, zato je upo- ^Prive kot čaj, hrano in kop-P®n za lase. Bojan Zadravec Tak je bratve so pomali gotove. Kak je davalo, tak je davalo. Naš sousid ma sakše leto navglij vijna. Ati ga je že pazo, ka te on tou dela. Pa ga je zaodo, ka šlauf notri držij. Dokeč je kad nej puna. Tou ka nišče nešče njegove rdečke piti, pa van tak ali tak nej trbej razlagati. Še neka smo doživeli oktobra. Ukinoli so zeleno utripajočo luč. Nega več dirkanja skouz semafore. Pa še nekše lagoje kazni so si zmislili. Atiji je malo čudno. Tou z zelenonof semaforskof lučjof. On bi bole čako, ka bi tej ka so zaj na vlasti ukinoli rdečo luč. Ta njin že duga lejta najbole na getra ide. Najbole vroučapa*sptej novica pa je ptičja gripa. Pa nika je redna vo vdarila. Prej ka po nekše vrastvo, ka bi naj edino pomagate pri toj gripi, lidje citeu v Avstrijo lejčejo. Pa po intemetl ga naročajo. Meni je tu neka nej jasno. Par lejt nazaj so bile noure krave. »Si mo fertik,« je pravla naša bajca. Pa smo še si tu Se je tuo gratalo. Krave čedne ali noure še izda jnlejko davlejo. Zaj pa te gripa. Ka bi jo naj ftiči meti. Pa mi je mate čudno, ka so te prve primere odkrili v država), ka se njin ide zatou, ka bi je zeli v EU. Nej tou mate čudno. Turčija pa Hrvaška pa Romunija. Edina zainok članica EU-ja, ge so najšli ftiča zgrlpof, je Grčija. Ati sl je zgučo, ka je pa gvušno s Turčije prleto. Panika pa redna. Se trbej kokouši notri zaperati. Te nas joa minister mirijo, ka skoro nega možnosti za prenos te grijoe, ka jo triprste pernate živali dobijo, ka bi se človik naj z njouf okužo. Tej ka pa vrastvo tržijo, pa mafajo. Pa tak tou je f ton kapitalizmi. Ka de li ovo leto? Ka do pujceki doubili za betega? Mogoče de zakoncema Matjašec, Franc jih šteje 94, njegova žena Honka pa 91. Oba sta rojena v Lipi, oziroma pod Lipof, kot govorijo ljudje in kot so govorih včasih. Legendarna zakonca sta znana po tem, da sta najstarejši poročeni par verjetno v vsej Evropi m ljubezen med njima še traja Matjašečeva sta znana tudi po prekupčevanju, a to ostaja poglavje zase. Zanimalo me je, kaj vse vesta o fotografiji, ki sem jima jo nesel pokazat. Seveda se je Franc spomnil dogodka izpred več kot 80 let. Ko je prijel za kejp, se je v vrsti fantov in deklet iskal in se našel. Stoji namreč drugi z desne strani, fant s kapo, za katero je Ilonka dejala, da jo je dobil od vej-gakristoša. To pomeni, da se ne ve,.kdo mu jo je dal. A on je pojasnil da je dobil to pokliivasto kapo od svojega očeta iz Amerike. .Franc Matjašec o velikem dogodku v svoji rojstni vasi takole pripoveduje: »Furd san mislo, kak je bilo tou tistega časa, gda se začo celulitis pojavlati pri svinjaj. Pa se en doktor najde, ka de pravo, ka se tuj tou prenaša-, najbole na ženski spol. No, te nan pa ostanejo samo še ribe, ka mo je geli? Kakši beteg do pa ribe mele? Ribjo drisko? Ali ka st te že vd zmislijo? Samo zelenje do lidge še geli. Če sega kakši beteg ne prijme. Od slovenski hrvaški odnosov san nika nej ščel pijsati. Pa si kaj nemren. Naš dragi zvunešnji minister Rupel si je zaj po nouvon začo pijsati s hrvaškof kolegicof Kitarovič. Ka bi ge rad vido, ka si pijšeta. Pa ge živeta. Ka nemata mobijof ali pa Internet, ka bi si elektronsko pošto postlala. »Mogoče pa Rupel paper navošči s kakšof ribof iz piranskega zaliva«, je pravo ati? »Zakoj pa tou?« san pijto. »Ta Kitarovička je za svoja lejta še fejst dobra riba,« mi je razložo ati. Nemrejo pa nemrejo si zgučati od te mlakice piranske. Pa zaj de prej arbitraža mogla mednarodna odločiti, štera kaplica je hrvaška, jsa štera riba je slovenska. Že se vtjdin kak na srejdi piranskega zaliva na malon splavi sidijo smo kak deca gledali, kak so zidali kapelo. Znan, ka smo se slikali, samo slike nej san nikdar vido.Zidarski majstri so te bilij edni Štajarci pa tudi malar ji so bili isto iz Štajara. Spominjam se, kak so na teren dejvali železno kroglo, na njo pa križ. Gda je eden buo najviše na ruš ti, je napravo lestvico. Ton se pravi stojo na rokaj. Tou san šče jez znan napraviti pred dvema letoma. Zaj san pa več nej probau. Lidje so o tiston veškin velkin delon jako dobro znali, kak tou delajo. Vsi v vesi smo bili na tekočen z novicami. Tisti, ka so šli na njive delat, so se od tan obračali na kapelo, ka so znali, kak so z delon deleč Te smo jez pa moji pajdaši prišli skuper ino šli gledat, kak tou ide. Od pajdašov nihče več ne žive. Ne bi pravo, ka što šče žive od te male dečice, ka so na sliki, liki man občutek, ka san jes edini živi na toj sliki. Či glij nesanveč pod Lipof, se man za najstarejšoga Liplančara.« Honka pa je dejala: »Meni je šče pa gnjes den žau, ka san nej šla ravno te k našoj kapejli, gda so se slikali. Zaj bi se te bar lejko gledala!« Bojan Zadravec trije čarni predstavniki mednarodne arbitraže. Pa se coj k torni splavi vozijo slovenski pa hravški ribiči. Ovi pa gledajo, štera riba je od koga. Pa njajmo touzainok še nadeljevanko, ka že 14 left trpij. Naša inda tak mogočna stranka Levo Desne Sredine (LDS) pa je dobila nouvoga šefa. Jelkoja. Zamenjo je Tuneka, Pod Ropovin vodstvon se je s pozicije LDS preselila v opozicijo. Pa njin tou nikak nejde. Kak bi njin tuj naj šlo. Vej so pa nej vajeni, ka bi njin štej zapovidavo. No, Jelkoja se pa naš ati spomni, kak je nastepo, da se je Slovenija odcepljala od ranjke Juge. Slovenijo je predstavlo najmenje kak trečo svetovno supersilo. Če njemi je še kaj patronof ostalo, zaj da je šef te malo zgublene stranke, mo pa še vidli. Med-lovnejši od Ropa pa skoro nemre biti. Naša svetla sedanjost poseže kaže. Samo ati pravi, ka so malo šušlavi. Eno leto so ponucali samo zatou, ka so se zamenjali, štere so ščeli. No, nej glij se. Zdaj je najbole peče antikorupcijska komisija. Pa seveda njeni šef. Zakoj bi se radi te komisije tesali, je pa našemi atiji nej glij jasno. Ka bi H radi skrili? Alt pa ščejo kakšo svojo komisijo ustanoviti. Pa te morejo cejlo tou sedanjo razpistiti, ka šefa nači nemrejo zamenjati. No, pomali mo mogo končati. Še mate, pa de se pa merite, kelko je komi do pokojni po ton, kak velko ikebano štej na cintor pmese. Pa kelko svejč de gorelo? Nek se vidi - mij pa mamo. P. S. (pozabo san): Nika san nej pozabo. Fajn se mejte do ovoga mejsca, da van pa kaj napisen, če me ne zamenja Tunc. On je f pravoj stranki. oktober 2005 dvajset let Operacijski sistem Windows je tako razširjen, da ga jemljemo kar za samoumevnega. Po ocenah ga uporablja 95 odstotkov računalnikov Pred 20 leti [20 november 1985) ni bilo tako Ob prihodu Windowsov 1 0 na trg so ga imeli le za počasen sistem, ki so ga že prehiteli konkurenti (Apple m Xerox). »Stavimo na to celotno podjetje,« so takrat rekli pri Microsoftu glede ideje o Wmdowsih. Na začetku se je stvar imenovala Interface Manager. Ideja je bila, ponuditi enoten grafični vmesnik za nadzor zaslona, strojne opreme in vhodno/izhod-nih enot. Med glavnimi aduti so bile grafične ikone, podpora miške, meniji s programi m ukazi ter možnost uporabe več aplikacij hkrati Microsoft je že na začetku zgrešil obljubljen rok dobave Windowsov. Novembra 1983 so jih objavili m najavili za prvo četrtletje leta 1984. Izdah so jih dve leti po objavi. Že takrat so imeli kar visoke zahteve po strojni opremi: 256 oz. 512 KB spomina m trdi disk. Kot podlago za delovanje so uporabljali DOS. Dosti današnjih orodij je obstajalo že takrat (koledar, beležnica, kalkulator, program za pisanje m risanje ter nadzorna plošča). Decembra 1987 so prišli Windowsi 2.0. Dodali so možnost prekrivanja ikon in oken. Imeli so boljše možnosti hkratnega delovanja več aplikacij. Začel se je tudi razvoj na prvih pisarniških programih Excel in Word ter baze podatkov. Velike spremembe so se obetale s prihodom Windowsov 3.0 maja 1990, ki je prvi pritegnil večje število uporabnikov. Pojavila sta se Program Manager m File Manager, ki sta tudi za naprej poštah dve od glavnih lastnosti Windowsov. Ta verzija je tudi prva omogočala programom uporabo več kot 640 KB pomnilnika Dobrodošla je bila tudi podpora naprednim sposobnostim procesorjev 386. S tem so dobili razvijalci programov dobro osnovo za preprostejši in hitrejši razvoj mnogih aplikacij. Oktobra 1991 so Windowsom 30 a dodali nekaj multimedijskih orodij. Aprila 1992 so vnesli stabilnost in črke TrueType, ki so izboljšale videz pisave Windows for Workgroups imajo od oktobra 1992 še izmenjavo datotek in tiskalnikov ter elektronsko pošto. Za strežnike so konec leta 1993 izdali verzijo Windows 3.1 NT. p^n Okna so stara Z našega štedilnika Avgusta 1995 so izšli Windows! 95 (spet pozno). Niso več potrebovali DOS-a. Uvedli so dosti današnjih lastnosti: premične ikone, start meni, precej funkcij za povezovanje po internetu ter zmožnost dodajanja opreme plug and-play. Bili so tako zelo pričakovani m reklamiram, da so prodali v prvih štirih dneh milijon kopij Eden najuspešnejših novih programov za te 32-bitne Windowse je bil Microsoft Office. Zelo pomemben za nadaljnji prodor je bil tudi program Netscape Navigator, ki je že leta 1994 ponudil brskanje po internetu. Microsoft je komaj z Internet Explorerjem verzije 3.0 ponudil konkurenta. iMTFPflD.fte schih.fm MhUH.FOH KLUAj DN IULIM.AJn XJFCHlS.FOtf NPLUSEJl.jjflu NDBfUM.FPh ^CTICE DDC ““■r* •imu.eir V Windows 98 so leta 1998 vključili Internet Explorer. Naslednje leto je sledila verzija 98 SE, tej pa ME, ki sta bili le manjši izboljšavi. Dosti dela je bilo takrat vloženega že v Windowse NT 4.0, ki so izšli avgusta 1996. Nova generacija se je začela s projektom NT 5, ki je izšel kot Windows 2000 februarja 2000 Bili so nadgradnja NT 4 in so dodali več podpore prenosnikom. Postali so osnova za namizne računalnike in strežnike. Oktobra 2001 so združili uporabniški vmesnik 98 in jedro 2000 m tako so nastali današnji Windowsi XP, ki ponujajo široko uporabnost m jih najdemo v mnogih verzijah. Prihodnost Windowsov se imenuje Vista. Izšli naj bi čez slabo leto. Naj več j a prioriteta je vedno pomembnejša varnost, izboljšano zaupanje uporabnikov, enostavno delo in povezovanje. Trnek bodo novo grafiko, še hitrejši zagon, preprostejšo namestitev, nov Media player in Internet Explorer. Razvoj operacijskega sistema je veliko delo, zato Microsoft upa, da bo za naprej zmanjšal 5 letno razvojno obdobje od XP do Viste. Kaj bo prineslo naslednjih 4 ah 5 let, pa mislim, da si zaradi velike dinamike na tem področju nihče še ne more prav predstavljati Dr. Matej Gomboši Ješprenjeva juha z grahom in slanino 80 g ješprenja, 100 g hamburške slanine 50 g olja, 100 g šalotke, 150 g graha, sol, poper, ščepec majarona, ščepec narezanega drob njaka, 1 l goveje juhe Slanino narežemo na drobne kocke. Šalotko olupimo in drobno sesekljamo. V večjem loncu ali kozici na olju prepražimo sesekljano šalotko in na kocke narezano slanino Dodamo opran ješprenj in zali jemo z govejo juho. Solimo in začinimo ter počasi kuhamo. Ko je ješprenj na pol kuhan, dodamo grah in kuhamo še toliko časa, da se ješprenj in grah skuhata. Na koncu dodamo juhi še na kolobarje narezan drobnjak. Pečene gosje prsi z orehovo skorjo in zelenjavno omako 4 kosi gosjih prsi brez kosti, 80 g orehov, 1 beljak, 50 g kisle smetane, 40 g drobtin, sol, poper, ščepec timijana, rožmarina inžajblja, 50 g olja, 200 g jušne zelenjave, 1 dl belega vina Meso začinimo s soljo in zelišči. Jušno zelenjavo operemo, očistimo in narežemo na drobne kocke. Orehe sesekljamo in zmešamo s kislo smetano, drobtinami in beljakom. Gosje prsi na vročem olju z obeh strani dobro popečemo, zalijemo z malo vode in pečemo v pečici približno 50 minut. Meso večkrat polivamo s sokom, ki se izloča pri pečenju. Ko je pečeno, počakamo, da se malo ohladi, in zgornjo polovico premažemo z orehovo maso. Damo nazaj v pečico in pečemo še nekaj minut, da se orehova masa, lepo zapeče. Na maščobi od pečenja prepražimo narezano zelenjavo, zalijemo z vodo in dušimo do mehkega. Zelenjavo pretlačimo, dodamo vino in začimbe, malo prevremo in ponudimo k pečenim gosjim prsim. Zdrobovi štruklji s šampinjoni in jajcem______________________ Testo: 4 dl mleka, 50 g margarine, 170 g pšeničnega zdroba, 2 jajci, ščepec soli Nadev: 150 g šampinjonov4 jajca, 100 g čebule, ščepec drobnjaka, sol, mleti poper, 40 g olja V kozico damo mleko, margarino m sol ter zavremo. Med mešanjem zakuhamo pšenični zdrob. Ko se zgosti, ga odstavimo, ohladimo in primešamo jajci. Maščobo segrejemo, dodamo sesekljano čebulo, ko zarumeni, dodamo narezane šampinjone, tri stepena jajca in narezan drobnjak. Zdrobovo testo razvaljamo ter namaže- Danijel Kozar, vodja kuhinje v hotelu Ajda Terme 3000 mo z jajcem in pripravljenim nadey0 Zvijemo v štrukelj in nato še v folijo za peko. Kuhamo v slanem krop11 minut. Štrukelj odvijemo in narežemo n poljubne kose. Radič z ajdovo kašo injogutlP®-100 g ajdove kaše, 300 g rdečega rddtf* g kumar, 2 dl jogurta, sok pol limone, j •• olivnega olja, ščepec sesekljane žlice balzamičnega kisa, sol, poper Ajdovo kašo skuhamo in ohladim01 _' hladno vodo. Radič očistimo in °Pe' Kumarice olupimo in narežemo na kocke Jogurt, limonin sok, alh'd® ' meliso, sol m poper zmešamo ter pr®111 e čez kašo in kumarice. V solatne damo opran radie, pokapljamo z' balz^ ■a*r1. nim kisom, nanj pa damo pripri solato. Čokoladna torta z brusnično marmelado in pistacijo ------------------------- Sestavine: 10 jajc, 250 g sladkof)a’ , ,s mletih mandeljnov, 200 g kuhanje, 1 zavitek vanilin sladkob ’ brusnične marmelade, 100 g pištol +,, Glazura: 200 g čokolade za masla, maščoba in moka za mcNcD sladka smetana in zrna pistacije ■ L Štiri cela jajca in šest rumenjakov|T penasto zmešamo s 100 g sladkoha beljakov stepemo v trd sneg, J sladkor m mandeljne ter vse • . vmešamo v rumenjakovo maso. V polovico mase vmešamo na ' čokolado, v drugo polovico pa ses®5 pistacijo in vanilin sladkor. Pečico segrejemo na 180 stopinj Masi napolnimo v pomaščena 11 ■ kana tortna modela ter pečemo * ^|!? približno 40 minut. Ko se tortne ohladijo, vzamemo iz model°v . čokoladni oblat namažemo poloV11' . . melade Nato oba oblata sestavim0 uj šino m obod torte premažemo s P1 ‘ -marmelado in postavimo na -1,11 glazuro damo raztopljeno čol1' "^! maslu m raztopimo v vodni k°P* ' ' enakomerno premažemo s p^P' ' glazuro ter okrasimo s stepen0 • smetario in pistacijo. •Človeka v vaši prisotnosti ne morete prepričati, da je pomemben, če skrivaj mislite, da je nihče.« Les Giblin Kako dobri so lahko ljudje« Pred dnevi sem prebrala knjigo »12 preprostih skrivnosti do sreče« avtorja. Glenna van Ekerena Zamislila sem se o poglavju, kjer je avtor spregovoril o spodbujanju ljudi, kije eno od temeljev čustvene inteligence in, kot pravi avtor, eno od 12 preprostih skrivnosti do sreče. Zanimiva je zgodba o mladem nogometnem trenerju Paulu Dietzelu, ki je na državni univerzi v Louisiani znal uresničiti visoka pričakovanja. Zato bi jo rada delila z vami Moštvo Paula Dietzla je bilo leta 1958 eno najslabših v jugovzhodni konferenci. Igralne spretnosti športnikov njegovega, moštva niso bile impresivne. Dietzel je sklenil, da bo običajno razdelitev na prvo, drugo m tretje moštvo ukmil, svoje igralce pa je porazdelil v tri enote in moštva poimenoval Belo moštvo, Udarno moštvo m Kitajski banditi. Kitajski banditi so bili tisti igralci, ki so pri drugih moštvih običajno sedeli na klopi, Dietzel pa jih je prepričal, da so strokovnjaki za obrambo in jih izzval, da se izkažejo vredne tega naziva Vso sezono so Kitajski banditi razkrivali svojo agresivno in zanesljivo obrambo, ki je bila velikokrat ključna za zmago. Tisto leto je moštvo LSU (Louisiana State University) na veliko presenečenje končalo tekmovanje brez enega samega poraza. Associated Press in United Press sta moštvo razglasila za najboljše moštvo leta. Nogometno moštvo leta 1958 v resnici ni bilo tehnično zadovoljivo, vendar mu Dietzel tega nikoli ni dal vedeti Ni bil trener, ki bi svojemu moštvu dejal. »Smo neporaženi. Nihče nas m premagal. Uživajte v tem občutku, dokler traja, kajti sedaj moramo odigrati našo Dietzel je svojim igralcem vcepil zavest, da To pa je bilo ključno prepričanje, ki je dalo ig1 a* da so izpolnili pričakovanja. pil'' Vsak od nas se mora vprašati, kako uspešen sploh ne bi vedel, kako dober je? , . Prav tako se moramo zamisliti, kako U-1|lV vaš tim ali vaša družina, če sploh ne bi dobra je9 Zamisliti se moramo tudi nad LjiS’''11' dobri bi postali ljudje okoli vas, če bi vi | >,v pričakovanja? Glenn van Ekeren pravi, da moramo o( pričakovati in jim pokazati, da verjamem° kot verjamejo sami sebi Ljudem naiWeC nekdo, ki ga spoštujejo, verjame, da jim »Edini razumen človek je moj Vsakič, ko me vidi, vzame nove Vsi drugi ljudje verjamejo starim meram.« George Mag. Simona S*1 j «sniiK43 oktober 2005 — Srčno Srce ni le detajl ali os-rednji organ individu- Njegov pomen seže naprej. Pascal je 'f£l ' da velike misli pri-srca. Tudi v zahod izročilu srce simboh-!ira notranjega človeka, ^govo čustveno življenje, inteligence in mod-Babua ben Ašer je ob 18. stoletja takole kom-■ »Srce je prvi organ, ■* izoblikuje, in zadnji, ki ^.odiod izraz iz vsega sr* f-pomeni do zadnjega diMa. kot oblika___________ ^uenon je ugotovil, da ima obliko obrnjenega Kot simbol s tako se nasploh tudi srce 4na pasivno in zensko univerzalne manifeste, medtem ko je tisti jp je pokončni klik, povezan z aktivnim ' ^Kiin načelom. Zanimi-; je tudi, da je bil v starem Jptu hieroglif za srce vrč. kot trikotnik_________ ,^vna teorija pripisuje , [ osnovnim likom tri Ovne barve. Kvadratu psujejo rdečo, krogu in trikotniku rumeno, t se ne zdi čudno, da ®rce v zlatem eden polisih elementov. Priljub- ' je še vedno velika, saj i \ elementom sporočamo I več, kot si mislimo. de Pogosto gre za osebno izpoved, ki jo pozneje nosi le še poročni prstan. Ni torej naključje, da so prve ljubezni povezane prav s simbolom srca v različnih kovinah pa tudi v različnih tekstilnih m plastičnih materialih. Spomnimo se, da je nosila zlati obesek v obliki lit Bridget . J! Sri;44udi p: ies v istoimenske' u. Srce kot vzorčni element Srce ni le pogost element v modnih dodatkih. Je detajl na oblačilih bodisi kot našita vezenina, obšite bleščice ali tisk. Če nam na oblačilu nekaj manjka, a ne vemo kaj, eksperimentirajmo z razhč num debelinami sukancev, oošijmo bleščice in dajmo obleki »malo srca«. Je ze res, da se nas srce skoraj vedno dotakne. Bodimo pozorni le, da srce ne postane element kiča. ■ Tatjana Kalamar Morales -----Pen------------ Shizofrenija in stigma Shizofrenija je duševna bolezen, ki zbuja niz zablod in predsodkov, občutek nelagodja in strahu. V javnosti je razširjeno napačno mnenje, da so shizofreni bolniki nevarni, napadalni in nesposobni. Sem spada tudi površno prepričanje, da je bolezen neozdravljiva, čemur hitro sledi grozljiv sklep, da je bolnika treba izločiti iz družbe. Nepopolni in napačni prikazi bolezni v medijih so pogosto gojišče za omenjeno zmotno mišljenje m ravnanje V resnici se le majhen del shizofrenih bolnikov vede napadalno, če že, pa so takšni navadno te krajši čas v akutni fazi bolezni. Številni oboleli za shizofrenijo niso nasilni. Velja nasprotno, živijo izolirano m so umaknjeni iz družbe. Intelektualne sposobnosti imajo navadno ohranjene, redko so močneje okvarjene. Neskladje med ohranjenimi intelektualnimi sposobnostmi m nerazumljivim vedenjem bolnika, ki se včasih ne ujema z zdravim razumom, bega okolico. Odgovor je enostaven. Opraviti imamo z boleznijo, ki je čudna, na trenutke nerazumljiva, skrivnostna in kruta. Če je ne ustavimo z zdravljenjem, pa postane tudi uničujoča Navzlic vsemu je veliko bolnikov sposobnih sprejemati odločitve o različnih sestavinah vsakodnevnega življenja. Ob uspešnem zdravljenju so te v večini primerov enako kakovostne in pravilne kot pri osebah iz tako imenovane normalne populacije ljudi. Shizofreni bolniki ne naredijo več nasilnih kaznivih dejanj kot ljudje iz povprečne populacije. Poleg tega je prognoza shizofrenije boljša pri bolnikih, ki so bolje vključeni v družbo in sprejeti v svoji družini, kot pri drugih, ki živijo izolirano, izvrženi iz družbe in lastnih družin. Kaj je shizofrenija in kaj ni? Shizofrenija je zapletena motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot splet značilnih simptomov. TU se resnična doživetja in izkušnje težko razlikujejo od neresničnih, zato mišljenje ostane brez zanesljivega kompasa m postane nelogično. Oboleli postopoma zaide ali je nenadoma pahnjen v psiho tičen svet neznanih občutij s čudnimi običaji in zastrašujočo okolico, kjer po videzu drugačna bitja govorijo nerar zumljivo govorico Ne ve, kako je prišel tja in koliko časa bo moral ostati v neprijaznem tujem svetu Zato je razumljivo, da so bolniki v fazi bolezni prikrajšani kot socialna bitja, ker ne morejo gojiti in kazati normalnih čustev do drugih oseb ter imajo težave s spominom m vedenjem. Shizofrenija ne pomeni razcepljene osebnosti. Ne povzročajo je težke okoliščine v otroštvu, osebnostna šibkost in lenoba. Ni normalen odziv na nenormalen svet. Bolezen se neizbežno razvije, ne da bi bil kdo zanjo kriv, in zato tudi ne najožji svojci. To je pomembno vedeti, ker napačna razlaga bolezni naprti bolniku in njegovim svojcem dodatno trpljenje. Kako pogosto se pojavlja in zakaj? Zanjo boleha približno eden od stotih ljudi, enako pogosto moški in ženske. Pn večini bolnikov se začne med 15. in 25. letom, zelo redko pred 12. letom življenja O vzrokih te zapletene bolezni obstaja več teorij Dokazana je vloga genetske nagnjenosti. Obstaja gen za shizofrenijo, ki lahko postane iz neznanih vzrokov dejaven in povzroči izbruh bolezni. TVeganje za obolevnost je večje, če je vsaj eden od staršev obolel za shizofrenijo To seveda ne pomeni, da bo zbolel vsak otrok staršev, obolelih za shizofrenijo. Prav tako ne pomeni, da so otroci zdravih staršev brez tveganja za bo- lezen. Osebe s shizofrenijo imajo lahko otroke. Tveganje, da bodo otroci oboleli za shizofrenijo, je večje, če sta obolela oba starša A vsak dan lahko vidimo, kako sb bolniki in bolnice s shizofrenijo dobri starši, ki jih uspešno vzgajajo. Njihovi otroci so pogosto uspešni dijaki in študenti. Vsekakor pa je dobro, da se bolnik in bolnica pred sklenitvijo partnerske ali zakonske zveze iskreno pomenita o svojih pomanjkljivostih, da se bosta v skupnem življenju odgovorno spoprijela z njimi. Vzrok za shizofrenijo je lahko tudi v napačnem obdelovanju informacij v možganih zaradi strukturnih in kemijskih sprememb. Omenjajo se propadanje celic v čelnem režnju možganov, okrnjena presnova, neravnovesje med kemičnimi prenašalci med živčnimi celicami ter motnje v razvoju možganov pred rojstvom, ki ustvarijo napačne povezave za prenos informacij. Stresne okoliščine same po sebi ne morejo izzvati shizofrenije, lahko pa jo sprožijo pri osebah z genetskim nagnjenjem Shizofrenija gotovo ni težava sodobnega življenja m ni zdrava reakcija na bolni svet. Za njo so trpek že v kameni dobi. Kakšen je potek bolezni? Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Velikokrat so majhne, preproste in za nekatere nepomembne stvari učinkovitejše od največjih znanstvenih odkritij. Zato odkrivajmo drobne stvari, da dosežemo znanost! Štefan Titan Jo v icm . r i|Ri in drugim radoved-■ ’ Potekal tudi v Murski So A ^rj , trNak! stotnik, vodja festivala, ‘ •: da je odziv mladih iz ■ ’lri| j ^bote dober, lam se ga č , ' Udeležilo okrog 400 J‘Prihajajo predvsem iz ? bj k burska Sobota, seveda °rganizator;i, po bese-[ ' ■ zelo veseli, če bi ।11? ,r ''h Udeležilo več mladih srednjih šol. a 'Vi^^^ovednosti so se rodili 111 festival je prva tri ''1 v popolnoma drugem konceptu. Leta 2000 so ga preoblikovali v koncept, ki mladim omogoča, da se srečajo z osebo, ki opravlja njihov sanjski poklic. S pomočjo številnih anket po srednjih šolah organizatorji ugotovijo, kateri so tisti poklici, ki mlade zanimajo. »Po naših opažanjih mlade zanimajo poklici ekonomsko tržnih smeri. Mi ne predstavljamo poklicev, ki so deficitarni. Tako ugotavljamo, da je zelo veliko zanimanja za poklic gledališki igralec, za industrijsko oblikovanje, komuniciranje in podobno,« pravi Pestotnik. Letos so mladim predstavili štiri »sanjske« poklice- Poklic višje knjižničarke sta predstavljali Vera Gorički, sicer upokojena pedagoginja smeri zgodovina-knjižničarstvo, in Metka Harej, profesorica zgodovine in soci ologije. Darja Odar, univerzitetna diplomirana psihologinja, je predstavljala poklic izvršne direktorice za kadrovsko-splošno področje in delavske direktorice v podjetju Mura, d. d., Jože Činč, študent Pedagoške fakultete, je predstavljal poklic televizijskega in radijskega moderatorja, Danilo Krapec diplomirani inženir elektrotehnike, pa poklic direktorja Regionalne razvojne agencije Mura, d. o. o »Zelo natančno je treba razmisliti, koga povabiti na predstavitev. Trudimo se, da povabimo ljudi, ki so zelo uspešni in profesionalni v svojem poklicu. Za nas je zelo pomembno razbijanje klišejev, se pravi, da nj nujno, da nekdo, ki je študiral umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti, vse življenje opravlja poklic umetnostnega zgodovi narja. Mladim želimo pokazati, da ponuja prihodnost veliko možnosti,« je prepričan Pestotnik. Novost letošnjega festivala je bil Klub od ust do ust, ki je bil namenjen tistim mladim, ki so se Odprti 24 ur na dan Krizni center za mlade, ki se nahaja na Lendavski ulici v Murski Soboti je prav poseben center, v katerem najdejo zatočišče prav vsi. Tam se lahko oglasijo tisti, ki živijo v nevzdržnih razmerah doma. Tisti ki se žehjo umakniti nasilju, se pogovarjati o svojih težavah ali preprosto rabijo nekoga, ki jun bo znal prisluhniti Tish ki imajo učne težave ah ne najdeš stika s sošolci ali s starši. Lahko pa se oglasiš pri njih tudi takrat, ko ti je preprosto dolgčas. Za vse to bodo poskrbeli v Kriznem centru za mlade na Lendavski ulici 15 a v Murski Soboti Njihova vrata so za vas odprta 24 ur na dan, lahko pa j ih tudi pokličete na telefonsko številko 02/534-85-62. S svojimi nasveti pa bodo znali v Kriznem centru za mlade pomagati tudi staršem in morebiti skupaj našli odgovore na vprašanje. Ta hiša je namenjena prav vam. prav posebej želeli pogovoriti s predstavnikom njihovega sanjskega poklica, ki jim 45-mmutna predstavitev ni bila dovolj Vanja Poljanec oktober 2005 p^n 46 0 Žgečljiva vprašanja in odgovori ucwoef F at MHJpm Dekle mesec Nil S« Halle Berry si je ves letala v Santa Mo*1'1*' zaenkrat s« nl »Kakšna slavna hollywoodska zvezda je to, da nima svojega letala,« je 1' 1 ( Halle Berry (39) in se po vzoru Harrisona Forda, Angeline Jolie in začela zanimati za nakup lasnega letala Prvi poskusni nakup je tcmnOp0- opravila kar na domačem letališču v Santa Monici, odkoder sta tudi posna ■ jr« se še ni odločila. Pravi, da ne bo kupila mačka v Žaklju m da bo prej dobr° »Upam, a bom našla primerno in idealno letalo, s katerim bom lahko ’ kakšnega karibskega otoka, se tam malo pozabavala, nato pa se še " domov, na delo. Mnogi so me začeli ustavljati na ulici, da bi me zaprosili za nasvet, kako naj si izboljšajo seksualno življenje. Lepo im je bilo, ko sem začutila, da mi ljudje zaupajo, toda sama nisem seksualna terapevtka, sem le igralka, katero je zaradi vloge začela zanimati ta občutljiva tema,« je povedala Kim Catrall (49), ko je pred dnevi v knjigarni Indigo v Torontu predstavila svojo novo knjigo Seksualna inteligenca. Po knjižni uspešnici Zadovoljstvo - umetnost ženskega orgazma, ki jo je skupaj z zdaj že nekdanjim možem Markom Levinsonom napisala leta 2002, je to že njena druga knjiga s seksualno problematiko. S seksom na ta način se je začela ukvarjati povsem po naključju, ko je dobila v TV-nadaljevanki Seks v mestu vlogo pohotne Samanthe Jones V knjigi Seksualna inteligenca zdaj na 144 straneh odgovarja moškim m ženskam na različna vprašanja o seksu. Pravzaprav je ona zastavljala ta vprašanja najbolj znanim svetovnim seksualnim terapevtom in jih v takšni obliki objavila. Glejte, glejte’ Tokrat se je v tej rubriki znašla naša soseda, Eva Dobosz, rojena v Sombotelu, zdaj pa živi v New Yorku, kamor se je s starši preselila že v ram mladosti Takole pravi: »Življenje me je ujelo nepripravljen Z desetimi j leti sem J, začela jj trenirati plavanje, pri M dvanajstih^® sem jahala, ■JI aparat "fla za zobe sem nosila do 16. leta Zdaj sem stara 24 let in zdi se mi, da sem še premlada, da bi se poročila. Še sem željna nežne ljubezni, pri kateri je za srečo dovolj ž bežen, vendar nežen poljub.« Ko je bil prmc William še študent, je nekoč javno zaželel, da bi rad znal voditi kmečke posestvo Takrat so vsi menih, da je tako povedal, da bi razveselil svojega očeta,za katerega se ve, da je ljubitelj narave m zdrave prehrane. Nekateri so bili takrat ceh mnenja, da gre za zamisel dvornega strokovnjaka za stike z javnostjo. No, zdaj se vidi, da je mladi princ takrat mislil resno. Te dni živi in dela 23-letni kraljevič na Chatswor Estateu, farmi devon shier ske ga vojvode. Posestvo se razprostira na 35.000 hektan površine okrog impozantnega dvorca, v katerem je bilo posnetih že več filmov. Sev pa William, ki bo nekoč morda nosil britansko krono - najprej jo mora seveda -h" oče, princ Charles - ne stanuje v tem bogato opremljenem dvorcu. Posteljo so namestili v lovskem stolpa. Seveda fant v njem ne trpi preveč. Stavbo so zgradrn . 1582, da bi iz nje dvorne dame lahko opazovale svoje soproge na lovu. Stolp je dejan-majhen dvorec, ki so ga nedavno temeljito preuredili za goste, ki imajo kaj vec P' ■ palcem Ali prmc kaj plača, ni bilo objavljeno. žei re; So na te De bo xl N fek Princ William po učni uri - kako se obdeluje polje. Majhno razkošje oktober 2005 Novi seks idol Pravnuk in nesojeni naslednik Giannija Agnellija, plejboja, ki je iz Fiata ustvaril italijansko avtomobilsko cesarstvo, je predoziral kokain Prekletstvo družine Agnelli 0 poplavi različnih obrazov, teles in stilov moških, ki so pri predstavljali vzor pravega mača (kot je bil še nedavno ^>no lahno lover Banderas), je zdaj očitno prišel v ospredje Pevec skupine U2. Ta irska skupina že 22 let kraljuje svetovni rock sceni in s svojimi protestnimi in angažiranimi zmeraj na novo privlači mlade generacije poslušalcev. uspeha te skupine nekaten pripisujejo tudi imidžu, 11 je bil njihov fotograf, Nizozemec Anton Corbijn, ki s fanti ^uje že od samega začetka. V začetku tega meseca je Corbijn ^"Hji Stella! Holm v New Yorku naredil razstavo številnih ■ Srafjj članov skupine U2 od leta 1983 pa do danes. Razstava je precej pozornosti, člani benda pa so kar dvakrat s kratkim ^Povedanim koncertom presenetili obiskovalce. Pevec Bono si je razstavo ual posebej s soprogo Alison Hewson, s katero sta v zakonu že 23 let in imata štiri otroke. Skromna grofica? V sredini septembra, mesec dni po smrti svoje matere, je wesseska grofica Sophie Rhys-Jones plačala mašo zadušnico v cerkvi Saint-George v grofiji Kent Prišlo je tristo povabljencev, njuna otroka Sophie in David sta vsakemu segla v roko in se zahvalila za prisotnost. Čeprav je bilo vetrovno in ne ravno prevroče, je Sophie, sicer soproga princa Edwarda, brata princa Charlesa, prišla na mašo v lahki poletni oblekici s precej globokim dekoltejem. »Zakaj je prišla tako oblečena? Nima še kakšne obleke v omari? A ji mož ne da denarja, da bi kupila kaj spodobnejšega za to priložnost?« so se spraševale dame, vse po vrsti modre krvi. Seveda bi bil princ Edward še kako zadovoljen, če bi govorili, da ima njegova soproga ravno tako dober okus kot njegovi svakinji princesa Diana in Sarah Ferguson. Očitno pa se je Sophie zaljubila v svojo lahko sivo obleko s krogci ali pa je enostavno pozabila, da se je v njej v javnosti na dobro obiskanih dogodkih že pokazala, česar pa javnost ni pozabila. Najprej je v njej prišla na poroko princa Charlesa 9. aprila 10. julija so jo v isti opravi videli na balkonu Buckinghamske palače ob proslavi 60. obletnice konca druge svetovne vojne in zdaj, kot smo že rekli, se je še tretjič enako oblečena pojavila na maši zadušnici v Kentu Windsor, aprila: Sophie na poroki svaka, princa Charlesa Slavno italijansko družino Agnelli, lastnico družbe Fiat Auto, ki so jo mediji zaradi luksuznega načina življenja pa tudi zaradi številnih nesreč, ki jo spremljajo, razglasili za evropske Kenneddyje, je ponovno pretresla zla usoda. V ponedeljek, 10 oktobra, dopoldne so v bolnišnici vTonnu v nezavestnem stanju sprejeli 28-letnega Lapa Elkanna, pravnuka ustanovitelja firme, sicer vodjo promocije v Fiatu. Zdravniki so hitro ugotovili, da je vzel preveliko količino droge. Nesojeni naslednik fiata - Lapa Elkann. Zdravnik! so izzvali kontrolirano komo, da iz organizma lažje očistili drogo. Kakšno bo njegovo življenje poslej, ne ve nihče. $e bo pobral, ali se bo izgubil v breznu drog in nebrzdane zabave? Očkove hčerke na 1 Ul t * , avtomobile in N ' ’ giblješ v družbi slavnih Nočem, da se moje hčerke obnašajo kot Številna hollywoodska dekleta, ki mislijo, da je edini smisel življenja, da hodiš v luksuzne trgovine ali v zveneče diskoteke, da tako »lagodnemu življenju‘ničesar hevfiš,. je povedal Bruce Willis (50) N;. večerji društva ČASA, ki skrbi za otroke, žrtve ;WVhcti vrst, ki je bila v prirejena v gledališču Pantages v os Rjavil se je skupaj hčerkami Rumer (17), Scout Larue (14) in ‘ (H) iz zakona z Demi Moore. Vstopnica za večerjo je stala 125 dolarjev, Vjš So novinarjem povedale, da bodo majhnim žrtvam nasilja pomagale tudi v k centru. Ekipa prve pomoči je prišla v Elkannov dom po preplašenem pozivu neke ženske, ki se je predstavila kot njegova prijateljica in ki je tudi povedala, kako in zakaj se je Elkann onesvestil. Svojega imena m hotela razkriti, vendar je bil Elkann dovolj znan, da se je vsa zadeva razkrila že naslednji dan. Zvedelo se je, da je ona pravzaprav on: brazilski transseksualec, s katerim se je Lapo večkrat zabaval in ga tamkajšnja družbena smetana dobro pozna Zadnja taka zabava bi ga zdaj skoraj stala življenje, vprašanje pa je, kakšna bo po vsem tem njegova kariera v prihodnje. Temelje imperija FIAT je postavil Gianni Agnelli, ustanovitelj italijanske avtomobilske industrije. Leta 1946 je na čelo prišel njegov vnuk, ravno tako Gianni po imenu Posle bi moral prevzeti sin Eduardo, vendar je v 48. letu umrl v letalski nesreči. Bila je to prva v nizu smrti, ki so začele pretresati to bogato, a nesrečno družino. Mladi Gianni se v začetku m ravno veliko ukvarjal z nasledstvom je pa za reklamo firme poskrbel na drugačen način. Znan je bil po sladkem življenju. Skozi njegovo burno življenje so šle tudi ženske, kot sta Rita Hayworth in Anita Ekberg, kar je rumeni tisk povezoval s Fiatom in pridno beležil. Boljše reklame Fiat ne bi dobil niti, če bi jo plačeval z zlatom, so se pridušali v konkurenčnih tvrdkah. Agnelliji so postali prva družina Italije, mediji so jih spremljali na vsakem koraku V njihovem življenju pa je bilo doslej več nesrečnih kot srečnih trenutkov. Giannijev brat Giorgio je umrl za rakom v 36. letu starosti. Sin Eduard je v 46 letu naredil samomor. Skočil je z nekega viadukta nedaleč od Torina Tudi Giannijev nečak, sin njegovega brata Um-berta, ki je bil predviden za naslednika in vodjo družbe, je umrl za rakom - star 33 let Tako je bil nazadnje za naslednika predviden Lapo, sin hčerke Margherite in novinarja Alaina Elkanna, ki je v Vespi začel delati že s 17 leti m je firmo poznal v dušo. Pred smrtjo, leta 2003, si je Gianni Agnelli vseeno premislil, Lapa postavil za šefa promocije, vodenje firme pa zaupal Lapovemu bratu Phihpu. Očitno je pravilno ocenil, da je Lapo preveč labilen za vodenje tako pomembne firme. oktober 2005 ■ ■ -Pe" —— - udvik Vukan iz Budinec 48 OIK se predstavljajo Pred nekaj več kot desetimi leti sva se prvič srečala. Bil je precej zgovoren in deloval je zelo sproščeno. Večkrat se je veselo nasmehnil. Skupaj z njegovo Marijo sta me povabila na praznovanje velikega življenjskega dogodka, a žal nisem mogel priti. Medtem pa sva bila že nekajkrat skupaj in zdi se mi, da je še vedno takšen kot takrat. No, sčasoma sem ugotovil, da zna delati marsikaj zanimivega, o čemer je bil pripravljen spregovoriti tudi za Vestnikov Pen. Začuti mravljince Ostal bi v Dolini, če ne bi bilo Marije iz Budinec___________ •Zibelka mojega življenja je stekla pred enainštiridesetimi leti v Dolini, pa ne v tisti pri Lendavi, ampak tukaj na Goričkem, ne- Pri iskanju pravega mesta za vodo si pomagam z rokami, leskovo šibo ali nihalom. Leta 1993 sem bil skupaj z Marijo na obisku pri sorodnikih v Ingoistadtu, in ker sem omenjal, da znam beliti stene, sem moral to tudi dokazati. Mislim, da sem bil dober mojster. daleč od Vaneče. Bil sem najstarejši sin, zato je bilo predvideno, da bom ostal doma in prevzel kmetijo. Obdelovali smo skoraj 30 hektarjev zemlje. Že v 6. razredu osnovne šole, ki sem jo obiskoval v Puconcih, sem znal orati s traktorjem. Veselilo me je tudi delo z - Jožefi drugimi kmetijskimi stroji. Ko mi je bilo devetnajst let, pa me je zamikalo, da bi videl tudi širni svet, ob tem pa zaslužil še kaj dodatno za svoje osebne potrebe Odšel sem na nekajmesečno delo, prav tako na kmetijsko posestvo, v Avstrijo. Ko sem imel kaj prostega časa, sem hodil delat tudi k zidarjem. Tudi doma smo zidali nove hleve za svmje. Zidarskih del sem se naučil sam. Prav tako mi je šlo m mi še vedno gre dobro od rok varjenje. Ko je že kazalo, da se bom ustalil doma, sem spoznal leta 1992 Marijo Horvat iz Budinec in ... saj veste, ženske imajo svoje magnete. Naslednje leto sva se poroči la in medtem sem postal tudi oče dveh sinov. Lahko bi opravljal več poklicev Razmere v kmetijski dejavnosti so se vedno slabšale, zato sem si moral poiskati stalno zaposlitev nekje drugje. Dve leti sem delal pri Nigri, zdaj pa sem že deseto leto zaposlen pri SGP Pomgrad. Mislim, da mi gre zelo dobro od rok polaganje tlakovcev pa tudi druga gradbena dela opravljam, čeprav se nisem šolal za zidarja. Brez težav bi bil lahko še pleskar, kar sem dokazal pri sorodnikih v Ingoistadtu v Nemčiji ter doma in pri nekaterih znancih, enako pa velja še za varjenje, predvsem za avtogeno. Pred kakšnimi petimi leti, ko je bila suša m smo se zbali, da bi morebiti zmanjkalo vode v domačem studencu, mi je tast Jožef predlagal, če bi ga poglobila. On je dobro vedel, kako se to dela, saj mi je pripovedoval, da je Takole sta me žena in ko sem seveda najprej določil pravo mesto za »vretino« skopal ali poglobil in očistil že veliko studencev na Goričkem m še kje. Samo v zimskem času v letih 1966/1967 jih je skopal deset. Glavni mojster za to dejavnost pa je bil takrat Janez Tibola iz Šalovec. Tast mi je tudi omenil, da samo v enem primeru niso šli do konca, ker si je gospodar premisld. Kopali pa so že teden dni m prišli do globine 22 metrov. To je bilo v Čep inčih. Gospodar pa mu je vseeno plačal za delo, m sicer prav tako z delom, ko so doma nekaj gradili. Tast ga je >uvedel« v studence, sam pa je odkril skrivnosti »bacna« Tast me je povabil s sabo tudi na poglabljanje studenca v Lucovo, kjer sem se lahko prvič spustil v »luknjo«. Tako sem videl, kako je treba delati te stvari, in če je kje potrebno, sem zdaj jaz lahko glavni pri delu. Običajno sta v ekipi še moja žena Marija in mlajši brat, ki je po poklicu kuhar. Če gre za kopanje novega studenca, moram seveda jaz najprej ugotoviti, kje naj bi bila »vretina«. To ugotavljam s pomočjo rok, pomagam pa si tudi z leskovo šibo m nihalom Doslej se še ni zgodilo, da ne bi imel prav. Seveda pa je težko natančno določiti globino Vseeno se mi doslej še ni Prvi preizkus sem moral opraviti domačem studencu skupaj s tastom fom, ki je bil, kot sem slišal, v mlaj^ . zelo uspešen in dober pri tej deja*n°*r zgodilo, da bi se zmotil za vec ' r metra. Nekaj skrivnosti za takšno nje vode mi je razkril tudi pokojni SW S kako ve c. Sicer pa zaznam v r okati celem telesu, če je kje »vretina«, |CU namreč mravljince .. Z nihalom oziroma »bacnom«. vim jaz temu, pa vam lahko tudi ug°l kje v vašem prostoru je pozitivno negativno sevanje. To je pomembno ■ ■ za namestitev postelj, da potem Jalil53 spite Večina tistih, ki sem jim že sevanje, mi je povedala, da sem — ■■ . ^#3- ' J Ko lahko malo posedim, se pridružita tudi Muc Miki *n $>l1 mucem Pikiiem. , ic i*1 enako ali podobno kot že z drugačnimi pripomočki m je velika spodbuda «