Poitiilna pMans T gotwvW. Loto XII., štev. 288 Ljubljana, nedelja ij. decembra l93f Cena * Din L pravuifttTO. LjuOU*n». K^uitljev« alte« S - Ieietoa it 3122. 3123^ 5124 3125 3l2b kscr*tai oddelek.. Ljubljana Selen-Dur^oT* al J - Tal tn 2401 Podružn c» Maribor Aiefciiiundrova eesta K 13 - Teleton H 2453. Podružnica Celje, &oceoovt ulica It 2 — Teletos it 190. Rjičunt ort pošt ček. ta vodih: Ljub-ltan» it 11542 Praha balo 7* T«tn VVie* *t 10S 241 živahno delo v poslanskem klubu Skoro vse klubove sekcije so ie pričele * razpravami — Ožji odbor za prebrano pasivnih krajev nančna sekcija pa bo imela svojo prvo sejo v ponedeljek ob 16. Dopoldne od 10. do IX Je bila tu« seja gospodarskega odseka poslanskega kluba Na seji so predebatirali elaborat, ki ga je pripravil predsednik odseka dr. Velizai Jankovič in ki bo, ko ga sprejme plenuno gospodarskega odseka, predložen poslanskemu klubu kot predlog za ublažitev in olajšanje gospodarske krize ▼ naši državi. Gospodarski odsek je imel sejo tudi popoldne. Prva seja glavnega odbora poslanskega kluba je napovedana za 14. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Narodne skupščine. Beograd, 12. decembra. Danes od 16. do 19. je Imel prosvetni odsek poslanskega kluba svojo prvo sejo, na kateri je razpravljal o zakonu o telesnem odgoju. Člani odseka so bih soglasno mišljenja, da je treba pri uvedbi tega zakona posvetiti največjo pozornost sokolstvu kot najmočnejši organizaciji privatne micijative, ki se bavi s telesno vzgojo naroda. Odsek je razpravljal še o vprašani« pro-svetljevanja prebivalstva, zlasti o pospeševanju osnovnega šolstva. Prihodnja seja je napovedana za torek 15. t m. ob 16. Na dnevnem redu bo diskusija o srednješolskem pouku. Beograd, 12- dec. r. Dopoldne je bil na seji verifikacijskega odbora prečitan in sprejet predlog za Narodno skupščmo o verifikaciji mandatov. Poročilo so podpi-KLli vsi člani verifikacijskega odbora. Beograd, 12. dec. M. Socialna sekcija poslanskega kluba je imela ob 9. dopoldne svojo prvo sejo. Udeležili so se je vsi čla-nl sekcije. Predsednik dr. Miloslav Stoja-dinovič je ob otvoritvi seje pozdravil prisotne m naglašal važnost vprašanj, ki čakajo rešitve v tem odseku parlamentarnega kluba. Predsednik Je nato predložil sekciji predloge o vprašanju prehrane v pasivnih krajih, ki je najbolj važen med vsemi perečimi problemi. Domenili so se, da bodo o teh predlogih razpravljali predvsem načelno in določili tudi metode svojega dela. Razprave so se udeležili vsi člani sekcije. Končno so izvolili ožji odbor, ki mora v najkrajšem času konkretizirati zahteve, izrečene na današnji sejL Ta ožji odbor Je pričel 2e popoldne delati. I>o ponedeljka, ko se ob 9. dopoldne zopet sestane plenum sekcije, bo odbor zaključil avoje delo in sekciji predložil svoje poročijo. V odboru so dr. Miloslav Stojadi-Eiovič, dr. Nikola Kešeljevič, dr. Milovan Grba, dr. Dragoljub Jevremovič in Dušan Ivančevič. Danes popoldne je bila tudi prva seja prosvetne sekcije poslanskega kluba, fi- Razpad madžarske vladne večine Krščansko socialna gospodarska stranka prešla v opozicijo - Demisija ministra dr. Ernszta Budimpešta, 12. dec. č. Politična kriza, ki Je naatftJft, ker so krščanski socialci nastopih proti vL&dirii nameri, da bi znova reducirala prejemke državnih upokojencev, je danes dosegla svoj vrhunec. Vladni blok, lci ao ga sestavljali krščanski socialci s JJ3 poslanci ter Bethienova unitaris Lična atranka in ki je obstojal že nad 10 let, je <3anes razpadla. Krščanski socialci so danes popoldne sklenili, da se morajo njihovi zastopniki umakniti iz odbora 33-ih in da preidejo vsi v vrste opozicije. Na ta nacm hočejo preprečiti, da bi vlada zares izvršila svoj sklep. Najbolj je izzvala njihovo ogorčenje izjava ministrskega predsednika, da je ta redukcija v interesu proračunskega navnotežja in da jo bo izvedel, čeprav na svojo lastno odgovornost, ter objavil v uradnem listu. Druge stranke so predložile razne predloge za ohranitev ravnotežja v proračunu, toda vlada jih ;je vse odbila. Med tem so poslali nezadovoljni tudi nekateri poslanci v unitari-Btični stranki sami, v kateri je 15 poslancev, ki zastopajo interese madžarskih urad- nikov. Vodi jih bivši državni tajnik prt notranjem ministrstvu Stramarski. Tudi ti poslanci so sklenili, da preidejo v opozicijo, če se vse to zares zgodi, bo vlada izgubila svojo sedanjo večino in bo ohranila le še 138 pristašev v parlamentu. Budimpešta, 12. dec. s. Krščansko sod-jalna gospodarska stranka, ki ima ▼ poslanski zbornici 33 mandatov, je izstopila iz vladnega bloka, čim je ministrski predsednik grof Karolyi ponovno izjavil, da bo zakon o znižanju pokojnin jutri objavljen v uradnem listu. Pristaš stranke, sedanji minister za prosveto in socialno skrbstvo Ernszt, je pismeno podal ostavko, vsled česar je rekonstrukcija Karolyijeve vlade neobhodno potrebna. Ministrski predsednik grof Karolvi je kljub vsem tem dogodkom trdno odločen, da bo še dalje vodil vladne posle. Notranji položaj je postal še bolj kritičen, ko Je 15 uradniških zastopnikov v unitaristični stranki prav tako odklonilo zakon o znižanju pokojnin in zagrozilo, da bo v skrajnem primeru prešlo v opozicijo. Ameriški kongres o Hoovrovem moratoriju Opozicija demokratov proti Hoovrovemu predlogu — Francija pripravljena za olajšave Nemčiji, če se znižajo vojn! dolgovi Ameriki eoet evropskih dolžnikov, če bd ee črtale nemške reparacije. Senator Johmšon je t evo jem govora nadaljeval borbo portii Hoovrovi politiki. DejaJ je, da pričakujejo v inozemstvu, d« bo pomenil Hoovrov moratorij konec vojnih dolgov. London, 12. decembra, i. »Daifly Tele-graph« poroča, da je francoska vLada po-slak vsem svojim poslanikom v inozemstvu zaupno okrožnico, v kateri jiim »poroča svoje stališče glede nemških reparacij. Francoska vlada pravi, da bo Nemčiji dovolila razne olajšave v okviru Youngovega načrta, branila pe bo svoje stališče, dokler Zedinjene države ne pristanejo na znižanje vojnih dolgov. Okrožnica je po mnenju »Daily Telegrapha« zanimala tudi zato, ker na previden način namiguje na angleške in ?merirke bančnike^ ki so podelili Nemčijo kratkoročne kredite v pričakovanju takojšnjih dobičkov. Z angleškega stališča je po mnenju lista dokaz mogoča prav resna razprave o francoski aluziji na obnovitev reparacij z blagom. W&shington, 12. decembra, č. V repre-fimumem zbornici je v včerajšnja debati o .Hoovrovem moratonju izjaivil republikanec Fk*sber, d« bo kongres povzročil go-ispodareko propast Nemčije, kar bo lzzva-]>o strašne posk*iice za ves »vet, če bi za- I vrnili prediiog predsednika tioovra. Zda se, da razpoloženje za moratorij imed republikanca na taiko majhno, kakor (►o prvotno sodili pač pa so demokrati :moratoriju zeio nenaklonjeni. Državna za-kladni tajnik Mellon je izjavil, da bi kongres prevzel dalekosežno odgovornost za madaljnji razvoj dogodkov. Amerika ne :more dovolite popolnega črtanja dolgov, ki ga pričakujejo v inozemstvu, Kjer so daii Hoovrov emu moratoriju takšen pomen, kakor da se z njim uvaja reforma v svetovnem gospodarstvu. Mellon je posebej naglas.il, v kakšnih razmerah bd se II naši i posamezni doižnihi Zedinjenih dr-:im. Velika Britanija je že itak mnogo izgubila s padcem funta, če bi se pa sedaj črta!« reparacije na njen račun, bi njem dolgovi narasli za 37 odst. Ze to dokazuje, ■ia bi se povsem unjčiLa plačilna sposob- Banovinski svetniki za gladujoče Sarajevo, 12. dec. AA. Na današnji seji 'banskega sveta drinske banovine je pokončani razpravi o proračunu poljedelskega •oddelka banski svetnik Pavle Gajica predlagal. naj banski svetniki odstopijo po eno .dnevnico za pomoč in prehrano siromašnega stradajočega prebivalstva v drinski banovini. Banski svet je predlog soglasno .»prejel. Sodna preiskava o paniki na pariški borzi Pariz, 12. decembra, č. Prancoska vlada je sklenila izročiti sodišču zadevo o alarmantnih govoricah, ki so se pojavile v zadnjih dneh na pariški borzi in zaradi katerih so padli vsi tečaji, posebno pa tečaji bančnih papirjev. V krogih nekaterih bank menijo, da so izvirale te govorice iz nem-ikega vira. dočim je »Petit Parisien« mnenja. da so povzročili panično tendenco na borzi komunistični agitatorji. Izenačenje srbsko-hrvatsiega pravopisa Zagreb, 12. decembra n. V Jugoslovenski akademiji znanosti in umetnosti zaseda že nekaj dni komisija, ki proučuje iz-nenačenje pravopisa in znanstvene termi-nOlOgi'?e v tei JnmlcM? pff>f. Alplraan-der Belič iz Beograda, dr. Tomisalv Maretič, dr. Dragutin Boramič in dr. Stj. Ivčid. \ ■G 1 j .* ■ s 1 i m 1 ■ Naročam* a<«š» mesečne 25 - - Da, ca inmenum 40 — Dia Uredništvo DubH«re: &iufl)eva ulica 5 Telefos it 3122 3123 3124 3125 te 312i Maribor: Aleksandrova cest« 13 Telefon it 2440 (ponoči 25821 Celje Kocenova al S- Telet it 190. Rokopisi ne ae vračata — Ogla« po tarifo Nova uredba o univerzah Uredba prinaša mnogo važnih sprememb, zlasti za akademska društva in za polaganje doktorskih izpitov Misija Zaleskega v Londona London, 12 dec. ft. PoJjiski zunanji minister Zaleski je dopoldne odpotoval. O njegovi misiji v Londonu pravijo, da je bila povsem političnega značaja. Zaleski je baje zahteval, naj Anglija posreduje za omogočenje sporazuma med Poljsko in Nemčijo. Ta intervencija naj bi se prikrila s potrebo, da se izvrši razorožitev. Diplomatskemu uredniku »Daily Telegrapha« je Zaleski izjavil da je bil predvsem nje-gov namen paralizirati vtis zadnjih dogodkov na londonsko javnost, da voidi Poljska imperij alistično politiko. Beograd, 12. decembra. AA. Ra podlagi 51. 41. zakona o univerzah je prosvetni minister v soglasju s predsednikom ministrskega sveta proglasil splošno uredbo o univerzah. Po tej uredbi so univerze najvišje ;>rosvetne ustanove za strokovno izobrazbo, 'a pospeševanje znanosti in za pospeševanje jugoslovenske nacijonalne kulture. Splošne določbe Univerze m avtonomna telesa te služIjo svojemu namenu v mejah zakona o univerzah. Svojo nalogo izpolnjujejo preko svojih »rganov in pod neposrednim vrhovnim nadzorstvom prosvetnega ministra. Posebni nazivi univerz se lahko podele :ia predlog prosvetnega ministra a kraljevim ukazom. Glede zasebnega prava to univerze jurl-dične osebe. Univerze lahko »prejemajo tudi darila m volila. O sprejemanju odloča univerzitetni »enat Zadužbine in fonde univerz upravlja univerzitetna uprava. Univerzo kot pravno teio — v kolikor gre za upravljanje njenih dobrin — predstavlja rektor, pri čemer se ravna po sklepih univerzitetne uprave. Univerze se vzdržujejo iz državnega preračuna. Fakultete, ki tvorijo sestavne dele univerz, niso samostojne juridične 06ebe. Rektor, odnosno dekan samostojne fakultete je dolžan ob koncu vsakega šolskega ,eta predložiti prosvetnemu ministru kot vrhovni nadzorni oblasti poročilo o delu, •stanju in potrebah univerze, odnosno samo-a to in e fakultete. Fakultetne odredbe Fakultetne uredbe predpisujejo; kako »• urede posamezne fakultete, ali se posamezne fakultete dele na odseke aK skupine, kateri predmeti se predavajo kot glavni in kateri kot stranski in kako se ti predmeti raa-dele glede na pouk in izpite, dalje načrte o izvajanju pouka na fakultetah, pravila glede skušenj, predpise o promocijah, prehodne odredbe za slušatelje m doktorske kandidate. Fakultetne uredbe morajo vsebovati enake predpise za vBe istovrstne fakultete glede vpisovanja slušateljev, prijav k izpitom, izpitnih skupin, izpitnega reda in diplomskih izpitov, doktorskih tečajev in ocen, ne glede na to, ali so predmeti posameznih stolic povsem enaki Univerzitetne oblasti Uredba predvideva te-le univerzitetne oblasti: 1.) rektor univerze, l.) dekani fakulte«, 8.) univerzitetni svet, 4.) univerzitetni senat, 5.) univerzitetna uprava; 6.) fakultetni svet, 7.) disciplinarno sodišče, 8.) sodišče za slušatelje. Rektorja voli konec Šolskega leta univerzitetni svet za dve leti iz vrst svojih članoV. 0 izvolitvi rektorja se obvesti prosvetni minister. Rektor prevzame posle v začetku Šolskega leta. Isti profesor sme biti največ trikrat po vrsti voljen za rektorja. Ako je rektor tako v drugič ali v tretjič izvoljen, lahko prorektor zahteva, da svet na isti seji izvoli tudi prorektorja. Rektor lahko poda ostavko, ki pa je univerzitetni svet ni dolžan sprejeti. Na čelu vsake fakultete rtoji dekan, kl ga voli dotični fakultetni svet za leto dni a vrst rednih profesorjev. 0 izvolitvi novega dekana se pismeno obvesti rektor, ki poroča o tem prosvetnemu ministru. Uredba navaja dolžnosti rektorja in dekanov, ki prav tako lahko podajo ostavko, vendar je fakultetni svet ni dolžan sprejeti Univerzitetni svet tvorijo rektor ko* predsednik in vsi redni profesorji kot člani. Uredba zelo podrobno opredeljuje prar vdce in dolžnosti univerzitetnega »vota, ki voli rektorja, po potrebi pa tuda prorektorja, odobri ali zavrže izvolitev rednih in izrednih .profesorjev, stavJja .predloge .prosvetnemu ministru glede odstranitve red-mih in Izrednih profesorjev z univerze itd. Seje univerzitetnega sveta ee sklicujejo po potrebi. Univerzitetni senat sestavljajo-, rektor kot predsednik, prorektor, dekani in prodekanl vseh fakultet kot člamL Univerzitetni senat lahko sklene, da ee na njegove seje povabijo tudu drugd zastopniki posameznih fakultet iz vrat rednih profesorjev. Univerzitetni senat sklepa med drugam o letnih poročilih rektorja in dekana o delu .ln stanju posameznih fakultet Univerzitetno upravo tvorijo: rektor kot predsednik in dekani vseh fakultet kot člani Univerzitetna »prava med drugim določa na podlagi predlogov fakultetnih svetov načrt letnega proračuna, odmerja vsote, ki pripadajo univerzi po proračunu, upravlja zadužbine im fonde univerze ln vodi nadzorstvo nad vso njeno imovino, voli na predloge fakultetnih svetov asistente, dnevničarje itd. Uredba razen tega ureja sistem pravic bi dolžnosti fakultetnega sveta, kd ga tvorijo vsi rednd in izredni profesorji posa meznih fakultet. Predsednik fakultetnega sveta je dekan. Disciplinsko sodišče razsoja o nerodnostih in disciplinarnih prestopkih profesorjev univerze, univerzitetnih docentov, zasebnih docentov in univerzitetnih asistentov. Disciplinarni postopek se lahko uvede na zahtevo rektorja ali na zahtevo prosvetnega ministra ali pa na sklep tistega fakultetnega sveta, kd mu profesor pripada Obtoženec ima pravico izbrati si zagovornika Lz vrst profesorskega zbora svoje univerze Razprava je ustmena in ne javna Vendar lahko na razpravo pridejo vsi stal ni člani profesorskega zbora. Sodišče za slušatelje je po tej uredbi pristojno za razsojanle univerzitetnim §tu dentom V to razsodišče pridejo trije redni profesorji, M jih rroli konec šolskega leta univerzitetni senat na leto Ani. Slušatelji se sodijo po disciplinarni uredbi, bd jo predpiše prosvetni minister za vse univerze. Profesorji Na filozof skd fakulteti Je 38 stoMe, na pravimi 17, na medicinski 29, na veterinarski 17, na tehniški 32, na poljedel&ko-goz-darakri 20 in na teološki 14. Na univerai poučujejo: 1) redni profesorji, 2) Izredni profesorji, S) undrerarteta. docenti, 4) privatni docenti 5) honorarni profesorji in honorarni učitelji, 6) lektorji, 7) univerzitetni strokovni učitelji. število učiteljskega osobja ee uredi r« zakonu o sistematizaciji Profesorji ln univerzitetni zavodi tavajo lahko kol pomožno osobje asistente po upravičeni šolski potrebi, fct Jo ugotovi fakultetni svet. Razen tega določa uredba tudi nprsroo dn tehndAko osobje univerz. Slušatelji Slušatelji univerz so lahko redni aK izredni. -Kot redni slušatelji se sprejmejo osebe, z lzpri6evak>m o prestanem zrelostnem izpitu na srednji šoli. Glede na vrste zrelostnih izpitov in na značaj fakultetnega pouka se predpiše s fakultetnimi uredbami za katera teh zrelostnih izpričeval so morda potrebni dopolnilni izpiti. Osebe, kri nimajo izpolnjenih pogojev za redne slušatelje, se Lal-ko po odobritvi fakultetnega sveta sprejmejo za izredne slušatelje, če «najo tanko šolsko izobrazbo, Id jo predpisujejo fakultetne uredbe. Tekhn izrednim slušateljem, ki kasneje izpolnijo pogoje za redne slušatelje, se pod nobenim pogojem ne morejo štetd semestri izrednega slušateljstva v semestre rednega slušatel jstva. Vpisovanje slušateljev, fcl prvič stopijo na univerzo, se vrši na dekanatu fakultete od 25. septembra do 5. oktobra in od 1. podpirajo v stiskah ali ob bolezni, aM pa se telesno krepe Slušatelji se lahko združujejo taii s namenom, da krepe m tiri jo jugosiovenako nacijonalno kulturo. Zato labko obstoje tale društva: repro-tentačna, podporna, kulturna, »trokovna, umetniška in športna. Reprezentančna in podporna društva predstavljajo študente univerze kot celo-to. Imenujejo se jugoslovenska kn lahko obstoji samo po eno na vsaki univerzi ali samostojni fakulteti, ostaiLa pa predstavljajo študente, združene v posamezni otroki. V reprezentančna društva se ne morejo vpisati slušatelji kot posamezniki, nego kot kolektivne enote. Reprezentančna aruštva vseh univerz in samostojnih fakultet se Jahko združijo v skupno društvo. Prav talko se lahko tudi študentska društva raznih fakultet v kraljevini Jugoslaviji združijo v skupno jugoslovensko iri-štvo, oe zastopajo isto stroko ali služi j j istim namenom. Vrhovno nadzorstvo nad delovanjem takih društev ima prosvetni minister. Društva, fci jih univerzitetni senat ni priznal, rektor takoj ukine Veaiko društvo je dolžno predložiti univerzitetni upravi pred svojo redno letno skupščino svoje letno poročilo. Če bi predsednik društva dovoJfl da se udeleže društvenih sej nečlani, ga univerzitetna uprava odstavi io odreda volitev novega predsednika. Če kdo povzroča nered in preprečuje delo, je predsednik !ol-žan vzpostaviti red, pri čemer sme zahtevati podporo od univerzitetnih eblasti. če deia jo nered slušatelji, nastopi proti njim univerzitetna oblast z dnscip'inar-nimi ukrepi, v hujših primerih pa jih kaznuje disciplinarno sodišče ali pa univerzitetna oblast z izključitvijo z univerze ali z izgubo dveh ali treh semestrov Če 6e društvo ne pokori odredbam univerzi tetnio oblasti, jih le-te takoj razpuste, proti članom uprave pa uvedejo disciplinarni postopek. Prosvetni minister bo izdal glede univerzitetnih dništev še posebno urecFbo s podrobnimi določi®. Pouk in izpiti Univerzitetni pouk je svoboden. Profesorji so popolnoma svobodni pri svojem pouku in nihče jih zaradi njihovih znanstvenih razlag ne more klicati na odgovor. SluSateT ji si svobodno izberejo predavan ia, ki jih hočejo poslušati, -zpite pa smejo delati samo po določilih fakultetskih odredb. Izpiti so diplomski in doktorski. Vsi se delajo pred komisijo, t katero pridejo redni in izredni profesorji in univerzitetni docenti. Roki za diplomske izpite v vsakem šolskem letu so lahko ob začetku ali Koncu vsakega sen.estra, vseiej po 14 dni. Doktorski izpiti se lahko vrše tudi izven rokov, določenih za diplomske Izpite. Podrobna določila o tem predpišejo fakuitefc-ne uredbe. Doktorski Izpit je sestavljen te dveh delov: ustmenega in pismenega. U strnem doktorski izpit dela kandidat ix spdoSnega ia posebnega dela tiste znaoostne panoge, ia katere dela doktorat. Ko kandidat napravi ustmeni izpit, mora braniti disertacijo, ki mora biti izročena najdeij leto dni po ust-menem izpitu. Predmet disertacije si izbere kandidat vselej v sporazumu a profesor jenu Disertacija mora dokaza«, da J. kandidat delal po znanstveni metodi in da je sposoben samostojno znanstveno delovati. Ustmeni doktorski Izpit tvori polovico doktorskega izpita, izvršitev disertacije is nje hranitev pa tvorita drugo polovico doktorskega izpita. Oba deia izpita se morata napraviti na isti fakulteti. Doktorski naslov se izgubi z izgubo državljanskih pravic na podlagi sodne obsodbe, ali pa de se po izvršenem doktoratu ugotovi ds predložena disertacija ni kandidatovo samostojno delo. Prehodna in zakl]učna določila Ako pride na skupščini kafcega di ultra ali drugače na univerzi do neredov, sm. rektor odrediti, da m predavanja na univerzi ali kakem njenem delu ustavijo za tri dnL Za nad tri dni se sme to zgoditi samo po sklepu univerzitetnega senata, za nad deset dni pa po aklepu senata tn s odobritvijo prosvetnega ministra. Ta p« lahko tudi sam izda odlok, da se ustavijo predavanja za več ko deset dnL Na vsaki univerzi obstoji razen posebnih seminarskih in zavodskih knjižnic, kl služijo posebnim potrebam poeannemiih strok in predmetov, tudi splošna univerzitetna knjižnica, katere organizacija so predpiše z zakonom o knjižnicah. Prehodna določila uredbe odrejajo^ dn bodo do uvel javi j en ja novih fakultetnih uredb veljale dosedanje fakultetne uredbo, v kolikor ne nasprotujejo predpisom zakona o univerzah in splošni univerzitetni uredbi Rektor, prorektor, dedom in prodekas 90 ne morejo odstaviti « rvojega položaja, razen če podajo ostavko aH so disciplinarna obsojeni. Noben redni aH izredni profesor ne no« re imeti poleg svoje profesorske »hiŽbe še kakšno drugo postransko službo brez do« voljenja prosvetnega ministra Vsi honorarni profesorja te honorarni učitelji ki jih razglasitev te urodbe dobi na teb položajih, lahko ostanejo na njib, dokler ne izidejo nove fakultetne nretfbo. Mesec dni po razglasitvi fakultetnih uredb pa se morajo dati vnovič voliti, ▼ koliko* je potrebno, da še ostanejo na fakulteti Oni kandidati, ki so si že pridobili pr»« vico, da smejo delati doktorski izpit pol dosedanjih predpisih, ali pa so (i to pravico pridobili leto dni po razglasitvi to uredbe, bodo delali doktorski izpit po do« sedanjih predpisih še dve leti. Vse upravno, tehnično, pomožno in ostat« osobje, ki se ponovno voli o priliki razglasitve zakona o univerzah, se mora dati ponovno voliti po določAMh te uredbe. Vsa društva slušateljev unrver*, ustanovljena pred razglasitvijo te uredbe, ae morajo v roku treh mesecev Šolske dobe preurediti po določilih te uredbe. Društva, M se po tem ne ravnajo se razpuste. Društva pokrajinskega, verskega aH plemenskega značaja se takoj razpuste, »JdJi imovdna pa se bo likVikUraJa po določilih njihovih pravlL Ta uredba dob! obvezno moč, ko oi glasi v ^Službenih Norimahc Krstna stava Nj. Vel. kralja Beograd, 12. dec. M. V Beogradu bodo jutri na praznik sv. Andreja praznovali ▼ mnogih rodbinah hišno slavo. Slavo bo praznoval tudi naš kralj. Dvor je nocoj izdal obvestilo, da bo praznoval kralj s svojo rodbino slavo na Dedinj u, kjer ae bo vršil« v dvorski kapeli tudi služba božja. Knjige za čestitke so izložene v maršalatn dvora. Minister dr. Kramer na Ceiinju Cetinle, 112. decembra, p. Danes ie bila na svečan način otvorjena in izročena prometu nova cesta na progi Cetinje - Budva. Iz Cetinja je ob 10. dopoldne krenila proti Budvi dolga vrsta avtomobilov z zastopnikom kralja generalom Maksimovičetn, ministrom za gradbe dr. Krameriem in banom dr. Kruljem ter njihovimi spremljevalci. Povsod so predstavnikom oblasti priredili zelo svečan sprejem. Sredi poti se ie spre'vod ustavil ban dr. Kruli je otvorij cesto, nato pa je toplo pozdravljen uovoril minister dr. Kramer. V Budvi so ob tei priliki odkrili tudi veliko ploščo v spomin na prihod osvobodilne vojske 1. 1918. Ob 17. so se zastopniki vlade in oblasti z avto« mobili vrnili na Cetinje. Briining in Hitler Odmevi kancelarjevega nastopa — Pogoji za faltler-jevski vstop v vlado — Kdo bo novi državni predsednik jjerlm, 12. decembra d. V vladnih kro-gih bo z vtisom najnovejše zasilne odredbe m Brtiningovega govora po radiju zelo zadovoljni. Narodni socialisti so sprejeli Briiningovo izjavo kot udarec kar je bilo tudi nameravano, vendar pa vlada ni mnenja, da bi bilo treba pokret, kakršen je na-rodno-socialistični, ~atreti s silo, dokler sam ne izvršuje nasiln jsti. Merodajni krogi bi bili celo pripravljeni zadostiti zahtevi narodnih socialistov po sodelovanju v vladi, ako bi se ti zadovoljili samo s tem. Nikako' pa niso pripravljeni prepustiti jim odločilna ministrstva, zlasti ne vojno in notranje ministrstvo ali pa celo politično vodstvo. Ce bi narodni socialisti vstopili v vlado, bi se morali odreči radikal izmu ter kreniti na srednjo pot, ki jo smatra Briiningova vlada za edino primerno. Vsekakor pa vprašanje sprejema narodnih socialistov v vlado ne bo dozorelo pred aprilom, ker Je treba prej počakati na učinke zasilne odredbe in predvsem na to, ali bo mogoče izvesti v zadostni meri in dovolj hitro znižanje cen. Tudi zunanjepolitični vzroki govore proti poizkusu, da bi se narodni socialisti že v bližnjem Času sprejeli v vlado, Ker važna mednarodna pogajanja o reparacijah ne dopuščajo nobene izpremembe v sedanji viadi, zlasti pa ne v desničarski smeri. V bližnjem času zato po mnenju parlamentarnih krogov ni računati s krizo nemške vlade. Svet seniorjev državnega zbora bo bržkone odklonil zahtevo opozicije po sklicanju državnega zbora že v decembru. Ko pa se bo državni zbor sestal mes_-ca februarja, bo nadaljnji razvoj notranjepolitičnih dogodkov odvisen od uspehov mednarodnih pogajanj in od uspehov akcije za znižanje cen. Po splošnem mnenju bo Briiningova vlada srečno prestala tudi februar sko zasedanje državnega zbora. Volitve državnega predsednika bodo določene za naj kasnejši rok. ki je mogoč po ustavi, da se ne bo ovirala izvršitev od vlade začrtanega razvoja dogodkov. Kakor hitro bo ta rok določen, bodo vladne stranke zopet postavile HinJenburga kot skupnega predsedniškega kandidata. Hinden-burg doslej ni hotel ničesar čuti o ponovni izvolitvi, vendar pa smatrajo, da se bo ■pustil pregovoriti, ker Je danes položaj tak, da bi bila Hindenburgova kandidatura najboljše sredstvo proti vsakršnim nevarnostim. Ako bi Hindenburg kljub temu odklonil kandidaturo, bi se sredinske st.ran-ke bržkone zedinile za kandidaturo sedanjega vojnega ministra Gronerja, o katerem menijo, da bi bil najboljši naslednik Hindenburgra Preprečen Hitlerfev govor po radij« Berlin, !2. decembra. AA. Oblasti so preprečile govor, ki ga ie hote! imeti vodja nemških natijonalnih socijalistov Hitler po radiju. Govor je bil namenjen ameriškemu javnemu mnenja. Oblasti se sklicujejo na pravkar izdano zasilno odredbo o prepovedi političnih manifestacij, radijska postaja pa ie razen tega izjavila, da bi bil prenos govora v Zedinjenih državah nemogoč iz tehničnih razlogov. Hitler je nato sprejel nemške novinarje in jim izjavil, da je nameraval govoriti po radiju o zgodovini svoje stranke, o de- | struktivnem elementu v Nemčiji in drugih aktualnih vprašanjih. Za tem pravi Hitler, da ni hotel odgovoriti na govor, ki ga je ime! te dni državni kancelar dr. Briining, pač pa so bila njegova izvajanja namenjena borbi proti boljševizmu in proti mirovnim pogodbam. Vodja nemških nacijo-nalnih socialistov je za mir v Evropi, priznava zasebno lastnino in tudi zasebne dolgove, pač pa je njegova stranka odločna nasprotnica lavnih dolgov. Akcija za pocenitev živ IJessjsklh potrebščin Berlin. 12. decembra d. Komisar za nadzorstvo tržnih cen Gfirdeler je včeraj obrazložil zastopnikom tiska svoie namene. Njegova naloga je. poskrbeti, da se brezobzir-no izvedejo določbe zasilne odredbe, ki imaio namen, doseči znižanje cen. Prisilno gospodarstvo ni nameravanoo. pač pa se tio-čeio doseči nainižie pene. ki so gospodarsko mo?o?e. Nemško prebivalstvo Se mora v vseh ozirih prilagoditi skromnejšemu živ Ijemju. Poštenim obrtnikom se ni treba bat t, kier pa bo naletel na slabe namene, bo brezobzirno posredoval in tudi odredil za-tvoritev obratov. Če se morajo omejiti v svojih potrebah delavci, nameščenci tn uradniki, morajo tudi drugi državljani zmanjšati svoje osebne potrebe. Gordeler namerava predvsem poceniti meso. kruh in prometne tarife. Ukinjena bo pravica obrtniških zadrug za določanje cen. Vsak obrtnik naj svoje cene sam svobodno kalkulira. Povsod v Nemčiji bodo morale biti v trgovinah Javno razobešene cene blaga, ki se prodaja. Pogajania na Hessenskem Berlin. 12. decembra, d. Dočim se je borba med centrumom in narodnimi socijalisti v državni politiki poostrila do skrajnosti so začeli pristaši eentruma v hessenskem deželnem zboru pogajanja 3 tamošnjimi narodnimi sociialisti. Centrum sicer ni sprejel hitlerjevskih pogojev za sodelovanje v hessenski vladi, pač pa pravi, da bi bilo sodelovanje mogoče, ako hessenska narodno -- socijalistična stranka javno izjavi, da bo pri sodelovanju v vladi čuvala zakonitost, nastopala proti vsem prevratnim namenom ter da ne o priznavala druge *'le kakor državno. Centnim dalje zahteva nevtralno osebo za deželnega predsednika. Kakor poročajo iz Mfmchena. izjavlja vodstvo narodno - socialistične stranke, da vztraja na sprejetju vseh svojih dvanajstih zahtev. Predlogi za omiljen Je brezposelnosti Zanimivo delavsko zborovanje v Sarajevu — Delavstvo potrebuje dela ali pomoči — Gradnja malih stanovanj iz javnih sredstev — Brezposelnost je najvažnejši problem v naši državi, če bi se i Javnimi sredstvi gradiia majhna stanovanja. Gradnja stanovanj bi ublažila brezposelnost, znižala stanarine in zagotovila hgijenski in socialni razvoj delavskih množic. Posebno v mestih, kjer prebivalstvo naglo narašča in so ljudje izročeni hišnim posestnikom na milost m nemilost, bi se na ta način ljudstvu v marsičem pomagalo. Istočasno bi se na najbolj primeren način rešilo stanovanjsko vprašanje. Zborovalci zahtevajo konkretne in zadostne pomoči delavcem. Z javnimi sredstvi naj se osnujejo delavska prenočišča v mestnih in prometnih centrih, v zimskih mesecih naj se osnujejo javne kuhinje z brezplačno prehrano za delavce in ogrevalnice. Sarajevo, iz. uecembra. p. Snoči se je V Sarajevu v prostorih sarajevske Delavske zbornice vršilo zborovanje delavcev in nameščencev. Tajnik zbornice Jovan Jakšič je obširno poročal o gospodarski krizi, o brezposelnosti, posebno pa o visokih stanarinah. Po debati so zborovaloi soglasno sprejeli resolucijo v kateri nagla-šajo, da je treba vprašanje o nezaposlenosti delavcev in ostalih nameščencev uvrstiti v vrsto najvažnejših vprašanj v naši državi Zato so mnenja, da se morajo angažirati državna, banovinska in občinska sredstva za pobijanje nezaposlenosti. Delavci zahtevajo dela, če pa deia ni, zahtevajo pomoči. Na lep način bi se pobijala nezaposlenost Poljski predlogi na sofijski konferenci Mednarodni denarni zavodi za hipotekarne in kratkoročne kredite v agrarnih državah — PreSerenčni trgovinski sporazumi Sofija. 12. decembra AA. Na včerajšnji fieji konierenoe zastopnikov poljedelskih držav v srednji Evrop: in na Balkanu je poročal med drugimi dr. Adam Roze, ravnatelj goopoda.n>kega odreka poljskega kmetijskega ministrstva in delegat Poijhfce na tej mednarodni agrarni konferenci. Dr. Roze je svoja izvajanja prepletel i nazora predlogov in priporočil, ki so v zvezi z vprašanjem splošne poljedelske krize. Glavni pogoj za uspešno borba proti tej krizi je tesno mednarodno sodelovanje Zato naj se čimprej zberejo vsi odgovorni čim tel j i mednarodnega sodelovanja, da izpremene in izboljšajo sedan>o strukturo svetovnega gospodarstva Induftri jatf/acija poljedelskih držav je po mnenju poročevalca odvisna od nase.jenosti doti ene države Skrbeti je treba za povzdigo kupne moči držav srednje in vzhodne dvrope. Države, ki so sprejele konvencijo o ustanovitvi mednarodnega zavoda za hipotekarne kmetijske kredite, naj jo črnprei ratificirajo. Potrebno je nadalje ustanoviti btočni zavod za kmetijske kratkoročne kredite, kar je že predtlagal mednarodni poijedeitki institut v Rimu Dr. Rozc soglaša s preferenenim car. notam sistemom, ki ga je sprejel stalni odbor za gonpotlar-sko proučevanje v Žen-evi junija meseca tega Leta. Evropske preterenene carine naj postanejo temelj evropske solidarnosti. Kar »e tiče poročila gospodarskih strokovnjakov, ki so ga sestavili v Ženevi junija meseca o stabilizaciji industrijske proizvodnje in oen industrijskih izdelkov, je bil poročevalec mnenja, da ta prizadevanja ne bodo moga. izpod kopati razmerja cen med industrijskimi izdefca m poljedelskimi pridelki Svoja izvajan ia je dr Rozc končal o pozivom na skupno ue-lo zaradi zaščite in obrambe skupnih poljedelskih interesov. Sofija, 12 decembra. AA. Minister za kmetijstvo Gičev je nocoj priredil banket udeležencem mednarodne konference pol jedel fciii držav srednje Evrope in Balkana. Po banketu je bila svečana recepcija. Tgovinska pogajanja Beograd, 12. dec. M. Snoči je prispel v Beograd načelnik nemškega gospodarskega ministrstva dr Posse. ki bo razpravljal z zastopnikoma našega trgovinskega ministrstva dr. Milivojem Piljo in dr. Milanom Lazarevičem o jugoslovensko-nemškib trgovinskih odnošajih. Med Nemčijo in Jugoslavijo obstoja že sporazum v vprašanju preferenčnih tratementov, dogovorili pa se rodo. da se bodo trgovinska pogajanja med obema državama nadaljevala v pričetku pri hodnjega leta, ko bo ?e mednarodno razčiščeno vprašanje o preferenčnih sporazumih. Imenovanje učiteljev Beograd, 12. dec. p. Z odlokom ministrstva prosvete so po odslužitvi kadrskega roka imenovani za učitelje: Janez Belec v Križevce pri Ljutomeru, Zlatko Zei v Št Vid pri Ptuju, Stanko Zavratnik v Luče, Vinko Cesar v Kobilje pri Dolnji Lendavi, Ludovik Kosi v Rečico ob Savinji io Franc Borko v Križevce pri Ljutomeru. Poset angleške mornarice v Jadranu Spflt, 12. decembra n. Dne S. Januarja pride v naše vode angleSko sredozemsko brodovje. Ustavilo se bo v Boki Kotorski in v Splitu, kjer ostane zasidrano nekaj dni. Strašni smrt otročička ob štedilnikn Žalosten dogodek na Tržaški cest) — Dan nesreč Jesenice v obupu Jesenice, 12 utcembra. žalostno Je pn nas te dn>i. Vse je pobito, vse strto pol skrbjo, kako bomo preživeli zimo. Kakor je »Jutro« je poročalo, se je zgodALo, kar je bilo sicer že napovedano, česar pa vendar ni mogel nihče prav verjeti: ravnateljstvo Kranjske industrijske družbe Je i malamii izjemami odpove»talo delo vsem delavcem, nad 2000 po številu, ttes Je odpoved štirinajstdnevna, a nihče ne more verovati v čudež, da bi v teh desetih dneh do božiča nastopili preokret, ki M omogočil, da bi se odpoved preklicala. In tako zremo vsi v grozno bodočnost, da bodo ravno za božič Jesenice izgubile svoj zaslužek, svojo eksistenčno podlago. Udarjane bodo vse Jesenice, ne samo odpuščena tovarniški delavci. Sad žive val drugi sAojii prebivalstva, pred vwn pa trgovci ln obrtniki, več aH manj od delavstva, ki tvori s svojimi rodbinami ogromno ve&ino prebivalstva Jesenic in okolice. To je ravno najhujše, da so (prizadeti vsi, ipra-v v a: in da ne bo nikogar, ki bi mogel lajšati bedo. Pri manjših in mlajših industrijah po Sloveniji je delavstvo po velikem delu še kmečkega stanu, kmečki sinova in kmečka dekleta, ki delajo v tovarni, deloma tudii mali posestniki samrL Ako taka tovarna ustav J obratovanje, Je delavstvo hudo prizadeto, vendar pa Ima ogromna večina med njimi še svoj kmečki dom ali vsaj svojce na kmetih, kamor se lahko zateče in se tako ubrani lakote. Na Jesenicah pa tega ni. Ogromna večina naših delavskih rodbin Je delavska že več rodov; te rodbine zato nimajo nikogar, kamor bi se v skrajni sili lahko zatekle. Navezane so same na sebe, zato je obup tem večji. Drugi moment, kii jeseniško kniao tako silno poo&truje, je ta, da so biLi vsi odvtsnu od enega samega velepodijetja im da &o zdaj prizadeti vsi. Ako v okolišu, kjer je več industrij, ustavi obratovanje to ali ono podjetje, pa ostala .podjetja delajo naprej, lahko rodU.ne, ki so izgubile zaslužek, najdejo vsaj najnujnejšo i-omoč pri rodbinah, fci še zaslužijo. Tudi obrtniki ln trgoval ter drugi slojii, ki več ali manj žive od delavstva, ne izgube na mah vseh svojih odjemalcev ia s pomočjo tega, kar zaslužijo od drugih, lahko brezposelnim vsaj v omejenem obsegu pomagajo s kreditiranjem. Na Jesenicah je, kakor omenjeno, položaj tudi v tem po & ledu brezupen, ke;- razen Kranjske industrijske č iti. Kar se Jesenic biče, pride t poštev 6e poseben moment. £e te cini, ko že vsi s s uranom zremo v oči neuzpiosno se bližajoči bedi drdrajo skozi Jesenice iz inozemstva vagoni ji cela vlaki, nagovorjeni z železnimi izdelki, ki bi jih lahko naredili tudi na Jesenicah Ako bi vse to delali doma, bi lahko naše tovarne obratovale naprej in bi nam bilo prihranjeno najhujše gorje brezposelnosti. Kakor smo informirani, imajo inozaniske tvorniee pravico, da uvozijo k nam še več sto vagonov železnih izdelkov, Jn to v času, ko morajo naše želez-zarne zaradi pomanjkanja naročil ustavljati obratovanje. Vsa čast sklenjenim pogodbam, toda sila kola tomd. Ko nadi lastni državljan* nimajo deda ln zato tudi ne ^ttdi-stenčne možnosti, Je pravica države, da z*i-vre dovoz 'tujega blaga tn da s tem možnost preživljanja domačinom. To stori tem lažje, kar so se tudi mnoge tuje Iržave skoro hermetučno zaprle uvozu zlasM Kmetijskih pridelkov iz Jugoslavije in s tem največ zakrivile, da Je gospodarska triza pri aas zavzela tako ostre oblike Ljubljana, 12. decembra. Na Tržaški cesti »t 38, trk poleg Uo-lobove kemične tovarne, se je pripetila danes opoldne strašna nesreča V omenjeni hiši stanuje z ženo in dvema otrokoma delavec Mihael Čeme. uslužben v Golobovi tovarni. Zaradi nekega nesporazuma je žena dopoldne odšla k sorodnikom v Moste in vzela s seboj 4-letnega sinčka, dočim je 2-letno hčerko Mihaelo pustila v kuhinji samo, brez nadzorstva poleg zakurjenega štedilnika Otrok se je sukal po kuhinji in si dal opravka tudi okrog štedilnika, h katerega pa je padala goreča žerjavica in vnela otroku obleko. Dete je bilo mahoma v ogniu in je pričelo begati tn jokaje skakati po kuhinji. Preden pa Je drobni glasek poklical sosede, je nesrečna Mihaela dobesedno zgorela. Ko so planllt sosedje v kuhinjo. Hm Je buhnil v oči oster dim, nakar so šele našli ubogo dete nekje v kotu ter ga prenesli na zrak. Iz tovarne so takoj klicali tele-fonično reševalno postajo in so re-s dete naložili na reševalni avto. čim pa so pri-vozili pred bolnico, so ugotovili, da ie uboga Mihaelca že mrtva Zaradi tega so od- peljali trupelce nazaj v mesto pred Mestni dom. kamor je biia pozvana policijska komisija ki ie odredila prevoz ožganega tru-pelca v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. V skrajno tragični zadevi Je bila od strani policije uvedena stroga preiskava V mestu pa tudi zunaj na deželi ie bilo danes še več drugih, precej hudih nesreč. Zjutraj je pograbil stroj v tobačni tovarni delavca Jakoba Trčka doma iz Brezovice za desno roko ter mu oddrobilo dva prsta. Sprevodnik državne železnice, 38-letni Rudolf Šifer, stanujoč v baraki v Zalogu. je dopoldne okrog 11. prekrival doma streho. Pri tem pa mu je spodrsnilo, omahnil je in padel vznak * strehe na tla. Nalomil si je hrbtenico in so morali težko poškodovanega moža nemudoma prepeljati v ljubljansko bolnico. V antimonskem rudniku v Trojanah zaposleni rudar Anton Mobar se Je vračal snoči i dela domov, pa Je na cesti padel in si zlomil desno nogo. Na cesu v Zagorju Je padel danes ini. Josip Mastnak, obratni asistent stanujoč v Zagorju in si zlomil desno nogo. S poškodovano nogo so pripeljal v bolnico tudi 21-letnega strojnika Bernarda StanoOka lz Zagorice pri Bleda Na nogo mu je padla cementna cev in mu jo zmečkala. Po izvolitvi prvega španskega predsednika Slovesna zaobljuba predsednika Alcale Zamore — Glavne določbe španske ustave — Francoski tisk o Zamori Madrid, 12. decembra, d. Včeraj popoldne je bil prvi predsednik španske republi- ke Alcala Zamora slovesno zaprisežen v ustavodajni skupščini. Po zaprisegi na novo špansko ustavo se ie odpeljal v slovesnem prevodu v prededniško palača Med potjo o mu množice rebivalstva prirejale navdušene ovacije. Pred predsednikom so defilirale vse čete madridske garnizije, nad predsedniško palačo pa so krožila vojna ICtdlčl * Madrid, IZ doc. d. Uradni Hat Je objavil besedilo nove ustave, pri čemer poudarja glavna njena določila: 1. Ločitev cerkve od države; 2 državno nadzorstvo nad vsem šolstvom; 3. i®gon Jezuitskega reda iz Španije in zaplemba njegovega imetja, 4. odprava vsakih podpor duhovščini po po- toku dveh let; 5. parlamen* trorl eno samo abocnico: 6. uvedba »plošne rcrfibio pravice za moSko in ženske; 7 uvedba air-tonomnih vbd ra okrožja, ki Imajo laatno, telo razvito fauhuro. kakor a pr Karalo-nlia ta dežela Basko-v; S. predsednik republike Wna pravico prekiniti poslovanja parlamenta aH pa parkunent raaspuBtfci. Pariz, 12. dec. d. PariSkl Hsk hrraža rrt*> Je zadovoljstvo nad izvolitvijo Alcale Zamore za predsednika Španske republika Listi se rfrniajo, da je Alcala Zamora prepričan republikanec zmernega hi morda celo konzervativnega na-ziranja. Vi bo znaJ zavirati pretirana levičarska ta eJortremna stremljenja. Kakor znvano. Je Akr*la Zamora meseca oktobra odložil predsedstvo vlade, ker Je prišel zaradi svojega verskega čustvovanja v nasprotstvo z zbornico. Tatvina avtomobila Zagreb, 12 decembra n. V zadnjem času se v Zagrebu množe vlomi in tatvine. V pretekli noči so neznanci ukradli avtomobil privatnega nameščenca Zvonka Kein-hardta. Odpeljali so ga izpred neke hiše na Srebrn Jaku. Ko je lastnik avtomobila j opazil tatvino, jo je takoj prijavil policiji, ki je avtomobil v kratkem našla v nexem jarku v Dubravi. Bil je precej ©oškodovan. Skoda znaša 15.000 Din. 1 JTroces proti dr. Pfrimerju Gradec, 12. decembra a Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se bo pričela v ponedeljek zjutraj za 10 dni določena raziprava zaradi veleizdaje proti bivšemu heirmveh-rovskemu voditelju dr. Pfrimerju in sedmim soobtožencem »Heimatschutzac, ki so vedeli in vodili priprave za državni prevrat dne 13. septembra K tej razpravi, za katero vlada največje zanimanje, se Je doslej prijavilo tudi 34 novinarjev z Dunaja Nemčije, Madžarske. Poljske ta Anglija V splošnem računajo, da bo razprava potekla mirno, zlasti ker Je organizacija »Heimat-schutza« v Gradcu Izdala danes Javen proglas svojim članom, naj se vzdržijo vsakršnih demonstracij. Skupno z dr. Pfrimer-jetn so obtoženi Se Konstantin Kammer-hofer, Rihard Flechner. Viktor Hofer, Franc Harter, Karel Harant. Franc Saitner in Ivan Riedlechner. Železniška konferenca Poljske In Jugoslavije Varšava, 12. dec. Včeraj Je bilo otvor-jeno zasedanje poljsko-jugoslovenske konferenca ki razpravlja o direktnih železniških tafirah v prometu med Jugoslavijo m Poljsko. Načrt te tarife bo predmet razprav na mednarodni železniški konferenci, ki se bo sestala spomladi v Budimpešti. Prepovedano predavanje Lunačar-skega v Nemčiji uiisseldorf, 12. dec. Ruski UwtoK komisar ^.unačarskl J® namerarvai prirediti tukaj predavanje e razmerah v Rustjfl, ki pa mu Je bilo prepovedalo na podlagi *a-silne odredbe od 8. decembra Obsodba Italijanskih komunistov nrm, 12 dec. Pred izrednim aocLščem za zaščito države Je bU končan proces proti 7 komunistom. Njihov vodja Albert' Je bil obsojen na 12 let Ječe, dočim so olK trije drugi obtoženci obsojeni na Ječo o 3 do 5 let. Ostali so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Nemški inozemski dolgov! Basel. 12. decembra. 0 stanju nemških dolgov v inozemstvu so bila posebnemu posvetovalnemu odboru banke za mednarodna plačila v Baslu predložena poročila, iz ka terih je razvidno, da znaša ves nemški dolg v inozemstvu 23.4 milijarde mark. Za pokritje nemških obveznosti v L 1932. brez odplačila kratkoročnih posojil in brez neko-mercijaiiziranih reparacij je potrebno za obresti 2 do 2.5 milijarde mark. landhi v Rimu Rim, 12. decembra AA. Semkaj Je danes prispel vodja indskih nacionalistov Gandhi. V italijanski prestolnici bo ostal do jutri zjutraj. Gandhi se je nastanil pri italijanskem generalu Morrisu. Polet Bat*e v Indijo Praga, 12. decembra V četrtek je z letališča pri Zlinu startalo tnmotorno letalo tvrdke Bat'a za polet v Indijo. Ta polet na 32.000 km dolgi progi je največja trgovska ekspedicija z letalom. Letalo, s katerim se vozi tudi šef tvrdke Bat'a. bo letelo v severno In vzhodno Afriko, dalje v Irak. Mezopotamijo in Perzijo ter ob obali angleškega in arabskega morja v angleško in nizozemsko Indijo. Razen lastnika Bat'e so v ekspediciji še angleški in češkoslovaški pilot radiote-legrafist in trije voditelji izvoznega oddelka tvrdke. Sprava v Heimwehru Dunaj, 12. decembra Pogajanja ia »po-razum v Heimwehru med Sfcirhembergom in Steidlom, ki se vodijo ie dalje časa, bo bila danes končana-Med obema voditeljema Heunwehra je prišlo do sprave, tako da bo tirolski Heimwehr odslej zopet nastopal skupno a Heiuiwehroin, ki mu načeluje Starhemberg. Starhemberg ostane zve/ni vodja Sleidie pa vodja oa Tirolskem. Ta sporazum je letn bolj značilen, ker so v političnih krogih razširjene govorica, da namerava dr. Seipel pri eventuelni izprem^tt-bi politične smeri v Avstriji izrabiti Heim-wehr v celoti za svoje cilje. Dr. Serpel s« mudi sedaj v Inoinostu. Predsedniške volitve v Litvi Kovno, 12. decembra AA_ Včeraj Je bil za predsednika litovske republike vnovič izvoljen g. Smetona Protiagitacija opozicijskih strank je bila ljuta G. Smetona je v 57. letu ln se je odlikoval v borbah za neodvisnost litovske država Gospodarska antanta Francije, Belgije 'm Nizozemske Bruselj, 12. decemrbra. Pariameni Ja odfeiouii predlog več poalancer, naj m takoj uvedejo pogajanja med Francijo, Belgijo in Nizozemsko zaradi osnovanja carinske unije, apreijal pa J« predlog, v katerem ae izreka zunanjemu ministru zaupanje ter zahtevajo takojšnja pogajanja e tranoosko ln nizozemsko vlado v svrho ureditve skupnega notranjega trga. Sin edinec ustreljen v glavo Jesenice, 12. decembra Pri Sv. Križu nad Jesenicami »e je danes okrog 7. zjutraj pnpetiia huda nesreča, katere žrtev je postal Ib-letni Jurij Seme, sin reduciranega uradnika Kranjske industrijske družbe. Fant je šel v šolo, gnal pa je pred. seboj sanka na katere je od časa do časa pokleknil. Na parobku gozda blizu Detelovega mostu je bil pa na preži Žagar Ivan Gernič, zaposlen pri Kranjski industrijski družbi, ki je čakal na zajce in lisice. V usodni zmoti je strelja! na šemca in ga zade! v glavo. Nesrečni fant se je okrvavljen zgrudil, dobil je več ši-ber v glavo. Popoldne 90 ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer se pa do večera še nj zavedel. Njegovo stanje je zelo kritično in se je bati, da bo poškodbam podlegel. Ce pa ozdravi, utegne ostati na desni strani telesa hrom za vse življenje, ker so ranjeni njegovi živci. Šemc Je sinček edinec m je njegova nesreča težko prizadel* •"•"•'■ečna roditelja Vr^m^nslro noroeflo ZagTebška vremenska napoved ia dane«: Precej vedro, malo oblačno, stalno, podnevi toplo, ponoči hladno. — Sitnarija rferajšni«-ga dne: V severni in južni Evropi prevladuje nižji, v centralni pa višji pritisk. Baro-metrska depresiia se je umaknila v Južno Evropo m je nekoliko oslabela. Nad morjem in v višjih krajih je depresija še precej močna, tako tudi nad centralnim kontinentom Pritisk je v splošnem narasel za ? 'Io t2 mm. nekoliko bolj v zaledju, mani v Pri-mOrju. Temperature so posebno v Sloveniji !n Hrvatskem Zagorju ostale brez večjih sprememb, sicer pa so padle za 1 do 7 stopinj. najbolj v zapadni Hrvatski. Ounajoka vremenska napoved *a nedeljo; Po kratko trajajočem lepem vremenu se bo zopet zob'ačilo na zapadli bo morda eelo snežilo, nato pa nastopilo zapadno vreme. V vel je zlasti za izbornega pevca. Polog kul tura o-druža b n ega udejstvovanj« je miei' priliko opazovati, kako so tedanji slovanski krogi začeli skrbeti tudi za gmot-e-u &a.prodo vanje dromačega prebivalstva. Let* i663 so ustanovili posojilnico, kateri je bil ptrvj načelnik baš Jurčev oče, uglede« m trnovr t trgovec in posestnik ter ne-l*a<-»ren deiavec na gospodarskem polju. Vse to je mlademu Antonu Jurci bilo ikj-brodušlo, posebno še. ko je po očetovi »lurti 1&99 prevzel trgovino m posestvo. Odele; se je udejstvovai gospodarsko. Vzeli »o ga t navlelstvo Posojilnice, pri kateri ostai do eai^rd m ji poimagttl z bogatim Strokovnem arvajijcm, da je kljub nasprotovanjem in nekaterim udarcem vedno lepše napredovala ter se v veliko korist doma-ioatu prebivalstvu razvila r trden zavod. Udeležil se je še zadnje posojilniške seje dne 30. novembra t. L v Narodnem domu, kjor je Posojilnica poslovala od svojega pode Eka (1883), čes tri dni po seji pa se je Erescliia ? Lastno Irišo na Slovenskem trgu, »mor pa Jurca m mogel več priti na delo, k;:r je med tem obolel in kratko na to pod-legeL Tudi pri podružnici Ljubljanske kreditne banke se je udejstvoval in bil njen zasiiužni član predstojništva. Moramo pa se pokojnega Jure® »|xwfctj»-fi • hvaležnostjo še v drugem pogledu. Kako* p»:>d očetotn, j« tudi pod njim bila njegova trgovska hiša zavetje mnogim slovenskim mladeničem, ki so se pri njem izučili sk trgovce in postali zavedni slovenski trgovci. Pokojnik jc bil dobrega srca. Zato tii mogel imeti sovrstnika, vsi so ga sipo-Jtovali. Najhujši udarec ga je zadel, ko je prišei njegov edini sin med vojno r rusko ujetništvo m je tam tudi umrl. Od tistega časa je pokojni Jurca hiraL pravega veselja nt bilo več zanj. Rešila ga je smrt dne a t m Veličastnost njegovega pogreba dne 10. t as*, m številni venci »o pričaH, kako priljubi je-.: je bil pokojni. Ko se je sprevod pomikal po mestnih ulicah so bile vse trgovine zaprte. Sprevod je krenil do Dra/v-skesga mostu, kjer so krsto preložili na mrtvaški avto pogrebnega zavoda v Maribora. da prepelje krsto s pokojnimi na Du naj k opepeljenja. CM pokojnika se je poslovil v ganljivem govoru gimnazijski ravnatelj g, dr. Komljanec, Pevci Glasbene Ma: ce so mu znn&Ii žalostinko »Vigred«, nakar je avto odbrzel... Mir njegovi zlati duši! VABIMO VAS, joblecite se pri nas! Po Tvojem okusu m lsbertt« oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trair.heoate, suknje, obleke, perilo L dr. A. EPresker Liobljana, Sv. Petra c. 14 Po mildavževi turneji UPZ Eoro meste, 12. decembra Fa Marijin praznik ob 18. je prispel zbor učiteljic pevk na svoii turneji tudd v naše mesto. STa kolodvoru jih je sprejel predsednik novomeške učiteljske organizacije g. Vilko Menard z ostalimi odborniki Celotni i.bor se je aa|H>til v restavracijske prostore hotela »Metropola*, kjer je bil sprejet od domačih tovarišev in prijateljev & kar največjim navdušenjem. Ob 20. so pevke nastopile v Sokolskem domu. Pred pričetkom samega programa je imel nagovor g. Menard, za kar fie mu je i toplimi besedami zahvalil dirigent g. Sr. Kumar. Ze takoj po prvih pesmih je odmeval v prostrani dvorani gromovit aplavz. Proeram je bil izvajan z vso tehnično dovršenostjo, za kar nam je že v naprej jamčilo ime dirigenta samega. Izvrstni 50 po-rebno z bo rovi alti, katerih barva sliči skoro moškim basom in se je zdelo, da poje mešani zbor. V priznanje nsp-ešnega truda je učiteljica pdč. Valči Seškova poklonila dirigentu prelep venec cvetic, ovit z aspara-gom. Zlasti globok vtis je napravila na pn-w>tiio publiko mila »Romarska popevka«, ki »o jo gostje zapeli v počašeenje nenadno umrlega predsednika prosvetnega odseka Sokola prof. Jožeta Kovača. Udeležba ni odgovarjala odličnemu ln redkemu gostovanju, zakaj vse mesto je nenadno smrt splošno priljubljenega profesorja težko občutilo. Po programu so se gostje vrnili v hotel »Metropol«, kamor so prispeli tudi njihovi stanovski tovariši in prijatelji, s katerimi so bili v družabnem V ponedeljek jera! — Sijajna šalo-igra! Zopet se bo smejala vsa Ljubljana, ko bo gledala Kako je lepo, šar-snantno in srčkano dekle spreobrnilo najbolj zagrizenega sovražnika žensk PRIPRAVITE SE! Elitni .kino Matica razpoloženju do razhoda. Poslušalci zborovskega petja želimo, da bi se zbor čim prej zopet vrnil v goste. 8 koncertnim nastopom v Novem mesta j« nad vse agilni ženski učiteljski pevski zbor zaključil svojo tridnevno »miklavže-voc turnejo, ki ga je vodila v Karlovec, Petrinje ter belokrajinsko metropolo, Črnomelj, koder je nastojjil v korist pasivnih belokrajinskih bratov. Turneja s samostojnim tonah tu t zborom je bil prvi poizkus v življenju nadih pevskih družin Kronika naših pevskih zborov Se ne pomm dogodka da bd nastopal ženski zbor s samostojnim in celo programskim koncertom. Za naše razmere je hil to tudi precej drzen poizkus, saj naša širša publika še ni priučena na alična izvajanja; pri nas je pač splošno mnenje, da je samostojni ženski zbor pač zmožen izpolniti posamezne točke na koncertu, nikakor pa ne nuditi samostojnega koncerta. Med narodi, kjer je glasbeno življenj« mnogo bolj razgibano, so koncerti samostojnih ženskih zborov prava glasbena poslastica tudi za širše kroge; omenjamo naj predvsem zbora moravskih tn praških učiteljic, ki ne žanjeta lovorik samo doma, ampak sta znana v vsem glasbenem sveto. »Miklavževa« turneja našega UPZ pa J« dala vse priznanje tudi našim u&teljicam-pevkam. Tako s prvovrstnim programom, na katerem so bili zastopani vsi važnejši jugoslovenski skladatelji, kakor tudi z Izvajanjem — saj je znano, da so med našimi učiteljicami - pevkami glasovi zavidljiv« vrednosti, ln domala vse solistk®, — Je bU podan ponoven dokaz, da stoji UPZ ▼ najožjem krogu prvih zborov v državi. Dirigent prof. Kumar, duhovni vod)« UPZ, njegov namestnik, zaloški učitelj g. Cerut, ki je nadomestoval g. Kumra pri dirigentskem pultu, ko je ta spremljal komade pri klavirju, ter priznani organizator turnej g. Zupančič, ki Ima zasluge, da Je bila turneja tako izvrstno organizirana* zaslužijo vse priznanje naše javnosti Zboru UPZ pa je dejstvo, da je povabljen te na gostovanja v razne kraje naše banovine le v potrdilo, da je na pravem pota, ko trosi pevske bisere tudi v nekatere odročne kraje. Odredbe z dobrim namenom a slabimi posledicami Dobova, 12 decembrn. Zaradi hude krize, ki je zavladala n« deželi, osobito v vinstvu in živinoreji, »e dovoljuje vinotoč pod vejo vsakemu lastniku vina, ki ne more svojega pridellka drugače prodati. Istotako je dovoljeno živinorejcu zaMati živimče in prodajati meso, da vsaj nekaj izikupi, ko ga sicer ne more prodati za nobeno ceno. Posebno pri prašičih je bilo tako. V zadnjem času pa se kolje tudi goved na veliko in se prodaja kg mesa po 5 Din. Navidezno »o ta dcvoHla pripomoček k reševanju kmetijske krize. Ce pa ai razmere natančneje ogledamo temu ni tako. Ki&-povalci vina pod vejo so večinoma sami vinogradniki. Drug drugemu pomagajo izpiti vino že iz usmiljenja, konec koncev pa ni več vina, pač pa je naraslo pijančevanje na Škodo ljudi samih, še občutnejše pa so prizadeti gostilničarji, ki po ves teden ne prodajo več kakor par litrov vina. Naposled ni vina niti denarja, ki se je moral izdati za tozadevne pristojbine. Pri klanju je nekoliko boljše, ker ni takih pristojbin kakor pri vinotoču. Toda tega je že sikoro preveč, posebno, ker se lotevajo klanja tudi špekulanti, ki nakupujejo poceni živinčeta ter zaslužijo pri klanju skoro 50 odst Tudi tu se trosi več kdbor )• potrebno, še veS^e Mrada p« leži v opMooeti splorineg« ofcuženj« fr vlae, posebno ie svinj. Nepoklicni klavci hodijo od hiše do hiše ter tako tudi razširijo svinjsko m govejo kugo. Ln res se že čuje, da poginjajo svinje v veliki meri, a tudi govedo, pravijo, je že n« isti poti Pogin ja jo v veliki meri tndi kokoši n« ko-kožji bogi, kar Je gotovo v »vezi % obiskovanjem domačega dvorišča po tujih osebah, prišlih iz okuženih krajev. Skoda je torej pri tem načinu omiljenja kmetsko krize sioer iadirektm zato pa še večja kakor pri vnovčevanju vina. Kamor se danes človek obrne, tam zvrne. Mehačev oče iz ŠL Vida 92!etnik Beadaj se Je rodil 13. decembra 1839 v St Vkiu nad Ljubljano v hiši pod hribom za novo šolo. Bil je strojarski mojster in je dolgo vrsto let vozil svoje izdelke po raznih sejmih po Sloveniji. Vedno miren, trezen in razumen gospodar je bil in g« ie danes odiikuje njegov bistri razum. Kljub visoki starosti se zelo zanima za vse novosti naprednega St Vida. V mladosti je mnogo čitai, bfi J« ntro6-mik naprednih časopisov ter je s čita«jera toobraževal sobe in sosede N« daljšib dnevnih sprehodih se rad pogovarja z mla- dino, ki g* spoštuje kot maža-^pofttenjsfc*. Živel je vedno skromno in zato So ni b8 nikdar bolan. Poročen je bil dvakrat a zdaj je sam. Izmed šestih krepkih sinov so mu ostali še štirje, ki so vsi v uglednih službah. Ivan je brzojavni uradnik v Mariboru, Alojzij sodni oficijal v Novem mestu, France sodni oficijal v Kranju, sedaj upokojen v Ljubljani, in najmlajši Jožef uradnik pri železniški kurilnici v Šiški. — Želimo Mehačevemu očetu, da v krogu svojih zvestih prijateljev in sinov srečno dočaka vsaj še svojo stoletnicol Ivan Krajnc t Celje, 12. decembra. V petek popoldne je bilo ob tiaoiglavi udeležbi celjskega občinstva položeno k večnemu počitku n« okoliškem pokopališču truplo mladega moža-poštenjaka, odločnega nacijonalista, krepkega Sokola in navduše- nega planine« g. Ivan« Krajnc«, tajnika celjske Kmetske posojilnice. Pokojnik se je rodil 31. maja 1892 v Gotovi j ah pri Zalou, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Gimnazijo Je dovršil v Celju, nato pa je odšel v Gradec, kjer »e jc vipisal v eksport-no akademijo. Svetovna vojna mo je prekrižala lepe načrte, moral je k vojakom. Po vojni se je udeležid kot dobrovoljee osvobodilnih bojev na Koroškem. Svojo prvo službo je vršil v veletrgovini pokojnega velikega narodnjaka in mecena našega dijaštva g. Anitona Kolenca v Celju, pozneje p« je služboval v oeljski Zadružni zvezi in zadnja 4 leta kot tajnik Rmetske posojilnice. Naj v miru počiva v taiko ljubljeni domači zemlji! Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesju, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobe v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica bi zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ld so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Joscfo-vo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Rnuio v Vašo hišo! V času od 10* decembra t L do 10. januarja 1931 prodajamo s 1. Troelektronski aparat „REINARTZ" • kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke« 18 ah s držajem, anodno baterijo »Zmaj« 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 200.— ter deset mesečnih obrokov po Din 150.—v 2. Štirielektronski aparat „REINARTZ" z visokofrekvenčno stopnjo (elektronka z zamreženo anodo!) 8 kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke« 36 ah z drva jem, anodno baterijo »Zmaj« 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 800.— ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 12® RADIO LJUBLJANA LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 5. 1 i' -' . .. * * . ••a. -^V: J ■-■■■*•■' • I -v'---. ■ --- :. .-••:• • .V--/ ■i: : Jadran vabi za božične praznike Sušak, 12 decembra. FrrtB leto« se oglašajo tujsko prometni Anitelji • pozivom: Za Božič n« Jadran! Doslej wo prihajali mnogi Ljubljančani, Ze- Sebčani in eBograjčani na Primorje za ve- :onočne praznike. Cele vrste avtomobilov so se podile po stari cesti proti morju, istočasno pa so izstopale trume izletnikov iz vlaka na Sušaku in na Plasah ter se porazgubile z avtobusi ob obali ter z ladjami po vsem Primorju dišeče vijolice, ki jih tr-bu. Večina naših ljudi iz notranjosti države pa ne pozna Jadrana zdajle pozimi, ob božiču, ko se često primeri, da že prodajajo male primorke dišeče vijolice, ki jih trgajo po kam en i tih zatišjih. Večina ne ve, da kna primorska zima srvoje tople dneve in da se j« možno šetati brez površnikov in krzna v čistem zraku pod prijazno modrino neba, ki je ne moti nobena meglena sivina. Primorsko zimo oživljajo večno zelene ciprese, lovorjeva drevesa, zelenilo rožmarina, agav in dišečih borovcev. Povsod je občutiti prijetni vonj pomladnega fclitja, po obronkih in robovih se pasejo ovce, povsod veseli vzkliki... Ne, to ni zima, to je večna lepota. Letos se nudijo poseta&om Primorj« posebne ugodnosti, zlasti za Božič. Kdor se pomudi ob božičnem času na Primorju samo pet dni, ima pravico do brezplačnega povratka na naših železnicah, ta ugodnost pa traja od 26. decembra do 17. januarja 1932. Hoteli v Primorju so odredili posebne pavšalne cene, ki so nižje od običajnih zimskih cen. Pavšalna cena za pet dni, v kateri je rračunjeno stanovanje, hrana, vse takse, postrežba in luč, stane v hotelih: »Jadran« (Sušak) za pet dni 410, za deset dni p« 830 Din, v »SHaviji« (Crikvenica) z« pet dni 305, za deset 780 Din, v Domu dr. Seidla v Crikvenici za pet dni 400, za deset 800 Din, v vili »Rnžica« v CrScvenici isfco-toliko, v hotelu »Rokan« v Selcih za pet dni 325, za deset 650 Din, v hotelu »knpe-rial« na Rabu za pet dni 400, za deset dni 800 Din, v hotehi »Adria« n« Raba z« pet dni 3<50 in za deset 700 Din. Tu je naštetih za primer —me malo Storilo hotelov, razume pa so, da se v drugfc hoteli h in penzijah v vsem hrvatskem Primorju ter n« otokih Krka in Rabu dosežejo ie nižje eene Vse natančnejše informacije daje brezplačno: Savm za unapred-J en Je turizma na Gornjem Jadrana na Sn» šakn ter kopališčna poverjeništv« v kopališčih a« Gornjem Jadrana. Jmtab dolenjskih vlomov pred sodniki VEentj Je stal pred sodniki Josip Bofe rojen 1901 v Dornbergu pil Gorici, ki s« Je moral zagovarjati zaradi drzno izvršenega vloma ln neštetih tatvin. Pretkani vlomilec se je bU nenadoma pojavil na sredo 7. oktobra letos v Novem mestu, nato pa odšel okrog poldne v par minut oddaljeno 2abjo vas, od koder Jo Je mahnil po stari cesti, ki se loči od državne pil Kovačevem gozdu. Tu stoji na samem hiša posestnika Franca Novaka, v katero J« izvršil med 13. in 14. uro s pomočjo sekire-plankače dobro premišljen vlom. Možak je imel pri svojem početju arata. Pri hiši ni bilo nobenega pravega varuha. S plankačo Je razbil pohištvo, zlasti se Je lotil velike omare, ki jo je razdejal ta pobral iz nje celo balo hčerke Marije in ostalo perilo. Vmes je bilo tudi 500 Din prihrankov in hranilna knjižica Mestne hranilnice, glaseča se na 1300 Din, kar Je bilo vse povito med deklično balo. Vlomilec je po požirku domače slivovke vso naropano robo zpvil v posteljno odejo ter zbežal v gozd, kamor mu je sledil cestar Hren Franc iz Smolenje vasi s kopačico. Pogumni možak je pri tem beganju vlomilca opUšil, da je svoj plen odvrgel in zbežal v Smolenjo vas. Tu sta bila izvršena še dva vloma pri posestniku Nagel jim, kjer je prišel vlomilec v hišo skozi okno in pobral nekaj obleke, perila in srebrno žepno uro v vrednosti 500 Din. Drugi vlom je bil izvršen pri posestniku Sladeku. Tu je vlo- rn&eo prišel v hišo n« Isti razbijati po pohištva m čevljarskim kladivom. Vlom je bil izvršen tudi v Ločni pri posestnika Kltnarju, kjer pa tat ni našei drugega, kakor 12 Dtn, katere J« vzel iS nekih gospodarjevih hlač. Po tem dejanja je bU od orožnikov zasačen tn aretiran. Sodišče Je drznega in vztrajnega vlomilca Roje«, ki J« na razpravi vsa svoja dejanja priznal, a prej vedno rani kal, obsodilo na 8 leta in 1 mesec robi je. Po pre* stani kazni bo sledil Izgon ts nate država. Samo Se danes ne pre" klicno zadnjikrat aaJlepM flha te sezone, film, • katerem govori vsa Ljubljana! — O« ga te niste videli, oglejte si ga takoj in kupite si te danes vstopnico m £tuhovni regiment DOLLT HAAS kadetnici VMhBefe, Tlbor V. MozOm ta BagerJ« J« ROBERT STOL2 E ibt,l,tki Elitni Idso Matica Telefon 2124 Nova moderna smučarska skakalnica v Kammlnf J® ^o^r&Jco^ Jt j^kumUkl m k3ub ta > gradnja trajal« 10 Mernik dni po 10 ar dnevno. Primerni svet je odstopila Meščanska korporaetja brezplačne^ gdč. Jerica šinkovčeva pa za malenkostno najemnino. Les sta dala župan Kratnar« lesni trgovec Klašman in drugi, Tujsko-prometno društvo je votiralo 2000 Din, po« sameznikl pa so posodili po 100 Din zs dobo štirih let. Proračun Je znašal okrog 7000 Din. Skakalnica leži v lepi dolinici med Žalami in Zapricami. Je že prav živahno in bo dotok smučarjev gotovo velik, čim bo dovolj snega. Konec goriške Zadružne zveze Gorica, LO. decembra. V zadnji plenarni jesenski aeji tako imenovanega »provincijainega gospinlarskega »veta«, ka 6e je vršila dne 4 t. m pod predsedstvom prefekta Tienga. je le-ta v »vojem poročilu o »neucaterih najnovejših dedkih, ki so važni za gospodarstvo provinci je« kot drugi tak važen dogodek omenil tudi likvidacijo in razpust Zadružne zveze in osrednjega zavoda kmetskih posojilnic. Izvajal je med drugim: T? zavod, ki je že več let plul v vodah kroničnega propadanja, ni mogel več od- fjovarjat' nalogi, za katero je bil ustanov-jen Ko se je dosegla in izvršila poravnava tudi s posredovanjem naše hranilnice in Zveznega zavoda v Benetkah, je bil potreben ockrit in odločilen korak, ki naj bi zatrl vsako iluzijo o možnosti, da bi se preporodi! ta preveč bolni ustroj. S tem je bil gospodarski in finančni položaj številnih kmetskih posojilnic v deželi rešen težke more: nevarnosti, da bi propa6t Zveze mogla ugonobiti mnogo njih in z njimi skromno imetje številnih članov Ta posledica bi bila zadala bridek udarec malim kmetom v dežeLi Vse se je odklonilo. Sedaj se morajo kmetrfce posojilna«« podvreči nadzorstvu, ki ga lzvršuie nad njimi zakonu »Italijanska banka« (»Banca d' talia«. emisijski zavod): morajo se ravnati po navodilih, ki jih v najtežjih primerih daje generalno ravnateljstvo agrarnega kredita pri poljedelskem ministrstvu potom prefekture: morajo zaupati v skrbno podporo, ki jim jo nud'. nacijonalno ud ru žen je kmetskih posojilnic, katero je v Gorici otvorilo svojo poslovalnico:: kon-jno je treba, da voditelji kmetskih posojilnic pri!agode in pojačajo svoje poslovne zveze s hranilnico (goriško) kot provinci-jalnim zavodom za agrarni kredit Edino na ta način bodo kmetske posojilnice ki •o pametno upravljane, z lahkoto premagale težave sedanie dobe.« Taka je bila posmrtni«! nekdanji goriSld •Zadružni zvezi«, mogočnemu osrednjem-u s-o v enakemu zackružncmu zavodu, k5 je zdru-ževal nad 60 podeželskih zadrug in predstavljali krepko gospodarsko (jr.ga.niza. oijo našega slovenskega laroda na Goriškem Ko so leta 1927 zatrli vsa naroema prosvetna in slična društva, eo se pomj-čevalcd našega naroda vrgli z vsemi silami še na njegovo gospodarsko organizacijo, ker so pač vedeli, da bo vse njihovo raznarodovalno delo zaman, dtlcto bo ostal slovenski kmet na svoji zemlji avoj gospod, dokler si ga ne zasužnijo gospo-dareki. Zato je bilo treba uničiti njegovo gospodarsko organizacijo. In izvršili so ta načrt nasilno, kVkor znajo samo oni. Goriško »Zvezo« so kratkomalo zasedlri pod pretvezo, da je njeno poslovanje nepravilno. nezakonito Vodstvo je nrevzel ca-šistični komisar in ta komisarijat ni trajaj niti štiri leta. pa je bila »Zveza« popoln, ma uničena, njeno milijonsko imetje razmetano, a z njenim imetjem tudi precejšen del imetja njenih članic Ker bi popo'n polom »Zveze« potegnil za seboi tudi vse njene canice in z njimi vse prebivalstvo dežele, so končno 6 pomočjo goriške mestne hranilnice in beneškega »Zveznega zavoda« (»I s ti tu to Federale«) vendarle še rešili toliko, da po'om ni bil vsesplošen, dasi dejanje izgube znašajo milijone in milijone lir. In ko se je takoj rešil samo še malenkosten ostanek nekdanje državna nameščenci, m v zneskih, ki odgovarjajo zneskom odnosniih doklad državnih nameščencev. Popolnoma se odpravljajo rud* nagrade za nadurno delo ki tako tudii izostanejo iz proračuna Odp-avljajo se s«led-nj';č tudi honorarji in posebne nagrade, toda če bo potrebno, da se za kaiko posebno delo najame strokovnjak ki bi ga ne bilo mogoče uvrstiti v status občinskih nameščencev, se mu določi poseben honoraT toda število takih zaposlitev je treba kar najbolj omejiti Na ta načn 9e bodo v proračunu za leto 1932. znatno zmanjšali oseSni izdatki naše prestolnične občine Seveda pa se skrčijo kolikor le mogoče tudi stvarni izdatki. Nadrugi strani pa se bodo temu varčevanju pri izdatkih primerno skrčil; tudii io-bodiki mestne občine Občina namerava izvesti to s kar najpravlnejšo norazdelitvi-občin^rih davčnih Kremen, ki "naj e v t na i popolnejšem »fdadu z daiafveno zmožnostjo občanov Razum!rivo ie da se ne uvedejo nikake nove občinske davščine, temveč se nasprotno proučuje »nižanje dosedanjih. kakor je vsem občinam tako odločno priporočilo finančno ministrstvo Tako se torej za bodoče leto z gotovostjo obeta prebivalstvu naše prestolnice znatno znižanje daiatev mestn* občini kar pa je tudii nujno potrebno v sedanjih težkih časih vsesplošne gospodarske krize. £ Žalostno življenja delavstva na Kočevskem Kočevje, 12. decembra. Kočevsko delavstvo na rudniku, po teksti-lanah, kakor tudi po žagah živi danes bedno življenje. Deiavska družina, ki šteje na vadno več kot pet, včasih celo deset članov, v tem času naravnost gladuje. Edini, ii saj zasluži v kaki družini je oče. Zaposlen kot rudar štirikrat na teden napravi na štirinajst dni komaj sedem do osem »šihtov«, kar nikoli več ne znese kakor 250 Din. S tem denarjem naj oskrbi vso družino, navadno kot edini prehranjevalec, z živežem in z ob'eko. Gotovo je, da tega ne zmore. Zato ni prav nič čudnega, če se vrsti na mizi našega rudarja dan za dnem vedno ista jed, ki ni daleč od krompirja, fižola in žgan-cev. Ob taki hrani človeški organizem oslabi. Delavski otroci so v našem mestu bledični obraze imajo suhotne in marsikje moraš ugotoviti, da se je v mlado telo še vselila grozna morilka jetika. Tudi pogled na rudarja in njegovo ženo je žalosten. Na postavi še razločiš, da je bil on nekoč močan in stasit mož. sedaj pa je od vsega ostalo le kost, mišičevje in koža. Obrazi rudarjev in njih žena so se v zadnjem času postarali za deset let. Ostre gube so jim skrbi za obstanek začrtale v lica in čela. polnost je izginila. Tudi v tekstilnah so plače majhna, delo pa je trdo. Najhujše je za dekleta, katera puščajo tu svojo mladostno silo m čestokrat tudi zdravje. Hudo je nadalje udarjeno lesno delavstvo. Kriza se najbolj občuti v krajih, kjer so veliki in prostrani gozdovi ter mnoge žage. Taka pokrajina je tud-i Kočev- V DOBI NAHODA kadar kašljamo to smo zasluzeni, kadar nam preti gripa, takrat je Fellerjev bolečine pomirjujoči Elsafluid, to odlično sredstvo in kozmetikum prava tolažba v hiši — Poskusna steklenica Din 6.—, dvojna steklenica Din 9.— povsod. Po pošti 9 po skusnib ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din franko pr« lekarnarju Eugen V. Feller. Stubica Donja, Elsatrg 245, Savska banovina. 1. P.: Peter Petrovič se budi Kaj za vraga ste robantili po sobi? Kdo je prevrnil lavoar s stolice? Kak« šni tovariši pa ste? Ali je to bonton? Zbudili ste našega Petra Petroviča iz najlepšega spanja! In vendar veste, kako rad spi! Ura je pravzaprav šele pol osmih! Kdo pa vstaja tako zgo» daj? Peter Petrovič gotovo ne! On res rad spi, on je zaljubljen v svojo želez» no posteljo, on ceni svoji dve odeji! Peter Petrovič si menca oči (drobne ima ko miška), kremži obraz in guban> či čelo. Nezadovoljen je, pravzaprav nesre« čen 2e spet je dan! Prokleta stvar! Zakaj je sploh vsak dan — dan? Ali je to res tako nujno potrebno? He, ako bi dali to stvar Petru Petroviču v roke. bi jo on drugače uredil! V po* vsem drugem smislu! Ležiš takole v postelji, dobro odet. toplo je in prijetno; ne spiš, ne bediš Duša plava prijetno in udobno nad stvarmi in dogodki, kakor bi ležala na jadru, ki ga napihava zmerom topel vetrič. Nič te ne briga. Nikogar ne brigaš. Ustaviš se nad soinčno pokrajino Palme stoje ob široki reki, polne so ja> bolk ali oranž. Voda je čista, prozorna, ribice švigajo sem in tja, modrikaste sence beže za njimi po raznobarvnem pesku. Na reki se ziblje čoln, v čolnu sedi Anglež, proti vsem pravilom an> gleštva ima dolge kodraste lase in čr* no, gosto brado; pravkar je potegnil iz žepa pipo, pa ne tisto, angleško. tem» več pravo, dolgo pipo z zelenima čop> ki in s sliko cesarja Franca Jožefa na porcelanskem trebuščku. In vendar veš, da je pravi Anglež, lord Stanton In kakšne neumnosti počenja: pipo po* maka v vodo, vleče na vse kriplje in glej, vraga, pipa vseeno gori, za čol* nom se vleče bel, gost dim kakor za kakim prekomorskim velikanom! Kar je pa najbolj smešno — Anglež niti malo ne sluti, da sa ti poleg njega, lahko ga ščiplješ v nos, smeješ se na glas, on pa — nič, kar naprej vleče iz pipe! Kako krasno je vse to! Na bregu n. pr. se tepejo Kitajci in Japonci, to* povi grme, strojnice regljajo, puške pokajo — pa nobeden ne oade — ka» kor zakleto, še ranjenca ne najdeš nikjer Pod palmami (in veš da jih ni v Mandžuriji!) sede inozemski novinarji, pišejo, pijejo, kade. Eden meče draeo« ceno fotografsko kamero v zrak. doli pa padajo oranže in jabolka Kolosal« no! V zraku se pojavi letalo Gledaš bolje — za vraga, četverokrovnik. pra* vi pravcati četverokrovnik. V njem sedi sam general Čankaišek, navija gra» mofon in pestuje malega medvedka! Naenkrat se obrneš, dosti ti je te ko» medije in glej, sediš udobno v gostil* f KOLINSKA VODA f MILO j PUDER i SHAMPOON I OKUSNE B021CNE KASETE -V^Ji i RDEČ ŽIG FARINA POKLON NAVDUŠENJA! ska, ki je v prejšnjih letih živela po veliki večini od« lesne trgovine. Sedaj, ko ne more najti podjetnik odjemaicev lesa, j« najbolj prizadet delavec, ki se je znašel brez slehernega prihranka na cesti. Pr nas imamo tri parne žage katere so tekom zadnjih dveh let lesne krize močno omejile število svojega delavstva. Tudi to delavstvo, kar ga je še zaposlenega po naših žagah, trpi močno zaradi majhnega zaslužka. Stanuje po večini daleč iz mesta in hodi na delo eno uro hoda daleč v Kočevje, samo da malo prihrani na stanovanju. V najbednejšem položaju so brezposelni. Pred mesecem smo že poročali da je bilo iz rudnika odpuščenih U rudarjev ln to večinoma sami družnski očetie Obenem jim ie bilo odpovedano tudi rudniško stanovanje. katerega so doslej uživali brezplačno. Vsi ti rudarji so se morali s svojimi družinami izseliti kamorkoli. Brez slehernega vinarja prihranka stradajo in v tej ostri rimi zmrzujejo. Možje hodijo okrog po mestu in iščejo kakršne koli zaposlitve vsaj za en dan ali popoldne Včasih se odpravijo ia | nekaj dni od doma, prehodijo kilometre tn kilometre, obidejo vasi io trge. povsod povprašujoč po delu. Časih se jim posreči dobiti dela za nekaj dni m prinesejo domov nekaj dinarjev za kruh. Toda vse to je komaj za en dan. Potem družina iopet gladuje. Žalosten je pogled v tako hišo. kjer prebiva samo gorje. Mraz sili skozi nezavarovana oitna in skozi široke špranje pri vratih. V kotih na tleh ali na pol podrti postelji se stiskajo otroci drug k drugemu, da b' se ogreli s toplino svojih lastnih teles. Ko vstopi oče v hišo, se oglasi eno samo in najvažnejše vprašanje: oče. je kruh! To vprašanje, ki je obenem strašen ukaz očetu, mora privesti do obupa vsakega, ki ga samo enkrat čuje. Kruha, lačni smo! Zebe nas, potrebujemo obleke in tople čevlje! Božič je pred nami. Tisti Božič, ki je za marsikoga praznik veselja in družinske sreče. Takega Božiča naše delavstvo, zlast naši brezposleni. ne bodo poznali Ne bo prijetno tople sobe ne božičnega drevesca obloženega s tisočerim lepotičjem. ne bo daril in ne potic. Marsikje ne bodo premogli kruha. tistega navadnega črnega kruha ki tako dobro tekne, če je človek praznega želodca Naj bi se topot zganili vsi. ki 'majo malo več kakor samo vsakdanjega kruha in pripomorejo z razumevanjem in sočutjem do človeka, da bo božičnica. ki io pripravlja letos Rdeči križ za naše kočevske delavske otroke, bogatejša in da bodo deležir ma"h dobrot vsi. ki so res no t rebri. Novost! Izdelujem, barvam to preoblikujem vse vrste mn&kih in ženskih klobukov. Spedjalno preoblikovanje moških trdih klobukov samo pri 852 a RUDOLF PAJK Ljubljana, Sv. Petra cesta fiter. 51. KMETIJSKI VESTNIK Kletarska opravila v decembra Do tega časa Je novo vino po veMnl te toliko dozorelo ln se očistilo, da ga more mo pretočiti Brezskrbno ga lahko tudi prevažamo v zaibitih transportnih 'sodih, ker je že umirjeno Iz previdnosti je pa vseeno dobro, da tako, Se mlado vino, oso bito belo, ob polnj«nJu v transportne so de nekoliko zažvepljamo, in sicer zadasta je H azbestnega traka na polovnjak (3 hI), da preprečimo a tem vsakršno pre-rnembo med voindo Ako Je bilo dotiično vino morda že poprej žveplano ali blsul-Sitirano. tako da še po žveplu diši, žvep-lanje prt točenju opustimo Isto tako Lahko opustimo pri letošnjih zdravih vinih to žveplanje, ako ima ostati pretočeno vino še nadalje doma v kleti žvepla naj se torej le, kolikor je neobhodno potrebno. Po naravnam potu očiščena vina se fte hitreje m še bolje očistijo ter hitreje dozorijo, ako Jih tedaj pretočimo v druge snažne sode in Jih s tem prjnerno prezračimo Le za primer, da jih v kratkem kak kupec po toči. to mesečno pretakanje lahko izostane Nova vina sedaj umetno čistiti ni priporočljivo, ker se umetno čl-ščano še nedozorelo vino ne more do dobra razviti ter izgubi na dobroti ln veljavi Z letošnjimi vini ne bo posebnih sitnosti, ker so po večini zdrava, razen če n1 bilo grozdje nemarna kletar j eno in v sla bem vremenu potrgano Zdrava vina ne bodo zahtevala nikaklh posebnih manipu lacij, kakršne moramo izvajati prJ bolnih vinih in pri takih, ki imajo razne neprijetne napake (slab vonj, postranski okus po gniloty in podobno). Zato moramo pri sedanjem prvem pretakanju pač gledati v prvi vrsti na vse stransko čistočo, oeobito glede posode ln sesal k ki jih pri tem delu uporabljamo Prvo pretakanje so mnogi vinogradniki izvršili že novembra, kar Je tudi prav, ker so s tem še predčasno izločili na pretvorbo vinskega okusa eventualno tavarUivo vplivajoče drože, še preden so se pričele te razkrajati. Pretakanje naj se vr&l po možnosti ob lepem, solnčnem aH vetrovnem, čeprav mrzlem vremenu, ko Je zrak čist ln ne vlažen. Drugačno Je pa ravnanje s mofitt, od-nosuo i vlnd, pozno (ob konen oktobra ln v začetku novembra) trganje grozdja. TJ moš-ti še kipijo, ker Imajo letos Izredno mnogo sladkorja, do 27% in še čez, in bodo še nadalje, čeprav bold počasi kipeli, dokler ne postane v kleti premrzlo aH dokler se ne razvije preveč alkohola, ki kvasne gtlive zamori. Takega mošta, odnosno vina ne kaže že sedaj pretakati, dokler še krepko kipi. pač pa Je potrebno v svrho poepedenja ki penja, da ga nekoliko prezračimo To Izvršimo na ta način, da ga točimo spodaj s pipo v kak podstavek ter iz tega spravimo v sesalko aLi s škafi sproti pri vehi zopet v isti a od. Zadošča da prezračimo aa ta način tretjino vse vsebine v dotičnem so du Kv&sue gUve, tel se na ta način aopei nasrkajo potrebnega zraka (kisiikaj, .prično takoj zopet močno delovat, tn se pomešajo po vsej notranjosti tekočine. Pri tem zra čenju mora izostati vsakršno žveplanje mošta, ker to zadržuje klpenje. V primero, da pade kletna temperatura med tem časom precej nlzk© iz.pod +10" C, »n da prične vrenje zaradi nizke temperature pojemati (pri +4° C sploh ne ha kipenje), moramo segreti vino v sodu po električnem potu na vsaj 15% C aL pa klet 8 pomočjo peči vsaj na 20° C ter obdržati to temperaturo dokler ne neha klpenje. kar traja lahko 1 ali več tednov Ker pa zahteva tako segrevanje ne samo precejšnjih stroškov isi kurjave, odnosno za ogrevalni električni aparat in poleg tega gotovo previdnost in strokovno postopanje, moramo s >ravlilntm naravnim ravnanjem pospešiti dovoljno pokipenje takega vina Ne popolnoma jeseni poki peli mošti začno zgodaj pomlad, zopet močno kipeti ter nagajajo eventualno še poleti Zato pa moramo taka vina in ona, ki }ih nismo mogli novembra—decembra pretočiti, prav zgodaj pomladi ločiti od jesemi in pozimi Besed le se gošče, to je pretočiti jih v druge snaž ne sode. Pri pomladnem pretoku eventualno če je treba, nekoliko zažveplamo spro ti one sode, v katere prelivamo vino. Kletna akna ji druge odiprtlne moramo sicer v tem času In pozimi sploh zapirati, da se plesen .preveč ne razširi V pravilno di, toda tu pa tam moramo kleti ob lepem vremenu vendarle prezračiti, osobito glo boke podzemske ln bolj vlažne prostore, da se plesen preveč le razširi V pravilno zračenih kleteh z dobro ventilacijo se vino tudi hitreje samo ob sebd čisti in bolje dozoreva. Ako ima novo aH staro vino slučajno kak neprijeten okus po gnilobi, pleenivcu, .po sodu, ga lahko ob sedanjem pretakanju popravimo tako, da izgubi popolnoma ali vsaj znatno svod slab okus Te napake odpravimo najuspešneje z dodatkom eponi-ta, ln sicer v množini od 50—150 gr (5—15 dek) na hI vina Čim zopernejšl Je okus. tem večjo dozo eponita moramo primešati Srednja mera se vrt. okrog 80—100 gr E pomit., to Je posebno preparirano rastlinsko oglje v obliki saj, ki se tvorn-iško izdeiuje največ na Nižjeavstrijskem, zmešamo najprej z dotičnim vinom v škafu jn vlijemo potom vse skupaj pri vehi skozi lijak v sod in dobro z leseno palico pre- ni. Soba ima zelene tapete, stoli so rde* či, pleteni, mize pa vse iz mramorja. Na mizi stoji samovar, pred tabo čaša vročega čaja. Kako krasno je vse to! Naenkrat vidiš, da pravzaprav nisi v gostilni, da ne piješ čaja — na osvet* Ijenem odru stojiš, v tcnni baržunasti obleki Publika ploska in kriči, venci in rože padajo na oder, kup ti sega že do pasu. Ti pa se nalahko priklanjaš, po* migaš tu in tam z roko, kar publiko še bolj podžge: kakor pobesnela kriči: bis! bis!, za hrbtom ti pa šepeta tav* natelj: »Gospod Peter Petrovič! Vi ste. vi ste — največji tenor sveta! Ca» rušo je proti vam pravi paglavec!« Kapelnik intonira znova, ti se priprav« Ijaš, da še enkrat osrečiS človeštvo s svojo zmagoslavno arijo — pumf! — lavoar je padel s stolice, preplašen mencaš oči. — konec je z lepo zadevo! Kakšni .tovariši ste! Zakaj žalite Petra Petroviča? Peter Petrovič šviga z drobnimi očmi po sobi in zaprosi: »Kolega, imaš čik?« Kolega mu prinese cigareto, Peter Petrovič jo prižge ob ogorku. Z roko si počeše svoje dolge lase s čela in se zagleda v strop Kar pozna se mu, kako trpi: vstati je hudo! TovariS so pa nesramni, prav nič se ne brigajo za njegovo skrito bol Skačejo po sobi, dva se prepirata za* radi neke limone in kričita na ves glas Zaradi neke limone in kričita na ves glas Zaradi limone, vas prosim — Peter Petrovič pa trpi! In še norčujejo se iz njega. Alo. vstani Peter, lenoba grda! Kaj pa se valjaš po postelji! Delat, delat! Ajde. lenčina, dvigni se že enkrat! Ali te ni sram! Petnih — smrduh! Nekdo se splazi k njegovi postelji, pograbi za odejo in jo potegne s po* stelje. Peter Petrovič je ogorčen. »Kakšni ljudje ste vi! Brez srca! Da! Prav brez srca!« In se resignirano dvigne. Sede na rob postelje, hudo mu je pri srcu Ka> ko tudi ne! Spet se bo treba obleči, umiti, oditi na delo! Vražja zadeva! In to vsak dan, vsak dan! Eh. ko bi dali vso stvar njemu v roke, drugače bi jo obrnil! Pa ' aj hoče! Je že tako. Nesrečen svat. na> Peter Petrovič! Nu. pa se bo že potolažil! Kmalu bo spet večer, poiskal bo svojo ljubljeno posteljo, potegnil bo odejo čez slavo in odplaval v svojo čarobno deže'o Spet se bo dvigm1 nad čas in dogodke *pet bo srečen. Da b? le ol-že. voluharje Po nekaterih krajih je po mejaih vsepolno predenice, tega najhujšega sovražnika naših detelj Kaj pomaga setev še tako očiščenega deteljnega semena, ki smo si ga nabavili za drag denar navadno iz tujine, ko pa nimamo smisla, da bi zatrli to zlo med njivami Po teh mejah je najti tudi vzrok snetjavosti žita in to na ramo odpraviti, ker je iz navedenih in še na ker rase običajno po mesah tak plevel, na katerem se snet razmnožuje Meio ledino ali grivo med njivami mo-armo odpraviti, ker je iz navedenih in 5« mnogo drugih vzrokov skrajno škodljiiva, m sicer 6 tem. da jo preorjemo in da postavimo med njivami rajši kamnite mejnike. Duh časa govori, naj ae združujemo. Krizo, ki nas stiJta od v«eh strani, moremo ublažiti ako že nt odpraviti, le na ta način, da se resno poprmemo vseh sredstev predvsem pa skunnega g-o^prnKlarsJcesa udejstvovan ja. ki nam donaša koristi. Omejiti moramo svoje potrebe in izdatke do skrajnosti in sicuš..ri moramo izhajati samo s svoiimi razpoložliivimi sredstvi m pride ki Dokler bo pa dela! vsakdo samo zase in se mogoče še veselil nesreče svo-lega bližnjega toliko Časa ni misliti na omiljenje današnjih hudih razmer Naši kmetijski odbori in kmetjjske organizacije m vsi oni ki jim blagor našega kmetijskega gospodarstva pn srcu naj vzgaif jo Uudistvo k složnosti in skupnosti kar ve^ja seveda tud; za združitev zemliisč V nekaterih krajih se zaveda io kmeti *ski odbori te važne naloge in so ie marsika* v tem oogledu ukrenili Uooden vnMv tega udejstvovan Ja ie že viden S'edi"mo vuetiti svoja službena mesta, potem bo morala tudii domovna jto-rigo naših rojakov ostati zunaj. Slavnostno zborovanje je otvoril predsednik g. Pavel Bolha, ki je predvsem izrekel rvoie veliko veselje, da ie navročih toliko tv2 š i h roiakov, kar je dokaz, da znajo ceniti nomen našega velikega narodnega praznika. Pozdravili je razen zastonrT'a iz domovine predvsem generalnega konzula Brano Markovič« iz Essena, izsdjenskega komisarja Berislava Deželica, honorarnega konzula Viljema Paulusa iz E9sena, dr. Viljema Brepohla, urednika »Gelser.kir-chener Allg. Zeitung« in velikega prijatelja Jugoslovenov ter akademskega s£i-karja Josipa Arensa, ki je 6 svojimi slikami napravil Jugoslaviji že mnogo propagande, pevski zbor »Triglav« je zapel »Bože pravde«, nato pa otroški zbor »Hej Slovani« in »Lepo našo domovino«. Mala deklica je pozdravila v lepi slovenščini vse oficijelne zasitopnke ter jVn izročila lepe šopke. Generalni konzul Markovič je v daljšem govoru pojasnil pomen praznika uedinjenja ter izrekel posebno veselje, da se tudi naši rojaki delavci hvaležno spominjajo duumvftiM. V lupin, mentnem govora je nato pozdravil izšel j e-niški komisar g. DožeHč, poudarjajoč radost in ponos, da more zastopati tako zavedne rojake, kakor so naši Slovenci na Westfa=lskem in v Porenju. G. Rudolf Juvan je poudaril, daga veseli velika zavednost naših ljudi, ljubezen do domovine in je dokazal pravo uedinjenje tudi e tem, da je kot prvi govoril Srb g. Markovič, drugi Hrvat g. Deželič m tretji on, Slovenec; na ta način se manifestira tudi v tujini pravo uedinjenje vseh Jugoslovenov. Kralj Aleksander je simbofl naše ljubezni in bratstva, vladar, katerega iskrena volja je združiti v ljubezni vse Jugoslovene in ustvariti mogočno Jugoslavijo, v kateri bo prostora za vse brate. Marsikdo izmed navzočih se ni bJl v novi domovini, a naj bodo prepričani vsi, da bo Jugoslavija storila vse, da bo dovolj kruha za vse naše ljudi doma. Konec je »Estrajiherjev«, Slovenci smo enakopravni in enakovredni v skupni državi. Po vzoru domovine naj bi ee zediniK tudi vsi naši rojaki v zapadmi Nemčiji, da bj v ljubezni do svojega jezika in rodu ustvarjali sebi in vsem boljšo bodočnost, da bo 'lepa proslava, katero slavimo danes, tudi res pravi dokaz domovinske ljubezni S solznimi očmi so zavedaj mofje te fantje, žene in dekleta poslušal govore in z navdušenjem pritrjevali, da »o bile besede vseh govornikov govorjene iz srca k srou. Nato se je razvila prisrčna zabava ob prepevanju narodnih pesmi in Ob zvokih naše priljubljene harmonike. Naslednje tri dni so se vršili shodi v vseh revirjih, kjer bivajo naši rojaki. Govorila sta gg. Juvan in Bolha z namenom, da razložita našim rojakom razmere v oežji domovini in proučita, v kakem položaju žsive naš rojaki v sedanji krizi. Taki shodi so bili v Dortmundu, Herneu, Holthause-nu, Sodingenu, Recklinghausenu, Buerju, Giadbocku, NeumiihJe, Hambomu itd., skupno 11. Vsi 90 bili zelo dobro obiskani, na nekaterih je bilo navzočih 5 do 600 oseb. Povsod se je poudarjala potreba skupnega dola vseh Slovencev in so večinoma tudi predsedniki društva sv. Barbare kazali veliko pripravljenost za složno delovanje. Izrekla pa se je tudi marsikatera pikra od strani obiskovalcev, ker živijo nekateri v velikem pomanjkanju. Bffla je dana obljuba, da se bodo vsi nedostatki odpravili in da bodo tudd naši izseljenci prišli do onih pravic, kakor jih uživajo izseljenci drugih držav. Dva šmarska jubilanta Šmarje pri Jelšah, 12. decembra To nedeljo dopolni sedemdeseto leto starosti Aleksander Orožen. višji davčni upravitelj ▼ p. 2e ■ 17. letom je stopil v državno službo in Jo vršil t največje zadovoljstvo prebivalstva in predstojnikov polnih 43 let Skoraj 80 let biva že v Šmarju, priljubljen in spoštovan od vsakogar kot vzoren uradnik, prijeten družabnik, dober svetovalce in neomajen nacionalist, de na mnoga letal Na Martinov« Je slavA svojo ©0-letnleo Martin Lo vrači, vodja zemijiSke knjige, ki Stužbuje t Šmarju p. J. 25 let. Se je aktiven, saj bi mu komaj prisodili BO-letnica Odličnemu uradniku, odločnemu napi ednja-ku, Sokolu, navdušenemu Jugoslovanu kličemo krepki: >Zdravo!« — Smarčani. Zimsko življenje na Bleda Bled, 7. decembra. Zgodaj »m® Jo dobili. Kaj pa? Zimo. Pravijo, da bi je vsaj do Božiča ne bilo treba. Snega se je naletelo okrog 25 cm, po gorah pa Se več. Mraza pa smo imeli do-šedaj največ do —7® C. Obojega, to se pravi, snega in mraza imamo zaenkrat dovolj. >Dilce< in sanke so se že pojavile ln moraš biti zelo previden, da te ne podere kak rogovilar. Bolj korajžni smučarji pa jo mahnejo tudi v okolico Bleda, nekateri celo na Pokljuko, kjer je, kakor pravijo, idealna smuka. Večia partija korajžnih ljubiteljev idile« se pripravlja pod vodstvom Po-gačarjevega Matevža, da jo mahne 20. t. m. k otvoritvi modernega Smučarskega doma v Slatni. Smučarji in sankači so zelo zadovoljni z zgodnjo zimo. Vendar pa jim tudi lahko izpodleti. Kaj pa, če pritisne zimi sovražni jug? Potem pa adijo sneg, dilce in sanke! Tudi kmetom je zgodnja zima dobro došla, ker lahko spravljajo z gora les in drva. Vendar pa ne bodo mogli spraviti losa t denar, ker je trgovina s lesom ako* raj popolnoma zaostala. Drugače pa vlada na Bledu mrtvilo. Ceste so prazne, zapuščene. Gostilničarji se pritožujejo, da jim slaba prede, ker imajo premalo obiska. Stavbna sezona, ki je bila lansko leto ob tem času v največjem razmahu, je letos popolnoma odpovedala, kar znači, da tudi na Bledu neusmiljeno gospodari denarna kriza, ki preti marsikomu zaviti vrat. Kanalizacijska dela na Vidovdanski cesti po polževo napredujejo Pri kopanju jarkov so zopet nastale nepričakovane zapreke, ki ovirajo delo. Zaradi nastalih ovir bodo kanalizacijska dela gotova šele konec januarja. — 5. decembra je priredil Sokol miklavževan;e popoldne za otroke, zvečer pa za odrasle. Posojilnica za Bled in okolico je tudi letos darovala 1500 Din za revne otroke — Soko-liče. Bilo je obdarovanih 125 otrok z zimskim perilom in pecivom. Večje število Sokol ičev p« je prejelo hranilne knjižice v •kupnem znesku 1000 Din, kar je tudi darovala posojilnica. Za plemenitost se Sokol darovalcem najtopleje zahvaljuje*. Fran Kraigher 70-Ietnik Ljubljana, 11. decembra. Danes je praznoval v krogu svoje rodbine v Ljubljani dobro znani Fram Kraigher, krojač in hišni posestnik na Cankarjevem nabrežju 7, svojo sedemdesetletnico. Rodil so Je r Postojni Po dovr§orri Dodati Soli je vstopil v uk pri zavednem postojnskem krojaču Fajdigi. Svoje krojaške sposobnosti je potem še spopohnil na Dunaju, kjer je služboval nekaj let kot vajenec in pomočnik, kasneje pa je bil v Ljubljani, Domžalah in Kamniku. S skromnimi sredstvi je septembra 1889 otvoril v Ljubljani svojo lastno obratovalnico. Z marljivim delovanjem »e mu je posrečilo, da si je ustvaril dom. Poročil »e je 1905. Iz srečnega njegovega zakona izvirajo trije otroci (dva sina in hčerka), ki so lepo vzgojeni, tehnično in trgovsko izšolani in vsi na sltužbenrh mestih. Slavij en ec lahko s ponosom zre na preteklo svoje dedovanje in vzgojo svoje družine. Tudi v narodnem pogled« mM al mofi odrekati priznanja. Bil je vedno narodnega in naprednega mišljenja. Zaradi obširne ga znanja je bil med obrtniki in trgovci pred leti izvoljen v trgovsko in obrtno zbornico za Kranjsko, v kateri je več let uspešno deloval. Pred vojno in med njo je bil mestni občinski svetnik in kot tak upravni svetnik Mestne hranilnice, kjer se je posebno protivil nakupovanju vojnega posojila. Kot član Gospodarskega, prosvetnega in političnega društva za dvorski okraj je bil zelo ag^len in daljSo dobo tudi podpredsednik. Ako vse to upoštevamo, mu moramo srčno čestitati k njegovi sedemdesetletnici z željo, da ostane čil in zdrav še dolgo vrsto le*. Pristopajte k Vodnikovi dražbi! NIVE A-CREMEi Din 5.oo do Din 22 oo 4nso3l. P. B*i0rsdorf A Ce. S. e. Maribor, ©reoorčICeva ul. 24 Pri neprijaznem vremenu ssktevs VaSa koža Is posebno skrbno nsgo s NIVEA-CREME d« ne postane Hrapava in raskava. Najbolje Ja, 2« vsak vsčsr obraz in roks temeljito nadrgneta. Toda tudi podnevi, predenj odhajata na prosto, lahko uporabljate Nivea-Creme, ker taista popolnoma prodre v kožo. tako da se koža prav nič ns sveti. Nivea-Creme Vam da mladostni izraz. Izgledali bedete mladi in sveži. Razlika napram luksuznim kremami Nivee-Cremei najviSji učinek — cona nizka. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze! K današnji Gregorčičevi slavnostni akademiji ob 20. t Uniona Ljubljana, 12. decembra. Slovenska zemlja je, utesnjena v okvir današnje jezikovne meje, rodila celo vrsto odličnih mož, ki so izšii iz preproste kmečke hiše in povezali v pesmi in prozi bogate zaklade našega jezika, ki so posebno v dobi preporoda ob zatonu minilega stoletja odločilno vplivali na mogočen razmah vse-narodne zavesti Zelena Štajerska s prijaznimi Slovenskimi goricami. Dolenjska, posejana s tihimi vasicami pod vzvalovanimi griči, ponosna Gorenjska , obdana z mogočnimi čuvarji svoje krasote. Notranjska s skrivnostnim kršnim svetom, pa prelepi Rož z Zilsko dolino, solnčna Goriška in skaloviti Kras — ves ta svet je bil zibelka prvencev naše besede, ki so v vsem svojem ustvarjanju dali naši književnosti neizbrisni pečat pestrega obraza naše lepe zemlje, za katero so živeli z vsem svojim bitjem. Mnogi izmed njih so razočarani in v najboljših letih zapustili ta svet, njih plemenita dela pa so zaživela in se zlila z dušo in življenjem generacij našega rodu. In če se danes Slovenci, uedinjeni v prostrani domovini Jugoslaviji, spominjamo svojih velikih vzornikov, izpolnjujemo s tem svojo najsvetejšo dolžnost, ker seme, ki bo poganjalo iz svobodnih naših in naših zanamcev src, bo rodilo vekomaj bogato žetev naj verne jšega spoznanja, da ne bo nikdar zatrta kjerkoli ogrožena beseda naše matere, dokler nas bo vezala v bratski slogi enodušna ljubezen do slehernega koščka jugoslovenske zemlje. Mnogo se je izpremenilo, mnogo proro-Ških napovedi uresničilo, odkar je utih- Velika skala se je zrušila v kanalizacijski jarek Bled, 12. decembra. Ako gremo po Vidovdanski cesti proti Miinemu, napravi cesta pri Praprotnikovi vili hud ovinek. Na levi strani ceste se nahaja skalnata stena hriba Straže, na desni strani ob jezeru pa je zaradi varao-sti obrežni oporna zid z osjraijo, ki je bil nedavno nanovo zgrajen, ker se je stari meseca aprila t. L pogreznil v jezero. Ker je bila oesta na tem mestu precej ozka, so obenem, bo so gradili Obrežni zid, raz-strefljevali skaflovje hriba Straže in so 6 tem znatno razširili cesto ter omilili oster ovinek. Zavoljo razstrelijevanja se je skalovje zrahljalo in nastale so manjše in večje razpoke. Prav sedaj kopljejo po tem dete eeste gddbok jarek, kamor polagajo gflavno zbiralno cev kanalizacije. Ko so prišK delavci te dni zjutraj, kekor običajno, zopet na delo, so začudeni obstali kajiti v izkopanem jarku »o zagledali več kubičnih metrov obsežno skalo. PonoS se Je namreč flkaila odtrgala in se zvailila v jarek m a seboj potegnila tudi nekaj dreves. Le srečnemu nakljufiku se Je zahvaliti, da se je katastrofa zgodila ponoči, kajti podnevi je zaposlenih na tem mestu večje število dalavcev ln hude posle-dice bi bile neizogibne. Ker Je skalovje zrahljano in razpokano, se je bati, da ee bodo podobni primeri še ponatvijaSL Kronika tatvin in nesreč Stari trg ob Kolpi, 11. decemfcrs. Te dni je bilo ukradeno posestarika Stricu v Starem trgu vse kolarako orodje v vrednosti nad 500 Din, a takoj naslednji večer je bilo vlomljeno pri posestenici Katarini Fricimovi v Deskovi vasi. Dolgopist-niki so vdrli skozi akno v njeno stanovanje, ko je bila posestnica odsotna, prebrskali v naglici vse skrinje in ukradli 170 Din. Očividno jim je šlo samo za denar, ker so pustili vse drugo v miru. Orožni-štvo je takoj uvedlo preiskavo in neumorno poizvedovalo za storilci. Vse okoliščine so kazale, da so storilci ljudje, ki poznajo dobro vse razmere v vasi. torej doma čini. Trud orožnikov je bil kmalu poplačan. Preiskava je ugotovila, da sita tatova ISletni Jožef K. iz Deskove vasi in 221etni Peter M. iz Kovače vasi. Kolarsko orodje se je našlo pri bratu omenjenega K. na Brezovici, a denar sta že zapravila. Hi^na T*reiskava je prinesla na dan še nove reči. Ze pred dvema letoma je biMa ukradena posestniku Fuglaii v Lazah lepa lovska puška dvocevka z rezervno cevjo. To puško so Jožefu K. odvzeli orožniki iz Mozlja. ko je bival še na P., odkoder s« je preselil semkaj komaj jred nekaj meseci. K se je izgovarjal, da je puško kupil od neznane osebe in je bil zato kazmovain samo zaradi nedovoljene posesti orožja. Sele zadnja preiskava je ugotovila, da je bila puška ukradena, ker so našli pri njem rezervno cev, ki io ie omenjeni Fuetina smoznal za svojo Mlfld ostrin« sklonjeni deklici zasadila naravnost v levo oko. Ker ni tu zdravnika, so jo staral odpeljali k zdravniku v Vrbovsko šele naslednje Jutro. Zdravnik je odredil takojšen prevoz v bolnico v Zagreb. Nastopita je tudi zastrupljen je. Mala nesrečnica je izgubila oko m upati je, da ji rešijo vsaj življenja. Nedavno ae Je ponesrečila tudi mladenka Rozmanov* iz Kota. Mlajša njena sestra je po neprevidnosti zagnala proti njej velik kuhinjski nož, ki se ji je globoko zaipičil v stegno tik nad kolenom in prere-zal žik) odvodnico. Bila je prepeljana k zdravniku. Prvo pomoč ji je nudil g. Šolski upravitelj, ki je ustavil krvavljenja. Ker niso nastopile komplikacije, je mL*- Grb nase prestolnice 2« nekaj mesecev te je v beograjskem občinskem svetu in javnosti razpravljalo o vprašanju grba naše prestolnice. V beograjskih Ustih »o »e vsako toliko časa. oglašali poznavalci beograjske zgodovine, opremljeni z vsem potrebnim her&ldičnim znanjem, ki so razpravljali o nekdanjih grbih Beograda v vseh njegovih najvažnejših zgodovinskih dobah svetovali to ža ono in se končno združili v mnenju, naj posebna komisija določi grb tako, da bo odgovarjal i prošlosti i sedanjosti m najdaljši bodočnosti Beograjska občina je doslej uporabljala državni grb. Komisija strokovnjakov je povabila sB-karje ki risarje, da ji predlože načrte za grb, ki naj bi izražal beli grad na bregu ob zlivu dveh rek, ob katerega so stoletja m stoletja butale neštete množice oboroženih narodov, pa stoji čvrsto še danes, ali odprt mirnemu razvoju kot posrednik med vzhodom in zapadom, kakor je bil tudi v starih časih. Prvo nagrado je dobil slikar Kuhn-Andrejevid. Komisija ga je pozvala, da izvrši nekatere izprememhe ▼ svojem načrtu, kar se je zgodilo, in jo nato končnoveljavno odobrila ta načrt Grb je vodoravno razdeljen na dve polji, gornje sinje, dolnje rdeče. Črta ki J« deli je na obeh krajih prilomljena navzdol. hrib. rdeč. napojen z rdečo krvjo, prav po naši narodni pesmi. Na gornjem polju bel grad s stolpom in čuvajnicama. Vrat« »o na stežaj odprta. Preko rdečega polja na dnu dve reki beli. na njiju pa starorimska ladja, znak rimskega Singidu-numa, današnjega Beograda, nekdanje in sednje velevažne mednarodne prometu/ točke. Barve pa dajejo našo trobojnico. Velika božična prodaja .>t"-'. v.-, - - g. ■mm Hkrasnfb plascev in oblek za dame ter suknje za gospode po g i o bu k. o zuižauih cenah. Oglejte krasne modele v izložbah. £uGic, Stritarjeva ulica Domače 74\ ♦ Izprememba prt Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Ker mora Zveza obrt. zadrug ▼ Ljubljani po določilih novega obrtnega zakona likvidirati, in to s 1. marcem, sta bila l odlokom mestnega načelstva v Ljubljani kot obrtnega oblastva l. stopnje poverjena s posli likvidatorja g. Filip Prislov, ugledni ljubljanski obrtnik in načelnik Zadruge črko-soboslikarjev ln pleskarjev, z na*tzorstvo>m nad zvezo pa g. dr. Jure Koče, koncepta! adjunkt Zbornice za TOI ♦ Ljubljančan — avstrijski konzul v Avstraliji. Kakor posnemamo lz avstralskih noviu je bil g. Herbert del Cotft, sin bivše ga okrajnega glavarja iz stare ln znane ljubljanske rodovone, imenovan za konzula republike Avstrije v avstralskih državah Vvctoria South Australia. West Australia in Tasmania G H del Cott, ki se je že pred 20 leti naselil v Avstraliji, je postal že pred vojno avstralski odnosno angleški driavljan V Melboumeu Je eden i-zmed pi-joairjev porcelanske industrije ln lastnik velike tvrdke Herbert del Cott Pty Ltd Zvočni kino Idea* Danes premiera! Film največjih senzacij! Atrakcije, kakršnih še nismo gledali v filmu George O4 Brisa NA ŽIVLJENJE IN SMRT Ganljiv ljubavni roman newyorške lepotice in hajduka iz Texasa — Ulična borba hajdukov s policija ♦ Ljubljanski konservatoristi na Dunaju. Z Dunaja nam pišejo: V petek 4 t. m je pošlo iz Prage 22 ljubljanskih konservato ris to v med njimi 9 gospodičen, ki so dobili čedno stanovanje v Bundesjugendherberge r III. okraju, Blattgasse 6. Plačali so za stanovanje ln zjutraj kavo po 8 Din. Zve čer jim je dalo državno gledališče (bivši Burgtheater (štiri lože v prizemlju in prvem redu na razpolago za malenkostno fp.lačilo po 2S Din, drugI dan pa sedeže v operi. V nedeljo so bili prisotni pri slavnostnem koncertu v pota s! umrlega dirigenta opernega fi.lharnioničnega orkestra Sehalka To je bil umetniški užitek prvega reda. Hrano so dobili tudi v prvorazredni restavraciji Goessorbrau. kamor Slovenci radi zahajajo iin sicer obed samo po 12 Din Našrm rojakom Je še! zelo na roko: Kura-torium fiir osterreiehische ausiandlsche Studentenklubs, I. Schotteng 7, ki je za take usluge vedno pripravljen Za bodoče podobne potrebe naj se naši rojaki obračajo kar na ta naslov. A. G. Po ribjem olju tekne vsaka Jed. — Prvovrstno in pristno norveškega izvora dobite stalno ln sveže v 15378 drogeriji KAKC LJUBLJANA MARIBOR Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke ia »zoačbo kraja pomenijo: 1 ča* opazovanja.- 2 »tanje barometra. 3 temperatura 4 relativna ?laga v %. 5 emer ji orzina »etra 6 oblačnost 1—10. 1 »Tata palavm 8 padavine v mm — Tempttiafura: prve fttevUke pomenijo najvišjo druge najnižjo 12. decembra Ljubljana 7, 771.7, _2.2, 90, ESE1, 10. sneg 2 7, Maribor 7, 771.8, —2.4. 92, N4. 10 sneg 2.3; Zagreb 7, 772.2, —3.2. 76, NE4, 2. — —; Beograd 7. 769.0, —4.3, 90. W4. 10. sneg 1.3: Sarajevo 7, 770.2, _7.8. 84, tiho 10 sneg, 0.2; Skoplje 7, 765.1, _2.2, 96. W4' 10» —• —: Kumbor 7. 759.8, 4.8, 56, N8. 2. —, —; Split 7, 761.3, 1.4 49, NE12, 6 _ Tamperatura: Ljubljana 0.6, —3.2' Maribor -0.2. -3.5; Zagreb _3.8; Beograd 1-4, —4.8; Sarajevo 0.2, _8.2. Solnce vzhaja ob 7.29, zahaja ob 16.18 Luna vzhaja ob 10.50. zahaja ob 18.59. ♦ Muzejsko društvo za Slovenijo je sklenilo, da osnuje zbirko spominskih tn društvenih znakov, kokard, znamk, svetinj itd. kar se juh je kdaj izdalo ln nosrilo po Sloveniji in da jo odda, ko bo zbrana in opredeljena, narodnemu muzeju. V to zbirko spadajo tudi fotografije im slike društvenih krojev vseh slovenskih društev, traki, spominske agJe, spominski obeski, Izdani ob posebnih prilikah, znaki priznanja (svetinje in drugo) podeljeni ob razstavah, tekmah jn podobnem, Krajepisne slike (lrito grafije bakrorezi, fotografije, razglednice itd.) bodo zanamcem važen pripomoček historične topografije Zbirka bi bila tako v malem zgodovinski pregled važnejših dob našega narodnega življenja in bi nazorno pokazala tudi razmah našega društvenega življenja. Da bo zbirka kar se da popolna in zanimiva, prosi Muzejsko društvo vse kroge in sloje našega naroda, da mu blago volijo nakloniti navedene predmete. Darovalci se bodo v zbirki z imenom trajno označili. Pošiljat ve naj se blagovolijo nasloviti na ime predsednika Muzejskega društva dr. Rudolfa A mire j ko, Narodni muzej, Bde.weisova cesta v Ljubljani. ♦ Znižana poštnina. Ker je poštnina za zavitke znatno znižana (čez 300 Din itak prosta) se priporoča, da si takoj naročite cenik in vzorce od tvrdke Stermecki, Celje, kjer lahKo kupite razno blago za božične praznike po zelo znižanih cenah. ♦ Važno za trgovce! Z novim letom prične izdajati stari praktik v trgovski stroki g. Anton Znideršič nov list pod imenom »Detajlist«. Kdor prodaja kakršnokoli blago konzumentom, bo našel v »Detajlistu« mnogo dragocenih zrn. Našim čitateljem »Detajlista« najtopleje priporočamo. ♦ Polšnik je znižal občinski proračun. Zadnjo nedeljo je bil sprejet novi občinski proračun polšniške občine. Doklade so znižali od prejšnjih 110 odst na 30 odst za prihodnje proračunsko leto Kljub nižjim dohodkom so stavili v proračun pohvalne postavke: za poravnavo dolga na novi občinski hiši, za plačilo zaostankov ubožnega sklada iz prejšnjih let. za več podpor, za zbirko ta pasivne kraje, za domača prosvetna društva, za podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva, za podružnico Kmetijske družbe. Za vzorno gospodarstvo občine zasluži največ pohvale neumorni blagajnik šolsk.i upravitelj g Jožko Anlčič. tel se Je ves posvetil delu za blagor občine. Prav tako sta delavna župan g Pograjec tn tajnik g. Fete. Mala hribovska občina je lahko za vzor vsem našim podeželskim občinam ♦ Plodovi složnega dela v Trzinu. Iz Trzina nam pišejo: Malokatero naselje v slovenski domovini Je pokazalo toliko politično zrelost kakor Trzin, kjer so vaščani že pred nekako petimi leti spoznali, da je le v skupnem delu in sopomočl mogoč napredek njihovega naselja. V početku skromna misel solidarnosti je dobila prava tla. ko se je prvotni športni klub preoblikoval v Nepolitično izobraževalno društvo Ob letu osoreg so Trainčan.1 slavili prvi uspeh svojega skupnega dela. Na svečan način ob sodelovanju mnogih uglednih osebnosti iz vsega kamniškega okraja je bil otvorjen Prosvetni dom, ponos vseh, ki so doprina-šali žrtve da se je dvignila lepa stavba iz tal Predsednik društva, vedno delavni šolski upravitelj g. Arrigler Je tedaj Izrazil svoje upanje, da bo nov.l hram kulture čvrsto služil svojemu namenu Nepolitično izobraževalno društvo v Trzinu se je v teku leta lepo razvilo. V prvi vrsti se gojijo gledališke Igre, ki jih Je bilo že več uprizorjenih z najboljšim uspehom Zanimanje za dramo je med vaščani toliko, da je dvorana vsakikrat nabito polna in »o se dru-štvenrik- v materijalnem pogledu že prav izdatno opomogli Za splošno Izobrazbo se gojijo gospodarska, zdravstvena ln obče poučna predavanja. Društvo ne zanemarja proslav državnih praznikov, ki bude v širokih vrstah prebivalstva čut domovinske ljubezni in državne skupnosti. Stori se vse da je življenje v domu vedno plodovl-to. Zato pa se kažejo tudi uspehi. Voditelji Trzimčanov imajo pri svojem poslu pač prijetno zavest da so sama pokreniLi vse ono. kar je moral dati drugim šele 6. januar Društvo je z dosedanjim delom potrdilo upravičenost svojega obstoja. Ob obletnici otvoritve pravimo samo: še na mnoga plo-doviita leta! ♦ Usmiljenim srcem. V Ljubljani živi neki invalid s svojo družinico v veliki bedt. Ima dva sinčka v starosti 7 ln 5 let. Oba sta zdrava, toda z očetom-vdovcem vred trpita skrajno pomanjkanje. Zakonci brez otrok ali taki. ki bi bili voljni sprejeti po enega fantka za svojega, naj povprašajo v Inseratnem oddelku »Jutra« v Ljub'jant. ♦ Cene v zagrebških kavarnah znižane. Od petka so v vseh zagrebških kavarnah znižane cene, in sicer 6md kavi na 4, limo nadi, oranžadi in malinovcu pa od 7 na 5 Din Cena beli kav) je ostala nespremenjena Zagrebčani se splošno pritožujejo, da je znižanje premajhno. ♦ Sneg v Liki in Gorskem kotarju. V Gorskem kotarju v Liki Je zapadel sneg, ki »vira promet, vendar ga ni ustavil. V posameznih k.rajiib zlasti ob liški progi. Je pihala huda burja. ♦ Priporočamo Ciril - Metodove razglednice za božič ln novo leto. • Severna Afrjka j® zanimiva romantična dežela zlatega sonca in nudi mnogo zabave tn zdravega razvedrila. Vozna karta za izlet v to klasično deželo bi bilo najlepše darilo za božične praznike. Vsak izlet bo trajal po 14 dni. Posebne Izlete pri-rede od 22. t. m do 3. Januarja 1932 dunajski zdravniki ln lekarnarji v notranjost severne Afrike. Cena za ta izlet Iz Mar-seillea do Algera ln v notranjost iz Tu-nisa do Marseillea nazaj z vso oskrbo stane za I. razred 7.992 Din in za II. razred 7.703 Din za osebo. Tega Izleta se lahko udeleže tudi dame tn gospodje, ki ne spadajo v zdravniške kroge. Interesenti naj se izvolijc čim prej priglasiti pri zastopniku Francoske linije v Ljubljani, Ivanu Krakerju, Masarykova cesta 14, kjer bodo dobili brezplačno tudi vse prospekte ln informacije • Internacionalna ek špedicija na Hlma. lajl pod vodstvom prof. dr. Dyhrenfurtha javlja: »Veselilo vas bo, ako čujete, aa nam je vaša ovomaltina tudi na naši eks-pediciji mnogo koristila Plezanje v višino 7000 m in še višje je sigurno zelo hud napor. Ovomaltina nam Je pri tem Izredno koristila kot okrepčevalno sredstvo, a tudi v primerih bolezni Jo rabi z uspehom zdravnik ekspedicije.« ♦ Samomor 20 letnega mladeniča. V ponedeljek popoldne Je skupina študentov agronomije r Zagrebu Imela praktične vaje v Maksimlru. Na povra.tku je neki študent opazil moško truplo. Ko Je nekoliko študentov stopilo bližje, so opazili, da Je ne znanec mrtev; poleg njega pa Je ležal revolver, s katerim si Je končal življenje. Dognalo se Je, da Je neznanec 20 leit.nl krojaški pomočnik Ante Bradavica, v njegovem ženu pa se Je našlo pismo, naslovljeno na nekega prijatelja, v katerem Izjavlja, da Je šel v smrt, ker ga Je zmamec. pri katerem Je našel zavetje v brezposelnosti, obdolžil, da ga Je varal z njegovo ženo. Take obdolži t ve — pravi r pismu _ ne more prenašati, ker Je popolnoma neo&novana. tn zato Je napravil konec svojemu nesrečnemu življenju. ♦ Zopet telesna poškodba. V ptujsko bolnico so sprejeli 22 let starega Alojza To-polnika. nosestnikovega sina Iz Blaguš, ki Je lapovedal, da Je bil 8. L m. dopoldne pri belem dnevu okrog 11. napaden brez vsakesra vzroka v bližini svoje hiše od Fr. Kovčiča. posestnikov ega sina, Jurija Ver-zela, želarskega sina. in Franca Vrbnjaka. vtiničarja Vsi »o doma r Sovtjaku. Napadalci so nesrečnika pretepli s p lan k a.m i po vsem telesu. Najhujše poškodbe Ima Topota i k na glavi, kjer ima notranjo kost zdrobljeno. Stanje poškodovanca Je brez-un.no še j® čas! da si po najnižjih cenah nabavite razno najboljše manufakturno blago Jos« Snoj LJUBLJANA — Prešernova ulica Globoko znižane cene 15236 * Za božična In novoletna voščila uporabljajte nove raz.gledn.lce Jugoslovenske Matice, po osnutkih naše mlade umetnice Ksenije Prunkove. Naprodaj so po vseh trafikah to knjigarnah. Kjer Jih nimajo, jih zahtevajte. Cena 1 Din. AVGUST URŠIC, trgovec JOŽICA UHSIC roj. PLAUSTEINEB poročena Sv. Jurij ob Juž. žeL 12. decembra 1931 ♦ Najboljši In najcenejši radio aparati svetovne znamke R. Brandt, Berlin, se do be samo pri tvrdfcl H. Suttner. LJubljana, Dunajska cesta 1B, II. nadstr. Ogled ln predvajanje brez obveznosti nakupa. Danes, 13. t. m. ob 14.30 NOGOMETNA TEKMA Igrišče Ilirije. 15333 Ob vsakem vremena. da sem prevzela DAMSKI ln MOŠKI FRIZERSKI SALON nasproti Ljubljanskemu dvoru. Izvrševala bom vsa v to stroko spadajoča dela z modernimi aparati. — Postrežba točna, cene solidne. Priporoča se za obilni obisk V nedeljah FRIZERSKI SALON dopoldne MILA I*AN. odprto. 15447 ♦ Nepošten potnik. Prt tvrrV-ni « . o i k td trrdk« IVAN SAVN1K Kranj On« breikookureDin«! ♦ Neprevidno ravnanje » ognjem. Z Bleda oam pišojo: Znano je. da največ požarov nastane zaradi neprevidnosti ljudi. Žene posestnika Jožeta Kajdiša v Mlinom jc hotela minilo sredo zvečer peči kruh in j« v ta namen moono zakurila v krušno peč. Na peči 9e j« euši-la otroška bazina, fci se je zavoljo prevroče peči vnela V nekaj minutah je bila soba napolnjena z dimom. Domači so vsi prestrašeni odprti okna. skozi katera se je začel valiti dam Kajdizeve žena je nato polila gorečo blazino z vodo in tako preprečila požar. Nato je nesla napol zgorelo blazino v hlev v prepričanju, da ni več žive iskrite« v njej. Ko je raztresa njeno vsebino po tfleh, je zopet odša in zaprla hlevska vrata. Nenadno pa se jc začel valiti dim iz hleva. Stelja v hlevu je bila vsa v oanju. G. Franc Manddjc z Mirnega je vdrl v hlev in začel gasiti o^enj z vodo, ki so jo ljudje nanosiii Tako je bil ogenj km°alu pogašen in n-evarnost odstranjena. Goveja živini se ni nič zgodilo, pač pa je p'am«n goreče ste!je Kajdižo-vega konja, ki j« bil prive/an pri jaslih, po celi levi etrami telesa tako op^Lel, da 9o ubogo žival morali še isto noč zaklat! Pohvaliti moramo vrle mlinrvke gasflce. ki so prišli tafooj na lioe mesta, vendai pa jim ni bilo treba stopiti v akcijo. ♦ Napad s plankami. Dne 24, novembra se Je nahajala ▼ gostilni Alojza Cenca t Stražgojncdh večja družba ro!a«lih fantov. V gostilno sta prišla tudi Trčko .ln Eberl, oba posestnikova sinova Iz Sikol. Ko sta se .imenovana vračala zvečer domov, sta šla naijprvo v hlev, kjer »ta se med seboj pogovarjala. Čim pa sta zapustila hlev, sta Ju nepričakovano napadla Kmetec Anton, posestmi kov sin lz Sokol, ln Dolenc Štefan, posestnikov sin iz Stražgojncev z latami v rokah in u-drihala po njih. Trčko je dobil poškodbe na roki, poleg tega pa ima tudi škodo na plotu, ker sta napadalca odtrgala kar z njegovega plota planke. Zadeva je prijavljena sodišču. ♦ Zasledovan cigan. Varnostna oblastva zasledujejo cigana Franceta Gartnerja, ki je te dna vlomil »kupno z že aretiranim oiganom Antonom Huberjem v shrambo pose®tnikovega sina Franca Jermana v Se nožet,h. Cigana sta tedaj odnesla veliko razne obleke, več perila, nekaj parov čev-Ujev, srebrno uro In odpeljala tudi 1000 Din vredno kolo. Skupne škode sta prizadejala nekaj čez 3000 Din Iste noči sta se cigana sp azila tudi v gostilno Petra Jemca v Se nožetah, kjer sta ae oskrbela s 5 kg svinjskega mesa lin hlebom kTuha. Cigana sta se pozneje potepala še vedno v okolici Seno žeti ln so Huberja prijeli, Gartner pa Je Izginil. ♦ Gospodinje. Nabavite si pravočasno »Gospodinjski koledar« za leto 1932 Vse buje preko 100 novih kuhinjskih receptov, razna &£^ntm,iva poročila ln številna prak-Lčna navodila za hišo tn dom Naprodaj je po vseh podružnicah Jugoslovenske Matice ln po vseh knjigarnah Pismena naro čila sprejema uprava »Gospodinjskega ko ledarja« v Ljubljani, šelenburgova 7-11. Cena 20 Din. s poštnino 21.75 Din. * Darujte poopornemu društvu siept.l, LJubljana, Pod Trančo 2-111. «>ITO« zobna pasta najboljša. . Obleke in klobuke kemično čisti, barva« plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Lfuhljane U_ Praznovanje rojstnega dne NJ. Vel. kralja. Kr bansKa apiava dravske banovine razglaša: V četrtek 17 t- m »e bo obhar jal rojstm dan Nj. Vel kralja Aleksandra kot državni prazaiik. V proslavo tega praznika se bo na ta dan ob 10. daj-ovala r tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša, po katera »e bo zapela zahvalna pesem »Te Deum« s pripadajočo molitvijo za kralja V pravoslavni kapeli bo svečana služba božja ob 9.. v evangelj-ski pa ob 10 Istega dne bo sprejemaj ban dravske banovine t>d pol 12., dalje v bansk! ;>alači (Blei vveisova cesta 10) poklonitve Ln čestitke. V šolah se pouk ne bo vršil :n Iržavnii uraevpj ln petje pevskega zbora nad 70 samih primorskih fantov In deklet, s s premlevanjem klavirja ln orkestra »Sloge« nam bodo bogato poplačale nizko vstopnino, k1 Jo bomo uaJvlonlli t podn>oro najbednejšlm. Pridite, mlada srca rojakor vas pričakujejo! KERAMIČNI IZDELKI Krožniki, plitvi tn globoki Din 4.TO Skodelice za črno kavo . , , » 4-50 Skodelice za belo kavo . , , » 7.50 Skodelice za čaj . , . . , > 8.— Vaze ...,,.•■! > 6.—■ Vrči za vodo............> 14.—- Umivalna garnitura, pet-delna > 150.— »e dobijo pri Ani. Krisper, Ljubljana Mestni trg 26 Odbor kluba jugosloveuakih primorskih akademikov vabi vse primorske akademike na nocojšnjo svečano akademijo bratskega društva »Tabor« da tako skupno počastimo spomin našega preroka Simona Gregorčiča. u— »Socani«, udeležite se današnje Gregorčičeve akademije, ki jo priredi bra.tako društvo »Tabor« ob 20. v Unionu. t— Sestanek rezervnih oficirjev bo Jl>-trl ob 20. v gostilni PočivavSek. Polnosti ' vilna udeležba nujno potrebna. u— Francoski Institut ? Ljubljani vabi na predavanje univ. profesorja g. Marca Veya o Juiesu Romainsu. Predavanje bo v petek 18. L m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domu. u— XII. Slovanski večer, ki se bo vršil 16. Januarja na Taboru pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel kralja Aleksandra I. in pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja, v katerega so bile izbrane naše najodličnejše dame, bo vsekakor ena najlepših prireditev dravske banovine. Sloves tega večera pa je znan tudi izven nje. Upamo, da bo akademsko društvo Jadran tudi letos izvedlo to svojo tradicijonalDO piireditev. katere čisti dobiček je namenjen podporam njegovih čla*-nov, tako uspešno, kakor prejšnja !eta. n— Delavsko pevsko društvo »Cankar« bo imelo v ponedeljek 21. t. m. v fllharrno-ničnl dvorani svoj zborovski koncert v proslavo lOletnice društvenega obstoja. Koncert bo obsegal vrsto narodnih pesmi m umetnih zbornv, izmed katclti velika večina še ni bila peta v Ljubljani na Javnem koncertu. Zbor vodi z veliko ljubeznijo la veščo roko g KrisLo Perko. Eno žclfo Ima Vaš dečko, Id mu Jo tudi danes lahko Izpolnite. To je fotograflčnl aparat VOIGTLaNDERJEVA JUBILAHKA ki si Jo ie toliko časa želi. To Vam je priročna kamerica na zvite filme, velikost 8X9 cm in stane v krasni božični kaseti z dvema filmoma samo Din *90.—. — Kako ogromno bo tn vpelje, če boš Vaš dečko že pod božičnim drevescem prvič fotografiral. 15277 Drogerija GREGORIČ, Ljubljana Prešernov* ulic*, štev. 5. S^anstatfa xa šport in modo ▼ nedelio 13. decembra cel dan y vseh trgovskih lokalih modne in športne trgovine za dame in gospode jP. MagdlC, Hjuhljana. Oglejte si sigurno! .«« Ne zamudite Slavnostna produkcija gojooeerr ljubljanskega konzerva torija r proslavo rojstnega dne Nj Vel. kralja Aleksandra bo v četrtek 17. t. m. ob pol 18. v Filhar-monlčni dvorani. Nastopijo gojenci iz šole profesorja Ravnika, profesorice Wistin-ghausove ln profesorja šlaisa in iz dirigentske šole profesorja škerjanca. Vstopnina je prosta. Pri blagajni si lahko omisli vsak obiskovalec podroben program, ki stane 3 Din u— 13 letnice smrt; velikega pisatelja Ivana Cankarja počastimo drevi ob 20. v Delavski zbornici. Zaradi pestrega sporeda vilada med občinstvom za prireditev veliko zanimanje. Vstopnice se dobe pred dvora-no danes od 8. do 12. in od 15. dalje. Prireditev je v režiji g. Emila Freliha Pridite vsn! Kino Ljubljanski Dvor Teleton 2730 Danes ob S, % % 8. in 9. uri zvečer, slavni JACK HOME r eenzacijonalni pustolovini »GORSKI VRAG" Senzacija nad senzacijo! Cene 4 in 6 Din. u_ Danes premiera »Na robu Sahare* » Matici. ZKD predvaja danes ob 11. pre-naiesno kultur zvočnega filma, ki nas vodi tr malo znane kraje severne afriške oba ie, v Cirenajiko, Tunis in Tripolls. Ogrom ne, še danes dobro ohranjene razvaline, stan rimski dvorci, vodovodi v dolžini več kilometrov pričajo, da Je v teh krajih že pred 2000 leti domovala evropska kuJ tura Filmska kamera, ki Jo je spretno vodil dr Horst, avtor tega U finega filma, nam pokaže slovito mesto Matmati, kjeT prebiva nad 5000 ljudi v podzemeljskih dupUnah Pred mestom Tripolls ae pogrez-nemo na dno morja in tu gledamo čudovito življenje rib tn drugih morskih živali. V filmu vidimo, kake težave imajo ljudje teh kraderv t vodo, kak križ je s njeno dobavo ic kako skrbno jo ljudje razdeljuje Jo Prekrasne so stike mohamedanskih žena, zADa^nl m zanimivi so posnetki, v ka terlh gledamo šege in običaj« Arabcev molitve, med katerimi požirajo pred zbra nI m ljudstvom Sive strupene škorpijon« •Krasen film. kd bo zanimal slehernega ln tet-lgenta. Pilm se ponovi še v ponedeljek ob 14.30 in ob 18 r MatlcL o_ Simfonični koncert. V petek 18. t. m. bo v veliki dvorani Uniona simfonični konoert z obilnim sporedom, ki bo za Ljubljano delno nov. Nastopi orkester Slovaške filharmonije iz Bratislave pod vodstvom dirigenta Folprechta. Prva točka sporeda bo simfonična pesnitev »Usoda ln ideal«, katero je napisa:, slovaški komponist Jan Devoslav Bella. Skladatelj je bil rojen leta 1845. v Liptovskem Sv. Nikolašu in živi v Bratislavi. Izmed njegovih simfoničnin del je »Usoda in ldeal< najbolj zanimiva. Spada k starejši literaturi in je bila prvikrat izvajana leta 1876. na simfoničnem koncertu v Pragi. Večkrat jo je pozneje izvajal tudi slavni dirigent ln skladatelj Rihard Strauss po raznih koncertih v Nemčiji. Zatem sledijo Maršikov »Scherzo eapricioso«, Smetanova »Vltava« tn Dvot-žakova »Simfonija novega sveta«. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni. Ker bo to edini koncert Slovaškega simfoničnega orkestra v Ljubljani, vabimo občinstvo na poset. u_ Ustanovni občni zbor Pevskega dru- *tva Hugolina Sattnerja bo danes ob 10. dopoldne v gostilniških prostorih g Bajca na Selu Marenčičeva ulica 3. Vabimo vse one, ki so podpisali pristopne izjave, in vse, kl si žele iskrenega tovarištva Ln lepega petja Zbor bo vodil strokovni učitelj g. Viinko Ran nI k. Pripravljalni odbor. ♦ i ♦ t t t ♦ Otvoritveno naznanil Cenjeno občinstvo obveščam, da sem otvoril v svoji hiš LJubljani, Staničeva ulica St. za Bežigradom DROGERIJO ar 1 V največji izbiri Je cenj. od malcem na razpolago razn vrstno tn prvovrstno blago najnižjih cenah. Cenjeno občinstvo hočem postreč točno ter prosim za obilen, stal obisk! Z odličnim spoštovanjem Drogerija Guštin Mila LJUBLJANA, Staničeva ulica štev. za Bežigradom 15 Fotoamaterjem je temnica plačiio na razpolago >««M«M>I »M»MMMM Ustanovni občni zbor pevskega društva »Hugolin Sattner« v Mostah bo danes ob 10. dopoldne v gostilniških prostorih g. Bajca na Selu. Vabljeni vsi, ki »o podpisali pristopne izjave, ter vse druge, ki žele iskrenih tovarišev ln lepo petje, da se odzovejc našemu klicu. Zbor bo vodil strokovni učitelj g. Vinko Rupnik. u— Koncert v proslavo 401etnice Glasbene Matice v Ljubljani bo 4. januarja v Unionu. — Uprava Hubadove župe JPS. u— Društvo slušateljev juridične fakultete priredi v sredo 16 t. m. ob 17. v predavalnici št 90 na univerzi predavanje »Kriza praktične jurisprudence«. Predava g. Anton Lajovic .sodnik apelacijskega sodišča u_ Jugoslovensko kemično društvo sekcija Ljubljana, vabi vse svoje člane in nečlane diplomirane kemike na važen sestanek v sredo 16. t. m. ob 20. v Mrakovii gostilni na Rimski cesti. u— Vsako nedeljo pečen puran, velika porcija po 10 Din t restavraciji »Soči«, 15398 u_ Predavanje o amuCarstvu. Na splošno željo, posebno onih, ki pri zadnjem predavanju 9. t. m niso dobili več vstopnic, ponovi Smučarski klub Ljubljana svoje predavanje o amučarstv-a v petek 18. t. m ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Ker je zopet pričakovati velikega navala, si vstopnice, ki so znižane na 3, 6 in 8 Din preskrblte v predprodaji pri tvrd-kah šmuc, Selenbu.rgova 6, ali Goreč, Dunajska 1. u— Mestno načelstvo v Ljubljani potrebuje za mestne urade in podjetja za leto 1932, okrog 150 beležnih, 180 stenskih in 50 skladnih koledarjev. Oferte in vzorce je predilož/ti do 19. t. m. ob 12. v mestnem ekonoinatu, soba 12., kjer se dobe tudi eventualna pojasnila u— Sožičnica mestne občina. Seznami otrok, ki bodo letos pri bažičnloi obdarovani, so na vpogled vsem gg. okrajnim načelnikom v mestnem socIalno-tpoMtdčnem uradu med uradnimi urami do srede 16. t. m. u_ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola priredi danes ▼ Narodnem doma (vhod z Bleuweisove ceste) veseloigro v 4 dejanjih »Gašperček, dvorni norec«. Začetek točno ob 16. u_ Čajanka Propagandnega društva bo t veLlfcl dvorani Uniona, na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra L u_Za ženski Pokret je darovaJa ga Albina Hity-Zadnekova 200 Din namesto ovetja na krsto g. Schreyeve. u— Tovariši ce pevke, udeležite se polnoštevilno vaje ženskega kademskega pevskega zbora, ki bo kakor običajno v ponedeljek 14. t. m. točno ob 19. v balkonski dvorani na univerzi. — Odbor. u— Za Bežigradom v Staničevi ulici 6, v lastni hiši, je odprl drogerijo g. Milan Guštin. u_ Nagrada »DaJ-dama«. Kakor znano, so lastniki novega avtomatičnega bifeja na Aleksandrovi cesti, ki Je našemu mestu res v ponos, neda/vno razpisali nagrade za najboljše ime tvrdke. Zanimanje za natečaj je bilo zelo veliko, vsega skupaj se je nagradnega tekmovanja udeležilo 342 tekmecev Prva nagrada Je znašala 500, druga 300 in tretja 150 Din. V četrtek so lastniki nove ga bifeja podelili prvo nagrado uradniku g. Petru G pd 21. krasni zvočni film »Arijana«. Predigra zvočna enodewika. Iz Škofje Loke &— Glasbeno-dramski večer priredi Sokol drevi ob 20. v domu. Spored obsega 10 pevskih, dramskih in glasbenih tofik koncertnega značaja. Praznoval se bo Jubilej 125. uprizoritve v novem Snikotekem domu. Igralci uprizore odlomek »Desetega brata« in ASkerčevo »Tujko«. Na sporedu bodo tudi odlomki iz o-nere »Mignon« in solospe-vi br. Sinka. Pridite! št— Družabni večer priredijo Škofjeloški oficirii 17. t. m. v Sokolskem domu. Sodelovala bo godb* dravske drviziiie. Elitn' r>1es letos no žeTfi obutev sorčo gospn darskih tečav na kral'*^ rojstni dan iz ostane. Vstnm proti vabilu! šl— Meščanska šola v SkofH Loikr 8« letos ne otvori. kakor je o.dln^-1 orosvetni oddelek banske uprave T Ljubljani, PO SLABEM VREMENU NAGLA POMOČ Takojšnje pregretje, pomirjujočo delovanje Sloan-ovega Lin imen ta vam naglo prinese prijetnost in pomoč. Prodre v kožo brez vdrgavanja. Deluje naravnost na vzrok bolečin, na vznemirjene mišice in ranjene dele. Naglo umiri bolečine. Uporabljajte Sloan-ovo mast proti revtna-tlzmu, bolečinah v križa, ishijasu, bolečinam ledij, distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH EV DROGERIJA II. SLOAN-ov LIN3MENT odpravi bolečine. Si— Porasi sokolskega članstva. Na seji društvene uprave v četrtek je bilo sprejetih v Sokola 63 novih bratov in sester. Med pristopivšimi je 27 podoficirjev in 13 gojencev banovinske mlekarske šole. šl— Dar. Več kosov ženskega blaga je darovala Jugočeška iz Kranja krajevnemu šolskemu odboru v Skofji Loki Blago se porazdeli revnim deklicam gorske šole in zunanji dekliški šoli. šl— Dve avtomobilski nezgodi sta bili ta teden v loškem okolišu. Neznan šofer, ki ie privozil iz Ljubljane, je zadel v Gode-šiču pri Gasilskem domu z avtom ob cestno ograjo in jo podrl. Vozilu so se skrivili blatniki in varnostni odbijač. — Druga nezgoda se je primerila pri Vestni v občini Stari Loki. Neki tovorni avto se je zaletel v leseno šupo ob glavna cesti proti Železnikom Šofer je voz v zadnjem trenotku ustavil in preprečil večjo nesrečo. Na šu-pi »e je polomilo nekaj desk, a drugega zla k sreči ni bilo. Iz Kranja r— Rojstni dan Nj. Vel. kralja bodo Sokol, gledališki oder Nar. čitalnice in Kolo jugoslovenskih sester svečano proslavili na predvečer v sredo 16. t. m. ob pol 21. v Narodnem domu. Na sporedu je nagovor in vprizoritev Kraigherjeve drame »školjka«. Prebitek je namenjen fondu za podpiranje brezposelnih, preplačila se hvaležno sprejemajo. r— Sokolsko društvo obvešča vse svoje članstvo, da bo drevi ob pol 20. v knjižnični dvorani v Narodnem domu predavanje ob pričetku propagandnega tedna za širjenje sokolskega tiska. Točno in polnoštevilno! Zdravo! r— Kino v Narodnem domu t Kranju bo predvajal danes ob 17. popoldne in ob pod 21» pravkar ▼ Ljubljani predvajani film »Orni ciklon«, kot dodatek pa izborno dvo-dejanako šalo tn nacionalni film »Kraljev teden v Ljubljani« (odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju). Da bo omogočen poset teh lepih filmov prav vsem, je tudi vstopnina znatno znižana. r— Cene mesa. V smislu določb zakona o pobijanju draginje je aresko načelstvo določilo najvišje cene mesa m masti za kg: L razred, meso domačih dobro pitanih volov, krav ln telic 10 Din, pečenka 16 do 20 Din; n. razred, slabše meno volov, telic in krav starih nad 5 let 8 Din; UL razred, meso buš in nad 4 leta starih bikov 6 Din; teletina, vrat 10 Din, prsa ln hrbtišče 12 Din, pleča ln stegna 14 Din, teletina brez kosti 20 Din; prešičje meso: reberca 12 Din, pleča, stegno in vrat 14 Din, hrbet 16 Din, domača slanina 12 do 14 Din, sveža hrvaška slanina 14—16 Din, čista mast pri mesarju 16—19 Din, pri trgovcu 20 Din. Cena govejih vampov in pljuč ne sme presegati dve tretjini za meso določene cene, cena govejih jeter je ista kot za meso, svinjska jetra kg 12 Din, pljuča 8 Din. Da ne bo zmot oziroma zlorab pri prodaji mesa se uvede žigosanje mesa pri živinozdravniku oziroma pri me-sogledniku. r— Dražba mestnih dohodkov. V torek 15. decembra se vrši r občinski pisarni javna dražba mestnih dohodkov za leto 1932 ln sicer dohodkov mestnih tehtnic prt kolodvoru, dalje v Kokriškem predmestju, štantnina na Glavnem trgu in tržnine od živinskega trga Zakupni pogoji se zvedo v občinski pisarni r— Širjenje požarov. Zaradi pogostih požarov se prebivalstvo opozarja, da za-brani nepozvanim in sumljivim osebam dostop r poslopja, poveča pazljivost nad otroci ter na pravilno ravnanje z vžigalicami, lučjo, na pravilno vzdrževanje dimnikov, peči tn ognjišč. Poziva se tudi k rednemu zavarovanju zoper požar«. Z Jesenic a— Ooept Schreyevm zadnja pot. Ob zelo lepi udeležbi občinstva fe je vršil v petek popoldne pogreb blagopokojne gospe Marije Schreyeve, vdove po pokojnem nad-poštarju in veleposestniku Alojziju Schre-vu na Jesenicah. S pokojnico je legla v grob markantna osebnost, vzor plemenite žene, dobre matere in gospodinje Čeprav je živela zadnja leta pri svoji hčerki Maari- Bogat in dober pridelek dosežete s aporabo nitrofoskala Rušo ji dr. Rekarjevi v Ljubljarai, so jo še vedno vezali na Jesenice lepi mladostni spomini zaradi česar je želela biti po svoji smrti tudi v našem kraju pokopana. Njeno truplo so prepeljali v njen domači kraj. kjer so jo položili v skupno rodbinsko grobnico. Bodi ji ohranjen lep spomin, preostalim naše sožalje! s— Kino »Radio« bo predvajal veselo opereto »Vesela dunajska dekleta«. Predstave danes ob 15, 17. in 20. Iz Tržiča 1— »Z avtom v most«. Glede na članek z dne 9. t. m. pod tem naslovom nam je g. Herbert Zupan, sedlar m Lastnik avtotak-stija poslal naslednje pojasnilo: »Nd blk> s avtom v most, pač pa 1« v mostno ograjo. Nd bil odbijajoč primer avtomobilske nesreče, pač pa povzročen zaradi poledenelo ceste, kar se vsakomur lahko pripeti, železna ograja se nd razletela, pač pa s« Jo pod pritiskom samo upognila. Prednja os se ni zlomila, prednje desno koLo J« zrušeno ter prednje ln zadnje steklo razbito. Zaradi ocenitve naj se g.laa!: poškodbe na avtomobilu so glede na nesrečo nepretirane pri mostni ogTaji pa so potrebna le malenkostna popravila, ta bodo v d neVod res, vendar m ne v takem Števcu kakor se ie govorilo. IWvto rsizveselil* delavstvo, kl oo jo že pripravljalo n« najhujSo. (T&n&ci&i' 1 epne in anoane baterije dajejo Itako svetlobo, trajai; > dolgo in zato »o najbolj zahtevane 320 ~ka— Smušua skakalnica v Kamniku iograjena. Dne 5. t. m. se je vršila koiav dacija nove moderne smuške skakalnice v Kamniku, ki jo je zgradil agilm Športni klub v Kamniku. Ko i,e je porodila misel za smuško skakalnico, so se zanjo zavzeli vsi prijatelj, športa, član kluba g. Ferdo Šmuc je pričel delo in v kratkem času brezplačno napravil projekt za skakalnico. Delalo se je 16 delovnih dni po 10 ur dnevno. Nadzorstvo nad delom je vodil brezplačno in z veliko vnemo g. Karel Kumar. Skakalnica je v senčni dolinici sever-novzhodno. Zalet je v Zapricah in je do mostu dolg 45 m. Most je 4 m širok in 1.90 m visok Od mostu do spodnje krivine Ima 40 m Izteka pa je 80 m; 40 m je Iztek popolnoma raven, a nadaljnjih 40 m se postopno dviguje. Doskok ima strmine 33 stopinj, zalet pa 26 stopinj. Edina težava je bila zaradi izteka. Verziran skakač bo lahko po izvoženih -tO metrih zavozil z malim obratom na desno, mogoč pa bo tudi raven odvoz v -meri proti Kalvariji, kjer je teren nekoliko dvignjen. Višinska razlika od roba mostu pa do najnižje točke znaša 24 m. Ugotoviti je treba, da so pripomogli k zgradbi prav vsi. Velika je tudi zasluga župana g Kratnarja, dalje Meščanske korporacije, posestnice gdč. ginkovčeve .lesnega trgovca g. Keršman-ca, ki so dali klubu na razpolago brezplačno svet in les ter omogočili dograditev. Tudi poslanec g. Cerer je dovolili posekati del svojega gozdiča na Kalvariji za iztek. Poudariti je treba da so tudi člani kluba prijeli krampe in lopate ter tako omogočili hitrejši potek gradbe. Poslednje dni so mnogo razstrelievali -er s tem pridobili na času. Razstreljevanje je vršil g. Prohinar iz smodnišnice. Dohod k skakalnici je ob Terpinčevi gostilni na šutnl in po dolini, možen pa je 'udi in bližji skozi vrt Kumerjeve restavracije na šutni, ker je skakalnica potem le nekaj minut oddaljena. V Kumerjevi restavraciji pa bo tudi mogoče dobiti vse. kar potrebuje športnik za prehrano, čim zapade sneg. bo otvoritev skakalnice, ki bo zvezana z večjo proslavo Vsem sodelavcem priznanje! ka— Cirilmetodove razglednice V kamniških trgovinah je polno razglednic, ki jih je 'dala v promet Družba sv Cirila in Metoda in ki so zelo primerne za božična in novoletna voščila. Segajte po njih! ka— Drsališče. Mestna občina bo Imela letcs kopališč*" v svoji -►skrbi. Obsežen prostor so pred mesecem lepo znivelirali. Nabavili so tudi cevi za vodo. tako da bo omogočeno redno polivanje in vzdrževanje le-iu. ?7 Tfhove!i Koncert pevskega društva »Zvon«. V torek 8. t. m. je priredil trboveljski »Zvon« koncert, pri katerem sta sodeiovaia tudi mladi, a vendar renomiranl vodenski mladinski zbor m pojačem orkester. Obisk je bil prav dober. Posebno privlačna sila je bil tokrat mladinski zbor. Na programu so bili mladinski, ženski in moški zbori. Mešam zbor tokrat ni nastopil. Mladinski zbor, ki je nastopil v sedanji sestavi prvič v domačem kn.ju, je občinstvo živahno pozdravilo. Od točke do točke je raslo navdušenje publike in doseglo vrhunec pri »Pesmi rudarskih otrok«, ki je nekaka himna tega zbora. Moški zbor »Zvona« je nastopil z Adamičevo »Cuj nas žemljica«, s Pavčič-Moliovo »Mlado pesmijo« in z Adamič-Mollovo »Beneško«. ženski zbor je pel s sprem!jevanjem orkestra Adamičeve.: »Dudeldajčki«, »Ah, zvonijo«, »Belokranjsko narodno kolo« in »Izpraševalni-co« ter dr. čerinovo suito veselih in otožnih dekliških pesmi. Koncert je zaključil moš.ki zbor z narodnimi napitnic&mi s spremljevanjem harmonike. Vseh 5 napit-nic so odpeli dovršeno. t— Trboveljski rezervni oficirji, prirede v sredo 16. t. m. v Sokolskem domu v pro-, slavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra družabni večer, katerega čisti dohodek je namenjen siromašni rudarski de-ci. Proslava bo imela značaj dobrodelne prireditve, zaradi česar se pričakuje obilna udeležba. t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 16. in 20. alpski zvočni film »Brezkončna ljubezen* in zvočno šaloigro. Iz Hrastnika h— Proslava sv. Barbare, ki jo je priredilo Društvo rudniških nameščencev preteklo nedeijo v Narodnem domu, se je v moralnem in gmotnem oziru zelo dobro obnesla. Iz tega je razvidno, da razni napovedani bojkoti ne držijo več. Ob tej priliki so nadpazniku g. Kovaču izročili njegovi tovariši ob 40-letnici jamskega dela krasen kip. V imenu TPD pa je čestital svojemu zvestemu služabniku rudniški ravnatelj g. inž. Drolc. h— Sresko načelstvo je poslalo na nago Gostilniško zadrugo dopis, v katerem želi, naj znižajo naš gostilničarji cene pijači in jedilom vsaj na isto ceno, kakor so to storili laški gostilničarji. Pri pregledovanju cen v naših gostilnah pa se je dognalo, da so naš; gostilničarji bili že do sedaj pri vsaki postavki za 2 Din cenejši kakor v Laškem, kar seveda pohvalno omenimo. h— Kino Narodni dom bo predvajal danes ob 15. in 20. drugi del filma »Grof Monte Christo«. Ob 17. bo občni zbor Pro-tituberkulozne lige v Hrastniku v Narodnem domu. Ob tej priliki se bo predvajal brezplačno zdravstveni film »Dva brata«. Vabljeni vsi člani in nečlani! Iz Krškega kr— Toliko navdušenja in prazničnega razpoloženja Krško doslei še ni pokazalo na praznik uedinienja kikor letos. Uvod v državni praznik sta tvorili svečani i- *• slavii na meščanski in osnovni šoli, višek pa je tvoril krški Sokol 8 svečano proslavo v eokoMci dvorani, kj ie za veliko mnbž-co postala naravnost pretesna. Za državno himno je otvoril slavnostno 6ejo starosta br dr Borštnik Sledile sto v vzornem redu in eksaktno izvajane vse xo~Ur akademije in igra »Duh S<~fta-rosta z lepim nagovorom zaprisegel številne nove Člane in Sanice in razdelil diplome deci, nara šča ni in članstvu, ki so si priborili prva mesta pri društvenih tekmah. Posebnega odobravanja je bil deležen br. Stanko Kovač, ki je dosegel 21. mesto na vsesokolskem zletu v Beogradu. Sledilt so dobro podane deklamacije. I«m »Šolska ura« je vse ganila ■ do solz. Telovadne točke 90 vsem zelo ugajaile. Dom-žaMci Sokol se res lahko ponaša s telovadci in z a?gilnim načelnikom. Ne smemo pa prezreti tudi dece iz Mižniega Trzina, ki je prvič samostojno nastopila Prireditev je lepo ueoela in vsa čast vsem, ki eo k temu pripomogli. PODBREZJE PRI PODNARTU. Naš Sokol je proslavil praznt< uedinienja 29 no-vrmtbra s svečano akademijo. Dvorana Gasilskega doma ie bila po zaslugi br Kolirta-na prav lepo okrašena Akademijo je otvoril župni prosvetar br .W m obetajo postati dobrj in izvežfoanj obrtniki. SEVNICA OB SAVI. Ob številni ndeležbi staršev se je vršila v torek 1 decembra dopoldne v Sokolskem domu proslava narodnega praznika skupno za šolsko in Sokolsko deoo Zvečer pa je dobro uspela proslava uedinjenja. združena s svPČano sejo m telovadno akademijo. — V nedeljo 6. L m. popoldne je bilo obdarovanih v Sokolskem domu do 200 šolskih otrok. Najbolj so razveselile deco »Jutrove« mladinske knjige. Sokolsko društvo »e ob tej priliki najlepSe zahvaljuje vsem, ki so prispevali za Miklavževo obdaritev. — V nedeljo 6. t m. )e bil tudi prirejen Miklavžev večer za odrasla — V torek 8. L m. popoldne so starši in mladina v natlačeni telovadnici prisostvovali lutkovni predstavi bratskih postov iz ljubljanskega Tabora. — V četrtek 17. L m. dopoldne bo v Sokolskem domu proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Burka »Radikalna kura«, ki jo je priredil dramski odsek Sokola 29. novembra je uspela nad pričakovanja Vsi igralci so Izvršili svoje uloge prav dobro. Obisk je bil dober, j — Tudi 9okolska deca je v nedeljo 6. L m. prav ljubko igrala igro >Miklavi prihaja«. Po igri je Miklavž obdaroval 125 naraščaj-nikov. — V nedeljo 13. L m. priredi Sokol propagandni večer za sokolski tisk. — Na praznik 8. t. m. je med Dobami in Kostanjevico zadel neki tovorni avto v brzojavni drog, pri čemer sta ponesrečila šofer iu en sopotnik. Prvo pomoč jima je nudil dr. Iva-niševič iz Kostanjevice, nakar sta bila oba prepeliana v bolnico v Novo me®to. SEMIČ. Prazn k uedinjenja je Sokol prav svečano proslavil zvečer 29. oovembra v dvorani br. Bukovca Proslavo je o tvori? starosta br. Razpotnifc z nagovorom in pre-čitail poslanico SKJ. ki jo je zaključil s pozdravnim vzklikom starosti prestolonasledniku Petru. Pevske m tekxvadne točke ao sploAno ugajale. Za brezhibno izvajanje telovadnih vaj gre predvsem zahvala načelniku br. Kralu in s. Bukovčevi. Akademiji je prisostvovalo mnogo občinstva, tudi takega, ki se je doslej Izogibalo sokolskih prireditev. — Dne 6. L m. smo imeli Sokolov Mifldavžerv večer pri br. Bukovcu. Prireditev je otvoril naraščaj s prostimi vajami, nakar se je uprizorila igrica »Božična pravljica« v režiji s. Lipovškove. Takoj po igri je Miklavž obdaroval naraščaj in 130 iol-skih otrok. RIMSKE TOPLICE, čim je ponehalo letoviško vrvenje ▼ našem kopališču, te j« i postalo živahnejše gibanje v društvenem življenju. Sokoli so se za črnsko dobo Izkazali živahni tn delavni. 15. novembra so otvoril! vrsto prireditev s šaloigro »Maks v škripcih« Vrli igralci so v rokah novega režiserja Izvrstno zabavali gledalce. Društvo je igro ponovilo 22. novembra v Zidanem mostu, kjer je prav tako uspela v splošno zadovoljstvo Praznovali smo tudi praznik uedinjenja v nedeljo 29. novembra z akademijo, katere Izbrani spored Je bil nekaj posebnega za Rimske toplice Prav tako je priredil naš Sokol skupaj z gasilci in šolo Miklavžev večer v nedeljo 8. L m. s katerim smo razveselili naše male. Zdaj želimo le še par pedi snega za stare ln mlade želimo nadalje da čimprej, morda že za Silvestra zopet vidimo na odru kaj novega. — S. V. LOM. V nedeljo 29. novembra je priredil PRK akademijo Na sporedu so bile deklamacije, pravljice, petje in telovadba, ki so jdh otroci izvedli prav lepo. Obisk je bil precejšen. Vstopnina se je porabila za šolske potrebščine, ki jih je potem med otroke razdelil Miklavž. KOZJE Na predvečeT narodnega praznika je priredil Sokol v prostorih g. Gučka uspel prijateljski sestanek. Br. dr Kloar je orisal zgodovinski pomen 1. decembra, nato pa je prečital poslanico SKJ Po slovesni zaobljubi novega članstva je prosvetar br. Pakiž predava-! o Tyršu. Uspe! je bil nastop domačega pevt-kega abora pod vodstvom učitelja Stefancioze. Slavnost ee je zaiključia z narodno himno. Na narodni praznšk so se vršile pri nas in v okoliških cerkvah slovesne sluTIbe božje Po končanih cerkvenih slovesnostih so bde povsod lepe šolske svečanosti. VELENJE. Tudti Vertenjčani smo lepo proslavila državni in sokolski prazn k Sestavni de! pros-lave je bila Meškov® drama »Pri Hrastovih« 29. novembra, ki je v vtzorni režiji proKvetarja br. Kramarja popolnoma uspela. Med odmori in oo igri je lepo svira! tamburaški zbor. Profila vo 1. decembra je izpopolnjevalo petje, deklamacije. predavanje br. prosvetarja, za-kletva članov in razdelitev tekmovalnih driplom. Ker je leto6 zaradi hudih časov izostala rudarska proslava sv Barbare, je diletansiki krožek Scfcola ponovil igro brezplačno Dvorana se je napolnila z našimi rudarja in eo tudi topot igra'ci žeM po-lno priznanje. NedeMa 13. t. m. pa bo posvečena naši deci. Otroški duši prikladna igrica »Materin blagoslov« in lepe deklama-cii« bodo gotovo privabHe k prireditvi! 1 obilo naš;h malčkov in njih staršev. j SV PETER POD SV GORAMI Sokol j je proslavil državni prazn k svečar^* *» šo- I li SmkoVski pev-ski zbor je zape' državno 1 himno nakar je starosta br. Kramer imel kratek nagovor Trikratni zdravo je veljil Nj. Vel. kralju in starosti Nj Vis. pre-•stokjnasledn ku Ci tanje poslanice SKJ so vsi posVišw'i z velikim zan:manjem Br. Degen je noto obrazložil pomen 1 decembra Te'ov*dne točke so vse lemo j^fle. Po leni dek^^vtciii Snko';*ice Milene Kramer jeve je sled^a ra'd^itev ^"'om ki so se ude1"?'!? župsk*h tekem v fcipini B v Celju I>"oV»me ^enove. Obisk je bil prav dober. Po proslavi jc bila po trgu baklada s sodelovanjem maremberače godbe in gasilcev Pred občin.kim poslopjem je nagovoril množico prosvetair, učitelj br. Stane Terčak SV. ANDRA2 V SLOVENSKIH GORICAH. Dramski odsek Sokola je oeda>-oo priredii uspelo igro »Scapinove zvijače«. Kitjub oviram, ki so nam jih postavljali, je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano in navdušeno aplavdSralo igralcem, ki so vsi izvrstno podadi svoje vloge, igro so obiskala tudi sosedje, ziasti Sckoli od Sv. Antona v Slovenskih goricah. Po igri je biLa vselica pri br. Tošu. na kateri je eokoiska tamburaški odsek marljivo svirai. SV. AiNTON V SLOV. GORICAH. Sokol je priredil S. L m. v društveni dvorani uspelo Miklavževo igrico za šolsko mladino. Igrala je šolska deca in je njan nastop na odru žel splošno odobravanj« Po igrici je bila obdarovana vsa prisotna šolska mla-dež. Za poklonjena darila izreka v imenu obdarovane mladine tukajšnjemu trgovcu g. Josipu Tušaku najpnsrčnejšo zahvalo upra-soits. VLLiiKA PIRES1GA. Nai Sokol je skup-tio z mladino dostojno proslavil praznik uedunjanja. Ob S. »o se zibraii v pleaiopju pireake narodne šole, ki jo je šolska mladci pod vodstvom nadučitelj a Čajanka lepo okrasila. Sledile so izbrane dekiamacuje ia rodoljubne pesmi. Sv. mašo je bral župnik g. Al Kramarsač, ki je po opravilu imel krasen patrijotičeo govor, v kataram je po-vedičaval vrline Sokolstva. Po službi božji se je vršila slavnost še v gahški narudni šoli; udeležila K je je mladina obeh šol. Sokoli ter mnogo drugega Ijfudstva. Zopet so se vrstila govori, deklamacije, pesmi. Lo-pa proslava je bila opoldne zaklruče>na. ROGAŠKA SLATINA. V proslavo da-žavnega praznika je priredil Soikoi v nedeljo 29. novembra v vorandi hotela »Pošte« svečano akademijo. Po nagovoru starešine br dr. Koltererja je zapeda »Sloga« prav ubrano »Jadransko morje«, čemur je sledila recitacija Sokoličioe »Ljudstvo in dom«. Telovadne toJke pod vodstvom načelnika br. Rataja namestnika br. Rebola, vadite-Ijice 6. Kosov e, načeimce s. Kamenškove in vaditelja hr. Predana so bile izvedene precizno. Zatem je še zapela »Sloga« nekaj domorodnih pesmi. Akademijo je zaključil med petjem državne himne Skupinski nastop članov. Dvorana je bila nabito polna v doka-z, da sokolska misei prodira v najširše sloje naroda. Na 1. december se je vršila v okrašeni občinski posvetovalnici svečana seja društvene u-prave Novo članstvo je podalo zaprisego. — Za Mikiavževo je bilo obdarovano nad 60 sokoskih otrok. Društvo priredi sokolski mladeži tudi božič ni oo. ROGATEC. Sokol proslavi narodni praa-nik uedinjenja po sv. maši v Sporno vi dvorani. Po pozdravnem nagovoru starešine br. Stefancioze je prosvetar br. dr. Ivanšek prečital poslanico SKJ, nakar je deca do. klamirala domoljubne pesini. Zatem se j« izvršila zaobljuba novo »prejetega članstva. Slovesnost je povzdignil prihod mladinske-ga zbora iz Zetal. ki je pod spretnim vodstvom šolskega upravitelja br. Tomažiča nepričakovano dobro in ubrano zapel 15 po-smi. Br. starešina je izrekel najiskrenejšo zahvalo vsem. ki so pomagali povzdigniti slovesnost. ORMOŽ. V nedeljo 20. t. m. bo imela podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva v gostilni ge. Marije Horvatove po rani maši občni zbor z običajnim dnevnim redom. Podružnica je pod tajništvom g. Jožka Lašiča imela v preteklem letu izredne uspehe, želimo, da bi delo z Isto vnemo nadaljevala. I ŽafTeb. JHaeifen trg VI Noga u>lea» n obran p* najnovejii-m «i«t«mu » oajmodemcjSimi aparati Od-Hranjevanj* M)j«dcr» sol riiaih to irugib peg Odpravljanj« T»e». natnih El*k-ln ročna masaia obras* Is teleta Parafinski oblotti, manikura in prdifcara. Sprejmrm vajf.nke. Topi« m priporoča Magda Pap, diplomiran« koane- t KRALJESTVO MODE ■c.MfV,:- Moda za božični večer Bo&čni večer se prtmika vedno bližje in ca to vsak dan bolj zanima vprašanje, kje bi kako ga bomo preživeli. Seveda prebije Jc> mnogi božični večer najraje doma, drugi se pa z veseljem odzovejo vabilu dobrih prijateljev in zlasti zadnje čase se je udomačila navada, da preživimo vsaj del večera Izven doma in v lepi družabnosti pozabimo na lastne skrbi in težave. Ob tej priložnosti ne smemo zanemariti vprašanja primerne garderobe, kajti obleka ki jo nosimo na sveti večer, mora biti praznična !n lepa, tako da še poveča naše slavnostno razpoloženje. Seveda zavisi ta. način in izbira opreme od naših načrtov za božični večer. Tudi če mislimo praznik proslaviti doma, torej v ozkem rodbinskem krogu, moramo skrbeti za lepo »malo« obleko, ki naj zanimivo učinkuje po svoji barvi in kroju. Letos je oa irbero modelov, ki delujejo originalno le vsled kake značilne podrobnosti. V tem pogledu ao najbolj zanimive razne oblike tunik, ki se lepo prilegajo predvsem vitkim postavam. Naša zgornja skica predstavlja jako aparten model te vrste, ki si ga iahko zamislimo iz satina, ma.rocai.ne?. ali celo iz georgettea. Gornji del je povsem enostaven in ga zaključuje raven šal ovratnik. Zanimivi so kelihasti lokavi, ki ponavljajo idejo »stopnjevanja«. Mnogim damam se bo zdela ta obleka preenostavna in se bodo rajši odločile za dolg model, ki učinkuje kot nekakšna večerna. obleka dasi še ima rokave. Tu pridejo v po štev predvsem čipkasta tvoriva, ki so vedno najbolj elegantna to izredno učinkovita Krasen model z ozko in vitko linijo vidimo na prvi skici (levo). Zanimivost svoje vrste je pomanjkanje izreza ob vratu, teuio da se mora obleka zapeti na ramenih. Skozi čipkasto tkanino diskretno proseva koža in je tak model uSffS Badl pozne se* zije mnogo bolj zanimiv kakor izrezana večerna obleka. Model Ima razen tega originalne moderne balonaste rokave. Ce prebijemo božični večer v elegantnem zimsko-športnem hotelu, »e nikakor ne moremo izogniti večerni obleki večjega stila. Tudi tu ne bo mogla prezreti elegantna dama raznih stiliziranih modelov, ki pomenijo nekak kompromis med empir-no modo in slogom cesarice Evgenije. Naša predzadnja skica prinaša tak stiliziran model z gracioznimi balonastimi rokavčki in dekorativno pentljo na koncu hrbtnega izreza. K takšnim oblekam nosimo baržunsst ogrtač, ki mu ni treba krznene opreme, ker je nabran baržunast ovratnik zadosti visok in dekorativen, prav tako pa tudi lepi, široko balonasti rokavi ne potrebujejo nobenega drugega okrasa (zadnja skica). mmit INGJ-imflUENni fUU-l-SOtflJNIK 1! LJU KLJPKO Levstikova ulica na Vrtači »Garenca« imenujemo rove modne čepice, ki so prava čudežna pokrivala, ker niso vezana na nobeno dobo dneva. Prav za prav je to dolga čepica iz angore, ki jo lahko nosi- pri božičnih nakupih po globoko znižani ceni L. ROT Ljubite Mestni lig iln. 9 Ugoden nakup krznenih plašče v! mo na sto ražUčnih načinov. Ker je material izredno voljen, lahko z nekaj gubami dosežemo najbolj moderno obliko, ki Jo opremimo z originalno zaponko ali peresnim okrasom (levo). S primitivno zavitim na smučarskih izletih te na drselUKa (zgornja skica). ■ — KLOBUKE 823 v najrazličnejših modnih barvah hi oblikah, razne športne klobuke ter športna in zimske kepice dobit« v veliki izbiri pri MIRKO BOGATAJ specialna trgovina s klobuki LJUBLJANA, STARI TRG 14. Sprejemajo se popravila. Cene nizke! Solidna postrežba! Prekrižan krzneni šal pomeni originalno dopolnilo elegantne ženske garderobe. Tak komad je tudi izredno praktičen, ker ga moremo uporabiti v trotteurske svrhe, prav tako kakor preko najbolj elegante popoldanske obleke. Tudi preko enostavnega plašča lahko nosimo tak šal, ki ga bomo torej videli zlasti v hladnih marčnih dnevih preko že spomladanskih modelov. Seveda so takšni kosi izdelani iz gladkega krzna, v prvi vrsti iz perzijanca, bizarna krta ali suslikija. Prekrižano »šerpo« vidimo na naši prvi skici, medtem ko predstavlja druga skica šal iz perzijanca v obliki prekrižanega kepa. COUCH ZOFE dobite pri tapetniku 870 RUDOLF SEVER MARIJIN TRG ŠTEV. % Zdravniška posvetovalnica Joško. Tudi če kdo trpi na zaprtju, morate kljub temu paziti na redno odvajanje. Poskusite z ricinovim oljem in sokom od mane v enakih delih. Tega se vzame 2 do 3krat na teden po eno žličko. Hrana naj ostane nedražljiva, posebno sadje in so-čivje toplo priporočamo. Nadalje surovo maslo, smetano, jajca Tudi veliko na zraku naj bo otrok. Bolezen ima najbrže notranji vzrok, zato mazila tudi samo mimogrede pomagajo. Proti srbenju poskusite še Bromocolovo mazilo. Ne kopajte otroka v vodi, -posebno ne z milom. Umijte ga z mlekom in posipajte izpuščaj z navadnim pudrom Najboljše pa bo, če vse ne pomaga, da poiščete zdravnika strokovnjaka ali pa državni zavod za zaščito dece v Ljubljani, ki se nahaja pri bolnici. — L. O. M. Pri krvavitvah v Vaših letih je treba biti vedno oprezen, da se pravočasno prepreči hujše zlo. Zato ne preostaja nič drugega, kot da Vas preišče vsaj 2—3krat na leto zdravnik strokovnjak. Če ta ugotovi, da ni nič resnejšega, potem beli tok ni ravno nevaren. Izpirajte si z galunom, belo galico in modro galico v enakih delih po eno kavino žlico na irigator. »Frauenitee« je različen rg jih j« več vrst Za Vas bi prišel v poštev Bacfomannov Frauentee, ki ga izdeluje Sa-lamonis Apotheke, Dresden A Neumarkt Napravi Vam ga pa tudi apoteka Kolarac, Beograd, Terazija 5. Telesnih naporov se' ogibajte, pri krvavitvah je najboljša postelja. Spomladi ali poleti bo oa primerno, če grešite v kaiko kopolj. (Bad Nauhehn ali Dofcma.) — »Kirurgiška veda*. Poskusite i Sanatorij Scarpatefti Wetzelsdorf pri Gradcu Telefon 50—67 za živčne bolezni, za notranje bolezni te re-konvalescente, odpravo alkoholnih ta živčnih strupov, terapije, malarije, psihoanaliza, diatermija in lečenje revmatizma, kure za odebelenje, dietične in za shujšanje. Dnevna cena od 10 S dalje ob.izborni prehrani in stanovanju. Prospekti na razpolago. 15247 ■ sodno te atrtumirtFnu msssAs te s mi obkiadllaL Če tudi ne bi s tem bula izginila, bo vendar toliko zgibana, da bo potem operacija lažja, radi katere se obrnite na bolnico ali pa na sanatorij dr. Čeroiča v Mariboru, ki Vam je najbližji. — E. P. Brežice. Iz popisa lahko sklepamo, da ni prav nobene nevarnosti, nač pa Vaši živci niso v redu. I'a ne delajte si tudi radi tega nobenih skrbi. Trganje je sicer tudi lahko revmatično, kar pa ni verjetno, vzemite pa za vsak slučaj tu pa tam kaik aspirin. Tudi srbenje dlani je nervoznega značaja. Vsekakor bi pa bilo dobro, da si daste enkrat preiskati vodo. Proti slabokrvnosti priporočamo dobro in primemo hrano (surovo maslo, sadje!) Izprehodi, lahka telovadba, kopelji so za Vas potrebne stvari. Skrbite za redno odvajanje s tem da pijete vsako jutro čaj St Germa.im. Za pomirienje živcev vzemite malo bakirijana. Občutljive trebušne stene so posledica poroda Ln nosite stalno trebušni nas. Zakaj pa še nrste bili pri zdravniku? Saj imate vendar dobro bolnico. — Nosečnost. Čas poroda si izračunate na ta način, da štejete od zadnjega čiščenja 3 mesece nazaj in prišteiete 7 dni. Če je bilo n. pr. zadnje perilo 15. ararila, se lahko računa, da bo porod nikoli 20. januarja, seveda če je vse normalno. Radio Izvleček iz programov Nedeljo, 13. decembra. LJUBLJANA 8: Živinoreja. — RJO: Nasveti za kmeta. — 9JO: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Narodno obrambno delo. — 11: Salonski kvintet — 12: Čas, poročila, plošče. — 15: Rezultat drugega poskusa dr. Vebra. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Operetna glasba. — 16.30: Opereta »Izgubljeni sin«. — 20: Prenos Gregorčičeve proslave iz Uniona. — 21.15: Večer pevskih duetov. — 22: Napoved časa in poročila. — Salonski kvintet BEOGRAD 11.30: Narodna gksfoa. _ 12.30: Radio-orkestar. — 16: Popoldanski koncert — 20: Koncert na flavto. — 20.30: Mešan program. — 21: Koncert orkestra m solistov. — 22: Poročala. — 22.20: Sprehod po Beogradu. — ZAGREB 11.30: Koncert na ploščah. — 17: Plesna glasba. —- 20.30: Koncert komorne glasbe. — 22: Lahka glasba. — PRAGA 19: Prenos iz Brna. — 21: Koncert iz Bratislavo. — 22.50: Plošče. — BRNO 18: Mozartova glasba. — 19: Spevoigra. — 21: Prenos koncerta iz Bratislave. — 22.50: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 22: Italijanske, angleške in zamorsko pesmi — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10: Moderne skladbe za orgle. — 11.05: Tekma dunajskih jaizz-lcapel. _ 13: Slavni pevci na ploščah. — 15.30: Popoldanski koncert. — 17.30: Komorna glasba. — 19.25: Arije in pesmi. — 20: Dramski večer. — 22: Godba za ples. — BERLIN 20.30: Prenos orkestralnega koncerta iz filharmonije. — Godiba za ples. — KOE-NTGSRERG 16.30: Lahka glasba. — 18.30: Collegium musioum. — 20.15: Operni orkester. — 22.15: Prenos iz Berlina. — MUHLACKER 16: Popoldanski koncert 18.15: Komorna glasba. — 20.30: Pod ka-raibsklim mesecem. Vmes plošče — 21.30: Madžarska glasba. — 22.40: Goclba za ples. — BUDIMPEŠTA 17: Orkestralen koncert — 19.35: Dramski več ar. — 21-35: Violinski koncert — ^ ' Ponedeljek, 14. decembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevno vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonska kvintet — 18.30: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa. — 19: Ceščina. — 19.30: Prenos opere »Fidelio« z Dunaja. — 22JO: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.06: Radlo-orkester. — 16: Popoldanski koncert — 20: Narodna glasba. — 20.30: Violinski koncert — 21: Pevski koncert — 21 JO: Poročila. — 22.50: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20J0: Proslava Avgusta Šenoe. — 22: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17.55: Plošče. — 19.20: Češke pesmi. — 19.40: Koncert na treh citrah in ksilofonu. — 20: Prenos iz Brna. — 21: Orkestralen koncert. — 2220: Lahka godba iz Bratislave. —BiRNO 19.05: Poljuden koncert orkestra. — 20: Kabaretni program. — 21.20: Violinski koncert — 21.40: Klavirski koncert — 22.20: Prenos iz Bratislave. — VARŠAVA 17.35: Popoldanski koncert — 20.16: Operni večer. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17.30: Lahka godba orkestra. — 19.30: Prenos Beethovnove opere »Fidelio« iz gledališča. — 22.15: Godba za ples. — BERLIN 19.45: Pevski koncert — 20.45: Berliozova fantastična simfonija. — 22.30: Plesna glasba. — K0NIGSBERG DVA KOVA Allegm sestavljena v «n aparat, kam« te usnje za brušenje. Rezila se brusijo na eno ali na dve ostrini. Omogoča se brezhibno britje Ponikljaa Din 210.— črn Din lfift*— NEVERJETNO POENOSTAVLJEN Priprava za brušenje ss obrača s bliskovito brzino, ob vladajoč kamen in tudi jermen za ostrenje. Dobiva ss v vseh parfumerijah, drogerijah, nožarmJi in ostalih prodajalnah te stroke. 16JO: Koncert godbe as pihala. — 19,30: Orkestralen koncert — 21.10: Zhna v reški poeziji — MOHLACKBR 17J06: Mešaš program. — 19.35: Haydnov oratorij *Stvar-lenje«. — 21.45: Sluhoigra. — BUDIMPEŠTA 17J5: Madžarske pesmi s cigansko godba — 19.40: Orkestralen koncert — 22: Konoert ciganske kapele. — R?M 17JO: Prenos koncerta iz fi[harmonične akademijo » 21: Večer lahke glasbe. Torek. 15. decembra LJUBLJANA llJth Šolska ora: Reportaža iz ravršniške elektrarne. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, pio. šče, borza. — 17-30: Otroški kolaček. — 18: Salonski kvintet — 19: Nemščina. — 19JO: Eksperimentalno fonetična študija iz. Vebra. — 20: Uvod v radio-tehniko. — 20JO: Prenos iz Zagreba. — 22JO: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.06: Opoldanski koncert — 16: Plošče. — 17: Narodna glasba. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22J0: Poročila. —Lahka glasba. — ZAGREB 12J0: Plošče. — 17:' Koncert radšo-orkestra. — 20JO: Violinski koncert Avrelije Pollermann. — 21.30: Spevoigra »Otmica«. — PRAGA 17Jo: Ploščo. — 18.25: Instrumenti orkestra. — 19JO: Po-potniške pesmi. — 19.50: Prenos iz Brna. — 21 JO: Komorna glasba. — 22.20: Godba sa ples. — BiRSNO 19J0: Koncert iz Prage. — 19.56: Sluhoigra »Črkaški kralj Al Capone«* — 21: Prenos orkestralnega koncerta. — 22: Prenos iz Prago. — VAiRŠAVA 17J6: Simfonični koncert — 01.15: Koncert lahke glasbe. — 22.10: Koncert solistov. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ 1>1 JO: Koncert kvarteta. — 16.20: Koncert Griegovs glasbe. — 17: Koncert orkestra. — 19.46: Koncert rusko umetniške družbo »Novgo-«nxL — 20.«: Dunajski tipi- — 21 JO: Hayd-novi godalni kvarteti. — 2225: Lahka glasba. — BERLIN 20: Tiaydnova simfonija v D-dnrn. — 20.30: Besedo v verzih. — 21 JO: Opereta »Gasparone«. — KONTGSBERG 16.15: Koncert lahke glasbe. — 20: Prenos iz Berlina. — 20.30: Pevski večer. — 31.15: Prenos iz Mfihlackerja. — MOHLACKER 17.05: Koncert lz W5est>adna. — 20: Koncert lahke glasbe. — 21.15: Pravljice. — 23: Plesna glasba. — BODISVUPEŠTA 17.25: Po-poldanski koncert — 19.20: Spevoigra. — 22.10: Koncert ciganske kapele. — »Čudežna« rešitev 600 otrok Iz Amerike poročajo, da Js ialaiihnll v Brooklynu v nekem kinematografu ogenj. V kinu Je gledalo predstavo 600 otrok. Nedvomno bi bili vsi postali žrtve katastrofe, da se ni našel v usodnem trenutku en sam mož, ki je eršil položaj s čudovito prisotnostjo duha na skrajno enostaven način. Službujoči straferSk ss Je poetov* r taktičnem trenutku pred Izhod tn Je velel otrokom, da mora ostati vsakdo na svojem me-4tu. Potem je ukazal, da so morajo otroci prijeti za roke, nato pa Je razglasil povelje: »Naprej po vrstile Ootroci, ki so se držali za roke, eo tvorili ogromno verigo, ki je naglo m v največjem redu Izginjala skozi izhod. Preden je postal ogenj nevaren za življenje ljudi, so bili vsi otroci zunaj in nesreča se je končala brez človeških žrtev. B. Br.: Nov vzgojni naan Poleti sem bil pri svojem varovancu strahoma opazil čisto novo nagnenje. Začel je pobrcavati vsako stvar, ki mu je prišla pod noge in zaskrbelo me je, da-li ne gojim na svojih prsih človeka, ki se bo sčasoma izprevrgel v nogometnega zvezdnika. Da smo v Nemčiji, bi bila zadeva močno enostavna. Šel bi z dečkom v psihotehnični zavod in tam bi učeni gospodje z naočniki in z nemško temeljitostjo nesporno dognali, da-li spe v paglavcu sposobnosti silovitega športnika, bilje terja v kinu, prodajalca- sladoleda, ali pa samo skromni talenti bodočega vseučiliščnega profesorja, škofa, sanitetnega šefa in kar je še sličnih poklicev podrejenega pomena. Takih zavodov pri nas na žalost še ni, zato sem šel k prijatelju, priznanemu dušeslovcu in mu potožil svoje gorje: Tako in tako. Morda ni deček dedno obremenjen ? Morda se ne javlja v njem kaka praroditeliska strast, atavizem? Nai ga pripeljem? »E, to ni nič hudega. Naj brca. Kakšen atavizem, ko je pri nas šport šele v povoiih.« »Tebi je lahko « sem si mislil in od-Stel honorar, »ti imaš same deklice, meni pa se obeta nogometni zvezdnik.« Nisem spustil stvari, marveč sem se obrnil do šolnikov — koren besede je šola. ne šolen! — in jih pobaral, kaj naj ukrenem, da se obvarujem nesreče v hiši. Šolniki, da, to so možje, krepko so me potrdili v misli o pogubnosti odkritega nagnenja. Dejali so, da je treba to v kali zatreti, sicer da se bujno razbohoti v strast in napravi iz znosnega člana družine nemogočo prikazen. Zlasti prof. Paradigma mi je zakuril: »Imel sem fanta v tretjem razredu, poštenih in uglednih staršev, kazalo je, da bo najboljši grk in latinec. Pa se je lotil žoge in izgubljen je za večno lepoto antične kulture.« To pot sem si jaz mislil: »E, to ni nič hudega.« Nisem pa seveda dal, da bi bili šolniki samo zaslutili mojo brezbožno misel. Obupan sem šel domov: »Pustimo stvari, kakor so, naj se razvijajo, kakor vedo in znajo.« šlo je nekai časa, kakor je hotelo. Kostanj je padal z dreves in dečko ga je brcal s tem večjim navdušenjem, čini temnejši ie postajal moj obraz in čim nervoznejše so bile gube na njem. »Pri tem ne more ostati. Umstveno ga moram zaposliti.« In začel sem s sirenami glasovi: »V časopisu sem čital, da so kitajski razbojniki ujeli nekega slovenskega mi- sijonarja.« »Kaj pa hodi tja. Pri nas na Dolenjskem še niso nikomur nič zalega storili, doma naj bo,« se je glasil brutalni odgovor, ki mu pa nisem mogel odreči neke logike. »Profesor Piccard je dospel do stratosfere,« sem poskusil znova. »Stara stvar, sicer pa profesorji...« in odbrzel je dalje premetavajoč pločevinasto škatlo, da mi je šlo skozi ušesa. Profesorji pri mladem pokolenju najbrž niso priljubljeni. Ko sem ga spet dohitel, sem zabren-kal na drugo struno: »V Ameriki odpade po en avtomobil na pet oseb.« Riba je zagrabila za trnek, popustila brneči predmet in se mi z zanimanjem pridružila: »Kako, vsakih pet oseb ima en avtomobil? Potem se lahko vsi vedno vozijo.« »Ne tako, ampak statistično.« Začel se je ozirati po čem, kar bi se dalo brcati, zatj sem pohitel: »To se pravi, da bi vsakih pet ljudi imelo svoi avtomobil. ako bi bili pravilno razdeljeni.« »Zakaj oa niso pravilno razrtf»Ueni?« »Tako. Saj veš. stric Vili iz S. Fran-cisea je pisal, da ima dva. Zato pa devet drugih nima nobenega. To je statistika.« »Kaj pa, če jih ima eden dvajset.« »Potem devetdeset in devet ljudi nima nobenega. Tako pravi statistika.« Zaglobil se je v premišljevanje in povedal zaključek: »Potem je statistika neumnost. Recimo: Ti imaš dva kovača, jaz pa nobenega. Po ameriško pa imava vsak enega. Kaj misliš, ali bi mi kostanjar dal kostanja za mojih deset dinarjev?« Temeljito mi je zabelil in mahoma mi je bilo jasno, da se blagostanja ne sme meriti s« statističnim vatlom, kakor to delajo narodnogospodarski učenjaki. »Pogodil si, statistika te vrste je res neumnost. Le poglej: V naši hiši živi 28 oseb. štejva Potočnikovi 7, mi 5...« »Ho, mi bi v Ameriki že lahko imeli avtomobil, ko nas je pet. Ne bi midva peš capljala!« »... počakaj, kakor sem seštel, ima naša hiša 25 prebivalcev in glej, vsi smo milijonarji; še ti si milijonar po statistiki.«. »Kako to?« »Rečunaj; Nas je 25, gosnod žulai pa je tako boeat, da ima trideset milijonov. Povnrečno — po statistiki — ima tedaj vsak izmed nas dober miliionček. Daiva, igrajva se to igro. še ti povej kakSno.« »Ta gospod in gospa, Id gresta pred nama, imata psička. Sta - tistično imata vsak pol psička. Vsak pol psička,« je planil v bučen krohot, ki sem se mu pridružil. »Kdo ima glavo in kdo ima rep.« »Ne reži počez. Pravično in statistično bi bilo po dolgem.« »Joj, po dolgem, saj res. AH je statistika neumna reč! Dajva še kakšno si izmisliva,« je silil navdušen in si brisal solze smeha z veselih ličic. »Tvoj razrednik ima šest palcev dolgo brado...« >... že vem, Se vem,« je planilo te njega, da se je kar dušil, »sta - tastič&b imava vsak po tri palce dolgo brado. Jaz imam tri palce dolgo brado!« Tako sva vse popoldne gonila primitivno statistiko. Lep popoldan je bil im deček si je znatno izbistril um ter razširil pojme o tem in onem. Druga dan je prišel zelo resen iz gole. »Francoščino sem bil vprašan. Po statistiki sem dobil 4. Remec, Potokar in Pepelinjak so znali za pet, jaz pa sem dobil cvek. Po sta-tistiki smo V3i štirie znali za 4.« Ni kaj reči: Dečko mi dela veselje. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige l Beinrich Mann: Ura odločitve v Nemčiji Hetnrich Mann, čegar zanimivi članek o današnjem notranjem položaju v Nemčiji priobčujemo, je snani nemški pisatelj, pesnik in dramatik. Izhaja iz ljubeške patricijske jodbine ter je brat Noblovega nagrajenca Thomasa Mann a. Nekatera njegova dela, osobito ona od 1. 1914.. dalje, oči tu je jo močno socijalno ču-— stvovanje in smisel za bedo malega človeka. Heinrich Mann je eden izmed najboljših predstavnikov soci-Jalne struje v nemškem slovstvu. Navodila, ki jih daje Hitler narodno-socijalističnim govornikom, določajo izrecno, da se imajo vsa zborovanja stranke vršiti brez izjeme zvečer, ko je ljudska masa že utrujena. V takem stanju otopelosti se da uspešno obdelovati in podleže prej, nego podnevi. V Nemčiji je sedaj splošno nastopil večer, ako ne celo polnoč; v tem je velika šansa gospoda Hitlerja, ki se tega dobro zaveda. Ako bi Nemci lahko presojali svoj položaj z vedro in spočito pametjo, bi ne podlegali Hitlerjevemu gibanju. Vendar pa se tudi sedaj še večina nemškega naroda ne namerava vdati, clasi izgublja del svojega poguma, ko nasprotnik, kakor vse kaže, sploh ne dvomi več v svoj uspeh. Republika se je utrdila v ljudskih masah in zanjo so veliki deli nemške javnosti. Stranka, ki napada državo, osobito pa njeno vodstvo, je v zmoti glede tega, zato se ba-I>*jo in hočejo iznenaditi, kakor je to vojni navada. Nikoli se ne sme pozabiti, da je to samo vojna stranka, ki je prikrojena tako, da zmaga s silo ali z zvijačo. Pri tem pa nima namena zmage izkoristiti v kaj pametnega. Nji gre sa-za plen! Ne morem si misliti, da bi v drugih iržavah napravila močan dojem okoliščina, da Hitler pošilja po svetu svoje poslanike in se vede tako, kakor da so diplomatska zastopstva Nemčije že odpravljena. Takisto je z njegovimi »sprejemi« inozemskih novinarjev. Drugod se namreč nihče ne čuti ogroženega in mu vsak lahko pogleda v oči. Samo za Nemce ima Hitlerjevo oko baziliskov pogled, ko svojo žrtev najprej omami, da se mu potem da požreti. Vzrok je v tem, da Nemci še niso premagali vojne, ki jih še vedno obvladuje in traja v njihovem čustvovanju še vedno dalje. Nemci pravijo: »V miru je bilo drugače« — in pri tem pozabljajo, da vojne ni več in da živimo že v mirni dobi. Pošteno so se potrudili vživeti se v novi mir, toda to se jim ni posrečilo, vojna je bila močnejša, zato je ostala v njih kot nekaj stalnega in prvenstvenega. Skoro vsi so si želeli miru, mnogi so postali zato pacifisti, vkljub temu pa so se dali zavesti in prisojajo več izgledov na uspeh onemu, ki nastopa boje-viteje. Bojevitejši je imel zase navidezni svet, v katerem ječi nemška javnost ujeta, zase je imel tudi skoro brezupno stanje pretežne večine ter negotovost osebne in premoženjske varnosti. Večina bi bila demokratična in miroljubna ter je to tudi še sedaj in bo ostala taka. Ne najde pa v sebi dovolj odporne sile proti onemu, ki deluje z vojnimi metodami, — ne glede na to, da se vlada temu početju nikoli ni resno uprla. Položaj Nemčije je pred vsem psihično dejstvo, pred katerim stopa vse zunanje v ozadje. Polom gospodarstva ni nič izrednega, saj se gospodarstvo povsod bolj ali manj maje, vendar dosega samo v Nemčiji svoj najhujši učinek na čustvovanje. Treba se je spomniti, da je bilo denarstvo že v vseh državah ogroženo, toda samo nemška veljava je popolnoma propadla; Nemci sami so jo privedli do propada, brez zunanje potrebe, iz čustvenih razlogov, iz svoje notranje neodpornosti. Samo tako bi se tudi sedaj lahko dogodilo, da bi pustili na vlado Hitlerja, kajti že čujejo klic brezdna, ki jih mami in vabi. Take klice čujejo Nemci zelo često in vprašanje je samo, da-li bodo klicu prepada res sledili tudi to pot. Prejšnje katastrofe bi jih vsaj bile morale izučiti. Za zmago narodnega socijalizma govori predvsem to, da si Nemci demokracije nikoli niso priborili s krvjo. Prišla je k njim v zgodovinskem trenutku kot izhod iz izgubljene vojne, iz grozečega boljševizma in kot osvoboditev izpod nesrečne dinastije, prišla je le kot izhod, ne pa kot cilj in kot doživetje strasti in čustvovanja. Ako bi bili Nemci 1. 1918. vedeli, kaj podvzemajo, bi si bili že tedaj zagotovili vse potrebne ukrepe za očuvanje demokracije. Vsem, ki so imeli odslej toliko časa za izpod-kopavanje republike, bi bilo že tedaj preprečeno njihovo prevratno početje. Namesto tega pa se je nemška demokracija enostavno tako uredila, kakor da ni v vsej državi več človeka, ki ne bf priznal sile glasovnice. Nemci so videli, kako demokracije v drugih državah varno stoje na ljudski večini in so mislili, da bo tudi pri njih stvar taka. Niti slutili niso, koliko so drugi narodi plačali za tako stanje in kake nauke so drugod dobili nasprotniki vsake stalne demokracije, predno so bili prisiljeni pomiriti se z novim stanjem. Nemška demokracija pa je bila celo ponosna, da se ji je posrečilo izvesti vse brez sile. Še do danes vedno prepušča uporabo sile le nasprotnikom, ki seveda to dovoljenje izrabljajo, kolikor moreio in znajo. Nemška demokracija je počivala vse doslej na preprosti konvenciji, na volilni glasovnici, in ni mislila, da jo lahko kdo oropa, poruši in potolče vkiiub glasovnici. Takega preprostega zaumnia bi morda ne bil zmožen noben drugi ftarod. Sedaj kliče večina državo na pomoč, — namesto da bi si sama pomagala. Večini najbrž še danes ni čisto jasno, da jo je država že zapustila, ako je bila sploh kdaj na njeni strani. Pravosodje ni bilo nikoli republikansko, o državni brambi pa ne ve nihče nič gotovega. Temu nasproti pa vidimo, da smatra država Hitlerjevo privatno vojsko ne za svojega sovražnika, marveč za dobrodošel prirastek svoji sili. Kje tedaj stoji vlada ? Ne brezpogojno tam, kjer jo sluti večina, ko jo kliče na pomoč. Eden izmed drisavnih ministrov izjavlja, da se vlada ne sme oddeliti od narodnega telesa. Ali misli s tem večino ali manjšino, ki je po naključju tudi težko oborožena ? Res je, da to in še mnogo drugega, tudi moč denarja, govori za zmago narodnih socijalistov. Važnejše, neprimerno važnejše pa je ono, kar govori za njihov poraz in za nadaljni obstoj demokracije. Demokracija se lahko zanaša na nagon samoohrane v narodu, ki še nima jasnega vpogleda in je njegova notranjost še razruvana. vendar se mu že porajajo slutnje, kakor živali, Id jo tirajo v mesnico. Narod že v naprej sluti, da ga hočejo duševno popolnoma potlačiti, da b: ga potem nagnali v novo vojno. Čeprav je dolgo trpel to tlaeenje in je okleval, bo morda v zadnjem trenutku le zbral vse svoje sile za odpor. Proletarijat, ki ga razdvajajo samo ideologije njegovih vodi tel iev. bi se lahko združil. V ostalem tudi še ni tako gotovo, da bodo republikanci brez boja dali iz rok javno silo, v kolikor je še v njihovi posesti. Izid boja pa bi bil vsaj negotov. Ako se bo državna bramba zadržala v previdni nevtralnosti in čakala, da se odloči, kdo ie močneiši. potem je gotovo večina močnejša, ako bo le pokarala trdno voljo, da to hoče na vsak način. Največ ia prednost demokratske večine pa leži v moralni nedostatnosti nje- nih sovražnikov. Narodni socijaHstl ln njih voditelji nočejo nič drugega, nego pririniti se do »jasli, do oblasti. Pri tem kradejo ideje onim, proti katerim nastopajo. Podkupljivi so in so bili prvotno plačana zaščitna četa klike nekoliko industrijcev, predno so postali dovolj močni, da se lahko izdajajo za rešitelje Nemčije. To vse čutijo one množice, ki sicer ničesar ne vedo. Zlasti pa Nemcem globoko v notranjosti ni ostalo skrito, kako malo osebne upravičenosti imajo Hitler in njegovi za vlogo, ki si jo prisvajajo. Pri bedastočah, ki jih Hitler govori na naslov Francije, ima »peno okoli ust« in vsak si pravi, da tu nekaj ne more biti v redu s tem bivšim Avstrijcem. Tako do srca pač ne seže nemški »dedni sovražnik« človeku, ki je rojen na vzhodu nemške meje. Mož mora biti komedijant. Kaj mu je sploh mar Nemčija? Avstrijski komedijant se poslužuje stare nemške napake, antisemitizma, — s kako pravico? Sploh pa kakšni so; Hitler in njegovi drugovi? Vse to Nemci čutijo in to bo tudi odločilo. Zelo čudno bi bilo, ako bi bodočnost narodnih socijalistov določevala njihova zunanja surovost, ne pa njihova notranja praznota. Postavimo pa, da bodo zmagali in dosegli svojo bedasto nasilno vlado; za koga pa bodo vladali prav za prav? Za svoje upnike, za peščico ljudi, ki se imenujejo gospodarstvenike in ki so že dvakrat uničili državo, ko so vplivali na nje posle. Prvo državo so pritirali v vojno, drugo v narodni socijalizem. Tretja država pa se bo zrušila nad nesposobnostjo narodnega socijalizma in nad njegovo odvisnostjo. Teipu bi pa sledilo neizrečeno krvavo poglavje nemške zgodovine. Država laži-Nemcev in laži-socijalistov se bo ustvarila gotovo med prelivanjem krvi, toda ta prelita kri bo malenkost v primeri z onim krvoprelit-jem, ki bo do njega prišlo ob nje propadu. Tedaj bo demokracija nadomestila, kar je zamudila, tedaj bo doživela boj, tedaj bo postala doživetje, tedaj ne bo več nepopolna demokracija zaključena doba marveč stalna in prava demokracija, kakršno misli narod. ŠPORT Smuk - sezona zimske radosti je tu! Velik razmah smučarstva v dravski banovini — Nova skakalnica Državne in mednarodne smuške tekme — Bogata izbira tečajev za izvežHanp in začetnike Ljubljana, 12. decembra. h vseh krajev Slovenije, zlasti pa z naše prelepe Gorenjske tn Pohorja prihajajo za smučarje ugodna in razveseljiva poročila: nov sneg pršič. smuka idealna! V zim sito sezono gremo, radostim zimskega športa, številnim prireditvam Ln tekmovanjem naproti. Vedno usluižni in nadvse požrtvovalni tajnik JZSS g Goreč, nam je dal zanimive informacije o tečajih za začetnike, o trenerjih, o raznih prireditvah in drugih važnih zadevah. Tečaj za začetnike Letos »o se vrste smučarjev zopet ogromno pomnožile. K iteviinim klubom so pristopili novi člani, več tisoč je pa čudi takih, ki doslej še niso nikjer včlanjeni. Večina novih smučarjev je začetnikov in gotovo jc, da bodo potrebovali mnogo teoretičnega in praktičnega pouka. Za vse te se bodo pričeli o božiču številni smučarski tečajii v vseh važnih zimskih središčih in bodo trajali do konca šolskih počitnic. Med drugimi bodo tečaji v Kranjski gori v hotelu Slavec, pod vodstvom saveznega učitelja g. Hmka Širclja in pa tečaji Tujsko prometnega društva, ki jih bodo vodili domačini. V Bohinjski Bistrici priredi tečaj Smučarski klub Bohinj, pri Sv. Janezu v Bohinju pa SPD pod vodstvom saveznega učitelja g. Ivana Kvedra. Na Bledu bo tečaj v hotelu Toplice, vodil ga bo državni prvak Ješko Janša. Na Pohorju se bodo tečaji vršili skoraj po vseh kočah ter je v zvezi s tem izdala mariborska podružnica SPD primerne prospekte. Posebnost bodo tvorili tečaji v smučarskem domu Ilirije na Slatni v dolini Planice, ki jih bosta vodila inž. Janko Janša in oskrbnik Janez Bitenc. Tečaji se bodo vršili vso zimo. V naših glavnih mestih, Ljubljani, Mariboru in Celju bodo klubi priredili tečaje kakor hitro bo smuka ugodna. Vsi oni, ki se zanimajo za tečaje, naj se prijavijo imenovanim prirediteljem. Državno prvenstvo — mednarodno tekmovanje Ljubljanski in Gorenjski rimskosportni podsavez pripravljata vsak po ono mednarodno prireditev, s čimer bo športna vrednost sezone znatno pridobila. Državno prvenstvo se bo vršilo 6. in 7. februarja v Mariboru, kjer grade Mariborčani simuško skakalnico. Na ta način bo mogoče izvesti kombinirano tekmovanje. Mariborčani »o skaka Itn ico res nujno potrebovali, kajti v vsem okolišu mariborskega podsaveza ni bilo nobene skakalnice. Državno prvenstvo bo gotovo višek letošnjega zimskega tekmovanja JZSS je namreč po vzgledu drugih držav državno prvenstvo razpisal za mednarodno in gotovo je, da se ga bodo udeležili tudi inozemski tekmovalci Tako je nemška smučarseka zveza sklenila, da se udeleži našega prvenstva, ker se njeni tekmovalci lam zaradi zasedonih terminov niso mogli udeležiti mednarodnih tekem » Bohinju. Tudi Cehi se najbrž udeleže tekmovanj. Istotako so svojo udeležbo prijavili Poljaki, najbolj verjetna je tudi udeležba Avstrijcev. Z dosedaj objavljenimi termini meddržavnih prvenstev se termini jugoslovenskega državnega prvenstva ne križajo. Vprašanje trenerjev JZSS je tudi letos resno razmišljal in tudi razpravljal glede trenerja za skoke, ki je nujno potreben ter se je v tej zadevi pogajal z norveško smučarsko zvezo in češkim Svazom lyžari. Savez se bo letos najbrž odločil za češkega trenerja Od 1. januarja do srede februarja bo vodil trener tečaje na vseh večjih skakalnicah. Za tekmovalce na daljavo se bo vršil v prvi polovici januarja v Smučarskem domu Ilirije v Planici tečaj s treningom, pole£ tega pa priredi savez tudi tečaj za smučke učitelje na Krvavcu. Priznanje inž. Hansenn Dolgoletni smučarski trener JZSS je bil letos imenovan za generalnega inšpektorja smuških skakalnic norveške smučarske zveze v priznanje za gradnjo najboljših skakalnic na Norveškem. Hansen, ki je specijalist v tej stroki in ki nam je pred dvema letoma zgradil tudi prekrasno skakalnico v Bohinju, je letos zaposlen z gradnjo 44 skakalnic na Norveškem. Vse kaže, da bo res kmalu uresničena prislovica. da na Norveškem skoraj ne bo več grička, na katerem ne bi čepela skakalnica. Inž. Hansen je preuredil tudi slovito Hanibalhaken skakalnico v Kongsbergu, ki je bila njegovo delo in s katero je zaslovel na Norveškem. Skakalnica je sedaj preurejena tako, da se zalet odcepi na levo ter preide v novo skakalnico, na kateri »o mogoči skoki do 80 metrov, kar oficijelno ni dovoljeno. Seveda se bo pa morala norveška smučarska zveza ukloniti mlajši generaciji norveških skakačev, od katerih jih že mnogo doseže marko 80 m. Norvežani so prepričani, da bo mogoče skakati tudi 100 m daleč. Olimpijska v Lake Plačidn Za zim»ko olimpijado v Lake Placidu v Ameriki so dosedaj prijavile svojo udeležbo od evropskih držav samo NorveSka, Švica. švedska. Italija, Anglija iin Finska, vse druge se pa še niso odločile. Nemčija in Jugoslavija sta zaradi finančnih težkoč odpovedali sodelovanje, češkoslovaška se pa še pogaja z olimpijskim odborom. Prijateljska tekma Ilirija s Hašk Simpatični zagrebški akademiki gostujejo danes ob 14.15 na igrišča Ilirije V letoSnjem prvenstvenem tdkmovanju v ligah se je pokazalo, da obema našima kluboma Iliriji in Primorju manjka zimskega treninga, oziroma rutine. Zato se sedaj oba kluba temeljitejše pripravljata za bodočo sezono iin bosta po možnosti trenirala moštvi vso zimo. da bosta spomladi fit in pripravljeni za borbo. Nekak uvod v zimski trening bo današnja prijateljska tekma med Ilirijo in Haškom. sitimatičnimi zagrebškimi akademiki, ki so v L robi jan* vedno zamistili naibo-1j,5i vtis. Ilirija je dolžna rehabilitirat! sebe za oba poraza, ki hi i«« "+rnela ▼ nrvemstvu hn ruto fe verie^no da bo naortfl vse sile. da d»>«HFe no mot- nosti kar najboljši rezultat To tudi od nje 1 pri blagajnik po zadnji form! sodeč pričakuj orno Nastopila bo z garnituro, ki se je v zadnjih nastopih dobro odrezala. Tudi Hašk nastopi kompleten Igro Zagrebčanov že poznamo in preprčani smo. da nam bodo predvedli efektno kombinacijsko ftfro. ki je bila od nekdaj specijaliteba Haška. Tekma se vrii ob 14.15. sodil bo pa gospod Deržaj. SK nirija (blagajniški od«ek). Pri današnji tekmi opravUata blao-ainlSko slii*-bo gg Baitesar in Hab«č Prvi od IS 45 do 15 drugI pa od 15 d«He I^ahVnntlet-«ka sekoMa mora nost»v*tt .1 r«. 41 teHev ki- se morajo javiti točno ob 13.45 Smoski tečaji SPD Slovensko planinsko društvo bo priredilo v zimski sezoni smučarske tečaje: Na Veliki planini 1558 m priredi SPD še pred božičem, m sicer če bodo ugodne razmere od 15. do 22. ali 23. t. m. Tečaj bo vodil gosp. Rud Badjura. Skupni odhod tečajnikov: dne 15 t. m. (torek) ob 7.45 z vlakom iz LjubUne v Kamnik, odtod z avtobusom do Koreina v Strahovici, nato 3.30 do 4. ure peš po pretrgani poti do koče. Prtljago (razen smuči) prineso nosači. — Opozarjamo, da je bila zgrajena nova, udobna depandanca na Veliki planini s 40 posteljami za prenočišča. Za dobro prehrano je vse poskrbljeno- — Podrobnejša pojasnila daje SPD, društvena pisarna na Llasarykovi cesti v palači »Grafike«. Na Blokah 730 m v Novi vasi prt Rakeku priredi SPD 0 božičnih počitnicah za novince in za izvež-bane smučarje, in sicer od 25. XII. t. 1. pa do 1. ali 3. I. 1932. Pouk v tečaju je brezplačen, tečaj bo vodil g Rud. Badjura iz Ljubljane. V Novi vasi je dobro preskrbljeno s prenočišči v kurljivih sobah po nizkih cenah, na razpolago je 25 sob, 50 postelj v gostilnah in privatnih hišah, ves svet okrog vasi pa je priznano Idealen, kakor nalašč za smučarsko vežbanje vstvarjen. — Celotni penzion (prehrana ln prenočišče v zakurjeni sobi) od Din 35.— dalje po izbiri sobe. — Na Bloke dospemo najugodneje s Pečai-karjevim avtobusom čez Turjak in Sodra-žico naravnost v Novo vas ali pa tudi z vlakom do Rakeka, odtod z avtobusom na Bloško polico ter nato še 45 minut peš v Novo vas. — Udeležence tečaja vabimo, naj se čimprej ali vsaj do 24. t. m dopoldan prijavijo ustmeno ali pismeno SPD. Ako bo zadostna udeležba, preskrbi za tečajnike podjetje Pečnikar posebni avtobus po znižam ceni in jih postavi iz Ljubljane v 3 urah gladko v Novo vas dne 25. t. m., kar bi bilo najugodneje. Skupni odhod s posebnim avtobusom na Bloke je nameravan dne 25 t, m. ob 8. uri izpred gostilne Prt Cešnovarju poleg dolenjskega mostu. Podrobna pojasnila daje SPD. pisarna na Masarykovi cesti, palača »Grafike«. Ako ne bo dovolj prijav za posebni avtobus, se bo vršil odhod z rednim avtobusom, na kar bomo opozorili dne 24. t. m. popoldne v »Slovenskem Narodu«. Ob Bohinjskem jezeru SPD v Ljubljani razpisuje za božične praznike od 25. XII. do 3. I. 1932 svoj vsakoletni smučarski tečaj za začetnike ter manj izvežbane smučarje v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem Jezeru. Namen teh tečajev, ki se vrše pod okriljem SPD, je, izvežbati smučarje - začetnike v temeljnih vajah tako, da jim je potem omogočeno vršiti izlete samostojno. Pa tudi onim, ki žele počitka ali razvedrila v teh prostih dneh. pa naj si bo na smučeh ali brez njih, audi Sv. Janez s svojo divno planinsko okolico ob jezeru v vznožju gora vse ugodnosti prijetnega bivanja. Sv. Janez je tudi izhodišče za enodnevne smučarske izlete v planine, z vodniki ali brez njih. PoŠta in telefon v hotelu. Ravno tako Je na razpolago avto ln konjska vprega. Celotna oskrba dnevno od Din 55.— do Din 70.—; člani SPD Imajo pri hrani 20% popusta. Prijavnina za tečaj Din 100.—. Prijave sprejema pisarna SPD (palača Grafike) in upraviteljica hotela Sv. Janez ob Boh Jezeru, ga Marica Jerajeva. Tečaj vodi učitelj JZSS g. Kveder J. • Poleg zgoraj navedenih bo na Krvave« (1700 m) od 6. do 17 januarja, tečaj za smuške učitelje bo vodil inž. Koudelka. Pri vseh kočah stane prenočnina za člane v sobah 20 Din, na sdcupmem ležišču s perilom pa 14 Din, za nečlane 30 Din, odnosno 20 Din: celodnevna prehrana 40 Din, člani imajo 25 odstotkov popusta. — Pri Zlatorogu ob Boh. jezeru od 3. do 10. jan.. učitelj Ivan Tavčar. Prenočišče za člane 10 Din. za nečlane 15 Din: hrana 45 D:n. čl mi SPD imajo 20 od-st. popusta. — Pri TriVavstkih jezerih (1683 m) od 1. do 13. marca. Inštruktor in drugi pogoji se bodo določili pozneje. — Pri Staniče vi koči pnd Triglavom (2%32 ml v času od 13. do 20. marca tn od 1. do 10. aori'* ter v drugii polovici sprila še en tečaj (R. Badjura). V klimatskem zdravilišču Rimskem vrelcu 510 m pri GuStanhi. na severnih ronklh slovitega Plešivca (Uršlje gore) 1696 m priredi SPD po novem letu. in sicer od 5. 1anu-aria do 12.. ozir 13 januarja 1932. Pouk v tečalu za novince, kakor tudi za Izvežbane smučarje bo brezplačen, tečaj bo vodil gosp Rud Badiura iz L1ub11ane Za udeležence tečaja je dede prehrane in prenočišč v kur-lilvib sobah kar najbolje preskrbljeno Reklamne cene. Celotni penzion s hrano tn prenočiščem od Din 35.—. ozir. Din 40.— dalie. kakršno sobo si pač kdo izbere Elektrika. dvorana, klavir, zdravilna alkallčna (v Dravski banovini edina prstena) slatina, skiloring. Zelo ugoden smuškl svet z lepo okolico' — Iz Guštanja v Rimski vrelec Je 1 uro peS. pri vlaku voz po naročilu na razpolago Skupni odhod iz Ljubljane 4. Janu-arfa 1932 z jutranjim vlakom ob 5.20 skozi Celle In Siovenisradec, dohod v Guštanj ob 11.38, na kolodvoru voz za prtljago. Prijave do 3. januarja na pisarno SPD v Ljubljani. T>cf».?1 mariborske pod*njWce SPD Mariborska podružnica SPD bo imela tečaje: Tečaj za začetnike pri Mariborski koči (1080 m) od 25. do 31. t m., učitelj Tavčar Ivan iz Ljubljane. — Tečaj za tekmovalce pri koči na Klopnem vrhu (1280 m), od 25 do 31. t. m., učitelj, nastavnik JZSS. — Tečaj za izvežbane smučarje (slalom in terenske vožnje) pri Ribniški koči (1520 m) od 25. do 31 t m., učitelj Dro fen:k H — T*čai za začetnike pri Pisni-ku (1104) nad Ribnico od 25 do 31 t. m.. učitelj inž Rungaldier E. — Tečaj za za Jetnike v Ribnici na Pohorju (715 m), od 25 do 31. t. m., učitelj Kodela L Vse Informacije o tečajih se d»>be pri Z;msk«>snortnem od««lcu SPD Marbn* \leksindrova c 36 ZSO SD ie izdal Ii čen nrosnek* gornje tečaje s prvo tmu-*ko karto o Po^oriu Pm«r»".1cti se brezsrčno pri odseku ali pri vseh pisarnah »Putnika«. Otvoritveni smučki tek bo pno-edfla Birija 22 t tn. ub pruJrf otvoritve novega imučarwkc,j>a doma v Slatni (.Planici) na 10 do 12 kan doigi progi. Teka m lahko udeleže vsi verificirani c.ani JZSS. »stari nad 17 let, če predložijo eavezno veri-fiLa/-ijfeko legitimacijo. Prvi prejme darilo »Otvoritveni pokal Sm učajjskega doma Ilirije, drugii plaketo in tretji poveniamo sliko doma. 2rebanje startnih številk bo ob 8. zjutraj, start ob 11. dopoldne pred domom v Slatini. Cilj istotain. Pismene prijave na tekmovalnih prijavnicah JZSS se sprejemajo v Ljubljani, v kavami Evrope do pe ka zvečer, v domu v Slatini do soboto zvečer, obakrat do 20 Sniuški odsek SPD Zagorje bo priredil od '25. t. m. do 1. januarja smuski tečaj na Sv. Planini, ki m bo vodil deljeno za začetnike in izvežbane smučarje učitelj LZSP ta Ljubljane. Prehrana in prenočnina v zakurjeni sobi bo 33 Din dnevno za osebo. Pri-javnino 20 Din je poslati takoj s prijavo, ki mora biti pismena v roke L. Mrnuba, Zagoi-je. Označiti je. katerega tečaja se prijavijo, nec želi udeležiti. Ker je teren na Sv. Planini posvoji legi posebno z znamenito »Nled-vednico« smučarjem dobro znan. kakor tudi dobra postrežba in izvrstna kuhinja v koči. je pričakovati v božičnih praznikih močan poset tečaja. Opozarjamo, da se interesenti takoj prijavijo. Smučarski klub »GuštanJ-RJmskl vrelec« bo priredi'] od 5 do 12. januarja v Rimskem vrelcu (500 m) na rsnoijo Urške ?ore smučarski tečaj za začetnike to izve&-bamoe pod vodstvom dobrega strokovnjaka Udeležencem Je na razpolago vsa prvovrstna prehrana v pemzijonu Rimski vrelec, posamezne ao.be, skupna ležišča to vse ugodnosti. Pozneje se vrši še več teftajer, čas bo objavljen pravočasno. Udeleženci ln ostali bodo lahko prlre«lll1 krasne smučarske izlete na Urško goro to nje obgorj«, kjer je še skritih toHko zlmskiih lepot. Smučarski klub a svojim sedežem na Rimskem vrelcu pa bo skrbel za dobro vodstvo ?se>h daljših izletov Ln za. vsestransko naklonjenost športnikom. Rimski vrelec, oddajen 4 km od železniške postaje GuštanJ-Ravne (Mežiška dolina) je odiprt vso trimo sa športnike Izven tečajer bo klub prtroda tu-dj trt tekme. Rok sa prijave kakor tndi cene za prehrano ln drugo objanrtano pozneje. Uprava Gorenjskega «1 m* k o*portnrg» podsaveza Javlja, da se bodo vršili 13. t m. ob 14. teoreti&ii sodniški izpiti poleg mmh tudi za one, ki so sodniške izpite že na vili. Vodil bo načelnik inž Janko Janša. Ifr piti se bodo polagali v kavarni Čop na Jesenicah. Vsem klubom Ln društvom, ki so člani GZSP, se javlja, da podsavezni tajnik uraduje vsak petek od 18.30 do 20. v kavarni Čop na Jesenicah. — Seje ožje uprave GZSS se bo vršila 19. L m. ob 18. v kavami Čop ter Se z ozirom na zelo važni dnevni red pričakuje sigurna udeležba vseh članov ožje uprave, kakor tudi zunanjih delegatov. — SK Bratstvo so je na Pustem rovtu lepo razširil in uredil svojo kočo, v kateri Je 7 postel in 12 zasilnih ležišč. TK Skala pa s! je zgradil novo. zelo praktično urejeno kočo na jeseniški planini pod vrhom greben« Rovšca, v katerega okolišu je smuka raajboij idealna. 8mu?nrski klnh Ljubljana bo imel 14. t m. ob 19. v damski sobi kavarne Emone važen članski sestanek, ki naj 8e ga vsi tekmovalci sigurno udeleže. Po setanku bo seJ-dio danes ob 10. v modernem zimskem kopališču poleg velesejma, obvezne za vse članstvo ilirijamske plavalne sekcije. Prvič bodo tokrat startaii tudi novinci, kj so se pričeli v novembru učiti ara vrla. Program obsega prosti, hrbtni in prani stil, in sicer le kratke proge do 200 m. Startaiio bo okrog 100 članov. Proga jo dolga 14.30 m, 7 prog velja za 100 m. Voda, kikor tudi znak v kopališču sta primemo teamperirana. Izdajanje sezonskih vstopnic za drsališče. Z ozirom na bližnjo otvoritev drsališča Ilirije, se bodo izdajale danea od 9. do 11.30 v drsališčnl garderobi sezonske vstopnice. Cene sezonskim vstopnicam so Iste kakor lani. Dijaki morajo predložiti pri nakupu vstopnice letošnjo dijaško knjižico, člani pa člansko izkaznico, iz katere mora biti razvidno, da je članarina poravnana do konca tekočega leta. Oni, ki reflektirajo na sezonske vstopnice, naj se z nakupom požurijo, ker bodo Iste izdane v letošnji sezoni v omejenem številu. SK Ilirije" plenarna Seja novoizvoljenega upravnega odbora bo 15. t. m. ob 20. v kavarni Emoni I. Polnoštevilnol GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Nedelja, 18. ob 15.: Trije vaSkl svetniki 1» ven. Znižane cene. — Ob 20.: Zapravlja vee. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 14.: Zaprto. Torek, i5.: Dve nevesti. CL Sreda, 16.: Zaprto. Četrtek, 17.: Vest A. LJTBUASSKA OPERa. Začetek ob 2U Nedelja, IS. ob 15.: Židinja. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Dežela smehljaja. Is-ven Znižane cene. Ponedeljek, 14.: Zaprta Torek, 15.: Laterna. EL ★ Nedelja ? ljubljanski drami Popoldne ob 15. se bo uprizorila kmečka igra »Trije vaški svetniki«, ki Je v lanski se7oni tako navdušila naše zabave željno občinstvo, zvečer ob 20. pa bo druga repriza Raimundo* ve čarobne igre »Zapravljivec«, ki je Imela pri obeh dosedanjih uprizoritvah zelo velik uspeh. Cene so za obe predstavi znižane: Nedelja v ljubljanski operi. Popoldne ob 15. se bo pela opera »Židinja«, ki se odlikuje po velikih arijah ter moeočnih ansam-blskib nastopih. Naslovno ulogo »Zidime« noje ga. Gjungjfmac - Gavellova. njenega očeta tenorist g. Tvič. ulogo princa g. Kovač, orinceso ga. Ribičeva, kardinala g. Rumoel, sodnika g. Janko. Zvečer ob 20. pa se b» oonovila Leharjeva onereta »Dežela smehljaja« v običajni zasedbi. Za obe predstavi veljajo znižane operne rene. Mariborsko gledališče Za četrt ob 20 Nedelfa. 13. jb 15.: Zemlja smehljaja. — Ob 20.: Zenitov. Premijera. Norveška dežela smučarskega športa Zalkaj ]e tam smučarski šport na izredno visoki stopnfi Otroci gredo u Ce 99 peSJeS -risiofž Norveške z ladjo Žk> severnega rtiča, vidiš oh nabrežju več mest V teh naselbinah žive Norvežani večinoma od mornarstva, ribolova fei trgovine. Narava sama usposablja Norvežana za iz bornega mornarja. Zato ni čudno, da so si sinovi te dežele že v srednjem veku pridobila sloves zmožnih morjeplovcev. Z majhnimi ladjami eo pri&li do Gibraltarja m so prodrli celo v Afriko. Severna Amerika je imela norveško kolonijo mnogo prej kakor je tia prišel Kolumb. A tudi Špicberge (Grumante) so odkrili Norvežani že v 12. stoletju. Evropo zalagajo največ s clanSki in podenovko. Ko sem obiskal to deždta, sem se ču- «Eil, da v njeni notranjosti nisem naš al večjih vasi Naselbine so tako urejene, da stoji po več hiš skupaj zunaij mest le v ozkih soteskah ter v bližini rudo-kopov, mlinov in žag. Norveški kmet si najrajši zgradi dom sredi posestva, zato so hiše večkrat po več ur oddaljene od cerkve ai šole. Da se pa morejo tudi od šol zelo oddaljeni otroci naučiti čitanja in pisanja, imajo na Norveškem potovalne učitelje. Takšen potovalni učitelj se v svrho vežbanja »sčencev-začetnlkov preseli v to ali ono smučeh ▼ io!« od Sote oddaljeno hišo, kjer ostane ponavadi več mesecev. OdraslejSi otroci pa obiskujejo r rimskih mesecih šolo na smučeh. V smučanju se tzvežbajo še prej predno se nauče čitati in pisati. Obisk šole je na Norveškem takorekoč življenjskega pomena, ker je v tej deželi že izza 17. stoletja običaj, da se smejo pripustiti k poroki le oni, ki znajo čitati in pisati. Pred poroko je v cerkvi izpit, pri katerem morata žensin in nevesta dokazati, da znata črtati in pisati. Zdaj nam je tudi jasno, zakaj je na Norveškem tako mak) nepismenih oseb in zakaj so skoro vsi odrasli Norvežana vešči čitanja. Norvežani so, kakor znano, protestantske vere. Katoliških cerkva in kapel je v njih deželi malo. Ko sem se svoje čase ustavil v Hamerfestu, najsevernejšem norveškem mestu, sem obiskal tudi ondotoo katoliško cerkev, ka je bila lesena po vzoru drugih norveških cerkva. Te stavbe s svojima lesenimi strehami in okraski napravijo na človeka prav poseben vtis. V njih je toplo, ker se pozimi pridno kuri v železnih pečeh. Župnik omentfeoe cerkve Je nam —— Skjorlng s severnim jelenom J <3B8ifclt Kriza Prthtao ite ▼ prvem razreda brre- pa vlaka. Hiše, vrtovi, drevesa, polije — vse je tako lepo, če gleda človek z mehkega sedeža. Oni v tretjem razredu pa vidijo morda le tiste, ki j5h veter vrtinci na ra-smočeno cesto m tali: Do tcdl Do tod! Da, v tistih lužah Je kooec njihove poti. »Zdaj so pota kraJSa,« porrrts?! doktor Ande, *če jih hodijo drugi proti nam, hi daljša, če se napotimo sami, da bi kaj dosegli.« Dolgo je lm na deželi. Naže' je dek3e. Pravzaprav je našila ona njega. Pa to je vse eno, saj se vrača dva tedna pozneje ko prejšnja leta. Mnogo gorja je videl in kar nerodno mu je, ko se preseda na teh blazinah. Pa — saj ni plačaj. Vožnjo ima. Vsako leto se nekajkrat vozi tod, vselej gleda skozi okno, in vendar so ti travniki, te hiše in vrtovi ob njih drugačni ko zadnjič. Takrat je bila nedelja. Videl }5 ozaljšane vozove: svatje so se peljali. Čudno, letos so mu svatje tako blizu. Ne \d svatje: vsaka dvojica mu privatni na ustne usmev. Po cesti med poW se bffžata dve osebi. Doktor Ande gleda m jasno razloči: spredaj ona. mlada, zavednih, trdih korakov, v lepi obleki, ki se ji nič kaj ne podaja. Z roko opleta pred obrazom, včasi si jo primake na ustmice. Seveda: barva se. Za njo stopa mlad, uglajen mož. V njegovih korakih se odraža omika. Na hrbtu se privzdiguje velik koš. Pretrgani zrak mu je posnel listje z vrha. Doktor Ande Je videl: mož is žena gotovo nista, brat m sestra tudi ne. Prišla sta drug za drugim, da mu po-kažeta — krizo. ZavpiJ bi. Zasmejal bi se. Pa danes se ae smete, kdor Je človek. Vlak vozi čez most hi se nstavfla. Doktor Ande izstopi. Te minute bo govori1! s sestricno, ki je še vedno doma. tu, kjer je bil nekoč tudi on. Poda ji roko: »S počStnite.« Ona ga gleda. V tem pogtodn to besede. Ande ve: *Nu, letos malo pozneje. Tam Je solnce, vinogradi, zlata jesen — r mestu megla. Lepo je bilo.« Sestrični so izginila besede Iz J»-gleda: »... nič drugega?« »Še nekaj: punčko sem naSel.« Sestrična se muza. Užaljena je. Prijateljico ima: večkrat mu je pravila o njej in pred meseci se je doktor Ande na izletu malo pozabaval z njo. Sprevodnik drži vrata. Ande pozdravi fti se zavihti v gorko poltemo. Vlak leze s postaje. Doktor Ande premišljuje: Kadarkoli sva prišla skupaj, sva se poljubila. Kdo ve. ali so vse sestrične take? Občutil sem od davna, da se ji zdim imeniten, in morda je naši? v teh poljubih nekaj posebno razkošnega. Tudi danes sem hotel, ona pa, ni ji bilo kaj. saj sem videl. In huomušni doktor Ande je spet sčdel nazaj k oknu, pred njim pa je vstalo vprašanje: Ali je v tem tudi kriza? potnikom na severa! rt®5 — ftxfl pojasnil, zakaj so cerkve na Norveškem lesene in zakaj v njih kurijo. Dejai je približno takole: Norveške hiše so večinoma lesene. Opeka je zelo draga, za gradnjo hiš in poslopij pa je na Norveškem prav malo pripravnega kamenja. Zato so kamenite hiše zelo vlažne, čemur se ni čuditi, če pomislimo, da v tej deželi mnogo dežuje. Iz meteoroloških poročil je n. pr. razvidno, da v Ber-genu dežuje m sneži vsako leto približno 300 dni. Domačini prepleskajo zunanje stene hiš z oljnato barvo. S tem jih obvarujejo prevelike vlage. Pozimi se pripeljejo verniki večinoma na smučeh v cerkev. Spotoma se ugrejejo in mladina prav rada tekmuje med seboj, kdo bo prvi na ciiju. Ce bi oerkve ne bile zakurjene, bi se prehladih in zboleli Ko nam je župnik lo pripovedoval, sem se spomnil, da so tudi pri nas stare kamenite hiše zelo vlažne, ker je malo pripravnega materiala te vrste za zidanje. Ko so n. pr. gradili bohinjsko železnico, so za gradnjo čuvajnic iskali po vsem Gorenjskem primernega kamena. Našli so ga le v dveh krajih, na Kamenitniku pri Skofji Loki in pri Bohinjski Bistrici. Radovednost me Je nagnala, da sem vprašali župnika v Hamerfestu, kako najdejo verniki svoje smuči po povrat-ku iz cerkve do končani maši. Pojasnil je: Ko sem prišel sem, je nastala pri iskanju smuči večkrat zmešnjava in časih se je izcimil celo prepir. Prišel sem na originalno misel, kako se da napraviti rad. Začel sem nadzorovati svode farane ter jih navajal, naj postavi vsak svoje smuči v tistem vrstnem redu pred cerkev, kakor so prišli do nje. Norveški smučarki Moški so odUagafi smučI ca desni, Ženske pa na levi V cerkvi so morah sedeti v istem vrstnem redu kakor so prišli. Po cerkvenem opravflu pa sem skrbel, da so odšli v istem vrstnem redu kakor so prišli. Kmalu so sprevideli, da Je ta red najboljši. Šele ko je dobi vsak svoje smuči, so se začeli pogovarjati Ob nabred9n zaradi golfsflcega toka nf posebno mrzlo in morje celo ob severnem rtiču nikdar ne zamrzne. Zato so naihrežni prebivalci časih primorani peljati se več ur daleč, da pridejo do lepega smučarskega terena. Nasprotno pa je v notranjosti Norveške zima zelo dolga in ostra. V mnogih krajih na severu so smuči nad pol leta v rabi. Severna Norveška je hribovita in za smučarski šport zelo pripravna dežela. Najbolj pa uporabljajo smuči v severnih predelih pri nadzorovanju severnih jelenov, ka se pasejo tudi v zimskih mesecih na prostem. Razlika je samo ta, da priženejo njih lastniki živali v jesenskih mesecih iz goratih predelov v doline. Prav dobre smučarje pa imajo Norvežani v drvarjih, ki uporabljajo smuči skoro vso zimo. Kakor pade na Norveškem poleti mnogo dežja, tako pozimi pogostoma sneži. Primeri se pogostoma, da zapade toliko snega, da so vse hiše zasnežene. Takšnih hiš je na Norveškem zelo mnogo. Ce bi torej Norvežani ne biM dobri smučarji, ne bi mogli nikamor in bi ostali odrezani od ljudi. Zmanjkalo bi jim hrane in bi morali umreti od lakote. Pred štiridesetimi leti mi Je pripovedoval g. Uršič, tedanji oskrbnik koče v Kamniški Bistrici, kako bi bil na podoben način z družino vred kmalu izročen poginu. Še pred koncem zime mu je začelo primanjkovati hrane. Hotel je iti v Stahovico po živež, pa je moral odhod odložiti, ker je začelo močno snežiti. Snežilo je nepretrgoma teden dni. V tem času je njegovim skoro popolnoma pošel živež. Sprevidel je, da more rešiti sebe in rodbino edinole s tem, če se prerije skozi sneg do Stahovice. Začel je delati gaz, a snega je bito izredno mnogo. Še preden je prišel do Kobilice, je bil že popolnoma izčrpan. Tam je spoznal, da ne more dalje. Šel je torej v Bistrico in se je po vodi z veliko težavo splazil do prve hiše. Povedal je, kakšna nevarnost grozi njegovi rodbini v Kamniški Bistrici. Vaščani so takoj naredili gaz ter nesli nesrečnežem živeža, on pa je obležal za več tednov v Stahovici. Podobnih nezgod so obvarovanj Norvežani, ker so dobri smučarji. VeiHka oddaljenost posameznih naselbin in hiš med seboj, dolga pota v cerkev m šolo ter večkratni veliki zameti silijo Norvežane, da se izvežbajo v dobre smučarje. Tako so tudi nastale smučarske tekme, katerim z veliko pozornostjo sledi posebno norveški narod. Srčna želja vsakega mladega Norvežana je. postati izvrsten smučar ter doseči prvenstvo na smučarskih tekmah. Ko izbirajo reprezentante za mednarodne tekme, prirejajo doma ožje izbirne tekme. Zato ni čudno, da so doslej v Čez globine in strmine... vseh mednarodnih prireditvah te vrste izvrstno odrezali. Norveška se je predvsem zaradi svojih domačih življenjskih razmer povzpela na odlično mesto v smučarskem športu. Saj jI Je narava sama ttstvarSa pogoje, da postane raj zimskega športa, v čemur jo skuša zadnje čase posnemati tudi naš svet LJndevit Stiasnj. Fedlinčkovka N&ena mladost nI bila lepa. Starši so živeli v večnem prepUru, kar je nagnalo očeta, da je zapustil družino in odšel tja v hrvaške šume; potem je izginil neznanckam, da m bilo več glasu o njem. Mati je napol prosjačila, napol služila, da je preživljala otroke, ki so bili še vsi majhni kot lonci V hiši je vladala revščina darovanih skornj, zabeljenega močnika in krompirja v oblici. Bila je najstarejša. Bratje hi sestre so se bili raztepli po službah; tako je ostala doma sama z materjo in je bila z dvajsetimi leti — kljub vsemu po-manjkanju — velika, kot bi zrastla iz vode. Cez teden je hodila na dnino, ob nedeljah je bila v pomoč sosedovim, ki so imeli gostilno. Tam je spoznala Andrejeika Kkimovega, ki so mu radi njegove nežnosti in obnašanja pravili »fraijla«. Do nje mu ni bilo mnogo, a nagovarjali so ga ljudtje in ga je mikala hišica, ki ji jo je bila zapisala njena mati za doto. In sta se bila zmenila ter se vzela. Otrok nista Smeta. Kmalu sta spre dela, da sta si tuja itn sovražna, da bo njiju zakon večen boj in prepir. On je čevlja ril, ona se Je vrgla na kupčijo z jaijci, z maslom m z drugo tako dro-bnjavo. Prisedala je k voznikom, ki so šli v Reko in se Je na teh poteh seznanila z Cačetom iz Jasena, očetom desetih otrok. Zmenila sta se bila, da bosta skupaj pobegnila v Nemčije in od tam v Ameriko. Ljudje, ki niso slutili ničesar, so stali kakor ukopani, ko se je čez noč raznesla vest o njunem skrivnem begu. Jok prt Gačetovih — a Andrejček, Micm moiž, Je bil neutolažljiv. Vaški možakarji so ga vozaii Iz gostilne v gostilno, pfli na njegov račun kn se očitno norčevali iz njega. V Nemčiji sta si ubežnika preskrbela potne liste, odrinila v Hamburg in se vlkrcaila na ladfo. Ta Je bila že zapustila pristanišče in odrinila od brega, ko je bilo čuti glasno brli žganje policajev. Ladja se je morala vrniti. Gaiče-tova žena je bila namreč naznanila možev beg oblasti in tako so ju zasledili. Pregledali so ladjo, zaprli njega v nekako k^Jbo ter oba poslali nazaj v domovino. Bfilo je govorentfa tn seflenja, a sčasoma se vse pozabi — tako & bilo tudi z njima. Cače je dalje gospodaril, Mica pa kupčevaila, posojala denar in znova bogatela. Venomer se je bala tatov, zato je zaupala nekaterim, da denarja ne hrani doma — a kje, — tega ni vedel nihče. Bližala se Je petdesetim. Srčna hiba, ki Jo je bila nadlegovala že Izza otroških let, je postajala vedno hujša. Naposled se je vlegla. Strežnica™, ki so skrbele zanjo in za njen denar, Je dejala nekega večera: »Nocoj ne bodite pri meni, ker mi je dobro, le žeja me. Spat pojdite! Ko pa pride Poldov z Reke in mi prinese pomaranče, me zbudite, če bom spala!« Ob eni pooolnoči Je privozil ntfmo hiše Poldov. Začudil se je, ko Je zagledal na dvorišču cel trop psov, ki so tulili tako presunljivo, da ga je obšla groza. Stopili je s pomarančami v hišo, odprl sobo — postelja je bila prazna, vse prazno. Začel je vpiti in je priklical strežnice. Preiskali so vso hišo, Mice ni bilo nikjer. Sklicali so pol vasi skupaj in ljudje so križarili med hišami — nič. Z dvorišča je bilo čuti še vedno žalostno tulenje psov. Ko so prisili v Mihotovo ulico, je zavpila Nada Kati-nina: »Vidite — tamle je nekaj belega!« Na tleh je ležala Fedlinčkovka na ostrem kamnu s prebitim sencem, oblečena v nočno obleko. O njenem čudnem koncu so ogibali to i ono, a nihče ni pogodil prave. Ob mrtvaškem odru so se s strahom pogovarjali o njej, njenem življenju in smrti: »Zbledilo se ji je. pa je pobegnila rz hiše, pala in se ubila!« je dejal France, a Cukočič: »Nisem še povedal, pa saj veste: meni je vse zaupala. Ona se je bala hraniti denar doma. ker se je bala tatov: zato ga je imela skritega kje zunaj, v kakšni graji — bog ve kje. Vedela ie. da bo kmalu umrla, kot j3 ie detial zdravnik. Ponoči je vstala, da bi prinesla denar domov, na poti Jo Je obšfla slabost, pala Je na tia s sencem na oster kamen kn izdihnila. Tako smo jo našli — večni mir ji bodi!« M S. Aljehin in praoblike šaha Kafcor poročajo iz Pamzo, odide svetovni šahovski mojat&r Aljeban januarja 1932 v Egipt, Indijo in n« Kitajsko, kjer hoče poučevati praoblike šahovske igre. V zvezi b tem potovanjem je izjavft »Evropci io Američani mislimo, da smo poučeni o šahovski igri J«a pa sem prepričan, da se lahko še mars.kaj naučimo pri mojstrih Orienta. Danes je že izven dvoma, da je prišla šahovska igra k nam iz Orienta. Čeprav rabijo tam isto de-^ko * istimi figurami kakor pri nas, se vendar igra tam po drugih pravilih, ki Orientalcu še mnogo bolj otežkočajo igro kakor nam, ker je ta način igTanja mnogo bolj kompliciran.« Aljehin hoče na svojem potovanju obrati gradivo za zgodovino šaha. Glede na predlog Capablance, ki bi rad povečal šahovnico in pomnožil figure pravi Aljehin: »Ca- Ea/blaaioov predlog nima mnogo upanja, da i »e ob isti nit. Že danea jih je dosti ki jim je šahovnica e 64imi polji m 'va4cast 16 figurami pretežavna stvar. Pač pa bi utegnila poživeti šahovsko igro sprememba, odnosno uvedba novih pravii« KrižallkaT,Tekač" Pomen besed. Todoravao: L Krati«; S. angleSki dvoglasnlk; 4. kratica; 5. siovenski Športnik; 8. lastnost; 10. kratica (merska); 12. umetnost (latineiko); 13. azijska reka; 14. kratica; 15. okras; 16. vrednostni papir; 17. vas na Gorenjskem; 19. svetopisemska oseb«. Navpično: 1. AmeriSka ujeda; 2. do- tikaliSče ploskev; 5. azijski vladar; 6. kovinska kvar; 7. jugoslovanski metalec krog-lje; 9. vs; 11. severni jelen; 14. mesto v Jugoslaviji; 15. rimski državnik; 16. otočj« v Tihem oceanu; 18. nota. Rešitev kiižalfke »Filmska komika" Vodoravno: 1. Si; 3. ks; 4. il; 5. dd; 7. iva; 9. Jod; 10. a j; 11. id; 13. Su; 15. okmo; 17. op; 18. oboa; 19. ks; 21. boa; 22. rabi; 24. etl; 26. st; 28. om; 30. Antarktika; 32. U3tn; 33. va; 34. ai; 35. Li; 36. le; 37. so; 39. vd; 40. Po; 43. piu; 44. dož: 45. Vatikan; 47. vi; 48. a'b; 49. Zn; 50. ris; 51. Pb Vodoravno: 1. afci; 2. <5- dvojina; 8. ad; 12. do; 13. Sckotra; 14 Up-saila; 15 Ob: 16. koprena; 20. mitra. 21. Bevfc; 23. BSA: 25. Bolivla: 29 mm: 30. ave: 32. ul: 36. Lož: 38. ob: 40 Duntop; 41 po: 42. L'Avar: 43. pk: 44. Don: 46. tibi. Pristopajte k Vodnikovi družili GOSPODARSTVO Dolgovi mest in obremenitev prebivalstva Kakor smo na tem uiestu že poročali, je finančno ministrstvo prvič napravilo poizkus. da ugotovi višino samoupravnih dolgov v naši državi. Na podlagi zbranih podatkov je bilo ugotovljeno, da so t januarja t. L znašali dolgovi banovin, mestnih in podeželskih občin v naši državi 1543 milijonov Din Od te vsote odpade največji del, to je 053 milijonov Din na Beograd in na ona mw»ta kjer so sedeži banskih uprav. Pn tej priliki smo ugotovili, da je od vsehv ten mest Ljubljana relativno najbolj zadolžena, kakor je razvidno iz naslednje primerjave: dolg v Din ▼ mili}. Din na prebivalca Ljubljana 2480 Beograd ^.0 18/1 Solit 763 1742 Na 48.8 1379 Zagreb 179.7 968 Cetinje 4.1 650 Banja Luk« 10.7 460 Skopi je 14.0 216 Sarajevo 15-5 Novi Sad 4.3 67 Kakor je Iz gornjih podatkov razvidno, pride na prebivalca Ljubljane 2480 Din občinskega dolga (na dan 1. januarja L L). L* Ljubljano je relativno najbolj zadolžen bplit, potem sledi Beograd, nato Niš in na petem mestu Zagreb, ker občinski dolg na prebivalca ne doseže niti 1000 Din. Seveda pa nam te številke ne pokažejo ie prave slike »bremenitve prebivalstva po samoupravnih dolgovih. Upoštevati je namreč treba da so stroški 7.a obrestovanje dolgov in za amortizacijo, ki dejansko obremenjujejo prebivalstvo, v Ljubljani kakor tirni v ostalih krajih dravske banovine razmeroma manjši kakor drugod. Ce primerjamo obremenitev prebivalstva zaradi stroskov anuitetske službe občinskih dolgov (obresti in amortizacija), tedaj dobimo takoj dni-eačno sliko. Tu stoji na prvem mestu bpiH. kjer obremenjuje anuitetska služba občinskih dolgov vsakega prebivalca i zneskom 180 Din Potem sledi Beograd z obremenitvi jo prebivalca od 162 Din in šele na tretjem mestu Ljubljana s 149 Din. Za ostala mesta 3 se«ležem banskih uprav pa znaša ta obremenitev na prebivalca: Niš 139 Din, Skop-Pe 92 Dim, Zagreb 60 Din, Cetinje 46 Din. Banja Luka 36 Din. Novi Sad 11 Din in Sarajevo 7 Din. Vrstni red je torej tu povsem drugačen kar je posledica razlike v obrestni meri za občinska posojila. Se jasnejsa pa nam postane slika, če stroške za anuitet-Bko službo razdelimo v stroške za obrestovani? in stroške za amortizacijo dolga v L 1930.: „ .. obresti amortizacija na osebo na osebo milil. Din Din milij. Din Din Split 7.0 160 0.9 20 Beograd 85 5 146 3.5 15 N« 4.5 128 0.4 11 Ljubljana 63 104 2.7 45 Skopi je 6.3 82 0.7 10 Zagreb 10.5 57 0.5 8 Glede obremenitve prebivalstva zaradi obresti komunalnih posojil je Ljubljana t.»-rej navzlic okolnosti, da je najbolj zadolžena, šel« na četrtem mestu. V letu 1930 Je namreč prišlo v Ljubljani za obresti komunalnih posojil na prebivalca le 104 Din, v Splitu pa 160, v Beogradu 146 in v Nišu 128 Din. Od vseh teh mestnih občin pa je razen Beograda Ljubljana tudi absolutno največ dolga amortizirala, namreč 2,680.000 Din in ^lani prišlo na prebivalca Ljubljane 45 in za amortizacijo posojil, dočim je bila ta obremenitev v vseh drugih mestih neprimerno zmanjša. Ta različna obremenitev zaradi amortizacije posojil pa izvira iz okolnosti, da so dolgovi Ljubljane večinoma kon solidirani, dočim najemajo druga večja mesta v državi povečini kratkoročna posojila brez urejene amortizacije. Uspeh vinskega sejma v Ivanjkovcih Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« Je priredila v četrtek 10. t. m. svoj VII. vinski sejem v Ivanjkovcih, ki je v vsakem oziru po voljno potekel. Potreba, pa tudi radovednost je privabila precejšnje število prav resnih kupcev lz raznih krajev dravske banovine, posebno lz Ljubljane in ljubljanske okolice. Po nagovoru ln pozdravu zadružnega predsednika, sedanjega narodnega poslanca g. Lovra Petovarja ta vladnega zastopnika sreskega glavarja v Ptuju, ki Je sejem otvoril, se je kmalu razvila živahna kupčija, ki je trajala ves dan. Bilo je mnogo prav dobrega, večinoma »ortiranega vma letnikov 1927—1931, skoro lz vseh znamenitih vinskih goric ormo-iSko-ljutomerskega okraja, skupno okoli 240 vzorcev. Vsa ta vina je strokovna komisija že dan poprej preizkusila in klasificirala kar Je kupčijo in orientacijo še bolj olajšalo. Najboljše klasifikacije so dosegli rulandci, silvanci, burgundci (beli), 1 tramincl, dišefij renski ali mali rizlingi, (italijanski rizlingi manj) ter ttpoid «0 mozierji. Cene so se gibale med 3.50 do 8 Din, največ med 4 in 5 Din. Krasno sončno vreme je izvabilo mnoge udeležence v posamezne vinske gorice, kjer so bile prav tako sklenjene nekatere celo večje kupčije. Vsak kupec bo gotovo zadovoljen z letošnjimi vini, ker večina teh nudi nekaj posebnega glede arome tn polnosti. Seveda potrebujejo taka fina še nepopolno po-vreta nova vina svojo posebno nego, da ostanejo stanovitna, ako jih hoče eden ali drugi starati. Najbolje bi pa bilo toliko za vinogradnike kakor za gostilničarje, da jih skušajo s primerno znižano ceno spraviti čim več tn čim hitreje v promet. Ko bi bila polovična železniška vožnja, bi bila udeležba gotovo še večja. Zato bi bilo treba ponovno nastopiti na merodaj-n,-h mestih, da se za take in slične gospodarske prireditve brez odlašanja dovoli polovična železniška vožnja. o 110 insolvenc » novembru. Društvo tn- dustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je v novembru registriralo v vsej državi 41 kon-kurzov in 69 poravnalnih postopanj, vsega torej 110 insolvenc (v oktobru 114, v septembru 99 im v avgustu 77). Lani v novembru je bilo samo 61 insolvenc in je torej letošnje število za 80°/» večje. Največ in-lvenc je bilo v oktobru (kakor tudi prejšnje mesece) zabeleženih v dunavski banovini, namreč 38 ali ena tretjina vseh insolvenc v državi; potem pa sledijo savska banovina (18 insolvenc).. dravska (16) in primorska (10). V dravski banovini je bilo lani v novembru zabeleženih 6 insolvenc. letos pa 16. Od početka julija (v 5 mesecih drugega polletja je bilo v dravski banovini 64 insolvenc, to je ra 30 insolvenc več nego lani t istem razdobju. = Nemčija odplačuje kratkoročne kredite. V zadnjih dveh mesecih je Nemčija navzlic finančnim in valntnim težkočam odplačala znaten del svojih kratkoročnih obveznosti. Po mesečni statistiki 28 največjih bank 60 kratkoročne obveznosti teh bank v inozemstvu nazadovale od konca julija do konca oktobra za 789 na 3705 milijonov mark, do konca novembra pa so te obveznosti nadalje padle za preko 300 milijonov mark. tako da so znašale v početku t m. le še okrog 3400 milijonov nasproti 4495 milijonom ob koncu julija in kar 7000 milijonov v poletju pret. leta. ko je bilo doseženo najvišje stanje. Od lanskega poletja so torej največje nemške banke vrnile inozemstvu več kakor polovico najetih kratkoročnih kr«»-ditov (okrog 3600 milijonov mark); v zadnjih štirih mesecih poostrene finančne krize (od konca julija do konca novembra) pa 1100 milijonov, če pa upoštevamo Še vse one manjše banke, ki v statistiki niso navedene, je Nemčija v zadnjih 4 mesecih odplačala vsega 1500 milijonov svojih kratkoročnih obveznosti naeoroti inozemstvu. Čeprav je del te razbremenitve pripisati zmanjšanju dolga zaradi padca funta (okrojt 300 mili ionov mark) in je bilo v tem času okrog 300 milijonov mark plačanih iz zlatih in deviznih rezerv Državne banke. 90 nemške banke vendar v teb 4 mesecih odplačale inozemstvu skoro 1 milijardo mark iz tekočih sredstev gospodarstva. Te številke dokazujejo veliko odporno moč Nemčije, ki svoje finančno stanje iz političnih razlogov prikazuje v zadnjem času slabše, kakor pa je dejansko. b Padoe Sitnih een r Ameriki. Kakor znano, so se žitne cene ? Ameriki od septembra do prve polovice oktobra dvignile za 30—40°/». Na chicaški borzi se je tečaj za decembrsko pšenico dvignil od 47.50 na 05 centov za bušel, tečaj decembrske koruze pa od 35 na 46. Kakor je bilo pričakovati, je tej hosi zaradi realizacij kmalu sledila močnejša reakcija. Koruza je polagoma zopet nazadovala na stanje v početku septembra. Pšenica je prav tako padla, vendar no-tira še vedno 52 —53 centov (za december;, torej za 4.5 do 5.5 centov višje, kakor v začetku septembra. Zadnji padec tečajev pšenice v Zedinjenih državah pripisujejo vestem iz Anglije, po katerih pripravlja angleška vlada poseben zakon za mletje pšenice. Namen tega zakona naj bi bil, da se v Angliji da prednost pšenici iz dežel angleškega imperija (predvsem iz Avstralije tn Kanade). Kakor se zatrjuje v poučenih kro^ gih, je zamišljena prisilna uporaba plenice iz dežel angleškega imperija v višini 55°/o. Ce upoštevamo, da krije angleški pridelek 15 % domače porabe, tedaj bi pri tem odstotku ostalo za uvoz iz drugih držav (Zedinjenih držav, Rusije, Argentine) le 35%. = Kožni nejem v Ljubljani. »Divja koža«, prodajna organizacija Lovske zadruge v Ljubljani, bo 25. januarja prih. leta priri»-dtla običajni sejem Sv. Neže za kožuhovino vseh vrst v prostorih velesejina v Ljubljani. »Divja koža« kot lovskoprodajna organizacija pokaže za lovstvo naše države vsako leto važen uspeh in deluje edinole v dobrobit lovstva. Zato bo tudi to pot etorila vse, da bo mogoče Z3 pravično ceno vnov-čiti letošnji lovski pridelek. Seveda pa je uspeh »Divje kože« močno odvisen od lovcev samih. Cim več blaga bo na razpolago in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem lepši bo u«peh dražbe. Zato se oklenite »Divje kože« vsi in jx>šljite vse pridobljene kože le njej. V današnjih težkih časih ne opravi v takih zadevah posameznik ničesar, samo v slogi in medsebojni podpor) je moč in zagotovilo čim boljšega gmotnega uspeha. Kože se sprejemajo že sedaj do vključno 21. januarja. Kdor potrebuje kakršnakoli pojasnila, naj se obrne na naslov. »Divja koža«., Ljubljana, Velesejem. Na la naslov naj se čim pre.i pošiljajo tudi kože. — »Jugoslovenski obrtnika, glasilo zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI bo v smislu sklepa uprave zaivoda odslej izhajal tedensko (vsak četrtek), zato pa v manjšem obsegu. — Naraščanje zlatih rezerv Francoske banke Dotok zlata v Francijo se še ni povsem ustavil. Najnovejši izkaz Francoske banke beleži nadaljnji prirastek zlate ga zaklada za 109 milijonov frankov. Vsega ima sedaj Francoska banka za 67.954 milijonov frankov zlata. Ogromen dotok zlata v zadnjih 3 mesecih vidrimo, če sedanje stanje primerjamo s stanjem ob koncu avgusta. Od tt>iaj se Je zlatii zaklad povečal za 9.4 milijarde frankov aid za pj-eko 20 mr.ill>jard Din. =» Tudi r Ceškosloraški se dviga brezposelnost. Po pravkar objavljenih podatkih se je število brezposelnih delavcev v Češkoslovaški povečalo v oktobru za 25.135, v novembru pa kar za 83.356, tako da je ob koncu novembra doseglo 336.784 nasproti 155-203 pred enim letom in 38.293 pred dvema letoma. Naraščanje brezposelnih delavcev je * zimskih mesecih sicer sezonskega značaja, toda letošnji prirastek v novembru je bil skoro trikrat večji nego lani. Ker je iz sezonskih razlogov pričakovati do marca nadaljnje naraščanje brezposelnosti, ni izključeno, d a bo brezposelnost v januarju in februarju dosegla pol milijona. = Odlikovanje domače tvrdke. Tvrdka A. Zemljak & N. Mesnjajeva dr. z o. z., Ljubljana, je bila na VI. mednarodnem velesejmu v Solunu odlikovana z zlato kolajno za svoje izdelke, posebno za paketi rano oglje znamke »Splendit«, ki so vzbudili splošno zanimanje. = Avstrijske devizne omejitve. Kakor poročajo z Dunaja bodo pogajanja Avstrije z Jugoslavijo zaradi uvedbe deviznega kliringa v nekaj dneh zaključena. Enaka pogajanja vodi Avstrija tudi z Rumunijo in Poljsko. Avstrijsko-švicarski in avstrijsko-češkoslovaškl devizni kliring sta stopila že v veljavo, avstrijsko-madžarski kliring pa bo uveljavljen 15. t. m. = Prodaja pšenice. Finančno ministrstvo je odredilo, da se izvrši stroga kontrola nad mlini ter da se ugotovi, ali so se prijavili in registrirali po določbah zakona, ker se mora sicer mlin takoj zapreti, zoper lastnika pa uvesti kazensko postopanje. Kontrolo je izvesti tudi pri prodajalcih in predelovalcih moke, ali vodijo knjige in kako uporabljajo moko. Kontrolo ne bodo izvršili samo finančni organi, temveč tudi orožniki in policija. Posebej pa sc naroča občinskim organom, da ne dopuščajo uvoza kmečke moke v mesta ali trge, temveč vsak dovoz javijo takoj finančnim organom. Zoper vsakega, ki nepooblaščeno kupuje pšenico na trgu, je podati prijavo pristojnemu oblastvu. Pšenica se na trgu ne sme kupovati, niti za hišno porabo. — Dobave. Strojn.l oddelek dtrekoJJe dr-lavnih žeiezniC r Ljubljani sprejema do 15. t. m ponudbe glede dobave 2000 k« mašila, do 16. t m. glede dobave 400 komadov lopat ln 2000 komadov Samotne opeke, do 19 t. m. pa glede dobave 200 komadov acetllenakih gontlcev ln 2500 komadom vložkov sa gorllce. (Pogoji so na vpogled prt Istem oddelku). — DHirekctfa drža-vnega rudnika Kakand sprejom« do 18. t. m. ponudbe glede dobave 50 komadov sirkovih metel, 50 komadov poelnkam.jh kant za vodo in 4 parov gumijastih čev- Stedljiva, zdrava, lepa, najtrajnejša, zuto najcenejša »ORIGINAL LUTZ« PEC Ing. GUZELJ, Ljubljana — Šiška Beljaika št. 4. Telefon 3252 ttev do 23. t m. pa glede dobave 2000 m jeklenih vrvi — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21 t m ponudbe gilede dobave 1100 kg Železa. 300 q apna 200 ku-b. metrov rečnega gramoza in 100 kub metrov plohov. _ D>ireikcija državnega rudnika Bauoa -^uka sprejema do 24 t. m. ponudbe giede 10 kg izol.irnega traku in 1 zaporne zaklopke. _ Direkuija državnega rudnika Breza sprejema do 30. t. m ponudbe glede dobave 50 kg terpentina 600 kg žebljev. 200 komadov smirko-vega platna. 200 koma/lov steklenega papirja. 300 tub sidola, 1500 pil, 400 komadov ščetk za čiščenje bencinskih svetiljk, 500 komadov lopat, 2500 m bakrene Kce, 430 kg žebljev, 10 komadov rudarskrih kladiv, 200 kg vijakov z maticama itd. _ Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave mineralnega olja ln bencina. _ DiTekcIja državnega rudnika Kreka sprejema do 31 t m po nudbe glede dobave jeklenih vrvi. direkcija državnega rudnika Vrdnik pa do 31. t. m ponudbe glede dobave 380 kg bakrene žice (Predmetni oglasi so na vpogled r Zbornici za TOI). PoložaJ na naših borzah Na ljubljanski borzi je bil tudi pretekli teden devizni promet slab in je znašal 'e 11.0 milijona Din nasproti 10.8. 10.3, 14.9 in 14.7 milijona Din v zadnjih štirih tetinih. Tečaji deviz se niso bistveno snremendi. Deviza Newyork je kazala večje fluktuactje in je včeraj znatneie popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji v teku tedna popuščali. Voina škoda je polagoma nazadovala od 272 3o 274 na 253 —,258. Tudi dolarski papirji so nekoliko popustili, in sicer 8°/» Rlairovo posojilo od 66 — 68 na 58 — 59, 7°/. pa od 57 — 59 na 50 — 52. To nnradovanje je v glavnem prioisati neugodni denarni situaciji. Razpoloženje za nakup državnih papirjev je prav dobro, vendar nimajo interesenti potrebnih sredstev in so mnogi zaradi po manjkanja eotovine celo primorani četudi po nizkih tečajih prodati svoje panirje. Visoko obrestovanje. ki ga nudiio državni papirji pri današnjih tečajih, kaže Svojo privlačnost na publiko, predvsem ▼ nakupPh 6 % begluških obveznic, ki nudi jo pri tečaju 42 več kakor 14 % obrestovanje tn v katerih je bil ves teden promet prav živahen. Devize. Cnrib. Beograd 9.06. Pariz 20.17, London 17.15. Newyork 513.37, Bruselj 71.55. Milan 26.40, Madrid 42.50. Amsterdam 207.30 Berlin 121.90. Stockholm 9375, Oslo 92.75, Ko benhavn 94, Sofija 3.72. Praga 15.226, Varšava 57.50, Bukarešta 3.07. Žitni trg '+ Chicago, 12. t. m. Začetni te?ajl: PSe niča: za december 53. za marc 54, za maj 55.75, za julij 54; koruza: za december 34.25, za marc 37. za mai 39.50, za Julij 41.25; rž: za december 87.625. u marc 41.25. za mai 42.025. za julij 42.625. + Winnipe«. 12. t. m. Začetni tečaji: Planica: za maj 61.375. za julij 62.75. + Novosadska blagovna borza (12. L m.) Tendenca mirna Pro*net 34 vagonov. Pšo niča: dolnjebaška, 79 kg, 2'/» 255 zaklj. Oves: baški, srem.. slavon. 125—130. Ječmen; baški, 64 kg 122.50 - 127.50, baški. srem ski. pomladni. 67/68 kg 160 - 170. Koruia: baška, s kakovostno garancijo 58 — 60; ba-naška z garancijo 56 — 58; sremska t garancijo 59 — 61: baška ln sremska za december - tanuar 62.50 — 65: za marc - m«J 77.50 — 80; baška sušena 74 — 75; sremska sušena 75 — 77.50: banatska sušena 70 do 73; bflška, okolica Sid. sušena 78 d>> 80. — Moka: baška ln banatska postaja »Og« «n »Ogg« 360 380 »2« 340- 360. »5-305 - 315; »6« 255 - 265. »7« 190^ 200; »8« 122.50 - 127 50 Otrobi; baški in sremiki 85 - 90: banaSki SO - 85 I + Budimpeštanska temenska borza (12. t. m.) Tendenca slaba. Promet živahen. PŠo-nica: za marc 13.76 — 13.77, za maj 14 04 do 14.66; ri: za marc 15.81 — 15.83, koruza: za maj 16.25 — 16.28. K vprašanju radija za zdravljenje raka Primarij v ljubljanski splošni bolnici g. dr. Josip Pogačnik nam je poslal naslednji dopis; Velecenjenl gospod urednik! Naši listi, na čelu jim »Jutro«, v zadnjih mesecih mnogo pišejo o hvalevredni in pre. potrebni organiz. akciji za uničevanje raka. V teh člankih se vedno iznova ponavlja poudarek nujne potrebe, da si nabavimo za zdravljenje raka j>otrebno količino radija. 2e poprej sem Vam hotel poslati nekaj pripomb in dopolnil k vašemu poročilu, sedaj je v »Jutru« 8. t. m. zopet objavljena velika propaganda za nakup in nabavo 300 mg radija, zato bodite tako ljubeznivi Ln natisnite še moje opazke. Čudno se mi namreč zdi, da v vseh teh člankih ni nikjer omenjeno, da se v Ljubljani že nahaja precej velika množina radija, ki bi lahko prinesel zdravja že nebroj bolnikom, ako bi se ga poslužili. Ako bi bi- la v Ljubljani se nahajajoča množina radija neprestano' v rabi, bi lahko prišel v zadnjih dveh letih do ozdravlienja velik del ozdravljivih rakov Zdravil sem z radijem uspešno več, na težkem raku obolelih oseb že v Ijubljans-ki splošni bolnici. N'a mojem oddelku te bolnice se je zdravljenje z radijem t«ploh urvič pričelo v Jugoslaviji, tako da ima Ljubljana v tem poaledu prvenstvo med vsemi bolnicami Jugoslavije. Te netočnosti v poročilih si morem razlagati le na ta način, da Vaš poročevalec laik ni razumel taktičnega stanja radijskega vprašanja, kajti zdi se mi nemogoče, da bi mogel strokovnjak, ki zadevo pozna, iti molče mimo gori navedenih dejstev. Deloma netočni so biii tudi podatki v Vašem predzadnjem članku glede oseb. ki so pri nas začeli in se pečali z zdiavljenjem raka. Omenjena ni bila svoječasna velika propaganda gosp. primarija dr Derganca, ki je že pred več leti sprožil nujno zahtevo organizacije boja in ustanovitve društva za uničevanje raka. Meni samemu se je že pred 10 leti posrečilo spraviti v proračun ljubljanske splošne bolnice 300.000 kron za nabavo radija. Vsota je bila za lakraLne razmere precej visoka in bi zadostovala za svoj namen. Na žalost pa so jo potem porabili v druge svrhe. Daleč sem od tega, da bi hotel (tvojo osebo siliti v oe-predje Ležeče mi je le na točn! in pravilni informaciji javnosti. In ta bo gotovo želela pojasnila, kako pride do tega, da moram v času, ko se ho?e nabaviti radij od drugod, jaz svojo tnkajšnjo precejšnjo množino radija prodajati v inozemstvo Zadeva bi bila skoro komična, ako ne bi bila, milo rečeno, žalostna. Ves svet se trga za čim večjo množino radiia, jaz pa ga moram prodajati v tujino Ravno le dnj sem zopet dobil iz Prage vprašanje glede prodaje sv»>-jega radija. In ker se že te stvari Javno obravnavajo, naj rn.i bosta konično dovoljeni še dve opazki. Ako iina ženska bolnica, kakor je v Vašem članku navedeno, na leto 100 obolelih na raku, splošna bolnica pa 300 Ln več. ne vem. zakaj naj bi bila radiiska štacija ravno v ženski bolnici. Po mojem bi bilo najbolje, da se osnuje radiiski oddelek kot samostojen institut s samosto.nim šefom strokovnia-kom; mislim, da bi se v lo svrho bre& prevelikih stroškov dal zgraditi v a^lošni bolnici nadzidek nad kakim objektom. Zahvaljujem se Vam. gosp. urednik, ra Vašo ijubeznivost in v pričakovanju, da ne bo nikjer zamere, beležim z odličnim spo-itovanjem, dr. Josip Pogačnik L fc Smrtna nesreča božjastnika Poljane, 12. decembra. V sredo 9. t. m. so potegnili iz Sore pri Srednji vasi med Poljanami tn Gorenjo vasjo truplo mladega, 25ietneg& fanta £d-varda BiZj&ka. Pokojnik je bU že lz otroške dobe zelo podvržen božjasti, ki ga Je večkrat vrgla, kar je močno vplivalo tUdI na njegovo duSevno stanje. V ponedeljek so ga doma pogreSah. Domači Ln drugI vaščani so ga dva dni Lak ali ln ga slednjič naSii v vodi za jezom pod vasjo. Vsak samomor Je tu Izključen Gotovo Je ob vod: dobil napad, da je padel v Soro ln utonil. Seseda Je tako žalosten konec povzročil družini veliko žalo3t Njegov oče posestnik, ki Je zapustil večjo družino. Je v najlepSih moških letih brez sledu izginil med svetovno vojno na soški fronti. , Ustroj angleške družbe OudiK> in ucu*vadno, ampak ros nično dejstvo jc, da sc socialni ustroj angleške-družbe kljub vscin p/etrc-si.jfijun tsUaili let ni tisto nič spremenil, kralj >e n« Angleškem v družabnem pogledu še vedno prvi in najvišji gospod in mlado angleško dJde ne pozna večje častj kakor je poziv v Buckingliamsiko paLačo. Tudi plemstvo se je obdržalo na oocaai-ni stopnji velesile, čeprav j« prizadeto do gospodarski krizi. Vse to je posledica angleške tradacije, kj 6e podeduje rt roda v rod in ki pozna privilegije samo pn prvorojencih ter ostavlja najmlajše sinove orea naslova ter jih napravlj« za navadne meščane. Na ta način segajo izrastki vodilnih rodfcin naravnost v srednji 6loj, kar poraja čisto posebno obliko dt muk racije. Pa tudi v ostalih interesnih sferah jc mogočo najti v angleškem družabnem življenju vse polno skupnih točk, n. pr. v verstvu, športu, politika itd. Pozabiti pa se ne sm«, da )e angleška družtva v novejšem času spoznala ttxil tip novega bo-J-ataša. katerega pa odklanja Najnovejše razmere so prisilile An^eže, da eo začeli šteditj z železno odločnostjo. Te ra/.mere so tudi povzročile, da se je marsLiiLšno posestvo velikašev odk.runi-lo. A navzlic tem novotanjam >e ostal« ang:!e§ka družba takšna, kakor je bila poprej in je v svoj-tm ustroju prej ko 6lej bistveno nedotaknjena. Postani ifi ostani član Vodnikove družbe! Xeifi: Varovalna barva V nekaterih pariških cerkvah je bil nalepljen razglas približno takele vsebine: »Pravi kristjani se morajo vzdržati javnega predvajanja razuzdanih plesov i: eksotičnimi imeni.« Tako se začenja cerkveno preganjanje fox-trota. Prvo preganjanje takozvanih svetskih plesov je bilo davno, še pred vojno, leta 1912-13. Politična atmosfera je bila zgoščena. Spletale so se mednarodne intrige, do-»orevali tajni načrti, monarhi in mini-etri so izmenjavali tajna pisma, ki so pozneje polnila strani vsakojakih poru-tnenelih knjig. Revolucijski seismografi bo kazali gluhe sunke in tresljaje v temeljih. Oblaki so se zbirali. Goft, z elektriko nasičen vzduh je legel na pljuča. Mnogi strahopetneži so že videli bliske, se kričali in zapirali okno. \{ahoma pa se je zgodilo, kar se pri težldh vnetjih dostikrat zgodi, mahoma je gnoini mehur počil na nov«em dru-gern meptu: Evrnna ie zaplesala. Oimnaziici. eardedsrv^ irnni"tri. tistke, trgovski potniki, generali, šivi- ' lje, zdravniki, brivci, princeze in levi eseri* — vsi so stopili drug poleg drugega, iztegnili prekrižane roke, dvignili od utrujenosti pobledela lica in plav-no zanihali v eksotičnem tangu. Tango je rasel, se krepil in tiho zi-baje se, kakor v mesečnem snu, stopal v nove oblasti, prekoračil meje novih držav. Dvorane vseh restavracij vseh evropskih dežel, vse kavarne, odri, gledališča, trgi, parniki, skveri, dvorci in hišne strehe, vse je zavojeval in osvojil tango. O tangu so pisali poročila, časopisne članke, prirejah ankete. In mahoma — prvi udarec: nemška cesarska hiša je izgnala tango. Viljem ga je zabranil plesati na dvoru. Toda tango zaradi tega ni ničesar izgubil. Izgubil je le nemški dvor, ker so se mu začeli posmehovati in snletkariti: nemške princezinje da so tako negra-ciozne, da je pretkani cesar-politik v svrho rešitve njihove estetične reputa-cije nalašč prepovedal tango. Smejali so se in se snet zvijali ▼ novih kompliciranih fieurah. In evo — drugi udarec. Strašen, ne- * levo krilo ruske stranke social-revolu-cijonarjev. zaslišan. Zganil se je Vatikan. Sam papež je dvignil roko na tango in ga preklel. Strašen nemir je prevzel Evropo. »Rešiti tango!« , Spet so pričele delovati intrige, nategnili so niti in napeli tajne vzmete. Dva velikosvetska para je sprejel papež, pokazala sta mu tango in ga rehabilitirala. To se ve, velikosvetska para sta imela med plesom pred seboj neobičajnega gledalca in zato sta bila pripravljera odgovarjati za sleherni gib četudi pred vesoljnim cerkvenim zborom. To še tem bolj, ker je iz vsakega plesa moči napraviti nekaj takega, zaradi česar vas lahko obtožijo javnega pohujšanja ali pa, narobe, — nekaj este-tično vzvišenega in prekrasnega, podobnega plesu carja Davida pred skrinjo zaveze (čeprav so tudi pri Davidu, kakor poroča biblija, tem plesom sledili družinski nesporazumi). Vatikan je bil prevaran. Papež je uničil svojo strašno bulo. odvezal tango prekletstva in Evropa je v triumfu zaplesala »tres moutarde« ... Privihrala ie voina. S krvavim valom ie odnesla rdeooče pare. Z srromnm topov ie nrplrinila usnavaio^e akorde. Trpljenje in smrt sta tesno objeta za- nihala, se zavrtela, stopala v nove oblasti, prekoračila meje novih držav. Ves čas po sledovih tanga — povsod, povsod. Revolucija — grom in vfhar. Na dan je planilo podzemlje. Izpodneslo je tla. Pleše. Mornar z gdlimi prsi in kodrom-me-tuljem je objel poulično dekle. Za njim pa še drugi. Poskočili so in zaplesali. Koliko jih je! Ves svet je pretresel njihov ples. In svojevrstno godbo imajo Kakor bi pijan pretepač zlezel na klavir in z nogami tolkel po tipkah, zraven pa koči-jažek z vilicami pozvanjal po pladnu. Dzzin-ban! Dzzin-ban! Kakor polka! Kakor valček! Kakor tango! Kakor ples! Vse »kakor«. Nič pravega, samo videno, mimogrede posrrabl ieno. Mi smo šli mimo in smo "videli, kako ie gospoda pleeala. Kolikor kdo ima, tako se zabava. Hei. umakni se! Dzzin-ban! Dzzin-ban! Anerleži so zelo zadovoljni. Naimani plastični in najmanj musi-kalni narod na svetu — tudi ta trinmfi-ra. Saj ni treba poskakovati v taktu, lahko tri^i 7 lrilirami nonron^aS no plad-nu. Po-rebna je le sila, zdravje in pre- magovanje. Kdo se bo v tem meril s njimi? Dzzin-ban! Fox-trot poskakuje, vzravnal je telo, razširil komolce in zdaj miga z boki. »Oprostite! Dovolite nama naprej! Vse je šlo tako po sreči — ne ovirajte plesa!« Fox-trot poskakuje, stopa v nove dežele, prestopa meje novih držav. Po sledovih trpljenja in- smrti — povsod, povsod ... Spletajo se mednarodne intrige. Ponekod je moči opaziti prve tajne strani bodočih porumenelih knjig. Zbirajo se črni oblaki ln na pljuča lega vzduh, nasičen z elektriko. Revolucijski seismo-grafi kažejo tresljaje v temeljih, kakršnih še ni bilo. In fox-trot poskakuje, nesramen, nesmiseln, poslednji. Tudi cerkev je postala pozorna. Plaho se križa in skuša zapreki okno. »Postoite! . Poštojte!« Spačeni ples se trga. tak je kakor pomilovanja vredno, oslabelo kremženie bolnika, ki bi rad z nasmehom nnkazal, ia nrav za prav še ni tako nri koncu. FoTc-trot — epa^pri naorr>eh. varovalna barva smrtno bolnega človeštva. B. Z. § O K O LSTVO H. vseslovanskega sokolskega zleta v Pragi H- — Praga. 10. dec. ClsL Obec Sokols.ka je ▼ okviru slavno-IX vseslovanskega sokolskega zleta priredila 3 dec slavnostni koncert v sponi ic 100-letnice rojstva Miroslava Tyrša; a tem »o otvorjene svečanosti za prašič vsesokofaki zler. L 1932 Dopoldne istega dne je zasedalo predsedstvo COS in predsedstvo Saveza Slovanskega Sokolstva (dr. Schemer. E. Gangl. grof Zamojski m Gi žickij). ki sta določila spored za lyršev vsesokolska zlet . . Zlet sam se začne 12. junija in bo traja! do 6. julija 1932. Spored določa za zletne dni naslednje prireditve: Dne 12. junija: rvastorp »okotskega dija-štva; od 16. do 20. junija: dnevi srednješolskega dijaštva; od 26. do 29 junija: zlet sokolskega naraščaja v temle redu: 26. junij« javna telovadba. 27 in 28. junija tekme v šesteroboju. prostem četve-roboju in peteroboju. tekme dn štev igre. plavanje itd.; 29 junija sprevod po Pragi, javna telovadba, živi prizor. Od 1. do 6 iu.Iija glavni »letni dnen in Mcer: 1 julija: isrb-ma tekma Saveza in Obce za člane in članice ter posebna tekma članic v prostih vajah: 2 julija: tekma društev višjega oddelka članov in članic. neteroboj članic, igra z žog*> v^šjeija o v župi. Cisto naravno je, da v agilnosti nič ne zaostaja smučarski odsek in tehnično vodstvo. Velike tekme za smučarsko prvenstvo v Savezu SS vabijo nič manj, ko vsesokolski zlet v Prago! Za oboje bo treba čvrste sile. železne volje in pa vztrajnosti pri vežbanju in — varčevanju. Sliko gorenjskega Sokolstva le v številkah naslednja: Dve okrožji v župi štejeta 28 društev in 6 čet. Članov je 2942 in članic 9ol, s kroji 322 pripadnikov več. Vpisan.h telovadcev je t>0u, telovadk 240, gojencev 344, gojenk 175, moške dece 801 in ženske dece 658. Letnih telovadišč je lastnih 17 in zasebnih 13. Igrišč je 11. gledaliških odrov 13. Težko so prizadeta društva, ki so pod tujo streho in so na milost in nemilost izročena krajevnim prilikam Društva relovadijo v Sokolskih domovih, ki jih je 14. 3 v šolah. 9 v zasebnih prostorih. 6 društev pa je navezanih na prosto naravo. Eno društvo si Dom gradi. Članskih praporov je osem. naraščajskih pa.štiri. Brat Pavle Jeršek — umrl. Nekaj dni je minilo, ko so pokopali dobrega brata Pavla Jerška. bivšega izvrstnega telovadca So kola II. v Ljubljani in mednarodnega telovadca. Pokolnik, ki je bil svoječasno krepak mladenič, se je posvetil že v zgodnji mladosti sokolski telovadbi kakor so tudi njegovi sorodniki agilni sokotski delavci. Napredoval je izredno naglo v svojem znanju in spretnosti ter se ie povzpel kaj kmalu med najboljše telovadce svojega matičnega kluba Sokola II., pa tudi v župi Ljubljani je igral vidno vlogo na lekniovališču. Skromen, kakor je bil. se ni nikdar rinil v ospredje, toda budne oči strokovnjakov so kaj kmalu spoznalp v njem izredno dober material za mednarodnega tekmovalca, ki Di lahko z uspehom zastopal jugo?lovensko Sokolstvo na mednarodnem tekmovališeu. In tako je vstopil tud« on v jugoslovensko mednarodno telovadno vrsto, ki jo je poslalo naše Sokolstvo v Svel ter je prav dobro in dostojno nastopil. Zal je krepkega telo vadea pričela zahrbtno napadati zavratna bolezen, ki ji je dolgo kljuboval, toda končno vendar podlegel. Dobremu bratu Pavlu Jeršku bo obranilo vse Sokolstvo lep spomin Počivaj v miru. dragi brat Pavlel Telovadna akademija v Šoštanju. Telovadna akademija prirejena oa praznik 8 t. m je bila prava b.anca delovanja na šega Sokola /-a gledalce pa veselo presenečenje Letošnja telovadna akademija brez dvoma oadikriljevala vse dosedajje take prireditve Da je taiko. je treba pri pirati dejstvu, da je bila izbira programa za i e to sni jo akademijo prav »rečna in nje gova izvedba -taree na višku Vseh telova-dečih je bi'!o 142, kar znači za nas kraj rekord. Po uvodni dekiamacij.i je nastopi la večja ženska deca. vodena po c. Rau terjevi. z vajami z venci v narodnih barvah. Lepa in precizna izvedba bil do ber začetek Sledi: je br Rejec z več'0 moško deeo. ki je vaje s palteamn ,irav strumno izvedila Zelo ljubka je bila 4. točka; Peričice ki jo je pod vodstvom s Lužn;kove izvajala manjša ženska deca Praške proste vaje je izvajal pod vodstvom br Sveta ženski naraščaj in članice, veden-e po s Lužnikovi Te vaje so bile nrav dobro naštudiimne Med odmo rem feakor tudi pri orodni telovadbi je sviral sokolski orkester Dobro je uspela orodna telovadba mo.7oega narašča « in moške dece, ki sta ju vodila br Svet in Rejec Člani so pod vodstvom br Robin-ščaka nastopili na orodiai s strumnim,: točkami Posebno je gledalce zadivil s svojo poljubno vajo na d roju br Grilec. Zopet je nato žela vihaT odobravanja manjša ženska deca z vajami s sotnčniki, katere so male telovadcem je pod vodstvom «. Luint-kove podale zelo srčkano. Br RobmšcaJc m Svet sta ruto top aa * člana m moškim naraščajem v izvajanju praških prostih vaj. Sp;ošoo pohvaio ao želi naraščaju .ki V zadnji telovadni to3ki so nastopile, vodene po br Robinšoaku, Članice z vajo: osmenca z obroču Tudii co sicer težko vaje so izvajale zelo efektno. Ob zaključku je prečita.! starosta br Rejec *>oslan.ico SKJ nakaT je orkester zaigral Bože pravde Obisik te akademije s strani občinstva je bi! odličen, nič manjši pa njen moralni uspeh Ustanovitev sokolske fete ▼ Slatina Radenci. Na inicijativo pripravljalnega odbora, ki ga je vodil učitelj Mihec Anton, ■snani borec za sokolsko idejo. &e je ustanovila sofcofcka četa v Radencih Matično društvo je v Gornji Radgoni Za starešino čete je bil imenovan direktor zdravilišča Janžek Kari, podstarešina je Zemljič Franc, sin našega narodnega poslaifca taj-n fc Grosičar blagajnik ŽeleznikaT, načelnik Hiupič. revizorja Glaser in F ah jam, prosvetar M'hec Anton hi društveni zdravnik dr Sedlaček. Poskušna doba traja do 1 januarja 1932 Člani si bodo prizadevala, da se četa č:m prej razmahne, da nam bo mogoče postaviti temelje močnemu sokolskemu društvu. Praški Sokol, matica vsega sokolskega gibanja. ki je bil ustanovljen leta t.c "2. dne 16 februarja, je proslavil vstop r svojo 70-letnico z znamenito telovadno akademijo, ki jo je priredil 6. decembra v Narodnem di-vadlu v Pragi. Ogromno gledališče je bilo polno občinstva. Prisotna je bila med drugimi odličnimi gosti tudi s. Tjrševa. žena ustanovitelja Sokolstva, bivši načelnik matičnega društva in ČOS br. dr. VaniČek. naše Sokolstvo pa je zastopal I. namestnik sa veznega starešine br. Gangl ter br. Švaj-2ar. Program akademije je obsegal razvoj telovadbe iz pradobe pa do najnovejših dni in je bil vsestransko tako temeljito pripravljen in izveden, da je moral zadovoljiti tudi najstrožjega kritika. Akademijo je vodil društveni načelnik br. Benda. vaje pa so sestavili vsi najboljši delavci Praškega So« kola z br. Vorlom na čelu. Pred pričetkom sporeda je nagovoril zbrano množico gledalcev starosta društva br. dr. Josip šajneT, ki je v krasnem govoru podčrtal veliko delo jubilejnega društva. Slovenska hiša brez knjig je zlasti pozimi kakor družina brez dobre matere. Kakor ljubi svoj dom, svojo zemljo svoj kraj tako LjutonSičlovek knjigo; brez nje bi bil dom pust in hladen. Te v našem človeku ukoreninjene ljubezni do knjig se je »Jutro« vedno kidalo zato je ob vsaki primerni priliki poskrbelo svojim cenjenim naročnikom in čitateljem knjige poceni. Tudi za letosnjo sezijo danl hoče nuditi svojim prijateljem cenen nakuo knjig, ki bo gotovo vsa-komu? zlasti onim, ki so prizadeti od posledic: gospodarske krize -in teh je. žal le premnogo — še boli dobrodošel nego kdaj prej. V Po zelo znižani ceni (povprečno preko 50 %) si iz treh zbirk kvobodno lahko izberete katero koli knjigo hočete m sami sestavite jtbi irko za najmanj 50 oziroma 100 Din. Knjige se dobe broširane ali jeezane. Znižana cena je v seznamu knjig navedena Izvenljubljan-; Skiim caročnikom se po sporočilu, katere knjiee si je vdo izbral takoj naznani poštnina in dopošlje položnica za poravnavo plačila. Po poravnavi se knjige nemudoma odpošljejo. Znižane cene velja|o le v dobi od 29. novembra &o IS« Samsarja Nakup se vrši * naročilnico, ki se izreže Iz Jutra, bi le proti takojšnjemu plačilu. Knjige se dobe v Upravi »Jutra« ali v »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Šelenburgova ulica št 3. Zunanji naročniki naj nalepijo naročilnico na dopisnico in jo pošljejo izpolnjeno na :Jpravo »Jutra« v Ljubljani. Ce bi prostor na naročilnici ne zadostoval, naj napišejo naročilo v pismu. NAROČILNICA Podpisani naročam iz letošnje »Jutrove« božične knjižne akcije naslednje knjige Iz_ibirke: - Knjige naj bodo broširane, vezane. (Neželeno prečrtajte.) Naznanite mi poštnino in pošljite položnico, da pošljem takoj naročnino 8 poštnino vre'" Ime naročnika (čitljivo): Seznam knjig po znižani ceni T, zbirka Izbere ae lahko katerakoli knjiga iz te ali II. zbirke Naročilo mora znašati najmanj 100 Din brez poštnine. Tavčar Iv. Izbrani spisi Urejuje dr Iv Priiatelj. Vsak zvezek broširan mesto 84.— Din sedaj 1« 42.— Din, v platno vezan pa Dun 58.—. II. zvezek: Soror Pia — Tat — Cez osem let — V Karlovcu — Gospod Ciril — Mrtva srca IIL zvezek: Otok in struga Tiberius Pannonicus — Kuzovd — Janez Solnce — Vita vitae meae IV zvezek: Grajski pisar — 4000 — V Zali — Izgubljeni Bog. V zvezek: Izzs kongresa VI. zvezek: Cvetje v jeseni — Visoška kronika Jurčiča los Zbrani spisi Urejuje dr Iv Prijatelj IL zvezek Broširan le 18 Din mesto 36.—. vezan 34.—. Spomini starega S ovenča — Tihotapec — Juri i Kobila — vtd HI zvezek: Cena kot za H zvezek Klošterski žolnir — Deseti brat. IV. rvrreV. Broširan le Din 36.— mesto Din 72.—. vezan Din 52.— Golida. Hči mestnega sodnika itd. V. zvezek: Broširan le Dio 42.— metfo Din 84.—, vezan Dio 58.—. Simona Jenka zbrani spisi. — Uredil dr. Glonar. Broširan le Din 18.— mesto Din 36.—. vezan Din 34.—. Podlimbarskega zbrani spisi Uredil dr Slebinger. Vsak zvezek broširan le Din 35.— mesto Dm 70.—, vezan Din 50.— I. zvezek Gorski potoki — Tovariš Damjan. II. zvezek. Potresna povest — Vojvoda Pero. Jakopičev lubtieim zbornik S slikami Broš Din i0.— mesto Din 110.—, vezan Din 90.—, Album slovenskih književnikov. Broš Dun 70— mesto Din 130.—, vezan Din 100.—. Shakespeare Dramatična dela Prevel Ot 2aipančič. 7 zvezkov broširanih Din 100.— mesto Din 176.—. vezani Din 150.—. Boccacr.io Dekameron 100 novel s slikami 3 knjige. Broširana ie Din 80— mesto Din 168.—, vezana Dkn 128.—. Sienkievvicz Z oenjem in mečem. Broširana Dm 40— mesto Din 80.—, vezan Din 54.—. Sienktewicz Potop / in 11 del Broširana Dm 100.— mesto Din 210.—, vezana Din 128.—. II. zbirka Izbere se lahko katera koli knjiga Naročilo mora znašati najmanj ghn 50.— brez poštnine V oklepaju cena za vezane knjige. Zupančičev jubit zbornik Dm 20— (Dm 34.—). Cankar /ev zbornik Din 10.— (Din 20—). Debel tak Solnce im sence Din 3.— (Din 10.—). lenko S.. Pesmi Dm 3.— (Dm 10.—) Pretnar V oristanu Din 10.— (Din 20.—). Zbašnik Pesmi Din 5— (Din 12.—). Feisel Tik za tronto Di.n 6.— (Dm 12—). Lah Angelin Hidar Din 10.—. Lah. Knjiga »pominov Dm 15.— (Din 25.—). Milčinski Drobiž Din 7— (Dnin 12.—). Sovačan Samosilnik Din 15.— (Din 22.—). Sor/i Zadnji val Din 15.— (Din 25—). Goncourt Dekle Eliza Din 5— (Din 12.—). Cervantes: Tri novele Dm 4.— (Din 12.—). France: Pingvinski otok Dm 5— (Din 12.—). Barbusse. Ogeni Din 10— (Din 20.—). Andreiev. Plat zvona Din 5.— (Din 10.—). Strug: Jutri Din 5— (Din 10.—). Andrejev: Povest o sedmih obešenih Din 5.— (Din 10.—). Coster: Ulenspiegel in Lam Dobrin. Dwn 20.— (Dm 36.—). l'ajansky: Leteče sence Din 10.— (Din 18.—■). Fogazzaro: Svetnik Din 20.— (Din 36.—). Kaš. Dalmatinske povesti Dm 3— (D'.n 10.—). Stare. Lisjakova hči Din 3.— (Din 10.—). Dolenc: Izbram spisi Dm 5— (Din 12.—). Stritar: Sodnikovi Dm 5.— (Din 14.—). Zeyer: Tn legende o razpelu Dm 10.—. Puškin: Kapetanova hči Din 10— (Din 18.—•). Kersnik Cvklamen Din 10,— (Din 18.—). Kersnik: Agitator Dm 10— (Dn 18.—). Pastuškin: Križev pot Petra Kupljenika. Din 8.— (Din 16.—). Zbašnik: 2rtve Din 10.— (Din 30—) Hearn. Knjiga o Japonski Din 14.— (Din 22.—). Kmetova: Večerna pisma Dm 8.— (Din 16.—). Kunaver: Zadnja pot kapitana Scota Dn 18.— (Din 30.—) Maupassant: Povesti iz dneva in noči Din 15.— (Din 25.—) Mešfeo. Kam plovemo Dtn 17 — (Dm 27.—). Sven Hedim V azijskih puščavah Dn 18— (Din 30.—•). Tolstoj. Rodbinska sreča Din 13.— (Dm 20.—) lui Kozak. Boj za Mont Everest Dm 18.— (Din 30.—). Kersnik: Testament Dm 9— (Din 16—). Breinik: Junaki prekooceanskih poletov Din 18.— (Din 30.—) Hašek: Pustolovščine vojaka Svejka 1 Din 23— (Dir 32—). Hašek: Pustolovščine vojaka Svejka 11 Din 23.— (Din 32.—). Mansen: V noči in ledu Din 18— (Din 30.—). Vaštetova. Umirajoče duše Din 36— (Dn 36.—). * Ibsen. Gospa i morja Dm 6— (Dm 12.—). \ovačan Veleia Dn 6— (Dr 12—) Vovečan Celisk8 kronika Dn 20— (Dm 28.—). Pregelj. .Azazel Dn 7— (Din 14.—) Derč: Dojenček njega negovanje in prehrana. Din 3.—. Pitamic: Pravo in revolucija Dn 3.—. Ogris: Borba za jugoslovansko državo. Din 5.—% čorovič: Rasa in vera v srbski prošlosti. Dm 3.—^ Goršič: Socialna zaščita dece in mladine. Din 5.—s. » Dr T'čar: Boj nalezljivim boleznim. Din 8—t Hobhouse: Liberalizem Din 6.—. Dr B Vošnjak: U borbi za u jedrn j eno nacijonalno državo. Din 60.— (80.-). Bon ton. Knjiga o lepem vedenju. Dm 40.— (Din 56,-r-). Anton Melik: Jugoslavija I. ki D. deL Din 40.— (Dio 50.—■). Dr F Veber: Znanost in vera. Din 15.—. L. Čermelj: Materija šn energija v sodobni fiziki Din 16.—v Seidel: Moderna izobrazba Din 8.— (Din 12.—). Prijatelj Ivan dr.: Predhodniki iin idejni utemeljitelji ruskega realizma Din 12.—. Sifiberny: Simon Gregorčič. Dn 5.—. Veber France dr; Uvod v filozofijo. Din 12—v Doyle: Napoleon Bosiaperte Din 20.— (Dio 32.—). Cehov A.: Sosedje tn druge novele. Dtn 2.— (Din 10.—■). May Karel: Old Surehand dve knjigi. Dn 60.— (Din 92.—). Dr. Melik: Kolonizacija Ljubljanskega Barja. Dim 20.—. HI. zbirka 1 Dolgouhi Jernejček. 2. Princesa v pomaranči. 3 Koko tn druge živalske zgodbe. 4 Mihec in princ Lenuhar. 5 Čarobni studenec. 6 Božične pripovedke. 7 Viltnske gosli. 8 O srečnem krofaču pa Se druge pravljice. Vseh 8 knjig stane broš. s poštnino vred Din 50.—, vezane Din 80.—* IV. zbirka 1 Levstik Vladimir, Deček brez Hnena. 2 Milčinski F.. Tolovaj Mataj iin druge slov. pravljice. 3 Šorli Ivo Bob in Tedi, dva neugnanca. 4 Filip Dom Kako so se vragi ženili 5 Milčinski Zgodbe kraljeviča Marka. 6 Zmai jovan. Kalamandarija. 7 Waschtetova lika. Pravljice. 8 Zmaj Jovan, Pisani oblaki 9 Sorti Ivo V deželi Cinmurcev. Vseh 9 knjig stane vez. s poštnino Din 100.—. V. zbirka Sheff: Hči papeža prej Din 30—, sedaj Din 20.—. ileller. Blagajna velikega vojv<>de. prej Din 15.—sedaj Dia 8.—% Farrere Gusarji prej Dm 20.— sedaj Din 8.—. Fereal. Velik' inkvizitor prej Din 20— sedaj Din 8.—v Ihre Lucifer prei Din 30— . Jože Žab-ikar. Shod je bil izredno dobro obiskan, tako da je bffia dvorana in predsoba nabito polna ljudi. G. župan je v uvodu pozdravil zastopnika oblasti g. inž. Ra ta ja, generalnega ravnatelja KID g. Karla Noo-ta, generalnega tajnika KID dr. Ot>ersne:a, zastopnike dela>visitva in vse trgovce in obrtnike, katerim je bil sestanek namenjen. V Lepa",h, stvarnih besedah je župan omenjal obupni položaj delavstva in naglasil, da Jesenice živijo in padejo z delavstvom. Apeliral je na vse navzoče, naj pomagajo bednemu delavstvu e tem, da znižajo cene življenjskih potrebščin. V imenu obrtnikov so govorilni gospodje Ivan Gogola, Sitar Peter. Anton Petač, Jože Janša in Andirej Herman, ki so vsak za svojo stroko orisali težavni položaj, v katerem se nahaja tudi trgovec in obrtnik. Spričo visokih dajatev se vršijo dan za dnem ru-bežnii, a medsebojna huda konkurenca sama tišči cene navzdol v talki meri, ja so že mnogo nižje kakor drugod. V imenu KID je govoril g. dr. Obersnel, ki je stvairno obrazložil, kako je padla kupna moč naše trgovine, ki se kaže drastično v tem, da so naročila železarskih izde'Kov prišla na minimumi. Pozival je vse sloje, caj v teh težkih časih pomagajo delavstvu pri nabavi cenejših življenjskih potrebščin. Nato je povzel besedo glavni zaupnik delavstva KID g. Jurij Jeram ki je naglasi!, da je 2200 delavcev dobilo odpoved dela. s čemer je prizadeto tudi nad 5000 članov družin. V lepih besedah je pozivati vse navzoče, naj po svojih močeh ima-gajo prebroditi hudo krizo, naglasujoč, naj se tu izkaže pravo jugoslovenstvo in bratstvo. K besedi se je oglasil še zastopnik »reškega načelnika g. inž. Rataij. nakar je g. Jeram ponovno apelira! na g. župana, naj skliče sestanek hišnih posestnikov, da tudi oni doprinesejo svoj tribut k ozdravljenju nevdržnih razmer s tem, da znižajo najemnine 6itanovanj in poslovnih lokalov, ker ne gre. da bi delavec plačevali četrtino svojega zaslužka samo za stanovanje in je nemogoče, da bi hišni posestniki svoje nove zgradbe amortizirali na račun previsokih najemnin že v 10. letih Po daljši debati se je g. župan zahvalil vsem za izredno veliko udeležbo z željo, da bi sestanek pokazal oim prej pozitivne uspehe. Na odrecJko sresskega naičelstva so bile s 5- decembrom uveljavljene nove .ene mesa, masti in drobovja. Goveje meso I. vrste je po 10 Din kg. II. vrste po 8, III. vrste 6 Din. teletina, vrat 10 Din kg, prsi in hrbet 12 Din, pleče in stegno 14 Din. stegno brez kost 20 Din kg Svinjsko meso, reberca 12 Din kg, pleča, stegno, vrat 14 Din kg, hrbet, svinjski kaire 16 Din kg. sveža domača .slanina po kakovosti 12 do 14 Din kg, sveža hrvaška slanina 14 do 16 Din kg. Zagroženo je z zaporom do treh mesecev ter z denarno kaznijo do 10.000 Din. Meso 6e mora žigoma tri po vrsti. kateri odgovarja, kar se bo nadzorovalo. Ta odredba mora biti nabita v vsaki mesnici na vidnem mestu. trte vse kosti, ki so se sicer š« gibale, pa je kmalu umrla. Ko so Jošt, Tomše in Fludernik spravili k zavesti ponesrečence razen osmih mrtvecev in jih prenesli na travnik, so hiteli po konja in voz v mlin. Jošt je poprej odhitel tudi k telefonu ter pozval reševalno postajo. Bil je zaradi groznega pogleda ves zmeden ter se mu je zdelo, da je videl na kraju nesreče dva avta, bili pa sta samo obe prerezani polovici ponesrečenega avtobusa. Ko so prišli s konjem in vozom nazaj, so bili tam zbrani že tudi ljudie, ki so izstopili iz vlaka. Naložili so na voz najprej mesarja Turka, trgovca Šepca ter jih odpeljali v bolnišnico. Medtem je že tudi prispel na mesto reševalni avto, na katerega so naložili g. Ivana Krajnca, učiteljico Potočnikovo, Dobnika in ostale ranjence. Nekateri pa bo medtem že izdihnili. Poleg voza sta se znašla tudi Aristovnik in Csde, kl jima je tekla kri po licu. Pojavil pa se je tamkaj tudi neki duhovnik, kl je hotel učiteljico Potočnikovo spovedati, a ga ona ni razumela... Pristopil je tudi k nekemu možu, ki pa je že umiral. Ves dogodek »e Je odigra! tako straSno naglo, da so se te prič« pozneje komaj prav zavedle, kaj se je bflo zgodilo. Vsi triie reševalci so bili krvavi in so se morali pozneje v mlinu umiti s toplo vodo KmaJu se je zbralo okrog nesrečnega kraja vse polno ljudi, prispela je tudi žan-darmerija in pa vojaštvo. Komisija Je te Drve priče zasliševala v vseh podrobnostih Splošno je šel okrog glas. da je huda po-greška ta. da ne napravi železniška uprava na tej prometni ?esti pred železniškim prelazom tako potrebnih zapornic, saj je znano da se je tu pripetilo že mnogo nesreč. Pravilno tudi nI, da stoji tamkaj poleg ceste ln železnice dvoini nosilec žice. kajti avtobus se je prvotno od vlaka odbil ter odletel proti tema drogovoma od katerih pa se je zopet odbil nazaj pod vlak ;n je le zato katastrofa zavzela tako velik Pri ranjencih v bolnici Olje. 12. decembra Ranjena Marila Janež? čeva, ki leži v L nadstropju celjske bolnišnice, pripoveduje, ■ia je sedela na desnici ubitega zasebnika Tvana Krajnca iz Žalca takoj za šoferjevim sedežem. Zanimala se ni za pogovore Novi grobovi V ljubljanski boinio jc umrl g. Franc Pečvk, ui^.a.rstK.i mu jeter i>n župan v Mirni, ki si je za napreaciK občine pridobil lepe zasluge in je oi>i vsestransko ugicdon. na-rLcuuo zaveden m napreden muz. Pokojnika prupeijejo na dom, odi&oder s« bo jutri vršil pogreb na tarno poutopaiišče. Na Poljanskem nasipu 12 v Ljubljani je umrla zasebnica gospa Pavla Ciuha. Po-kojmica se je rodila 1663 v Gorenji Sušici in je bda sestra upokojenega ravnatelja mestne elektrarne Alojzija, magisiramega ravnatelja Viktorja, trgovca Josipa, en brat pa je župnik. Bila je splošno priljubljena, mirna m simpatična dama. Pogreb bo jutri ob pol 16. na pokopališče v Otepanji vasi. Na Vidmu ob Savi je umrl g. Fran Vidmar, posestnik ter bivši občinski in posojilu išk i tajnik. Marljivega moža, vzornega družinskega očeta, ki je vsem svojim otrokom preskrbel najlepšo vzgojo, je poznalo in spoštovalo vse spodnje Zasavje. Pokopali ga bodo jutri ob 10. V Florijanski ulici 34 v Ljubljani jo umrla gospa Marija Banovčeva, upokojenka tobačne tovarne. Zapušča hčerko in sina, ki jima je bila srčno dobra mati. Pogreb bo danes ob 14. izpred hiše žalosti k Sv. Križu. V Gorenji Savi pri Kranju je smrt ugrabila ugledni Bernikovi družini ljubljeno hčerkico Cvetko. Pogreb bo jutri ob 10. V Št. Ilju v Slovenskih goricah je preminila posestnica in vdova po zdravniku ga. Pavla Wenigerholzova. Pogreb bo jutri ab 9. na šentiljsko pokopališče V zreld moški dobi 42 'et je preminil v zagrebški bolnici g. Janez Lukam, obče spoštovan posestnik, trgovec in gostilničar v Podravski Moslavini v Slavoniji Pokojnik, po rodu Slovenec iz Lipnice pri Radovljici se je s koncem vojne preselil v Slavonijo in si je s pridnostjo ustvaril skrbno urejeno in imovito gospodarstvo. Nesrečne okolnosti so povzročile, da se je pridnemu gospodarju omračil pred temi tedni razum. Pogreb se je vršil na zagrebško pokopališče ob globoki žalosti svojcev, ki so prispeli z Gorenjske. V Starem dvoru v občini Stara Loka fe umrl skrbni gospodar Jurij Klobovs, star 46 let. Moža, ki je bil prav trden, je na-p-.dla angina, ki ji je bolnik po tridnevnem hudem trpljenju podlegel Nenadna smrt blngega rojaka in sovaščana je vse naselje močno dimila. Klobm-s-a so ob številni udeležbi sorodstva in prebivalstva pokorili na starološkem pokopališču. Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ■rorav?* o TM^everbah v liirt^nski tovarni O. dr. I. C. Oblak, zagovornik obtoženega Josipa Fioriančiča. nas prosi, da objavimo naslednie niegove ugotovitve: »Ker je v sobotnem »Jutru« poročilo o mrvem kHentu Josipu F'on"anfiču nepopolno in zato netočno. Vas nrosim. da kot dodatek k poročihi o tei raznravi pristavite, da sem se kot zasrovornik Josipa Flo-riiančiča odločno profivil proti temu, da' bi se proti njemu nadaljevala razprava ter svojih sosedov tn Je zrla preko Šoferjev« rame pred avto, ki je reza z običajno brzino gosto meglo pred seboj. Ko se je avto bližal progi, ni slišala nobenih piskov lokomotive, niti ropotanja vlaka. V naslednjem trenutku je že vozil avtobus čez tračnice, istočasno pa so se pokazali iz megle pošastni, temni obrisi lokomotive. Janežičeva je instinktivno skočila pokonci, obenem pa je začutila silen sunek ter Je v velikem loku odletala v stran ter obležala med ostalimi ranjenimi in mrtvimi telesi. Tedaj je tudi izgubila zavest, M se jI Je povrnila šele, ko je sedela z zasilnimi obvezami na obrazu v vlaku, ki jo J« odpeljal v Celje. Ranjenci tz levSke katastrofe s« v eeJJ-ski bolnišnici v sploSnem že počutijo bolje. Tudi težko ranjeni učiteljici Matildi Potočnikovi se Je stanj« nekoliko Izboljšalo, vendar pa še ni izven nevarnosti. Tragedija Pebelškove družine St. . Pavel, II decembra Vdova Otfflja Dobe^škova, tovarniška delavka v preboldski tkalnici, Je Sla, ko je imela prost dan, za svoja sinčka, 2-letne-ga Vaiterja in 12-leLnega Rudolfa, naku-puvat božična darila v Celje. Ob 11. se Je vračala z osebnim avtobusom z darili, vsa srečna, da bo napravila svojima ljubljenčkoma veselje. Toda usoda je hotela drugače. Zaman 3ta dečka povpraševala po materi, ki je ležala mrzla v mrtvašnici celjske bolnišnice. Lepe čase je videla DobelSkova družina, ko je še živel pokojni oče Anton. Za vratna bolezen — jetika — se Je prikradla ▼ rodbino tn oče je priče! bolehati. 2e vsega slabotnega ga je zadela 5« redukcija v maju, da je ostal brez posla, in v avgustu letos Je za vedno zatisnil svoje trudne oči. Vdova se je gnala sama, da nista njena fantka trpela pomanjkanja. Črna sreda pa je ubila še to zadnjo zaslombo otrokoma. Ne zadnja.' Prispela sta namreč že ponoči Otilijin oče, tkalski mojster Pekarek in njegova žena Iz Kranja kl bosta vzela siroti s seboj. Ves dan sta otroka povpraševala po materi in sosedje so Ju tolažili, kakor so pač vedeli in znali Proti večera nista povpraševala več. saj sta čutila z lic vseh, da jima nekaj prikrivajo Ob pogrebu sta tudi ti dve siroti morali spoznati, da jima je vzela smrt vse na svetu — mater. se obdržal v zapora, dočim se naj bi Strtk- bergerjeva pustila na svobodo, čeprav J« obtožena dosti večje poneverbe nejo Flo-rijančič tn čeprav je nevarnost pobega v inozemstvo pri njej dosti večja, dočim te nevarnosti pri Florijančičn splob ni. Netočno je tudi, da je Florijančič glede slučaja prejetega plačila od cerkvenega pred-stojništva na Čreti nad Vranskim izjavil, da se na stvar ne spominja, nasprotno je on priznal, da je dotičn; znesek sprejel da pa je bil zadovoljen, da se za ta znesek obremeni z ozirom na svoje dobroimetje pri tovarni (na potnih stroških in proviziji), dokler se zadeva ne pojasni« G. dr. Milan Korun, zastopnik Strojnih tovarn hi livarn pri tej razpravi, nas naproša, da ugotovino, da pod bfvšim ravnateljem, na katerega vaM obdolžena Strfk-bergerjeva glavno krivdo, ni mišljen gosp. Stanko Širca. Nasprotno je ta, kaior Je itak razvidno že tudi iz »Jutrovega« poročila, prvi odkril nerednosti v blagajniškem poslovanja. BrzTtnrnir akademikov sahistov LJubljana, 12. decembra, že db prfllkl otvoritve turnirja za Šahovsko prvenstvo univerze se je sklenilo, da se bodo večkrat prirejali brootuitiirji. Eden teh braoturnirjev se ie vršil v pertek 11. t. m Bil pa je ta turnir drugačen kakor drugi, odlikovala ga je namreč udeležba velemojstra dr. Milana Vidmarja. Od udeležencev tumlirja za prvenstvo univerze so sodelovaŠ: Milan Vidmar ml., Gabrovšek Ludvik, Krulc, Preinfalk, R upnik Zdenko, Sever, Skošek, Sorli m Zidan. Razen teh se je turnirja udeležil tudi Iskra Vifcoslav, ki je v hrzih partijah nevaren vsakomur. Kot gost je prijavil udeležbo tudi Ciril Vidmar. Prvo mesto med 12 udeleženci Je del Šorli z 8 in pol toCke. drugi je bifi dr. Mi lam Vidmar z 8 točkami. Tretje in četrto mesto sta si delila Iskra in Preinfalk s 7 tookami. Sledila 6ta jim Milan Vidmar ml. s 6 in pol in Ciril Vidmar s 6 točkami. Morda bo koga začudil izid turnirja. Upoštevati pa je treba, da je dal "t. Vidmar vsakomur kmeta in potezo naprej in da so vsi udeleženci baš proti njemu vložili največ energije v partijo. Dalje bo kdo vprašal, zaikaj je bil prav Sorli tisti izvoljenec, ki je prehiteli dT. Vidmarja. G'ede te to5ke je treba priznati, da je Sor-Kjev uspeh popolnoma zaslužen IgTaJ je najbolj sigurno, delal najmanj napak in se s tem af;rrniTa.l kot enega najboljših igralcev v brrih partijah Len uspeh Pta dosegla tudri Itkra in Preinfailk. Glede ostalih bi omenili, da so igrali zelo raztreseno. grobi izpregledri figur eo se kaf vrstili. Vzrrfc hi morda bi' v dejstvu, da je brzoturnir še padel v tok turnirja za prvenstvo univerze Skok iz počasne igre v hitro so notem nekateri občutili holj drugi manj. Drugače si skoro ne moremo razlagati. kako je moge' Milan Vidmar mL, ki je za>dn'ič samo dve partiie remi-ziral. pasri topot na 5. mesto. V celoti ie prireditev zelo lepo uspela in je želeti, da se še večikrat ponovi. OtmOrtM tiMlnkd|»l Din 1S00-- Prwt«c H posteljnim. FRANC JAGER tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra nastp ŠL 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane itd. 6856 lUjMoJaraella «4Hk.a( Din 1300.— Loterija za beograjsko katedralo Kakor smo ie poročali. Je VincenoUeva dražba v Beograda razpisala nenavadno veliko loterijo, a katero namerava omogočata grad bo katoU&ke katedrale ▼ prestolnici. Z S. decembrom Je bLk> iasdanih v prodajo 260.000 dvojnih srečk, katerih vsaka stane 200 Din, odnosno enojna srečka 100 Din, polovica 50 lo četrtin ta 26 Dia. Glarr-ai dobdtek izoaSa pet mrLIAJonov Din, najmanjši pa 10.000 Din, vse v gotov tn L S mkmj 25 dinarji torej lahko sadeneft «25.000 dinarjev. Prtredtted* Marije as nadeto«, da bode katoličani v Jugoalavitjl rade volj« pripomogli k gradbi katedrale v Beograda, k$er SJrri dandanes te okrog 20.000 vernikov, a jim Je zaenkrat na razpolago le stara, mala kapela v Kronski uttaL Ker cene srečkam niao pretirane, dobitki pa veiiki, prosi)« prireditelji loterije, nad katoličani posebno ob božični praznikih ▼ ta namen žrtvujejo made veotioe, za kolere Jdh bo sreča morda bogato nagradila. PrtredlitaJftl loterije eo se obrnili tudi na poslaništva v Beograda ia Jim Je htto obljubljeno, da bo tndi katoMSki svet v inozemstvu podprl akcijo u gradnjo reKke katedrale. Svojo pomoč bo obljubili tndi cerkveni dostojaa-sbveiBtki r teozeanstm. 1112 cene v hotelu tfmperiafu BEOGRAD — Vratna alca bral 19 ostane]«, Mwn prvovrsten, 4 jedila po Izbiri IS Dta Porcij« niso zmanjšane. Jedila p« jedilnem Os to, porcija 6 Dis ln naprej. Prvovrstna vina po Din 15 Bt. Sobe čiste io snažne, s centralno kurjavo, postelj 20—40 Din. Knponske knjižic« s 10 % popusta veljajo za vse cene po jedilnem Usta, sa mesa io za pijače 15292 Hotelir Milan Mlšlč Not pofcOo ta fw)it4« i «pr«aM str»;n«g» pi<-k.*tvm aa donm. »clniek 1500 Pta M raeoe« — ker •dvsemomo tvrljeo« bUg«, pl&č* ■# »ml« m pletenj« Is d»ba.vi)jUD« u pre ieiavMj« prej«. Pišitr pe grapti* prospekte i« dmm* oa Aom»6o pte tarak« fawiujirij» it. 9 Josip K alii, Maribor, Tr*b*rj«TS *Oe* M. 2. 881 ZAHVALA Po sorti gosp« Tendji PrfJatrfJ prejel od podpornega druStva »Ljudska samopomoč" T Maribor« takoj izplačano pripadajočo podporo, sa katero izrekam tem potom naj-lepSo zahvalo ter priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur * takojšnji pristop. DoL Bet Je, 8. decembra I98L 10SM IVAN PRIJATELJ. PROTI NAHODU deluje takoj. *" ZDRAVNIŠKO PRIPOROČENO Dobi se v vseh lekarnah. PETROLEJ ^ dvakrat raflntran na sodčke po kg Dia lahek tranzito kg 3ENZIN 630 670 V sodih kupca 10 para ceneje. IVAN PENIČ D. D. TVRDKA JAKOB FLIGL detflčl KLEPARSTVO EN VODOVODNA INSTALACIJA LJUBLJANA, Gregorčičeva tiflca »tov. 5 Telefon S3—53 — Rimska oeetta J se priporoča cenjenema občinstva m popravila kopalnih peči, bedeisvo kopalnih banj, bakrenih kotličev za štedilnike itd. Dalje Izvršujemo vsa v stroko spadajoča popravila solidno in ceno. Najkulant-nejša postrežba. Odgovarjajoči materijaL ZAHVALA Ba takojBnja fccptačOe prtpadajofie podpore po Knrti mojega očeta g. Franca Kovačiča izrekam ton potom nLjtsdskl samopomoS*4 T Maribor« najlepto aalrvalB ta priporočam te človekoljubno druStvo bolj«, ako ia nI njegs čiaa. ZAGREB 14300 Maribor — Dobon, m IVAN KOCBEK Vljudno naznajam, da sem prevaai glavno zastopstvo Podporne sekcije Rsssetifsko zadruge d. z o. L, Maribor za podporo v slučaju: smrti (brez čakalna dobe), požara in nezgod pri živinL Sprejmem Se nekaj zaupnikov! 16458 R. BLENK, LJUBLJANA Cesta v Mestni log 1-EL Velik hišni kompleks r Ljubljani s nad 80 stanovanji, Uiv&ii* gkimi prostori, več skladišči in obrtniAkftni delavnicami te garažami, na prometnem kraju, v bližini centra, naprodaj. Cista rentabiliteta pri dana&njlk BfcESdfe najemninah čez 10 % letno. Ugodna prilika za naložbo denarja. Ponudbe pod: »Redka prilika« na oglasni oddelek »Jutra«. 15420 ZAHVALA 0 Kljub temu, da sem zaostal n nekaj mesecev s svojim plačilom v zaostanku, sem sprejel po smrti moje matere gospe Neže Brunčič ▼ polni meri izplačano podporo, za katero se društvu „L]udska samopomoč" T Maribor« naJlepSe zahvaljujem ln priporočam to največje društvo Slovenije te vrste vsakomur v takojšnji pristop. 15395 Sp. Breg prt Ptaja, 20. dea 1931. OBLA^ILNICA VELIKO VESELJA LAHKO NAPRAVITE SVOJIM DRAGIM.. t,ILIRIJA", eno največjih podjetij z obročnim plače* vanjem, Vas pričakuje. Oglejte si še ta teden našo božično zalogo blaga za obleke in perP* ter čevljev! 15418 NA OBROK£ I LJUBLJANA MESTNI TR6 17/1 * « Različne stroje 2 komada RaochelmascJitnen SU 20 in 24, 1 komad tVlndmaachlne z 10 motovili, 1 komad Sdmeifmaachine, 1 naiez&lnl okvir po ugodni ce"' prodam VpraSati pod šifro »Raschel-garaitur P-2394« na Interreklam d d 2iagreb, Masarykova 28. 15347 mm jjjju po Din 2.10 se dobe pri pri Gospodarski zvezi 15363 Zahvala Ob prebridkl izgubi, ki naa je zadela s smrtjo naše dobre mamice, stare mamice, prababice in tašče, gospe nadufltefleve vdove so nam bili v tolažbo zelo Številni ustmeni in pismeni izrazi sočustvovanja. Posebno zahvalo smo dolžni prečastitemu gosp. župniku patru dr. Angeliku in g. dr. Volavšku, kl sta ji lajšala trpljenje, vsem onim, ki so našo neDozabno obsuli s krasnim cvetlem, katerega je pokojna tako ljubila ter g. upravitelju šole na Viču, učiteljstvu m šolski mladini za častno spremstvo pri pogrebu. Končno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so drago nam pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti Vse pa prosimo, da ohraniio pokoino v blagem spominu! V Ljubljani, dne 12. decembra 1931. Globoko žalujoči ostal). Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, kl smo Jfh prejeli ot Izgub, našega Iskreno ljubljenega sina, brata, svaka ln strica, g< apoda PAVLA JERŠKA izrekamo vsem najiskrenejdo zahvalo. Prav posebno hvalo pa smo dolžni gg. zdravnikom, predvsem gosp. dr. Kramariču za ves trud ob dolgotrajni bolezni, 4. sestram usmiljen-kam. starosti Ljubljanskega Sokola br B Kajzelju za njegovo veliko bratsko ljubezen do pokojnika, starosti Sokola H. br. dr. M. Šublcu za tolažil en in v srce segajoč govor ob odprtem grobu, častnemu sprem- § stvu Sokolstva, pevcem za ganljivi žalostinki, darovalcem prekrasnega S cvetja, gg. stanovskim tovarišem ter končno vsem prijateljem tn znancem ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zaduSnlca bo v torek, dne 15. t. m. ob 7. uri v farni cerkvi pri sv. Jakobu. Ljubljana, dne 12. decembra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. V globoki žalosti sporočamo, da nam Je neizprosna asoda, dne 12. t. m. ponoči ugrabila .z našega rodbinskega krosa oaSega *roče ljubljenega skrbnega in blagega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda Franca Vidmaria posestnika In bivšega odvetniškega solicltatorja Vse svoje življenje Je posvetil v arčn. skrbi ta ljubezni blagrn svoje rodbine. V polnem zaupanju t Boga Je odšel na boljša svet po plačilo za neštete dobrote, ki nam Jih Je delil v svojem življenju. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek dne 14. t m. ob S. mri popoldne iz hiše žalosti. Videm št. 24 na župno pokopališče. Na Vidmu ob Savi, dne 12. decembra 1931. Kupujte lo najboljše domače cev Ife znamke 15.404 ŽALUJOČI OSTALI. tžgitim is?!?.- •'^.v.: s-; Županstvo občine Mirna javlja v globoki potrtosti pretresljivo vest, da je nenadoma preminul v ljubljanski bolaid v petek, dne 11. decembra ob 10. uri zvečer, gospod F3ANC PEČEK župan občine Mirna Pogreb nepozabnega in uglednega moža se bo vršil izpred hiše žalosti na mirnsko pokopališče v ponedeljek, dne 14. decembra 1931 ob 10. uri dopoldne. Pokojniku ohranimo trajen spomin. Mirna, dne 12. decembra 1931. OBČINA MIRNA. lovarna TRŽlč Prodajalna Ljubljana Sv. Petra cesta 20 Po tovarniških cenah instrumenti, gramofoni harmonike n r>H Za vas in ia Vaše otroke glasbilo za božič lepo darilo za vse življenje! samo pri OTONU PERC-D Maribor štev. 300 .Katalog zastonj ob navedbi zaželjenega ■nstrumenta. Plačevanje na obroke dovoljena Učitelji, godbeniki, dijaki 109} popusta. 14285 Razpis Tototoa M/v aru* ▼ Ljub Ijanl mtpimii« na dag 19 decembra 1931 «b Ul. «r. ;*ra» MOifM dratb. M prodajo žaganja ia leto 1938. IVUjln« hi formacije w dob« » tko-nmmiM Toba&n« torarmv KS3ST Javna dražba finega damskega perila. Šivalnih atrojer ter trgovinsko ln «ta.no vanj -sko opremo, ae vrši y ponedeljek ob 0. url dopoldne. Start trg 11-a. 58487-32 Telefon 2059 fM^P r e m o g jS suha drva eaftnli BoAonferra M. • Nem Siti model, ftt. 1813«- 10 tipk S baea. Din M— » 1814 a. 10 tipk. 2 but, Din 85— a 1315 a. 10 tipk. 2 t*u», dvogia^na, Dia 129.— Dnna]sk| model, »t. 188 a. 10 tipi, 2 basa, Dia 175— > 134 a. 91 tipk, 4 Dia 299— » 1SV8 a. 21 tipk. 8 Boccnakl nodd. K MS a. ti tipk 8 Dim Kronati« karmoalka. •k «997». 90 ktoirinkik tipk, M Dia M tipk. r. Da >100 a. 81 tipk. M Dia 1085.— , » estfa. M tipk ((mM), 41 Dia St. a a. laAftnffika Din 85— > it. Tieilaa Din 95— » Iv. Dobra ioluka rVrflna Dre 179.— • JOa. Dobra Tw>lrn* ta keatat Dia 299— K HS1 a. Jaaatroaprta Dia 485.— a m*. Francoska peta Dia S29. • 137». SoJo-trompeta Ste 725— KlartaetL It «99 a. SeMte«! t —kUpk Dta 118— » «70 a. ZHealtorl M uikpk Dia »S— • «87 a. OreMdUorl IS aaktopk DU >85.-* a t a. Defcra naoMba D» 135.— • la. Z bitima HoO- kum. 16 d-elna D» 245— • M«. Ia koooertaa ■«»• dolina i tafco 388.— • U vara Dia toorertna (V tem Dia 1 a. Biserolca t >en Ma IM— a. Brat * atrejeot Dia 225.— a Bnnrlja « Hm j«a DU Dia M— MB*. BMI]mM Dia K O* fnuuutooL BLHD Dia m • ta Hu<—t Dia m • ta S pat. Dia 1090 aieutM« icdelara DU 1590 Blago poAilfamo ■ povcetiem tako). Ako tukaiSnja izbira ne zadostuje, zahtevane novi BREZPLAČNI & ATA JLO G ta .Tak Dia M M. 8 a. Mart-aa Dia M K. trm a. « akorda« Dta« Največja odpremna tvrdka glasbil r Jugoslaviji: PROD. PODR. MElNtL & HEROLD, MARIBOR St 101 TVORNICA GLASBIL in HAKIIOIMK. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena, zlata, skrbna mamica, teta, botrea. gospa MARIJA BANOVEC upokojenka tobačne tovarne dne 11 t m. po kratki mukepolrd bolezni, previden a s svetot&jstvi mirno v Gospodu easpala. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 13. decembra 1931 ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Florjanska ulica 34 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. decembra 1931. trni. hči; Tone, stn in rodbini Lumbar-B&novec. Obilna LJnM)aaa ^^ Flllllt dobiS na debelo In drobno pel _ __Emerik ZeOiika b RUM Ljubljana-Siška, Telet 23-18 ism-a Primerna darila za božič in novo leto LIKERJI 15412 Na VELIKO B3ANDY — VERMOUTH — RUM ŽGANJE LJUBLJANA GOSPOSVETSKA a 13 KOL.IZEJ NA DROBNO Za božlene praznike priporočam cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnih slaščic, bonbonov, božičnih okraskov ter dnevno svežega peciva. Naročila od preproste do najfinejše izdelave se izvršujejo točno po želji cenjenih naročnikov. Se priporoča z odličnim spoštovanjem SLAŠČIČARNA „0LGA" Aleksandrova cesta - pasaža »Viktorija" 15414 Zahvala Vsem, Id so od daleč ln blizu prififl, da spremijo drago pokojnico Nežiko Kavčič k večnemu počitku, izrekam prisrčno zahvalo. Najiskrenejše pa se zahvaljujem župniku gosp. Miiller ju za duhovno tolažbo, gg. pevcem za njih ganljive žalostinke, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Obenem ae zahvaljujem tncB vem sa Izraze sožalja. Dev. Marija v Polju, dne 13. decembra 1931. FRANC KAVCIO. Tužnega srca javljamo, da > Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi ▼ nebeške Urade nafto ljubljeno hčerko oziroma sestrico CVETKO Pogreb nepozabno nam hčortto bo v ponedeljek 14. t. m. ob 10. url iz Kranja, Gorenja Sava it. na Smartinako pokopališče pri Kranju. Kranj — Gor. Sava, dno 12. decembra 1281. CALUJOOA RODBINA RERNL ."v K Zahvala Ob prebridkl izgubi na£e hčerke, sestre, svakinje ia tete, gospodične VERE TERČAKOVE absolventinje drž. žen. učiteljišča v Maribora izrekamo vsem, kl so Jo spremljali na zadnji poti ln nas tolažili r žalostnih urah. najprisrčnejšo zahvalo. Posebne pa se zahvaljujemo Sokolom, ravnateljstvu učiteljišča, Verinim koleginjam znancem in sorodnikom za krasne vence ln udeležijo pri pogrebu. NajlepSa hvala tudi g dekanu Preskerju ln gdč. Jugov! za gln-ljlve poslovilne besede ter pevcem za njih lepo petje. J5400 ŽALUJOČI OSTALI. V globok! žalosti naznanjam tužno vest, da Je moj srčno ljubljeni ln nepozabni soprog, gospod Franc Peček mizarski mojster in župan v Mirni v petek, dne 11. t. m. po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vero, mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika prepeljemo v Mirno it. 8, od koder bo pogreb v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče Sv. Helene. Mirna, dne 12. decembra 1931- 15451 Marija Peček, soproga, in ostali sorodniki Tihotapstvo z alkoholom z Danskega v Nemčijo po Vzhodnem morju se Je v zadnjem času tako razširilo, da si je morala nemška carinska uprava nabaviti lastna letala, hi zasledujejo sumljive čolne. Zgoraj: pristanek carinskega letala pred preiskavo sumljivega broda. Spodaj: tihotapci so opazili letalo in spuščajo v morje pločevinaste Škatle z alkoholom, pritrjene na plavajoči boji, da jih pozneje spet dvignejo iFrancoski pilot Albert Sauvant iz Lyona bo v nekoliko dneh izvršil drzen poskzm. B svojim letalom ln mehanikom se bo dvignil V zrak, nato bo treščil z vso silo v zemljo, ker hoče dokazati, da vzdrži posebna kabina, ki Jo je bil Izumil on sam, tod! takšne preizkušnje. Na sliki pogumni Izumitelj ob letalu, na katerem Je videti kabino, ki sliči nekoliko poveljniškemu stolpu na kakšni ladji. šimpanz, najbližji človekov sorodnik Izvor človeka iz opice je a Ce se ogledamo po kraljestvu živali z zrelišča sistematike, ki živali uvršča po njihovi zgradbi v skupine, tedaj opazimo, da s tega stališča cela vrsta živali sliči človeku, tako da jih moramo z njimi uvrstiti v isto družino. To so človeške opice, ki se tudi po duševni zmogljivosti najbolj približujejo človeku, čeprav ostaja tudi tu velik prepad V splošnem velja, da so opičji otroci veliko bolj slični človeškim otrokom nego odrasle oblike, že Darwin in Haeckei sta napravila . iz tega pravilni sklep, da človek ne izvira od današnjih človeških opic, temveč da se je z njimi vred razvil iz neke skupne, davno izumrle praopičje živali. Prej so mislili, da se Je ta ločitev med opicami in človekom izvršila istočasno, današnja znanost pa Je ugotovila, da se Je izvršila postopoma. Od skupnega debla so »e loftffl najprvo giboni z indomalajskega otočja, ki kažejo zato veliko sličnost z nižjimi opicami. Orangutani so se drugI odcepili, to nam dokazuje n. pr. že dejstvo, da jim Je čelna kost masivna, dočim vsebuje pri gorilah, šimpanzih in ljudeh velike, tako zva-ne čelne votline. Gorila ln šimpanz sta torej človeku najbližja vrsta živali, kar se kaže tudi v pre- i znanost rešeno vprašanje aenetljivi podobnosti njihovih semenskih nitk in iz sličnosti kemičnih poskusnih reakcij z njihovo krvjo. Baš te reakcije pa dokazujejo, da je šimpanz človeku še so-rodnejši nego gorila, dasi bi zunanji videz dal prednost temu, ki je kakor orangutan na zunaj človeku bolj podoben nego šimpanz in je tudi talna žival, dočim živi šimpanz večinoma v vejevju pragozdov in so mu roke ter noge temu primerno manj sli-čne človeškim nego pri gorilah, šimpanz pa kaže v gradbi svoje gornje čeljusti večjo podobnost s človekom, doba nosečnosti je pri njegovih samicah skoraj ista in tudi v drugih fizioloških podrobnostih se približuje človeku neprimerno bolj nego vse ostale opice. Šimpanz je Ul torej zadnji naš sorodnik, ki se Je neposredno pred nami ločil od skupnega razvojnega debla. Današnja znanost je celo v stanu navesti kolikor toliko točno določen čas, ko sta šla s človekom »vsaksebi«. Ker izvirajo najstarši ostanki bitja ki Je še lahko nosilo človeško Ime, ostanki tako zvanega »pekinškega človeka«, iz začetka ledne dobe pred več sto tisoč let, se je morala omenjena ločitev med človekom ln šimpanzom izvršiti 9« prej. torej v terciarni dobi. Priprava, ki bi nam omogočala po mfll volji prirejati lepo aH deževno vreme. Je že daven sen znanosti in tehnike. Teoretično bi bila takšna priprava možna — toda praktično se doslej še nI izkazala nobena. Tako so pred kakšnimi tremi desetletji preizkušali učinek tako zvanih »vremenskih topov«, od katerih so si obetali velike reči. Poki teh topov so proizvajali silovite zvočne valove, ki naj bi po računih zadostovali za trganje oblakov ln prega-nanje neviht. Toda topovi so pri preizkušnji žalostno propadli. Boljšo idejo so imeH Američani, ki so napolnili ogromne balone s pokalnim plinom, zmesjo kisika in vodika. Ta zmes Je eden najmočnejših eksplozivov sedanjega časa ln proizvaja grozovit pok. Balone so spuščali v veliko višino, kjer so se užigall z električno iskro. Menili so, da bodo zvočni valovi eksplozije lahko razganjali nevihtne valove. Nekaj uspeha so a tem si- cer Imeli, vendar Je bil premajhen ▼ primeri a pričakovanjem. Veliko senzacijo je zbujal svojčaa »vremenski stolp« Američana Reida v Kaliforniji, ki si ga je dal ta celo patentirati. Reid je hotel s tem stolpom elektrizirati ozračje okoli njega in povzročati umetna neurja. Toda poskusi niso uspeli. Angleški izumitelj Charles Parson Je Imel idejo, da bi izkoriščal notranjo zemeljsko toploto za segrevanje tn kurjenje človeških bivališč, oziroma celih mrzlih ozemelj. Po njegovem bi bilo treba izkopati s primernimi presledki po štiri kilometre globoke Jame ki bi v tej globočinl zajemali iz zemeljske toplotne zaloge do 200 stopinj. Ta vročina bi vodo izpreme-rrila ▼ paro, para pa bi rabila za omenjeno segrevanje ln kurjenje. Parson Je dolgo delal za uresničenje te ideje, a ga ni pričakal. Carinska letala proti tihotapcem alkohola sveta Smučarske drese kroji po meri lz nenad- kriljivega lodna najceneje tvrdka Drago Schivab, Ljubljana Novi fašistični glavni tajnik Namestu Glurlatija, Jd Je podal ostavko na svojo funkcijo, je bil Imenovan dosedanji pod tajnik poslanec Starace. Krompir za ameriškega drZavnega predsednika Tudi onstran Oceana imajo še oficialne tradicije. Tako dobi predsednik 7edinjenih držav vsako leto pred nastopom zime voz krompirja, ki mu ga pripeljejo kmetja države Mame (na severnem vzhodu USA), krompir pripeljejo naravnost pred Belo hišo, kjer ga izroča osebno predsedniku. (Levo predsednik Hoover X) Zoro vodo proti sivim lasem! Zak. zast. Odobrena od zdravstvenega odseka pod St. / 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 33.—. ZORA VODA L OREL, Zagreb Radieeva (Duga) uL 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiv« naslove. »JUTBOc R, 388 z življenja S tem letalom nobenih smrtnih žrtev Zakaj smo po kosih zaspani Dr. Ttansgzn Je odkril smiMtvo zveso med spanjem tn delovanjem Jeter. Ugotovil je namreč, da Ja to delovanje med spanjem najkrepkejše. Ker delujejo jetra po Jedi najbolj živahno ln ker postane človek takrat naravnost zaspan, je menil dr. Forsgen, da Izločujejo Jetra nemara kakšne uspavalne snovi. Da to dožene, Je vbrizgnfl jetrni ekstrakt spečih kuncev pod kožo posebno živahnih živali m Je opazoval, da so te postale lene In zaspane. Tako Je ta eksperiment dognal, nkaj •• nas po kosilu loti utrujenost tn dremavost. Pred 80 leti je nmrl Izumitelj kolesa Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo nap ravno barvo. za izdelovanje Teoretično je mogoč, toda praksa se ni obnesla plemeniti Drais, ki je 1817 izumil tako zvano tekaško kolo, pramodel današnjega modernega biciklja, ki se je poganjal še z nogami. Drais s svojim Izumom takrat ni Imel uspeha. Danes spominjajo nanj samo še tako zvane drezine, ki se uporabljajo v železniški službL Potniško letalo za 170 ljudi Za preKooceanski zračni promet so potrebna znatno večja vozila nego dosedanja. To je mogoče doseči ekonomično samo tedaj, če se tovor razdeli enakomerno preko vse nosilne površine. Tudi izvir pogonske sile je treba decentralizirati Po teh načelih je zgradil n pr. nemški inže-njer dr. Rumpler svoje desetmotorno letalo, ki razvija 10.000 k. s. Četvero do šest motorjev lahko počiva, ne da bi vozilo radi tega bilo v nevarnosti, in njih breme prevzamejo ostali motorji. Prostori za po trnke so v krilih, ki so dovolj visoka ln široka, da se potniki r njih lahko gibljejo. Rezervoar* za kurivo so v trupu, torej popolnoma ločeni od potniških prostorov. Propelerji so nameščeni aa nosilnimi površinami, tako tudi najbolje učinkujejo. Brzina, ki Jo lahko doseže letalo, znaša kakšnih 300 km tn akcijski radij je Izvrsten. Rumplerjevo letalo Je namenjeno 185 potnikom ta 36 možem posadka Polet na progi Berlin - New Tork, ki Ji Je namenjeno, bo opravilo približno v 24 urah. Rumpler Je rabil deset let, da Je Izdelal do podrobnosti premišljeni načrt svojega letala in m dvoma, da bo pomenilo celo revolucijo v prekooceanskem potniškem prometu. (Od našega pose! Llpsko, v začetka decembra. Zadostuje, da m. vldei tega lepega, pla-rolasega mladiča a ostro zarezanimi potezami in čudovito Jasnimi, nežnimi očmi sinje barve, pa si se prepričal, da ne stoji pred tabo eden izmed običajnih »čudežnih otrok«, temveč redek in izvoljen človek. Njegov oče, ki mu sije z obraza ista dobro tnost, čuva prav tako akrhno nad njegovim telesnim kakor duševnim zdravjem. »Ali ne igrate vse leto?« sera vprašal Nehudija, ki me Je sprejel s prisrčno prijaznostjo. »Rad bi že«, je odgovoril, »a ne smem, kr? ml oče dovoljuje nastopati samo pet mesecev v letu in še takrat le enkrat na teden. Dajem osemnajst do dvajset koncertov na leto, polovico ▼ Evropi, polovico v Ameriki, šest mesecev se učim in to pri petih učiteljih.« »Za kaj se zanimate razen za muziko?« »Za matematiko. Toda oče noče, da bi se za zdaj preveč bavil ž njo, čeprav ud matematiko na visoki šoli Pravi, da Je za mojo splošno izobrazbo ta čas bolj bistveno, da se seznanim čim bolje z zgodovino in literaturo.« »To vas ne veseli, kaj ne?« »O, pač! Vse klasike bi rad bral ▼ ezV ginalu.« »Koliko Jezikov pa potem govorite?« »Govorim angleški, ki le moj matenU Jezik, nemški, francoski tn italijanski. Tudi moje sestre so zelo nadarjene za Jezike, moja mata pa jih govori kar osem.« »Koliko sester imate?« »Dve. Sta tudi zelo mnzfkshri k U » -fonsktm orkestrom iz San Fraacisca Pozneje smo odpotovali z Nehudijem v P»-riz. Tam Je slišal romunskega skladatelja ln goslača Georga Enesca, ki ga Je tako navdušil, da Je hotel k nJemu v uk, kar se Je tudi zgodilo Nek iiko mesecev pozneje Je slišal v Romuniji pravo cigansko godbo... Potem Je študiral dve led s Adolf om Buschem.« Obrnil sem se spet ta NetenSja: »Kaj počenjate v svojem prostem Aa-su?« »Ukvarjam ee s ipertaa ta eta ase o0L« »Ah tudi skladate?« »Ne. Toliko srednjakarske la aessotmhre muzike Je na svetu — čem ti bs Jo fr« Jaz množil? Ce bom pa kdaj čutil, da ustvarim lahko kaj pomembnega, tedaj se bone. lotil tudi skladanja.« iz uredniškega koša St. PafnodJ pod gore. Pred nefcottke le-ti so zgradili tu novo poslopje, ki naj bi rabilo kot zavetišče za »tare IJudL Radi StedltivoetJ bo pozneje sklenili, da porabijo hišo kot občinski urad. Pozabili pa so odstraniti napis nad vrati, ki veli: »Počitek Je delu plačilo.« KARIKATURA Prebivalstvo Francije Pd zadnjem ljudskem »tet Ju so naflteO v Franciji 38,944.000 Francozov tn 2 milijona 890.000 Inozemcev. V primeri s letom 1928 Je naraslo število francoskega prebivalstva za nad pol milijona dui, inozemcev pa Je bilo na francoskem ozemlju takrat nekaj manj kakor danes. Na lovu Drag hrbet AmerSkl Usti poročajo, da rt J» tata nemška filmska diva Lil Dagover v HoUy-woodu zavarovati svoj hrbet za 400.000 dolarjev ln da se vede tudi v drugih ozi-rih originalno. Tako ne hodi v družbe, ne sprejema novinarjev, se koplje vsak dan ▼ kozjem mleku in Jaše v mesečnih nočeh ob bregu, pri čemer Jo spremljata samo obe njeni danstii dogi. HTlda Safbert Je postavila v 100 m crawl plavanju z 1:13 nov nemški rekord. Za iSozic in zo novo leto obdarujte svoje mUJence s 821« zlafim nalivnim ft Spomin je dolgotrajen, her ustvarja Penkala zlato nalivno pero zadovoljstvo. Zahtevajte ob priliki nakupa samo Penkala izdelke z zaščitno znamko• Za božiču® praznike in novo leto Firma N. A. DUBOKOVI6, Jelša, otck Kvar, razpošilja po pošti proti povzetju prvovrsten »PROŠEK« — steklenica 7/10 po Din 16.—. — Poštnina in embalaža, kolikor stane, ▼ breme naročnika. 15332 IHERMOGENE Pozor, ženini in neveste! 1— BHHH : .-v ^; "'v" ' Žfti ' Pi.' mmmm M —— m [ANO kakovostni instrument svetovnega slovesa! Tovarna: Hradec tirft-lovč, CSil. Ugodne cene ta plačilni pogoji. Zastopstva t vzorčnimi skladišči v vseh večjih mestih Jugoslavije. (Naslovi na vprašanja, i (jLfopS. strogi v rJB zanesljiv tn vešč, s Šestletno prakso, od tega tri leta v tujini, sedaj zaposlen pri svetovni firmi v čehoslov&ški republiki, zmožen poleg Jugoslovenskih jezikov češčine, nem-fičine, angleščine ln italijanščine, s prvovrstnimi referencami, išče odgovornega mesta v obratu ali kot konstrukter v domovini. Ponudbe pod »Samostojen« na ogl. oddelek »Jutra«. 15265 i & 1 a je ISla«nikova HEiiha p h a tih a za prestopno leto 1932, ki una 366 dni. »VELIKA PRAT1KA« je najsta rejši slovenski koledar, ki je bil že •.Ki naših pratiedov najbolj upoštevan m Je še danes najbolj obrajtan. « .Veliki rrauti« ia.de* rs«. laJ Uorrck j>o urcbuj« r.Mk--!ii štajerskem Prekmurju Vlediitnurju in t J ihjmt' Benečiji: - pregled > koncu br-jo*CT fcrine; — popi» vseb »sinil iomaiih m tttjib l>?ovtra m koga' V izvrSevantu aiegovega poklica Zavojček: Din 16~50 Dobiva se vsako* eharni posteljne mreže, železne zložljive postelje. otomane. spalne iivane in fotelje nudi najceneje RUDOLF eadovan tapetnih Mestni trg ftt. IS. Zima, morska trava, olago za modroce ln prevleko pohištva v veliki izbiri po oaj-nižji ceni. 328 not t te rabljen* n** rr»t ter Juto ia embalažo; ju rado« > taug Mirko /Mlakar j Ljubljana Slomškov« uiiea V Telet. 29 47 DNEVNO SVEŽE PRAŽENA •.«— KAVA I vodnikov trs st. s.-~ svežega cvetja % LvtMn P. Ca it LJubljana, Dalmatinova ulica IS, dvori&če, poleg hotela »Štrukelj« Cenjenemu občinstvu ta društvom naznanjam, da Imam dnevno sveže cvetje ter Izvršujem vsa v cvetličarsko stroko spadajoča .teli, kakor poročne Šopke, aranžmaje ta nagrobne vence hitro ta •olidno. 846 Palače Hotel Beograd Hotel prvega reda. lega edinatvona ta mirna. Z odrom oa krizo note cene. Sobe po&enii od 50 Din. • kopelj« Din. Za laljte bi ranj« eeoe po spn razuma — Menu od 20 Din naprej No»o rarnateljatv« P. Lauleaschlager iz Penit HaUia-Atene 139« Cene nizke I Postrežba točna! [MA JE TU! Nabavite si pravočasno snežke, galoše in športne čevlje. Vse to dobite v največji izbiri in najboljši kvaliteti v trgovini A. Žibert, LJUBLJANA, Prešernova ulica Pristna dalmatinska in štajerska vina od 10 Din naprej toči delikatesa in vino-toč, Cankarjevo nabrežje 5. Čez ulico 1 Din ceneje. 376 Zoper slabosti, prehlad in glavobol najboljše domače in popotno zdravilo: želodčni „CUDE2" l LjublJaua, Kollzej 14226 V MeGai za (Das S Zabavajte se z glasbo, Id je najcenejše razvedrilo! Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik, katerega Vam takoj pošlje trgovski dom &termec&if Celi« itev. 2C En o vrstna ročna harmonika 265 Din, dvovrstna S78 Din, trovrstna 970 Din, dalje veiika izbira ustnih —" 3, 5, 8.50, 10 Din, violin 142. 315, 545 Din, gitar 240, 270, bisernic 156, mandolin, tamburic, citer, Lavi, kitu-iuew. in drugih glasbiL Na zalogi tudi gramofoni in gramofonske plošče. Babica ELIZA KERT, Dečkov trg 6, Celje (pri vojašnici), Javlja da je zopet zdrava ta se cenjen, strankam vljudno priporoča! 15382 Žlahtne kanarčke denreich. v Istim fine pevce znamenit® larške mojstrske šole Mark 0 o višje Predpevce, pare ta >leme, kletke, krmo, ptičja .dravlla. Velezanimiv cenik i dragocenimi navodili pošljo brezplačno Gro»szuehi Hey-Bad Suderodo 150.Hars. wšŠ Srčna žeja VaSe rodbine je, da dobi za božične praznike ali novo leto dober radio aparat. Nudim za to priliko najmodernejše radio aparate, svetovno znanih tovarn. 3cevni radio aparat na baterije z zvočnikom, akumulatorjem, anodno baterijo itd. za božično ceno Din 1.500.—. Velika iz bera radio aparatov, vdelanih v zvočniku od Din 1.600— dalje. Oglasite se ▼ naši špecijalni radio trgovini 15389 m I LJUBLJANA, Dalmatinova ulica št. IS. • * i" » , " ... ' .. . • .'-■" .— ' PUH- PERJE R.MIKLAUC UUBL3ANA glavna filijala v Ljubljani sprejema hranilne vloge fn plača 6 °/o obresti letno, sprejema denar na tekoči račun od trgovcev, indu" strijcev in obrtnikov._ i&imema darila zaSlvzic! Cene malim ojiacont t Zenttva, dopisovanj*, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din Pristojbina za Ufro S-— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostati oglasi: vsaka beseda 50 para Pristoibina ta šifro 3.— Din Če naj pove našlo* Oglasni oddelek »Jutra*, fe plačati ie pristojbino 2,— Din Prh stoibine ta vposlati obenem t naročilom. Čekovni račun pri Poštni kranilnlr* » LiuMiani 11*42 - Telefon itevltk, 240Z Vt92 Za 2 Din •feCaslove malih oglasov dobite takof po izidu lista 9 podružnicah m Jntra* O tAiarihcri*, 9 Ca/ju, v ^oecm n***± v TŠrbovljah in na &*sen*cah, ki spre/emajc tudi naročila na male ogtase tn tnseraf■ Gospodarsko nastavljenko m -ret}« posestvo blizu Maribora, sposobno, zanesljivo, priletno osebo, ki ima Teeelje ia podeželsko življenje, t letnimi »pričevali • istovrstnem delovanju — frrejmem i 1. jan. I9?2. Ponudbe pod Šifro >*}obra mwi 460« na podružnico »Jotra« v Maribora. 5S295-! Učenko ▼ »rgortaio im-Sa-nes* Maga •prejme Anton Harlander. Rov. Ja vo ni i k. 58186-1 Šofer?a kljatavničarja a!i mehanika, za tovorni avto sprej-fce Ed. S>rpp.mr. Pri »tava. ltačecnika se ne sir>re;me. 58190-1 Valenca ■ I razredi »redn.i« 5o5e hi k dobre MS« sprejmem ■ novim leto.TR r trgo-vino ■»eSane?* bbsa. Ponudbe »a naslov: Josip Lah. ©slufcevei pri Ptuju. 58195-1 Maier Jn maiercs •lan.ien«, b'<*z otrok. m-»esijiva, lahko dobita službo pri Kervdovi grajski »pravi na Bledu. 58^30-1 Šoferja za avtotaksi, s kareijo >prejm-m takoj. Obširne :*>nudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Stalna in dobra služba«. 53164-1 Fotografa Btarara, ubogega reve-ta, ki niraa nobenega dela ali stanovanla, Bprej mem v vso oskrbo, ako prenese svojo foto-©brt na deželo nalmanj sa tri leta. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 58436-1 Učenko zdrav« ia močno, poltenih staršev, z dobrimi spričevali, ki ima vese-ij« do tr-»■Ofvine, sprejmem v večjo trgovino na dož-Ji. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 57843-1 Šiviljo samostojno in prv »vrsto« prikTojevalko sprejmem kot ooslovodl.njo. Obširne ponudbe na naslov: Specialna kuorenjd »Lovec 1931«. 58084-1 Trg. pomočnika vojaščine prostega, res dobrega prodajalca sprejmem Obširne ponudbe na og;as. oddelek »Jutra« pod šifro »Perfekten 21«. 58221-1 Potnika ali potnico za Ljubi 'a.no sprejmem 'ako,i. Lahko opravilo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58352-1 šivHiske pomočnice sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra c 58371-1 BlagaJnič2rko- prodajalko sprejmem ▼ trgovino. Prednost imajo tiste, ki »e vsaj deloma razumejo na vodstvo trgovine. Ponndbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno«. 58272-1 Agente prodajalce, potnike, upokojence sprejmem. Dnevni zaslužek 100 Din. Marmorna industrija, Komenskega ulica 17. 883-1 Tajniško mesto na d-eželi takoj dobi samec, z vso oskrbo v hi5i ki nlaSo po dogovora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tajnik«. 53419-1 Dekle snaSrm, vajeno vseh Mi-nih del in nekaj knbe, iščo majhna družin«. Ponudbe z daljšimi spričevali pod šifro »Zdra^ik 100« na oglasni oddelek »Jutra« 5S407-1 Učenca ali učenko dobrega raJunarja sprejmem r trgovimo mešanega blaga v Ljubila ni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 58434-1 Gospodinjo inteligentno sprejme yo-spod v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno mesto 1932«. 58534-1 Mesto gosoodinje sprejme tridesetletna inte-1'gen t na gospa. Ponudbe na oglasni o>ddelek Jntra pod šifro »Samostojna«. 58470-1 Trg. vajenca z oskrbo pri starših, sprejme boljša špecerijska in delikatesna trg. v Ljubljani. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 58574-1 Postranski zaslužek za vsakogar! Lahko delo z pisanjem naslovov. Pošljite Vaš naslov ln 5 Din v znamkah za poštne stroške. The Galanta, Ljubljana poštni predal 352. 58452-1 Perfektna kuharica sposobna samostojnega vodstva ln kalkulacije se sprejme za Javno jedilnico. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jedilnica«. 58458-1 Prodajalko mi«.jSo m-<>č sprejmem takoj za manjšo trgovino na deželi v Savinjski dolini. — Ponudbe s sliko pod šifro »Garancijsko pismo« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 58577-1 Čevljar, vajenca sprejmem takoj, glede oskrbe po dogovoru. A. Cater, čevljarstvo, Bre-žlče 11. 58561-1 Sliiibe išče Prodajalka 18 let stara začetnica, feU mesto v trgovini, delika-tesi, slaščičarni ali pekarni. Naslov pri podružnici »Jutra« aa Jesenicah. 58081-2 Trgovski pomočnik vsestransko izvežban in z daljšo šofersko prakso, iš5e nameščenje. Ponudbe pod »Energičen« na oglas, oddelek »Jutra«. 53ŽS0-2 Oskrbnik absolvent mariborske sad-jerejske in poljedelske šole. z dolgoletno prakso v vseh strokah poljedelstva, vino- in sadjereji, živino-in svinjereji, mlekarstvu, kletarstvu in šumarstvu dobro izvežban. Ponudbe na naslov: I vin Supanc. Rasinja, Savska banovina. 58098-2 Hlapec leH kakršnokoli za-poirienje Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hrušica«. 57972-2 Trgov, pomočnica ali pisarniška moč, 21 letno dekle a 5 razredno osnovno, S razredno meščansko šolo, 2 letnim trgovskim tečajem, 5 letno prakso v manufakturni in trgovini z mešanim in špecerijskim blagom, zmožna strojepisja in knjigo vodstva, išče službo. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5S1S3-2 Službo majerja ali oskrbnika iščem. Vzamem tudi v najem primerno posestvo. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 5S30S-2 Prodajalka - blagajničarka dobra moč, čedne zunanjosti, vešča slov. in nemškega jezika, išče službo v Ljubljani ali kakem drugem mestu, najraje za ta koj. Ponudbe pod »Skoro« na oglasni oddeiek »Jutra« 58320-2 Absolventka meščanske šole in trgov skega tečaja, išče službo laborantke. kjer ima večmesečno prakso, ali kot začetnica v pisarni. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skrbna«. 58149-2 Lesni marJpulant samski, zmožen vseh pisarniških del, išče službo skladiščnika Ponudbe pod »Vesten uradnik« na ogl. oddelek »Jutra«. 58064-2 Uradnik srednjih let, z večletno praks« r knjigovodstvu, samostojen bilancist, nemški koresponde.nt, skladiščnik, kalkulant, blagajnik, ter zmožen vseh pisarniških del, želi premeniti službo. Vojaščine prost, pošten in zanesljiv. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober delavec 82«. 57982-2 Gospodična sposobna in verzirana. Išče mesto npraviteljice (ekono-mice) v zavodu ali hotel skem obratu. Ponudbe pod »Inteligentna« na oglasni oddelek »Jntra«. 58079-2 Korespondentinja in »tenotipistinja. perfekt-na r slovemskean, nemškem deloma srbohrvaškem in italijanskem jeiziku, išče nameščenje z januarjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Korespondentinja«. 58226-2 Brivski pomočnik mJad, pripraven m hiter, išče mesta kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58354-2 Dve šivilji bi B« kot boljši (»obari«! (začetnici). NasW t ogl. oddelku »Jutra«. 58379-2 Dekle stan* 18 let, išče pri šivilji, da bi 8« poleg hišnega dela lahko izurila tudi nekoliko v šivanju. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »Poštena 18«. 58442-2 Kroja?!d pomočnik Izobražen v malih ln velikih delili, v finem delu po meri ln v fin. konfekciji želi premeniti službo. Naslov v oe-lasnem oddelku »Jutra«. 58441-2 Strojnik •star 29 let, lzučen ključavničar, z večletno prakso, z dobrimi spričevali, išče primerne službe. — Zmožen sem vseh naprav in popravil pri parnih napravah, avtomobilov, Dieselmo-torjev, kakor tudi električnih instalacij. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojen 44«. 58444-2 Gospodična perfektna Btenograflnja ln strojepiska, fakturi-stlnja, zmožna knjigovodstva, korespondence z odvetniško in trgovsko prakso Išče službo za takoj ali pozneje. — Ponudbe n aoglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarniška moč. 21« 58397-2 Natakarica zanesljiva in poštena, kavcije zmožna, išče mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58463-2 Mesto hišnika i i 6« zakonski par brez otrok. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 58495-2 Dekle izučena šivilja, išče službo pomočnice v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58555-2 Dekle pridn« in pošteno, Sč« rfitž- bo postrežnice za ves dan. Marica, Kotnikova ulica 8. 63546-2 Krojaški pomočnik išče mesto praktikanta proti hrani in stanovanju. — Sv. P»tra cesta štev. 59. 58544-2 Samostojna uradnica z daliSo prakso, prosi nameščenje. Naston mogoč z novim letom. Ponudbe pod šifro »Perfektna nemščina« na oglasni oddelek »Jn-tra« 58527-2 B!v=i orož. podoficir v najboljših letih, vesten In strog človek želi orimerne službe v kakem podjetju. Reflekti-ra na hrano in stanovanje. Ceni. ponudbe prosi pod šifro »Samec 01« na oglasili oddelek »Jutra«. 58501-2 Mesto vzgojiteljice išče tridesetletna dama. Je vešča osnovno - šolskemu pouku, klavirju; govori nemško, slovensko in srbsko. Ponudbe pod šifro: »Vestna in dobra« na oglasni odd. »Jutra«. 58469-2 Brivski pomočnik dober delavec, tudi dober bublštucer, išče na-meščenja z takojšnjim nastopom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod dober »Bublštucer«. 58562-2 mtištuželč 500 Din tedensko plačamo osebam, ki imajo mnog« poznanstva! Pera *ons. Ljubljvia. poštnt pTe ia! 307. Znamko za odgo vorj 257 _______ z motornim strojem — »e priporoča za vsak« delo — tudi za konfekcijo. A. Novak, Moste, Zaloška c. št. & 57871-3 Podružnico v Mariboru trgovine šivalnih strojev, koles, gramofonov oddam agllni osebi z nekaj premof;en!a. Eksistenca zasigurana. »Galanta«, Ljubljana. — Poštni predal 352. 58451-3 Ne obljubujemo Vam ničesar ker ni mogoče, toda dajemo Vam priliko, da z našimi gramofonskimi ploščami, specialno Izdelanimi lz mehke tva-rine, zaslužite toliko, da Vam bo vpntianje, ki izvira lz sedanje krize: kako živeti, postalo lahko rešljivo. Ako nam pošljete 30 Din za vzorec Vam istega pošljemo takoj poštnine prosto. »Tempo«, Ljubljana, Salendrova 6. 58529-3 Koacesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Oojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacij«. 57164-4 camfrnikova šoferska šola ijubljana, Dnoajskg e. 36 .Jugu Auto) telefon 2236 Prva iblast. kooceaijomiaaa frospekt 15 taatoaj — pl -lita ponj! 251 Šivilje in krojači! Od 3.—23. januarja 1932 priredim damski in moški prikrojevalni tečaj Poučuval bom po najmodernejše metodi. Priglasitve Siprejemam do 1. jan. 1932. Natamčna pojasnila daje Teodor Kun«, lastnik ko-nces. strok, šole, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4/II Krojni vzorci »e izvršujejo po meri. 58011-4 Jezikovna šola Gosposka ul. 4-1. — Vsi moderni Jeziki. Prvovrstni poceni pouk. — Otroške skupine. 58402-4 Praktično knjigo nemško (event. slovensko) kupim za samouk francoščine in francoski slovar. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 58500-8 motttiki Več potnikov proti fiksumn in provkiji sprejme amerikanska vele-firma. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Amerikanec 58«. 58207-5 Trjrovski potni si obiskuje trgovine ▼ Iravski banovini, »e sprej me kot zastopnik podjetja za pogrebne potrebščine. Ponudbe na ogla«, oddejek •Jutra« pod ».Postranski zaslužek«. 58036-5 Trg. l7*olane aeente za prodalo galanterijskih predmetov, patentov in higijeničnlh go-spodlnlskih predmetov na obroke proti dobri plači ln nalvlšji proviziji Iščemo. Vzorčno kolekcijo minimalno si lahko vsakdo nabavi. — «apira, Omnla, Dunal-ska cesta 36. 58535-5 Flksum In provizijo iud Iravsko banovino ta ma lufakturno blago. — Po indbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum n provizija«. 52692-5 Potnike agilne, »prejme takoj proti fiksumu in proviziji »Triglav-Import«, Maribor, Fraukopanova 1. 58303-5 Zastopniki (ce) za obiskovanj« privatnih strank z vpeljanim predmetom, sprejme takoj P e t r i 6, Krakovski nasip št. 26/1. 58564-5 tRiipiri* Kavarniške i dzice z marmorna tirni ploščami kupi slaščičarna Žužek v Skofji Loki. 58196-7 Prazne vreče od i o l i, BO kg vsebine, popolnoma cele In čiste, oprane, brez lukenj in krp kupuje po Din 2.60 komad frank« Karlovac »Promet« veletrgovina vsakovrstna robe. Ernest Eisler. Kar lovac. Telefon 67. Brzojav Promet 366-7 Suhe gobe kopu}* po Din 55—65 kg po kakovosti — ter lepa .tamizna jabolk? razpošilja Peter 8 e t i n a. Radeče. 231-7 Kupim: 1 ročno štanco aH eka-center prešo, 1 mali vrtilni stroj (Schnell Bohrmaschlne), 1 elek-tro motor (eno četrtino P. S. (220 Volt). Pismene ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na oglasni odd. »Jutra«. 58394-7 Srebrni jedil, pribor (Essbesteck) v dobrem stanju za 12 ln več oseb kupim. Ponudbe z navedbo števila in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jedilna garnitura«. 58375-7 Petrolejsko peč majhno, dobro ohranjen* kupim. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 56530-7 Vijofino polovično kapi aJ-ektro-Harvliček, Sv. Petra cesta št. 5, dvorišč«. 58047-7 Črn planino dofcno ohranjen kupim. — Poniidibe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 58558-7 Krasen salon za klub aH drnštvo poceni odda hotel »Tivoli«. Kuhano maslo garantirano čisto in »v«fe nudi Ed. Suppanz, veletrgovina, Pristava. 58191-6 Sveža jajca t »abojih po 720 » 1440 komadov, pi> najnižji dnevni ceni dobavlja Josip Lah Oslnševci pri Ptuja. 58194-6 Vinske sode hramne, hrastov«. dobro ohranjene. od 20—50 hI vsebine, ea 12 komadov ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 58013-6 Žimo za modroce od najcenejše do najfinejše po tvorniških cenah prodaja Rudolf Sever, Ljub!lana Marijin trg št. 2. 5629S-6 Več ptičjih kletk prodam. Male pe 10 Din. velik« po 40 Din, kakor tudi vb« potrebščin« za goji tel je. Dolinar Rafael. Denrinska ul. 7, Kolezra. 58364-6 Prodaja čevljev na obroke Kdor l«U kupiti prima in moderne čevlje za gospode in dame, proti plačilu na obroke, naj t. dopisnico :avi svoj naslov na ime: Kozosrlav Ivan, Ljubi :ana. Židovska ulica štev. 6/1. 5S2iS-6 Fotoaparat 13 X 18. za 400 Din proda I. Nadišar, Tržič. 58245-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik Tržaška cesta 16. tel. 33-13 Usnfat suknjič nov za 560 Din prodam. — Prijave na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Us.niat suknjič«. 57779-6 Premog in drva Drodaja Jezeršek. Vodmai 200 Puhasto perje čisto, čohano. kg po 48. Din. druga vrsta kg po 58 Din čisto belo gosje kg po 130 Dtn in čist; puh kg po 250 Din raz oošilia po pošt. povzetju L BR0Ž0V1C, ZAGREB, ilica 82. 22 6 Volno za modroce zelo poceni prodaja Sega. Cankarjevo nabrežje št. .VI 3486 Metulji - atlas in dragi eksotični in domači lastne roje naprodaj. Naslov v oglasnem oddeJ-kn »Jutra«. 583Č7-6 Fotelj dobro ohranjen, poceni na prodaj na Rimski cest« 20 pritličje desno. Na ogled m-ed 13. in 15. uro. 58S32-6 Akvarij 60 litrov, i stojalom, greto ta motorjem za vodomet prod."m. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 58198-6 Štedilnik želeeon, zelo dober, čebrl-ček za perilo in tomno modra moška obleka ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58345-6 Medeni lestenec prodam. Naslov v oglas. oddel. »Jutra«. 58339-6 Razne Igrače dobno ohranjene poeea! prodam. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 58374^ Lično omarico za stoječ« gramofonske plošče prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Varstvo plošč«. 58391-6 Otomana lep*, »koraj nova naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«, 58110-6 Trgovino z drvmi in premogom dobro vpeljano, prodam. Naslor ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. 58398-6 Orehovo mizo šivalni etToj ln druge pohištvene delo prodam v Javnih skladiščih na Dunajski cesti štev. 33. 68445-6 Voz lahko tflrco na peresih ln par kompletnih komatov prodam. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 58411-6 Pisalni strojček »Portable«, skoraj nerabljen ugodno proda Tavčar. Strel Uka 22U. 58v52-6 Pasja utica poceni naprodaj t vili »Valiv«. H»rbersteinova 10 — pri Stadiona. 5S462-6 Otroški voziček na peresih, naprodaj na Sv. Petra cesti št. 49. dvorišče. 58173-6 Fotoaparat »Okoli« za po-večavanje brez »Kond^nsorja«, kamera 13 X 18 cm >G6rz Da-gor« (Schlitzverschluss) poceni proda »Viktor«, Knafljeva ulica 4. 58027-6 Več perzij. preprog lepih, za zelo nizko ceno zaradi preselitve v inozemstvo predam. — Naslov pove oglasni od-delek ; Jutra«. 58512-6 Železen štedilnik dobro ohranjen poceni proda Kušar v Šiški, Kettejeva št. 3. 58400-6 Storžke za okras božičnih dreves, od rasnih eksotičnih smrfk dobite na Krekovm trgu št. 10, dvorišče, levo. 58532-6 2 lepi, starinski pisalni mizi ena barok, ena emptr ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 58533-6 Nove sanke ngod.no naprodaj na Mirju št. 2VIT. 58535-6 Avto znat»&« »Essei« ->rav malo vožen, poceni naprodaj. — Pojasnila v oglas, oddelku »Jutra«. 58300-10 Prodam: dvosed ež-ni avto za 8000 Din: šdrisedeini, 18.000 km vožen za 10.000 Din, ali ga zamenjam za šestsedež-nega; motorno kolo s prestavami za 300(i Din in kovčeg gramofon za 600 Din, vse v dobnim stanju. Event. tudi zan eniam za vino, žganje, opravo ali kaj dmerega. Ponudbe pod šifro »V dobrem stanju« na oglasni oddelek »Jntra« 58250-10 AOaklan: 6-clllndrskl v dobrem stanju z električno lučjo, ima nove gume, prodam takoi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 58504-10 Redka prilika! Avto Studenbaker Presl-dent general motor, 6-ciUnderska, Hmuslna, 6 sedežev, v popolno dobrem stanju. Cena nove 240.000 Din se proda za 60 Din zaradi odpo-tovanja. Ogled Garage Stupica. Slomškova. Lu-člč. Ljubljana. 58401-10 Auto »Pontlac« General Motor, 5 sedežev, skoraj nov, prodam zelo povoljno. — Vprašati na Jugoslaven-sko Orensteln in Kop-pel d. d., Zagreb. Ilica št. 16. 57595-10 Žensko kolo dobr« ohranjea« kupim. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 68S8-M Novo damsko kolo in nov gramofon prodam za vsako ceno. Miklošičeva 7-III. levo. vhod poleg slaščičarne »Depa«. 58074-11 Nc vo moško in žensko kolo in nov gramofon prodam za vsako ceno. Miklošičeva 7-III., levo, vhod poleg slaščičarne »Depa«. 58450-11 Nov radio štirioovni, i zvočnikom aa 850 D:n proda Ponikvar, Celovška cesta 21 (hlev) nasproti pivovarne Union. 58426-9 Trocev. radioaparat i tvočnikom in dvema slušalkama in vsemi dru gimi pritiklinami poceni prodam. Naslov v osla*, oddel. »Jatra«. 58271-9 Visoko gramofonsko omaro ki sprejema na vsak tok. štiricevni flsrtl-ev radio in zvočnik poceni prodam. — N.a«Iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58360-9 Omaro dobr« ohranjeno. • 4 predali, prodam za 900 Din. Klunova ul. 4, Kodeljevo. 58336-12 Nekaj poništva dobro ohranjenega naprodaj na Sv. Petra cesti št. 59. 58472-12 Sobna oprava jn leilozen štedilnik p« »e-lo nizki ceni naprodaj t Jenkovi ulici štev. IS. 58331-12 Pohištvo Spatelce lz trdega ln mehkecra lesa. kuhinje in razno drugo pohištvo dobite najceneje pri Matiju Andlovic, strojno mizarstvo, Komenskega uilca 34. 58510-12 Mizarstvo »Sava« v Kolodvoreki ulici it. 18 ra/nroda;a pohištvo po najnižjih cenah. 68438-12 Lepe spalnice !i tTdega in mehkega Ines tor kuhinjske oprave nudi najceneje Vidmar v Zeor-nji Šiški. 58485-12 Oprava 1 lepa kredenca, 1 Balonska omara, 1 jardl-nlera z zrcalom, 1 salonska garnitura, obstoječa lz 6 stolov, 2 plišastih foteljev ln mizice, 1 preproga ter kompletno opravo za spalnico, 1 kuhinjska oprava etc. zaradi smrti po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58526-12 Otroka sprejmem v oskrbo. He »lov por« oglasni oddelek »Jutra«. 57927-14 Na hrano fino, domač« sprejmem 2 poepoda ali gospodični. — Naslov T oglasnem odd<4kn »Jutra«. 58368-14 Abonente dobr« knM in stauovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 58484-14 Domačo hrano lobr«, p« IS Dm dnem« nudim v centra mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58570-14 Plašče .aborante. piče za mesarje, ae obrti, aajboljše Ljubljani, za zdravaike brivce itd., j« natakarje, peke. kuharje io »orod-izdelaje po meri C. I. Hamann v Mestni trg »t. 8 53253-13 Zimski plašč moški, črn, nov, poceo! prodam. Meiisk« 59, I. ad. Maribor. 5&305.1S Dolg kožuh čn» preoblečen, d o h r • ohranjen naprodaj za 500 Din. Nasiov v oglasnem oddelka »Jutra«. 58082-d3 Moški zimski plašč črn, nov, eleganten poceni prodam. Naslov v offias. oddelku »Jutra«. 58386-18 Mikado skoraj novo xim«ke suknje prodam za polovično cen* Ponudbe na oglas, odde-lek »Jutra« pod »Oj ton!o«. 58302-1« 2 ženska pla?" fzimska) zelo poceni proda Podgoršek. Gosposvetska e. št. 10/UI. 58468-13 Plesna obleka črna, crepe georgett«, damskl zimski športni plašč po ugodni ceni prodam. Ogled v ponedeljek od 1. do 3. ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 58515-13 Smučarske drese iz dobrega in Srprfnega blaga, po meri »er fared-r«« nizki ceni napravi K. l~o6-nik, Tavčarjeva ulic« 8. 58483-13 Smrekovega lubja (čresla) zdrobljenega prodam reč vagonov. Interesenti naj r ponudbah pod šifro »Creslo« na oglaiaei oddelek »Jutra« navrdoj® tudi ceno. G&0S-1* Borovih desk »trtifh, 1 vagon, 5 aa. 1-8. kuui A- Oudor, Josenir*«. 68307-M Orehove plohe !«p« in stiive proda Mala čolnarska ulka H, 68416-10 Sithfh bnkovfh drv pet metrskih klafter prodam po 350 Din, menjam tudi za zidno opeko. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 63534-13 25.000 Din posojila tudi denarno vlog«, aH knjiiico, rabim za 6 m«-secerv. Večja garanol.»*k» vrednoe*. Piača-m vi^ok* obresti po dogovoru. Dopise pod značko »Ogodno« na oglasni oddelek Jutra. 88201-1« Družabnika (co) tudi x osebnim »tvieiovm. njem sprejm>m za rcše rentabilno (dobičkanxw>obr«»tim zastavi vrednosti. ali dam dobro hrano in stanovanje Ponudbe n» ogla«. oddelek •Jatra« pod »Nujno 100«. 58370-16 300.0t!M) Din posojila radi konverzije bančnega dol?a Išče Indu-etrllsko podjetle. Nudi absolutno varnost — kondir-lje po dogovoru. Ponudbe pod »Varna naložba« na oglasni odd. »Jutra«. 58409-16 Trgovski pomočnik ki ra«t>ol*ga > 50.000 Din. prev*aim« trg«>vino ali topilnico, event. pristopi kot družabnik. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Dobr-o idofta«. 58569-16 Posojilo 4ob1t* na hii>otcko »11 poroštvo. Za informacije pi Site na Poštni predal 371. LitiMjana 5811016 W najem Trgovine ob«toj«čo le 80 let. t prometnem kraju na Gorenj «kem .>ddam t janua-;em t najem Naslov t og!ns. oddelku »Jutra«. 58185-17 Novo trgovsko hl=o % i lokaloma, 2 sobama iti jahinj-o. tik r lavne ceste ▼ centru Bleda oddam v najem — na'raj* za 8 do 10 let. proti predplačilu celotne najemnine Nasiov V oglasnem oddelkn Jutra 58200-17 Gostilno in mesnico v občui-ki hiši tik farne cerkve, ločeno ali skupno, i inventarjem ali brez ud-dam v najem za dob" treh let najvišjemu ponudniku. — Pojasnila pri županstvu TržiSče. Dolenjsko. 581«9-I7 Prostore za vii»*ko trgovino. vril-ko klet. hramu« sode in skladiščni inve.ntar jddam v najem z novim let oni. Ljubljana 7, Gasilska cesta S (Šiška). 58363-17 Majhen mlin n* v«do telim vzeti v najem ali pa prUtopMi kot družabnik i mali' kavcijo. v okolici Celja ali Maribora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Mlin v najem« 58351-17 Gostilno ▼ okolici l/irUjane oddam v naiem. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 58367-17 Gostilno dobro idočo vi a men na račun ali grem za poslovodjo v trgovino mešanega blaga. Cenj. ponudbe na podruinico »Jutra« v Ma riboru pod »Delaven 1931«. 58293 Čevljar, delavnico z vsem Inventarjem odda v rtaiem. ali ugodno proda Franc Primožič, čevljar v Škof ji Loki. 58261-17 NVoiaško dclavnico odda.m z vsem inventarjem ter stanovanjem t nsiem zaradi smrti. J« dobro vpeljana na prometnem kraja. Rupnik. Logatec. 58338-17 Veliko pekarno dve veliki peči. veliko delavnico in dve sobi za stanovanje, vse pod enim ključem ln veliki ulični lokal na najbolj prometni ulici mesta dam v najem. Informacije daje lastni.k Peter Vrkljan. pek. obrtnik, Zagreb, Illca 110. 58437-17 Bohinj v sne&u krasen božični lo smučar ski izlet. 0 praznikih brezplačen smučarski teča; pod vodstvom II. drž. prvaka g. Godca Rote! Triglav s 50 posteljami pension A Din 45.—. H" tel Marke3 s 20 postelja mi pen-sion i Din 45.—. Hotel Bistrica s 17 postt Pami pension i Din 40,-Prj 10 dnevnem bivanj.. i.nlovična vožnja po f. leznicah. 58331-1' Gostilna »Ra/em« na 2ab'eku nudi dane-cenj. gostom purane srno kozlička, klobase ln dru?e ledi ter pr"o-vrstna vina- kra*ki teran Istrski refošk, šta-terska. dolenjska ln dalmatiska vina. Dobra hrana, dobra vina — cene nizke! 58372-18 Kam pa kam? Posebna specllalna čr-novlSka vina ln kuč, priporočljiva za slabo, krvne kakor tudi prist. na štajerska vina se dobilo po Izjemno nizkih cenah v gostilni ln kavarni ln v točilnici gostilne ln kavarne »Pod Klan^kom«, Liub-Hana. Cesta v Ro*no dolino 36. 58433-18 Gostilna Tomšič d« Sv Jakoba trgu nudi novodospeii cviček po Din 12 !i'ter. 58464-18 Lokali Trgovino z feleznino in barvami, do vpeljano, v večjem mestu Flrv. Primorja prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Kot začetni kapital potrebno 60 -80.000 Din. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« |>od Šifro »Železna«. 58276 Lokal v sredini mesta oddam t 1. januarjem 1932. Naslov v ©glasnem oddelku Ju>tra 58257-19 Mlin tri tečaje, na stalni vodi. z dvemi stanovanji oddam z novim letom v najem oh glavni železnici. B minuit od cerkve in 7 ninnt od postaV. pojasnila daje Franc Kunstler v Litiji. 58124-17 Ker nameravam vsled dru finskih razmer »pustili »vojo itar« renomirano in dobro vpeljano trgovino ki ee nahaja na naipro m^tnejši točki mesta, isto pod najugodnejšimi pogoii oddim v najein V hiši se Tiahaja tudi ure;eno sta-tiovanje in skladišče s pri tiklinami. Vse cenjene ponudbe na tvrdko Nežika KOssol No-vo mesto. 57977-17 Pekarno dara v najem na prometnem kraju z vsem mven tarjem radi družinskih razmer. Odstoipnina 15.00i> Din Naslov v oglasnem o-lde|. ka »Jntr*« pod »Lepa prilika 15.000«. 58314-17 Trgovino ta ze!<> prometni toflcl v Trevaljah (Koroško) v?)»-d ro,1hin«kih razmer takoj oddam v najem Potreben kapital za prevr^ro zaloge m« lahko plača t hranilno knHžico Povprašati pri: Janko Kramžar. Prevali«. 58323-17 Posestvo » gostilno in m<^arijo dam ti daljio dob« r najem Vii-ašana na ,og!a«ni od de'»k »Jntra« pod •Takoj«. 58087-17 Gostilniško osebno pravico oddam v na;-m Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Wif>fi-'7 Trgovino z mešanim blagom dam v najem ali na račun proti kavciji 15.000 Din. Poročen par brez otrok ima prednost. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Kavcije zmožni 40«. 58440-17 Gostilno ali vinotoč vzamem v najvrn. Ponudbe na og'a«ni oddelek »Jirtra« pod »Daima«. 58474-17 Gostilno kupim ali vzamem r naiem v LJubljani. Gostilničar, zmoSen kavcije. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 10«. 58482-17 Trgovino na najbolj prometni točki. na križišču štirih cest oddam v najem po ugodnimi pogoji. Dopise na oglasni oddele« »Jotra« pod šifro »Promet«. 58566-17 vovol Novo! Dalmatinski »eljažki po lrurn na S*. Petra nasipu št 43 je otvorjen Vini. po konkurenčnih eenah trm. 8 Din rde4*. g Din belo 10 D'n. rakija 85 Dir. m kvasina b Din. Pripo ro&a s« dalmatinski -eljak 53767 18 Restavracija Zebal Rudnik Ljubljana Doleniska cest' pr(T>oro6» vsako soboto in nedeljo prvovrstne domače plenice, krvave io jetrne klobase. Prietna in dobra vin«. 86697-18 Restavracija »Gorenjski ko'odv^r« priporoča danes domače pečenlce. krvave ln Jetrne klobase kakor tud! dobra štarelska vina 58478-18 Gostilno v Ljubljani radi boleim takoj oddani. Ponudbe na '>glas oddelek »Jutra« pod šifro »10«. 58039-19 Brlvnlco dobra idočo kupim. Ponudb« z navedbo mesečne g3 prometa in ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Brivnica«. 58178-19 Loka! za trgovino ali pisa.rno »d dam tako { na zelo promet ni točki Naslov v >gla«. rvidelko »Jutra«. 57525 19 Primorci, Ameritrand pozor! Gostilna in trgovina naprodaj v Od rančih, okoliš Dolmja L«idava. v prometnem kra^u. ToSi »e 70 hI vin«.. Kdor je kupec, nai se oglasi na- Kbenspanger. Beltinci, Prekmurje. 58306-19 Pisarniške prostore v Dalmatinovi ulici oddam s februarjem 1932. Pol7ve se v stavbni pisarni Stnle iowskl. Rimska cesta št. 2 58054-19 Pritlični prostor za Met. dHavnicn aH »kla«iišče oddam t Ključavničarski ulici S. 58346-19 Veliko skladišče lepo. oddam na Dunajski cesti št. 7-9. Vprašati pri gospodarju. 58284-10 Špecerljo prevzamem v pe.nt.ni I.'ub-l*ane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Več let vpeljana«. 58425-19 Loka! primeren za mlekar« išč-.m Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna točka«. 58431-19 Lokal oddam na promeuiem kroju. — Na-slov » oglasmem •»ddelkii »Jutra«. 58477 19 mBm RADIO BAR A D I O D A Vam nndl najvišjo ceno za vaSo zastarelo radlo-postajo v zamenjavi za najmodernejše aparate na tok HORNY — TUNGSRAM — ORION itd. A D I O 6 A Lokal za brivsko obrt iščem na prometni točki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Frizerra«. 58406-19 Trgovski lokal z Inventarjem na Jako prometnem kraju od lam takoj ali s 1. januarjem 1932 proti meseč-il najemnin! Din 600. Naslov v oglashem odd Jutra«. 58369-19 Lokale primerne za delavnico oz. skladišče, ležete ob glavni cesti ln tramvajskem postajališču, z vhodom lz veže oz. lz dvorišča, oddam s 1. ja nuarjem 1932. — Vprašati v pisarni Vodnikove kisarue. LJubljana VII., Celovška cesta 42 58505-19 Veliki prostori 220 kv metrov, svetli, suhi, električna razsvetljava. vhod lz ceste ln dvorišča v centru se oddajo event. tudi polovico. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra««. 58445-19 Lokal iščtsm v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plačdlio 97«, 58497-19 Poslovne prostore 4 »obe v Pr«šera.lišSe. Moderno urejen, s tekočo vod j in elektriko v vsaki sobi. Vrt in razne pritiklin«. Pisati na naslov-PoStanski pretinac br. 16. Dubrovnik. 58153-20 Stavbna parceh v bli-žini oore remize r Zg Šiški- naiprodaj. Poja* iHi daje .-»ndrei Perko v Zg Slik* št 29. 57535.?«' Kupim parcelo ob Doleojflki c.nsti. Nasiov t oglasnem oddelku Jutra 57955-20 Tovarna stolov modorrm žaga stalna vod ni pogon, lastna plektričn« entrala — kombinirana « Fslo tn tozadevna trajna koncesija veliko omreži«-sa trg In okolico, ve? zem liišča vila Im druga po slopta rentabilno rad: >dr>otovania » inozem «rrn poceni naprodaj na Sn Sfaier«k<-m Ona Din 700.000. tod' pro« hranil nI knjižici Event <*id; zamenlam za krasno gozd no posestvo Ponudbe pod 5!fro »Električni »talni in no«« na ogla«n< oddelek »Jutra«. 57964 S«1 Stavbni prostor ca 20.000 kv. metrov, na l»ipe.m »jlnčnem in idealnem kraju r večjem In dnstriiskom me«*u na Go roniwk«m prodam. TOŽB de-vni« ponndibe pod »Redka prilika 156« na oelasni odd-elek »Jutra«. 58247-20 Enodružinsko vilo komfortno zidano, z vrtom ob Stadiorra oddam takoj ali s fe*>ro®rjem. 4 sobe, »lin v kuhinji in kopalnici Ifesečna najemnina 1200 Din. Ponudbe pod šifm »Komfortno« na ofrlaa. od dHek »J»trs«. 58217-20 Posestvo v teme r i 9 ofalov prodam. Sredi posostva je no^o zidana, z opeko krita hiša. Posestvo je v enem ko?u. obstoji a travnikov, goz da, njiv in vinograda, na haja se poleg rud. kolo nij. S posestvom naproda. živ in mrtev inventar in pridelek za ceno 70.I1M Din. Ignac Margon. Mali kamen, Rajhenburg. 58265-20 Pekarno prometno, blizu cerkve i.n fn>- u}e k trpim za ceno dn 130.000 Din proti takojA-nj-mii plačilu. Imo-ti mora od Din 500 oaprej cinevn.vga pnome'ta, in n« predaleč oddaljenimi stran kami Ponudbe z natanč ni'n opisom je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Pekarna«. 58193-20 Mala lesena hišica t 1000 m» zemlje blizu Maribora prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »10.000.—«. ' 68041-20 Pozor, trgovci! Na Bledu prodam krasno trgovsko hišo z vsem inventarjem Sijajna btwloč nost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »50.000«. 5843S-20 Hišo v Ljubljani ali na periferiji kupim takoj (do Din 200.1100). Plačam s hranil, knjižico odnosno tudi z gotovino. Event. hipoteka se prevzame. Ponudbe na ogl. oddelek »Juitra« pod »Hiša/200«. 58318-20 Mlin kmečki, a 8 orali posestva in gotzdom naprodaj v cen tru kraja t srecu Slovenjgradec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlin v centru«. 5832-4-20 Hišo 1 nekaj vrtom prodam n« Vinici pri Črnomlju. Ista ima 7 sob. klet vodnjak. 2 hodnika, veran"« in drvarnico, sedaj je notri gostilna. trafika, mizarstvo, poleg je urejeno tudi moderno čebelarstvo z več panji čebel. Naprodaj z vsem inventarjem ali oddam tudi v najem. Več se izve pr| Mikuliču na Vinici 58329-žO F.ionad^tropno hišo gospodarsko poslopje, kozolec, vrt za zelenjavo. lep sadonosnlk. velika njiva, dva gozda, pripravno za vsako obrt pri glavni cesti ugodno prodam takoj. Naslov v orlasnem oddelku »Jutra«. 58381-20 Hišo aH vilo v mestu ali na periferiji do 250.000 Din kupim. Ponudbe pod »Nova zgradba« na oglasni oddelek »Jutra«. 58507-20 Trlnadstr. palačo reprezentančno, trgovski lokali, v najlepši ulici Ljubljane, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Palača«. 58420-20 Gostilno ln trgovino sta.-uznano, z mešanim blagom ter kovačijo tik farne cerkve na deželi zaradi družinskih razmer prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepa lega 99«. 58399-20 Parcele ob Savi pri Jeiici, ponam<«n« po 700 m* ali tri akupno prodam. — Interesenti naj »e javijo oa oglasni odd«-lek »Jutra« pod šifro »Enajst dinarjev«. 58476^0 Trisob. stanovanje z veliko pred»kOo in ko palnico. zelo udobno in suho, ugodno takoj razpoložljivo, Svetokrižki okraj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58^35-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom in pritiklina m; oddam. Več se poizve v Rožni dolini, cesta VI št 33 — kolonija »Stan in dom«. 57994-21 Gostilne - Mesarije mestne in dizelske od 125.000 dinarjev, kakor posestva ln hiše od 30.000 dinarje* dalje prodaja Posredovalnica Maribor. Sodna ulica 30. 58317-20 Kupim parcelo v LMibljsini ali okolici. Ponudb« z na-vedbo le^re In točne cen« na ogtas-ni od d.-lek »Jutra« pod značko »E. D.« 58310-30 Vilo rli hišo d"v ona d stropno, kupim ▼ bližino »v. Jožefa. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stev. 109C0«. 58172-20 Več hiš trgovskih, gostile® ta ata-novanjskih v mestu ta na leriferiii naprodaj po ze-o nizki coni. Naslo-r v oglasnem oddelku »Jntr*« 66349-20 Pozor! Vogalno parcelo na Prnlah. t najlepši soljična legi. katera meri 1WV> kv. metrov, naiprodaj. Na^(»v v oglasnem oddelku »Jntra«. 58348-20 Parcelo ali pa tudi niau ,Ao h I i o kupim v Kok-ziji. pismene .ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 36«. 58481-20 Vilo aH hEo v Ljubljani kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod »400« na oglasni oddelek »Jutra«. 58511-20 Krasno vilo ugodno prc*i*jn. poizve ae v gostikii »Birt«, Zgornja Šiška 100. 68582-20 Kmečko posestvo 14 oralov. ure la me- sta Celja, za 60.000 Din pioda ArzenAe-k, Cetl je — Kralja Potra cesta štev. 22 63581-20 Lepe stavb, parcele po l Robnikom agiodno naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 58575-20 Hišico ugodno prodam ali dam v najem v Gramozni Jami. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 58461-20 Nova hiša enonadstropava poceni na-prodaj r Maribora. Viktor Paonova «8. 68296-30 Zidana baraka s približno 60 m' zemlj«. v industrijskem kraju, porab-na ia malega obrtnika, zelo ugodno naprodaj. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 58268-20 Restavracija z 2 gostiln, sobama inventarjem. lepo verando ia krasnim stanovanjem, v industrijskem kra i-n naprodaj PoiasnfU daje Franc Fon. oka pri Zidanem mosrtu. Mikovte. 58tJ62-20 Krasno vilo stanovanjsko — v centra Ljubljane, in hišic« na periferiji prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hišic« 44«. 58483-20 Redka prilika Pa oteki eeni prodam več parcel v centru I,ji>M -an--Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v 9e!.'nhiirgovi al. pod frtfro »Ugiodno S4«. 58421-20 Enostanovani hišo poceni prodam. Naslov r oglasnem oddelkn »Jutra« 684.15-20 Pritlično hišo 6fk Kranj« prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ».Kranj«. 58556-20 Lepo vilo s tremi stanovanji ta velikim urejenim vrtom zelo ugodno prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 58454-20 Enonadstropno hišo v kateri se nahaja naj-moderneje urejena parna pekarna s prima odjemalci zaradi družinskih razmer takoj prodam. Potreben kapital 150.000 Din. Izvrstna naložba kapitala, ker prinaša letno 42.000 Din najemnina. Cenj. ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod značko: »Ugoden nakup«. 58579-20 Hišo z gostilno gospodarskim poslopjem, zemljiščem ln sadovnjakom v prometnem kraju Savinjske doline, tik ob državni cesti s prostori za trg. lokal se prodi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Hiša z gostilno«. 58578-20 Stanovanje Stanovanje sobe. kuhinje In pritiklin, v Novem Vodmatu za 250 Din mesečno ta v Stožicah za 200 Din oddam Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 58299-21 Trisob. stanovanje komfortno, s kopalnico m vsemi pritiklina mi. elek triko, plinom itd., za B-žigradom oddam z januat jem ali februarjem. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5S053-2" Štirisob. stanovanje s pritiklinami. v bližini univerze oddam i januar jem 1932. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Celo nadstropje«. 58103-21 Stanovanje podpritMčje. soba, kuhinja, shramba. elektrika, vodo vod. oddam s 1. januarjem Se!« Moste. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 58328-2! Malo stanovanje oddam v Dravljah št. 118. pri tramvajski postaii. 58099-21 Stanovanj knbtT\j«. »obe v podpri-Cličju tor ene velike prazne »obe s posebnim vhodom oddam v Prešernovi ulici 2 ob Zeleoi jami. 58359-21 Stanovanje eno>obi»u u .1 d * in majhni druiini na GUncah — cesta IX /14a. 58191-21 Stanovanje 2 parketiranih sob, kabineta. predsobe, kuhinje ln vseh pritiklin takoj oddam. Naslov po.e oglasni oddeleic »Jutia* 58518-21 Stanovanje »obe In kuhinje i pritiklinami oddam i 1. jann-arjem. Zelena iama, Simon Gregorčičeve ul. 7. 58335-2' 1 sobno stanovanje oddam. Na/dov v ogla«, oddelkn »Jutra«. 5835.5-21 Stanovanje 8 »obno. oddnm. Languso-▼a «1. 6/1, Mirj«. 583&4- Dvosob. stanovanje t vsemi pritiklinami takoj oddam v Zg. Sifki. Ve rov-škova ulic« St. 57 (f>reko gorenjske proge). 58287-21 Stanovanje parketiraoe »ob*. kuhinje in pritiklin oddam tako« v Mostah — Cigl«r:ev» S9 583S3-21 2 stanovanj S parketi-anih sob, kabineta. balkotna ta pritiklin oddam takoj v Bolgarski ulici it. 24. 68408-21 Dvosob. stano\an;e s KuiuiijO Ln vsemi pn-tiKUnami blizu opere tak^j oddam za 900 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58492-21 Stanovanje v Celju 2 sob, ka.twi;i-ta. kuhinje, predsoba, verande i.n balkona oddam v vili »Liva da«. Gaber je. Na raz.jk.ia-go tudi vrt. 58500-21 Enosob. stanovanje 8 pritiklinami takoj od dam ▼ Vodmatu, Stišterši-če-va 5. 56572-21 Stanovanje »obe ln kuhinj« lakoj oddam. Poizve se na Dunaj ski cesti 48. 5857,1-21 Enosob. stanovanje » pritiklinami odda-m s 1. januarjem na Smartkifki costi 21. Istotam oddam dva stan. prostora t lameri po 40 m1, primerna tudi za skladišče. Več se poizve v Dvofakovi ul. št. 3, dvorišče — pisarna. 58576-21 Sobo in kuhinjo opremljena z v&em inventarjem, iščem za 25. december. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »400« 68350-žla Stanovanje 1 ali 2 »ob ižčeta s februarjem, ves dan odsotni 2 gospod i&m. Ponudbe pod »!H> Din 6WJ« na oglasni oddelek »Jutro«. 58306-21/« Dvosob. stanovanje solmčno, t kopalnico, iSčtim v oen-tru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »512«. 58378-21/a Opremljeno sobico v biiiiui LeoniMa oddam boljši gtrspodični ali gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 582<>6-23 Sostanovalca v le^>o in čisto sobo s po sebnim vhodom, elektriko in hrano takoj sprejmem ta 150 Din teden.-ko na Sv Jakoba trgu št"v. 5/II Vprašati med 9 in 13. uro 58062-23 Opremljeno sobo lepo, strogo separirano. solnčno, suterensko, s so-u|w>r*ho telefona, oddam s 1. jan za 300 Din pri Taboru. Na.slov v oglasnem oddelku »Jirtra«. 58309-23 Separirano sobu x elektriko poceni oddaat 2 osebama, tudi zaioncema — eveot. s souporabo kuhinje. Žitnikov» ulica 17, pritličje (cesta v Rožno dolino). 68-<57-2S Sobico s -posebnim v Pod om poceni oudam t Rož.ni mlici 33. 683S2-23 Snažno sobo lepo opremijt-D«. v bližini koloilrnra oddam sam« solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 68393-28 Opremljeno sobo čisto, parketirajio, s posebnim vhodom, oddam za 15. december v Trnovski ulici 12 ali Vogelni 9. I. nds. levo. 58361-23 Opremljeno sobo parketir»no — * posebnim vhodom, elektrik« In postrežbo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 68133-23 Dva gospoda ▼ velfko ia snažno »obo sprejme ga. Vatter, Co;zo-va cesta St. i, pritličje. 68209-28 Prazno sobo ta shramho • poeebr vbodom oddam v Rodni dolini ceata Vl/54. 68210-23 Sobo T>ra®no ali opremljen« oddam za Bežigradom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 68405-2« Prazen kabinet s souporabo kO|«laice oddam v bližšil koiod-votra stalni ta solidni o«ebi. — Naslov v oglasnem oddelk« »Jatra«. 68377-8» Sostanovalko sprejme mlada gospodična v čedno »oA>o. — Pojasnil* daje Dular, Novi trg ?TT. 68400-23 Sobo s posebtttm vbodom oddam Naslov v oglaanem odde!«« »Jutra«. 68455-21 Sobo veliko, • posebnim vhodom pripravno za pisarno oddam » 1. janoarjem. Poizve sa na Borštnikovem trgu št. 1/1, levo. 58216-23 Sobo s posebnltu vbodom, elektriko. pankeVvn in kurjavo v cetrtru mesta oddam z ia-niiarjem. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«. 582tl^S Gdč. ali dijakinjo SOTehnem v lepo ln toplo sobo kot sostanovalko z vso oskrbo. Naslov t o^l. oddelku »Jutra«. 58214-23 Stanovanje 2 »ob. kuhinj« in pritiklin oddam • 1. iaimarjeTn 1!tt? v Rožni dolini. c«»ta XV/17. 58466-21 Sobo s kuhinjo takoj oddam za 350 Din na Vodovodni cesti št. 73. 58427-21 Krasno stanovanje s parketirano sobo o.Wo RnriČ. Zg Šiška. Kosova e., ob Vidovdaimki cesti, nasproti brivnice. 58i:'9-21 Celo prvo nadstr. z 2 sobami oddam za 400 Din mesečno v Jaršah 55, pri Smartlnski eesti. 58418-21 2 stanovanji tri- ta enosoboo oddam v Ktanocri ulici 7. Kodelievo 58520-21 £tfr!sob. stanovanje »a februar odda Tribnč na Glincah, Tržaška eesta 6. 58508-21 Stanovanje dve- oairoma trisobno ta koj odda Tribnč. Olince, Tržaška cesta 6. 58509-21 Sobo in kuhinjo t centra mesta oddam za ca. 450 Din. Na«lov povr oglasari oddelek »Jutra«. 68456-21 Stanovanje 4 »ob ta pritiklin Iščem za takoj »11 pozneje v Trnovem, pri sv. Jakobu «l.i Križankah. Ponudbe pod š'f-o »Zdravnik« na oglas, od'i elek »Jutra«, 58lW-21a Dijaka aH učenca sprejmem po nizki ceni v vso oskrbo. Nasiov v ogl. oddelku »Jutra«. 58063-22 2 dijaka ali gospoda •pre na stanovanj«- v Kolodvorski nlici SŠ, pritličje, desno, 2. vrata. 58357-22 Dijaka 0n?o) Iz dobre hiše sprejme profesor brez otrok v popolno vzgojo, franco-sko-nem":ko konverzacl-jo. Ponudbe pod »Ljubitelj otrok« na oglasni oddelek »Jutra«. 58506-22 Mesečne sobe p« Din 380—360 s postrežbo in razsvetljavo oddaja hotel »Tivoli«. 68281-23 Opremljeno sobo oddam takoj aH ■ 1. jam. Naslov v oglasnem oddelku »J nitra«. 68340-23 Opremljeno sobo lupo, x elektriko, oddam drema gospodoma. Flor-janska ul. 21, desno. 68341-23 Opremljeno sobo a posebnim vbod»«n i hrano ali brez oddam. Sp. Šiška, Cernetova 91. 68348-23 Opremljeno sobo odd.-un. Naslcv ▼ ogla«, oddei. •Jutra.«. 68333-23 Sobico lično opretmijeno ta strogo separirano takoj oddam v centru mwta. Poizve se v sostiln) »Grajska klet« — Mestni trg št. 13. 58298-23 Opremlleno sobo oddam boljši gospodični ali gospodu na Jernejevi cesti št. a pritličje, levo. 58204-23 Kabinet v centra mesta oddam. — Naslov pove ogias oddelek »J-utra«. 58244-23 Prazno sobo snaino. a pooebnim vhodom, v pritličju oddam za 150 Din ▼ Sn. S;?>ki. Aljaževa a " 68373-23 Opremljeno sobo lepo in mirno oddam. Naslov pove ogla«™' oddelek »Jutra«. 58380-28 Opremlleno sobo oddam soiid-nenm gospodu na Mir ju, Groharjeva t»lica št. 16. 56249-23 Sobo « pooebnlm vhodom oddam dvema gosoodotna i vso oskrbo na Vidovdatrskl eesti št. 1/n. levo. 58:68-23 OnreTnlJen") sobo « posebnim vhodom odda Verbič. Karlovska cesta 15 desno H. 58358-23 Opremljeno sobo s ponebritei vbodom, A glavnega kolodvora oddam boljšemu gospodu. Naslon v glasnem oddelka Jutra 68JS9-29 2 lepi ln čisti sobi s separatnim vbodtom oddam. Naslov pove ogJaenl oddelek »Jutra«. Č8424-Č8 Opremljeno sobo • direktnim vhod-cm la stopnjišča oddam za 250 Din. Naslov v ogias.ntm oddelku »Jutra«. 68471-23 2 separfranl sobici 100 Dta odd«un v Zo-leni iarai. Nasiov v ogias. oddelku »Jutra«. 66414-29 Veliko sobo na Mestnem trgu — lopo opremljeno, s steklo-no steno deijeno v dva prostora med seboj vezana. oddam takoj ali s 1. Januarjem eni ali dvema poštenima, zdravima in stalnima go-gospodlčn. srednjih let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58413-23 Dva gospoda sprejmem na stanovanje M Sv. Poti« cesti štev. 81. &85ti4-aa Sostanovalko sprejme g«)udična. Nasiov se izve t gostilni Tomšič oa Sv. Jako!« trg« št. 5. 58465-2® Sostanovalko sprejmem na Sv. Petra cesti št. 76. 58467-3 Vogelno sobo oddam za lokal na Zatafld cesti 10,' Moste. 58H58-2S Opremljeno sobo a poeehnim vbodom oddaji na Cankarjevem nabrečj* it. 3/n, levo. 58540-2» 2 srosooda Očr.'" spre'mem v lepo sobo separlmn vhod z ali brez oskrbe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 58539-23 Onremlieno «o»vi oddaaa v Idrijski tuicl 8. 58885-23 Opremljeno sobo mimo, b pooebjiim vhodom oddam t centru mmta solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem od dedku »Jutra« 58549-2» Opremljeno sobo poceni oddam na Dolenjski cesti št. 94. 58404-2» Opremljen kabinet podstrešen, poceni oddam. — Naslov pove mizarstvo »Sava« v Kolodvorski al. št. 18. 58493-2» Sobo od 15. decembra do 1. februarja oddam dvema ali eni osebi po nizki ceni. Slamič, Z ara i kova 16, Vila Dečman. pritličje. 58523-23 Stanovanje 8 mrb ta ko|»aiujce poceni takoj oddam pri Stadionu. Posavskega ulica štev. 9. 58233-21 Enosob. stanovanje i kabinetom ta vsem m« dernim komfortum takoj oddam na Povšetovi cesti it. 7, Kodeljevo. 58220-ž: Stanovanje sobe ta kuhinje, v Zgornii Si^ki, Vodnikova e. lflS oddam • 1. jannariem. •W384-?l Dvosob. stanovanla lepa. nova. suna, par- j ketna Duna^ka cesta -Stožce, oddam bolISi | snažni družini. Poizve j se na Dunajski cesti 9 1 IT. nadstr., levo, 5. vrata. 58541-21 Dvosob. stanovanje lepo. blizu trafnvaja v Vodmatu oddam onemu. ki plača 6 mesecev naprej. Ponudbe pod »Ugodno«« na oglasni oddelek »Jutra«. 58513-21 Trisob. stanovanje x vsem.1 pritiklinomi odda Torkar v Zg. Šiški - pri novi Soli. 58557-21 VAM NUDI ZA BOŽIČ največjo izbiro radio-aparatov, zvočnikov itd. Po zmernih cenah! Tudi na obroke! RADIO BAR FRMIC BHR SlllOVfl DrnZba z o. z. -- Te e! n 24 03 LJUBLJfli H, m£STm 1RG L /L P A D I O A I 0 B A BAR A B A RADIO BAR Preprosto sobico amlo. opreanljesoo poceni oddam. — Poseben ThodL elektrika. flor-40, pritličje. 58517-23 V Gradišču sprejmem d v* gospoda »11 gospodični s ali brez oskrbe. Eiekrika, glaso-vlr na razpolago. Ogledati od pol 2. Naslov v Oglas, oddelku »Jutra« 68519-23 Sobo opremljeno, a vhodom lz stopnišča se takoj odda po zmerni ceni. Stari trg 11 a, H. nadstropje. 58486-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom ln elekr. razsvetljavo y centru mesta oddam s 1. januarjem solidnemu stalnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58502-23 Sobo • sajtiiimu, purikat )■ «ps-rab« k ovojnice oddam gospoda. Naslov t oglasnem oddelki »Jutra«. 58489-23 Prazno sobo ■ poseb. vbodom in elektrik« ©ddam takoj ali t 1. Jaaaarjem v Bolgarski »lici it. 32, ob Šmartinski sesti. 58542-23 Lepo sobo separatno, oddan boi.SkoMi gospoda ▼ Kolodvorski al. It. 83/L 68556-23 Sobo — I ' - . vbodom oddiub t Gra U&iM. Nastov por« oglasni eddelok »Jutra«. 68573-23 Prazno sobo ■ posebnim rbo-iom odd« BoJob, Mirta 27. S6S28-23 Dva sostanovalca ijbh^d t »oix> * poseb vtoodcm, oa Oankar-oabrežju 7/II, desno 58643-23 ST Opremljeno sobo • posebnim vhodom • stop-ajie io elektriko takoj »g-odno oddam aa Cankar-je vem na.br ež j« 9. 58565-23 Lepo, prazno sobo poceni odda Petrič. Krakovski nasip frterr. 96/1. 5856S-2S Solnčno sobo ■ kepaltvic«, klavirjem tn oskrbo oddam na Sv. Pefra msit)u žtev. 43. 68545-: Mesečno sobico isnažno ln solnčno, s posebnim rbodom oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 58460-23 Solnčno sobo Megantno, s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 58567-23 Dve prazni sobi 'M&ko s posebnim vhodom oddam t centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58548-23 Opremljeno sobo il hrano iščo * L januarjem soliden privatni uradnik. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Soliden 50«. 68306-23/a Prazno sobo V droAtrec« svrhe iščemo as takoj. Ponudbe na ogl-odiskrecija zajamčena. 58197-24 Srečanje Kefoa 8 premožno damo — t »vrbo trgovskega dm-BabnBtva, event. zdmžitve «jkw». Dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod Šifro »Laval«. 57862-24 Študent nnačaven in simnat.iftnih na #otov. želi resnega znanra potom dopisovar ;a * di ja jrinio »redni« velikosti, ki ll>i mu tndi bila v poron? »tndiiu. Starost 1.6—21 let, Cwni. dopise na oglasni tsdd el ek »Jutra« pod Šifro »Lepa bodočnost 100«. 67390-24 Najdražestod poklon as 6uta in Moro iet«. t katerim m lx>6et« prikupi (i tvojim IJsbljonim j« brss tirmnj« !»*>«» kaonta i oajpriljii taljene j&m? korme tični^cu preparati Poglej t* «i alott><- io očarale Vm bodo krasno, bogate kase te, ie bolj p« skrajno nizko eeine. Parfum erija Graji, Ljubljana. Mestni trg 1.1. 57S08-24 V okolici Krškega s« nahajajoči, mlad. simpatični. diplomirali akademik, popolnoma nepoznan, ieli poznanstva temperamentno, samostojne gospodične aii gospe v bližji okolici v »vrbo skupnega razvedrila. Diskrccija mastna zadeva. Dopise pod »Osamljeni popotnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 58326-24 Rovšek Josip potnik t ttrovnM, se, pi*-si, da pride radi nujn« za-derve takoj doaaov. Mici. 58330-24 Uradnik Nisem Ljubljančanka. Pošljite naslov pod šifro kot zadnjič. Kontoristinja. 58316-24 Gospodični izobraženi, is dežele, Tjded sr6n«ga mraza želita dopisovati x inteligentnima gospodoma. Rebrne ponndbe na og!a*ai oddeJek »Jutra« pod Šifro »Jndita - Ad<4a«. 58315-24 Gospod »tar !7 lot, s 15.000 Dim gotovine, ieli tnanja » po-*t«no gospodično, Jed ne zunanjosti. Dopise « sliko na podruinioo »Jmtra« na Jesenicah pod »Hrovat«. 58187-24 Gospodična B^vokju uitkb/aittii*. • nokaj kaputaia. b; poročila trgovc*. kater! pooe-doj« »vojo iastao trgov-; no. Staro« 38-^8 let, vdovoi niso izključeni. — Cenj. dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »plemetfiit 520«. 58275-25 Oženiti se želim z gospodom, ki ima gostilniško koncesijo in po možnosti tudi kapital. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Gu- i stiiničarka«. 58163-25 Psa volčjaka Mrtcfcrv .kuOioga ta- va ja. 1 leta »ta/.-^i (avjua naslov t oglastK« oddellui »Jutra«. M5S4-Ž7 Mladenič mefcanikar, 28 let star, inteligenten. soliden, s Din 60.000. ižč-e od 20—28 letno gospodično, katera bi imela samostojno gostilno ali trgovino kjerkoli na prometnem kraju. R*-s.r.e ponudbe s sliko na ogUs. oddelek »Jutra« pod »Zima«. 58347-25 Klavir dobro ohranjen »StntaflO geil« knpim. Pismene po nudbe na »glasni oddej^k »Juitrs« pod zna5ko »Gla sovir 1931« 58104-26 Planino doters ohranj«n. prodam. NsaIov t oglasnem odd^ik« »Jutra«. 68136-26 Gospod 25 lot »tar, poJten in prikupil iiv, S 55.000 Din gotovine, se želi priženiti na kako posestvo ali kaj elič-ne^ra, kjerkoli. Le resne P-onudbe na oglas. «dd»!ek >Jutra« pod »Dobrosrčna«. 58285-25 Planino d-^bor, poc<«nl p«wlam. fato tudi Štedilnik. Naslov v oglasnem odt>lka »Jutra«. 58302-26 Planino dobro obra-njen. knpim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »P. M.« 58225-20 Ako malo pomislite kaj boste delali o Božiču, pridete do zaključka, kot so prišli že mnogi drugi: Gramofon in plošče ; si boste izposodili pri Tujka t LJoMJani. želi «mmiJ« s boljSim gospodom u Sil veotrovo. Dopise o« oddelek »Jutra« pod šifro •Silvester«. 58179-24 Trst-Venezla Hvala! Prihodnji sestan*'* pred kolodvorom ob M> 5. Da.n poroj-am. Piši. Poliu-be! 58087-24 Simbo! DmtrM rprafem: Jeli r«s reenie«, kar doživljam zad nje čase? 58182-24 Dvorijo ml ker sem lep* in bogata. jaa pa sovražim puhle besede. Hrepenim po bKju, ki brodi po blatu ia-ži in hinavstva. K j« si, ki mi vrnež vero v življenje. — Piši pod šifro »Iščean Te« na oglasni oddelek Jutra. 58376-24 6. najdta«i5! Zelta, & -b« boš razočaran. Počutim se najsrečnejša. Krokati ne smeši 58874-24 Mlada gospodična želi prijatelja, ki bi Ji krajšal dolge večere. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Božič«. 58480-24 Dve mladi vdovi z opremljenim stanovanjem, želita dopisovati s starejšima znaiajnima gospodoma. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Simona - Z/onl-mlra«. 58498-24 Kratek klavir in pianiao, »borno obra njena ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 68537-2« Dežela smehljaja Prosim pod šifro »Vedno smehljam »e« na ogiaani oddelek »Jutra«. 58550-24 Amerlkanec fPisma ni-sem prejel, k«r Je bilo pomotoma oddan« na ogl. oddedak »Jutra«. 58508-84 2 gospodični čedne zunanjosti, čiste preteklosti, se želita poročiti z isto takima dobro sltuiranlma gospodoma. Dopisi s sliko na podružnico »Jutra« Celje pod značko »Danica, Dragica«. Tajnost strogo zajamčena. 58453-24 Državo! uradnik srednjih let, spora^m-no ločen soliden ln dobrega zničala išče lsto-tako družico v svrho tra 1 nega prijateljstva, event. tudi skupnega gospodinjstva., ?enitev kasneje nI Izključena. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Harmonija 49« 58449-25 PrsnMŽna gdč. srednjih let bi poročila drž. uradnika, najraje železniškega iste starosti. Ponudbe pod »Sama 33« na oglasni oddelek »Jutra«. 58522-25 Gospodična 25 let stara, z lastno trgovino želi v svrho ženitve znanja z gospodom, ki bi imel nekaj gotovine za povečanje trgovine. Državni uslužbenci imajo piednost. Ponudbe z naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečni, mirni dom«. 58503-25 Svilen pinč (Soideapiutse.il) krasein, 1 isto star. naprodaj ia S00 Din. Naslov v agiasiiem oddelku »Jutra«. 58175-27 Nemško dogo . krasen, črno belo lisast pes, oatrtr, fcistokrvt>n, z rodovnikom proda Etornji. Zaloška Cesta 6. 67993-27 16 drobnih eksotičnih ptičkov t oovi, 1 m veliki kletki prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Srčki«. 53390-27 flarcer-samice mlad« po £5 Din naprodaj v Florijanski ulici 10/1. 58430-27 Pes ovčar »e J« izgubil, oddati gw J« na Večni poti štev. 17. __ 58404-27 Oslička vajenega vofcnje, » v»o opremo prodam. Ponudbe n® naslov: Dovč, Pok Klavir prodam za 34« >0 Din. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 58344-26 Klavir dobro ohranjon, prodam po niiki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 68337 26 Stara violina »Klota« pooeoi naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 68S8S-26 Nov planino firme »EhrUar«, pitanonit glas, proda Dobrajc v Ma ri boru, Tatitenbaciiova 21. 68294-26 Klavir dobrs shranjen naprodaj v Komenskega ulici št. 101. 58417-26 Planine Planine tvrdke »Hauschulz. Berlin«, dobite od 12.000 dinarjev dalje. Generalno zastopstvo War-blnek. Ljubljana, Gregorčičeva 5. 58446-26 Prvovrsten klavir kupim. Ponndbe pod šifro »Krateik« o* oglasni odde le-k »Jutra«. 58479-d6 virji pianinl Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikat« B6 sendorfer. Steimway, F'C-ret>er Petrof. Hfttel. Sti iigi orig., ki so nesporno najboljši! (La.hka prt-ci^na mehanika) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasben« Matic«-« ALFONZ BREZNIK Aleksandrova c. 7 (vogal Beethovnove ulice). Najcenejša izposojevalnica! Podpisana Izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru za točno, hitro in kulantno izplačilo cele mi pripadajoče podpore po smrti ge. Kotnik Rozaiije, Selnica ob Dravi vsled česar si štejem dolžnost gornjo socialno institucijo vsakomur najtopleje priporočati. 15455 V Rušah, dne 9. decembra 1S31. Šetorič Matilda. Podpisani sem prejel točno in kulantno izplačilo cele mi pripadajoče podpore po smrti g. Karla Poliča iz Sp. Porčiča od Podporne sekcije Kmetijske eksportne zadruge, r. z. z o. z. v Mariboiu, in sicer kljub po moji lastni krivdi nastali pomoti v prijavi in kljub kratkemu trajanju članstva. Iz tega razloga si štejem za svojo dolžnost priporočati vsakomur vstop v članstvo te socijalne institucije. Sv. Trojica v Slov. goricah, dne 9. decembra 1931. 15457 GOLOB JANEZ. Javita zahvala. Podpisani sem prejel točno in kulantno izplačano celo mi pripadajočo podporo po smrti g. Karla POLICA iz Sp. Porčič od Podporne sekcije Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, Aleksandrova 44 ter kljub po moji lastni krivdi nastali pomoti v prijavi in kljub kratkemu trajanju članstva. Iz tega razloga si štejem za svojo dolžnost priporočati vsakomur vstop v članstvo te socialne institucije. Sv. Trojica v Slov. gor., dne 9. decembra 1931. 15456 ADOLF ČEH. Podpisana izrekam s tem javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru, katera mi je po smrti ge. Ivane Partlič iz Sp. Hoč izplačala celo mi pripadajočo podporo vkljub kratkemu času trajanja članstva točno, hitro in najkulantneje. Vsled tega priporočam vsakomur v njegovem lastnem interesu vstop v Podporno sekcijo »Kmetijske eksportne zadruge, r. z. z o. z. v Mariboru. V Mariboru, 5. decembra 3931, gfEFKA ROZOL. Strojll tisdi froornoim 4trai» Itrodaa »troj« popuiboOu •porabo*. fu-nioibn«. lajmijj fim, a> neor i 40 po Dia 650.—. S-60 p., Dm 1300.—, 8 6u p,, Dit 1500.—. Iztouu- ac i>se0nu .g.edatl, g>tovo n»ste naši ■»troj. ki bo za vašo porab akw sa tzdeisvanje ajgs vie. kakor vseh lrug:i; uieienih predmetov Pišhj-ja oaaiov: K.at! Vaji. Ce [Je. 805-29 Pisalni stroj poceni proda Tehna. LJubljana, Mestni trg St. 25/1. 5S105-29 TTskarsIrl stro, Tlegel. zelo dobro ohranjen. velikost tiska 23 x 33 cm, nekaj črk in materij aia. 6kupno za 15.000 Din prodam. Pripravno posebno za večja podjetja, da si sama pripravijo potrebne tiskovine. Izvršba je zelo lahka. Istotam se proda baraka - stojnica za ceno 1600 Din. — Dopise prosim pod »Baraka -Stroj« na oglasni oddelek »Jutra«. 58383-29 »Anita B« stroj dobro ohranjen kupim. — Ponndbe s cei»o na oglasni oddeleik »Jutra« pod šifro »Anita«. 58510-29 Oseb« tt )• «6 rujav Aeteik t mesnici Karčaa na trga, saj ga takoj vrne, sicer bo po lieijsk« saaledoTOoa. MStSM. Preklic Podpisana prciiicujam vse žaljive besed«, katere sem v svoji nepremišljenosti iz rekla o gdč. Ivani Paradiž Ana Feistajm. 58435-31 Namizna jabolka raznovrstna ima T zalog". »Ekonom«, Kolodvorska ul St. 7. 58L16-34 Jabolčnik 1» maAaneki, 70 hd p» Din 1.50 liter — kakor tudi jabolka lop* to izbran« roaiancke ter kanada po Dm 1.70 kg v zaboiih nudi rila Baoho. Pragersko. 68184-34 Čevljarski stroj &f topi maline, znamke Junker, poceni prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 58560-29 Oiožie in municija »Oružarna« J. Pastuovič. iUgreb, Zrinjevac štev. 15 Zahtevajte ceniki 52715-24 Šivalne in pletilne stroje popravlja !o renuvrra Emi Klobčaver. specijaln? me hanik. L j »Pijana, Sv Pe tra eesta 47. 802-30 Otroške čevlje živane. zbite, teksane in šivane copat« ter vse vrste drugih čevljev izdelujem po najnižjih cenah. Pišit« po cenik in vzorce na naslov Franc Grašič, iidel. otroških čevljev, Kranj, Klane SS. 58313-30 Peči na žaganje vseh vrst in grelne r.-eri za na štedilnike izd«!uje [ro najnižji ceni Ivar. Zorko na Glincah. 58233-30 Krojači! Ako telit« mode-ren in dober kroj, oi>rnit« se za po jasnila na naslov: Sušnik, Šelenburgova ulica štev. 7. 58269-30 Kislo zelje nora. arvovrstao reuav. In cel« giavicc u sarmo. v *xlčk:b v rvtt< mnotin: po oajmijl seai po oar« čiin dobavlja Gustav Br klavec Kodeljev« it 10 Ljubljana. Telefon it 25 91 »4-S5 Med lotnflca 1931. ndn vrste od 1-4 Din naprej kupite na: boljše pri 0. Crt-pinko, čebelarstvo i« trgovina ko-lonijalnega blaga, Maribor Meljska cesta 2 (stavba Vlahov«). 68161-33 Steznike, korzelete trebušne pasove in muder-čke po meri, poceni in dobno iide^.uje salon A. [Tu t ter, Gajenra uiiea. n-cva stavba II. nadstrop;«. 58551-30 Nihče ni plačnik ja dolgo-vt, ki jih naprav-Ija Antonija B u r g e r na katerokoli iine. — Franc Rurger. 58152-31 Za Božič nudim! Vsaka znamka drugačna! 50 braziljskih 84 Din. 50 boLandskih 12 Mn. 900 sv strijskih Din, 200 poljskih 30 Din, 100 ruskih 20 Din. 50 »ftaargeblet« 25. 100 wflrte,nberških 60 Din. 1000 raznih 40 Din. Po£t-nina posebej — denar vri« prej Cenik zastonj. Izidor Steiner. Zagreb. Zrinjski trg št. 14. 57077-3!) Zahtevajte cenik! Javna dražba V zapuščinski zadevi po Zorčič Amaliji roj. Plut, trgovki z ženskim perilom v Ljubljani, Stari trg št. 11 a), se vrši dne 14. decembra 1931 ob 3. pop. in sledeče dni v lokalu na Starem trgu št. 11 javna dražba različnega ženskega perila, svile, čiok itd., oprave v trgovini, strojev za šivanje, entlanie, ažuriranje itd. in različne stanovanjske oprave. Stranke, ki imajo pri tvrdki blago v delu, se prosijo da dvignejo tega dne blago proti plačilu računa. Notar kot sodni komisar: 15394 Anton Galle Zahvala Ob preram smrti na£e zlate soproge, mame, stare mam«, taSCe Itd, gospe MAM JE i€ rej. Scharner Mproge trgovca, gostilničarja in posestnika nam Je bilo ustno in pismeno, pa tudi dejansko izkazanega toliko sočutja, da zamoremo samo tem potom vsem in vsakomur izreči najtoplejšo zahvalo. Posebno smo dolžni zahvaliti se za požrtvovalno zdravniško pomoč g. dr. St. Medicu za časa njene bolezni, prečastiti duhovščini, pevskemu zboru za ganljivi žalostinki, vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem ln vsakomur, ki je drago pokojnico spremil na njeni zadnji poti. Prisrčna Vam hvala! V Šoštanju, dne 13. decembra 1931. 15448 Globoko žalujoči ostali. 63 Namizna jabolka finih vrst oddaja in razpošilja od 2.50—3.50 Din F. Roblek, 7a4ee pri Celju 58388-3^ Srebrne krone staro zlato ln srebro supuje Rafinerija dragih kovin Ljubljana UirsKa ulica 36. vhod iz Vldovdanske ceste pri gostilni Možlna. TO Vsakovrstno zlato s upa J« po najvišjih sena h Černe — juvellr Ljubljana, Woifova ulic« t Ratno šteto kupuj« po ugodnih ct nah Zadružna hranilnica r. e. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19. 58395-35 Povodom prerane tn nenadomestljive Izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Ivana Ca • 9 indostrffca r Nabrelinl nam Je bflo v uteho in nam Je lajSalo neizmerno bol nebroj izrazov prisrčnega sočutja. Vsem, ki so v teh težkih urah sočustvovali * nami, Izrekamo tem potom na£o najglobljo zahvalo. Nabrežina, Ljubljana, Zagreb, BeogTad, dne 11. dec. 1931, 1 P- Žalujoči .stali. m.. Sokolsko društvo Mirna javlja tužno vest, da je nenadoma preminul njegov član ln bivši starosta, dragi brat iopan obfl ne Mirna tn Industrije. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v ponedeljek ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na mirasko pokopališče. Nepozabnemu bratu slava in pokoj! Mirna, dne 12. decembra 1931. 15423 DRUŠTVO SOKOI* MIRNA. Gbttna LJoMJsm ■eetni pogretmi zsrrod tm ♦t Umrla nam Je naSa nad vse ljubljena sestra, teta ta svakinja, go- spodična PAVLA CI zasebni ca dne 12. t. m. po dolgi, mukepoim bolezni, previdena s svetotajstvt Pogreb nepozabne bo v ponedeljek, dne 14. decembra 1931 ob Mi 4. url popoldne izpred hiše žalosti, Poljanski nasip št. 12, na pokopališče k Božjemu grobu v štepanji vasi. 15450 V Ljubljani, dne 12. decembra 1931, žalujoči ostaSL ti Premogokopna družba Gorenja vas naznanja prežalostno vest, da je njen družabnik, gospod FHANC PEČEK župan občine ln industrije. y petek, 11. t. m. ob 10. zvečer po kratki in mnčnl bolezni umri t ljubljanski bolnici. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrSfl ▼ ponedeljek, 14. t. m. izpred hiše žalosti ob 10. dopoldne na mirasko pokopališče. Mirna, 12. decembra 1931. Mali oglasi v „JUTRU" imaf o sienren nsneh * C. Sduridb 34 ✓ Mesto mrtvih v Jukatanu P/mM »Jaz pojdem z vama,« Je rekla Viola. »Ne, dete, to ni prizor za žensko,« je prosil Raima. A Viola ni odnehala. »Rada bi §e enkrat videla Neda.« Pogled je bil strašen. Med razvalinami so ležafla trupla zločincev v najrazličnejših položajih. Njihovega orožja ni bilo nikjer. Viola se je trepetaje odvrnila. »Ne morem, Kamil. Dovoli mi, da se vrnem.« Pokazala je proti taborišču. »Ali se ni bilo moči ogniti pokofja?« Je vprašala. »•Na žalost ne, Viola,« je odvrnil Kamil in zmajal z glavo. »T5 Ihidie so z blazno lahkomiselnostjo sami silili v svojo smrt.« Med tem. ko se je Viola s pobešeno glavo vrnila v tabor, sva jela s Kamilom ogledovati mrliče. Ned Morton in Wilson sta ie-žala za velikim kamnom drug zraven drugega. Preiskala sva jima žepe. a našla nisva ničesar posebnega »Poglej,« je zdajci rekel Kamil »Sveta kača!« Med razvalinami je ležala plošča s čudnim refljefom. Štiri vzporedne klobase so tvorile telo kače, trikrat upognjeno v obHk črke »u«; žrelo je bilo široko odprto in rep se je krečfl v četvorioo peres, ki so bila malone podobna prstom človeške roke. »Operjena sveta kača. simbol bog aKukulkana.« je rekel Kamfl. »Ta Xrbalbay je bogato najdišče starih idijanskih skulptur. To pot odnesem s sebog veliko zanimivih fotografij.« Po svoji vrnitvi v tabor sva ukrenila vse. kar Je bflo potrebno za rakojšnji odhod. Tu nismo. tmeli zdaj nikakega posla več. Skrb za pokop mrtvih smo morali prepustiti Indijancem, ker nam je manjkalo časa in orodja- i Kamfl 99 Je §e kratko poslovil od kazfka. Nato smo pod Htartl- Jevim vodstvom spet odjahaln prota severozahodu in višnjevoieieni somrak pragozda nas je kmalu sprejel v svoje okrilje. Na povratku ni bilo pomembnih dogodkov. Ves čas sem JahaJ s Kamilom m Violo in srce mi je bik) za čudo rmrao. Ko se je čez nekaj dni pragozd odpri m so se razgrnile pred nami Srne ravnine, nad katerimi se je bočilo globoko višnjevo nebo, smo se oddahnili, kakor da bi bih ušli hudobnega ukietja. Tu se tč Hluni poslovil od nas. Mene je še nekoliko zadržal, medtem ko so ostali odjahali naprej. Njegove temne oči so se z izrazom prijateljske, vdane ljubezni uprle vame. »Vem,« je rekel, »da je imel moj beli prijatelj prav, ko Je dejal Hunaou Eelu, da so povsod dobri in hudobni ljudje. Hudobni ležijo tam zadaj. Gozdi so molčečni. Dobri živijo. A puščica Chaca Moola si najde pot tudi do njih. Moj beli prijatelj naj bo močan un naj čuje, kaj mu imam povedati. Stal je na robu dežele mrtvih, zakaj v Xibalbayu se je nalezel smrtonosnega mrzličnega strupa. Smrt mu je sicer prizanesla, a mrzlica se utegne nekega dne vrniti, čeprav šele čez več let, tn tretji napad je zelo nevaren. Moj bedi pnjaielj naj bo previden in naj. če bi bilo treba, uživa to tekočino.« Podal rm je eno naših velikih steklenic, napolnjeno s tisto zelenkasto tekočino, ki sem jo dobro poznal. Molče sera mu podal roko. »Želim, da W H Chac Mool prtzanesel,« Je 5e dejal, nato se Je obrnil proti gozdu itn kmalu izginil med drevjem. Spravil sem steklenico, zajahal konja in globoko zamSUeo odjezdil za ostalimi. Tam zadaj v moKečuih gozdovih sta ležala moje zdravje ln moja sreča Gozdi molčijo! Neizmerno pomena Je v tej besedi, ki sem Jo sfiSal to «1 pusto-lovca, nad katerim je v Čistem trenutku smrt ie Iziezada roko. Gozdi molčijo! Tudi jaz sem molčal. 11. poglavje. Orel bi golobica. »Vleklo me je oa ladjo, hladen veter je bB .. ^ Razločno ln jasno se je razlegala mehka, fluvstvena meMGanrfca pesem preko vode do nas, ka smo čakali v Progresu na pristaniškem nabrežju. Temni, polni aha rjavih krasotic so se zlivali z jasnimi tenorji mladih moških; tako čisto Je zvenelo in tako težko je bik), kakor globakovišnjevo nebo nad gladkim morjem. Z Diokom sva bila še v mestu, da sva oddala nekaj brzojavk. Ostali so bili že na »Padomi«. Tudi »Eagle« je leno msroval ob svojem sidru. »Onile tam bodo dolgo čakali svojega kapitana,« Je rekel Dick. »Ta spi edino spanje. kS ga je vredno spati na tej okrogli zemlji.« »Jaz pa menim, Dick, da si moramo tega ,Orla' bliže ogledati,« sem dejal. »Zakaj ne? A čemu? AE naj Jm pomolimo samokrese pod nos in zavzamemo ladjo?« »To bi bilo najpametnejše, če Si ne W bflo tako lahko prihraniti tega truda. Ladja bo sama priplula v Florido, o tem ni dvoma. Ali se še spominjaš starih kokošnjakov v clauderiškem parku, kjer sva brskala po pesku in iskala steklenico?« »Razumem, gospod Stornish. Reči hočete, da ta ttfeda ne plava samo v vodi,« se je zasmejal Dick. »Tvoja primera Je slaba, ker ujede vobče ne plavajo, a pravtflna — ker je res tako. Stavim, da so lopovi do palube nakrcah svojo ladjo z alkoholom.« »Čemu naj jih potem obiščeva? Kaj bova ta®?« »Komedijo bova igrala.« »Razumem. In najini vlogi?« »Preprosta stvar. Žalujoča sva, neofolaftjfv* osftafa. Gospod Morton je mrtev, Bogu bodi po toženo. Skoda ga Jel Gotovo nam je hotel pomagati, da bi laže osvobodi h Kamil a. Ce tega ne napraviva. bodo oni čakali tukaj, mi pa v South-Atianti.« Veliko zanimanje, s/ec C* M€& ki so ga zbudile leafedrofe dobrodelnega društva sv. Vlncencija v Beogradu v vseh krogih naroda ie v prvih dneh emisije, se pripisuje neprimerni privlačnosti ogromnih dobitkov in vzvišenemu namenu CENE SREČK: CELA Din 100.—, POLOVICA Din 50.—^ ČETRT Din 25.— 1. maja 1932 se bodo izplačali sledeči dobitki: 2 po Din 2.500.000. . 2 po Din 500.000 10 no Din 100.000 . . . 100 po Din 10.000 . . . : Din 5,1 Din 5,000.000 Din 1.000.000 Din 1.000 000 Din 1,000.000 GLAVNA UPRAVA: Beograd, Ulica Jovana Rističa 20 PODRU2NICA: Zagreb, Trg Kralj Aleksandra 8 Srečke prodajajo vse kolekture, denarni m vodi, rfansho-katoBSkl lupul nadl In cerkvene ustanove, dobrodelna društva ttd. za Zobje beli, v kolikor izginejo »Usta polna bakterij« AJc« eo prt vo^em rmumAi pot« tfjo tobje grdi brexb»rvnt tn pokvarjen i, je bo uit o. ker i mat* »n«r« polma bak torij« — »»»nje. katero imovej« mikrobi v Betih. K r>] vno« neelo po>beti sobe. ker nje«wa mfciseptifcna ia pokipnla pe!*a odpravi ostanke brane ia nevtreJirira kWin«. — OporaMte «i cMrtim-rpT Knlvnosa na »nhi Sko ram iionut p* riodai Nr im«?jt» »tr« bal ftiite nam s*m-io mi vam po4!j*m' xl a»o< lam tulit« i veseljem m «igurnn«t}' uporabljani 178 Periodolin m tekom to, m o« »te reiert vseh tkrb' m asp<-lil jatev po laboratorija H 0LXVIDt. "ff Ruska 12. P^lt pred V 1< 276 za odeje tn v tablah najboljša tn najcenej- fta. Zahtevajte reorce to cenik TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15 Prva speci)alna mehanična delavnica za popravfla šivalnih strojev, specfjalnlh dirojev vseh sistemov, pletilnlh tn pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20 % ceneje kakor pri nestrokovnjakih. EMIL KLOBCAVER, specijaini mehanik LJUBLJANA, Sv. Petra 47 264 ODMIHLAVZA DO B011CA D!N t5Q-1Z0- UN fm-104- D/N tn- 88 - ZA VAŠE OTROK TELEFUNK Radio prejemnik oddaljenih postaj a Auto skala 15185 40 AUTO-SKALA s naznačeiiiiiri hite nI postaj napravi naravnavanje otročje lalibn JluUSkcJk Dobiva se t vseh radio trgovinah I Din 1.500,- RADIO TELEFUNKEN Najstarejše izknSnje — Najmodernejša konstrukcij. Zastopniki v vseh večjih krajih. Prodaja brez povišanja cen in na 12 mesečnih ebn±3«, Informacije daje: JUGOSLA VENSKO SIEMENS D. D., ODDEL. ZA SLABI TOB? 2&greb, Ra tka je v prolaz 7. LJubljana, Dunajska cesta 1 ^ BOŽIČNA DARILA v največji Izberi in nizkih cenah nudi svo£m cenjenim odjemalcem tvrdka 14128 F. M. SCHMITT Pred Škofijo 2 LJUBLJANA Lingerjeva 4 l SlfETCifHE ZHMOIRE za direktni priključek na električno mrežo za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in istosmerni tok 150 volt. so tehnično na viška so s TELEFUNKEN ŽARNICAMI so luksuzno opremljeni so z dalekosežno garancijo IN NAJCENEJŠI ♦ LW 22 2 cevni z zvočnikom Din 1380.— LWS 33 3 cevni visokofrekvenčni s zvočnikom Din 3120.— Ugodni plačilni pogoji! Dunajska cesta lb9 II. nadstropje Ogled in predvajanfeferez obveznosti nakupa! Ugodni plačilni pogoji! W 33 3 cevni brez zvočnika Din 1680.— LWN 33 3 cevni z zvočnikom Din 2100-— L 50 zvo&rfk Din 670.— LW 33, S cevni z zvočnikom Dfn 1980.— W 44 4 cevni brez zvočnika Din Z7Z0.— - LW 44 4 cevni s zvočnikom Din 3600.— " Nudim po najnižji cenah na drobno in debelo in sicer: Čisto svinjsko mast, suho slanino (špeh), gnjat (šunke) zavite brez kosti, zadnje s kostjo, špeh z mesom (Kaiserfleisch), Hamburger špeh in suhi svinjski kare. — Cenik na zahtevo brezplačen. — Obenem iščem agilnega zastopnika za to stroko, za celo Slovenijo. 15268 PUTNIK MILIVOJ Rela Crkva ©de je samo v dobrih kvalitetah in prvovrstnih tkaninah, pripo-enana dobra polnitev s puhom, volno in vato. Odeje lz puha s Rio tkanino Din 1100.— Odejo ki volne s Rio tkanino Din 600.— Odeje lz vato s Rio tkanino Din 400.— franko vsaka pofita. Vzorci na zahtevo brezplačni. Padec angleške vato K. PUČNIK Bavčarjeva nBca 8 Tavčarjeva nBca 3 ki vodi le prava angleška blaga, je cene oblekam padca funta primerno znižala. 15318 ZA BOŽIČ NAJLEPŠE DARILO Tellka Izbira ploi« tat gramofonov Tudi ma obroke! Zahtevati« prospekte 5 V A POLO«, palača »Grafike«, Ljubljana* /15237 JttikloSiCeva cesta 38. r- kokoite, pnrfe. gosje, naravno in ■ »trojem dobavlja v vsaki množini , CAKOVEC Telefon Številka 59, 4, 3, 60 *aie te po p r r i epenU, — On» !3"> Dim pri mlahavfh, avcflk . __toeeiet, » pru^iAiua »J l > O. v nMhi ^ ^ f? r"""'" b tri****. Prop«r»: m mecofli ta arlt^ro«« Pumke la 4l. Hi H. Hal«. Dr mM. Fuok.. nJ* >\J JUHO. je treaprtmrrne vr4e*r« te »jatan.t* th rmdi.c — Oti4 Dta Originalne preparate SCHRODER — 8CHENKE rupdHj* po poTMtja «.li plačil t t m prej umt. depot m J« »OMNIA« oddelek I S, Zagreb, Dražkovičeva aRca 21. Zahtevajte bresplain« ilustrova-n eenifc. prgpara« wthr*}» »1»*»»^ to imajo u ai»tw; 35 lat prgtrki.*)ti Izredno priliko Ka nn kap božičnih daril nudi tordka <9.