Leto V., štev. 239 UuMJana, petek, fO. oktobra 1924 Poštnina pavšaflrraa Cena 2 Din Is^gja afe < «|stra|« m ■»sečno 2?N— Din >uui>»a cc*t* M. 19/1 Telefon it. Ti. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Opravništroi Ljubljana, Prešernovi ui. it H. Telet it M. Podružnici* Maribor, Barvarska uL L Cel)*, Aleksandrova 0. Rafrin pn poita. čekov, savodu šlev. 11.842. Ljubljana, 9. oktobra. Vlada je v krizi Demisija ministra Hadžiča je napravila konec neiskreni igri sporazum aške politike današnjega režima in nastopil je trenutek, ko treba reči: to je belo to je črno. Že tretji mesec se nahaja Jugoslavija v pravem carstvu fraze. Režim pita gtvo s plohami lepih be«*ed, ki jih vsak dan sproti demantira z dejanji. Parti zanstvo slavi svoje uprav fantastične triumfe, nered postaja vedno večji, medsebojni spori vsak dan ostrejši -vse pod plaščem »sporazuma*. In kadar ljudstvo vprašuje, v čem ta sporazum obstoja, dobiva od vsakega iznu»l deležnikov današnjega režima drugačen odgovor. Samo dva sporazu ma sta ta: sporazum med vladnimi strankami glede politične ekšploa-tacije sporazumaškega gesla in znani sporazum, da so naj na" - i sporazum. Pa še ta sporazum je neiskren, kakor so dokazali mnogi dogodki zadnjih tednov. Radič .je na vse poskuse, dobiti od njega pojasnilo kaj hoče, odgovarjal z meglenimi izjavami in nejasnimi frazami. Od njega ni bilo dobiti niti najprimitivnejše formule, ki bi dajala rado da je mogoče napraviti kompro rais, ne da se pcuerejo sami temelji p-dinstva. Nasprotno, baš ta neiskre nos t je vedno znova potrjevala, da Radič skriva svoje prave namene in da vztraja pri svojem radikalno separatističnem programu Le vlada, ki je vse svoje misli osredotočila na edini cilj, kako bi se mogla vzdržati na krmilu, je vse to dosledno prezirala in i naravnost čudovito lahkomiselnostjo prehajala preko vseh pojavov zadnjega časa na dnevni red. Ona je bila zadovoljna, da Radič, boječ se povrnitve nacijonalnega režima, obljublja svojo pomoč, ter je to takti-k o akceptirala kot strani i programa-tični uspeh. Razočaranje ni moglo faostati. V besedah in dejanjih je Radič dokazal, da mu je režim sporazuma v glavnem le dobra prilika ir. zaščita, da nemoteno razvije svojo projagando ter se pripravi na svoj najiač.p udarec pri prihodnjih volitvah. Nebrzdana radidev-f,ka propaganda in njene posledice pa so končno nagnale edinega, partizansko nein teresira nega člana vlade iz kabineta. Jedro moti racije, s katero je obrazložil minister Hadžič svojo ostavi-jo, je po precej soglasnih informacijah v tem, da cm (Hadžič) ne more več sodelovati y vladi, katere najjačja skupina HRSS vodi politiko, ki ni le nezdružljiva z bitnimi državnimi interesi, temveč jih naravnost ogroža. Zagrebški blokaški listi poročajo, da je danes dopoldne vladar na vprašanje" ministrskega predsednika ali odobrava Hadžičevo motivacijo, s poudarkom odgovoril: Popolnoma se etrinjam ž njo! Sedaj je torej konec elepom^snja. Pod pritiskom Hadžičove ostavke P vlada postavljena pred kontno odločitev, da pokaže, ali je res kaj na tem, kar je tako dolgo govorila. Primo-rana je, da postavi Radiču ultimatom ter zahteva od njeea definitiven odsrovor: ali je pripravljen akomcdi-rati svoj program osnovnim načelom našega narodnega in državnega edinstva aH ne. Od odsrovora na to vnra-fenje je odvisna eksistenca današnjega režima. Dogodki so tako dozoreli, b. je pričakovati brzesra razčiščen ja. Pri vsej skepsi moramo otvorjer.o priznali, da nam nobema strankarska sebičnost ne more zamoriti želje, ki jo z namj gotovo delijo vsi naciionalni liudje: naj gosp. Ra-iič odgovori moško,' otvor jen o. v smislu, kakor to zahtevajo interesi naroda. Mi iskreno želimo, da dobi gosp. Davidovič po-ritiven odgovor. MUČEN INCIDENT NA ZAGREBŠKI AVTOMOBILSKI RAZSTAVI- Beograd, 9. oktobra, n. Danes se je vršila na Zagrebškem Zboru pred povabljenimi krogi interesentov in novinarjev otvoritev avtomobilske razstave. Pri tej priliki se je pripetil mučen incident, ki so ga zakrivili separatisti. Na pozdravni nagovor predsednika je odgovoril v imenu novinarjev, glavni urednik »Riječl«, Parmačevič. Takoj za njim je vstal pro-sluli Hanaovec in bivši urednik »Hrvatskega borca« Joe Matošič in nastopil na nekvalificiran način proti g. Parmačevi-ču, češ, da ni pooblaščen govoriti v imenu zagrebških novinarjev, ker da je Zagreb hrvatsko mesto in da sme tu govoriti le zastopnik pravega hrvatskega tiska. Matošičeva izvajanja so bila takoj na pristojen način zavrn.ena po dveh iunkcijonarjih Zbora: po vseučiliškem profesorju dr Frangešu in, kar je še bolj značilno, po dr. Buču, ki je Radičev poslanec. Po tej zasluženi lekciji je vstal Matošič in osramočen odšel. Vlada v krizi VČERAJŠNJI DOGODKI V BEOGRADU- — AVDIJENCA G- DAVIDOVIČA, - KRALJ SE STRINJA Z MOTIVACIJO G HADZICA. - POSLEDNJI APEL NA RADiČA. Beograd, 9. oktobra, p. Davi so se za« bineta. Te vesti niso točne. Krona je čele že na vre zgodaj zbirati ministri v ; namreč pristala na to, da g. Davidovič še predsedništ\u vlade. Bili so oči vidno vz« enkrat poskusi, ali je Radič pripravljen nemirieni V razgovorih so razmotrivali podati znane garancije, ki bi omogočile ali je mogoče najti osebnost, ki bi prev« vstop njegove stranke v vlado in na ta zela vojni reson Ugotovilo s« je, da vla« način široko rekonstrukcijo kabineta. G. da ne more računati na to, d* bi pri se« Davidovič je izrazil svoje mišljenje, da danjsm stanju krize katerakoli vojaška so Radič in njegovi sedaj morda dovolj osebnost bila prpravljena vstopiti v vla« ugnani z mo?nostjo odstopa celokupne do. Govorilo se je o vojvodi Stipi Stepa« vlade. V svrbo razčiščenja tega vpraša« noviču, pa se je tudi ta kandidatura kot nja si je g. Davidovič izprosil kratek rok. brezizglcdna odstavila z dnevnega reda. Govori se, da je obljubil dati kroni svoj Ob 8. uri se je začela seja viade in je definitivni odgovor do jutri zvečer, trajala eno uro. Po seji je konferiral g. j Takoj po avdijenci je g. Davidovič iz Davidovič z notranjim ministrom Petro« min. predssdništva pozval Raaiča na te« vičem. Po tem sestanku se je govorilo, lefon ter je imel z njim daljši razgovor, da bo predlagala vlada kroni za vojnega Rezultat tega razgovora še ni znan. Zatr« ministra Nastasa Petroviča. Notranje mi« juje se, da je Radiču sporočil zahteve, na nistrstvo naj bi prevzel minister gradje« katere mora pristati ako hoče očuvati se« vin Drafiutin Pečič, na njegovo mesto pa danjo vlado ter vstopiti v kabinet bi prišel poslanec 2ika Rafajlovič. Te ! Medtem se je vršila seja vlade, ki je tra kombinacije pa vlada sama ni vzela za jala do 21.15. Po seji je bil izdan sledeči sno i komunike: Angleški parlament razpuščen Ob 10.15 je šel g. Davidovič d* dvor. | Ostai je pri kralju samo četrt u»e Pred« j lagai je, naj se izpopolni kabinet v zgo« 1 raj omenjenem smislu. Kralj n» to kom« binacijo ni pristal in je zahteva! od vla« | de drugo rešitev. Po avdijenci na dvoru j* s*'«vil g. Da« j vidovič Vašemu dopisniku: «Poročal sem j kralju o položaju, ki je nastal vsled od« • stopa vojnega ministra in mu obrazložil | svoje naziranje. Tudi sem stavil kroni predloge glede izpopolnitve tega mesta. Ukaz o izpopolnitvi kabineti še ni pod« pisan«. G. Davidovič se je vrnil v ministrsko predsedništvo in je poročal svojim tova« rišem o avdijenci pri kroni. Ministri so kmalu nato vidno poparjeni odhajali. G. Davidovič je pri odhodu iz min. predsed« ništva na mnoga vprašanja novinarjev odgovoril: konst-ukcijo današnjega kabineta. Kro« ca je izrazila željo, naj bi razpravljal kabinet z vsemi elementi ki so za glav« ne smernice sedanje politike. Jutri pri« de v Beograd zastopnik HRSS. da se sporazutre r. vlado o korakih, ki jih je tr;b» storiri«. Ob pol 10. zvečer, ko je g. Davidovič odhajal domov, je izjavil novinarjem: Kakšna naj bi bila rekonstrukcija, o tem ni hotel dati g. Davidovič nobenih podatkov. V vseh političnih krogih se je opažala danes izredna napetost. Vsi klubi »o raa-pravljali o težavnem položaju, v katerem se nehaja vlada. Vladni krogi govorijo, da vstopijo v kabinet radičevci in zemljoradniki. Jutri prispe semkaj dr. Mnček VOLITVE ZADNJE DNI OKTOBRA- — NOVI PARLAMENT SE SESTANE ŽE V ZAČETKU NOVEMBRA- - LORDSKA ZBORNICA JE ŠE V ZADNJEM HIPU SPREJELA IRSKI RAZMEJITVENI ZAKON- — London, 9. oktobra, s. Kralj se je da-1 gramatičnj volilni gover. Kandidatska li-' nes dopoldne vrnil iz Škotsk* ter sprejel j sta delavske stranke bo sestavljena 18. ob 10. dopoldne ministrskega predsed- j tega meseca. Nove volitve se vrše dne nika Macdonalda v avdijenci. Macdonald j 29. m SO. t. m. Macdonald upa, da so bo I je svetoval kralju, naj pristane na raz-, vlada z veliko večino vrnila v parlament pust parlamenta. I Parlament je bil danes malo po 7. rve- Eeuter javlja ob 12.: Kralj je odobril' ver z daljšim prestolnici govorom kralja razpust parlamenta. i rajpuščen. Prestoini govor našteva uvo- Tekom včerajšnje debate v spodnji j doma administrativno in legislativno de-zbornici se je še upalo, da fco prišlo do1 lonanje vlade Dawesov načrt, ki je bil sporazuma. Vodila so se olicijelna poga-! sprejet s sodelovanjem vseh držav, bo janja in konservativci ter liberalci so ho- j zeSo važen za vzpostavitev normalnega teli dati gete ve koncesije. Vlada pa je • trgovskega življenja in za sveto-,-ni mir. odklonila vsak preiskovalni odbor, kakor j Poesiolni govor ugotavlja dalje, da ni bila je bilo sklenjeno na konferenci delavske j taogoče doseči z Zoglul pašo sporazuma stranke pod predsedništvom Macdonalda.! -Jede angleško-egiptovskih diferenc. Aa-Predno bo parlament razpuščen, bo treba ! jilitfa bo ostala vsled tega na statusa quo rešiti še nekatere parlamentarne posle.: iz leta 1922., ko je bil ukinjen prot/ekloral Najvažnejši med njimi je podpis irskega ! nad Egiptom. Preslolni govor odobrava iz-1 zakona Mogoče je, da se bodo volitve; črpno sporazum med Anglijo in Francijo vršile šele 15. novembra. Ko je danes! ter našteva ukrepe vlade za pobijanje zjutraj Macdonald zapustil zbornico, je j brezposelnosti, stanovanjske bede ter po-imel šs kratek nagovor na množico, ki mu ' sledic slabe konjunkture v Angliji, je prirejala burne ovacija. pp..-rnl i London, 0. oktobra, s. Zasedanje parla j VTIS V rKAiNCIJL menla je bilo danes odgodeno. Nove to- Pariz, 9. oktobra, j. Na Quav D' OreayW litve se vrše dne 29. okKbra. Parlament se izjavljajo danes zvečer zelo rezervi-, se bo sestal v enem ali dveh tednih po j volitvah. London, 9. oktobra, j. Zgornja zbornica je danes v tretjem čitanju sprejela irski ' rta angleško - francoske odnosa ie. obntejni zakon. i Francoska levica obžaluje poiaz Macdo-i Ob 3. popoldne je naznanil Macdonald i nalda in upa, d i bo angleška levica pri-v spodnji zbornici, po sprejemu irskega ! šla ojačena iz volitev. Francoski opozi-obmejnega zakona, da bo zbornica raz-1 eijonalci pa smatrajo poraz Macdouald* puščena. Takoj nato je odšel na kongres ' tudi za oseben poraz Ilerriota. delavske stranke, kjer je imel prvi pro-' - Tudi na Madžarskem nove volitve D EMISIJA POLJEDELSKEGA MINISTRA- — RAZPADANJE VLADNH VEČINE raao o mednarodnem pomenu angleška knfce. Pravijo, da je nemogoče izja-viri se o posledicah angleške krize *A1I za vedno?«, nakar ni dobil odgtrvo« j 1» Zagreb« in •« bodo poffnjrnja nadaljo-ra. Državni pod tajnik Cemovič je izjavil j vala. baje ni izključeno, da pride jutri v Vašemu sotrudniku, da je položaj vladt | Beograd Radič sam. V usi>eh Da-id«visi cer zelo težaven, da pa upa, da ga bo j čeve akcije se ne venje mnogo, g. Davidovič mogel popraviti pri popol« I Po ministrskem predsedniku DavMorl-aanski avdijenci na dvoru. Budimpešta, 9. oktobra, t. V knloarjih narodne skupščine je bila danes razširje-! m govorica, d* bo polj^lelski minister skema predsedniku grofu Bethlenu prošnjo za demisijo. Ministrski predsednik je zaprosil ministra, naj ostane v vladi. ' ču je bil na dvoru dri. podtajnik g. Orol in je oetal pri kraija tričetrt ure. Zajfreb. 9. oktobra, r. Blokaški . la za njo. Sika kakor gad in človek šele i In glej, danes je pamiletiranju ■ vič postal »Hrvatov* kandidat za vojnega :— spoznava, koliko samozatajevaaja »o v1 ministra, to pa kar istočasno, ko sebi dušili radifievci, dokler je minister Hadžič sedel v kabinete. namreč pravi, da je že izpočetka bilo sumljivo, zakaj so opozicijonalne novi ne v raznih varijantah opozarjale na Hadžieev izredni j fetiš tor in anarhistov inove krize vlade*, položaj v vladi. Nikdo ni nikoli nič ve-' Z enako dozo dobrega razpoloženja del o nesoglasjih med Hadžičem in vla-! kakor dosedanje »Hrvatove. senzacije je da Vlada je vedno demantirala vesti ra-' treba prebirati tudi nadaljne njegove in» dikalskega tiska, toda Hadžič je molčal, j formacije. Danes razodeva v obsežni br» Ž a ta molk je dokazoval., da je Hadžič I zojavki, da radikali in saraos talni demo« tudi cdoznava*, da je general Hadžič bil etajen izvidnik* opozicije in akciončr Bele roke, ki je prišel v vlado samo zato, da v ugodnem momenta po naročilu de- bližji Pribičeviču kakor enim, ia čijih .vrst je izšla Davidovi čeva vlada. Hadžič je v njej bil tujec; ie zato, ker ni prišel v kabinet parlamentarnim potom. Hadžič ni član parlamenta, on ni zahteval ljudskega zaupanja za sodelovanje v državni upravi. Radič je temu ugovarjal t načelnega stališča, toda Hadžič tedaj ni izvajal posledic, ki bi bile pokazale, da je voljan spoštovati parlamentarni princip. Sedanja njegova demisija pa pomeni, da posluša nekoga drugega in da se ravna po nekakih navodilih izven guverne-mentalnega kroga. To so predvsem radikali, ki so inscenirali tudi veliko bar-numsko senzacijo, s katero hočejo delovati na razvoj dogodkov, da bi rešili svoje glave. Toda D a vid o vi deva vlada je lahko mirna, ker se naslanja nc čvrst parlamentarni položaj. Večina je zanjo in nobena druga kombinacija nima v parlamentu večine. Končno razlaga celotni razvoj dogodkov kot trevolucijo re-akcionarjev in korupcionistov*, napada Jovanoviča in priporoča jugoslovenski ge-reraliteti, da naj se raje pošteno posvetijo svojemu vojaškemu delu, ne pa politiki Da prikrije svojo strupeno zadrego in ustvari fikcijo vladine utrjenosti, navaja med svojimi najnovejšimi vestmi iz Beograda, da bo Hadžiču mehanič-eo sledil eden izmed treh generalov: Miloš Matic, Živojin Pavlovič ali pa Mirko Milosavljcvic iz Novega Sada. Pri sled- krati za slučaj Radičevega prihoda v skup ščino pripravljajo — srbski konvent! Na« meravajo namreč takoj ob Radičevem vstopu v parlament demonstrativno se odstraniti s primemo izjavo in osnovati »srbski nacionalni zbor«, ki bi deloval v čisto srbskem praven in ne bi nikakor priznal delovanja sedanje skupščine... Za malo je, posebej pobijati to «Hrva« tovo» kurijoznost, vendar se zdi jmostno da sedanje zagatno kričavstvo separati« stov o razglašal' - ras t Jutro s Macdonaldove vlade Ljubljana, 9. oktobra. danes zjutraj moglo objaviti drJekof-ežni rezultat glasovanja, ki se je vršilo v ponočni seji angleškega parlamenta. Macdonaldova viada je dobila nezaupnico. Dolnja torej so vsi soglašali. Macdonald'je odgovarjal Hasticgsu in končno stavil vprašanje zaupanja z izjavo, da bo vlada izvajala konse-kvence, ko bo preglasovana. To se je zgodilo. Danes dopoldne je bil Macdonaid pri kralju, ki se je vrnil iz Sko trke v London. Od odločitve krone bo odvisen razplet krize. Dosedaj se je trdilo, da Roormea je namreč z večino 364 gla- ima Macdonaid že zagotovilo, da kralj sov proti 388 (v naši brzojavki je bilo!ne sprejme njegove demisije, temveč vsled pogreške pri transmisiji navede- da mu da pooblastilo za razpust psr- i'0 198 -: 164) sprejela prailog libe Talcev za imenovanje preiskovalne komisije v kazenski aferi komunističnega urednika Campbella. Ker je popre je Macdonaid izjavil da bo njegova vlada izvajala iz sprejetja tega predloga posledice, ker bi to pomenilo izraz nezaupanja zbornice napram kabinetu, je bila z glasovanjem njena usoda zapečatena. CampbeDova zadeva je torej tisti »majhni kamenček*, nad katerim se je spodtaknila vlada, ki se je dosedaj držala nad mnogo večjimi in težjimi problemi. V resnici je položaj ta, da je izčrpana njena moralna moč in da je razpoloženje in mišljenje angleške politične javnosti zopet okre-Ejsno v drugo smer. kako- takrat, ko ee je nastop Macdonaldove manjšinske vlade smatral kot rešilni dogodek v angleški politični krizi J. A. Campbell je doslej neznan novinar komunistične stranke. V listu Workers Weekly (Delavski tednik) je mornarje pozival k upom. Državni pravdnik ga je obtožil zaradi tega članka, sedno postopanje pa je bilo nenadoma ustavljeno. Zaradi tega dogodka. sta liberalna in konservativna stranka pričeli akcijo r.roti kabinetu. Ta akcija se je že del j časa pripravljala. Pred pričetkom včerajšnje seje ,jo Macdonald na vprašanje kjn.vi!. da je bil sicer obveščen o ustavitvi kazenskega postopanja proti Campbellu, da ga pa ni nikdo vnmšal za njegovo mnenje. Nato je konservativni poslanec Home obrazložil predlog konservativne stranke, naj izgla^ijo nezaupnica vladi. Naela^il ir>, da je generalni državni obtožite] i Haetings 'ki je član kabineta) ustavil preganjanje osumljenčevo, ne oziraje se strogo na pravne principe, marveč, da znači ustavljanje tega sodnega postopka, zlorabo angleškega pravosodja v politične svrhe. Postopanje proti Oamp-tellu se je namreč ustavilo šele. ko ogo slovensko napredno učiteljstvo pod njegovo knuio. v »topo priprego* rimskega režima. Kljub vsem sredstvom, včasih siren-skim glasovom, pa zopet pretniam in grožnjam, besnim izlivom, ostaja slovensko učitaljstvo v svoji ogromni ve-čiui izven vrst SLS in je danes v vs<=-h antiklerikalnih strankah, edino SLS šteje svoje pristaše. Slomškarje. lahko na prste. Hmc illae lacrimae! Zato vaša gnojnica! Cankar, ki ga navajate. je pisal »Hlapce* za vas in vaše Slomškarje. Tudi mi se »divimo zdravju našega naroda^-, ki je ostal svež in v duši nepokvarjen, čeravno ste mu dajali uživati tudi najostudnejšo r vašo ki Škofovo seksualnostjo pokvarjeno hrano. Na drugi strani pa je moral oelo »Deseti brat* ▼ moralno cenzuro vaše visoke krlttrre in bi se ubogi Jurčič gotovo ▼ grobu preobračal, da bi ga videl tako obstriženega in obsekaaiega. In Če je Kersnik karikiral ranie stanove, je večkrat prav primerno naslikal tudi prečastite gospode k to baš rad! — nemSkutarstvjL, ki ga očitate naprednemu slovenskemu učiteljstvo. To učiteljstvo je bilo r dobi nao-odnega preporoda odličen nosiloc narodne fai napredne misli To učiteljstvo se je združilo ie dolgo pred vojno v »Zvezo jugoslovenskega učatelj-stva* hi so bili njegovi »prosiuli* vo-ditdp preganjani in pod policijskim nadzorstvom, ker eo hocSli že davno pred izbruhom svetovne vojne, Se pod Avstrijo v Beograd m tam imeli oaeb-ne stike s srbskim učiteljstvom. Taka je refmiea, klortiolna faifeej-ska goepoda! BOo je to v oni dobi, ko ste se valjali pred nem&o - avstrijsko gospodo v prahu m bre«nejw«n apo-štovnnjn kot »topa priprega vsakega režim?., kvintesesica naduta aBeej-Tioti in šolski zglexl materijalističnepi kru-boborstva.* In kako je danes? Se vedno vrši napredni učitelj ono idealno nalogo, ki mu pripada po njegovem zvanju. Tudi danes deluje z vneimo na splošnem prosvet^-eim pčlju. Da so to godi ▼ naprednih drnStvili, toga mu Idorikalci ie ne morejo prepovedati. Kakšno pa je vaše deJo? Da hujskate proti temu delavnemu naprednem-! učiteljstvu na prižnicah ter navajate etarše in deco k najpodlejšemu de-nr.ncijrrstT: proti nčiteljstvu, da z vso svojo zl<-bo sejete razdor med S*^1 • m domom. Kažeto m »palačam podobna ljud-»kržcdslcrt poslopja, na Viča, v St Vidu, v Mostah. Gospoda, pa pri k rajni Pojdimo le nekoliko naprej, pa temo vidoli le Se farovške naliiče, zgrajene samo za župnika in njegovo kuharico, do"m so baž v krajih, kjer imate največjo moč, Šolska poslopja, namenjena mladim generacijam, m<*d-i v ▼darlaU, da ne priznavajo beograjskega parlamenta, dokleT oni niso bili v parlamentarni večini ter so zahtevali, da se jim kot parlamentarni manjšini da celo slovenska avtonomija. Danes so klerikalci postali iz neprijatelia našega parlamentarizma, njegov največji prijatelj in zagovornik. Priznati moramo, da nas ta njihova evolucija prav Iskreno veseli, ker dokazuje, da je sedaj tudi SLS pristala na parlamentarne principe, ki smo jih mi vedno povdarjall In se zanje borili Želeli bi le, da bi Uerikald pri današnjih parlamentarnih principih ostali tudi v bodoče hi tudi tedaj, ko bi njihovi ministri ne bili več ministri in njihova parlamentarna delegacija ne več del parlamentarne večine. -f »Kšcft« — ne kultura! Stvarni dokazi, ki smo jih navedli v naši polemiki o »kulturnih* zaslugah klerikalcev, so »Slovenca* tako sapo zaprli da je včeraj svojo polemiko o kulturi skrčil le še na 20 vrstic med »beležkami*. V njih pa po svoji stari navadi namiguje o »štampiljkah«, v katerimi da se Je »poštnine prosto razpošiljalo naročeno blago*, kar da škofova knjigarna ni mogla, vsled -c.ar Je bila — po logiki »Slovenca* — prjncrana izkoriščati svojo klientelo. »Saj se razumemo* piše »Slovenec*. Mi pa pravimo: Nič se ne razumemo! Zakaj tako tajinstveno namigujete? Povejte raje odkrito kdo Se ie izkoriščal svoio kU-cnU.lo s šolskimi knjigami na tako nesramno način, kot škofova knjigarna, ds vam bomo lahko postregli z odgovorom. S takimi perfldnirrri manevri si »Slovenec* zaman trudi da bo opral črni madež s škofove knjigarne. Ako ne bo hitro tihe, ma botnn postregli ie z detajli t dokaz kako Je klerikalcem, zlasti pa iJDicvem« književnemu zavodu »kšeft* vse, kultura pa le sredstvo zanj. Ko »Slovenec« že nekaj namiguje o poštnine prostih pošiljkah šolskih knjig, s katerimi se je izkoriščalo klientelo, zanj morda ne bo neinteresantno, da poizve pri škofovi knjigarni kako so prihajale šolske knjige, s katerimi je ona verižila tudi iz Du-I proti nekemu dodatnemu zakonu na ko-naja v Ljubi ano. Gospodje pri Jugoslo-: n«, invalidov. Gospodje sanatorfi so se soko ceni kralja Aleksandra, ker je demokratičen in moderen človek«, in da se (Radič) radi tega ne bo pomišljal »napraviti kompromis med republikanstvom in monarhlzmom«. Nadalje je Radič zatrjevat da je z makedonstvujuščimi že davno prekinil vse zveze, da o federaciji Balkana ne more biti govora in da je njegovo potovanje v inozemstvo, posebno v Moskvo, bilo le informativnega značaja. Glede naše zunanje situacije je pola-skal g. Kudečka, da zvezo s Češkoslovaško smatra za »najprlkladnejšo kombinacijo*. Nekaj dni poprej je trdil baš nasprotno... + Davidovi na Radičevem shodu. Osješki dopisnik zagrebških »Novosti* doznava, da bo v nedeljo na veliki radičevski skupščini v Vrhpolju poleg Radiča nastopil tudi ministrski predsednik Ljuba Davidovič. Ta napoved, ki se širi iz osijeških zajedničarskih krogov, je bržčas navadno agitaci.sko mamilo, Id so se ga posluževali tudi za nedavno skupščino v Bjelovaru, kamor se je iz gole radovednosti resnično nabralo par tisoč seljakov, ii pa bilo niti Radiča niti Davidoviča. Iz demokratske stranke Iz Zveze kulturnih društev. V nedeljo, dne 12. t. m. se vrši predavanje g. Milana Cimermana >0 davkih in taksah, pritožbah in prošnjah na državne obiasti« v T r • j a n a h ob 3. uri popol dne »n ne v Trbovljah - Vode. V Trbovljah-Vode se vrfi preda-7*n/e g. Jctipa Zupančiča »0 inkviziciji in rjerih TKtanovitedjih«. Po svetli — Incidenti v češkem senatu. Pri razpravi o socijainem zavarovanju je prišlo v praškem senatu do »popadov med socialisti in komunisti ki so glasovali tudi __ vanski knjigarni, menda poznajo izrek, i obkladali z laskavimi priimki, kakor 3aK5em""stenji In kdo* je Podpri ! da ^ k° » n>eš"' Saj se | idiiot> osel, fakin itd. Predsedniku se je na stotine novih ljudskošolskih rsurfv razumemo! Torej aa pJ«n meceni sloven- | z velikim naporom posrečilo vzposta-dov ter nastavil na stotine novih uči- SKe, ku'™re- ;vitiredAleza malo časa. kajti kmalu uoliskfh moči*? Samo nekoliko statisti- .."£ Korošec In madzarfeacUa so ee senatorji zopet spopadli. To pot so ke' Pred vojno, ko ste imeli neom- 1 Vojvodme. Povodom otvoritve nove j bui M eni gtrani Nemci, na drugi češki jeno moč, jc bilo na teritorija Ijnbljan- i madžarske gimnazije v Somboru, ki jo je ske oblasti 385 o^o^ih Sol in 1101 i dr- Koroiec ^vchl na pritisk jaz.mL V štirih lotih po prevratu se je Število šol zvišalo na 405 in razredov na 1440, dočim se je znižalo povprečno število šolsko deee od 75 na 55 tia razred. Bilo je to v dobi, ko je bil vKji šolski nadzornik ljubljanske oblasti g. Gangl! Vidimo in razumemo vašo jezo. ker noče napredno učiteljstvo za nobeno ceno v klerikalne sence. A treba se bo s to mislijo sprijazniti, kajti doba klerikalnega hlapčevstva in mežnarije je pač odklenkala za vedno. pripravno dovolil na pritisk madžarske Iredente, prinaša beograjska »Samouprava* oster čl*"ek, podprt z argumenti madžarskih iredentističnih aspi-racij in dr. Koroščevega raznarodoval-nega početja v Vojvodini. V 1. razred nove madžarske gimnazije se je navzlic strastni agitaciji med Madžari in Židi vpisalo komaj 18 dijakov, daslravno je Nemci klerikalci. Predsednik je rabil zopet precej časa, da je omogočil nadaljevanje razprave. Sodišče g Pod rl not očem. V Grajski vasi pri St. Pavla pri Preboldu je popivala vesela fantovska družba, med njimi 19 letni hla-za nižje razrede predpisan minimum 30.! ^ Ivall parfant. Ko mu je vino že pre V ostalem madžarski agitatorji bolj in j več stopilo v glavo, je začel sitnariti te! bolj dokazujejo, da novi zavod ni nikaka j ŽUMti z ^^ gv0;emu vinskemu tova kulturna potreba, temveč čisto navadno | politično vzgajališče madžarskega ire- j dentističnega naraščaja, kar posebno dokazuje nedavni uvodnik madžarskega glasila pod izzivajočim naslovom: »Od somborske gimnazije do madžarskega edinstva!* Dr. Korošcu morda imponira vsakršna drzna protidržavna robota, toda Davidovičeva vlada ne sme pozabiti, da se bo osobito Vojvodina znala ščititi pred svojimi sovražniki pa naj pridejo s katerekoli strani. Naj pazi, da narodovega potrpljenja ne izzove v silobran. Ta čas pa že preveč dozoreva. + Cehom ne več, Slovaku še! Sti-pa Radič je nedavno v ogorčenju nad lastnim intervjuvom, ki ga je prinesel praški »28. Rijen*, izjavil, da odslej ne sprejme nobenega češkega novinarja, da-siravno je dotični češki novinar prišel k Radiču s priporočilom Radičevega svaka, ki je tudi član češke novinarske organizacije, ter si je Radičeve izjave o republikanski spreobrnitvi točno stenogra-firal. Toda bilo kakor bilo, Radič odslej ne sprejme nobenega češkega novinarja in tudi ne brata svoje soproge — pač pa je par dni nato sprejel slovaškega novinarja Hudečka in mu za bratislavski «Slovensky Dennik* podal nekatere iz- Politične beležke -f Klerikalni zagovorniki parlamentarizma »Slovenec* je zadnji čas postal silno vnet zagovornik parlamentarizma. Včeraj v svojem uvodniku zopet povdarja, da je »naša država parlamentarna monarhija* ter da mora biti vlada po ustavi samo parlamentarna vlada, ki uživa zaupanje večine parlamenta. Vlada, ki nima za seboj večine parlamenta, se mora umakniti drugi vladi, ki to večino ima.» V nedeljo je »Slovenec* celo kralja poučeval o ustavi ter o parlamentarizmu, ki je v njej izražen. »Slovenec* pravi, da je po današnji ustavi zanj glavna stvar, da imajo današnje vladne stranke večino med ljudstvom in v parlamentu. »Vsak ustavni činitelj mora s tem dejstvom računati... Ustava pravi, da je naša kraljevina parlamentarna vladavina in na tem dejstvu sc nc da nič izpremi-njati... Mi s svoje strani zagovarjamo strogo ustavno in parlamentarno stališče ...» Tako odločno izraža svoje navdušenje tisti »Slovenec* in glasilo tiste stranke, ki jc še pred kratkim dan za dne vom povdarjal, da je ustava, ki je bila striktno po parlamentarnih določilih sprejeta, delo nasilja in tisti »Slovenec«, ki je doseda.; še vsako parlamentarno vlado, v kateri niso sedeli klerikalni mi nistri, naskakoval kot katero je treba vreči, »manjšina*. Neprestano so klerikalci po-1 narhijo in parlamentarni režim*, da «vl- rišu Plečniku. Komaj ga je ta vprašal zakaj ga hoče z nožem, ga je tudi ž« sunil v prsa ter ga težko poškodoval Pred celjskim okrožnim sodiščem se j€ zagovarja! obtoženec, da ga je dražil Pečnik radi neke ženske ter ga spravil v jezo, katero bo seda- lahko ohladil v fi tedenski poostreni ječi. § Priporočljiv živinski mešetar je Anton šket, 24 letni delavec v Kostrivniri. Obdolženec je pomagal gnati nekega dne Ivanu in Jožefu Prahu živino na sejm v Veliko Loko na Dolenjskem. Po sejmu st3 izročila Praha obdolžencu 4 krave tei sta mu dovolila, da jih lahko grede proda, ako se nudi ugodna prilika. Pket y. krave res po ceni prodal, izročil pa vsoto 14.800 K nekemu Rebcršaku z naročilom, da jih izroči Ivanu Prahu ter mi; pove, da je bil Pket za ostali znesek v Ljubljani okraden. Sket je med tem pobegnil v Avstrijo. Okrožno sodišče v Ce lju ga je sedaj obsodilo na 4 mesce* težke ječe. § Abnormalni pohotneii 24 letni ko njski hlapec Konrad P. v Št. Flori ani pri Zg. Dolifu j? zagrešil hudodelstvi oskrumbe nad 6 letnim dekletcem: večkrat jo je izvabi! na kozolec, dokler ps novinarju prilagoditi svoje »stališče narodnosti in primernih okolnostih, a da sebe skuša predstaviti kot fenomenalno »vlado nasilja*, i uvidevnega politika. Tako je tudi g. Huda bo vladala i dečku zatrjeval, da je za »edinstvo, mo- Za pravo vsebino in kakovost preiskušanih aspirinovih tablet jama samo originalni zavoj' (ploičnaii kationi s 6 a/i 20 tabletami) z modro-belo-rdečo varstveno .-.namko. V lastnem interesu odklanjajte vse druge zavoje. povedi, ki se mutatis mutandis krijejo s | domačini niso zasačili. Oh=ojen je bi prejšnjimi njegovimi besedičenji. Znana pred okrožnim sodiščem v Celju na štir stvar je, da zna Radič napram vsakemu ! mesece težke ječe. V Čelni je vzbujal« po ' =voj čas senzacijo aretacija 72 letm Antona P., delavca na Okopih, ki j» vabil na svoje stanovanje nek^sr i 16 let nega natakarja ter ga zapelje val k ne'"el nim delanjem. Obsojen jc bil na tri m'' sece težko ječe. V zvezi s tem slučajf je bil obsojen tudi delavec Henrik K. i' Celja, ki bo šest tednov kašo pihal. § Originalen berač. Mariborska cija je pred nekaj dnevi aretirala m"/.! ki je beračil na ulici in je na stražnici izjavil, da ie iz Celovca, svojega imeni pa ni hotel povedati. Ko so našli p" njem potrdilo ptujskega okrajnega sodi šča. da je bil Pero Silberman po pro stani kazni radi vlačuganja izpuščen is zaporov, se i7.dal za Silbermana >'. Ptuja. Silberman, ki je čvrst in še zelc dobro ohranjen starček ma!e postave ir ki govori razen slovenščine in netnščin' tudi. madžarski, je pri sr.dniji trd!1, d: ie 79 let star. bre7posein pleskar Židov ske vere. rodom iz Stranbinga na Bavar skem. najden&k, ki ne pozna starše' niti po imenu, in je večinoma življenj« prebil na Hrvatskem v Prbiii ir Bosni Razen v Ptuju še baje nikoli ni bil kaz novan. Radi beračenja je bil obsojen nj dva dni strogega zspora. nato pa pre dan policiji, da ga po.-!je v domovin sko občino. To pa ne bo lahko delo. ke -Pilbermanc pristojne občine sicer sao ne pozna in je gotovo tudi v njegov avtobiofTafiii mnofto fantazije. 1S08 10. oktober Četrta obletnica koroškega plebiscita. Dan našega strahotnega poraza, elegij o zibelki Slovenstva in skleče krilatice v robskih dušah ... Štiri leta so tega, četrta jesen »e gubi v meglo in hlad. v puščobo in vsakdanjost, v brezplodnost in mržnjo. Hej. ka-fco je z nami! Kakor smo zapisali: Le globoko pod grdim, sivim, mrzlim pepelom tli zavest, da vseeno nočemo biti robske duše. Razni članki, ki se ob obletnicah pišejo in ... ne čitajo, večinoma ne prihajajo iz srca. Vsi čutimo, da se dušimo, vsi čakamo osvobojen ja tudi ia lastnih okov, ki so strašnejši od zlomljenih avstrijskih. Teh so nas rešili drugi, v bitkah od Marne do Sibirije in na krvavih srbskih tleh. Okov svoje lastne pri-rode se moramo rešiti sami. Prej ne moremo misliti na to, da bomo imeli Slovenci kaj aktivne udeležbe na velikem delu enotne Jugoslavije, ki ima nalog, da politično osvobodi i Dravo i Sočo. Desetega oktobra je koroški plebiscit. Desetega oktobra pravoslavnega stila je obletnica kumanovske bitke, ko je bilo prvič maščevano Kosovo. Med obema datumoma je razlika v... stiln. Bo? za ptufsko občino Kandidatne liste so na magistratu že nabite. . To so ostanki Ornigovega ptujskega gospod-stva, katerega bomo Slovenci 19 oktobra pomedli. To so ostanki onega režima, ki je občini ugrabil okroglo 26 milijonov za avstrijsko vojno posojilo, ki je ugrabil ubožni fond, ki je ugrabil penzijski fond za vojno posojilo. To so ostanki ptujske anopsarske politike, ki je ubogega Halo-fana izniozgala. Šnopsarske bude je odpravila šele jugoslovenska vlada. Kje je ptujski vodovod, kje je sodnijsko poslopje, kje je kanalizacija? Z denarjem vojnega posojila bi se bilo vse lahko napravilo. Kje je elektrika? Da, sedaj šele pride. To nam je v nedeljo lepo razložil univ. profesor dr Vidmar iz Ljubljane. Lahko pa bi jo že davno imeli, če ne bi privrženci tdomače> gospodarske stranke vtaknili ves denar y nenasitno žrelo avstrijskega militarizma. Zato pa tudi trezni nemški Ptujčani majejo z glavami in pravijo: 11. t. m. tRummel* šele pride 19. oktobra, to bo rumel, da se bo vse kadilo, 11. je še prezgodaj. Stanovani ska asiketa v Zagrebu Prošlj torek se je vršila v ZagTebu anketa najemnikov: udeležili so se zastopniki poedinih stanovskih organizacij. Razpravljali so o izpremembah in do|K>lnitvab stanovanjskega zakona in pravilnika. V imenu organizacije najemnikov je tajnik Knrelac v dalj šem poročilu stavil sledeče predloge: a) Najemnikom stanovanj in lokalov se tudi v bodoče ne moro od nove dati razen v slučajih, ki jih navaja za kon: banke, trgovska in industrijska podjetja morajo tekom leta zgraditi svojim nameščencem in delavcem stanovanjska poslopja, sicer pa za vsakega plačati 20 # stanovani*keg;i davka na plačo v prid mestrega fonda za zidanje malih stanovanj. Stanovanjska oblast odvzame stanovanja onim najemnikom v starih poslopjih, ki imaio 120.000 Din letnih dohodkov aH pa poldrugi milijon Din premoženja; izseliti se morajo v 6 mesecih. Popravila stanovanj, ki jih odredi stanovanjska oblast, je dolžan izvršiti hišni lastnik, ki lahko nato poviša najem nino kvečjemu za 25 %. b) Podnajemniku se lahko stanovanje odpove na leto dni po pravomoč-nosti zakona, im sicer iz treh razlogov: ako ne plača dogovorjene najom-nine, ako prostore izrablja v nemoralne svrhe in ako a svojim obnašanjem ogroža okolico. c) Glede obsežnosti stanovanj se predlaga, da pripada obitolji stanovanje s tremi sobami brez ozira na Število rodbinskih članov, samcu pa eiia soba in kuhinja, a če je duševni delavec. še ena soba. Predlogi so bili izčrpno kritikavani z več ali manj stvarnimi poviimi predlogi in dopolnili Izvoljena je bila končno komisija, da izdela resolucijo, ki bo predložena velikem a javnemu zborovanju najemnikov, ki se vrši v nedeljo. i Di*eva samomorov Ljubljana, 9. oktobra. Sreda in četrtek sta bila dva dneva razburjenja za ulico. V sredo okrog 14. so našli sprehajajoči se ljudje v parku na Kralja Petra trgu pred justično palačo, na klopi v hudih krčih zvijajočega se mladega moža. Po« !eg njega je ležala na tleh večja stekle« niča, iz katere je udarjal duh po lizolu. Nekdo izmed pasantov je takoj obvesti! o dogodku stražnika, stoječega na križi« šču Dunajske ceste. Ta je brro telefoni« ral po rešilni voz, ki ie nezavestnega pre« peljal v deželno bolnico. Tamkaj so pos« kušali mladega samomorilca rešiti kar p-* ni bilo več mogoče. Za dobre tričetrt ure je nesrečnež v groznih mukah umrL Izpil je do 100 gramov lizola, ki mu je razjedel drobovje. Pri telesni preiskavi mrtveca se je ugotovilo, da s? piše Ciril ! Hacler, rojen leta 1892. v Dolskem pri i Kamniku in tjakaj pristojen. Pri njem so i našli pismo, ki ga mu je poslala njegova | nevesta Rezika N., služkinja pri občin« 1 skem gerentu dr. Periču, in končuje z be« sedam;: »Ako dobiš službo, se poročiva, ako pa ne, nima najina ljubezen nikake« ga smisla®. — Kolikor smo mogli doznati, sta bila oba že na oklicih, torej tik pred poroko. On je bil pri neki večji tvrdki zaposlen kot paznik, bi! pa je pred nekaj dnevi odpuščen. Vzrok odpovedi službe je bil ta, da je njegov predstojnik zvedel, da je bil pred leti obsojen in kot tak ni bil neomadeževan ... Ia 26-lctna Marija Vrhovec, soproga ples« karja, stanujoča na Poljanski cesti kot popoldanska postrežnica. Večkrat je to« žila svoji delodajalki in napram raznim drugim služkinjam v hiši, o svoji revšči« ni in o nesreči v zakonu. Danes je zopet prišla na delo kot običajno okrog 14. ure vendar pa je postala na hodniku v tret« jem nadstropju in nekaj časa oči uprte v tla, globoko premišljevala. Zatem se ie za poldrago uro neznano kam odstranila. Ob pol 16. se je vrnila v hišo, odhitela v tretje nadstropje, se zavihtela na dv<> riščno okno in skočila v samomorilnem namenu na tla. Pri padcu pa »e je uiela na ob oknih napeto vrv z* sušenje p*ri« la, kar je padec olajšalo, tako Ja je ob« ležala nezavestna na tleh z zlomljeno io go in pretresenimi možgani. Prva je opa« žila nesrečnioo hišnica, ki je obv»»tils strožnika. Vrhovčeva je bila takoj n.to prepeljana z rešilnim votcu v bolnicr in je po naših informacijah le malo upanja, da okreva, ker se ji je iz ušes in ust vlila vsled pretresanja kri Nedopustni flirt LJubljana, 9. oktobra. Gospa ZInka nI zajokala, ni zvijala rok in prav ničesar ni odgovorila, ko ji Je njen meiiček v najljubeznivejSom tonu povedal, da se odpelje sam brez nje na majhne počitnioe k morju. Sicer se je nezmrtsko čudno namrdnila In oči so se ji zaiskrile nekam zlobno, todn utrujeni možiček se ni omenil dosti za ta pojav. Zaklenil je svoje kovčeke, sedel na vlak in šlo je proti Adriji. Gospjj Zinka je nekaj dni gledala skozi okna svojega stanovanja na ulico in kovala maščevalne naklepe Toda že v teh dveh dneh se je prepričala, da ne bo prišlo do izvedb teh sklepov ako bo otre-sala z glavico samo skozi okno... Za^" se je tretji dan napravila v svoj novi kostum in odšla na cesto. Zibala se je tako od Izložb do izložb In nagajivo a vabeče ošvrknila mladega gospoda. Stopila je v kavarno m našla tamkaj Monumentalni film s slovitim Emil Janningsom Tragikomedija t 6 dejanjih. Vsebina je pol operetska a pol tragična. Sno? je vzeta iz povoinega časa, t katerem velja deviza 'orej slava, ženska Ijnbeien in življenje človeka. Ta film daje Emil Jan-niDgsu priliko, da pokaže rso svojo veliko umetnost, počenši od komika pa do prvorazrednega trageda. Celi film zabava publiko in jo obenem pretrese do dna duše. Kolosalne so scene avtomobilne dirke. Videti ta monu-mentalni film je za vsakega redek umetniški užitek. = Elitni kino Matica = je stala skromna ob njej in ji poskušala biti uslužna. Za hip pa so se odprla vTata in v sobo je v vsej sapi priplavala soseda, gospa 2efka... «0 draga gospa se je ugotovilo, da je moglo priti do defravdacij samo na ta način, ker so se s tem pečali trije uradniki ki so biH drug od drugega odvisni in drug na dru- Zinka, možiček je tu, neznansko vas je gega strogo navezani v svojem bančnem pogrešal in zdajle vas gotovo išče pri poslovanju. Eden izmed krivcev je imel kaki prijateljici. 0 to bo veselje...!« Oo-spej Zinki je skoro zaprlo sapo in le z vsem naporom je izgovorila v najmllei-šen tonu, naj odide ljuba ji soseda domov, ker fo strahovito boli glava. Potem pa je stresla Anico za roko in jo poslala doli k ^v^^irj" gospodom, da jim pojasni položaj. Mala Anica se je zavrtila na petah kajti bila Je brihtno dekle tn že je hitela po stopnjicah. Skoro na pragu se je zaletela v moškega, ki Je hitel v hišo in Anka se ga je malone jokaje oklenila za roko: »Gospod, gospod ne gori, mož je prišel!« Takrat pa je dobra Anica odletela skoro v kot veže. Ko se je pobrala ter pogledala venkaj, je le s težavo še opazila za oglom bežeče sence. Od v rokah glavno blagajno, drugi ročno kaso, tretji Dufek. pa je bil kot prokurist njihov predstojnik in skontrator. Sarajevski tisk povdarja. da je moglo priti do poneverbe tudi samo radi tega, ker so se pri zavodu nastavljeni ljudje, ki so bili vse prej nego strokovnjaki. Nesrečni princip, da je treba oddajati mesta pripadnikom gotovih strank in gotovih ve-roizpovedovanj, je tukaj kokretno poktt-zal. da se taka reč v praksi ne more obnesli Dopisi svojo'star^znaiTko*5e"iz j zgo~ra. pa je začula"ropotanje, kričanje in I KAMNIK. V nedeljo dne 5. t m. m ca je bila dobro dekle, ki Je moralo čepe- ! razbijanje krožnikov. Na uho so ji butah gostovali v nas. Narodni citalmci domzal. ti še vedno v pisarni zi pisalnim strojem znani glasovi Zinkinega moža in Zinke ; ski dijak, z m.cno veseloigro »Gospod in tako ;e postala zelo kratkovidna, V i same in vsa nesrečna se je zjokala do ; senator«. Igra je bila vestno in marljivo splošnem pa je bila Se vedno draga rn obupa: «0 ti usodna kratkovidnost! Da naštudirana skrbno rezirana m je na* ljuba, čeprav je gospa Zinka požela vse ie prišel mož - Je kriva sama.« Predno j pravila najboljši vtis. Pohvala je bila to. nasmeške gospodov iz kota zase. Anica ie zaspala doma v svoji postelji, je raz- pla. odkrita in - zasluzena - Pobesno ni zamerjala. Tekom tedna sta sklenili mISIjala, kako težavno je vendar varati je poudarit, resnosttrn požrtvovalnost, ki Prijateljstvo z več mladimi kavalirji in možičke in v duši so ji ostajale neznan- d.či domžalske dijakein na, bodo h vzor zabavali so se Izvrstno. Gospej Zinki je ske skrbi za prihodnjost bi! vsaki izmed štirih novih prijateljev j všeč po *voje. Mirko U imel lepo ^no O • K VllaCJl a frizuro, Tinko globoke rjave oči ter bele 1 CVSIia »«eir«IVU. ^ kako more avlorjev zamislek kot Ruiič-Rosenberg. . Ljubljanska opera Pri današnji pred- ^^^ Qa daa Mejo leh dveh sve. U\mi direktor prof. Fr. Duran je imenovrm Tomerlin, Mirko Rscki. M. D. Djunc, Sa- m nroTesoria na istem zavodu — Za ša Santel, Vladimir Filakovac, Vlado Iva- stavi cCarjeva nevesta> poje vlogo Gr- ^ g. Pisa medvojne verižniške čase. Komedija je ;c prepletena z veselimi momenti, ____ __ ___ igre pa je poučno. Predproda;a vstopnic j j; Gri\-na. 5.) G. Pucciai: Arij« iz te dni praznoval na beo, je Halijanski pisatelj i Arija iz opere . 9.) R. Leon- čil jubnantu lep venec s trakovi v držav- Ml. KnlAa naglaša, da je bila stvar tudi L. Pirandello Prej jo pisal z uspehom cavallo: Mattinata. - Vstopnice po na-, nih barvah. debro k,- „ b0L,0 novele, pod starost - šestdesetletnik - vadnih opernih cenah pri gledališki bla-! Leomd Andrejev na beograjskem; Jurr za c. kc sk.a afce k. se bodo Ur "u C1 1 1 ., , . J , . -v ■ • . ,, -v. „ I - J.„ V rr*'-1p\- <5 nWtnhn so irpeli v vaia e na moiiRarorinili riasbemh svefa- pa se e lotil dram, izmed katerih je gajni v Mariboru. i odru. V četrtek 9. oktobra, »o imen v, aj e * - zlasti pričujoča obšla do malega vse sve- Prosvetna imenovanja v Zajrrcbn. - Beogradu premijero Leomda Andrejeva no„:h t Iran Iu, i..,. horyo sledeči tovne odre Avtorski zamisli: šestero ! Kralj le potrdil izvolitev profesorja dok-1 drame .Ne ubijaj>. Igra je izpadla prav ; gg.: operni ravnate , v Prag, Oslrc.l ^ oseb z medsebojnimi dramatičnimi odno-horja Gavra Manoiloviča za predsednika! dobro. Režiral jo Rus Rakiiin, glavne! rwent Tahch ter skladat,.lia Suk m Zicfe. ■edija je ;ovic. gerenada. 2.) A. Lnjovic: Mesec v Stan-jcrka. Iz Beograda poročajo, da je (ia s i jedro -zbi '3 j j Hatze: Da sam bogat. 4.) S. jubilanta-igralca Ljubo Stanojeviči. ki je lego iužnjaškega komada ie nastopila go- spa Mara Vučičevičeva, dočim je vodil re-_ Par dni pred tem | opere 6.) G. P ure mi: Arija iz rideseiletnieo svojega g!ed«ll!kega delo- žijo g. Hajduškovič. - Par dni pre. 8.) G. Verdi: gledališča g. Mika Stojkorič. ki je izro-1 oma>, ki je sarajevski publiki silno uga- PATRA KAJETANA bi radi panali. Z rasnih strani se nam poroča, kako spovedniki po spovedni-cah rote in peste brumne ženske duš-r. naj za pet ran božjih nikar ne čitajo tega «Patra>. Ne zanima jih več greh, nič več ne nalagajo hudih pokor, samo o strašni pohujšljivosti »Patra Kajetana* govore, čeprav je pater Kajetan bil le vzorno čist, nesebičen in idealen duhovnik, ki se je boril proti pokvarjenosti, nazadnje je pa pobegnil v posvetni stan, ker ni več mogel vzdržati med zaslepljeno, vsem strastem vdano duhovščino svoje dot«. Roman je iz dobe, ko je SLS zrasla in si s surovim naskokom osvojila Slovenijo. Takrat je nastala tudi pri nas organizirana reklama po epovednicah. Sedaj naj jo občuti naš »Kajetan*. Posledica te spovedniške reklame je, da dobivamo dan na dan čim dalje več naročil, naj pošljemo še vse prejšnje številke « Jutra« z romanom. £al ne moremo več ustreči tem naročilom, ker nam razven arhivnih izvodov, ni ostala nobena številka. Pač pa bomo priredili ponatis. Najbolj goreči Anti-Kajetanovci se lahko pravočasno oglase v naši upravi, da jim v zahvalo za vrlo uspelo reklamo pošljemo vsakemu po en izvod romana o vzornem duhovniku. M. A. C * Odgovor kralja novinarjem. Jugoslo-vensko novinarsko udruženje je na svoj pozdravni brzojav s Sušaka prejelo odgovor: . * cUradni list» z dne 9. oktobra prinaša razpis o pobiranju nadavka na uvozno carino in postranske takse, popravek o pobiranju nadavka na uvozno carico, postranske takse in luksuzno takso, razglase velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti ter razglase drugih uradov in oblastev. * Razrrstivev diplomatičnih uradnikov. V ministrstvu za zunanje zadeve se vrše obsežne priprave za razvrstitev diplo-•natičnih uradnikov. V kratkem bo podpiran tudi ukaz, s katerim bo avanziralo nekaj sekretarjev v svetnike poslaništev in v generalne konzule. Ukaz o imenovanju novih poslanikov pa izide kasneje. * Spomenik padlim borcem v Palah. V Sarajevu se je konstituiral odbor, ki tbira prostovoljne prispevke za graditev spomenika voiakcni, ki so padli v borbi za svobodo leta 1914. Spomenik se bo postavil na Palah v bližini Sarajeva, kjer jo pokopanih 75 žrtev. Mesto, kjer počivajo te žrtve, jo označeno sedaj le s pri-prostim lesenim križem. * Grobovi naših vojakov. Pred dvema letoma je bil sprejet zakon o ureditvi in o vzdrževanju naših vojaških grobov, ki V nedeljo IZ. oktobra ob IS. upi igrišče ilirijE ob vsakem vremenn nogometna tehma Hošh (Zagreb): Ilirija. vesti lastnina odseka za promet potnikov in turistov, ako ne bodo dobile nagrado. — Vse potrebne informacije so interesentom na razpolago v potovalni pisarni Zveze za tujski promet (Tourist-Office) v Ljubljani, Aleksandrova cesta * Posfcžilo se ugodne prilike za obisk Zagreba o priliki avtomobilske razstave, ki traja od 11. do 15. t. m. Polovična vožnja! Legitimacije se dobe po 20 Din pri Tourist-Office, Aleksandrova cesta S. * Mednarodni kongres najemnikov. V prihodnjih mesecih se vrši na Dunaju mednarodni kongres najemnikov, h kateremu se je dosedaj odzvalo 16 držav. Na kongresu se bodo obravnavali sledeči predmeti: zaščitna zakonodaja najemnikov v posameznih državah, nadaljnja zaščita najemnikov in nje izpopolnenje, stavbinsko vprašanje glede nalog držav, občin, samoupravnih teles in zadružništva, vpostavit»v mednarodne zveze j J^j 0ge~nj," vendar pa trpi g. Šobapre^ vseh najemnikov. K zaključku se sklice. cej5njo skcKj0i ker mu je ^^ dober | luknjo, velik jarvni shod, na katerem poročajo 1 * Radi nezaposlenosti ▼ smrt V sredo se je v Zagrebu vrgel ruski bcgunec Ge-org Bjelopoljski pod drveči tramvaj. Voznik je še pravočasno ustavil voz in tako rešil bedneža sigurne smrti. Bjelopoljski je bil odveden na policijo, kjer je izjavil, da je hotel izvršiti samomor radi tega ker je brez dela in zaslužka. • Ogenj v Kamniku. V sredo rano zjutraj je začelo goreti v trgovini g. Šobe v Kamniku na Šutni. Na kraj nesreče pri-hitelim gasilcem se je kmalu posrečilo tov, nato p« se skril n neko drevo. Kmo lu g* j« p« izsledil stražnik, Id j« ->avdu« šenemu strelj aču nevarno orožje zaplenil. Policijski kazni p« se je odtegnil ie s tem, ker je dan pozneje odiel k vojni mor. narici. u— Nagajivi vasovalci Četvorici mla» dih vasovalcev iz Siikc je prišlo v torek zvečer na um, da malce ponagajajo strankam v hišah v Jernejevi cesti. Sneli so ponekod okna in jih postavljali nato ob hišah. Pri tem pa ih je zalotil strti* nih in navihanci so pobegnili za oglom. Ker pa eden izmed njih ni bil ravno br« zotekač, ga je stražnik kmalu dohitel in moral je zopet spravti vsa okna nazaj, kamor spadajo. Ostali se bodo zago-var« jali na policiji. u— Celo v hlevu najde smolo brezpo« sclni hlapec Matija Papež iz Zužember« ka, čeprav išče čisto kaj drugega. Dne 6. t m. zvečer se je splazil v Češnovarjev hlev na Dolenjski cesti in skušal ukrasti deset praznih vreč. Pri nečednem poslu pa ga je zalotil domači hlapec in ga takoj aretiral, čeprav sta kolega. Oddal ca je stražniku, ki ga je odvede! »služiti v posamezni delegati o najemniških odno-šajih v posameznih državah. Najemniki Slovenije upajo, da bo sestavila resolucijo k temu kongresu ter proti njemu protestirala * Zelernifarjem-maturantom! V nedeljo, 12 .oktobra se vrši ob 10. uri dop. v Kolodvorski restavraciji Zidani most sestanek železničarjev-maturantov. Tovariši, pridite vsi! Gre za važno stanovsko vprašanje! * Klab ljubiteljev ptižarjev sporoča vsem, ki se zanimajo za letošnjo jesensko vzrejno in uporabnostno tekmo, ki se vrši 11. in 12. t. m., sledeče: Danes, 10. t. m. zvečer se vrši v hotelu Union (V Rožicah) v Ljubljani pozdravni sestanek z inozemskimi sodniki, družabni večer in končni razgovor glede podrobnosti na tekmi. V soboto zjutraj ob sedmih je zbirališče psov epanijelov in so Rudnikov na restavracijskem vrtu glavnega kolodvora. Tam se bo vršila smotra došlih spanijelov, nato pa odhod v lovišče občine Jezica, kjer se bodo dopoldne pre-izkuševali spaniieli. Kratek odmor in kosilo bo opoldne v gostilni žavni uradniki na njegovo zahtevo preme ščeni iz Celja t oddaljene kraje. V svoji onemogli jezi imenuje kar po vrsti ime« na: prof. Mravljak, upravitelj Preko.-šek, upravitelj ReS, predstojnik Zorko in pro« fesor Raič. Kakor so nas volitve, pri ka* terih je hotel dr. Ogrizek pomagati svo« jim nemškutarskim somišljenikom do go« spodstva v občini, spominjale na avitrij« ske čase, tako nas g. dr. Ogrizek konsek-ventno tudi 5e s svojim nadaljnim posi.'^ panjem spominja na ono dobo, ko so se morali narodni uradniki tresti pred pre« mestitvami in zapostavljanjem, ako so se drznili javno kazati svoje narodno tnišlie« nje. Da je slika popolna, se dr. Ogrizek v svojih »Celjskih Novicah«, ki so danes kakor nekdaj »Štajerc« slovensko pisano glasilo celjske nemškutarske hudobije, razburja nad bojkotiraiem nemških trgo« vin, akoravno ve, da se izvaja bojkot sa« mo proti nemikutarskim trgovcem in obrtnikom in ne političnim nasprotnikom slovenske narodnosti. — Le tako naprej, gospod doktor, od stopnje do stopnje) Se bodo vsaj tistim Skjvencem, ki so s« dali preslepiti, poprej odprle oči. e— Nevarnost velikega požara. V src« do dne 8. t. m. okrog tričetrt aa 20. je zavladala po celem mestu Celju velika razburjenost, ker je topič s trikratnim po kom z Miklavškega hriba naznanil, da go* ri v mestnem okolišu. K sreči pa se je kmalu izkazalo, da ni nobene opasnosti. Goreti je namreč začelo iz dimnika v slopju trgovca Honigmanna, kjeT so kurili v pralni kuhinji in je vdaril gost dimni plamen v poselsko sobo nad kuhinjo. Dc mačinom se je posrečilo ogenj še pra' časno zadušiti, ki bi bil lahko povzročil i sredini mesta na zelo obljudenem kraju velik požar z nedoglednimi posledicami Iz Maribora a— Dr. Roeina nevarno obolel. Staro sta mariborskih Slovencev, odvetnik dr Franjo Rosina je težko obolel na sladkor, ni bolezni in se nahaja že nekaj dni v ljubljanskem Leonišču. a— Zakletvo železničarjev so nadalje« vali tudi včeraj, ko so prišii na vrsto žc lezniški službenci iz okolice. Zupriseči morajo namreč vsi uslužbenci v Maribo> ru, ki so v območju mariborskega vojnega okrožja. Prisegi prisostvuje tudi vedno častna vojaška četa. a— Mariborski drobiž. Socialisti pri. pravljajo za prihodnjo nedeljo protestni shod najemnikov in obhod po mestu radi nameravanega oškodovanja najcmniko\ v novem stanovanjskem zakonu. — Ljud ska univerza prične v torek 14. t. m. t zimsko sezono s predavanjem predsednika inž. Kukovca o potrebi ljudske uni. u— Plesne vaje maturantov teh. sred« vcc s posebnim koncertom, katerega prn. nje šole in učiteljišča, sc vrše redno vsa« Z^ZJ"^.'. ko soboto ob pol 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. — Plesni odbor. u— Otvoritvena plesna vaja Kluba tr« govskih akademikov sc vrši danes ob 20. 7000, v Madžarski 8000, v Italiji 4000, v j Za podaljšanje je priložiti vsaki iegit;] {ga letal Čast komur čast! Franciji in na Korziki 5000, v Grčiji 15 maciji po 1 Din v gotovini. Oni upoko- u~ Pobcijske prijave. Od srede tisoč in v Afriki okoli 10.000 grobov. J jenci (miloščir.arji, rentniki i. dr.), ki Mnogo grobov naših vojakov se nahaja j imajo samo listno izkaznico (identitetni tudi v Bolgariji, Turčiji, Rumuniji, Rusiji j list) vpošliejo to v svrho obnove za le-in v francoskih kolonijah v Afriki, a to 1925. istim potom z zneskom 50 para za komad. Slednji se opozarjajo, da velja listna izkaznica (izvzemši onih, ki so sestavni del legitimacije) samo za leto, v katerem je bila izdana. j Gradišče 17-1. — Prijave novih članov — So. kol priredi v soboto zvečer v Narodnem domu prijateljski sestanek s sviranjerr. društvenega orkestra. — Strokovna uči. teljica gdč. Jela Levstikova pripravlja z:i učiteljice osnovnih šol v Mariboru in oko lice risarski tečaj. — Vojaška godba bo v nedeljo dopoldne zopet svirala v mest-r.cm parku. — V nedeljo popoldne ob 15 uri se vrši na igrišču »Maribora® v ljud. skem vrtu tekma S. K. Jadrana proti JSK Maribor. a— Požar na Tcznu pri Mariboru. Včc. a— Odmevi občinskih vciitev boru. Mari- o številu teh še nimamo točnih podatkov. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla v sredo v visoki starosti 85 let gospa Ana Brovet, roj. Glavač. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krišiofu na pokopališče k Sv. Križu. — Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! * Odhod Ivana Meštroviča v Ameriko. V sredo je odpotoval iz Zagreba v Geno- nesla tik pred volitvami v mariborski ob vo naš veliki umetnik g. Ivan Meštrovie,: črnski svet znani manifest na Nemce, in tla se tamkaj ukrca na ladjo za potovanje 1 "di trganja nemških lepakov. Nadalje so v Ameriko. Iz Genove oripetuje MeStro- ovadeni odborniki Orjune od župana Gr-vič dne 10. t. m. na ladji - ki »e je pravkar vrnil od vijakov, dinarjev, 3 druge po 1000 Din in 3 tretje; lz sejma r Mengšu v Trnovče pri Luko-po 500 Din. Nagrade bo razdeljevala po- vic' precej pijana domov. Ze medpotoma sebna žirija. Pogoji za tekmovanje so sle- f6 prepirala. T/oma se je spor še podeči: fotografije morajo imeti format do-1 os,ri'i nakar je odšel sin k svojemu de-pisne karte, morajo biti izdelane jasno in kletu. Pim pa se je povrnil domov k ve-ostro. da se jih bo lahko povečalo, tak- ?erJ\ ir\ sf<,e1 ie fče nakrat po- mu?e se z dvema fotograff?ama, ki s? mo- i ^T™1 iz ž{"Pn samokres. Nameril ga je rajo poslati odseku za promet potnikov.' naravnost na sinovo glivo in sprožil. In turistov nri ministrstvu za truovino in Kr0?!a mladeniču skozi obe senci industrijo do 31. oktobra. Fotografije mo- m ie bi! na mefta mrtev. Kaj je bi! rajo biti označene z nazivom mesta ali ob- i v^rok očetovemu dejanju še ni poias-jekta. ki c-,. nrnMavlieia. SJiVe nost.«m«io ! njeno. na če. i se sprejemajo v društveni pisarni vsa!:jr»i zjutraj je izbruhnil požar v poslopju trtek so bili prijavljeni policiji sledeči dan od_6. do 7. ure zvečer. 2170, posestnika Podnpn.ka na Teznem pn Ma slučaji: 8 prestopkov ccstncga policijsko« ga reda, 2 prestopka v zglaševalnih pred« pisih, 1 prekoračenje policijska ure, 1 ples brez dovoljenja, 2 prestopka posesti * Natečaj 7a slike naše domovine Ministrstvo za trrwvino in indusf-ijo je sklenilo, da razpiše za amaterske-fotoprafe nagrade za najlepše slike naše domovine. Te slike poedinih krajev ali objektov morajo predstavljati motive, ki so primerni Ea propagande noSfh kr»j»v. Najprad ie u- Frtacocko predavanje na univerzi. ; riboru. kateremu je do ta! pogorelo gc Francoski Institut priredi danes v petek I spodarsko poslopje s senom. Daljni po. ob 8. uri zvečer, v veliki dvorani vseuči« so 1,CC mcst^d°sh «asl!-'' lišča predavanje: La mčdecine ct les mč= j Sumijo, d« je bi! ogenj podtaknjen. orožja brez dovoljenja, 1 pretep, 1 izgred j decins chez Molicrc. Predava g. Emile Jz Prlmorja in 1 samomor; aretacija sc je izvvSila sa« ! Lava!, profcsscur agrčgč iz Angcrsa. Va« ' , ,„,„ „ »„ mo ena in sicer radi prepovedanega po- 'bijo se vsi prijatelj? francoskega jezika. • 'Šolske kni.ge za slovenske šole v Ju-vratka In- Darilo. Mesto venca na krsto svo- Hiški Kralim. Naucno ministrstvo v Ri- u- Ponoči je streljal Menda iz veselja, 1 jega umrlega svaka g. inž. Franca Heut- mu je dovolilo, da se smejo. letos v slo- me« manna je daroval podpredsednik Slov. venskOT Pnmorju pri pouku uporabljat Šiški 85. trg. društva .Merkur:! v Ljubljani gospod . Iste knjige kakor lam. Prosvetni miruste ponoči revolver in pričel na Riko Torv v prid .Podpornega fonda>: je "amrečf^ ^ ^rtlove^č domačem vrtu streljati v zrak. Oddal je tega društva znesek 2 o Nezgode v Italiji Iz Sante Margheritte Ligure v Italiji poročajo: Ekspresni vlak Pariz-Rim, ki je dospel 8. t. m. kmalu popoldne z 20 minutno zamudo na ligursko postajo, je skočil s tira. Lokomotiva in pet vozov se je prevrnilo ln pri tem so zgubili življenje trije potniki, vlakovodja in kurjač. 15 oseb je bilo težko poškodovanih. Nesrečo je zakrivila okolščina, da je bil vlak napeljan na stranski tir, kjer je na glavnem tiru v teku delo za elektrifikacijo železniške proge. Vlak je zavozil preko menjačev bi ker je vozil prenaglo, ie zašel v stran. Ponesrečence so takoj pripeljal v krajevno bolnišnico, vagone in lokomotivo pa so spravili s poti. Tri ure pozneje je bil železniški promet zopet vzpostavljen. « Iz Palenna prihaja vest, da je nad pristaniščem Trapani zadnje noči razsajal silen vihar, ki je zalotil na morju tudi jadrnico «Maria Antonictta«, katera je plula iz Palerma proti Trapani. Silen sunek burje je jadrnico prevrnil, da se js pogreznila v valovih. Kapitana, njegovo družino in nekega rojaka, ki »e ie vozfl z jadrnico, vsega skupaj osem oseb, je požrlo morje. Obenem se doznava, da je v Palermu v sredo, 8. t m. divjala strašna nevihta z nalivi. Mesto je hudo poškodovano. Nekateri deli Palerma fcže it sedaj pod vodo, tako da k cestni promet popolnoma onegomočen. V pritličnih stanovanjih stoji voda Se seda) nad meter visoko. Prebivalstva v poplavljenih mestih se )e polastil nepopisen strah. Ljudje se selijo iz ogroženih hiš na varno ter prenašajo pod milo nebo postelje, odeje in najnujnejše življenske potrebščine. Vsled neprestanega deževja narašča taidi reka Pad, ki je mestoma že prestopila bregove. Iillzu naselbin San Ciprla-no Po, San Zenone, Spcssa ta Portalbo-ra je voda v zelo širokem pasu poplavila polja in vdrla v hiše. Na cesti pri kraju Frega Je izginil v divjih valovih most Po dosedanjih vesteh al nobenih človeških žrtev. Prizori iz hafesbnrgovske Budimpešte Monarhlstlčno demonstracije-Španski toreadorS na Madžarskem-Neobičajiia smrt slikarja t cerkvi V torek 7. oktobra zjutraj se je pripeljal po Donavi v Budimpešto bivši nadvojvoda Jožef Franc, ki se je nedavno poročil s saško princeso Pio Moniko. No-voporočenca sta se pripeljala v madžarsko prcstolico na krovu ladje »Sophle*. Prihod v Budimpešto ie bil kaj nenavaden. Jožefa Pranoa so sprejeli vsi Mabs-buržani, ki živijo na madžarskem ozemlju. Njegova navzočnost je dala naravno povod za monarkistično demonstracijo, katere se je udeležila po svojih zastopnikih tudi madžarska vlada, mestni občinski svet in madžarska aristokracija. Ko je nadvojvoda stopil z ladje na suiio, Je bilo izrečenih več pozdravulh govorov, na katere je slavljecec odgovoril s svečano obijubo, da bo vedno ščitil madžarske interese. Nato se je sprevod na novo razvrstil ter sc podal v Matevževo cerkev, kjer je nadškof Czernoch celebriral poseben Te Deuin ter še enkrat blagoslovil novoporočeni par. Ko Je nadvojvoda s svojo ženo stopil iz cerkve, se mu je predstavilo 16 španskih bikoborcev, ki so zadnje čase prišli v Budimpešto na toreadorske produkcije, bi katerim je mestna občina zabrani-la igro. Zate so se užaljeni možje obrnili na nadvojvodo, proseči ga zaščite in pomoči pri izvo.evanju njihovih pravic, radi katerih so prišli v konflikt z občinskim svetom madžarske prestolice. Kaj Je nad | vojvoda odgovoril na to intervencijo, ni j znano. Nastop bikoborcev v pestrih i španskih narodnih nošah, pa je zbudil j kar največje zanimanje. I Med cerkveno ceremonijo v Matevže- vi cerkvi, kjer je škof Czernoch blagoslavljal habsburški par, se je pripetil neobičajen prizor. Znani slikar Deszider Beer, ki je bil navzoč radi slikanja para pred oltarjem, je postal žrtev napada srčnih krčev. Ljudje so ga morali položiti na nosilo ter ga odnesti Iz cerkve. Beerova žena je videla, kako se je pred cerkvijo ustavil voz rešilne postaje, ni pa vedela, da prenašajo nanj njenega moža. Še predno so zdravniki utegnili pregledati slikarja, je Beer izdihnil. Pokojnik je bil znan slikar, posebno dober karikaturist, ter je študiral svoj čas na Dunaju, v Monakovem in Parizu. Analfahetsivo v ledini enih državah V ameriški Uniji je toliko volilnih upra vičencev, ki ne znajo brati in pisati, da bi, ako bi se organizirali, odločali pri volitvah. Po podatkih društva National Education Association nI med približno 50 milijoni volilnih upravičencev v Ze-dinjenlh državah nič manj kot 4,333.111 ! analiabctov. Urad za ljudsko štetje (Fe-Ueral Census Bureau) je izračunal, da Je v Uniji 4,931.605 analfabetov, vštevšl one, ki nimajo volilne pravice Vendar pa pravijo, da ie število v resnici najmanj še enkrat Uko veliko. V Zedinjeulh državah Je 110 pokrajin, v katerih ne zna ena četrtina ljudi čltati. i v nekaterih Jih Je celo dobra polovica. | V Inozemstvu rojeni anaifabeti, 1,763.740 po številu, stanujejo večinoma v industrij skih državah, kjer je šolstvo dobro. Ker gre za zelo mnogo starih ljudi, ki se pač ne bodo šil na stara leta učit iitati In pisati, se rešuje to vprašanje izumiranjem stare generacije samo po sebi. V mnogih mestih Je urejen pouk samo za te stare ljudi, vendar Jih nI mnogo. Analiabctstvo domačega prebivalstva Je problem podeželskih okrajev, zlasti na jugu. Je tu 1,842,161 zamorcev, ki se niso učili ne čitati ln m pisati, ln skoraj ravno toliko belokožcev, namreč 1,763.740 V mnogih krajih na Jugu Je prebivalstvo tako nevedno kot v Španiji, Rusiji ah Peruju. Čudno Je, da Je Število moških analfabetov večje kot žensk: po uradnih podatkih 2,540.209 proti 2,391.696. V Evropi Je bila prosveta med dečki vedno na višji stopn j kakor med deklicami. V Ameriki pa puste deklice toliko časa v šolah, da je njihova vzgoja »popolna«, dočim morajo dečki predčasno na farme ali v delavnice. Aforizmi o ženskah Lepe ženske nočejo noreti, a nočejo se tudi postarati. Mnogo jih je, ki so Sraioko povriligo vali v angela!, a Se več je takih, ki so jo fK>nižaJi t demon*. Ti ia oai imajo prav. Žena je sfinga, ki se razlikuje od egiptovskega čudovišča samo po lepših nogah. A baš t tem tiči njena opasnost za moške. Lepim ženskam ni treba nikdar misliti kar govorijo, grdim pa ae govoriti kar mislijo. Zvestoba je zaveet ljubezni, a mnogo žensk je bnsz te zavesti. Mladost žone je menica, ki ae. predno zapade njem rok, vedno podaljša. Čudno je, da se pri vsaki ionski ne umnosti najde moški, ki jo je pripravljen plačati g svojo pametjo. Ljubezen ne spametuje žensk, t«n več povzroči, da je vsaka njihova ba daiost vočja od prejšnje. Ženska, ki se smeje samo i očmi, veli, da ufana lepih zob. Ženske lahko pozabijo na svetal vse, samo no tistih, ki so pozabili nanje. Kadar izjKilniš ženski vse želje, katere je imela, tedaj si bo izmislila novo stvar, katero ne boš mogei izpolniti. Slabost je najmočnejša ženska lastnost. Največji sum se v ljubezni posveča tistemu, v kar se najbolj veruje. Ljubezen je kakor vročica: zbuli se in plane in se slednjič umiri brez sodelovanja naše vol,je. X Ljubezenska drama v Budhnpc- Srečna Amerika' »i! n__J____ f.n/.rnooln X BoKastTO ▼ Amerik!. Statistični urad Zedinjenih država objavlja, da ie bilo z novim letom v Ameriki samo 78 tisoč ljudi, ki so obremenjevali javno dobrodelnost. Ako pomislimo, da imajo Ze-dinjene države 100 milijonov prebivalcev, se vidi. da Amerika skoraj nima revežev. Stanje se še vedno popravlja. Pred 14 leti je bilo 84 tisoč revežev, in takrat je imela Unija 92 milijonov prebivalcev. — iti. Pred par dnevi je »Jutro« poročalo, da je višji finančni svetnik dr. Štefan Kosztka ustrelil v Budimpešti na cesti svojega prijatelja huzarskega podpolkovnika Valeriana iz ljubosumnosti, ker se je spečal z njegovo ženo, in se potem sam javil sodišču. Kazenski senat je sedaj sklenil pustiti dr. Kosztko na svobodi do glavne razprave. X Železniški nesreči- V nedeljo je zavozil potniški vlak pri Durbanu v Južni Afriki na stranskem tiru v tovorni vlak. Pri tem je bil prvi voz potniškega vlaka popolnoma razbit Štiri osebe so bi le ubite, 19 pa jih je bilo ranjenih. — V bližini postaje Cakve na transkavkaški železnici je skočil iz tira ekspresni vlak, s katerim so se vračali iz Batuma v Ti-fiis člani izredne komisije za likvidacijo vstaje Georgijcev. Vlakovodja, kurjač, dva sprevodnika, dva preiskovalna sodnika transkavkaške čeke in poveljnik čet iz Batuma, ki so izvedle eksekucijo, so bili ubiti, mnogo potnikov pa je bilo ranjenih. X Roparski napad na Tlak- V noči od sobote na nedeljo Je napadla tolpa kakih 300 oboroženih roparjev vlak v bližini Joachima v državi Veracruz v Mehiki in ga popolnoma Izropala. Šestdeset potnikov, med temi vsa vojaška posadka vlaka, je bila umorjena. Med mrtvimi je j 12 žensk. Z neko ženo so bili hkrati umorjeni njeni štirje otroci. Vlada je poslala za roparji, ki so po napadu na vlak pobegnili, močan oddelek vojaštva, da bi Jih prijel X Uradniške skrbi na Madžarskem Madžarska vlada ima sedaj velike skrbi zaradi novih zahter državnih nameščencev po povišanja prejemkov. Ako bi kabinet ngodil tem zahtevam, bi bi) dovoljeni proračun daleko prekoračen. Finančni minister Koranji je izjavil, da je tedaj na Madžarskem 188.012 državnih na-j meščencev in upokojencev, pri čemer m-! «c všteti nastavljene! državnih obratov, j Z* plače nradništva predvideva proračun 260 milijonov liatih kron, »« dohodki države pa so proračunjeni na 350 j j milijonov. To pomenja da gredo dohodki države večinoma za uradniške plače. Fl-: nančni minister je rekel, da je temeljita j redukcija nemogoča, povišanje plač samo za 25 odstotkov pa bi povečalo Izdatke X Grki reorganizirajo svojo mornarico. Grška vlada je sklenila, da se mora njena mornarica v najkrajšem času temeljto reorganirizati. V ta namen je 18j «v: Poskusite ColoinM Ceylon čaj, da vidite razliko in veliko prednost pred drugimi znamkami. prosiia za pomoč britansko vlado v Londonu, ki ji bo dala na razpolago posebnega angleškega admirala. Grška mornarica leži sedaj zasidrana v pirejskera pristanišču. '' Pomanjkanje zdravnikov ▼ Ame rikl. Dočim je v naših krajih ponekod preobilica zdravnikov, jih v Ameriki zelo pomanjkuje. Število medicinskih fakultet v Zedinjenih državah se je zadnjih 20 let znižalo od 159 na 32, število dijakov pa od 28.000 na 17.000. V južnih in vzhodnih deželah so zdravniki povprečno po 50 let stari. Za one, ki umrejo, je Ie malo nadomestila ali pa nič. V Philadelphiji pride en zdravnik na 52a prebivalcev, v Pittsburgu na 447, drugod po Pennsylvaniji pa komaj na 1000 in še več. V državi New Hampshire je 11(1 od 226 mest brez stalno tam živečega zdravnika. V nekaterih mestih so določili prebivalci po 3000 dolarjev in še več stalne plače zdravniku, pa ga ne morejo pri najboljši volji dobiti. Po slovanskem svetu Karei Ha7^ček-5orovsky spevki v cI£pistoly kutaohorskč>, in prej navedena lastna lista. Njegovi kratki jedrnati spisi se dano« bero 'Lakot da so napisani za nas in nnčv dobo. _________ Havličlru so te dni odkrili nov spome- Z novih 65 ^UjoWi£taTkron, ka/"bl'nik v Nem. Brodu. V surko oblečen stoji imeto s* posledico, da bi se morale ogromno povifiatl rse tarife. Druga posledica bi bila seveda nov draginjski «ml na Madžarskem. X Restavracija MakslmEIUnovesa gradu «Miramar» pri Trstu- Avstrijska vlada aa Dunaju je pred kratkim prejela iz Rima nalog, da mora takoj poslati v Miramar vse predmete, katere mladi moi pogumno vzravnan in dviguje peet na nevidnega sovražnika. Levica pa drži zavoj novin. Karel Havliček-Borovsky je najboljši češki novinar, obenem neustrašen borec, politični preganjanec, revolucionar. Rojen 31. oktobra 1821. v Borovi pri Choteboru je študiral v Pragi filozofijo, bil domači učitelj v Moskvi in je sodobno Rusijo so dali Habsburžani prepeljati na Dunaj.! opisal v svojih . Fo svo Ta zahteva Je baje Izraz maščevanja ita- i jem povratku v domovino jc izdajal » Pr«- lljanske vlade za to, ker so avstrijski letalci že po sklepu premirja, za katerega še niso vedeli, obmetavali Miramar z bombami ter pri tem pognali v zrak veliko skladišče streliva. Avstrija Je na to zahtevo Intervenirala potom svojega poslanika v Rima ter dosegla vsaj delno omiljenje zahteve. Dragoceno pohištvo, ki Je ležalo dozdaj v dvornem skladišču gl . V burnih letih 184S. do 1851. je s tema listoma Izredno vplivni na češko javno mnenje in je skupaj s drugimi narodnimi buditelji te dobe iznovs vzbudil čeikega husitskega, revolucionarnega duha, borbenost ln odpor proti Avstriji, Idejo panslavizma ln čeSke lastne države. Radi svojega brezobzirnega in ne- za pohištvo, Je sedaj že zavko in pove- , ustreženega delovanj« }e bil Izgnan ln zano ter se v najkrajšem času odpravi konfliiiran v Briienu na Tirolskem, k»-z Dunaja v Nabrežino, odkoder se prene- | mor so ga gnali z iandarji- Tem je napise v bivši Maksimiljanov gradič. | «1 i«*1'1« tirolske elegijo*. Po X Petrolej lz rastiiiiske ln živalske, večletnem pro2nanstvu m je amel vrniti maščobe- »Matin. poroča, da je franco- j na Češko, kjer je kmalu na to 1856. umrl. ski profesor Mailhe z univerze v Toulou- Havliček je originalen, samosvoj značaj, si Izumil nov način pridobivanja petrole-! poštenjak in idealist, dosleden do skrah ja, namreč iz rastlinske in živalske ma- ! tdh konsekvene. Napisal je ogromno mno-ščobe. Tako Je med dr. napravil bencin žino člankov, satirično pesnitev cKrst sv. iz špinače. Sicer pa stvar ni popolnoma Vladimira*, ki je izšla v založbi v slovenščini ln je ie zdav-vili že veliko poprej, niso pa dosegli ta-: naj razprodana, bil je tudi ugleden krikih uspehov kot profesor Mailhe. i Hk in prevajalec. Znani so njegovi pri- Novi prazniki v Rusiji. Sovjetska ; vlada je določila sledeče praznike kol I zakonite 7a prihodnje leto: 1. januar — I Novo leto; 21. januar — obletnica Lje-; nina; 22. januar — obletnica 9. januarja (po starem koledarju) 1905., ko je dala, carska policija ustreliti pred Zimskim dvorcem r Petrogradu na stotine delavcev, ki so ondi demonstrirali; 12. marca" — padec carizma; 18. marca proslava pariške komune; 1. maj — praznik in ter-nacionale; 6. julij — praznik ustave sovjetske zveie m 7. november — obletnica proietarske revolucije. Razun tega je sovjetska vlada priznala kot cerkvene praznike prvi in druri božični praznile, veliko soboto rn veliki pondeliek t«r binkoštni pondeljek. Vpisovanje na sovjetskih vseučiliščih je imelo letos ta-le uspeh: Na univerzah je bižo sprejetih 16.000 absolventov delavskih fakultet, 18.000 članov komunistične stranhe in komunistične mladinske organizacije, 38.000 delavskih in kmečkih otrok, ki so jih določile strokovne in druge organizacije ter 3500 drugih dijakov, vsega skupaj 75.000. Letos je vsega skupaj 22.000 državnih štipendistov, pri čemer uživajo absolventi delavskih fakultet skoraj vse štipendije, ki znašajo povprečno po 20 rabljev na mesec. Prvi absolventi ruske posebne visoka šole za obmejno službo, ki so se teoretično in praktično izšolali za politično in carinsko službo ob meji, so sedaj zapustili zarod. Pri tej priliki sta imela ko- i uvisar ia innanje st vari Cičerin in taj- ! uik komunistične internseionale Kolarov | kratke nagovore, v katerih sta naglašals ; važnost službe ob evropski meji, poseb-! uo pn>)! Poljski in RumunijL Absolventi 3i> bili takoj nameščeni vzdolž vse meje • proti Evropi. Slovencu prevoz trupla slavnega polj. ' skega pisatelja Slenkteivlcza »kozi Češko. Ta mesec prepeljejo iz Francije 3i«ukiewicievo truplo, češka vteda je sklenila, da se prevoz preko č»L teritorija ixvrSt kar najsvečaneie. Od Oeftr grame« bodo vozili krsto v posebnem talnem vlaka ob roj&šketn častnem spremstvu. Na vseh večjih postajali M bode vrKle žalne manifestacije. Vlak se neti- vi v Pragi, kjer prenesejo krsto v Pao-theon ter )o položijo za 6 ur na katafalk Tisti dan se bodo v Pragi prirejale v® 1 like spominske slavnostl ob udeležbi rte-j le in vseh vnžuih kulturnik in narodni! : organizacij. Vodstvo priprav za jjočastl-' tov velikega rotnaiit>pL«c« poljskega na--oda je povzel poseben odbor s AL Jlrf-(kom, Maeharjem in praAkim županom ,!axo na čciu. Na vseh poriajiii, koder j bo vozil vlaJt od grauioe do gnurioe to ■ kjer se nahajajo ga mi zoni tel vojake bodo Čete Izkazovale truphi vojatto flaat Ptičji pomenki Ljudje vstajajo kasneje kot druge dni, ceste so razhojene, zrak nekam težavno okajen in prav taks 4u
  • , ali pa ste mar vi te ribe pridelali, le počakajte, jaz imam zveze z ministri.* No in potem se .ie vnela politična debata, v kateri ste, kakor vedno, sijajno pocroreli.* Stara kavka se je postavila v sovražnem namenu pred mhdo in prišlo bi do neljubega krvoprelitja, da niso razdvojili prenapetih eamic ostali so rodniki. Ne več mlada kavka, ki je bila slepa na eno oko. devičareka, moralna in pridigarska. je začela hinavsko in zlobno: »Kaj koruza in ribice, vse to je dar božji, 6e je pametno ukraden in pošteno prebavljen. Ampak trgatev in kar je Se v zvezi z njo, to pa res ni za poštenega človeka. Nisem več otrok in moja čast je bila dosedai v '.»ubijanj na vamem kakor v nunski kletki — ampak ti dolenjski krokarji, ti na res ne poznajo mer dostojnega občevanja. Naj že bo, kar mora biti, lepo ir. bo-goljubno res ni, ampak, če nas je že Bor take ustvaril, molčimo in izpc-1-nujmo njegove zakone. Ampak ljubi moji. nikar ne za božjo voljo pri belem dnevu.* Mladi krokaT se je zadri: »Pa menda vendar niso na trgatvi delali vašemu devištvu nasilja! kra. kra!» Vsa Srna perutnina v »Zvezdi* se je jela dreti in se Šaliti s staro devico. V tem trenutku 90 ee. ustavili na sosednjih vrhovih frančiškanski golob-je. ki "so šli k nunam v vas. Stara devica pa naravnost k njim tožit: »Gospodje, poglejte, kako laleč jo je zabredel naš narod: časti več ne spoštuje. Ne moške časti in ne r»di-tične. saj te itak nismo nikoli, ampak deviška, celo no pri starih, devicah kot sem jaz.» Stari, debeli, kmnežljavi golob je pik-o odgovoril: »No, devica, stara samica, kdor pa vas več ne pusti v mira. je pa na oba očesa slep.* Užaljena kavka je med občim krohotom odletela proti Tivoliju in se ni j več vrnila Stara kavka, mati - govornica, je j povabila golobe bližje in jim razla ! gala: »Se lopo zahvaljujemo za obisk. Včeraj smo bili malo na trgatvi na Dolenjskem. Bilo je zelo prijetno i predvsem podučno. Gospodje, da smo nedeljo spoštovali in da se nismo cerkva otribali- t«ra vam ni treba posebej poudarjati. Zakaj mi spoštujemo svetin ie našeca naroda, pa naj smo ie pri tej ali oni stranki, zakaj narodne svetinje so na lo svetinje, kaj naj bi : človek i njimi. Ampak tudi trgatev js j narodna svetinja. Gostoljubni Dolemj-i f*i s>o nas navdušeno spre jeli in v neprostovoljni zabavi in med popeva-| njem narodnih pesmi nam je minul i ilan v tem najlepšem delu naše zem-! lje. Pa je bilo tudi 7.? okusno jed pre-i^krblieno, "c razume. Po nfieiielnf-m : delu in po plesu se je razvila najbolj I prosta zabava do ranega jutm. kakor , je pač kdo motrel. V imenu naše ftran-jke vas prosim, častiti eoiobje, da po- ročate v tem smislu na pristojnem mostu. S protiusl udarni smo vam vedno na razjolaso. Zivio!* Med navdušenimi klici ao golobje odleteli k nunam. Kavke so zdehale ln ee prelagale i ene noee na drugo. Vladal je splošen mir. le to in tac so se čuli tihi razgovori in vzdihi: * e • «ib-liančana! No!* »Zakaj m pa toliko pobeodal? Dejanja, ne beeede. to «alefe!» * • • »Saj je veeeno! Vsega je bilo dovolj, pijače pa največ. Zato bomo pa tedaj =net cel teden pošteno delali.* ' »Da. kajne? Kaj si pa hočemo, te mi povejte. Ce je pa v naffi prestolki !>eli Ljubljani včasih tako neisancrnu dolgčaaaas?* flaročsilfi tonit Jilnf! Odpravite naznanil? vinskega pridelka (Klic dolenjskega vinogradnika.) V torek nas je «Jutro» opozorilo, da tnoramo prijaviti svoj vinski pridelek finančni kontroli, če ne, da nas zadene kazen — reci in piši: en tisoč dinarjev. Prav hvaležni smo »Jutru* za opomin. Marsikoga bo rešil pred kaznijo in sitnostmi, ki so združene z njo. V preteklih letih ie bilo pri nas precej ljudi kaznovanih zaradi tega, ker niso naznanili finančni oblasti, koliko vina so pridelali, toda kazen je bila vendarle samo sto dinarjev. Sedaj pa kar tisoč dinarjev, za eno naznanilo, ki ga prav lahko pozabiš opraviti in pri katerem država ne trpi nobene škode, če ga ns opraviš. Pa vse bi še bilo, ako bi človek vsaj uvidel, zakaj so še vedno predpisana ta naznanila. Svoječasno so imela morda še pomen, ko so zahtevali, da so vse kleti pod kontrolo, toda potem, ko smo hvala Bogu to preprečili, res ne vem, zakaj naj naznanjamo, koliko smo pridelali. Kleti se ne pregledujejo več, zase porabim kar hočem; torej, zakaj moram prijaviti, koliko sem pridelal? Če je predpisano, da morajo naznaniti vinski pridelek vinogradniki, ki imajo go stilno, bi to še vsakdo razumel, a da mora prijaviti vino vsak vinogradnik, torej tudi oni, ki ima po par trsov v rebri in bo vse vino doma porabil, pa mu bo še primanjkalo, to gre vendar le predaleč. In kdaj se mora ta prijava vložiti? Takrat, kadar imaš ravno največ dela, moraš teči par ur daleč k finančni kontroli povedati, koliko vina si naprešaL Če nisi ravno dobro zadel, moraš čakati pred pisarno tudi po več ur, da prideš na vrsto. Navadno se izgubi s to prijavo ves dan. Vse to v času, ko je vsaka minuta draga. Prijava po pošti je res veliko priprav-nejša, toda naši ljudje takim prijavam nič kaj ne zaupajo, večkrat si pa tudi ne znajo pomagati, ker ne vedo, kaj naj bi zapisali in kaj ne. Zato je prav, da je «Jutro» prineslo formular, za taka naznanila. Vem, da bo marsikomu prav prišel, ker bo lahko to pisal, kar je moral iti morda po več ur daleč povedat Ker nima naznanilo o vinskem pridelku nobenega pomena več, vinogradniku pa povzroča velike sitnosti in skrbi, prosimo naše poslance, naj se zavzamejo pri finančnem ministru za to, da nas dolžnosti tega naznanila končno vendar enkrat oprosti. Mislim, da ne bo imela država od tega nobene škode, ampak samo korist, ker bo s tem odpadlo veliko nepotrebnih pisarij. Naše sadjarstvo Živopisna reklama podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Rečici ob Paki je tudi mene zvabila na tamoš-njo veliko sadno razstavo. Že navsezgodaj v nedeljo sem jo mahnil iz Ljubljane, da bi še pravočasno dohitel otvoritev te najpomembnejše razstave v sloviti Savinjski dolini. Pred otvoritvijo je pozdravil navzoče sadjarje - razstavljalce, došle goste in kupce, ki so prišli celo iz Srbije in Vojvodine, podružnični načelnik ter podal besedo najprej namestniku mariborskega velikega župana, kojega govor in topla pohvala sta bila sprijeta z burnimi klici ?živio«. Po intoniranju »Bože pravde« in po oficijelnem pozdrava zastopnika Kmetijske družbe in odposlanca centralnega odbora SIVD g. Gombača se je razstava otvorila. Vsi govorniki so slavili našo prelepo Savinjsko dolino kot zibelko vzornega sadja, kar je potrdilo razstavljeno sadje v polni meri. Naravnost presetHo je dejstvo, da so razstavljeni vzorci vzrasli na naših savinjskih tleh. Vso pobralo zaslužijo požrtvovalni prireditelji, saj so nam dali na ogled res najboljše. Letošnji pridelek pokazuje najkrasnejšo razvitost fine Iandsbergerce, plemenitega bellefleurja, orjaške kanadke, ki so letos posebno dobro obrodilo, dalje bujnega kirkov-kal-vila, koksove pomone ter london-pep-pinga. Krajevna posebnost sta škrlatno-prižasta vrsta, od domačinov nazvana »savinjska roža t in pa »carjeviče, ki ga je narava v obilici naklonila, Id sicer nadkriljuje štajerska mošančka po velikosti, zaostajs. pa za njim glede trpež-Dosti. Skoro vsak sadjar ima po več dreves desertne ananas, ki pa je sila drobna, ker je tudi bogato rodila. Najhvalež-nejše in poleg mošančka najtrpežnejše ja-! bolko, bobovec je zaostal glede lanskega pridelka samo v velikosti, bo pa izpe>-polnil nad:* glede trpežnost.i, eeprac je letošnje sadje na splošno zaradi preobilne moče silno podvrženo naglemu gnitju. Kmetje so z zanimanjem povpraševali navzoče sadjarske strokovnjake po imenih njim neznanih vrst, pokazali so veliko razumevanje za prireditev samo, kar daje upati, da doživi sadjarstvo še prireditev samo, kar daje upati na še lepše uspehe v bodočnosti. Sadjarska panoga se bo poleg živinorejske kot naj-plodonosnejša veja našega slovenskega gospodarstva morala gojiti in razširjati tudi z državnimi subvencijami v prid celokupnosti. V tem oziru prednjaS in jamči za dosledno uveljavljenje navedenega pač ravno Sadjarsko in vrtnarsko društvo g svojimi odličnimi voditelji in narodnimi probndniki na noliu sadjarstva. Imena Bele, Humek itd. slovijo zbog svojih publikacij; istotako Rohrmann, Bukovec m ostali, ki so znam' tndi kot ustanovitelji in Sritelji tega velevažnega druStra, k? šteje letos že 11 takšnih razstav fe sejmov. Največ zaslug za sadjereijo pa imajo naši najstarejS učitelji-sadjarji, med katerimi zavzemata odlično mesto g. France Praprotnik, seda; petžnsed«mdesetlet-rok, in pa Sestdesetletnik g. Mihael Levstik. G. Praprotnik je med prvimi si oven ski uri sadjarji; saj deluje n* tem polju že do petdeset tet; Širiti je začel gojenje žlahtnega Badja najprej v St. Lovrencu pri Maribora, potem je vzgojil po eeti zgornji in spodnji Savinjski dolini naj-žlahtnejše vrste, ki so se videle na reči-šld razstavi Vse to je delo njegovih nesebičnih in marljivih rok; g. Praprotnik ima krog svojega mirnega in ličnega domka v Mozirju lep sadni vrt, ki Šteje med svoje gojence skoro trideset raznih vrst najplemenitejših jabolk. Vzgojil je sam štiri drevesnice, med temi zadnjo v Mozirju, kjer um je vedno drugo val tamkajšnji veletrgovec g. Pevec, istotako vnet sadjar. Mnoga častna odlikovanja di-čijo našega še dokaj čilega sadjarskega nestorja g. Praprotnika in je njegovo delo ocenil sam kralj Aleksander z zlato svetinjo. Ves drugi del slovenskega Štajerskega je obdelan od g. Levstika, ki je deloval v Št. Andražu, Celju in sodaj v Smihefcu nad Mozirjem že trideset let. Vzgojil je dve sloviti drevesnici in bil istotako večkrat odlikovan za svoje požrtvovalno delovanje na sadjarskem in vrtnarskem polju. Sadna prireditev v Rečici ob Paki je vznikla pod njegovim vodstvom. Prepričan sem, da se danes z hvaležnostjo v srcu spominja vsakteri izmed današnjih posestnikov-sadjarjev svojih prvih učiteljev - strokovnjakov, ki so danes sicer že osiveli starčki, ki pa istotako z radostjo čujejo odkrita priznanja javnosti za njihovo veiSko delo. Ves narod jim bo ostal hvaležen. Jožo K—č. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Pšenica: baška, 10 vagonov 367.5 do 370. Turščica: baška, 11 vagonov 230; nova, 1 vagon 270. Moka: baza «0», 1 vagon 247.5; «0s», 3 vagoni 550; «2», 2 vas gona 510; «5», 1 vagon 435. Tendenca ne» spremenjena. = Pogodnosti za izvoz našega vina v Avstrijo. Znano je, da ima naše vinogradništvo od vseh inozemskih tržišč največ izgledov za razpečavanje vin v Avstriji, ki je naša soseda in kamor so radi kratke proge tudi prevozni stroški majhni. Naša delegacija, ki bo pogaja za sklenitev trgovinske pogodbo z Avstrijo na Dunaju, si prizadeva doseči za izvoz naših vin v Avstrijo Iste ugodnosti, ki jih imajo italijanska vina. Časopisje poroča sedaj, da bo Avstrija na te nase zahteve pristala. = Proti previsokim obrestim. Narodna banka je pozvala vse svoje podružnice, naj zberejo pri trgovcih in industrijcih podatke, kakšne obrestne mere, provizije in prometne pristojbine zaračuna ?a-jo banke za odprta posojila v kontoku-rentu. Narodna banka namerava podvze-ti potrebne korake proti onim bankam, ki zaračunavajo previsoke obresti in provizije. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Marije Padarjeve, trgovke v Vidmu pri Dobrepoljah (narok 6. novembra; oglasitveni rok poteče 2. novembra,). — Poravnalno postopanje celjskega trgovca Ant-ona Kocuvana je končano, ker se je z upniki poravnal. = Promet preko Sušaka. Od izpraznitve Sušaka do konca julija t. 1. je prispelo v sušaško luko 68 parobrodov, skupno s 100.000 tonami ter 156 jadernic s 30.000 tonami. Tu niso vračunani pa-robrodi rednih prog kakor tudi ne manjše ladje pod 10 tonami. Celokupni uvoz raznega blaga je znašal 14.170 ton In 6180 hI vina. Na posamezne uvozne predmete pride: na cement 7811 ton, črni prenog 4145 ton, razno kamenje za stavbe 230 ton, pesek za stavbe 288 ton, olje 8 ton, asfalt 1120 ton. Celokupni izvoz v istem času pa je znašal 6962 ton. Iz tega sledi, da je povprečni dnevni promet preko Sušaka znašal v tem času okrog 20 vagonov. Ako se odbijejo praznični dnevi in dodajo parobrodi rednih prog, dobimo povprečni dnevni promet okrog 40 vagonov. = Fuzija bank v Sarajevu. V Sarajevu se bosta fuzionirali Srpska prometna banka in Srpska banka = Carinjenje kostanjevih palic pri izvozu. Na predlog Generalne direkcije carin je finančni minister rešil, da se pod kostanjevimi palicami, nepredelanimi (iz st. 19..točke 5. izvozne carinske tarife), katerih izvoz je zabranicn, razumevajo kostanjove palice preko 40 mm srednjega premera. Kostanjev« palice v srednjem premeru 40 mm in manj so proste carine. =: »Gospodarski vestnik« št. 10., vsebuje med drugimi naslednje članke: Ing. Velicogna Lucijan: V boj za kmetijske nadaljevalne šole. — G. F. Agrarni kredit. — Dr. Kajin Miran: Nedostatci i mane zadrugarstva. — D. P.: O kipenju vina. — Š. A.: Robkanje grozdja. — Dalje ima več člankov iz živinoreje, poljedelstva, sadiarstMk čebeloreie itd. — >Gospodarski vestnik« je glasilo Slov. kmet. društva v Gorici, Slov. čebelarske zadruge v Gorici, Tržaške kmetijske dratbe in zadružne zveze v Trsta ter »»-haja r Gorici Uredništvo in uprava.: Via Gioroč Cardncci 7.-L Gorica. Stane 10 lir letno in izhaj-. vsak mesec. = Nov tehniški »Sst. Začetkom oktobra začne izhajati pod r redni i^vom g. Stjepa-na MiSaka »Strojarski list«. Časopis izhaja dn« 1. in 15. v r-esc-vi. Zastopa intere-se strojnikov in kurja če v in bo prinašal strokovne in poučno Sanke. Upravništvo in uredništvo se nahaja v Jarucrah, pošta ftomac (Srem). Poedina Številka stane Din 4.50, letna naročnina 100, polletna 50 in četrtletna 26. Na zahtevo se po Sije prva številka r» ogled. = Dob»ve. Vršil* bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. oktobra pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 187.000 kg mehkih drv in 13.700 kg bukovih drv. — Dne 4. novembra pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani giede dobave blaga za državne zastave; pri ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani glede dobave kompletnih klosetov in lijakov: pri ravnateljstvu državnih železnio v Zagrebu glede dobave Samotne mok6, Samotne-opeke in šalic za stranišča; pri ravnateljstvu državnih železnio v Sarajevu glede dobave stavbnega lesa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. — Dobave. Dne 6. novembra L L se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave silicijeve bronče-ne žice; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih uradnih potrebščin in itventarja: pri ravna i teljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave železa in praška za avtogeno varenje; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave parnega stroija in generatorja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. = Prodaja odpadkov od stekla se bo j vršila dne 5. novembra t. L pri ravna- j teljstvn državnih železnic v Zagrebu. — ! Predmetni oglas z natančnejšimi podat-1 ki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. = Izvoz piva Iz Češkoslovaške. Lani se je izvozilo iz Češkoslovaške 885.000 hektolitrov piva, največ iz Plznja. Najboljši konzumenti češkega piva so bili Nemčija, Holandija, Švica, Avstrija in Italija. — Podaljšanje romunskega moratorija. Bukareški list »Vittorul« javlja, da je vlada sklenila podaljšanje moratorija za privatne inozemsko dolgove v močnih va^ lutah ponovno za tri mesece. 875; Maial: 7 *d«t. poaojDo 62 de 63, agrarne 28 do 24, Vojna Skoda 113 do 115.5. BEOGRAD. — Tendenca nestanovitna. Blaga je bilo dovolj. Tečaji vseh deviz so dalje padli. Promet je bil srednji. Notirale »o devize: Dunaj 0.0974 do 0.0976, Bru«elj 820 do 325, Budimpešta 0.08 do 0.091, Bukarešta 37.25 do 37.75. Italija 296 do 296.75, London 307 do 3075, New-York 68.75 do 69. Fariz 360 do 361, Praga 204 do 204-5. Sviea 1317 do 1318. Sokol Soki>»-w-> drti*tvo v Mostah. Vsled preu rodit—* odra v Sokolskem domu na Selu, »o je gledališka sezona nekoliko zakasnila. S skušnjami w je začelo v t-ebvč^m tednu. Vabimo vse one, ki imajo veselje, do dramatičnih nastopov, da se priglasijo kot igralci k dram. odseku. Prijave sprejema br. starosta Remžgau- L Novi Vodmat 1L 9. oktobra: LJUBLJANA. Vrednote: Vojna škoda 114 do 0, Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 233, Merkaniilna 123 do 130, Praštediona 916 do 0, Slavenska 0 do 96, Strojne 130 do 150, Trbovlje 0 do 375, zadolžnice Kranjske deželne 0 do 88. — Blago: trami, monte, zdravo blago, merkantil. tesani, 50 vagonov 408 do 412 (zaključek 408); deske, L, II., m., 0 do 6S0; oglje, Ia, vilano 115 do 0, vse franko meja; jese-novi plohi, suhi, Ia, 20 do 100 mm, 0 do 1400; drva, suha, bukova, Ia, 1 m dolž. 29 do 0, vse franko nakl. post.; pšenica: domača, franko Ljubljana 380 do 0, baška, par. Ljubljana 0 do 425; turščica, baška, par. Ljubljana 0 do 380; oves, baški, par. Ljubljana 0 do 320; laneno seme, par. Ljubljana 685 do 0; pšenična moka, baSka, franko Ljubljana: <0>, 0 do 615, «2», 0 do 565, c5>, 0 do 515, <6>, 0 do 465; krompir roza, franko nakl. post. 120 do 125; fižol: , b-n, očiščen, franko Reka trans., 1 vagon 620 do 625 (zaključek 610), segla družina Star. Čechie, ki ja pretek V) nedeljo v finalni tekmi premagalo družino Slovaške Slavije z 10 : 91, Praška Slavija v pokalni tekmi premagana. Slavija, ki je preteklo nedeljo v prvenstveni tekmi premagala Sparto, je morala v sredo v pokalni tekmi kloniti pred outslderjem Čehoslovan (Košice), ki je tekmo s 3 : 2 (2 : 1) odločil v svojo korist Slavija je z izjemo treh igralcev nastopila z istim moštvom kakor proti SpartL Zastreljala je tri ena.stmetrovke. Prvo nemško nogometno moštvo v Parizu. 19. oktobra igra v Parizu berlin, ski klub Tennis-Borussia. Je to prvič po vojni, da nastopijo v Parizu nemški nogometaši. Nemški nogometni savez je ž« dal dovoljenje za ta nastop, čeprav ja prvotno izgledalo, da ga bo z ozirom ua razpoloženje gotovih nacijonalističnii krogov odrekel. Napredovanja častnikov S kraljevim ukazom so na predlog vojnega ministrstva imenovani: V generalštabu: za podpolkovnika ma. jor Anton Lokar. V pehoti: za podpolkovnike majorji: Fran Dolinšek Josip šmid, Miroslav Mar-tinčič, Josip Ravter, Branko Svarc, Fran List, Zvonimir Bagljan. Karol Dolenc, Kamilo Herak, Linug Dekaneva, Emil Knific, Oskar Hubeeki, Fran Pacak. Matija Parac, Anton Petrinčič, Franc Gro-šel, Fran Kubež, K resi mir Košak, Iva« Rojnik, Marijan Grizold, Julij Maras. Za kapetana I. raz. kapetana II. raz. Viktor Gamberger. Za poročnike podporočniki: Slavko Hudales, Mirko Černe, Drago Slo kovec, Pankracij Pangeršič. Artiljerija: za podpolkovnika maja* Dragotiu Kozel. Konjenica: za podpolkovnika maje* Dragotin Masek-Dvorak Inženerija: za podpolkovnika majot Edo Stefin. Art. tehnična stroka: za podpolkovnika major dr. Jeločnik. Veterinarstvo: za podpolkovnika major d:. Ivan Keber. Zandarmerija: za podpolkovnike majorji Rudolf Cvetko, Jakob Klement in Jakob Sagadin. Mornarica: za ekoo. podpolk. major Josip Pretnar, za san. podpolk. major dr, Vladimir Ferlan, za ekon. majorja kape-tan L raz. Josip Bleiweis, za mora. tehi. kapetana I. raz. kap. D. raz. Fran Dobri-la. za morn. teh. poročnika podpor. Bernard Sušteršič in za mora. tehn. podporočnika vodja H. raz. mašinske stroka Adolf Cizmek Premestitev. Za Šefa notranjega oddelka stalne vojne bolnice 01. armijske oblasti ie imenovan sanitetni podpolkovnik, dr. Rudolf Kobal. dosedaj v strUni vojni bolnici r Ljubljani. Novi rezervni podporočniki. Izpit za rezervne pešadijske podporočnike bo napravili v Ljubljani sledeči učitelji - dijaki, ki so služili tri leta po tri mesece v Celju: Bitenc Rado, Svetinje; Peutsch Franjo, Sotina; Lado Furlani, Ljubljana; Ivan Horvat, Mala Poljana; Janko Ilorvat. Močvarjevci; Ivan Jamo-rič. Krško: Rudolf Kavčič, Vinica: Drago Kline, Vojnih Janko K o kal;, Kranj; Slavo Komar, Ptui; Ciril Kopitar, Novo mesto: France Korbar Vitanje; Jovo Ko-vič, Križevci; Franjo Kožar, Vcržej; Jože Mrak, Mengeš; Groga Novak. Vrhnika; Roman Pegan MariMr; Joža Pire, Sv. Duh pri Krškem; Miro Počkaj. Laško; Janko PreJog, MaLa Nedelji: Radeč Jože. Maribor; Josip Scrajnik. Kropa: Jakob Stuhec. Sv. Lenart v Slov. goricah; Lado Vanič, Krško; Edgar Voa-cina, Tržič; Josip Zalar, Metlika, Josip Zupančič, Lliubljana. Lastnik In Izdajatelj Remorrij cjufrs* Odgovorni urednik Fr. B r o * o »i Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani Ljubljana. 9. oktobra 1924 f.jnbljana 206 uad irorjen Kraj •b opazovanja Ljubljana . 7. Ljubljana . 14. , Ljubljana . 21. • Zagreb . . 7. Beograd . 7. Dunaj . . V. Praga . . 7. luomost V. Zračni tlak 767 0 767 "7 769 3 7662 765-4 7666 Zračna temperatura 9.8 16 2 106 10-0 1013 120 Veter breiretra vzhod ser. Tih. brei vetra rapad Oblačno 0—10 p&dsTice mm megla TRČin. obL ■ev. Ttb pol obL jamo oblačae V Ljabljani barometer višji temper. nižja Solne« vihaja ob 610, zahaj* "b 17 23 Vremenska napoved za petek: Spremenljivo, toda napredujoče zboljšanje. Pozneje lepo. Razstava j,Ma?iesa" HI. grafika ln arhitektura. ČeSka grafika je ni!a ob rojstvu mo= Henie umetnosti najbolj propadla. Slava Vaclava Hollarja, znamenitega češkega grafika v XVII. stol., ni mogla ustvariti z raznimi akademskimi učitelji dobre tra= dicije in tako je v drugi polovici XIX. stoL celo grafična tehnika domala nežna« na. Mladi Manesovci so se je naučili na Francoskem, kamor so pričeli romati v 90. letih. Zato ie meščansko življenje, ta prehvaležni motiv za Francijo in Nemce, ostalo v češki grafiki brez odmeva. Mladi pa so razmeroma hitro napredovali in da= nes je češka grafika enakovredna grafiki ostalih evropskih narodov. Francoska šola je prispevala svojo do= vršeno, tekom desetletij v vseh moder« nih smereh preizkušeno tehniko. Nova radiranka je francoskega izvora, prav ta« ko so nastali na Francoskem razni po« skusi barvne grafike, ki se je mladi Čehi radi poslužujejo. Z nenavadnim razume« vaniem so si prisvojili tujci vso šolo in postali sodelavci modemih francoskih stremljenj. Znani Frant. Kupka, ki se je sraino naselil v Parizu, je danes zelo ce« njen ilustrator francoskih avtorjev. Od« mev temeljitega tehničnega šolanja se je kmalu pojavil in plodno uveljavil v češki domovini. In lani je eden teh francoskih učencev, Frant Simon napisal po lastnih Bkušnjah knjigo o grafičnih tehnikah, ki velja za moderni umetniški brevir strokovnjaka. Pri teh okoliščinah, ko je bilo točno tehnično podanje glavni zahtevek grafike je morala prevladati pokrajina v delu mlade generacije. Spremembe v naravi, itmosferične kurijozitete, nijanse letnih časov, to »o snovi, ki nikdar ne utrudijo tehnične iznajdljivosti. 2e imenovani ši» mon, Vondrouš, Strefti, Stretti » Zampo- [dobra kompozicija in smisel za formira« 'v razdrapano notranjost današnjega ni, obdelujejo v zelo kompliciranih teh« , nje mas. Pogosto pa njegovim ciklom umetniškega ustvarjanja. Zaključimo lah« nikah vse poetične momente narave in manjka duh, ki je ustvaril kot vzorec ko s konstatacijo, da gre za organizacijo služeče literarno delo. Krcmlička je igriv novega tipa umetnosti, ki bo ustrezajoč rafiniran, išče dekadentno arabesko. Vik izraz modernega življenja. M. sc ni dvignil preko tehnične soiidnosti. : _ Močan talent pa je Ramboušek, ki daje I , svojim socialnim motivom dramatično, i liiinS, >10133 • • • resno noto. Njegova tehnika je s po pol« i i radi iščejo svoje motive v arhitekturi i starih mest. Praga s svojo sijajno pretek« J iostjo se pojavlja v njihovih delih, pa ! tudi daljni tuji kraji. Tem umetnikom j ne gre le za ustvarjanje vedute. ampak v j prvi vrsti za grafično fiksiranje razpolo« • ženja. Zato uvajajo barvasto akvatinto, i njena na Francoskem; listi pa imajo Ia« 1 ki omogoča cel program, radi uporablja« , sten značaj in obetajo češki moderni jo mehko litografijo in suho iglo, ne da I grafiki samostojnega umetnika, bi kdaj programatično prekoračili meje i * čiste grafike. «Manesova» razstava ima tudi oddelek V tem času zraste eden največjih so« j arhitekture. Zastopanih je par stavbar« dobnih grafikov, Maks Švabinskv. Izšel j jev z deli, ki naj bi približno označila da« jc iz Pirnerjevc šole in si počasi, vzpored ; našnje stanje. Voditelja Kotera in Pleč« Trije novi plesi- V Pariza sc je vrši! kongres. Na ta kongres so prišli vsi tisti, ki se zanimajo ! za ples. To se pravi, vsi ne, ker bi v Parizu nc mogli dobiti prostora, čeprav je Pariz velik. Prišli so torej plesni učitelji in profesorji, otvorili zasedanje, ngo- ' mo en korak. Zainc se s korakom nazaj, ti. da teh ni bilo malo v Parizu na kongresu. Prišli pa so lahko na kongres tudi drugi, ki niso s profesorji plesa prav nič v sorodu. Prišli so novinarji. Edcu med njimi pa je bil malo r oroden »n prisodilo se mu je. da mu je stopila na kurje oko neka mlada gospodična, ki sc X obupno držah očeta za roko in vsa zaverovana vzdihovala: — Papa, papa ... jaz bi pa plesala hr-pa, hupa, papa, hupa!... Papa ji je ugodil in mala jc tako; poskusila, kako gre novi ples. Toda korak pri «hupa» ni tak korak kakor so koraki v običajnem življenju, ta korak ima sa- tovili sklepčnost in poslali v svet ierman, j nadaljni koraki so drsajoči, križni, prehi-no s svojim slikarskim delom, ustvaril j nik, nista zastopana. Od starejših je po« : v katerem zahtevajo: 1. da se vsi moder- i tevajoči in krožni. Deklica ie bila obu-oseben grafičen slog. Obdarjen je z do« slal par del Otokar Novotny, ki v sploš« ni plesi linificirajo (po naše bi se reklo: ipana... A že je zagledala drugi ples: brim, opazujočim očesom, s tvornim umet . nem sledi Koterovemu programu in se je pojednotiio). Vprašanje unifjciranja se j five step. Ta je sestavljen iz treh valčko-nostnim občutkom in sigurno roko. Z iz« j mnogo naučil pri škotski arhitekturi. Nje jim jc zdelo posebno važno, ker so po- 1 vih korakov in dveh taktov navadnega redno marljivostjo je Švabinskv ustvar« j gov milje so stavbe za potrebe življenja, i vabili k diskusiji vse profesorje plesa, j koraka. Dospel je v Pariz iz Anglije in jal in rastel s svojim delom. Tehnično j v monumcntalnosti nima posebne sreče, če so včlanjeni v različnih asocijacijah se je baje ustavil že na normandski obali obvlada lesorez in razne bakropisne teh« i Odlikuje ga dober in veren okus. Mlajši, ; oz. udruženjih ali ne. Dejali so namreč, • ter se brzo udomačil. Tret.i ples, ki ga nike do rafiniranosti. Nikjer pa je ne , Gočar in posebno Janak, uvajajo nove j da se je treba o tem končnoveljavno od- ; je visoki aerepag sprejel, nosi ime «Kra-uporablja za gol vi rtu oz ni efekt, govori j dekorativne probleme. Slede duhu časa ločiti, da se pride v okom škodljivemu Ucvska Jemska» (Roya!e Jemska), nje-le, kadar je treba kaj izraziti. Erotika | in iščejo zgodovinske vzore, a uporaba , in kvarnemu ravnanju in vplivu pseudo- t gov oče ie profesor Jimmy. Pleše pa se v modernem materialu je težavna stvar ; profesorjev (to so profesorji — namreč tako-le: najprej argentinskaO) promena-in sc redkokdaj posreči. Janakov krema« i plesa — ki pravzaprav niso profesorji), j da, potem korakanje s ploskanjem in na-torij je tak primer, dočim je Gočarjev ki ^.oreegrafsko umetnost samo v nič de- I to pol obrata. Kako gre naprej, pa ne vernim srečna rešitev. Uvajanje barvanih 1 vajo... Kot 2. točka ki ;e ne zahtevajo i mo, ker pariški listi premalo o tem piše-omamentov iz betona, to specialitcto ! nič man energične, je zahteva po novih, jo. Sploh opažamo, da žurnalistika ne češke moderne arhitekture, kakor tudi j modernih plesih, češ da so dosedanji ple- ! posveča dovoline pažnje prelepi plesni vsiljivo barvanje fasad, bo pač d-oletela j si že zastarel; in da spadajo pravzaprav j umetnosti in nekam ironično omenja no- je glavni tema njegovih listov. To je mo« ški občutek, ki je v grafiki švabinskega dobil prav poseben izraz. Idealizem, ki je mojstrova globoka lastnost, je posta« vil rajske scene v izmišljeno pokrajino, polno orijentfllskc fantazije. Razstava nu di tudi par njegovih portretov. Zaključc« ni so s točno formo v toke premišljenega življenja, škoda je le, da nam vsaj par njegovih študij ne zaokroži vpogleda v mojstrsko ustvarjanje. Švabinskv je kot akademijski profesor vzgojil celo generacijo učenccv. Ko pre« gledamo njihova dela, se nam zdi, da se ob nastopu novega umetnika reformator« ja ista usoda, kakršna je doletela koši« tost secesije. Iskanje sloga za ulito stav« bo je delo celega sveta. Čehi so šli svojo pot, kar je znamenje njihove iniciativno« sti. Hvaležni smo društvu «Mancs», da nas je mojstrov« osebnost razdelila nn posa« i je seznanilo z deli najnovejše češke umet mezne sestavine in da te sestavine žive nosti. Zbirka je premiš'jeno izbrana in | v ropotarnico, ne pa — bog ne daj! — v plesno dvorano! — Tretjič in zadnjič pa je potrebna neka metoda pri pouku ritmičnih plesov, ki bi je bile potrebne vse plesne šole. Kdor pogodi metodo, ki io bodo plesni kongresisti sprejeli, bo doživel čast, da se bo ta metoda natisnila in celo v več jezikih. Tako so sklenili na kongresa vseh ti-sedaj lastno življenje. Konupka odlikuje | nudi z veliko odkritosrčnostjo vpogled j stih, ki žive od plesa, in moramo prizna- ve plese. Moj bog, saj večno tudi ne bomo plesali shimmy, tango, blues, varia-tio deleetat, in pa plesalci so željni — pravijo učitelji — novih plesov, čeprav — na uho! — večina njih še starih plesov ne obvlada. Zato pa dobi nam pozdravljena, mislimo resno, nova plesna serija — s five stepom, predivno hupo (kako blagoglasno!) in kraljevsko jemsko! 2« „t«phim)8" ] Ig „2ciil»e" tuii buta 1 Din StiUM Itofeft beMlt oŠ **»» S*_l>»«j.wrsanJ«r is _Seonve- trn računa vaška beseda 1 Din. — Prlobčnjejo ae la mali OKiaat, ki •o * munTKi m taftke t odi » znankah K« vpraianja odgovarja oprave la, t» Je vpra*soj< prlioteaa »Mir-k a *tt odgovttt txr »a.niva!aci)aka pri«u>Jbio» O DioJ Čevljarskega pomočnika treznega ln Testnega, za fina zbila ln šivana delu, išče na stalno meglo za takoj Avgust Jeglič, Radeče. — Popolna oskrba v hiši. 21532 Gostilno Išče t najem mlad zakonsM par. Najraje v mestu, ali pa tudi na deželi. Ponudbe p<-d ..Agllnost 38" na upr. Jutra. 21514 Realec Sestošolec, bi inštrnlral nlžješolca. Nasiov je pustili v upravi .,Jutra" pod šifro »Sestošolec". 21553 Učenca Pohištvo na obroke, Kdor al hoče nabaviti trpežno ln poceni pohištvo, naj se obrne na: Zupančič Franc, mizarstvo In trgovl- starega 14 let, z dobrimi lz-I pričeval! mtSČ. šole, sprejme Da pohištva. Gllnce 20 ln ' . .... L' ...... ..... .. ..lin. Cnn.l. Bukovih drv suhih In zdravih, kupi večjo množino Franjo Kalan, trgovina premoga ln drv v Celju. 21445 ln gre tudi na lom. Naslov v upravi „JuLra". 21521 Angleščina Privatne ure la tečaje Je otTorlla »nova is Anglije ae vrnivša iilaa Farier, Dvor-eakova ulica it. 3/111, (hiša rannies, Obnova). 21518 Citre poučaje Izprašan učitelj. Prvovrstni uspehi. Hodi čudi na dom. Cena ura S L>lu. Pouuuoe pod ,,1'ouk ' na upr. ,,Jutra" 21559 V inštrtikcijo iz vseh predmetov, sprejme srednješolca akademik. Ponudbe ua upravo ,,J utra" pod „Bober učenec bo". 21561 v hiši. 21531 (iščejo) Prodajalka i Špecerijske, inanuiaiitume ln galanterijske stroke, i znanjem knjigovodstva in ko-res],onat uce, žeil ioesta ken-torlstlnje, prodajalke ali pa biaba;nlčariie. Cenjene ponudbe aa upravo HJuira" v Celju pod „Zuueai j! ra", 20003 Klavir in teorijo poučuje ^ trgovec, stojuci, "llc* s/'re^- Sivo preprogo ' 1 Ptuj. Hran« la »tanovanie m"jo ae VSa naročila In po- ■— —-" — <•— —» pravila. 21468 velikost ca 3 X 2-60 m, ka- ___________ _ 1 plm Ponudbe z navedbo cone na upravo „Jutra" pod ,,Preproga 10816". 21425 Železno blagajno starejil sistem, ca. 300 kg i -težko, proda za 1000 Din ' itudolf sbll v Mokronogu. 21450 Perje uokoij«, goajt> ln Jroaji p oh ler račje oddala vsako množino po kineruih cenah tvrdka K, V aj d », Cakorec. 1883 Teorofske GOBE in FIŽOL kupuje Sever 4 Komp. | VLjubljan« J VVoifova ul. 12 is beletl knjig«, M ey ar jev !konv. laka. itd., naprodaj, j Ponudbe ua upravo „Juua" ! pod ..Teorot". 21536 Železno peč in fotogr. rdečo luč, k-uplm. I Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro .Ječ". 21575 Trgovski pomočnik znešane stroke, a dobrimi Izpričevali ln proat vojaščine, , _ želi siužbc v trgovini v me- ! f^i^.U" SSF'i.%Jete,J- ! Nekaj starin, orožja Pristopi tudi kot družabnik 8e proda. Naslov pove upr. k manjšemu trg. podjetju. ; Mjutra". 21560 Cenjene ponudbe pod značko i___ „Prlden ln pošten" na upr. j „J utra". 21475 1 Pesek | reč vrat ln po ugodni ceni. se oddaja. Nanlov ia ceno ae polave v uprav t ..Jutra". UUI Otroški voziček dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Voziček 10895". 21568 (dobe) Korespondent 3ni knjigovodja, aainostojen, ki zna pisat! tudi na stroj , . , -,. - • . In obvlada več Jezikov, se i I LJubljani ali na deželi. NeKaj trgOVSkc Oprav« sprejme k večjeiiru po«eeivu Ponudbe na upravo „Jutra ' 1 na deželi Pr! posestvu les- p"d 9lfro gospodinja se po nizki ceni prod«. — na IndujsLrija. sZS. . "S&S". 21569 ; Ogleda s. v trgovini v Sv. Kot gospodinja želi vstopiti vdova srednjih let prt dobro sltulranl dru- { žlnl ali starejšemu gospoda v LJubljani ali Samci licajo prednost. — Poleg prosiega ! BtanovanJa, kurjave ln raz- | svetljave, plača po dogovoru ; Nastop takoj! Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko »Samostojen". 2142H Plačilni natakar energičen ln s ka. se sprejme. Pismene ponudbe na upravo ..Jutra" pod Inse-ratco Številko 21268. Brivski pomočnik starejša moč, z znanjem slovenskega. srbohrv., nemškega in italijanskega jezika, želi vstopiti v h 11 ž [jo v kateremkoli kraju Slovenije. — Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro ..Brivec". 21571 Florljana atlet 26. 21541 Absolvent trg. šole v Mariboru, vešč slov., nemškega in sibohrv. Jezika, slovenske stonografi je, kakor tudi strojepisja, lš?e mesto. Gre tudi ua deželo. Naslov pod značko ..Absolvent" v • upravi ..J-utra". 21564 Službo prodajalke blosajnlčarkc ali kot pisarniška moč, išče gospodična z dveletno trgovsko prakso. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod šifro ,Dobra moč 10867' ua upravo „JuLra". 21533 Učenca za pek arijo 15 let starega, z dežele, ta-V-oJ sprejme z vso oskrbo Ap.tnn Preskar, Dunajska c. št. 5. 21219 Učenca poštenih staršev, pridnega ter močnega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme v špecerijsko trgovino Aioj2ij Mlhevc, trg.. Dol. Logatec. 21472 Kleparski pomočnik se takoj sprejme. — Anton Fuchs, Krlževniška ulica 4. 21565 Krojaška obrt i vpeljala, lokal z inventar- 2 krojaška pomočnika ! jeni ali brei. na zelo pro- dobra, s p r e j m e za veliko .r.^..^: delo A, Medvešek, krojač Trbovljah. ~ " Predalčnik Iz trdega lesa. dobro ohranjen, Be proda v Rožni dolini 190, pritličja. 21529 Črna zimska suknja s plišasto podlogo, z« gospoda srednje velikosti, ako-ro popolnoma nova ln kolu-Uovina .Skung', dobro ohranjena, za podlogo plaščev, ae po ugodni ceni proda. Naslov pove upr. „Jutr»". 21535 Damski plašč | Bkoraj nov, se poceni proda. ! Polzve ae med 12. In 14. uro n« Starem trgu 17, II. nad. 21639 Raglan (zimsko auknjo) poceni proda Loopnld Lončar, Sv. Pavel pri Preboldu. 21534 Krompir in čebulo razpoAlija v veakl množini po konkurenčnih cenah K K o s in a o. trgovec, Slojncl, Ptuj. 21531 Resnim kupcem vil, stauovunjskin, trgovskih, gostilniških io obrtnih fali ln posestev, kmetakib po-. sestev. graščin, mlinov, žag i ali stavDnib parcel, nudi aaj-večja Izbere Realltetna pisarna II 1887 I »Posest*, d. Z O. Z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. Pozor, obrtniki! Majhna hiša na najlepšem i kraju na Gorenjskem, pripravna za vsakega obrtnika ali za stanovanje, se proda za 23 000 Din. Ponudbe pod ..Ugoda« prilika 23000" na 21526 Šivilja išče sobo !n k-ublnjo. Naredi dotičneu-.u vse zastonj in plača mesečno po dogovoru Naslov pove uprava ..Jutra" 21413 Dva dijaka ali dijaka ln dijakinjo Iz nižjih razredov srednje šole, iz boljše rodbine, Bprej-me na hrano ln stanovanje ■uradniška družina. Naslov pove uprav« ..Jutra". 21413 Iščem stanovanje 3—5 sob. proti dobri nagradi. Plačam event. najera nlr.o naprej. Pon-udbe pod „Lrepo stanovanje ' na upr. _ J utra". 21277 Lepo opremljena soba v centru, po molnoatt a posebnim vbodom, a« Išče. — Ponudbe n« upravo »Jutra" pod „2000". 21490 Elegantna soba se odda takoj samo finemu, solidnemu gospodu, najraje trgovcu, pri nitmi rodbiul. Pismene ponudbe pod šifro „Vllla" na upravo „J-utra". 21481 Soba z eno al! dvema posteljama, event. tudi tremi, se odda. Ponudbe na upravo „Julra pod „Jeaen 10893". 21562 Stanovanje la 2 ali 3 eob s kuhinjo v Ljubljani, ae lite aa takoj ali pozneje. Najemnina po dogovoru. Ponudbe aa apr. ..Jutra" pod šifro »Stanova-nje 10898". 21670 Stanovanje proti odkupnini pohištva, ae odda. Naslov pove oprava ..Jutra". 21587 Več stanovanj z zajtrkom, ae Išče za vi- i sokošnlce. Ponudbe ae proal po dopisnici ua naaiov: M. Likar. Poljanska ceata 87. I vila Bergman. 21542 Mladenič ! star 31 let, mirnega značaja, ae želi poročit! z 20—"" M staro gospodično (tudi vdove niso Izključene), s pre- ! moženjem, .bt:.::o s ; posestvom tudi na deželi. — Imam premoženja 400.0t>o K. Ije resne ponudbo s sliko, ki se vrne. na -upravo ,.Jmrr." ! »d tllro ,,Lepn Jesen 49". Za taj-ost »w častno jar 'i. 21519 fjy 25.000 Din posojila išče mlad obrtnlfc za 21etno i dobo proti 40odstotnim obre-: btiaj in vknjižbi na hl&o in I parcclo zemlje. Na razpolago je tudi porok z večjim j posestvom. Samo resne ponudbe na upravo ..Jutra" i nod „Popolna garancija". 21573 iliUliSSSiSl^n I Bff f f 9VV » Lepoto doaeiete samo. ako uporab- r,redTO)no del0. ceno proda Ijate E! -n cpaiate in ap;.-. giaše.|čarna v židovski ulici rate. O 6 k o. Nov! Sad. Fti- 5t g 21550 i toškl put 131. — Cenik brez- 1 I --lačno. 21006 zofira in enim I m ? krniti leni ja^r-Efiffle IjD&Oaaa, Dvorni trg l Vioiino Dopisovati želi Ura z verižico ... ,. . . se Je ! s g u b I 1 a od Japlje- mlad ln inteligenten foapod. ve cwl|e do ko;odTora. Pošten t v svrho ženitve. — Kado.an, poAtno ležeč« St. Vld-Stlčna. 21531 : 30letni intd. trgovcc ' Iz province, fedne zunanjosti, Izborilo altulrao, Išče znanja v svrho ženitve % ' bla^u, veaelo Iu dobru sltn-Iraoo daiiiu. Popoluoma rosne dopise a aliku, ki se vrne, na upravo ..Jutra" pod ftlfro , Pamet In areča". 21452 Opoiarjacic na | Zakon o oli!§Siiii is um soTiOuprgiii ki es naroča pri Tiskovni zadrugi v Ujublianl tor velja s poHniao vred »ln 6 50. najditelj ae proel, da jo proti nagradi odda pri J. G., Japijeva ulica 4. 2)572 S&9 Šivilja Uradnik •tar 27 let. teli tem potom resnega znanja z luielUcvil-j no gospodično alt vdovo, ▼ ; svrho k cenejše ženitve. — i Neauonimne pocradbe a sliko, ki ae vrne, pod ..Poslovodja" na upravo „Jutra". Dlekre-i cija strogo zajamčena. 21524 dobro Irveibena v veern šiviljskem poslu, sprejme delo la trgovin. Na zahtevo ae vloži kavcija. Plamene po-nodbe aa uprav« ..Jutra" pod ..PoOteaa 100". 21576 Na te-^to hrano se sprejme več goapodov. — Naslov pove uprava „Jutra" 21552 (3 ■ V nobeni kn již- g ^ oid ae sme g manjkati i' Mm iM\ \ DredD g i. Glonar « Cte, brol. »Din, 0 »e«. t-so Dt» ■ m Naroča se pri 5 f Tiskovni zadrugi , d ▼ Ljubljani ^ ¥____________________m Pri plamenih vpraianjlh, informacijah ali kakih drugih željah, na kaUsro naj upravništvo p lam ar. o odgovori, je brezpogojno priioiiu manipulaoitaiso pristojbino 2 Din. Na plamena vprašanja, pri Katerih nI priložena navedena pristojbina, ne odgovarjamo. _ Upravništvo ,,Jutra". Mesečno sobo lepo opremljeno, a posebnim vhodom, po možnosti z električno razsvetljavo, v dvorskem okraju, se išče. Cenj. ponudbe se proal na upravo ,.Jutra" pod šifro ..Snažnnst 10876". 21537 i Korespondentinja popolnoma Bamostojua v vsen plsaraisklb poslih, se spre j- I tne s 1. noven>brom. Lastno- i ročno pisane ponudbe, po možnosti s sliko, na upravo . J-utra'" pod značko ,.Korc--sponder.tinja 300". 21520 Vajenca t dežele, sprejme slaščičarna N"owotny v Ljubljani. 21543 Gospodična (šivilja) »pretna, ki ima okus in veselje do trgovine, se sprejme v trgovini Magdič, Ljubljana. Predstaviti se je od 11. do 12. do^ldne. "1536 skem krnj-u Slovenije, se od-21566 da a" Pro<1a- — Pismene ponudbe na upravo ,,Jutra" šifro ..Krojaška obrt pod 10S88". 21554 Modistka Horvat Ljubljana. Star! trg. prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din. dvobarvni 170, enobarvni 140 Din, ra/.llčne baržunuste !n druge novosti po najnižjih cenah .— 2ain! klobuk) v zalogi. 1908 g Mer hoče ki! predati KUBf iicče kaj kupili Kdor iSčs službe iti i oaj ioseiira f Jutru" ■ Spolna oprava jako dobro ohranjena, ae poceni proda. — Kje, pove uprava ..Jutra". 21517 Voziček (clza), kuhinjska miza ln druge stvari, naprodaj. — Prule št. 17. 21544 Geodeti, pozor! Prodam dobro ohranjen popoln busolnl Instrument s stativom. Povpraša se: Vo-žarski pot št. 4, LJubljana. 21547 Motor-accoche 2 ln pol k. b., se radi pomanjkanja prostora ugodno Šiška 233/1. 21549 Postelja ' z nočno omarico, dobro ohra-i njena, Be poceni proda. — Naslov pove uprava „Jutra" 1 21551 Stanovanje se zamenja na Gllncab št. 272. 2 sobi b kuhinjo lil prltlklinnml, t.a enako ali manjše v mestu ali v bližini. — Polzve se v Krakovski allcl 6. 21548 Pisarno be išče t aredin! mesta. — Ponudbe z navedbo najemnine pod ..Pisarna" na upr. „Jtitxa". 21466 Dijak se sprejme na stanovanje s zajtrkom (elektr. luč). — -Naslov pove uprava ..Jutra" 20558 Soba pripravna za pisarno, se išče. — Naaiov pove oprava ,, Jutra". 21488 Naroiajte, cita te in razštria^fe Krojaška delavnica se Išče v Kranju za takoj ali pozneje proti dobri plači. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Lokal". 21527 i — —— IIIITIITIMIIII z- J^L iiiiiinminL H Ne odlašajte! p d Sadje, med, krompir. Fižol, pšenico. -' ^ oves, koruzo, slamo, seno, zelje, re- n j H po in vse diu^e poljske pridelke naj- h 'ti ugodneje prodaste ali kupite le po □ .JUTROVIHi OGLASIH. F Povpraševanj ie mnogo! £ P H K TTTTTTIT T T T 11 111111 ULIiLLULUJJJ THE LONDON DIRECTORT" (Londonski edresar) Izhaja -vsako leto ler vsebuje pokrajintke ln tojezem&k« oddelka, ki 50 rtrdctjsel po strokah, ... . "v petih jezikih. Ta edresar cmogoia trgovcem direktno ob?CTBtiJe s ir< je pripovedovala starka. <,Neža, ko umrjem',> je dejala, ,izroči tole pismo p. Kajetanu ali p. Benediktu. Samo njima! Ko umrjem, a ne poprej!' je naročevala. Oh, koliko je trpela, kako se je zvijala, kako je drgetala! Zdaj je prestala . . . sirotica, ubožica!> Benedikt jc odprl pismo, ga čital in nato rekel služkinji: Ihteč je odšla, p. Benedikt pa je bral: pravi Gospod. Povem le zato, da rešim druge svoje usode, enake smrti, istega zločina in zločinca. P. Danijel me je zapeljal. Prisegal mi je, da zbeži z mano in da se poročiva. Ko pa sem pred mesecem dni povedala, da se čutim mater, me je opsovaL mi je dejal Blaznela sem od obupa. Zvedela sem pa, da ima sestanke z drugim dekletom in da jih je imel že več. Obupana sem ga poiskala vnovič in ga rotila, naj reši mojo čast. A zasmejal se mi je v obraz ;n mi pokazal vrata. — Prisegel si!> sem mu dejala. — mi je zabrusil. — sem prosila. — cPoišči babico! V Ljubljani jo dobiš — pomagaj si — meni nič mari!> Tedne in tedne sem prejokala, trepetala, omahovala. Končno sem se odločila: ali se rešim ali poginem. V sramoti živeti ne morem. Tako sem mislila. Zdaj je konec. Umreti moram. P. Danijel pa naj ne ugonobi nobene več. Zalo sem Vam pisala. Rešite vsaj mojo naslednico! Bog pa mi odpusti inoje grehe! Milka. je govoril varuh, cln to je redovnik! To je duhoknik! O, čakaj, jaz te poiščem — jaz te razkrinkam, jaz te zadavim! Potem pa se zgodi z menoj, kar se hoče! Maščujem te, Milka! Prisegam ti!> Pretresen je ostavil p. Benedikt obupanca, ki ni maral čuti nobene tolažbe. Ali naj gre zdaj k priorju ali celo k provincijalu ter .mu izroči Milkino pismo? Ali naj gre k p. Danijelu in ga opozori, kaj ga čaka? Kaj naj stori? Celo uro je hodil p. Benedikt okoli samostana, a odloČiti se ni mogel. In ko se je že v poznem mraku vrnil v cerkev, kjer je odložil ciborij, je šel naravnost v svojo celico. V refektorij je sporočil, da je bolan in da ga zato ne bo k večerji. A hodil je po svoji celi gor in dol ter ugibal in razmišljal. Želji nesrečne pokojaice mora ustreči. Očividno je dala samo zato poklicati p. Kajetana ali njega. In žrtev p. Danijela mora biti konec. Nesrečne nove zapeljanke je vsekakor treba rešiti pogube, njih roditelje in sorodnike pa sramote. Ako pa gre jutri k provincijalu, bo gotovo takoj poklical predse tudi p. Kajetana. In potem se razkrije, da je Kajetan prelomil r.aloženo kazen, ušel iz cele ter ponoči utekel iz samostana. Potem pa nastane škandal, in ko se Kajetan vrne, ga zapro v samostansko ječo. Doslej je Benediktu uspelo, da je prikril pobeg svojega prijatelja. Morda ga prikrije še dva tri dni. Samostanski brat, ki prinaša Kajetanu zajtrk, obed in večerjo, v naglici ni opazil, da sprejema hrano Benedikt iz Kajetenove cele. Zmerom se mu tako mudi. Plošček s posodami poslavlja na zid stebrišča pred celo, potrka na duri, zagodrnja in urno odhaja. Benedikt pa tiči za vrati, smukne, kadar je hodnik prazen, po posode in jih odnaša v celo. Tako jih tudi vrača. Golida tik umivalnika bo v treh dneh polna. Potem jo eventualno Benedikt ponoči sam izprazne v svinjak. Vse je torej v redu. Samo da 9e Kajetan vrne. In da bi le gospod Golob ne izdal tajnosti! Samo tri — kvečjemu štiri dni: potem se začni za p. Danijela sodni dan! Utrujen je legel. A zaspal je šele pozno, nemirno, mučen po težkih sanjah. Kdor oglašuje, ta napreduje! Spretnega mlinskeg 6078/» lh 1 ki ima kapital in je pri odjemalcih dobro nvetieo, išče jugoslovanski proizvajanja zelo zinožeu mlin. Ponudbe s šifro „3Illnski za-atopmk V-86" sprejema luterreklam, d. d., cglasai zavod v Zagrebu, Pal-mottčeva ulica it. 13. zbrana, na vagone, eksportira po zmernih cenah vinarns, CigJar I drug 5103/a Esntftlsi biro: Zagreb, Samcstsnslia ulico 2. Novo poslopje v Ljubljani primerno za tovarno ali večji obrt in stanovanje naprodaj. Pojasnila daje Aloma Companv, Ljubljana. steklenice za vkohavanje sadia in povrtniee so najboljšo in najceaejJe. 30 Glavna zaloga za vso državo: Lovrc Petovar, Ivanjkovci. Istotam se dob£ Zupančove knjige „Konzorvt-ranje sadja ln povrtnin za domačo uporabo" t slovenski in hrvatski izdaji. Gospodinjo, naročite! Elektromonter vešč instalacij in popravit dvo- in trofazuib električnih naprav pošten trezen iu priden, f>e sprejme v dobro, stalno službo. Prosto stanovanje. dobra plača Nastop takoj Ponudbe g prepisi izpričeval o pposobn sti na ..ZAGORKA", 4.1, Bedekovdlna. »1*6» Kupujem stai rezano gradivo iu panje iz orehovine, dalje prvovrstno bnkovino v kladah. E. LOBER, Gra*, EJuard- Ricbtergasse 13 Steirmark. soasa sii m \ iRavnokar riospele novosti po 7.r ^amn cenah! jgioa Velita izbcra modri nakita, ssifs, baržana itd. me In gospode, svilene jopice, , nogavice - - Prodaja z 10 do 20 popusicm" MODNA TRGOVINA A. ŠINKOVEC nasi. K. SOSS Ljubljana, Mestni trg št. 19. Perilo za volnene - - rokav Naša ljubljena mati, oziroma tašča in stara mama, gospa rsi. je danes * 85. letu svoje starosti, pre-videna s tolažili sv. vere, po kratki mučni bolezni umrla. Pogreb nepozabne bo t petek, dne 10. t. m., ob 16. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu b večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, da« 8. oktobra 1884. Žalujoče rodbine: Brovet, Llileg, Lukač Zahvala. Ob smrti naše ljubljene mame, oziroma tašče, stare mame in tete, gospe ee sa v*v T^o Atve \\j\e ulica 51$ ocrenop Knjigovodja-bilancista samostojno moč, po motnosti neomenjenega, išče za takojšnji nastop Konzervna tovarna ,.Globus", d. d. na Vrhniki Plača po dogovoru. — Refiek-tira m umo na prvovrstne moči s prima-referencami. izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo g. dr. Julija Polcu, častiti duhovščini, mengeški godbi, domačim pevcem za ganljivi žalostinki pred hišo in ob odprtem grobu, darovalcem vencev in končno vsem, ki so jo v tako častnem številu Bpremili na njeni zadnji poti. 6834/a Rodbini: Jenčič in Tekavec. Naročajte, čitajte in razširjajte __ W dnevnik „JUTRO" 1 -p*__ 11 i7T777T7t 1T11m i u n u t: n t e, h n n ? m11 i 11 ■ u n n n m t n i u j; 11111 ? u ? i j i j {: j m n m m 11 ti j n 11 m 11 m t u i j; 111 m n j m i j t m u i n i 3 n h < 111! 1111 m t ^ ZAHVALA. Za izraze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti nepozabne mame, oziroma sestre, gospe FANI BRBIRBL vdove po železniškem inženirja izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo darovalcem lepih cvetic in onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. 6836 a Žalujoči ostali. I jniiiiiiiniiiimm-T*™'"1™"""™™"""""".............................................................................. ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočntia povodom smrti naše dobre, nepozabne soproge, oziroma ljube mamice, hčere, sestre, svakinje in tete, gospe Amalije Drobnič - Vale trgovčeve soproge in za mnogobrojno časteče spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo gg. zdravnikom celjske bolnice za požrtvovalno zdravljenje, cenj gg. pevcem za genljive žalostinke in končno vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Vsem naša tisočera brala! V Laškem, dne 10. oktobra 1984. 5237a Žalujoči ostali. 5im»ntmtwmnn>muiwiiHiHnHHfwnii»min»nroii»ig««i»wiHmum»WH»»irnt»n»tn»iiiinri»nMt;i: ::i!:iitinuiuMiMiiiiiiiiiniiir za trpinu in nuj LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v lastnem poslopju)- Obrestovani« vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papiije?, deviz in Talnt, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskoopt in inkaso mepic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavke: Kredit L|nMJ»na - Telefon 40. 457 in 648 411/•