rektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ST. 15 - LETO XLVIII - CELJE, 1 A. 4. '94 CENA 1 50 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Sfamejčič Telefoni pa kar zvonijo Ali Zvone Štorman^ res kupuje certifi- kate? Stran 6. ''oie Brodnik o uresničevanju Projekta gradnje slovenskih avtocest v Intervjuju na strani 5. Kop vgorcahin trebežih, Stm20, Vpis v srednje šole Še je čss, da si premisliš. Stm 3. Preteklost Dobja ]/znamenju s slamo krite hiše. Stran 20. Promet JočkovanigrehlStranU. Viktor z limono Ponesretenispektakel. Stran26. Zanimivosti merdžomkatStranli Po (ne)volji ljudi Sporna Rogla In del Šentlurja. Tema tedna o lokalni samoupravi na strani 6. SEJEM AVTO IN VZDRŽEVANJE Od iskre do lesa V les vklesanih v besedo stkani spomini na mater v reportaži na strani 6. l2i Celjski grbi za praznile Slovesna seja skupščine s poaeliivUo najvišjih priznanj s promenadnim koncertom Pihalnega orkestra štorskih železarjev po mestnih ulicah in dvigom celjske zastave pred Narodnim domom se je v po- nedeljek pričela osrednja slo- vesnost v počastitev praznika občine Celje. Občani ga praz- nujejo v spomin na 11. april le- ta 1451, ko je Celje dobilo mestne pravice. Tudi letos so se poslanci zbrali na slovesni seji občinske skupščine in po- delili najvišja občinska priz- nanja. Na slovesnosti v Narodnem domu je poslancem in gostom iz sosednjih občin ter prijatelj- skih mest spregovoril celjski župan Anton Roječ in poudaril pomen zgodovinskega datu- ma, ko je Celje dobilo mestne pravice od svojega kneza, ti- stega, ki je imel državne funk- cije. To je pomembno tudi da- nes, ko naj bi v preoblikovanju občin celjska mestna občina imela poseben položaj. Sicer pa po Rojčevih besedah lokal- na samouprava brez finančne avtonomije ne bo zaživela. Občinska skupščina je letoš- nji praznik praznovala zadnjič v sedanji sestavi. Štiriletno obdobje so po mnenju župana Roj ca zaznamovali številni uspehi pri spremembi politič- nega sistema, na področju ko- munalnega urejanja, v kulturi in športu. Manj zadovoljen pa je z gospodarskimi rezultati, kjer so po osamosvojitvi mnogi pričakovali vzpon, kar pa se ni zgodilo. Ugotovil je, da se naj- slabše piše podjetjem, ki so stopila pod okrilje države, ki 5voje vloge ni opravila. Na slovesni seji skupščine so podelili zlate, srebrne in bro- naste grbe občine Celje. Zlata grba za vrhunske dosežke in življenjsko delo sta prejela gledališki igralec Janez Ber- mež in umetnostni zgodovinar, konservator in publicist dr.I- van Stopar. Srebrne celjske grbe so podelili zgodovinarju dr. Janezu Cvimu za sodobno in bogato zgodovinopisje o Ce- lju, gledališki igralki Darji Ee- ichman za uspešno odigrano paleto ženskih likov v SLG Celje in umetniškemu fotogra- fu Vinku Skaletu za izjemne vunetniške fotografije, ki uve- ljavljajo »celjsko fotografsko šolo« v svetovnem prostoru. Bronasti celjski grb pa so pre- jeli arheologinja Darja Pirk- majer in sodelavci Mitja Žmuc, Emil Oražem ter Nada Cerovšek za projekt in izvedbo razstave Kelti na Celjskem. Prireditve v počastitev ob- čmskega prazmka se v teh dneh nadaljujejo. Danes ob IT.iui se bodo v telovadnici Partizana Gaberje pomerili otroci v spretnostnem poligo- nu, zvečer ob 20. uri pa bo v opatijski cerkvi sv. Danijela orgelski koncert v izvedbi Da- liborja Miklavčiča. Jutri, v pe- tek ob 15. uri bo v telovadnici Srednje tehniške šole košar- karski turnir ekip 1. ženske državne lige. Ob 18. uri pa bo- do v Narodnem domu odprli mednarodno razstavo umetni- ške fotografije Mednarodni fo- tosalon Celje 1994. V soboto dopoldne bo pohod na Celjsko kočo, praznovanje pa se bo zaključilo z nedeljskim Fren- kovim memorialom v Partiza- nu Gaberje. T. CVIRN Posojilo za proge LJUBLJANA, 12. aprila (Delo) - Generalni direktor Slovenskih železnic Mar- jan Rekar in predstavnik Evropske banke za obnovo in razvoj Roy Knighton sta podpisala pogodbo o najet- ju 50,6 milijona dolarjev posojila za prenovo in po- sodobitev prog. Za izpol- njevanje posojilnih obvez- nosti bo jamčila država. Velajati v Sloveniji LJUBLJANA, 12. aprila (Delo) - Na obisk v Slove- nijo je prispel minister za zunanje zadeve Islamske republike Iran dr. Ali Ak- bar Velajati. Sprejeli ga bodo najvišji državni in vladni predstavniki, z mi- nistrom Peterletom pa bo- sta podpisala sporazum o sodelovanju na področju kulture, znanosti in izobra- ževanja. Več kot 500 stanovanj LJUBLJANA, 12. aprila (Delo) - Na razpis republi- škega stanovanjskega skla- da za kreditiranje gradnje neprofitnih stanovanj se je prijavilo 16 neprofitnih stanovanjskih organizacij iz vse Slovenije. Skupaj so zaprosile za 990 milijonov tolarjev posojil, kar naj bi jim ob lastnem vložku in soudeležbi občin zadoščalo za gradnjo 506 neprofitnih stanovanj. Če vloge ustre- zajo pogojem, bo sklad odobril vsem prosilcem. Največje zanimanje so po- kazali Mariborčani, kjer naj bi zgradili 102 stanova- nji, sledi pa Celje s 79. Zakon o upravi pred drugim branjem LJUBLJANA, 12. aprila (Delo) - Pred drugo obrav- navo zakona o upravi so o njem razpravljali člani odbora za notranjo politiko in pravosodje. Člani odbo- ra se niso strinjali s tem, da bi podržavili vse prostore sedanjih občinskih uprav- nih organov. Utemeljiti zamenjave LJUBLJANA, 12. aprila (Večer) - Člani parlamen- tarnega odbora za obram- bo so zavrnili dopolnila k letošnjemu proračunu, ki predvidevajo prerazpore- janje sredstev iz obramb- nega ministrstva za druge namene. Od ministra Jelka Kacina pa so zahtevali, da pripravi pisno poročilo z utemeljitvami kadrov- skih zamenjav. -NOVI TEDNIK- Glavni in odgovorni urednik- Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja' nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Željko Zule. Tehnično ure- janje: Franjo Bogadi, Robert Kojterer. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431. fax 441-032. Največ kritik na javno porabo PreUsetlnik vlatJe Ur. Drnovšek na pogovorih s celjskimi podjetniki Tema pogovora s predsedni- kom slovenske vlade dr. Jane- zom Drnovškom o ekonomski politiki in razvojni viziji Slo- venije je med člani Kluba po- djetnikov Zlatorog in direk- torji celjskega območja vzbu- dila veliko zanimanje. Do celjskega srečanja je pri- šlo neposredno po vrnitvi dr- . Drnovška iz ZDA. Njegov obisk so pospremile nadvse pozitivne ameriške ocene o go- spodarski rasti in politični stabilnosti Slovenije. Na vpra- šanje, s kakšnimi podatki o gospodarskih gibanjih je »očaral« Američane, je pred- sednik odgovoril z rezultati gospodarstva v lanskem letu in s trendi v prvih treh mese- cih tega leta. V plačilni bilanci je presežek, proizvodnja raste, družbeni proizvod bo najbrž porastel za 2%, brezposelnost se umirja, razpisov za nova de- lovna mesta pa je vsak dan več. Cene so se umirile in tudi inflacija bo taka, kot jo pred- videva ekonomska politika. Največ vredno je seveda to, da ima Slovenija v tujini večji ugled, kot ga je imela. Nekate- ri tuji gospodarski analitiki jo uvrščajo med najperspektiv- nejše mlade države. Celjski gospodarstveniki in javni delavci so bili manj opti- mistični. Milan Dobnik je me- nil, da je bila Slovenija obsoje- na na zgodbo o uspehu. Zvon- ko PerUč je kritiziral visoko obremenitev plač, javno pora- bo in birokratizem. Milan Do- lar je opozoril na pomanjklji- vosti v modelih pri pripravi otvoritvenih bilanc. Aleš lic je kritiziral vlado, ker v ekonom- skih odnosih s tujino zanemar- ja Rusijo, kar zadeva spora- zum o plačah, pa je predlagal, da mora vlada določiti rok. kdaj se naj končajo pogajanja s sindikati. Konrad Flanteu se je vprašal, zakaj si hoče drža- va naprtiti še eno breme s po- državljanjem cestnih in vod- nogospodarskih podjetij, na- mesto da bi se odločila za kon- cesije. Anton Roječ se je zoper- stavil procesom centralizacije. Nika Kača je zanimalo, kak- šen bo prihodnji razvoj banč- nega sistema in ali je kdo izra- čunal, koliko bo stala nova lo- kalna samouprava. Jože Zim- šek je nakazal probleme, ki se pojavljajo v odnosih med pro- računom, denacionalizacij ski- mi postopki in državo. Marja- na Krajnca pa je zanimalo, kaj bo vlada storila, da bo gospo- darstvo sodelovalo pri obnovi BiH. Ti in drugi razpravljalci so bili enotni predvsem v ocenah, naj vlada zajezi nezadržno na- raščanje javne porabe, previ- soke prispevke in davke, pre- visoke obrestne mere in naj bolj pusti zadihati gospodar- stvu. Predsednik vlade ni veli- ko obljubljal. Ekonomska po- litika ne bo doživela spre- memb. Izvozniki naj ne priča- kujejo spremembe tečaja to- larja in tudi izvoznih stimula- cij ne bo. Pač pa bo vlada po- magala pri odpiranju novih tr- gov. Kmalu naj bi bili podpi- sani trgovinski sporazumi s Poljsko in z baltiškimi drža- vami, odpravili pa naj bi tudi nesoglasja v gospodarskih od- nosih z Makedonijo. Kar zade- va javni dolg, je ta po predsed- nikovem mnenju majhen, in je v rednih okvirih. Podobno raz- mišlja o proračimu, pri čemer opozarja na proračimske upo- rabnike, ki neradi odstopajo od predlaganih zahtevkov. Pri plačah še ni reda. Vendar so se plače umirile v negospodar- stvu, v gospodarstvu pa je to že problem, ki lahko vpliva na inflacijo. Politika obrestnih mer ne bo bistveno drugačna, čeprav so obrestne mere previ- soke in gospodarstvu ne olaj- šujejo položaja. Na vprašanje o položaju slovenske predelo- valne industrije, ki je ena iz- med najpomembnejših dejav- nosti, a je prav na Celjskem v hudi krizi, je dr. Drnovšek odgovoril, da ekonomska poli- tika ne bo dajala prednosti no- beni panogi. Odločal bo trg, spremembe v strukturi gospo- darstva pa bodo dosežene po- stopno. V zadnjem času je več naložb v turizem in gostinstvo, trgovino, v finančne in poslov- ne storitve. Eno izmed vprašanj, na ka- terega je predsednik vlade od- govoril zelo nedvoumno, pa se je glasilo, v koliki meri so eko- nomska politika in gospodar- ska gibanja odvisni od pohtič- ne trdnosti države. Če ne bo politične stabilnosti in nor- malnega delovanja države, sta ogrožena gospodarska rast in gospodarska trdnost Sloveni- je. Zato bo predsednik vlade ostro nasprotoval populistič- nemu reševanju problemov v državi, saj so se taki poskusi vselej končali klavrno. J. V. Za delniško družbo Celjski Izvršni svet o preoblikovanju ZUravlilšča Dobrna Izvršni svet v Celju je podprl predlog, ki ga je oblikovala komisija za razrešitev status- nega preoblikovanja Zdravi- lišča Dobrna in predlaga skupščini, da ga sprejme. Po tem predlogu naj bi se Zdravi- lišče preoblikovalo v delniško družbo, v kateri bo imela obči- na 30 odstotni idealni delež. Zdravilišče pa bo 70 odstotni idealni delež lastninilo po do- ločilih zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Skupščina pa naj bi za čas preoblikovanja za vršilca dolžnosti direktorja imenova- la Darka Urbancla. Po besedah Boruta Alujevi- ča, predsednika komisije, se- stavljene iz predstavnikov zdravilišča, skupščine in iz- vršnega sveta, je imela ta tež- ko nalogo pripraviti kompro- misni predlog ob nasprotujo- čih si trditvah obeh strani. Ugotovila je, da je najsprejem- Ijivejši predlog, da se zdravi- lišče preoblikuje neposredno v delniško družbo. Takšen predlog je potrdila tudi agen- cija za privatizacijo, če z njim soglaša ustanovitelj. Član vlade Matjaž Železnik je ob tem spraševal, kako je prišlo do spremembe v stališ- čih, če so v občini še pred ča- som zatrjevali, da ni druge možnosti kot preoblikovanje preko javnega zavoda. Odgo- vor je verjetno v pojasnilu, da je treba po zakonu o gospodar- skih službah do konca maja urediti status zdravilišča, sicer lahko začne sodišče postopek za likvidacijo. Če pa zdraviliš- če vloži na agencijo za privati- zacijo svoj program lastnin- skega preoblikovanja, rok ni več pomemben. Razprava se je vrtela tudi okrog vprašanja, kakšno pre- moženje bo zajemala delitvena bilanca. V bistvu gre za lastni- njenje in delitev štirih večjih nastanitvenih objektov na Do- brni s pripadajočimi funkci- onalnimi zemljišči. Pri lastni- njenju pa morajo biti izvzeti gozdovi, kmetijska zemljišča, vrelec in infrastruktura, torej vse tisto, kar daje podobo zdraviliški Dobrni. Prav z na- menom, da se zaščiti občinska lastnina, pripravlja izvršni svet sklep, s katerim bo pre- prečil brezplačen prenos zem- ljišč na sklad kmetij slah zem- ljišč in gozdov. T. CVIRN Št.15 - 14. april 1994 3 Kako zamenjati lokal? Strokovna služba za sta- oovanjsko gospodarstvo občine Celje je skupaj s ko- piisijo za oddajo poslovnih prostorov pripravila spre- membo pravilnika, ki ureja to področje. S predlagani- mi spremembami naj bi bili postopki manj togi, reševa- nje problemov pa učinko- vitejše. Izvršni svet, ki je raz- pravljal o spremembah pravilnika, se s predlogom ni povsem strinjal. Še zlasti je člane motil del, ki govori o tem, da naj bi občinska vlada ocenjevala, kdaj je zamenjava poslovnih pro- storov v korist občine. Le takrat bi namreč lahko pri- šlo do tega brez javnega natečaja za poslovni pro- stor. Člani vlade so se spra- ševali, po kakšnih kriteri- jih naj ocenjujejo korist, ki jo lahko ima občina ob za- menjavi lokalov dveh po- djetnikov in pri tem nava- jali primer Thaler, kjer je prišlo do zamenjave med podjetnikoma. Menili so, da lahko izvršni svet o za- menjavi sklepa le na osnovi predloga strokovne službe stanovanjskega sklada. TC Neuspeh kmečkega gihanja? Na zboru konjiških krščanskih Hemokratov tudi Igor Umek »Slovenski krščanski demo- krati smo državotvorna stran- ka... Naša politika izhaja iz interesov ljudi, ne iz zamer... Utrditev gospodarskih razmer je eden osnovnih razlogov za sodelovanje v vladni koalici- ji... Vse kar se sedaj dogaja v Sloveniji, vidim kot napad na Slovensko krščansko de- mokracijo...« To je le nekaj poudarkov ministra za promet in zveze Igorja Umka na pet- kovem zboru konjiških članov stranke. O delu občinskega odbora je spregovoril predsednik Stane Frim, sicer tudi poslanec v dr- žavnem zboru. Poudaril je, da so poslanci v občinski skupšči- ni predvsem pomagali rešiti krizo njenega delovanja. V ob- čini in posebej še v Vitanju so ustanovili odbor Slovenskega kmečkega gibanja, ki pa ga ni- so uspeli vključiti v delo obči- ne. (V razpravi je predstavnica vitanjskega odbora ocenila, da je kmečko gibanje kmetom bolj škodilo kot koristilo in da je tudi to eden izmed razlogov, da najbolj aktivni člani izsto- pajo). Za čas do volitev pa se bodo poslanci po Frimovih be- sedah najbolj zavzemali, da se občina ne bi prezadolžila, na- daljevali pa bodo tudi s pro- jektom denacionalizacije. Ko je govoril o prizadevanjih po- slancev za razrešitev lastni- štva Goričarjeve vile, pa je ocenil, da je »nenačelno, da se neka stranka odpoveduje na- sledstvu komunističnega ob- dobja, ne pa tudi materialne- mu nasledstvu.« Med pomembne naloge članstva je Frim uvrstil pri- prave na lokalne volitve: »V vseh šestih predvidenih obči- nah imamo krajevne odbore, ki jih čaka težko delo pri pri- pravi kandidatnih list.« O vo- litvah je govoril tudi predsed- nik Mladih krščanskih demo- kratov Jani Povh: »Mladi ne vidimo svoje vloge le v plaka- terskih ekipah, ampak tudi na volilnih listah!« Da so sposob- ni, so že dokazali s svojim de- lom, ki sega od okroglih miz do kulturnih prireditev. O po- litiki stranke pa so oblikovali trdno stališče: »Od vodstva SKD pričakujemo, da bo vztrajalo pri svoji avtonomni politiki, ki temelji na volilnem programu, ne pa na populizmu in da nas bo obvarovalo pred antikristjansko ligo.« Stane Frim in Igor Umek sta obširno spregovorila o svojem delu v državnem zboru in vla- di, seveda pa sta odgovarjala tudi na številna mnenja in vprašanja članov stranke. Na primer o Janši, za katerega je bilo rečeno, »da ga ljudje pod- pirajo, ker je večkrat udaril po mizi in rdeči drhali« (Čakš) je Igor Umek dejal, da je Janša imel priložnost v parlamentu že takrat, ko so glasovali o za- upnici Peterletu, pa ga ni pod- prl, sedaj pa se obrača na uli- co. Na očitke, da minister Ivo Bizjak še ni razrešil nobene afere, pa je Frim odgovoril, da se Bizjak s svojim delom res ne izpostavlja, vendar so pod nje- govim vodstvom kriminalisti raziskali že več prej prikritih primerov. Da pa je treba kaz- niva dejanja prepustiti sodiš- čem in ne ulici, so na zboru večkrat poudarili. MILENA B. POKLIC Kacin v Šentjurju Jutri, v petek 15. aprila, bo gost šentjurskih Pogovorov v dvoje novi slovenski minister za obrambo. Jelko Kacin. Za- četek pogovora v hotelu Alpos, ki ga bo vodila Anita Kolesa, bo ob 20. uri. Organizator ve- čera je Alpos, gosta pa je pova- bila LDS. Gost prvega Pogo- vora v dvoje, v marcu, je bil kulturnik in politik Tone Part- ljič, povabiti pa nameravajo tudi druge znane Slovence. BJ PO SVETU Srbsko maščevanje SARAJEVO, 12. aprila (Delo) - Srbi so kot odziv na letalske napade zveze Nato priprli približno 40 opazovalcev ZN. Srabske enote so minirale mnoga področja in se trudijo, da bi onemogočile vzpostavlja- nje miru v BiH. Po svetu so odzivi na napade sila ra- zlični, Rusi so še vedno užaljeni, Kitajci zaskrblje- ni, Američani pa upajo, da bodo napadi prepričali Srbe. Begunci ostajajo NOVIGRAD, 12. aprila (Delo) - Hrvaški begunci še vedno vztrajajo v sloven- skih počitniških domovih v naselju Pineta. Nočejo se izseliti, ker so razmere v Boroziji in Kamenjaku precej slabše. Nato ponovno udaril SARAJEVO, GORAŽ- DE, 11, aprila (Delo) - Ame- riška letala v sestavi zveze Nato so ponovno bombar- dirala srbske položaje okrog Goražda. Poročila iz mesta so različna, v Unpro- forju pravijo, da je bilo po- noči mimo, bosanski viri pa trdijo obratno. V Sara- jevu se napetost nenehno povečuje, na letališču so uvedli stanje pripravljeno- sti. Po poročilih radia BiH so se boji razplamteli tudi na drugih frontah, tako pri Brčkem, Bihaču, Doboju, Olovu in Tuzli. Ponosni Američani, užaijeni Rusi WASfflNGTON, MOSKVA, 11. aprila (Delo) - V Washingtonu se sedaj delajo, kot da dileme o tem, ali uporabiti silo zoper na- padalce na Goražde ali ne, nikoli ni bilo. Akcijo jem- ljejo kot samoimievno in ji dajejo zgodovinski pečat. Kremelj se je na razvoj do- godkov odzval užaljeno in ponovno zahteval, da naj se Američani z njimi posvetu- jejo pred vsako vojaško ak- cijo. Ruska jeza je razum- ljiva, če upoštevamo, da je v zadnjem času precej dumskih parlamentarnih nacionalistov obiskalo Sr- bijo in ji obljubljalo »po- moč«. Če bi o akciji Nata odločal VS OZN, bi lahko Rusi vzbujali videz, da so se odločitvi upirali, sedaj pa lahko zgolj ravnodušno priznajo, da so jih ZDA po- novno prehitele. Tujci zapuščajo Ruando KIGAU, 11. aprila (De- lo) - V ruandskem glavnem mestu se nadaljuje evaku- acija tujcev, nevarno sred- njeafriško območje je že zapustila večina franco- skih in belgijskih državlja- nov. Sprte strani v državi nadaljujejo pokole. Nov mandatar v Aižiriji KAIRO, 11. aprila (Delo) - Predsednik alžirske drža- ve general Lamin Zerual je takoj po odstopu prejšnje vlade imenoval novega mandatarja. Novo vlado bo sestavil 53-letni Mokdad Sifi, član prejšnje vlade. Še je čas, da si premisliš Prijave za srednje šole se lahko prenašajo tJo 15. aprila Do 15. aprila je čas, da učen- ci prenesejo svoje prijave za vpis na srednjo šolo. Omejitev pri tem ni, verjetno pa se bo marsikdo za takšen korak od- ločil na osnovi znanih podat- kov o številu prijavljenih za vpis na srednje šole. Tam, kjer bo prijav še vedno preveč tudi po 15. aprilu, bodo namreč pripravili sprejemne izpite. Tako kot že nekaj let zapored je tudi tokrat zanimanje otrok za srednje šole neenakomerno porazdeljeno, saj je ponekod prijavljenih preveč, drugod pa premalo učencev. Preveč prijavljenih imajo zlasti za programe, ki so v vr- hu zanimanja že vsa leta. To velja za programe ekonomske- ga in zdravstvenega tehnika, kuharja, prodajalca in nekate- re gimnazijske programe. Kar 113 preveč prijavljenih imajo na Srednji zdravstveni šoli v Celju. Na Srednji trgovski šoli v Celju se je za program prodajalca prijavilo 99 učen- cev preveč, za ekonomskega tehnika na tej šoli je 41 prijav preveč in za poslovnega tajni- ka 23. Preveč prijavljenih be- ležijo tudi za programe Sred- nje šole za gostinstvo in turi- zem, kjer je največ zanimanja za poklic kuharja, saj se je zanj prijavilo 96 učencev, sprejmejo pa jih le 60. Preveč prijavljenih je tudi za progra- ma natakar in gostinski tehnik. Na Srednji ekonomski šoli se je za program ekonomskega tehnika prijavilo 80 učencev več, kot jih lahko sprejmejo, medtem ko jih je za trgovsko akademijo osem premalo. Na Srednji tehniški šoli je za veči- no programov premalo prijav- ljenih, izjemi sta le programa izobraževanja za zidarja za zi- danje in ometavanje in za elektrotehnika elektronika. Premalo prijav imajo tudi v večini programov Srednje vrtnarske, kmetijske in gospo- dinjske šole, razen za izobra- ževanje cvetličarjev, kjer je 40 prijav preveč. Na Srednji frizerski, tekstil- ni, strojni in prometni šoli imajo po številu prijavljenih nekaj prostora še v programih konfekcijskega in prometnega tehnika ter mehanika vozU, medtem ko je 97 preveč prijav za frizerja, 54 za pomožno ši- viljo in 27 za šiviljo oziroma krojača. Preveč prijavljenih je tudi v obeh gimnazijskih pro- gramih, in sicer na Gimnaziji Center 71 in Gimnaziji v Kaju- hovi 38, medtem ko, je v gim- nazijskem programu Srednje tehniške šole še 34 prostih mest. Dovolj prostora je še v vseh programih Srednje strojne šole v Storah, Kovinar- ske šole v Zrečah in v večini programov Centra srednjih šol v Velenju, razen za monterja električnega omrežja, računal- niškega tehnika in gospodinje- oskrbnice. Na Steklarski šoli v Rogaški Slatini pa je preveč prijavljenih za program ste- klarja, premalo pa za steklar- skega tehnika. T. CVIRN Kacin v Celju Minister za obrambo Jelko Kacin je prejšnji teden obiskal nekatere enote in štabe teritorialne obrambe v Sloveniji. V sredo je helikopter ministrstva za obrambo pristal tudi na območju celjske vojašnice, kjer je bil Kacin gost 8. pokrajinskega štaba TO za zahodno Štajersko. Spremljal ga je načelnik Republiškega štaba za teritorialno obrambo brigadir Albin Gutman. Foto:EDO EINSPIELER Telmilca Itnjiženja aii še Icaj več? s poslovnimi prostori naj hI upravljal stanovanjski sklad Kar dve uri so člani občin- ske vlade v Celju na zadnjem zasedanju govorili o pogodbi, s katero naj bi občina prenesla svoje poslovne prostore v upravljanje in gospodarjenje stanovanjskemu skladu občine Celje. Zapletlo se je predvsem zaradi bojazni nekaterih čla- nov vlade, da bi po podpisu pogodbe ne prišlo do nejasno- sti glede lastništva poslovnih prostorov. Eden od členov po- godbe je namreč predvideval knjiženje teh prostorov kot os- novnih sredstev sklada. Takšen člen je po mnenju I^anice Doberšek in Aleša Vrečka nepotreben, če naj bi šlo samo za prenos upravlja- nja, medtem ko lastnik ostaja občina. Predstavniki stano- \'anjskega sklada so dokazo- \'ali, da je takšna formulacija '^ujna zaradi tehnike knjiže- f>ja, ki bo skladu omogočala pridobivanje dodatnih sred- stev, na primer hipotekamih l^feditov, za katere bodo lahko lamčili s poslovnimi objekti, 'dvorili so celo o tem, da bo Padel celotni proračun sklada, prenos ne bo sprejet. Člani ^lade so menili, da upravljanje sklada s temi prostori ni spor- 1^0, niso pa se strinjali z dolo- '^ilom o loijiženju. Ob tem so se ^^di spraševali, kaj finančno Pridobi občina, če najemnina ^9 poslovne prostore ni več prihodek proračuna, ta pa mo- ra poleg tega za upravljanje stanovanjskemu skladu plače- vati še 0,3 odstotka od revalo- rizirane vrednosti objektov. Zahtevali so, da sklad vsakih šest mesecev poroča o stemju poslovnih objektov v celoti in Z ustanovitvijo stanovanjske- ga sklada občine Celje so vanj prerazporedili 14 delavcev do- sedanje strokovne službe za stanovanjsko gospodarstvo občine Celje. Da predlog ni bil povsem usklajen, se je pokaza- lo na seji vlade, ki naj bi dala soglasje. Matjaž Železnik je namreč ugotovil, da namera- vajo iz njegovega sekretariata za občo upravo »vzeti« eno od delavk skupaj z računalnikom. Člani vlade so tudi zahtevali ponovno ocenitev osnovnih sredstev, ki naj bi jih dobil sklad, saj so v predlogu zapi- sali, da so vredna komaj do- brih 500 tisoč tolarjev. da se 2 5-odstotni delež od na- jemnin tudi v prihodnje name- ni za pospeševanje drobnega gospodarstva v občini. Matjaž Železnik pa je pose- bej opozoril na problem plače- vanja najemnin za prostore, kjer so sedeži krajevnih skup- nosti. Ti so namreč občinska last in gre pri plačilu najemni- ne za prelaganje denarja z enega kupa na drugega. Predlagal je, da se ti prostori in stavbe, kjer so občinski upravni organi, ne prenesejo na sklad in da se plačevanje najemnine v teh primerih dru- gače uredi. Nazadnje so sklenili, da podprejo prenos poslovnih prostorov v upravljanje stano- vanjskemu skladu, vendar je treba pogodbo dopolniti in jo pred podpisom še enkrat obravnavati na seji občinske vlade. T. CVIRN Proračun so spreieii ¥ Šentjurju Planinčanom niso mogli ugoditi šentjurski poslanci so pre- tekli teden sprejeli letošnji občinski proračun. Zaradi novih poslanskih zahtev so namenili več denarja za kmetijstvo, odločili pa so se tudi za nadaljnje financira- nje Šentjurskih novic. Poli- tičnim strankam s Planine, ki so zahtevale ločeno finan- ciranje, pa zaenkrat niso uspeli ugoditi, saj še niso re- šena nekatera pravna vpra- šanja. Sestavljalci letošnjega šentjurskega proračuna ra- čvmajo na 665 milijonov to- larjev prihodkov, od tega bo 10 milijonov od prodaje sta- novanj ter 31 milijonov iz vrednostnih papirjev. Gre za 21 odstotkov višje prihodke oziroma odhodke kot lani. Največ, 26 odstotkov, name- ravajo dati za investicije, po 21 odstotkov za delo držav- nih organov in izvajalskih organizacij, 12 odstotkov za plačila in intervencije v go- spodarstvu, 6 pa za socialne potrebe. KS Planina, kjer so želeli sami razpolagati z denarjem za infrastrukturo in naložbe, v predlogu proračuna niso ugodili, več denarja, kot je bilo sprva načrtovano, pa so namenili za zdravstveno za- varovanje, za obnovo manj- ših kulturnih spomenikov, odvoz zabojnikov, za vzdrže- vanje ter gradnjo nekaterih lokalnih cest, požarno var- nost, policijsko vozilo in vo- dovode. Predstavniki šentjurske vlade so povedali, da Planini niso mogli ugoditi zaradi pravnih ovir, pripombe dru- gih poslancev pa so upošte- vali. Zato v med sprejema- njem proračunskega predlo- ga ni bilo posebnih zapletov. BRANE JERANKO Št. 15 - 14. april 1994 4| Nezadovollni pod državno streho v žični ponovno prediagaio odkup od države »če se bo s strani vodstva koncema Slovenskih žele- zarn nadaljevalo metanje polen, potem ne prevzemam več odgovornosti za nadalj- njo usodo Žične in zaposle- nih delavcev v tem po- djetju.« To so besede direktorja celjskega podjetja Žična An- tona Jelenka, izrekel jih je na torkovi novinarski konfe- renci. Žična je namreč kot sestavni del koncema že pred časom prešla pod dr- žavno streho, zaradi česar Konec lanskega leta so v Žični s pomočjo ljubljanske in mari- borske strojne fakultete ter ministrstva za znanost razvili nov ležaj, ki bo po Jelenkovi oceni zanimiv za domače in tuje tržišče. Vgrajevali naj bi ga v električne generatorje z notranjim hlajenjem, trenut- no ga še preizkušajo v tujini. imajo po trditvah direktorja zvezane roke pri svojem delu in predvsem pridobivanju tujih partnerjev. Že lani so v Žični predlagali, da bi se odkupili od države, vendar je bil koncem pripravljen le na sklenitev najemne pogod- be, samostojni poti pa men- da niso bili preveč naklonje- ni niti nekateri vodstveni de- lavci v sami Žični. V začetku letošnjega leta se je Jelenko kljub vsemu odločil za reor- ganizacijo podjetja. Žična je razdeljena na šest profitnih centrov, prvi rezul- tati so po direktorjevi oceni spodbudni. Še leta 1992 je delež izgub Žične v celotnem prihodku znašal 26 odstot- kov, lani kar 46 odstotkov, v prvih treh mesecih pa je delež izgube v celotnem pri- hodku komaj 2 odstoten. Je- lenko nadalje ocenjuje, da so v podjetju zdaj prišli do tiste točke, ko je možen premik navzgor, vendar le v prime- ru, da se izločijo iz koncema. Zato so v Žični ponovno predlagali, da bi se odkupili od države, namesto s koncer- nom pa se nameravajo poga- jati z vlado. Podjetje je oce- njeno na 11 milijonov mark, delno bi ga odkupili s certifi- kati, delno računajo na zni- ževanje cene in odplačevanje v naslednjih letih. Problem zastarele tehnološke opreme, za temeljito posodobitev bi potrebovali približno 15 mi- Očitek, da ima prostore Žične v najemu tudi njegov sin, je Anton Jelenko komentiral z besedami, da bodo v podjetju dali v najem oziroma prodali vse tisto, česar ne potrebujejo pri svojem delu. Med drugim bodo dali v najem tudi objekte v Pečovniku in Šentjurju, s či- mer bodo preprečili njihovo propadanje, lastnim delavcem pa omogočili odpiranje zaseb- nih delavnic. lijonov mark, pa bi po Jelen- kovih besedah rešili s sovla- ganji tujih partnerjev. Do- kler so pod državno streho, pa se vsi dogovori s tujci končajo le pri besedah. m NOVO NA BORZI V znamenju delnic Minuli teden je bil ponovno v znamenju delnic, saj je bilo sklenjenih največ poslov z del- nicami. Med prometne j šimi delnicami, katerih tečaji so ra- sli, so bile delnice DADAS, NIKA, MKZ, SKBP in UBKP. Za slednjo je bil v preteklem tednu značilen nepričakovan padec, a je njen tečaj že v pe- tek začel rasti. Med delnicami, katerim je v zadnjem tednu padel tečaj, najdemo PRB, LEKC, TCTR. Tečaj TCTR je zagotovo padel med drugim zaradi objave, da se od 11. 4. 94 dalje trguje brez kupona za dividendo iz leta 1993. Žal ni nihče obvestil ne borznih po- srednikov ne investitorjev o višini dividende, ki jo name- ravajo izplačati. Tako je padec tečaja te delnice na torkovem sestanku bil zgolj po občutku borznih posrednikov. Delnice LEKC so v torek ponovno obr- nile trend tečaja navzgor, kar je po zelo nizkih tečajih v pre- teklem tednu bilo mogoče pri- čakovati, vendar je obseg trgo- vanja zelo majhen. Za torkov borzni sestanek je kot zanimi- vost prav da omenim, da sta prometa z delnico DADAS in SKBR predstavljala skoraj po- lovico vrednosti poslov tega dne. Na področju obveznic se ni zgodilo nič pretresljivega. Te- čaj RSLl se nadaljuje z rahlo rastjo, saj v juniju zapade ku- pon. Obveznice RSL2 je pri- stala na nekoliko nižjem teča- ju, kar je po nedavno zapad- lem kuponu bilo pričakovati. Nova obveznica RS 11 se je po svojem tečaju nekako uvrstila med prvi dve glede na donos, ki ga nudijo državne obvez- nice. Na trgu plemenitih kovih je bilo na torkovem sestanku skupno prometa za 3 mio SIT. Cena grama čistega zlata je bi- la 1799 SIT. Na svetovnih bor- zah je cena nekoliko padla. Piše Zdenko Fodlesnik Od drugih dogajanj je prav, da omenim nekoliko napeto stanje v borzno-posredniških družbah, ki ga je povzročila 17. številka uradnega lista RS. V omenjenem uradnem listu je objavljenih kar nekaj pravil- nikov, ki podrobneje predpi- sujejo nadaljnje poslovanje na trgu kapitala oziroma vred- nostnih papirjev. Zagotovo sta največ napetosti povzročila PravUnik o pogojih za oprav- ljanje poslov borzno-posred- niških družb in Pravilnik o po- gojih za izdajo dovoljenj za opravljanje poslov borznih po- srednikov in članov uprav družb za upravljanje. Iz obeh pravilnikov je mogoče zaznati, da se Agencija za trg vrednost- CELJSKA BORZNA HIŠA sporoča, da je vrednost enote vzajemnega sklada HERMAN CELJSKI na dan 12. 4. 1994 1.079,51 SIT nih papirjev, ki je izdala ome- njene pravilnike še ni najbolje znašla v obilici dela, ki si ga je zadala oziroma ji ga nalaga zakon. Vsekakor je poskrbela za svoje prihodke, saj smo na včerajšnji seji združenja borz- nih članov izvedeli, da bo stro- šek za pridobitev licence za opravljanje borznih poslov znašal za posameznika od 400 do 900 tisoč tolarjev letno. Ob tem, da sta predpisana naj- manj dva borzna posrednika za borzno-posredniško družbo in da je trenutno aktivnih oko- li 150 borznih posrednikov, to pomeni kar lep prihodek v dr- žavno blagajno. Licence bo potrebno letno obnavljati. Ob tem, da je mogoče v pravilni- kih najti kup nasprotij temelj- no slovensko zakonodajo in verjetno tudi ustavo, je malo težje najti kaj vse ni predpisa- no in zraven še pripisana tak- sa. GOSPO DARSKI ®l m T 4 Enakovreden partner Celjsko društvo ekonomi- stov bo konec maja na Roglj organiziralo jubilejno, dese- to Tribuno tržnega gospo- darstva, pripravam na to sre- čanje je bUa namenjena tudi tiskovna konferenca v minu- lem tednu. Naslov letošnje tribune bo Slovensko gospo- darstvo - enakovreden part- ner na slovenskem tržišču. Na Rogli pričakujejo pred- stavnike vlade in gospodar- ske zbornice, ki bodo gospo- darstvenikom predstavili svoj pogled na trenutne go- spodarske razmere, obenem pa bodo udeleženci tribune razpravljali še o lastninskem preoblikovanju podjetij, pro- mociji slovenskih izdelkov ter pomenu ekologije v so- dobni proizvodnji. Precejšnje zanimanje za sejem Sredi junija bo v Bekesc- sabi na Madžarskem tradici- onalni sejem Csaba Expo, na katerem bodo sodelovala tu- di podjetja s celjskega ob- močja. Skupno udeležbo na tem sejmu pripravljata šent- jursko podjetje Alpos ter celjska gospodarska zborni- ca. Zaradi udeležbe Alposa, ki bo na sejmu predstavil svojo trgovinsko opremo, ne bo potrebno izdelati poseb- nega pavilijona za razstavo, z delno participacijo gospo- darske zbornice pa bo tudi cena kvadratnega metra niž- ja, kot na drugih sejmih. Do- slej so se na razpis prijavila podjetja Mont Kozje, Etol Celje, Tim Laško, Emo Celje in Lip Slovenske Kojice. Na gospodarski zbornici si od udeležbe na tem sejmu obe- tajo tudi tesnejše sodelova- nja z romunskimi podjetji, saj je sejemsko mesto tik ob romunski meji. Ujeti kolektivno pogodbo Po podatkih iz zaključne- ga računa so v Gorenju lan- sko poslovno leto zaključili brez izgub. Na tuja tržišča so prodali 95 odstotkov proiz- vodov, s prodajo ustvarili 423 nulijonov mark prihod- ka, proizvodnjo pa povečali za 4 odstotke. Letos namera- vajo v Gorenju izdelati mili- jon 560 tisoč gospodinjskih aparatov in doseči 480 mili- jonov mark prihodka, število zaposlenih pa naj bi se z 4258 delavcev zmanjšalo na 4180. Obenem v tem podjetju načr- tujejo, da naj bi do konca le- ta dosegli takšno raven plač, kakršno določa kolektivna pogodba. Rogla delniška družba Konec minulega tedna je bila v Slovenskih Konjicah ustanovna skupščina delni- ške družbe Pekame-Slašči- čarne Bogla. Agencija Repu- blike Slovenije za prestruk- turiranje in privatizacijo je program lastninjenja podjet- ja Rogla odobrila že februar- ja, v začetku marca pa so pri- čeli zbirati certifikate. Na razpis za notranji odkup se je prijavilo vseh 67 zaposlenih, 18 upokojencev ter trije bivši zaposleni delavci. Ocenjena vrednost družbe je 117,716.000 tolarjev, vred- nost delnice pa je tisoč tolar- jev. 40 odstotkov vrednosti so prenesli na sklade, s certi- fikati pa so pokrili 20-od- stotno interno razdelitev. Ostalih 40 odstotkov vredno- sti bodo pokrili z notranjim odkupom s 50-odstotnim po- pustom v naslednjih štirih letih. IB Čeprav je dobrih dva milijo- na državljanov Slovenije že od decembra 1992 vsaj načelno bogatejših za 100 do 400 tisoč tolarjev, kolikor jih imajo od lani vknjiženih na evidenčnih računih pri SDK kot imetniki lastninskih certifikatov, pa jih več kot polovica še vedno ne ve, kam te certifikate vložiti. Za to, da bi se lažje odločali, jim manjka informacij, zlasti informacij o naložbenih mož- nostih, o koristnosti pametne naložbe in podobno. Da bi vam, spoštovani bral- ci, pomagali odpravljati to- vrstne zadrege, smo se v sode- lovanju z eno največjih poo- blaščenih družb za upravlja- nje investicijskih skladov, ki jo je pred kratkim ustanovila Zavarovalnica Triglav, d.d. Ljubljana, odločili za uvedbo nove kontaktne rubrike »Vse, kar ste želeli vedeti o certifi- katih«. V njej vam bo gospod Branko Drobnak vsakih 14 dni odgovarjal na najrazličnejša vprašanja v zvezi z naložbami lastninskih certifikatov. Čeprav je Branko Drobnak predstavnik Triglava, poo- blaščene družbe, ki bo uprav- ljala s šestimi regionalnimi pooblaščenimi investicijskimi skladi, naložbe v takšne druž- be pa imajo svoje posebnosti, bo s svojim znanjem in stro- kovnostjo odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi z drugimi možnimi oblikami vlaganj cer- tifikatov. Svoja vprašanja lah- ko torej posredujete našemu uredništvu, in sicer na Prešer- novo 19 v Celje, s pripisom: za rubriko Vse, kar ste želeli ve- deti o certifikatih. Naslednjič torej konkretni in praktični odgovori na vaša vprašanja, tokrat pa le nekaj osnovnih pojasnil, ki jih mora imeti lastnik lastninskega cer- tifikata ... Lastninski certifikat so do- bili vsi, ki so imeli 5. decembra 1992 slovensko državljanstvo. Nominalna vrednost certifika- ta je odvisna od starosti držav- ljana in znaša 100 (do 18 let), 200 (do 23 let), 250 (do 28 let), 300 (do 38 let), 350 (do 48 let) oziroma 450 tisoč tolarjev (nad 48 let starosti). Certifikat ni vrednostni papir, pač pa le premoženjska pravica do na- kupa dela družbenega premo- ženja. Ni prenosljiv - ni ga mo- goče prodati, posoditi, podari- ti. Določeno obdobje je nepre- nosljiva tudi delnica, kupljena s certifikatom. Uporabiti ga je mogoče za pridobitev delnic ali deležev podjetja v interni razdelitvi ali pri notranjem odkupu podjetja, v katerem ste ali ste bili zaposleni, za pridobitev delnic pooblašče- nih investicijskih družb, za nakup delnic podjetij, ki se lastninijo z javno prodajo del- nic ali za nakup delnic in dru- gega premoženja Republike Slovenije. Svoj certifikat vnovčujte s pomočjo lastnin- ske nakaznice, ki jo lahko ku- pite na vsaki pošti. Certifikat lahko izkoristite do 30. junija 1995. Po tem datumu bo preo- stanek na certifikatnem raču- nu izgubil svojo vrednost. So se vam ob površnem oponmiku sprožila vprašanja? Sporočite nam jih, skupaj jih bomo odpravili! PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 13. 4. 1994 Št.15 - 14. april 1994 Pržava bo postala gradbišče jože Brodnik o uresničevanju projekta gradnje slovenskih avtocest_ predsednik Družbe za avtoceste Jože Brod- jjli na lastni koži presneto dobro čuti, kakšne p slovenske ceste. Že nekaj mesecev dan za ^em križari po deželi. Pojasnjuje, z argumen- j prepričuje in miri strasti, ki so se razvnele ob projektu stoletja, kot so nekateri poimenovali li^Črtovano gradnjo slovenskih avtocest. Mi- ,uli teden je Brodnik sodeloval tudi na posve- |g, ki so ga v Celju organizirali v okviru sejma Hvto in vzdrževanje. na Celjskem najprej Hoče-Arja vas projekt gradnje avtoceste zahod-vzhod predstavlja dograditev 318 kilometrov dvopa- jomih in štiripasovnih avtocest. Celoten pro- jekt naj bi bil zaključen v letu 1999. Kaj se bo jogajalo letos? po sedanjih načrtih naj bi se gradnja začela na devetih avtocestnih odsekih: Šentilj-Pesni- ca, Hoče-Arja vas, Arja vas-Vransko, Zado- brova-Tomačevo, Šentjakob-Malence, Čebu- lovica-Divača, Selo-Šempeter, Divača-Dane in Dane-Femetiči. Po letu 1994 načrtujemo jačetek gradnje še na enajstih odsekih. Za celjsko območje je med temi zanimiv odsek med Vranskim in Blagovico, kjer bomo dela ačeli predvidoma junija 1995. Prebivalci Savinjske doline imajo veliko pripomb na sprejeto traso, med drugim zahte- vajo ponovno obravnavo v občinskem parla- mentu in ustavitev vseh postopkov na terenu. Kaj menite o teh zahtevah? Trasa avtoceste od Arje vasi do Vranskega je bUa temeljito pre- študirana. V začetku februarja so poslanci žal- ske skupščine traso sprejeli, sklep o tem, da je potek trase skladen z dolgoročnim in srednje- ročnim planom republike Slovenije, je sprejela potem še slovenska vlada. Z ljudmi na terenu, predvsem na Vranskem, smo predlog večkrat obravnavali in tudi našli skupne rešitve. Tudi na ostalih odsekih so [bile variante temeljito preteh- tane, zato menim, da je spreje- ta trasa resnično optimalna. Vse ostale zahteve ne zdržijo strokovnih argiunentov. Se pa seveda pojavljajo posamezne skupine občanov, ki hočejo tendenciozno zavirati stvari, jih rušiti, ne pa graditi naprej. Prepričan sem, da je avtocest- ni program v interesu vseh Slovencev, na relaciji med Ce- ljem in Ljubljano pa je avtoce- sta tudi nujno potrebna. Obe- nem pa bo avtocesta razbre- menila okolje, ne pa ga dodat- no obremenila, kot trdijo ne- kateri. Ste torej še vedno prepriča- ni, da se bomo do konca leta 1997 iz Celja v Ljubljano pe- ljali po novi avtocesti? Dela na odseku Arja vas- Vransko se bodo letos pričela, 'lada mora sprejeti le še loka- ajski načrt, ki ga je pravkar izdelal celjski Razvojni center. Zatem bo vlada izdala poseb- lo uredbo, po tej uredbi so na ^ti operativne akcije, pred- ^doma septembra bomo zače- li zemeljska dela. V kratkem i^o po moje rešen tudi problem ^ domžalski občini, tako da '>omo gradnjo predora na ob- niočju Trojan predvidoma za- ^li že decembra letos. Prihod- nje leto pa se bo nadaljevala Sfadnja na odseku od Šentja- koba do Vranskega. Kako nameravate speljati '^ocesto na območju Trojan? Pripravlja se oziroma že "fončuje študija, v kateri so predvidene rešitve. Vse vari- ^te vključujejo predor, prva do motniške doline, druga direktno pri viaduktu Ba- v začetek Savinjske doline. . Najprej boste torej na na- ^•n območju odprli gradbišče odseku Hoče-Arja vas. Ta odsek se bo financiral ^ Celoti s slovenskim denar- medtem ko se Šentilj- ^snica financira delno iz ^fedstev Evropske banke za ^lovo in razvoj. Objekte na ^eku Hoče-Arja vas bomo I Pčeii graditi v kratkem, v ro- I ^ štirinajstih dni bomo pod- J'isovali tudi pogodbe z izva- ftlci. V primerjavi z drugimi republiškimi šefi je diplomirani inženir gradbeništva Jože Brod- nik veliko časa preživel in delal na gradbiščih. Med drugim je vodil velike projekte v Iraku in Jordaniji in skupaj z delavci spal v barakah, čeprav bi si kot šef lahko izbral udobnejšo posteljo. Od leta 1981 je bil namestnik direk- torja podjetja SCT, leta 1992 je prevzel uprav- ni odbor Slovenskih železnic, konec lanskega leta pa je postal prvi mož Družbe za avtoceste. Družbe, ki naj bi v petih letih izpeljala pro- gram izgradnje avtocest, dolg 318 kilometrov in finančno težak več kot milijardo dolarjev. Koillco pogače domačemu gospodarstvu? Gradnja avtocest naj bi bila velika priložnost in izziv za slovensko gospodarstvo. Kakšne možnosti imajo dejan- sko pri delitvi te pogače doma- či, slovenski izvajalci? Kako je s pritiski različnih lobijev, v igri je vendarle ogromna ko- ličina denarja in seveda tudi zaslužki tistih, ki bodo sodelo- vali pri tem projektu? Menim, da je povsem nespa- metno govoriti o kakšnih lobi- jih. Slovenski avtocestni pro- gram je voden in kontroliran s toliko strani in toliko institu- cij, da ni mogoče govoriti o kakšni pristranosti. Za odse- ke, ki jih sofinancirata Evrop- ska banka za obnovo in razvoj ter Evropska investicijska banka, obe bančni ustanovi zahtevata, da v teh licitacijah sodelujejo tudi države evrop- ske unije, diktirata pogoje, ka- kršni so v mednarodni praksi normalni, in ne dopuščata no- benih bonitet za domače izva- jalce. Tam pa, kjer je avtocest- ni program financiran samo s slovenskim denarjem, je v pripravi zakon o oddajanju del, to bo zakon o javnih naro- čilih, v katerem je predvideno, da bodo izvajalci iz Slovenije lahko dražji do 15 odstotkov v primerjavi z izvajalci iz tuji- ne, ki se bodo morebiti pojavili tudi na teh licitacijah, vendar pa morajo v končni fazi pred podpisom pogodbe pristati na ceno najnižjega ponudnika. Ta zakon bo šel v proceduro v dr- žavni zbor, kako ga bodo spre- jeli poslanci, pa ne morem predvideti. Ste že razrešili dilemo, kakšne ceste bomo gradili - be- tonske ali asfaltne? Vsi izvajalci so pripravili al- ternativne ponudbe: za izved- bo asfaltnih in za izvedbo be- tonskih vozišč. Odločalo bo več kriterijev, med drugim se bo treba dogovoriti, ali bomo zaposlili cementno industrijo ali bomo uvozili bitimien, 60 tisoč ton bi ga potrebovali. Slovenija ga nima, saj je to naftni derivat, cementno indu- strijo pa seveda imamo. Odlo- čitev bo odvisna tudi od cene, betonska vozišča so dražja, so pa trajnejša in bolj primerna za zelo obremenjene ceste. V prvi fazi oddajamo objekte, čez nekaj tednov bomo odda- jali tudi vozišča in takrat bo- mo jasno vedeli, kakšne so ra- zlike v cenah. Vsekakor je projekt gradnje avtocest ogromen finančni za- logaj. Zanima me, ali ste dolo- čili mejo, do katere se v Slove- niji lahko zadolžimo za ures- ničevanje zastavljenega pro- jekta, in kako bo z odplačeva- njem najetih posojil? Finančni tokovi so znani, tako za nove kredite, ki jih bo- mo najemali, kot za odplače- vanje starih posojil. Za vse predvidene avtoceste je nare- jen zelo natančen finančni izračun vseh prihodkov. To pomeni, da je že jasno, koliko se država lahko zadolži oziro- ma koHko tujega denarja bo- mo potrebovali. Prav tako je narejen izračun vračanja po- sojil; predvidevamo, da bodo prihodki iz cestnin, pobranih na obstoječih in novih cestah, zagotavljali odplačevanje glavnice in obresti tujih poso- jil. Slovenci sami bomo z ben- cinskim tolarjem zbrali preko 60 odstotkov denarja, potreb- nega za izgradnjo dela avto- cestnega križa zahod-vzhod, zmanjkalo pa ga bo za smer sever-jug. Račimam, da bo po letu 1999 zakon o zbiranju de- narja z bencinskim tolarjem podaljšan, če bomo hoteli ime- ti vseh 700 kilometrov avto- cest. Bencinski tolar je izredno pomemben, tudi vse zunanje institucije in evropske banke so zaradi tega zainteresirane za pomoč Sloveniji. Smo edina država, ki zagotavlja več kot 60-odstotni lastni delež sred- stev. Od deseterobojca v boj za ceste Slovenski javnosti ste bili predstavljeni kot naše gore list, koliko se v resnici imate za Celjana? Rojen sem bil leta 1936 v Šmarju pri Jelšah, od koder je družina zbežala med nem- ško okupacijo. Po vojni smo se vmih v Celje, kjer sem končal gimnazijo. Po študiju sem se leta 1961 zaposlil na takrat- nem Zavodu za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, pred- hodniku današnjega Razvoj- nega centra. V gimnazijskih letih sem se ukvarjal z lahko atletiko in bil član celjskega Kladivarju vse do leta 1966, ko sem odšel v Ljubljano. Takrat sem se tudi prenehal ukvarjati z atletiko, vendar sem se pred petimi leti vrnil na atletske steze in po treh letih treninga na Finskem osvojil svetovno prvenstvo v deseteroboju v ka- tegoriji od 55 do 60 let, leto kasneje na Norveškem še evropsko prvenstvo v petero- boju in teku na 100 metrov z ovirami. Koliko se imam za Celjana? Otroška in gimnazijska leta vsakemu človeku pustijo svoj pečat, v Celju imam veliko znancev in prijateljev in rad se vračam v to mesto. Zdaj priha- jam v Celje kot predsednik Družbe za avtoceste, ki se uk- varja s pripravo in izvedbo av- tocestnih odsekov, kasneje pa bo ta družba s sedežem v Celju prevzela opravljanje in vzdr- ževanje avtocest. Celje torej ne bo sedež druž- be le na papirju ter pisarna s fikusom in tajnico? V Celju že delujejo prve strokovne skupine, vezani smo na SDK, urejevanje finančnih zadev, tu je tudi pomočnik za upravljanje in vzdrževanje av- tocest. Dokumentacija se seve- da pripravlja v Ljubljani, ker je vezana na številna ministr- stva in druge institucije. Ko se bo začela gradnja na posamez- nih odsekih, pa bo naše delo na terenu po vsej Sloveniji in ne bo vezano niti na Celje niti na Ljubljano. Koliko pa je vaša poveza- nost s Celjem pripomogla k te- mu, da so zeleno luč za sodelo- vanje pri projektu dobili v In- gradu, Nivoju in Cestnem po- djetju? Celjska gradbena operativa je enakovredno nastopala z ostalimi slovenskimi podjetji že pri pridobitvi sposobnosti in kasneje na licitaciji. Nihče ni imel prednosti zaradi tega, ker sem sam Celjan ali zato, ker je sedež družbe v Celju. Realizacija preko milijon do- larjev na dan je velika prilož- nost za vse, pri projektu pa bodo sodelovali tisti, ki bodo ponudili najboljšo ceno, rok in kvaliteto. V gradbeništvu imate ned- vomno veliko izkušenj, med drugim ste vodili velike pro- jekte v Iraku in Jordaniji. Naj- brž ste tudi zato tako prepri- čani, da bomo Slovenci uresni- čili zastavljen projekt? Slovenci smo pred leti res- nično veliko sodelovali pri projektih v tujini in trdim, da so bili slovenski gradbinci pa- radni konj takratne države, uspelo nam je pridobiti zah- tevne projekte, za katere se je potegoval svet. V Iraku sem bil vodja projekta, kjer smo gra- dili ogromen kompleks na do- brih 40 kvadratnih kilometrih. Bilo je to pravo malo mesto z vsemi potrebnimi objekti, projekt je bil vreden približno toliko kot slovenski projekt iz- gradnje avtocest. V Iraku smo imeli na voljo dve leti, tukaj imamo šest let časa in ne vidim razlogov, da ne bi uspeli tudi v Sloveniji. Res pa-jfe, da pro- jekt zahteva skrajno resnost, pripadnost cilju in spoštova- nje dogovorjenih obveznosti. IRENA BAŠA SIcupščine do Ifonca leta LJUBLJANA, 6. aprila (Delo) - Poslanci državnega zbora so odločili, da se zač- ne postopek za noveliranje ustavnega zakona. To po- meni, da naj bi že v nada- ljevanju marčne seje po- daljšali mandat občinskim skupščinam do konca leta. Sporazum z Madžarsico LJUBLJANA, 6. aprila (Delo) - Ministra dr. Davo- rin Kračun in dr. Bela Ka- dar sta podpisala spora- zum o prosti trgovini med Slovenijo in Madžarsko, ki bo začel veljati 1. julija. Za približno dve tretjini indu- strijskih izdelkov bodo od- pravili carine že letos, za ostale pa postopoma do konca tisočletja. Kaj pa varstvo osebnib podaticov? LJUBLJANA, 6. aprila (Delo) - S stališča varstva osebnih podatkov je vpra- šljiva odločitev ministrstva za šolstvo in šport, da naj bi po novem oskrbnino v vrtcih obračunavali na osnovi davčne napovedi, ugotavljajo na republiškem inšpektoratu za varstvo osebnih podatkov. Po nji- hovem bi morali v ta na- men pripraviti posebne obrazce aLi pa izračunavati družinske prejemke na os- novi davčnih odločb o pla- čilu oziroma povračilu do- hodnine. Bomo imeli 360 občin? LJUBLJANA, 7. aprila (Delo) - Državni zbor je na izredni seji obravnaval predlog odloka o določitvi referendiunskih območij za ustanovitev novih občin. V uvodu je poslancem go- voril predsednik državnega zbora Herman Rigelnik in jih pozval, naj delujejo v parlamentu, ne pa na uli- ci. Predlog odloka pa je predstavil Stane Vlaj iz vladne službe za preobraz- bo lokalne samouprave in povedal, da naj bi po volji ljudi določili 351 referen- dumskih območij brez za- pisnikov iz Kranja, kjer naj bi nastalo devet novih občin. Peterle z diplomatskimi predstavniki RIBNO, 7. aprila (Delo) - Pričeli so se dvodnevni pogovori z vodji slovenskih diploma tsko-konzulamih predstavništev, ki jih vsako leto organizira zunanje mi- nistrstvo. Pogovore vodi zunanji minister Lojze Pe- terle. Sklad prodal 38 podjetij LJUBLJANA, 7. aprila (Večer) - Republiški sklad za razvoj je v enem letu prodal 38 podjetij, brez de- la pa je ostalo 14 tisoč de- lavcev. Tujcem so prodali le tri podjetja. Od preosta- lih podjetij v skladu jih je 30 izboljšalo poslovne re- zultate, v 21 ni prišlo do bistvenih sprememb, v 12 pa so poslovali slabše kot leta 92. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: -Poljska firma Interprego SA nudi sveže sadje in zelenja- vo, predelano sadje in zelenja- vo ter sokove in krompir. In- formacije: tel. 0048/22-103- 051 in fax 0048/22-135-585. - Poljska firma LodimpexSP nudi prehrambene artikle, se- mena, krompir in mleko v pra- hu. Informacije: tel. 0048/42- 743-643 in fax 0048/42-747- 961. - Francoska firma Chimiray želi zastopati proizvajalce ke- mičnih proizvodov oziroma komplementarne proizvode tem, ki jih že zastopa. Infor- macije: tel. 0033/147-083-060 in fax 0033/147-492-863 (An- dre Callewaert). - Francoski komercialni agent Gerard Allain želi zasto- pati proizvajalce s področja avtomobilske industrije in do- datne opreme vozil. Informa- cije: tel. 0033/31-647-016 in fax 0033/31-648-013 (Gerard Allain). - Francoska firma Federati- on des Industries Mechaniques se zanima za možnost dolgo- ročnega sodelovanja in skup- nih naložb na področju me- hanske opreme. Informacije: tel. 0033/147-176-064 in fax 0033/176-062 (Catherine Da- uxerre). - Francoska firma Argos po- nuja baze podatkov (90 tisoč evropskih podjetij, francoska in belgijska podjetja s finanč- nimi podatki, 125 tisoč angle- ških podjetij ipd.) na CD-ROM ploščah. Irifonnacije: 0033/ 142-386-408 in fax 0033/142- 382-365 (Remy Pecot). - Francoska firma Relocali- ser nudi posredovanje in ob- javljanje informacije o možno- stih naložb. Informacije: tel. 0033/144-515-959 in fax 0033/142-654-750 (Jacques - Hemy Frappat). Povpraševanje: - FrancoskafirmaF.E.E.želi uvažati gnojila, šoto in vitami- ne. Informacije: tel. 0033/43- 550-948 in fax 0033/47-008- 989 (Daniel Strzepek). - Francosko podjetje želi uvažati kopališke zavese iz PVC materialov. Informacije: tel. 0033/69-059-162 (Michel Mayet). informacije: - Adepta (Francija) je zdru- ženje za pospeševanje medna- rodne izmenjave kmetijsko prehrambenih proizvodov in tehnologij. Združuje 187 po- djetij - spisek s podatki (naziv, odgovorne osebe, naslov, tele- fon, fax in dejavnost) je na razpolago na GZS. Informaci- je: tel. 0033/144-180-893 in fax 0033/144-180-889 (Rache- line Levi Glenisson). Center za informacijski sistem Gospodarsl>olili, da lahko imajo poslovne prostore tudi v pritUčju načrtova- nega stanovanjskega bloka. BJ Po aipskiii cestaii Proti koncu lanskega leta so ustanovili skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško- Savinjskih Alp, v katero so se vključile občine Domžale, Kamnik, Kranj, Mozirje in Tržič. Skupnost je nastala pred- vsem zaradi povezave turistič- ne ponudbe, združevanja sred- stev, kadrov in programov razvoja turizma, izobraževa- nja, promocije ter trženja turi- stičnih izdelkov in storitev. V teh dneh so v skupnosti pri- čeli s konkretnim delom, kot prvi pa je nastal projekt alp- skih cest, ki so ga predstavili prejšnji petek v Mozirju. Na predstavitvi projekta so predstavniki skupnosti pove- dali, da bodo turistično po- nudbo predstavljali s pomočjo naravnih in kultumo-zgodo- vinskih znamenitosti, športno- rekreacijskih kapacitet in et- nološko-kulinaričnih poseb- nosti. Skupnost Alpskega sve- ta je že sodelovala na letoš- njem sejmu Gast v Celovcu ter na sejmu Alpe Adria, vključe- na pa je že v združenje alpskih mest. Projekt Alpske ceste se bo v praksi pričel uresničevati prihodnjo soboto, 16. aprila, ko bodo na slavnostno otvori- tev turistične ponudbe pope- IjaU tri avtobuse gostov in 40 oldtimerjev. Pot se bo pričela v Kamniku, nadaljevala skozi Vransko in Mozirje, nato pa čez Čemivec v Tržič, Kranj in Domžale, končala pa se bo v Arboretimiu. Bistvo teh Alp- skih cest je v tem, da bodo pripravili organizirane prevo- ze z avtobusi ali kombiji, ki bodo vozili na določenih rela- cijah, potniki pa spoznavali turistično ponudbo v posa- meznih krajih. Osnovne turistične dejavno- sti posameznega območja bo- do v občinah predstavljali že na prvem, sobotnem popoto- vanju. V Mozirju je predviden postanek pri Savinjskem gaju, razmišljajo pa še o postankih pri gradu Vrbovec in gomje- grajski katedrali. V prihodnje nameravajo projekt Alpskih cest vključiti tudi v paket po- nudbe za goste blejskih in ljubljanskih hotelov ter zdra- vilišč. US Št. 15 - 14. april 1994 8 KOMENTIRAMO Zadušnica za prometno varnost Mesto ob Savinji je spravilo pod streho prvo letošnjo večjo sejemsko prireditev. Po prvih ocenah Celjskega sejma mani- festacijo, ki je celo presegla njihova pričakovanja. A nobe- na stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Tudi Avto in vzdrževanje ne. V primerjavi s prejšnjimi to- vrstnimi sejemskimi priredi- tvami se v Celjskem sejmu res- nično lahko pohvalijo z zavi- danja vrednimi številkami: na razstavnem prostoru se je raz- kazovalo 148 razstavljavcev, za tretjino večja je bila v pri- 'merjavi z lanskim letom po- nudba jeklenih konjičkov in vsega tistega, kar sodi k njiho- vemu vzdrževanju, v slabem tednu dni je sejem obiskalo kar 31.267 ljudi. Več, kot so pričakovali največji optimisti. Koliko je bil sejem poslovno uspešen, bo pokazal čas, spre- hod med razstavljavci in obi- skovalci pa je navrgel marsi- katero pripombo, ki si jo velja zapomniti. Sejemski prostori so bistveno predragi, so se je- zili razstavljavci. Obiskovalci pa so vsaj prve dni pogrešali več blagajn, ki bi zmanjšale gnečo pred vhodom na sejmiš- če. In pogrešali so novosti, ne- kaj, česar resnično ne vidijo med običajnimi sprehodi po trgovinah. Seat Cordoba, Re- naultova Laguna - oba parad- na konja, predstavljena kot novost letošnjega sejma, če vzamemo samo ta dva prime- ra, je bilo že pred sejmom mo- goče občudovati v vsaki pro- dajalni, ki zastopa tega ali onega proizvajalca. Za obisko- valce bi bil magnet nedvonmo novi hrošč ali pa vsaj kakšni lepotci s častitljivo letnico, ki bi popestrili sejemsko dogaja- nje. Toda Celje je očitno samo provinca, tiste prave novosti pa bodo čakale na majski se- jem v prestolnici. Organizatorji so pred sej- mom napovedovali, da bodo sejmu Avto in vzdrževanje da- jali pravi pečat strokovni po- sveti. Bili so prava polomija. Gradnja novih avtocest cest in prometna varnost sta v vseh treh dneh skupno pritegnila le dobrih 50 ljudi. Ob številkah, ki so jih nizali na teh posvetih, grozljivem davku, ki ga terjajo slovenske ceste, pa človeku le- deni kri po žilah. A če imajo ljudje takšen odnos do pro- metne varnosti, kot so ga po- kazali tokrat, res ni nič čudne- ga, da sodimo na dno evropske lestvice. Celjski sejem je sicer za vsak posvet poslal preko 500 vabil, ki pa so očitno nale- tela na gluha ušesa tako politi- kov, ki so jim ceste in promet pomembni samo za nabiranje političnih točk, kot vseh dru- gih, ki bi jih morala skrbeti slovenska in zlasti celjska pro- metna varnost. Organizatorju pa naj bo to izkušnja za v pri- hodnje, kajti posveti, kakršni so bili letos. Celjskemu sejmu in Celjanom res ne morejo biti v ponos. Za zdrava delovna mesta Drago PIrh, nagrajenec letošnjega sejma Žalčan Drago Pirh, dobitnik srebr- nega znaka Celeia na letošnjem sejmu Avto in vzdrževanje, je znan in cenjen obrtnik. Ne le zaradi kvalitetnih uslug, o čemer se vedno znova prepri- čajo vsi tisti, ki jih pot zanese v njego- vo avtoličarsko delavnico. Pirhova de- lavnica, praktično sredi mesta, je zna- na tudi po tem, da veliko pozornosti namenja zdravemu in čistemu okolju. Tako kot večina danes uspešnih obrtnikov je tudi Drago Pirh začel v majhni delavnici. Bilo je pred več kot dvajsetimi leti. Iz male delavnice se je v vseh teh letih razvil najsodobneje opremljen avtoličarski obrat, kamor si prihajajo nabirat prvih znanj in izku- šenj tudi številni slovenski šolarji. Pred tremi leti je Pirh obrtni delavnici dodal še podjetje Spekter, ki je danes eksluzivni uvoznik lakov in avto-repa- raturnih materialov Sikkens, sesalnih naprav za avtoličarske delavnice, rav- nalnih miz italijanskega proizvajalca, obenem pa to podjetje ponuja tržišču posebne čistilne naprave za čiščenje že uporabljenih razredčil. Velik del vseh teh naprav, izredno pomembnih za va- rovanje okolja, uporabljajo tudi sami pri svojem delu. »Svojim delavcem že- lim omogočiti zdravo delovno mesto,« pravi letošnji nagrajenec. Vedno znova se o tem prepriča tudi sam, saj veliko dela v svoji delavnici še vedno opravi z lastnimi rokami, s svojim znanjem in izkušnjami. Drago Pirh: »Ne pozabljamo na ekolo- gijo.« Pirh danes zaposluje 15 delavcev. Čez kakšno leto bo morda na seznamu še deset novih delavcev. Prihodnje leto se namreč nameravajo preseliti na no- vo lokacijo na Ložnici, v obrat, ki meri skupno skoraj 2 tisoč kvadratnih me- trov. V sedanjih prostorih sredi Žalca pa naj bi nastal učni center, ki bo služil za izobraževanje mladim rodo- vom. Izobraževanje, znanje, izkušnje - to so osnove za dobro delo, je prepri, čan Pirh. In še zdaleč ne ostaja samo pri besedah. Ne le, da bodo v Žalcu razvili učni center, tudi doslej so tesno sodelovali s šolami, kjer vzgajajo bo- doče kadre. Z lastnim denarjem, pri- bližno 12 tisoč mark, je Drago Pirh opremil tudi delavnico Gradbenega šolskega centra v Mariboru. Naložba, ki se prav gotovo obrestuje. In kaj meni nagrajenec o letošnjem sejmu? »Zadovoljni smo, veliko ljudi nas je obiskalo, zanimala jih je naša ponudba, kakšen bo poslovni uspeh, se bo pokazalo šele v prihodnje. Kot raz- stavljavca pa me motijo izredno visoke cene. Za sejemski prostor bo kmalu treba odšteti toliko kot na kakšnem sejmu v Parizu. Za tisto, kar ponuja organizator, je cena bistveno previso- ka. Drugo, kar pogrešam na takšnih sejmih, pa so konkretni dogovori. Po- dobno kot številni drugi obrtniki se pri vsakdanjem delu srečujemo z vpraša- njem, kam z odpadki. Zato bi na takš- nem sejmu morali za skupno mizo sesti ljudje iz obrtnih delavnic, na drugi strani pa odjemalci odpadkov ali pa tisti, ki predelujejo odpadne surovine. Marsikaj bi lahko ponovno uporabili in ljudi, ki se s tem ukvarjajo, bi mora- li povabiti na sejem. Splošna posveto- vanja o teh problemih pa niso rešitev, ker nikoli ne rodijo konkretnih dogo- vorov.« Na dnu lestvice V okviru sejma Avto in vzdrževanje so bili organizi- rani strokovni posveti, na katerih so govorili predvsem o načrtovani gradnji avto-^ cest ter prometni varnosti na slovenskih cestah. Predava- telji so na teh posvetih nani- zali nekaj zanimiv podatkov. — Na 100 milijonov prevože- nih kilometrov umre v pro- metnih nesrečah v Sloveniji 7 ljudi, kar nas v evropskem merilu uvršča na dno lestvi- ce ob bok Španiji in Portu- galski. Na avtocestah Za- hodne Evrope se ta vrednost giblje med 1,3 in 3,0. — Z dograditvijo avtocestne- ga omrežja bomo v Sloveniji zmanjšali sedanje število mrtvih na polovico, letni stroški prometnih nesreč pa bodo prepolovljeni oziroma zmanjšani na približno 20 milijonov dolarjev. — Na Celjskem se letno zgodi povprečno 10 tisoč promet- nih nesreč. Na 100 tisoč pre- bivalcev v Evropi se letno povprečno zgodi 25 promet- nih nesreč, na Celjskem 38. Na 100 tisoč ljudi v Evropi umre v prometnih nesrečah 10 oseb, na Celjskem kar 26. Vsaka deseta prometna ne- sreča se konča s smrtnim izi- dom, med vzroki nesreč pa sta na prvem mestu preveli- ka hitrost in alkohol, ki za- krivi že vsako šesto promet- no nesrečo. — Samo Zavarovalnica Tri- glav je zaradi prometnih ne- sreč lani izplačala 110 mili- jonov mark odškodnin, na Celjskem 22 milijonov mark, od tega kar 38 odstotkov od- škodnin za telesne poškodbe. — Letno je v Sloveniji pri- bližno 100 tisoč odpisanih avtomobilov, dobra polovica jih konča v naravi. Če bi ustrezno predelali vse od- padne siu-ovine, bi pridobili 72 tisoč ton jeklenih odpad- kov za potrebe metalurgije in 3 tisoč ton barvnih kovin. V Sloveniji nadalje obnovi- mo le 8 odstotkov izrabljenih avtomobilskih gum, skro- men pa je tudi odstotek pre- delanih in ponovno uporab- ljenih olj, maziv ter drugih odpadkov, povezanih z avto- mobilom in njegovim vzdr- ževanjem. Direktor Celjskega sejma mag. Franc PangerI je zlati znak Celeia podelil Jožetu Podmiljšaku iz Renault servisa Leveč. Letošnji nagrajenci Celjski sejem je tudi letos podelil zlati, srebrni in bro- nasti znak Celeia trem raz- stavljavcem sejma Avto in vzdrževanje. Zlati znak Ce- leia so člani posebne komisi- je prisodili podjetju Renaidt servis Leveč za kompletno in razvito prodajno servisno ponudbo. Dobitnik srebrne- ga znaka Celeia je podjetje Spekter iz Žalca in sicer za varstvo okolja na področju avtoservisne dejavnosti. Bronasti znak Celeia pa so za lasten tehnološki razvoj in proizvodnjo sušilne ko- more podelili podjetju Sop Novoline iz Ljubljane. Kaseta Icot opozorilo številni podatki dokazuje- jo, da je prometna varnost na Celjskem še slabša kot dru- god po Sloveniji. Visok krvni davek terja zlasti Slovenika. Zastrašujoče številke o šte- vilu prometnih nesreč, žr- tvah in posledicah nezgod sta spodbudila območno enoto Zavarovalnice Triglav ter celjski AMD Šlander k pripravi posebne video ka- sete. Na njej so posnetki hudih prometnih nesreč na Slove- niki. Prvič so kaseto predva- jali na sejmu Avto in vzdrže- vanje, poslej pa jo bodo upo- rabljali na strokovnih pre- davanjih v avto šoli, vzgojno varstvenih organizacijah, podjetjih in posameznih kra- jih. Sporočilo kasete je pre- prosto, a učinkovito: avto je stroj, v pošast ga lahko spre- meni samo človek. In tisto, kar prikazujejo posnetki, se že jutri lahko zgodi vsakemu izmed nas. Sejem Avto in vzdrževanje j^ spremljala Irena Baša, foto* grafije Edi Masnec. ' Št.15 - 14. april 1994 Slovenija naj ne bo evropsko smetišče starimi tovornjaki bomo voziti ie do državne meje,*' opozarja Branko Seiič slovenski minister za pro- in zveze Igor Umek je na jjtvoritvi letošnjega sejma ^yto in vzdrževanje napove- da bomo morali v Slove- ijjji do konca oktobra 1996 jpianjšati hrup in emisije iz- pušnih plinov pri tovornih [ozilih za 23 odstotkov. Tudi na sejemskih posve- je bilo večkrat slišati, da ^0 pri ekologiji treba v ko- njič z Evropo. Kakšne mož- nosti imamo v Sloveniji za jakup ekoloških tovornih ^,ozil in koliko se strogim [perilom prilagajajo domači proizvajalci - o tem smo se na 5ejmu Avto in vzdrževanje pogovarjali z vodjo prodaje gospodarskih vozil v celj- skem podjetju Avto Celje Brankom Seličem. Podjetje Avto Celje sodi med največje ponudnike go- spodarskih vozil, v kolikšni meri proizvajalci že upošte- vajo zahteve ekologov pri proizvodnji tovornih vozil? Večji svetovni proizvajal- ci, predvsem Iveco, ki ga za- stopamo, pa tudi mariborski Tam, že vgrajujejo v svoja vozila ekološko čiste motorje po standardu Euro 1. To po- meni, da upoštevajo zahtev- ne evropske predpise, pri če- mer so najbolj rigorozni Av- strijci. Prav tako so proizva- jalci upoštevali predpise v zvezi s hrupom. Tudi v ma- riborskem Tamu že vgrajuje- jo sodobne ekološke motorje. V Evropi v tem trenutku da- jejo prednost tako imenova- nim Euro 1 motorjem, v na- slednjih letih bo začela ve- ljati zakonodaja, ki bo pred- pisovala uporabo motorjev' Euro 2 in ki jih največji pro- izvajalci že razvijajo. Pri nas je žal še veliko zasebnikov in podjetij, ki so si nakupili stara vozila v tujini, trgovci pa so počistili nemške odpa- de. Ti vozniki bodo lahko vo- zili samo po slovenskih ce- stah, pa še to samo tako dol- go, dokler tudi Slovenija ne bo sprejela ostrejše zakono- daje. Se po vaših izkušnjah ku- pci že odločajo za sodobna, ekološka vozila? V glavnem danes ni kupca, ki ne bi vprašal, ali ima vozi- lo tako imenovani zeleni mo- tor. Vsak računa, da bo treba kdaj čez mejo, poleg tega pa je avto trajna dobrina in ysak se zaveda, da lahko pri- čakuje težave, če njegovo vo- zilo ne bo ustrezalo pred- pisom. Torej odsvetujete uvoz starih, rabljenih gospodar- skih vozil? Stara vozila se v tujini ^' glavnem prodajajo z mo- |orji, ki ne ustrezajo ekolo- škim standardom. Ne bi smeli dovoliti, da Slovenija postane evropsko smetišče in si bomo na ceste nakopali ^ame stare tovornjake. Vsak dan se srečujem s kupci in ti pripovedujejo, da lahko s starimi vozili zaenkrat pre- važajo tovor le še po deželah bivše Sovjetske zveze. Za prevoz po nekaterih državah pa sploh ni mogoče dobiti dovolilnic, če vozilo ne ustreza ekološkim pred- pisom. Koliko je danes v Sloveniji vozil, ki ne ustrezajo sodob- nim ekološkim zahtevam? Težko je oceniti, ker po- datkov ni. Vozila, starejša od dveh let, v glavnem ne ustre- zajo evropskim standardom, ne glede na to, od kod so prišla. Slovenska vlada je minuli teden sprejela uredbo, po kateri bo mogoče z 80 od- stotkov nižjo carinsko stop- njo uvažati ekološko spre- jemljiva tovorna vozila in avtobuse, vendar le v prime- ru, če v Sloveniji takšnih vo- zil ne proizvajamo. Koliko pravzaprav slovenski proiz- vajalci upoštevajo ekološke zahteve pri proizvodnji svo- jih vozil? V Sloveniji res ni proizva- jalca, ki bi sam razvijal eko- loško proizvodnjo, si pa po- magajo z uvozom ekoloških delov. Tako na primer v ma- riborskem Tamu vgrajujejo ameriške motorje, ki pa ustrezajo ekološkim zahte- vam, izdelani so po evrop- skih standardih z nizko emi- sijo izpušnih plinov in pov- zročajo minimalen hrup. Koliko pa ekologija vpliva na ceno vozila? Zelo malo. Seveda pa so morali proizvajalci nameniti veliko denarja za razvoj takšnih vozil, še preden je vozilo sploh prišlo na tržišče. Konkretno so v Ivecu leta , 1990 vložil v razvoj tovorne- ga programa 4 milijarde do- larjev. Bila je to velika na- ložba, ki pa se jim danes Na letošnjem sejmu Avto in vzdrževanje so v Avtu Celje med drugim predstavili tovorno vozilo Iveco Eurotecb 440, ki velja za največji ekološki dosežek med gospodarskimi vozili. Kot pravi Branko Selič je to eno redkih vozil, s katerim se vozniki tudi ponoči lahko vozijo po evropskih cestah, vozilo pa je opremljeno tako, da se voznik v njem počuti kot pilot v svojem avionu. Med drugim ima tovorno vozilo celo ogrevan sedež. obrestuje zaradi bistveno večje prodaje v primerjavi z drugimi proizvajalci. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Izvršni svet Izvršni svet Skupščine občine Velenje objavlja PREDHODNI RAZPIS za izbiro najugodnejših potencialnih na- jemnilštajger- mojster<, ki je bil malce pre- več rdeč. Tako smo morali priti na >šiht< tudi za veliko noč, četudi je bila nedelja. Bog ne daj, da mu je kdo pri obedu rekel boglonaj. Je vr- gel kruh ob tla. Pet otrok je pri jokalo na svet in potem se ni dalo več tako delati. Opravkov je bilo čez glavo, družbo so nam de- lale tudi domače živali: zaj- ci, koze, prašiči. In za razve- drilo sem še pred poroko pri sosedi opazila Celjski tednik ter si ga sprva izposojala, potem pa ga tudi naročila. Spominjam se našega pismo- noše Goloba, ki mi je prijaz- no rekel: >Zakaj pa ne<, ko sem ga prosila, če bi mi na- ročil ta časopis, ki sem mu ostala zvesta do danes. V zadnjem času, ko se me je polotUa bolezen, ko ob tem skrbim še za moža, 100-od- stotnega invalida, še poseb- no težko čakam četrtka. Zadnja stran mi je najljubša, heci, ki so res kot tableta. Če se nasmejiš, je tako kot pol zdravja. Jaz pravim: hec, pa drobiž mora biti pri hiši, po- ,tem pa je vse nekako lažje. Križanke se vedno lotim, po- tem pa, do koder pridem... Mislim, da mi še ni uspelo, da bi katero rešila do konca. Zato tudi nimam veselja iz- polnjevati kuponov, ker tako nimam sreče pri žrebu. Pa tisto, da vsakega enkrat do- leti, vseeno drži, kajti niti v sanjah si nisem predstav- ljala, da me boste obiskali in ob tem prinesli še tako lepo darilo - zlato verižico NT&RC. Saj bi vam poveda- la, če bi imela kaj kritizirati. Mogoče bolj kot na časopis se jezim na TV, ki občutno preveč »kaže« politiko. Veste kaj, teh strank je pa res že preveč in vsaka bi se rada postavila s tem, da se prepi- ra. A jih je treba tam v parla- mentu tork. Nad mizo še vedno visi >ta star<. Ga ne dam dol. Veste, ko je bil on, so imeli vsi krvih in delo, dan's pa je vse zaprto.« EDI MASNEC Sladkorna bolezen In ledvice Društvo za boj proti sladkorni bolezni Celje or- ganizira v četrtek, 21. apri- la ob 16. uri, v dvorani Za- voda za invalidsko in po- kojninsko zavarovanje v Celju (Gregorčičeva 5) predavanje o vplivu slad- korne bolezni na ledvice. Predaval bo dr. Igor Bizjak. Po predavanju bo degusta- cija in prodaja diabetičnih proizvodov podjetja Upina iz Ljubljane. Najboljši kruh so mati pekli Dobrote slovensiiih limetU na Ptuju Na Ptuju, mestu stoterih dobrot in zakladnici tisočle- tij, je v Minoritskem samo- stanu letos že petič zadišalo po dobrotah, ki jih priprav- ljajo v slovenskih domovih. Več kot 500 razstavljenih iz- delkov je razveseljevalo oči, dražilo nos in bogatilo duha. Razstavo so organizatorji pripravili po dobrotah in po- krajinah, med njimi je bila tudi Štajerska oziroma Celj- ska. Posebej so predstavljali krušne izdelke in drobno čajno pecivo, mesne izdelke, mlečne izdelke in praznični kruh. Med izdelki iz žit so obiskovalci lahko občudova- li pšenični kruh iz bele in temne moke brez dodatkov in z dodatki, mešani, rženi in Sadni kruh, pletenice, kva- šen šarkelj, krofe, janeževe >ipognjence, rogljičke, mede- ^0 pecivo, krhke flancate in praznični kruh. Pri izdelkih iz mesa so bile suhe domače klobase in salame, želodec, Sušena vratina, mesna slani- ca, suho meso, suhe klobase ^ zaseki in meso iz tunke. ^led mlečnimi izdelki so bili predstavljeni kislo mleko, ^metana, maslo, skuta, sirar- ^ka skuta, mehki, poltrdi in trdi sir. Za vse te dobrote so orga- J^izatorji ustanovili posebne komisije, ki so imele za vsak ^dclck posebne kriterije. Na '^ede^ljski slovesnosti so po- belili veliko število brona- stih in srebrnih priznanj za Posamezne dobrote. Z zlati- '^i priznanji so se s celjskega Področja okitili Angelca Fe- iz Ponikve za mešani kruh z ajdovo moko, Mar- janca Deželak iz Laškega za sirarsko skuto, Ana Hudej z Ljubnega za mladi sir z orehi in Anton Jevšnik iz Kozjega za trdi kozji sir. Na- grajence in njihove dobrote bomo še posebej predstavili. URŠKA SELIŠNIK Foto: EDI MASNEC V prekrasnem okolju Minoritskega samostana so poleg dobrot predstavili tudi veliko starih šeg in običajev ter raznih pripo- močkov za delo, razstava pa je bila obogatena z mnogimi sprem- ljajočimi prireditvami. Spet v kinodvorano v Rogaški Slatini so pretekli teden znova odprli vrata ki- nodvorane. Potem ko v mestu precej časa niso imeli rednega kinematografskega sporeda, je dvorano vzelo v najem ljub- ljansko podjetje Fun. Za začetek so vrteli letošnjo filmsko uspešnico Očka v kri- lu, ki si ga je ogledalo že več kot 110 tisoč obiskovalcev. V slatinskem kinu so v treh dneh prodali 383 vstopnic. Med obiskovalci so prevlado- vali domačini, opazili pa so tu- di nekaj tujih turistov. V Ro- gaški Slatini zaradi omenjenih številk zadovoljstva ne skriva- jo. Jutri bodo predvajali film Na ognjeni črti s Clintom Eastwoodom v glavni vlogi, nato pa Tri mušketirje, Plezal- ce ter Romanco v Seattlu. Po- djetje Fun obljublja za jesen tudi Filmsko gledališče, načr- tujejo pa tudi spored za šo- larje. BJ Delavski svet HMEZAD GOLDING gostinstvo turizem p.o. Žalec šlandrov trg 34, Žalec razpisuje v skladu s 35. členom statuta podjetja delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA (reelekcija) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka ali višješolska izobrazba ekonomske, organizacij- ske ali pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj v gostinstvu in turizmu, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih Kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili pošljite v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: HMEZAD GOLDING gostinstvo turizem, Šlandrov trg 34, Žalec, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidat bo o izbiri obveščen v 15 dneh po poteku razpisne- ga postopka. SDK REPUBLIKE SLOVENIJE PODRUŽNICA CELJE Razpisna komisija SDK RS, podružnica Celje, na podlagi 4. in 7. člena kolektivne pogodbe SDK RS razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. pomočnika direktorja podružnice I za sektor skupnih nalog (1 izvajalec) - reelekcija Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati iz- polnjevati še naslednje pogoje: - VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali druž- boslovne smeri - 5 let delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika - prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK Drugi podatki o delovnem mestu: - reelekcija vsake 4 leta - konkurenčna klavzula 2. samostojni pravnik (1 izvajalec) Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati iz- polnjevati še naslednje: - Vil. stopnja strokovne izobrazbe, dipl. pravnik - 2 leti delovnih izkušenj - izpit iz kontrolnega postopka - aktivno znanje slovenskega jezika - prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK Drugi podatki o delovnem mestu: - konkurenčna klavzula - pravosodni izpit - delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - reelekcija vsake 4 leta Kandidati, ki nimajo izpita iz kontrolnega postopka, morajo le - tega opraviti v 6 mesecih po sklenitvi delovnega razmerja. Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, naj pisno vlogo z dokazili pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: SDK V RS, podružnica Celje, Ljubljanska 1a, 63000 Celje (za razpisno komisijo). O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. ZAP- VOBIČ.0 0 Ul. pohorskega bataljona 14 62000 Maribor Objava prostih delovnih mest: - za področje Celja 1 izvajalec - za področje Savinjske doline 1 izvajalec Pogoji: - Vil., VI., V. stopnja ekonomske, strojne ali gradbene smeri - vozniški izpit B kategorije in lastno vozilo - 3 leta delovnih izkušenj Iščemo dinamične, poslovnoprodorne, samostojne komercialiste na terenu za prodajo: - motornih hidravličnih in zavornih olj ter masti - mazuta, kurilnega olja, parafina - brusov vseh vrst - gradbenega materiala (cement, bet. železo, opečni izdelki) Izbranim kandidatom nudimo stimulativne dohodke v odvis- nosti od ustvarjenega prometa. Pisne vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ZAP - VOBlCd.o.o., Pohorskega bataljona 14, 62000 Ma- ribor. Informacije dobite po telefonu (062) 103-311, interna 271, 277. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po izbiri. Pred- nost imajo domačini. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas po preizkusni dobi 2 mesecev. Št.15 - 14. april 1994 »Na Dunaju kraja stoletja« Celjske rokometaše oškodovala francoska sodnika — Krivda za poraz tudi pri igralcih — y nedeljo tretjič zapored pokalni prvaki? Konec evropske lige prva- kov je bil res neprijeten za Ce- ljane. Imeli so možnost za dru- go mesto v skupini, potem pa so doživeli poraz v gosteh pri West Wienu z golom razlike ob delnem izidu 5:0 v zadnjih enajstih minutah. Konec tekme. Načinovič za- držuje solze, ihti, pa ne ve, kam bi se dal, čeprav je jasno, da bi najraje pregriznil oba sodnika. Leve sedi na klopi še omotičen od udarca, ki ga je dobil v zadnji minuti, sodnika pa sta dopustila domačim od- ločilni protinapad. Poleg njega soigralci nočejo verjeti, da se je vse skupaj res zgodilo. Stoji še Šerbec, ki je bil zelo razpo- ložen, potem pa sta mu ušli dve pomembni žogi. A kdo je predvideval, da bodo morali Celjani za zmago proti avstrij- skemu prvaku igrati praktično brez napake? Šojat zapušča igrišče ob pri- žiganju cigarete in se takoj od- pravi iz dvorane! Na semafor- ju 18:17, potem ko je bilo 7:13, 8:14 in po zadnjem golu Celja- nov preko Načinoviča iz se- demmetrovke dvanajst minut Končni vrstni red - skupina A: Braga 8, Sandefjord, Nimes 7, Zagreb 2; skupina B: Teka 8, Wallau, West Wien 6, Celje Pi- vovarna Laško 4. Finalista 34. pokala pr\'akov sta Braga in Teka. pred koncem tekme 13:17. Kar 18 kazenskih minut so si pri- služili pivovarji, domači pa štiri oziroma šest, kajti Gangel je bil izključen v zadnji sekun- di, kar je bil višek ironije Gar- cie in Morena. Francoza sta v prvih 20 mi- nutah dokazala, da znata iz- vrstno soditi, po odmoru pa, da pristajata na »ukaze« s strani ali pa na šelesteče ar- gumente. Na zakuski je Stra- šek, ki je obranil dve sedem- metrovki, priznal: »Doslej sem igral za žvečilni gimii, danes pa je bila priložnost za večji zaslužek. Zdi se mi, kot da me je povozil vlak.« Šojata so sku- šali tolažiti, vendar...: »Je... moralne zmagovalce! To je bi- la kraja stoletja. A tudi mi smo krivi zanjo. Še vedno so v ekipi telebani, ki se ne držijo dogo- vora.« Potem je na kratko ocenil minulo ligo evropskih prva- kov. »V Golovcu smo predava- li o rokometu Wallauu in West Wienu, v gosteh pa nikjer ni- smo bili nadigrani. Imamo najboljšo razliko v golih in smo jih tudi prejeli najmanj. Do finala nas niso pustili, če- prav nas je do njega ločila le domača zmaga s Teko. Drugo mesto v skupini smo si vseka- kor zaslužili. Izkazalo se je, da brez Ivandije pač ne gre.« Silvia Ivandijo je Šojat v to- rek pripeljal v Celje, včeraj pa je Osiječan imel kontrolni pre- gled v Ljubljani. «Od njegove- ga zdravja je odvisno mnogo glede okrepitev v naslednji se- zoni. Če bo zdrav, si lahko pri- voščimo še enega tujega igral- ca, če ne, dva.« Trener West Wiena Kandija naj bi mu po- nujal Higatzbergerja, v igri je še nekaj levih zunanjih napa- dalcev, tudi Belorus Halepo, ki naj ne bi imel tako trdne po- godbe z nemškim drugoliga- šem. Te pa potečejo ob koncu sezone Jeršiču, Strašku in Ša- fariču ter Francu in Anžiču. V nedeljo finale pokala Evropa je preteklost, zače- njajo se odločilni dvoboji za domači lovoriki. V nedeljo bo- do pivovarji skušali osvojiti naslov pokalnega zmagovalca še tretjič zapored po osamo- svojitvi. Finale bo v Slovenj Gradcu, domači pa vedno naj-. dejo dodaten motiv proti naj- boljšim. »Prav gotovo bo tako tudi tokrat. S 150 odstotki zmožno- sti nas bodo napadli, mi pa jim bomo vrnili z enako mero,« pravi Šojat. Zadnja finala sta bila v celjskem Golovcu (z Ba- kovci 32:19, s Slovanom 15:10). »Da se jih ne bojimo, je dokaz tudi prizorišče finala, kajti v licitaciji za prireditelj- stvo z nami pač ne bi imeli možnosti,« je zaključil Šojat ob potrditvi nastopa Aleša Levca, ki je zaradi bolezni izo- stal na zadnji tekmi. Krožni napadalec in trener Preventa Tomo Kleč je znan Šojat je vodilnima možema uprave Tonetu Tumšku in An- dreju Šušteriču že pred dvema mesecema obljubil nadaljnje sodelovanje, a pogodba, naj- brž dvoletna, še ni podpisana. po skromnosti. »Upam, da bo dobra tekma...« Pa vaši cilji? »Zaradi televizijskega prenosa moramo pokazati čimveč, da ne bi slučajno visoko izgubili.« Vendar vaša publika bo hotela več! »Ja, v Slovenj Gradcu je možno vse...,« pravi Celjan, ki zdaj živi na Koroškem. DEAN ŠUSTER Foto: EDI MASNEC West Wlen-Plvovarna Laško 18:17 (6:10) DUNAJ - Dvorana v Modlingu, gledalcev 1000, sodnika Gar- cia in Moreno (oba Francija). WEST WIEN: Burkert, S. Higatzberger 2, Scheve 4, Weinber- ger, Grabner, Felsenstein, Reiner 1, W. Higatzberger 5 (3), Gangel 5 (2), Uher, Wuchterl 1, Mostl. PIVOVARNA LAŠKO: Pušnik, Šafarič 1, Begovič, Ocvirk, Šerbec 6 (3), Načinovič 3 (1), Jeršič, Čater, Pungartnik 3, Tom- šič, Leve 4, Strašek. IZKLJUČITVE: West Wien 6 (Gangel 2, Uher 2, Wuchterl 2), Pivovarna Laško 18 (Načinovič 2+2+2, Pungartnik 2+2, Leve 2+2, Šerbec 2, Jeršič 2). RDEČI KARTON: Jeršič (56). SEDEMMETROVKE: West Wien 8 (5); W. Higatzberger 4 (3), Gangel 3 (2), Uher 1 (0); Pivovarna Laško 5 (4); Šerbec 4 (3), Načinovič 1 (1). Uroš Šerbec je z 41 goli najboljši strelec obeh skupin lig^ prvakov. V drugem delu sezone so manjkali goli Romana Pungartnika. »izpoved« Garcie in Morena Francoska sodnika Fran^ois Garcia in Jean-Pierre Mo- reno na banket po tekmi nista prišla, v predverju dvorane pa sta se znašla v primežu novinarske ekipe NT&RC, ki se je tudi predstavila. Preverila sta še barvo dresov (domači zeleni ali nameni) in na »tiskovni konferenci« takole odgo- varjala: Kaj menita o razmerju izključitev? »Celjani so v drugem polčasu zaigrali zelo agresivno...« Malce nelogično, saj so vodili z visoko prednostjo. »Ja, vendar igrali so preveč grobo.« Sta videla prekršek nad Levcem 15 sekund pred kon- cem tekme? Daljše sprenevedanje in hitro medsebojno čebljanje v francoščini, nato pa: »Žoga je bila pravilno odvzeta.« Torej menita, da je bil prekršek storjen po odvzemu žoge? »Da, da!« Pa ga vseeno nista dosodila!? »Da. Žoga je že bila v protinapadu.« Torej prekrškov, kjer ni žoge, ni? »To ne, vendar...« Počasi sta se začela oddaljevati, pomahnila v pozdrav, pred dvorano pa jih je baje čakalo nekaj naših ogorčenih navijačev in jih brez sprenevedanja nepravilno zaustavilo brez žoge. V slepi ulici Skupščina AD Kladivar Cetis, ki ni bila skupščina — Rdeča luč za staro vodstvo, ki mu je mandat že Iztekel — Kdo ho novi predsednik? Celjska atletika se je po rahlem vzponu spet znašla v začaranem krogu, izhod pa so minulo sredo zaman iskali tudi udeleženci skupščine Kladivarja Cetisa. Staro vodstvo ni dobilo razrešnice, eden udeležencev skupščine pa je iz nevtralnega kota za- grenjeno pripomnil: »Hoteli so imeti skupščino, a jim ni- kakor ni uspelo.« Dveurno delo skupščine se je zataknilo pri poročilih, za predsednika v odstopu dr- . Rudija Čajevca (bil je tudi sklicatelj skupščine) pa se je že veliko prej vedelo, da bo Predsedstvo kluba računa, da bo novi predsednik prišel iz vrst Cetisa, v nasprotnem pa je njihov adut direktor celjske enot« Zavarovalnice Triglav Janko Mirnik. odsoten in je predložil pisno poročilo. Po zagotovilih z ene strani skupščina ni bila uspešna prav zaradi njegove odsotnosti, po drugih (bolj verjetnih) pa zaradi brezu- spešnega iskanja novega predsednika, saj si v seda- njem položaju nihče ne želi vodenja ADK. Zdajšnjemu vodstvu je mandat že potekel, do nove- AD Kladivar Cetis: skok v neznano? ga sklica skupščine, ki naj bi bila 10. maja, pa bo klub vo- dilo predsedstvo kluba na čelu s podpredsednikom Henrikom Dvoršakom. Od- prtih je še veliko vprašanj, najbolj pereča pa so poveza- na z denarjem, saj Cetis z ve- ljavno sponzorsko pogodbo do leta 1997 menda ne izpol- njuje vseh obveznosti in le- tos na klubski račun še ni nakazal niti tolarja. Položaj naj bi bil bolj ja- sen v roku enega tedna, od odločitve Cetisa pa je v mar- sičem odvisen tekmovalni program kluba. Minulo leto so atleti namreč končali v rdečih številkah, četverica zaposlenih (dva trenerja, taj- nica, gospodar) plače preje- majo s časovnim zamikom, devet honorarnih trenerjev pa naj bi zadnja denarna na- domestila dobili lanskega aprila. Zaradi notranjih težav je že močno vprašljivo sodelo- vanje na pokalu evropskih prvakov skupine B, ki bo ko- nec maja v Izraelu, nič bolje pa ni z opremo in objektom v Stritarjevi ulici. Leto dni stara tartanska prevleka je v ciljni ravnini povsem vmi- čena, izvajalec del pa je v ce- loti priznal krivdo. Napaka zaradi neugodnih Miro Kocuvan je te dni na reprezentančnih pripravah v Formiju, Gregor Cankar pa na Kanarskih otokih. Drugi bodo čez dva tedna na lastne stroške odšli na priprave v Pulj in Medulin. vremenskih razmer (tempe- ratura se vsaj dva dni zapo- red ne sme spustiti pod 10°C) še ni odpravljena, zadnji rok za novo preplastitev pa je 25. maj. Terminski roki so torej precej odmaknjeni, za- čarani krog pa očitno vse ožji. ŽELJKO ZULE OSEBNI RAČUNALNIKI RAČUNALNIKI 486 A-open 24 mesecev garancije Pooblaščeni distributer za tiskalnike EPSON, HEWLET - PACKARD Pooblaščeni servis za tiskalnike EPSON RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Uvec 56 A . 63301 1'clrovče lel (063)442-011 fax: (063)441 - 960 ŠplRTNI KOLEDAR Sobota, 16.4. BasebalI Celje:: Celje-Gvmclje (1. ko- lo SBL, 12). Judo Lendava: državno prven- stvo za starejše dečke in dekli- ce (od 10. ure). Kegljanje Litija: državno prvenstvo ženskih dvojic (do nedelje). Nogomet Izola: Izola-Publikum (22. kolo SNL, 16.30); Radeče: Pa- pirničar-Drava, Brežice: Svo- boda-Žalec (17. kolo III. SNL, obe 16); Zreče: Unior-Kovi- nar, Šoštanj: Usnjar-Tim La- ško, Ljubno: Ljubno-KIV Vransko (12. kolo MNZ Celje, vse 17). Rokomet Velenje: Velenje-Branik (17), Žalec: Žalec-Piran (10. kolo ženske SRL, 18). Vaterpolo Celje: Neptun-Maribor (6. kolo SVL, 19). Nedelja, 17,4. Nogomet Velenje: Rudar-Potrošnik (22. kolo SNL); Slovenske Ko- njice: Dravinja-Domžale, Ko- čevje: Kočevje-Steklar, Za- gorje: Zagorje-Era Šmartno (22. kolo II. SNL, vse 16.30). Rokomet Slovenj Gradec: Prevent-Pi- vovama Laško (finale pokala za moške, 18). Sreda, 20.4._ Košarka Polzela: Belorusija-Belgija (17), Slovenija-Švica (1. kolo kvalifikacijskega turnirja ka- detov za EP). Rokomet Celje: P. Laško-Jadran, Ve- lenje: Gorenje-Drava (prvi tekmi polfinala končnice mo- ške SRL, obe 19). ŠL15 - 14. april 1994 171 Z Italijo za naslov prihotinll ieHen na Polzeli začetek prvega kroga kvalltIkacU za EP kotletov - Med tgainerlevimi izbranci tuHi Homači up Žiga MeHvešek članska, mlada in mladin- glia košarkarska reprezentan- ca so se že uvrstile na zaključ- ne turnirje evropskega prven- stva, pot med dvanajsterico pa bodo prihodnjo sredo na Pol- zeli začeli še kadeti. Naša iz- brana vrsta je že od torka na pripravah na Polzeli, med re- prezentanti pa je tudi branilec domače Kovinotehne Žiga I^edvešek. »Na turnirju v italijanskem Gradežu sem odigral vse tri tekme, ki so bile nasploh prve za naš letnik 1979. Izgubili smo s Hrvaško z 68:71 in Itali- jo z 59:70, Madžare pa smo premagali s 66:62. Na dveh tekmah sem začel v prvi posta- vi in dosegel po osem točk, na tretji pa šest,« pravi 14-letni košarkar iz Žalca, ki s 183 cm najpogosteje igra na dvojki. V Italiji potemtakem ni bilo slabo? Ne vem, nisem najbolj zado- voljen, pravzaprav sem kar ra- zočaran. Nekoliko sem se dr- žal v ozadju in nisem veliko metal na koš. Na Polzeli bo bolje. Domač teren, ljudi poz- nam in upam, da bom na vsaki tekmi igral vsaj po deset mi- nut. Imam dober občutek. Kakšna je igra naše repre- zentance? Imamo dva dvometraša, v povprečju pa smo med naj- nižjimi. Glavno breme tako nosimo zunanji igralci. Z raz- dalje nič ne zadenemo, zato največ igramo na prodore in asistence. Na prvih pripravah smo trenirali skoraj izključno samo obrambo, zadiije dni pa že več mečemo na koš. Kadeti ste še neznani. Na koga naj bodo gledalci po- zorni? Najboljša sta branilec Bojan Kovač in krilni igralec Marko Marovič. Oba sta košarkarja Slovana; prvi ima številko de- vet, drugi pa trinajstico. Pred prvo tekmo so se vsi zapodili k torbi z dresi in meni je ostala dvanajstica. Upam, da bo na Polzeli drugače in bom zaigral v dresu s številko pet. Trener kadetske reprezentan- ce je Srečko Žgajner iz Roga- ške Slatine, ki ima na pripra- vah 14 igralcev. »Ekipa bo do- ločena šele po petkovi in so- botni tekmi za trening s selek- cijo leto dni starejših košar- karjev. Na turnirju v Italiji so vsi nasprotniki igrali na vso moč, Madžari celo z ekipo let- nikov 1978, mi pa sploh nismo uporabili cone 1-3-1, ki bo na- ša najmočnejša obramba. Za- radi neizkušenosti smo še pre- več obremenjeni z osebnimi napakami in smo jih na eni tekmi naredili kar 43. Napad še ni tekoč; proti Italiji smo zgrešili 19, proti Madžarski pa kar 33 prostih metov, a nisem nezadovoljen. V drugi krog se moramo uvrstiti, potem pa bo veliko težje,« napoveduje Žgajner. Tri reprezentance se bodo uvrstile v drugi krog. Na- poved. Slovenija, Italija in Beloru- sija bodo ostah med kandidati za zaključni turnir na Portu- galskem, Belgijci in Švicarji pa nimajo veliko možnosti. Lahko smo tudi prvi v skupini, ne glede na zadnji poraz proti Italiji. Imajo štiri dvometraše, a jih lahko dobimo. Še dve mi- nuti pred koncem smo zaosta- jali za štiri točke, a nato slabo izvajali proste mete. Polzela je drugi, tretji klub v državi. Kako je z mladimi? Terminov za trening je do- volj, s trenerjem Stanetom Ro- mihom pa dobro delamo. Pi- onirji smo bih dvakrat zapo- red v finalu državnega prven- stva in letos osvojili srebrno kolajno. Kadetska ekipa je ne- koliko manj uspešna, a bo z eno izjemo skupaj še dve leti. Žalec je na pol poti med Ce- ljem % Polzelo. Zakaj odloči- tev za Polzelo, ki je bila pred leti slabša od Celja? Štiri leta so minila od mojih košarkarskih začetkov. Igrati sem začel v osnovni šoli, vsi pred mano pa so odšli na Pol- zelo. Tudi Kobale in Krčmar, zato nisem veliko okleval in odločitev je bila pravilna. ŽELJKO ZULE Foto: TONE TAVČAR Za slovo odmevna zmaga Celjsko alpsko smučanje je za konec sezone v Mt.Whist- lerju v Kanadi doseglo še ne- kaj odmevnih mednarodnih uvrstitev. Na enem štirih naj- večjih pionirskih tekmovanj na svetu je Uroš Zupan zmagal v slalomu (v veleslalomu je od- stopil), Judita Koštomaj pa je zasedla 4. in 5. mesto. Združevanje v Rogaški? Košarkarice Rogaške so se- zono končale neslavno, za re- ševanje kritičnega položaja pa je pripravljen nov scenarij: po več kot dvajsetih letih združi- tev moškega in ženskega klu- ba. O predlogu bodo prvi go- vorili člani ženskega kluba na redni skupščini, ki bo v sobo- to, 16. aprila, ob 19. uri v zele- nem salonu hotela Slovenija. Moški klub se bo o združitvi v enovit klub na svoji skupšči- ni izjasnjeval 24. aprila. Atraktivnih prizorov je bilo v nedeljo na pretek, poskus Gorska pa je onemogočil kapetan gostov Cifer. Slovo od Evrope Polom celjskih nogometašev v derbUu državnega prvenstva - Žilnik In Goršek s prodajo vstopnic vabila na Skalno klet »Po svoje me visok poraz ni potrl. Zdaj je vsaj konec evfo- rije o Evropi in bom lahko v miru delal,« je nedeljsko ka- tastrofo na Skalni kleti v der- biju nogometnega prvenstva proti Muri (0:4) komentiral Publikumov trener Janez Za- vrl, ki se je tako devet kol pred koncem odrekel boju za pokal UEFA?! Celjani so že v prvem spo- mladanskem srečanju z ekipo iz zgornjega dela lestvice po- vsem pogoreli, čeprav Mura v zadnjih dveh letih ni dobila nobenega pomembnejšega derbija. Vse je bilo naravnano ia spektakel: Celje je bilo končno oblepljeno s plakati, dan pred tekmo sta na klubski stojnici na Stanetovi kapetan Žilnik in Goršek s prodajo Vstopnic vabila na Skalno ^et, kjer se je kljub neprijet- nemu vremenu zbralo 2000 gledalcev, z izjemo Zupana in Golubice pa so vsi napovedo- ^'aU zanesljivo zmago. Optimizem je vse uspaval, ^ izjemo prvih dvajsetih minut in uvoda v drugi polčas pa so ^ili rumeno-modri vseskozi ^podrejenem položaju. S klo- Pi med tekmo ni bilo nobenega odgovora, kajti Zavrl je vseh ^0 minut vztrajal pri začetni ^najsterici (na klopi za rezerv- ne igralce so bili Štancar, Cug- mas, Sešlar, Bauman in vratar Koželj). Mura je na Skalni kle- ti zapustila daleč najboljši vtis, odkar se igra slovensko državno prvenstvo, domačim pa se je nekoliko maščeval tu- di bolj lagoden ritem tre- ningov. Za goste so gole dosegli Belec (36), Gliha (60), Ilič (67, 11-m) in Bakula (88), ki je nezane- sljivega Zupana premagal s strelom s skoraj polovice igrišča, srečanja pa zaradi izk- ljučitev nista končala Pevnik in Gliha. Na začetku spomladanskega dela prvenstva se je celo zgo- dilo, da je ekipa v enem tednu opravila le tri treninge, kar je stroka opravičevala s pomanj- kanjem pomožnega igrišča. Pokal UEFA za Celjane še zdaleč ni izgubljen, čeprav so možnosti zarac^ zahtevnega razporeda (gostovanja pri Go- rici, Mariboru, Olimpiji in Po- trošniku) precej bolj skromne kot pred tednom dni. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Bogate nagrade Tokrat objavljamo dva seznama nagrajen- cev, za oba pa je bil zaradi večjega števila pravilnih napovedi potreben žreb. Pri 33. kolu je bil pri petem paru pomotoma objavljen no- §ometni tip izpred tedna dni Kočevje-Era martno, zato smo upoštevali le prve štiri pare. Pravilna napoved - 32. kolo: West Wien-Pi- vovama Laško 1, Gorenje-Prevent 1, Žalec- Branik 2, Rudar-Olimpija 2, Kočevje-Era Šmartno 1; 33. kolo: Rudar-P. Laško 2, Pre- vent-Gorenje 1, Celje-Koper 2, Publikum-Mu- ra 2. Nagrajenci - 32. kolo: Cirila Podkrižnik iz Celja (17.000 tolarjev), Boštjan Mikulan iz Šmarja (11.000 tolarjev) in Ida Petrovič iz Ce- lja (7.000 tolarjev); 33. kolo: Milan Bukošek iz Stor (5000 tolarjev), Tine Veber iz Loke pri Žusmu (3000 tolarjev) in Bojan Rančigaj iz Polzele (2000 tolarjev). Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri pr- vem paru tip O pomeni podaljšek) bomo upo- števali kupone s poštnim žigom sobote, 16. aprila, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce- lje, s pripisom Golding loto. ran^rama Košarka Slovenska liga Tretja tekma polfinala končnice: Tam-Kovinotehna 84:76 (36:40); Petranovič 20, Govc 16, Stavrov 14, Rovšnik 13, Cizej 8, Stegič 5. Nogomet Slovenska liga 21. kolo: Publikimi-Mura 0:4 (0:1), Optimizem-Rudar 1:0 (1:0). Vrstni red: Olimpija 37, Mura 34, Maribor 30, Pu- blikimi 29, Koper 25, Naklo, Gorica 24, Potrošnik 23, Izola 20, Optimizem 17, Rudar 15, Ljubljana 14, Primorje, Ma- vrica 13, Istragas 10, Krka 8. n. slovenska liga 21. kolo: Medvode-Dravinja 0:5 (0:0); strelci: Topič (54), Kuk (55, 11-m), Vasic (58), Je- lenko (83), Zore (86); Steklar- Slavija 0:0, Era Smartno-Tur- nišče 0:1 (0:0). Vrstni red: Ko- čevje, Korotan, Tumišče 31, Nafta 29, Piran 26, Era Šmart- no, Dravinja, Steklar, Zagorje 22, Beltrans 21, Domžale 18, Slavija 17, Rudar (T) 16, Že- lezničar 14, Triglav 10, Med- vode 4. III. Slovenska liga 16. kolo: Pohorje-Papimičar 1:3 (0:2); Drobne (27, 37), Ka- čičnik (90); Žalec-Pobrežje 0:0. Vrstni red: Drava 23, Ža- lec 21, Papimičar, Aluminij 20, Kovinar (M) 19, SI. Gradec 18, Kungota 17, Dravograd 16, Svoboda 15, Rače 14, Pohorje 13, Impol 11, Pobrežje 9, Iža- kovci 8. MNZ Celje 11. kolo: Šentjur-Ljubno 8:0, Kovinar (Š)-Usnjar 0:0, Unior-KIV Vransko 4:0. Vrst- ni red: Šentjur 17, Unior 16, Ljubno, Usnjar 11, Kovinar (S), Tim Laško 7, KIV Vran- sko, Hrastnik 5, Elkroj 3. Rokomet Slovenska liga Moški — drugi tekmi četrtfi- nala končnice: Rudar-P. La- ško 23:27 (12n4); Pungartnik 11, Šerbec, Jeršič 4, Tomšič 3, Begovič, Čater 2, Šafarič 1. Celjani so se z 2:0 v zmagah uvrstili v polfinale. Prevent- Gorenje 22:21; še 11 sekimd pred koncem so Velenjčani vo- dili, a so domači izid v zmagah izenačili na 1:1 in sinoči je bila v Velenju tretja tekma: Pla- skan 8, Ocvirk 4, Kimčenko 3. Ženske - 8. kolo: N. mesto- Žalec 14:20 (7:8); z zmago so si Žalčanke zagotovile obstanek, za napredovanje med najbolj- šo šesterico pa v soboto potre- bujejo zmago z dvema goloma razlike: Hudej 8, V. Dolar 5, M. Šimek, T. Dolar, Vujovič 2, Kline 1. Piran-Velenje 19:19 (9:9); Ibralič 6, Kranjc 4, To- pič, Petek 3, Jukič, Hrast, Ste- vanovič 1. Ponovljena tekma 3. kola: Branik-Žalec 29:21 (13:11); V. Dolar 9, Hudej 6, Kučera 2, Čmak, S. Šimek, Randl, Kline 1. Vrstni red: Branik 14, Piran 8, Žalec 6, Velenje 5, N. mesto 3. Odbojka Slovenska liga ženske — prva tekma polfi- nala končnice: Celje-Cimos 1:3 (-8, -8, 10, -4); dvoboj je trajal slabo uro in pol, trener Jovič pa je vseskozi vztrajal pri začetni šesterki Kislinger, Sikman, Pihler, Krebs, Tolma- čeva, Kibireva. Druga tekma je bila sinoči v Kopru, more- bitna tretja pa v primeru ize- načenega izida v zmagah v so- boto v Celju. Streljanje Državno prvenstvo standardna zračna pištola (Tumišče) - člani: 1. Vetemik (M) 575, 3. Tkalec 568, 6. Saje- vic 561, 9. Brunšek (vsi DP) 558, 12. Klančnik 556, 19. Leg- nar (oba M) 550, 22. Lavrinc (DP) 545, 23. Volar 545, 28. Martič (oba TM) 541, 29. Frece 538, 32. Malec (oba Ce) 537, 34. Brezovšček (TM) 536, 43. Dobovičnik (CE) 513; ekipno: 1. Dušan Poženel (Sajevic, Tkalec, Bnmšek) 1687, 3. Mro^ 1681, 6. Tone Meliva (SI. Konj) 1623, 10. Celje 1588; članice: 1. Maček 376, 3. Kufner 355, 10. Kostevc 344, 12. Lah (vse DP) 316; ekipno: 2. Dušan Po- ženel (Maček, Kufner, Ko- stevc) 1075; mladinci: 1. Mar- tič (TM) 539, 2. Durakovič 530, 3. Sikman (oba M) 522; ekip- no: 1. Mrož (Berlot, Sikman, Durakovič) 1484; mladinke: 5. LAh (DP) 323. Vaterpolo Slovenska liga 4. kolo: Ljubljana-Neptun 12:4 (2:1, 3:1, 2:2, 5:0); Sivec, Glavan 2; 5. kolo: Neptun-Tri- glav 3:18 (0:6, 1:3, 0:5, 2:4); Planinšek 2, Glavan 1. Vrstni red po polovici prvenstva: Tri- glav, Ljubljana 8, Koper 6, Kranj, Neptvm 3, Maribor 0. Judo Državno prvenstvo Kadeti (Ljubljana) - do 55 kg: 3. Mahmutovič; do 60 kg: 1. M. Holer; do 65 kg: 1. Pe- trak, 2. Lakner-Bevc; do 78 kg: 1. Mlinarevič; nad 78 kg: 2. Bednjički, 3. Ceraj; kadetinje - do 62 kg: 2. Uranjek (vsi IR), 3. Jerneje (Sank). Mali nogomet Prvenstvo Celja 4.kolo: Miroteks-Skavti 2:1, Pelikani-Zagrad 5:1, Ščurek Ilport-Klateži 8:2, SokoU-Ke- win 3:2, Črni baron-Umetniki 1:1, PZ Viva la musica-Sipro 6:4. Vrstni red: PZ 8, Miroteks 7, Sokoh 6, Pelikani, Zagrad 5, Sipro, Č. baron, Umetniki 4, Š. nport 3, Kewin, Skavti 1, Kla- teži 0. Št.15 - 14. april 1994 18 Barvanje v Celju Minulo soboto je v Bukov- žlaku pri Celju barva tekla v potokih. Bili bi v zmoti, če bi pomislili na kakšno ekološko katastrofo. Šlo je za otvoritev paintball sezone na Celjskem, oziroma štajerskem delu Slo- venije. Turnir 10 članskih ekip za »Zlato kroglico« kalibra 0,68 je organiziral Paintball Team Celje. Za vse tiste, ki paintball igre še ne poznate, na kratko nekaj o tem, pri nas razmeroma no- vem športu. Paintball je zani- miva in dinamična igra, pri kateri poskušata dve enako- številčni ekipi druga drugi ukrasti zastavo, pri tem pa va- rovati svojo. Igralci uporablja- jo posebno zračno orožje, ki izstreljuje želatinaste kroglice. Sponzorji: Cetis, Kovinoteh- na, Kovinotehna Leasing, Klasje, STC, Eurodas, Blagov- ni center. Zavarovalnica Tri- glav, Mirotex, Občina Celje, Alpos, Zavarovalnica Adri- atic. Zlatarna, Mont, Merx- Gostinstvo in turizem. Turi- stična agencija Orel, M.R.I., Žito, Top-fit, Hana-Ana, Klju- čavničarstvo Pirš, Gost. Ben- kovič, Sloveninter, M 2, Pla- stvar, Tempra, KM, MoUier, Romagi, Zdravilišče Dobrna, KTS, Kovintrade, Alkom, Stu- dio List, Bistro As, Komunala Laško, KZ Laško, Dobrina, Krona in drugi. napolnjene z barvno, nestru- peno, biološko razgradljivo te- kočino. Zadet-pobarvan igra- lec je izločen iz igre. Edini res obvezen del opreme, brez ka- terega vas ne spustijo na igriš- če, je zaščitna maska, ki ščiti obraz, oči in ušesa. V igri pri- dejo do izraza posameznikove sposobnosti ekipnega sodelo- vanja, taktika in psihofizična pripravljenost. Več o pravilih, igri ali orožju lahko izveste pri Paintball Teamu v Celju. Vrnimo s k turnirju. Prišle so ekipe in cele Slovenije (Liti- ja, Sežana, Stična, Kočevje in Celje). Zaradi premajhnega števila igralcev sta se združili ekipi Litije in Sežane. Vsaka ekipa se je dvakrat pomerila z ostalimi tremi, veljal je si- stem točkovanja. Igre so traja- le 15 minut, razen v primerih, ko je bila zastava že prej za- jeta. Že igro pred koncem smo imeli zmagovalca. Ekipa iz Celja (na sliki) je po pričako- vanju dosegla izvrsten rezul- tat, saj je izgubila le eno tek- mo. Potrebno je namreč vede- ti, da fantje odhajajo na turnir v ZDA in se zato intenzivno pripravljajo. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Stične, tretjo »kroglico« si bosta razdelili ekipi Litije in Sežane. Tudi kočevska ekipa ni odški do- mov praznih rok. Dobili so priznanje za fair play igro. Konec turnirja je za igralce pomenil začetek dogovarjanj za nove prijateljske telane, turnirje, in kar je mogoče naj- važnejše, navezovanje prija- teljskih stikov. Rezultati medsebojnih dvo- bojev (dve igri): Stična-Celje 97:131, Kočevje-Litija, Sežana 15:175, Kočevje-Celje 24:200, Stična-Litija, Sežana 90:71, Litija, Sežana-Celje 3:200, Stična Kočevje 175:15. Skupni segtevek: Celje 531 točk. Stič- na 362 točk, Litija, Sežana 249 točk, Kočevje 54 točk. ANDREJ BRESKVAR Za pokal Šmartlnskega Jezera Celjski ribiči so v soboto prvič pripravili tekmovanja v lovu rib s plovcem za pokal Šmartinskega jezera. Sodelovalo je 11 ekip. Zmagali so ribiči iz Šoštanja, drugi so bili Laščani in tretji Velenjčani. Med posamezniki je imel največ uspeha Robi Bačič, drugi je bil Zdenko Mikac in tretji Slavko Petelin. Za zmago- valno ekipo so nastopili (na sliki z leve) Dragan Visič, Robi Jedlovčnik in Jože Detelbah. p BOGADI BasebalI: za končnico v prvem delu ligaškega prvenstva v baseballu bo sedem ekip razdeljenih v dve enakovredni skupini, Celjani pa so v nekoliko lažji, skupaj s Kranjskimi lisjaki. Zajčki in Gunclja- mi. Po lanskem naslovu mladinskih prvakov raču- najo na 2. mesto, ki še pri- naša uvrstitev v končnico, tekmovalni ritem pa bo spomladi nekoliko pospe- šen. Po vzoru na ameriško Major Leaugue bosta ekipi isti dan odigrali dve tekmi, kar je poglavitna novost le- tošnjega prvenstva. Presežena pričakovanja y taboru Kovlnotehne sevetla zailovolini s košarkarsko sezono 1993/94 — Kal bo prinesel prestopni rok? Finalista košarkarskega pr- venstva Olimpija in Tam sta že odigrala dve tekmi (igra se na tri zmage), Kovinotehni pa kljub dobri formi ni uspela še druga uvrstitev v finale. Na Polzeli so s sezono kljub vse- mu seveda izjemno zadovoljni, vsi klubi pa se že intenzivno ukvarjajo z nakupi igralcev. »Presegli smo vsa pričako- vanja, naš edini cilj pa je bila liga osmerice. O finalu pokala pred sezono nismo niti naj- manj razmišljali, edino in zelo majhno možnost za uvrstitev v evropske pokale pa smo vi- deli v Koračevem pokalu. Z uspehi smo privabili pokro- vitelja, kar je najbolj po- membno, seveda pa bo zelo težko ponoviti sezono 1993/94. Odigrali smo več kot 60 tekem, povečali obseg treningov s pe- tih na sedem na teden in že po prvomajskih praznikih bomo začeli s pripravami za novo se- zono. Upam, da že v novi za- Košarkarjem Kemoplasta iz Šentjurja je za malenkost ušla uvrstitev v B ligo. V baražu so z Jančami doma igrali 63:63, v gosteh pa izgubili z 58:60. sedbi, saj se bomo primemo okrepili: iščemo branilca, vi- soko krilo in centra,« je doga- janja ocenil trener Kovinoteh- ne Boris Zrinski. Prestopni rok bo čez približ- no mesec dni, največja dilema pa je povezana s številom tuj- cev v A-2 ligi. Sprva je kazalo, da bodo ekipe lahko imele le po enega (v tem primeru bi tu- di zadnja četverica A-1 lige v drugem delu igrala le z enim tujcem), zdaj pa se tudi v Ljubljani bolj nagibajo k dvema tujima košarkarjema. Okoli vseh klubov se že po- javljajo ugibanja in tudi res- nejše informacije o morebitnih okrepitvah, ki temeljijo bodisi na navezavi stikov bodisi na željah o prihodu. Kovinoteh- na: Jeklin, Mirt, Jurkovič ter center iz bivše Jugoslavije (manj zanesljiva je varianta o Američanu). Rogaška: vrni- tev Viranta, v primeru držav- ljanstva Jurkoviču (imel je po- nudbo Efes Pilsna), tuji center. Comet: Ritonja, Sučevič in trener. Pivovarna Laško: Govc (še ima pogodbo s Kovinoteh- no), Mirt. ŽELJKO ZULE NA KRATKO Na plavalnem dvoboju Slo- venija-Hrvaška je Goran Ju- rak na 50 in 100 m kravi za obema hrvaškima reprezenta- toma s časoma 23,66 in 52,17 zasedel 3. mesti ter v prostem slogu plaval v zadnji predaji štafeti 4x100 metrov, ki je iz- boljšala državni rekord. Na klasični enodnevni kole- sarski dirki v Italiji je z zao- stankom slabe minute Šmerc zasedel 18, Lauk (oba Ce) pa 27. mesto. Dirka je bila dolga 166 km in je imela kar devet gorskih ciljev, zato je na cilj prišlo manj kot 40 kolesrajev, štartalo pa jih je 173. Z zmago na državnem pr- venstvu v katah je Mitja Stiso- vič (Petrovče) potrdil nastop na EP v karateju, ki bo v za- četku maja v Birminghamu. Prvo pokalno tekmovanje v duatlonu je bilo v nedeljo v Celju, absolutni zmagovalci pa so Končina, Dolenc in Na- krst-Kosmačeva. Med udeleženci mednarod- nega pokala Jadran v judu je bil tudi Knafelc (Sank) in v Splitu v kategoriji do 95 kg zasedel 2. mesto. Na finalnem turnirju ekip- nega DP v kegljanju za kadeti- nje je v Celju zmagala prva ekipa Ema (Podlesnik 391, Stajic 377, Razlag 372, Špoljar 371) pred drugo ekipo (Košto- maj 407, Gluvič 363, Ratajc 358 in Tomičevo 334) in Ljub- ljano. Uvrstitve celjskih drsalcev na DP - pionirji C:: 1. Meža; pionirke C: 5. Soline, 11. Gori- šek; pionirji D: 2. Turkanovič, 4. Kalšek; pionirke D: 4. Kro- flič, 5. Marčec, 10. Jenšterle. Na mednarodni drsalni tek- mi v Italiji je med pionirji C zmagal Meža, med pionirji A je bil Špoljar tretji, med pi- onirkami A 6. Kranjc, 14. Bra- tec, 18. Peimik, mladinka Pfe- iferjeva pa je zasedla 30. mesto. Žalec je bil gostitelj finalne- ga turnirja PF v košarki. Do- mača ekipa OŠ Peter Šprajc- Jur je zasedla 3. mesto po po- razu v uvodni tekmi z Maribo- rom z 58:62 in zmago proti Škofji Loki s 75:55. Jutri bo v dvorani STŠ ko- šarkarski turnir ženskih ekip. Spored: Celje-Slovan (14), Co- met-Ivec (15), poraženca za 3. mesto (17), zmagovalca za l.mesto(18.30). Od 13. do 21. aprila bodo tekme osmine finala pokala občinskih prvakov v malem nogometu. Zanimivejši pari: Sportklub (Vel)-Malo po malo (Trb), Železne dveri (Ljut)- Zlatarstvo Pelin (Loče), Cari- oce (Mb)-Juventus (Šent), Ha- vaji (Radlje)-Draža vas. ingrad INGRAD STROKOVNE STORITVE, d.o.o. CELJE INGRAD VNG, d.o.o. CELJE INGRAD PROJEKTIVNI BIRO IN INŽENIRING, d.o.o. CELJE Lava 7, 63000 Celje Za uspešno prihodnost reorganiziranega sistema INGRAD CEUE s ciljem uveljavitve na trgu, iščemo ekipo sposobnih in ustvarjalnaih sodelavcev gradbene, ekonomske in pravne smeri, za sledeča prosta delovna mesta: RAZPISUJEMO: 1. Direktor INGRAD STROKOVNE STORITVE 2. Direktor INGRAD VNG 3. Direktor PROJEKTIVNI BIRO IN INŽENIRING 4. Direktor PROFITNEGA CENTRA LJUBLJANA OBJAVUAMO: 5. Vodja kadrovsko-pravnega sektorja v INGRAD STROKOVNE STORITVE 6. Vodja pravnega oddelka v INGRAD STROKOVNE STORITVE 7. Vodja finančno-ekonomskega sektorja v INGRAD STROKOVNE STORITVE 8. Vodja računovodskega oddelka v INGRAD STRO- KOVNE STORITVE 9. Vodja finančne operative v V N G 10. Pomočnik direktorja za področje finančnega inženi- ringa v INGRAD PROJEKTIVNI BIRO IN INŽENIRING 11. Vodja INO oddelka v INGRAD PROJEKTIVNI BIRO IN INŽENIRING POGOJI: pod 1.: visoka ali višja izobrazba pravne ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika; pod 2., 3., 4.: visoka aii višja izobrazba gradbene ali ekonom- ske smeri in 5 let delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika. Delovno razmerje pod 1., 2., 3., 4., bomo sklenili za mandat- no dobo 4 let; pod 5.: diplomirani pravnik ali pravnik, 5 let delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika; pod 6.: diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom, 5 let delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika; pod 7., 8., 9.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 2 oziroma 5 let delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika; pod 10.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje enega tujega jezika; pod 11.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri zunanjetrgovinskih poslih, znanje tujega jezika. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. NUDIMO VAM: - dinamično in ustvarjalno delo - stimulativni osebni dohodek - uporaba osebnega vozila po leasing sistemu. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in opi- som sedanjega dela pošljite v 15. dneh po objavi na INGRAD STROKOVNE STORITVE, Lava 7, 63000 CEUE (kadrov- sko-pravni sektor), ostale informacije dobite v kadrovsko- socialnem oddelku (tel. 063 33-511). Št. 15 - 14. april 1994 19 0 Vznemirjene poštne de- lavke z Golovca so prejšnji teden sporočile, da se v nji- hovi soseščini redno, vsako jutro okoli šestih, pojavlja nioški, ki svoje dragoceno imetje razkazuje in se po- tem do naslednjega jutra več ne prikaže. O moškem, ki si ga vsako jutro prezra- či, policisti še poizvedujejo. • Prejšnji četrtek zvečer so bili policisti obveščeni, da v lokalu Bonboniera na Ljubljanski cesti skupina fantov razbija inventar. In res so bili tam Damjan, Ni- kola. Iztok in Boštjan, sami vrli Celjani, ki so se v loka- lu drli in razbili dve skode- lici za kavo. Šli bodo k sod- niku za prekrške. • V petek zvečer je Tomo prijavil, da ga je na avto- busni postaji na Dobrni ne- ka moška oseba iz okolice Nove cerkve brez razloga dvakrat udarila. Neznani boksar iz okolice Nove cerkve je star okoli 25 let, je močne postave in visok okoli 180 centimetrov. Kdor se v tej cvetki prepoz- na, naj se nam javi ali se oglasi na najbližji policij- ski postaji. Ali pa stopi kar do Tomota in se mu opra- viči. • V petek zvečer je bilo ži- vahno v lokalu Han. Tam naj bi nek živahni gost raz- bijal kavne skodelice. Poli- cisti so se potem srečali z Robertom M. in mu toplo svetovali, naj se vuniri. Ro- bi pa ni bil ubogljiv, spet se je po lokalu drl in spet je bilo treba klicati može po- stave. Tokrat so veseljaka vzeli s sabo in ga imeli pri sebi do ranega jutra. • V soboto ob dveh zjutraj je policijska patrulja nale- tela na gručico, ki se je pre- tepala pred halo Golovec. Ravsarji: Boštjan Z., Ra- dojko P., Viktor K. in Rafa- el K. se bodo ponovno sre- čali pri sodniku za pre- krške. • Ona je v soboto opoldne sporočila, da njen Gustl razgraja in ji grozi. Polici- sti so v razgovoru ugotovi- li, da sta se zakonca le spr- la in da ima mamika to na- vado, da vsakič, ko je Gustl hud, zbeži iz stanovanja k sosedom in svojega mo- žička zatoži. • Boštjan je v soboto zve- čer s svojim avtomobilom stal pri rdeči luči pred se- maforjem v križišču na Ce- sti v Tmovlje. Takrat je k njegovemu vozilu stopil neznani voznik, odprl vra- ta in Boštjana maznil. Ko je Boštjan potem peljal proti Vojniku, mu je nezna- ni napadalec sledil ves čas do doma. To je zgodba, ki jo je Boštjan povedal poli- cistom, kaj več pa ne vemo. M. A. Točkovani prometni grehi Nova zakonodaja največ sprememb namenja voznikom motornib vozil v skupščinski razpravi je delovno besedilo novega Za- kona o varnosti cestnega pro- meta. S tem zakonom naj bi se tudi naša država čim bolj pri- bližala evropskim normam in načinom za zagotavljanje več- je varnosti v prometu. Nova zakonodaja je narav- nana tako, da največ korenitih sprememb uvaja v delu, ki je namenjen kazenskim določ- bam oziroma sankcijam za kr- šitve v prometu. Med sankcija- mi, ki so predvidene, delovno besedilo navaja štiri: kazenske točke, denarne kazni, zaporne kazni in varstveni ukrep za dobo od 1 do 5 let (izgon tujca iz države, prepoved vstopa v državo ipd). Vsaka kršitev bo primemo točkovno in denarno ovredno- tena. Kazenske točke se izre- kajo od števila 1 do 18, posa- mezni prekrški pa so, glede na stopnjo nevarnosti, ovrednote- ni s točkami od 1 do 10. Če na primer med vožnjo ne bomo privezani z varnostnim pasom, nas čaka denarna kazen 10 ti- soč tolarjev in 2 kazenski toč- ki. Za težje krištve, kot so pre- koračena hitrost, vinjenost v času vožnje ipd, bodo denar- ne kazni primemo višje, enako velja za število kazenskih točk. V dveh letih si smemo »privoščiti« največ osemnajst kazenskih točk, evidenco o kr- šitvah oziroma točkah posa- meznika pa bodo vodili pri Miriistrstvu za notranje zade- ve. Čim bo število kazenskih točk preseglo številko 18, je po novem zakonu predviden za- časen odvzem vozniškega do- voljenja, za dobo dveh let. Če kršitelj ne bo v roku poravnal dename kazni, se mu bo ta na- paka odrazila v točkah, seveda pa se s tem ne bo izognil plači- lu denamega zneska za storje- no kršitev. Kazenske točke, ki jih bo izrekel policist, se bodo po dveh letih avtomatično bri- sale iz evidence, kazenske toč- ke, ki jih bo izrekel sodnik za prekrške po štirih letih, ka- zenske točke, ki jih bo izreklo sodišče, pa se bodo brisale po petih letih od vpisa v evidenco. V primem prometne nezgode se bodo kazni, glede na posle- dice nezgode, povečale od 4 do 6 krat. V primem, ko kršitelj ne bo takoj plačal kazni, bo sodnik za prekrške ali pa sod- nik na sodišču takoj določil varščino. Po novem zakonu bo obvez- na uporaba luči tudi podnevi, registrirana bodo morala biti tudi kolesa z motorjem, v na- seljih bo omejena hitrost na 50 kilometrov na uro, pogoji za ustanovitelje avtošol in pouče- vanje kandidatov bodo strožji, voznik med vožnjo ne bo smel uporabljati aparatov kot so mobitel, slušalke ipd, pa tudi pustne maske ne bodo smele sedeti za volanom... Nova prometna zakonodaja je sicer še v fazi skupščinskega delovnega besedila, zagotovo pa lahko rečemo, da bo le-ta precej strožja od sedaj veljav- ne. Število prometnih nezgod in smrtnih žrtev prometa, ki jih je iz leta v leto več, je tisto dejstvo, ki narekuje čimprejš- nje spremembe in zaostritve, zlasti pri sankcijah. M. A. Orožje za podjetnike v zadnjem času se je v žalski občini povečalo število zahtevkov za naba- vo orožja fizičnim osebam za zavarovanje premoženja svojih podjetij ali obrtnih delavnic. Ker pa ti prosilci večinoma z orožjem ne znajo ravnati, bi morah vsi opraviti preizkus znanja o ravnanju z orožjem, vzdr- ževanju in shranjevanju, ugotavljajo na odseku za notranje zadeve. Očitno je, da postaja življenje v tej državi vse manj varno, zla- sti za uspešne poslovneže. Predrzni in nevarni tovornjakar_ še en poskus preprečitve dejanja uradni osebi Kar precej hude krvi in ne- varnih situacij je minuli petek zvečer povzročil 39-letni Jože P. iz Zagaja, ko je, kot voznik tovornjaka, na različne načine šmarskim policistom prepre- čeval uradna dejanja in jih s tem tudi nevarno ogrožal. Okoli 22. ure je nek občan obvestil oddelek PP v Rogaški Slatini, da se na cesti v bližini Kostrivnice nahaja tovomjak, zaradi te ovire pa je cesta za- prta za ves promet. PoUcisti so nemudoma odšli na kraj doga- janja. Ko so prišli do omenjenega tovornjaka, je voznik stopil vanj in odpeljal. Dva policista sta ga potem hotela ustaviti, a jima to ni uspelo. Jože P. se je ves čas vožnje »tmdil«, da ga patmlja ne bi mogla prehi- teti, zato je bila potrebna poli- cijska moštvena okrepitev. Dmga patmlja je tovomjak ustavljala na križišču cest Podplat-Pečica, policista, ki je vozilo ustavljal z rdečo lučjo, pa je tovomjakar skoraj povo-i> zil. Ko je enemu od policijskih vozil le uspelo dohiteti Jožeto- vo vozilo, je le-ta z ogrožanjem nadaljeval, med ponovnim po- skusom, da bi nevamega voz- nika prijeli, pa je ta, med vzporedno vožnjo vozil, polici- stom mahal z nožem, s sunko- vitim zavojem v levo pa jim je preprečil, da bi ga ustaviU in prijeli. Ta zasledovalna vož- nja, v kateri je še nekajkrat prišlo do nevarnih situacij, saj se je voznik tovomjaka na ra- zlične načine ogibal prijetju, se je končala pri Podplatu, ko je na ravnem delu ceste nevar- ni voznik močno zmanjšal hi- trost, za tem pa skočil iz tovor- njaka. Tam pa je sedel v nek osebni avtomobil, ki je takrat vozil v koloruv in se z njim od- peljal in ušiel patmlji. Policisti so Jožeta P. izsledili okoli dm- ge ure zjutraj, ko se je vračal proti svojemu domu. Pri pri- jetju je dvojico policistov na- padel, enega je celo brcnil v predel prsi. Zaradi upiranja ga je patmlja vklenila, ker je bil močno vinjen pa je svojo avanturo moral končati v pro- storih za pridržanje. Zoper njega bodo napisali kazensko ovadbo. M. A. PROMETNE NfZGODE Avtomobil zaneslo v potok Na lokalni cesti zunaj nase- lja Podčetrtek se je, v petek, 8. aprila zvečer, pripetila nez- goda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, na vozilu pa je škode za okoli 500 tisoč tolarjev. Dragan Rajčevič (28) iz Le- sko vca je vozil osebni avtomo- bil VL smeri Olimja proti Pod- četrtku. Ko je pripeljal v blagi levi ovinek, je zapeljal na des- no stran vozišča, nato pa po "neutrjeni bankini, od koder ga je zaneslo v stmgo dva metra globokega potoka. V nezgodi se je voznik hudo telesno po- škodoval. En mrtev, eden ranjen Na regionalni cesti zunaj naselja Male Braslovče se je, v soboto, 9. aprila zjutraj, pri- petila nezgoda, ki je terjala še eno človeško življenje. Franc Sivec (48) iz Mozirja je vozil osebni avtomobil iz smeri Šentmperta proti Letu- šu. Ko je pripeljal v Male Bra- slovče, je vozil po sredini ce- ste, takrat pa mu je nasproti pripeljal voznik tovomjaka s priklopnikom, 2 5-letni Jurij Melavc iz Mozirja. Vozili sta silovito trčili, voznik Sivec pa je utrpel tako hude telesne p>o- škodbe, da je na kraju nesreče imirl. Hudo telesno poškodo- vana je bila njegova sopotnica, 43-letna Anka Sivec iz Mo- zirja. Vozilo obstalo na njivi Na regionalni cesti zunaj naselja Ziče se je, v soboto, 9. aprila zjutraj, pripetila nez- goda, v kateri je ena oseba utr- pela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 150 tisoč tolarjev. Alojz Založnik (21) iz Škalc pri Slovenskih Konjicah je vo- zil osebni avtomobil iz smeri Konjiške vasi proti Ločam. Ko je pripeljal v neposredno bliži- no stanovanjske hiše Žiče št. 94, je zapeljal na bankino in od tam na njivo, kjer je vozilo obstalo. V nezgodi se je hudo poškodoval Založnikov sopot- nik, 25-letni Alojz Ribič iz Žič. Trčenje v križišču v križišču lokalnih cest v Skalah se je, minulo soboto popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil en udeleženec hudo telesno poškodovan, gmotna škoda na vozilih pa znaša okoli 400 tisoč tolarjev. Peter Pimat (30) iz Raven pri Velenju je vozil osebni av- tomobil po lokalni cesti iz smeri Hrastovca proti Gaber- kam. Ko je pripeljal v križišče za smer Skale, mu je s stranske ceste z desne strani pripeljala voznica osebnega avtomobila, 38-letna Alenka Jamnik iz Ve- lenja, ki je s sprednjim delom svojega vozila trčila v desni bok Pirnatovega avtomobila. V nezgodi se je hudo telesno poškodovala triletna Maja P. Lažje poškodovani sta bili Sa- ša Fras (22) iz Raven in Klav- dija Jamnik (20) iz Velenja. Nezgoda na parkirišču Na parkirnem prostoru na Gledališki ulici v Celju se je, minulo soboto dopoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana. Na urejeno parkirišče pri hotelu Turška mačka se je z osebnim avtomobilom pripe- ljal Andrej Kos (19) iz Velenja, ki je med vzvratno vožnjo za- del peško, 72-letno Mileno Mrevlje iz Celja, ki je pri tem utrpela hude telesne po- škodbe. Po nezgodi peljal dalje Na mestni ulici v naselju Rogaška Slatina se je, v nede- ljo, 10. aprila zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bil telesno poškodovan pešec-otrok, voz- nik pa se je po trčenju odpeljal s kraja dogodka. Boštjan Kunej (18) iz Bistri- ce ob Sotli je vozil osebni av- tomobil po Zdraviliškem trgu in med vožnjo zadel pešca, 12- letnega Milana Ž. iz Tuncovca pri Rogaški Slatini. Voznik Kunej je po trčenju peljal da- lje, ob 20.36 uri pa so ga poli- cisti v Prelaskem izsledili. Podlegla po štirih dneh v Kliničnem centm v Ljubljani je za posledica- mi poškodb v hudi promet- ni nezgodi, ki se je pripetila 4. aprila v Letušu, umrla še 11-letna Adriana Stakane iz Letuša.-, _ - V drevo In v nasip Na lokalni cesti za Celjsko kočo, v kraju Šentjanž, se je, v nedeljo, 10. aprila zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Amadej Škorjanc (20) iz Ce- lja je vozil osebni avtomobil iz smeri Svetine proti Štoram. V neposredni bližini stano- vanjske hiše Šentjanž nad Što- rami št. 31 je zapeljal s ceste in trčil v drevo, potem pa še v ze- meljski nasip. Pri tem je voz- nik utrpel hude telesne po- škodbe. Otrok pred avto Na Kersnikovi ulici v Celju se je, v ponedeljek, 11. aprila dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne po- škodbe utrpel otrok. Franc Gajšek (42) iz Zagra- da je vozil osebni avtomobil iz smeri Gregorčičeve proti Oblakovi ulici. V bližini Gim- nazije Center je takrat na ce- sto pritekel 12-letni Primož iz Šentjurja, ki ga je vozilo zbilo po vozišču. M. A. mini KRIMIČI Vlomil v PC Lava v času od l.do 5. aprila je neznani storilec vlomil v skla- dišče Prodajnega centra Lava v Celju. Od tam je odnesel 4500 zavitkov različnih ciga- ret in večjo količino pločevink piva ter steklenic vina. S tem je PC Lava oškodoval za okoli 1 milijon 300 tisoč tolarjev. Kradel tudi recepte v času od 2. do 5. aprila je nekdo vlomil v prostore Zdravstvenega doma v Vele- nju. Ukradel je radioksetofon, nekaj zdravniških štampiljk ter neizpolnjenih obrazcev za recepte, diktafon z vso opremo in še dobrih 8 tisoč tolarjev gotovine. Zdravstveni dom je s tem oškodoval za približno 200 tisoč tolarjev. Ukradene bukve Sredi marca je neznani sto- rilec v gozdu v Zgomjem Ne- gonju, ki je last Ivana P. iz Cerovca pod Bočem, posekal in odpeljal deset bukovih dre- ves. Skupna masa ukradenega lesa je 44 kubičnih metrov, lastnik gozda pa je oškodovan za okoli 300 tisoč tolarjev. S križa snel boga v času od 27. marca do 3. aprila je nekdo ukradel le- sen kipec Kristusa, ki je bil pritrjen na lesenem križu in je stal v Bodrišni vasi na Šmar- skem. Kipec je visok poldmgi meter, je bele barve in star okoli 80 let. Pri snemanju ga je storilec poškodoval po levi ro- ki. Vrednost kipca strokovnja- ki še ugotavljajo, vsekakor pa gre za precejšnjo. Ukradeni tovornjak v noči na sredo, 6. aprila, je neznani storilec s parkimega prostora pri vrtcu na Ulici Kozjanskega odreda v Rogaški Slatini odpeljal zaklenjeni to- vomi avtomobil mercedes 814, reg.št. CE J7-117, bele barve z modro cerado. Na vratih ka- bine je napis Avtoprevozni- štvo Bonča. Vrednost ukrade- nega tovomjaka je okoli 3 mi- lijone tolarjev. Vloma v Pirešici v noči na 7. april je nekdo vlomil v trgovino Savinjskega magazma v Veliki Pirešici. Ukradel je za dobrih 10 tisoča- kov gotovine, nekaj alkohol- nih pijač in mesnih izdelkov, več zavitkov cigaret, računal- nik mikrohit 286 z monitor- jem, tipkovnico in tiskalnik. S tem je Savinjski magazin oškodoval za približno 254 ti- soč tolarjev. V istem času je nekdo vlomil tudi v bife Vervega, last Hme- zada Golding v Veliki Pirešici. Storilec je brskal po predalih in iskal denar, a ga ni našel. Z vlomom pa je povzročil za 5 tisoč tolarjev škode. Prilell taUča Osemnajstletni Anton iz Pondorja in leto starejši Peter K. iz Tabora sta se minulo ne- deljo odpravila na tatinski po- hod. V Marija Reki sta se spra- vila nad dva osebna avtomobi- la (zastava 101 in zastava 128) ter iz obeh iztrgala sprednje žaromete ter oba lastnika oškodovala za okoli 12 tisoč tolarjev. Policisti so jima prišli na sled, pri Antonu opravili hišno preiskavo, zoper oba osumljena storilca pa so napi- sali kazensko ovadbo. Prijet pri tatinski vnemi Občani-očividci so, v zgod- njih jutranjih urah minulega ponedeljka, prijeh 22-letnega Alena T. iz Celja, ki je vlomil v gostinski lokal Arbanas v Celju. Presenetili so ga po- tem, ko si je že nabral 12 zavit- kov različnih cigaret in žvečil- nih gumijev, o tem pa obvestil: celjsko poUcijsko postajo. M. A Delovni nezgodi v podjetju Konex Extramultos v Slovenskih Konjicah se je aprila zjutraj pripetila delovna nezgoda, v kateri se je hudo ^elesno poškodoval viličarist Janez Tajnikar (50) iz Slovenske oislrice. Do nezgode je prišlo potem, ko mu je z viličarja padla ia nogo 500 kg težka bala usnja. Ta ga je nato potisnila proti •■azrezovalnemu stroju in ga pokopala pod sabo, izpod tega Wora pa so ga rešili sodelavci. Pri opravljanju zidarskih del na fasadi stanovanjske hiše na •^aškem Kozjaku se je minuli četrtek popoldne hudo telesno poškodoval 53-letni Slavko Ahac iz Velenja. Med zaribavanjem ^tene ob oknu je padel v globino 2,60 metra. I^ožar v kuhinji Minuli četrtek zvečer je izbruhnil požar v nenaseljeni stano- ^njski hiši v Razgorju, ki je last Elizabete Trobentar iz Raz- ^^rja. Lastnica je tega dne zakurila v kmečki peči, na kateri so ..^^a razna oblačila in iveme plošče, vse to pa je pričelo počasi ^ti. v ognju, ki je nastal in ki je zajel kuhinjo, je nastalo škode okoli 320 tisoč tolarjev. Št.15 - 14. april 1994 v znamenju s slamo krite iiise Na Doblu so raziskali del bogate krajevne preteklosti Na Kozjanskem, v okolici Dobja pri Planini, se je ohra- nilo približno petnajst s slamo kritih kmečkih hiš. Dandanaš- nji, ko živimo v drugačnih, so- dobnih hišah, polpreteklost pozabljamo. Večina s slamo kritih hiš je podrtih, v spomin je ostala le še kakšna črna ku- hinja. Ljudje pa danes drugače stanujejo, delajo, jejo in praz- nujejo. Na Dobju, kjer imajo tudi novo osnovno šolo, so zato sklenili, da bodo del krajevne zgodovine ohranili. V šoli so pripravili projekt o vsem v zvezi s »Hišo, s slamo krito«, ko so odkrivali značilnosti sta- rega krajevnega stavbarstva, nekdanjih hišnih prostorov, črne kuhinje, nekdanjih jedi, hišnih opravil, družinske deli- tve dela, šeg, likofa... Brez električnega štedilnika Raziskovali so učenci vseh razredov, od prvega do osme- ga. Njihove ugotovitve so str- njene v posebni izdaji šolskega glasila, v soboto pa so pripra- vili še zanimivo prireditev, ki so jo združili z nastopom učencev, prikazom kmečkih obrti, razstavami likovnih iz- delkov, kmečkih jedi dobjan- skih kmečkih žena, starega kmečkega orodja ter izdelkov tehnično-modelarskega krož- ka. Vsekakor delo, ki se ga bo- do v kraju spominjali veliko let. V dobovski okolici se je naj- več starega ohranilo v vasi Ravno. Tam so učenci posebej raziskali dve hiši, še s slamo kriti. Pred slabim mesecem dni so uspeli posneti z video kamero s slamo krito Planko- vo hišo, zdaj pa jo že kazijo salonitke. V krajevnem vod- stvu so si prizadevali za ohra- nitev slamne obleke, pa je last- nik že naročil salonitke. Učen- ci so se prav tako lotili lepe, s slamo krite hiše v Repušu, odkrivali pa so tudi črne kuhi- nje Pri Ojsterškovih v Škarni- cah, kjer stanujejo v novi hiši, jim pride črna kuhinja stare hiše prav posebej v času kolin. Učenci so se najbolj veselili, ko so v takšni kuhinji našli ves potreben kuhinjski pribor. Ko električnih štedilnikov še ni bilo, so na podeželju veliko ra- bili grebljice, loparje in viUce. Zanimivo črno kuhinjo so prav tako našli v ZavTŠah, pri To- Dobovski učenci ter krajani, vešči starih obrti, so se za veliko sobotno prireditev odlično pripravili. Stanka Hrovatič iz OŠ Dob- je, pomočnica vodje projekta: V knjižnici sem zbrala potreb- ne knjige. Delo smo spremljali tudi v okviru novinarskega krožka ter pri urah slovenske- ga jezika. Učenci so napisali lepe pesmi. V šolskem glasilu so sodelovali vsi razredi, od prvošolčkov naprej. Na pod- strešjih so našli tudi rokopise starih pesmi. Nekaj učencev je napisalo narečna besedila. Franc Krampi, ravnatelj OŠ Dobje: Ljudje se za staro de- diščino vse bolj zanimajo. Z našim projektom jo želimo oživiti. Učenci so raziskovali po vaseh, da jih je bilo veselje videti. Naša šola je majhna, zato več kot tretjina otrok so- deluje tudi v programu prire- ditve. Sicer pa smo se letos kot prvi v šentjurski občini vklju- čili v slovenski šolski računal- niški projekt Petra. Tina Zapušek iz Voduc prj Dobju, učenka 7. razreda, zmagovalka republiške Vesek šole za šestošolce: Z atijern sem odšla v okolico Loke, kjer imajo prijatelji staro kmečko hišo. Povprašala sem, kar me je zanimalo, gradivo pa prine- sla v šolo. Z učitelji smo nato napisali napisali spremno be- sedilo ter slike pravilno posta- vili. Vsi sedmošolci smo imeli podobne naloge, predvsem spise. Bilo je super. vomikovih. Tudi staro kmečko hišo na Blatnem vrhu so si ogledali, lastniki pa so pove- dali, da je ne bodo podrli. Večinoma gre za nadomest- ne gradnje, ki bi jih po črki zakonodajalca morali podreti. Lastnike pa v takšno uničeva- nje dediščine seveda nihče ne sili. Na šolskem odru če je na dobjanskem koncu nekaj starih kmečkih hiš, pa je malo ljudi, ki bi jih znali tudi vzdrževati. Slanmatih streh si dandanašnji najbolj želijo lastniki počitniških hišic, pra- vi slamokrovec Martin Zupane iz Kravjega dola pri Kalobju. Zupane je prikazal svoje od- lično znanje tudi na šolski pri- reditvi, in to prav na strehi, ki je do nedavnega pokrivala Plankovo hišo na Ravnem. Še z lesenimi žeblji! Za pokriva- nje potrebuje večinoma pše- nično slamo, za vrh in vetrnico pa rženo. Med našim obiskom v dobjanski šoU nam je pove- dal, da je strehe pokrival že njegov praded, nato pa so zna- nje prenašaU iz roda v rod. Njegov naslechiik je 13-letni sin Gregor, ki že veliko zna. Sicer pa je Zupane veliko delal v okolici Slovenske Bistrice, Poljčan, v Košnici, na Prevor- ju... Trenutno je brezposeln, zato mu je v pomoč pletenje. Pozimi je napletel nič manj kot petintrideset košev ter dvajset košar, izdelal pa je tu-j di dvajset grabelj. Na prireditvi so se predsta- vile tudi predice iz Trobnega dola pri Laškem. S pletenjem se je izkazal Rudi Lokovšek iz Ravnega, ki je doslej splete! Kop V gorcaii in treiiežili Jaz pa tja v gor'co grem. Kaj boš pa delal tam? Kopal bom sam! Med najtežjimi deli, kakrš- na so si sedaj ljudje močno olajšali, je bila pomladanska kop in gnojnoša. Najkrajše bo oboje opisati kot »nadome- stek« za oranje in gnojvožo. Nadomestek pa ne zato, ker bi ne imeli plugov in vozov, mar- več zato, ker so bili vinogradi in tudi njive v takšnih strmi- nah, da je bila obdelava zemlje mogoča samo ročno, nošnja pa v košu. Gnoj kmečkemu človeku ne smrdi oziroma mu ne sme smr- deti tako kot razvajenim mest- nim nosovom. Znana je zgod- ba o gospodični učiteljici, ki se je napotila na polje nabirat žlahtno dišeče vijolice. Tam pa je, oh, groza, kmet trosil gnoj. Zatisnila si je nosnici in za- momljala, češ, da smrdi. Kmet pa, da na takem ljubi kruhek raste... Ona olajšano: kakšna sreča, da je tako, ker je samo - zemlje. Trebeže so ljudje iztrgali gozdovom s požigi frat, ki so jih na prikladnih legah posa- dili s trto, drugod pa s polje- deljskimi kulturami. Ponekod v ravninah je bil sem in tja lep svet neobdelan, v pušči, drugje v hribih pa so se ljudje pri ob- delovanju grizli v lastna kole- na. Svet pač nikoli ni in ne bo pravično razdeljen in kjer je bilo manj dobre zemlje, tam je bilo navadno tudi več ust. Predvsem na širšem Kozjan- skem, v zasavskem hribovju, na Paškem Kozjaku, skratka tam, kjer ni bilo lesa v prostra- nih gozdovih, pašnikov ter se- nožeti za vzrejo večje črede, niti dolgih ravninskih njiv in polj, so skeleli krvavi žulji, so se pod pezo sločili hrbti in lo- mili primeži motik. Ko se je sneg stopil in zemlja odmrznila, se je začela pomla- danska kop. V gorcah šele po- tem, ko je bilo trsje obrezano, privezano in ko »uke« še niso odganjale. Med revnejšimi so- sedi je bila v trebnežih v nava- di sosedska pomoč, v vinogra- dih pa so gruntarji in trški lastniki najemali »tavrharje«. Gnoj je v strmine nosilo tudi po deset noscev. Navadno so bili to fantje, ki so. bili »šole fraj«, krepka dekleta ter žen- ske. Fantje in možje, ki so od- služili vojake, so se, če se je le dalo, gnoj noši izognili. Niso pa nad takimi opravili mogli vi- hati nosov kočarji obeh spolov in vseh starosti. Ko je bil gnoj nanošen, to pa je moralo biti gotovo že prvi dan, so ga raztrosili in se lotili kopanja. Najprej je treba po- vedati, da sta gnojvoža in noš- nja veljali več kot košnja in žetev. V rajnki Avstriji so v Lahovem grabnu za to delo plačevali pet krajcarjev več kot žanjicam. Kopali so od spodaj navzgor v ozkih postatah, po nekaj ko- pačev vštric. Tem ogonom so rekli »ribe«. Motike in kopače so bile orodje, vredno tega imena. Ko je bil pojem »avto- matika« že znan, so se pošalili, da je to polavtomatsko orodje; le dvigniti ga je bilo treba, za zamah k tlom so bile dovolj težke. Pri kopi so velike grude raz- sekavali in drobili. Branati jih v teh strminah niso mogli kot orne njive. So pa to vseeno po- čeli, v šali sicer, ko da »frise pokajo« iz lastne reve in nad- loge. Ko so se, dobesedno, do- kopali do vrha trebeža, so sed- li na grvino, da bi si oddahni- li... a so že bili mlajši med nji- mi pripravljeni za »aboto«. Popadli so kakšno jezikavo dekle za noge in ha j d, »brana- li« z njo po izkopanem navz- dol. To je bila nerodna reč, če nesrečnica ni nosila spodnjega perila. Ob tolikih spodnjicah hlačk včasih še poznale niso, pa si je morala z obema roka- ma stiskati kiklo med kolena, namesto da bi si z njima ka- korkoli pomagala. Za dedce je bilo bolj preprosto, če so se jih ženske, kadar so bile v premo- či, lotile. Da pa bi svoje dni ženska oblekla moške hlače, kot dandanes, razen za pusta, še misliti ni bilo. Gnojnoša in kop sta terjali dobro postrežbo. Do tega opravila je morala v kašči po- čakati povojena svinjska gla- va. Kuhali so jo v proseni kaši. Zraven so nabrali regrat in ga zabelili s slanino. Malicali so ocvirkovo potico, večerjali »štokan« krompir in kislo zelje - za likof pa spet potico, oreho- vo, sirovo, pa tudi smetanovo. Ko je po teh krajih pred le- tom 1955 oprezal za ljudskimi šegami in opravili narodopisec_ in pisatelj Stane Terčak, je za- pisal, da so v okolici Jurklo- štra še poznali ples »kovtre ši- vat« in da so ga plesali prav ob likofu gnojnoše in kopi. Podobno kot pri kopanju trebežev je bilo v gorcah. Ta- krat v strmih legah niso poz- nali teras in trsnih vrst prečno po hribu, med njimi pa dovolj prostora za strojno obdelavo. Zato so v vinogradu kopali od spodaj k vrhu, in sicer po dva kopača v vrsti - eden je kopal v levo, drugi v desno. V vino- gradih najbrž niso »branali z ritjo« kot v trebežih, so pa imeli drug hec, hrbte so si rav- nali tako, da so se šli »potico lamat«. In še eno opravilo, danes težko doimiljivo, je nekoč sle- dilo. Spodnji rob ali kopno yr- Kopači v vinogradu zares in gnojnoša, kot so jo na prikazu pred letoma v Sedražu »zaigrali* Jurkloštrčani. Št. 15 - 14. april 1994 20,21 ft z Dobja, uče- . yied starimi ^znavali tudi ''^arin pehar- ,01 že od 2. ra- .gine je naučil lahko poka- tte. Moji sošol- ^fliko zanima- 3 nihče od njih iti- poč košev. Za- Istih letih, ko ga pri katerem je 0 se je vrnil od je vsako zimo Eset. Kako plete ji Lokovšek, je lisala njegova la, V zajetnem li številne po- mih kuhinjah, opremi, običa- «bini babičinih h, o pranju in lorov, likanju, štrozehu... sali celo nareč- podstrešjih pa rokopisne pe- iz 6. razreda je, edel od Marije babice veliko rah. O metanju ipanju korenja, 1 draženju ve- klad, postav- )v, odkrivanju ježa, podiranju ]u špeha, jaha- iju raka iz luk- = Marija Robič iz OŠ Dobje, vodja projekta: Glavni smoter projekta o hiši, s slamo kriti, je, da so otroci spoznali nek- danjo kmečko hišo ter življe- nje v njej. Gre tudi za spošto- vanje dediščine, samega sebe. Delo smo si razdelili po razre- dih, po temah. Opravili smo ga tudi na terenu. Iz vsega smo spoznali, da je bilo življenje skromno, trdo. nje, podkovanju konja... Med raziskovanjem se jepo- trdilo, da je na podstrešjih ostalo prav malo. Veliko so pred leti zmetali proč, precej pa so odnesli različni zbiralci. Dobovski učenci so našli le še eno samo staro skrinjo, navad- no, na ključ. V teh krajih niso bile poslikane, takšne, kot jih poznamo z Gorenjskega. Tudi stare zibelke niso bile posebej okrašene. Življenje je bilo skronmo, kar se je odražalo v hišni notranji opremi. Preteklo soboto, ko so učen- ci spoznanja strnili v sliki, be- sedi, fotografiji, pesmi ter igri, se je v marsikom lahko spre- menil odnos do starega ljud- skega bogastva. Spomini osta- nejo, prašni sicer, a vendar le- pi, in ne izginejo z leti. »Hiša, naš dom, ostane v njih, čeprav je bil naš dom s slamo pokrit,« je za konec spomnila osmošol- ka Natalija. BRANE JERANKO Foto: EDI MASNEC koših v vrhnjo i v breg prislo- leti ne preselila sosedov svet. B ne pozabili na la je bilo precej »oznamo danes, sli celino po tri oboko, so imeli erovnice. Lažje rahljali pri vsa- »pavanju, pred- eli široke kopa- 'rave velikanke 2 motikami s kakršnimi so ''ale in ogrebale )kopali na jesen ^na grobo pre- • grude. Za te Mmi - decem- ^iden - zdrobile tabljaU rogate ^ motikam so rudarji, rekli ^ler se grude niso '"morali storiti ' in obrnjenimi ^3 so bili vajeni [j5 bila zemlja težka, lepljiva, ilovnata. Tudi v vinogradih in trebe- žih je bila zaradi gnojenja in prekopavanja zemlja vedno boljša in lažja za obdelavo, hkrati pa spet v večji nevarno- sti. Kjer takšnih površin niso ob nalivih odvodnjavali, so ra- di vlekli plazovi. V vinogradih so zemljo držale trsne koreni- ne, predvsem pa vinogradške breskve. Kjer pa je bilo rado mokro, so posadili meke, da so bile pri roki sveže in trpežne šibe, če se je pri gnojnoši na košu strgala roča. Bila so leta, ko se je kopa- čem zarekla tudi pratika. Po- sebej še včasih, ko so ljudje bolj spoštovali verske zapove- di. Če je bila velika noč bolj pozno, sredi aprila, so morali to najtežje delo opraviti v postnem času, ko v lonec ri- četa ni smela pasti svinjska glava in ko tudi godec ni smel raztegniti svojega meha... Po- trpeti je bilo treba - za ljubi kruhek. Foto: EDI MASNEC V les vklesani in v besedo stkani spomini na mater TrUe iubllejl kiparja Lojzeta Pongrašiča - oa Iskre do lesa Vstopite v atelje pod križnimi oboki v kleti nekdanjih Cetisovih pro- storov v Prešernovi ulici 23 v Celju! Tja vas prijaz- no vabi kipar samouk Lojze Pongrašič. Z odprt- jem razstave v tem atelje- ju, ki mu je drugi, pogo- sto pa prvi dom, se želi oddolžiti materi za 95. rojstni dan, razstavo pa posveča vsem ma- teram. Hkrati se bo jutri, 15. aprila, ob 18. uri, ko mu bodo zaigrali godci ansambla Vigred, ko bo o njem in njegovem delu nekaj besed zbranim po- vedal Jure Krašovec, sam pri sebi spomnil na svojih 55 let, pa na minulih 30 let druženja z lesom, ki mu je predan zlasti zad- nja leta, in na tistih 40 razstav, ko je občinstvu skušal povedati: Glejte, tu notri, v teh slikah, ki- pih, plastikah, pesmih, sem jaz... Deček iz Radoboja pri Krapini je ob kopici bra- tov in sestra, komaj je do- bro zlezel iz kratkih hlač, že pri štirinajstih letih zapustil tiste blage za- gorske griče, mamino varno naročje in domačo hišo in v resnici šel s tre- btihom za kruhom. Že pot do Celja je bila dolga. Za- to se je ustavil. In ostal. V Emu so ga naučili vari- ti. Iskre, ki so letele okoli kovine, so Lojzetu vzbur- jale likovno domišljijo. Kovina je postala prvi material in na spodbudo sodelavcev, ki so v njem začutili iskro boginje umetnosti, se je pogumno oprijel njenih ta-il. Tako pogumno, da je iskal na- potke pri že uveljavljenih umetnikih in kritikih, v društvu likovnikov, do- ma, pri prijateljih, ne na- zadnje tudi pri sodelav- cih. Iz tiste iskre je začel tleti ogenj. Grel ga je, mu kazal še druge materiale, ki so se vdajali pod njego- vim dletom. Začele so se vrstiti razstave, doma in na tujem. Vse to ga je na- polnjevalo z veliko vneme in žara. A nostalgije za domačim krajem, za bra- ti, sestrami, zlasti pa za materjo, tudi zlato dleto ne bi moglo izdolbsti. Z lesom si zdaj Lojze tam doli v kleti svojega atelje- ja, za katerega je zelo hvaležen Cetisu, prav ta- ko kot za natis svojih pe- smi, ki so izšle ob treh jubilejih, dolbe pot do spoznanja, da sta mati in otrok z nevidno, a večno nitjo vselej in za vedno povezana. V lipi, jelši ali hrastu, ki ga kupi kje pri kakš- nem kmetu v Smartnem v Rožni dolini, kjer ima svoj dom in družino, so vklesane in nato nežno nežno zglajene poteze njegove matere, z otro- kom v naročju. To je nje- gov najljubši motiv, oravi Iz debla rojena: mati z otrokom v ateljeju Lojzeta Pongrašiča. Lojze Pongrašič, in nje- gova največja želja je, da bi se vsi otroci lahko tes- no privili v mamino toplo in varno naročje. Če boste zavili v njegov atelje, bo- ste opazili, da so ti njego- vi kipi matere z otrokom skoraj v naravni veliko- sti. Lojze, ki jih ustvarja, z njimi komunicira, se posvetuje, ko se morda za kratek čas od njih poslovi in se posveti risbi. A ved- no znova se spet vrne k lesu. Z njim se je našel in dolgoletna iskanja so zdaj, zaokrožena s tremi njegovimi jubileji in ma- terinim častitljivim praz- nikom, najbrž mimo. Najbrž. Kajti Lojze tam doli v tisti obokani kleti kar naprej tuhta in raz- mišlja in sam pravi, da bi se nekoč morda rad spo- prijel še z marmorjem... V Šmartnem v Rožni dolini ima Lojze Pongra- šič majhno hišico in za ustvarjalni nemir tudi majhen atelje, pa veliko dobrih želja in spodbud sosedov in krajanov, za katere pravi, da jih ni boljših na svetu. Kot vzdrževalec Cetisovih prostorov bi se Lojze z dokupom let in z dopol- nitvijo življenjskega jubi- leja rad upokojil in potem bo imel za svoja kiparska snovanja in paberkova- nja s sosedi več časa. Kar navzgor in na široko se mu raztegnejo brki, ko misel odtava v tiste dni, ko bo ure in ure samo z lesom in dletom. Še bo razstavljal, je prepričan, čeprav mu je ta, »jubilej- na« razstava, vzela veliko časa in ga za dolgo napol- nila s srečnim občutkom, da je v življenju vendarle nekaj ustvaril, da se je pustil učiti in voditi in da je to veliko vredno. Več kot 50 eksponatov bo postavil občinstvu na ogled in v odkup. Toliko jih je namreč nastalo v zadnjih petih letih, ko se je potegnil vase in se znova odkril. Kar malo treme ima pred očmi jav- nosti, ki bo ocenila njego- vo umetniško delo in trud. Sam pa je prepri- čan, da so njegova zadnja Kiparjeva deklica. Pod križnimi oboki ateljeja v Prešernovi 23 v Celju. dela, ko je bil nekako končan ciklus iskanja materiala in motivov, najboljša. Z njimi je segel pod lastni vrh, kajti nekaj mora še ostati za končni izziv. Energija, prelita skozi dleto v kip matere z otro- kom, da je skoraj čutiti dih, napolnjuje tudi pro- stor v ateljeju. Slišati je celo glasbo. Kot bi nekdo tiho, prav po tiho igral na violončelo. Najbrž zato, ker ima ta instrument Lojze najraje. Sploh ima rad glasbo. Ker je samo- uk na vseh področjih, se je tudi glasbo naučil po- slušati in razumeti sam. V dušo in zibel položena mu je bila z materino uspavanko le zagorska pesem. Danes pa ima rad opero, narodno glasbo in tudi sodobni zna prisluh- niti. In če mu njegova kipar- ska muza ponagaja ali če bi si rad spočil dlani, pri- me za svinčnik. Tedaj na- piše pesem in nekaj takš- nih, v pesem ujetih tre- nutkov, bo v drobni knji- žici s pomočjo Cetisa ugledalo luč in našlo bralce tudi na odprtju razstave. Tudi s pesmimi bi se Lojze rad oddolžil mami, ki jo je tako zgodaj zapustil. Zdaj ji v pesmi piše tja v rodno vas: Pozabil sem dolžnosti svoje, obljub ti nisem spolnjeval, mislil sem preveč po svoje, verjemi mi, da mi je žal... Potem vzame v roke spet dleto ali kladivo. Po- sveti se liku matere z otrokom. V ušesih mu zveni glasba, iz srca vre pesem in da vsa ta čustva umiri, Lojze po večerih rad vzame v roke knjigo. Tiste z zgodovinsko vse- bino ima najraje, pa še navdih za svoje umetni- ško ustvarjanje najde v njih. Pri tem razmišlja, kako so nekoč, davno, gradili tako velike in im- pozantne kipe in skulptu- re, objekte, cela mesta...? Ta vprašanja njegovi do- mišljiji ne dajo miru, pa ji zato pusti, da prosto leta med njegovimi rokami in lesom. Tedaj je Lojze Pongrašič, kipar samouk, slikar in občasno tudi pesnik, pravzaprav zelo srečen. Je v svojem svetu in nihče mu ga ne more vzeti. Lahko mu le zaželi- mo veliko uspehov in če- stitamo k trem njegovim jubilejem. In mami za praznik. MATEJA PODJED Foto: EDI EINSPIELER Št. 15 - 14. april 1994 122 ODMEVI Celjske razglednice III. »Ribiču za Koprivnico« Sprašujem se, od Icod tolikš- na nostalgija za »starimi« uli- cami v srednjeveškem mest- nem jedru Celja pri ribiču za Koprivnico? Verjetno žaluje za ulico Mo- ša Pijade, ki poteka pravokot- no na Koprivnico ter se je ne- koč in se danes ponovno ime- nuje Stritarjeva ulica. Ali pa za Muzejem revolucije (v Ma- riboru se kot trajna vrednota imenuje Muzej Narodno osvo- bodilnega boja), ki se danes imenuje Muzej novejše zgodo- vine, včasih pa se je Celjski magistrat. Gosposka ulica je v Celju že od 1711 leta. Raz- gledanost pisca »Celjskih raz- glednic« pa demantira dejstvo, da je na koledarju Ljubljanske banke za 1993 leto stara raz- glednica mesta Celja, na kateri piše »Krekov trg«. Torej Kre- kov trg nimajo le Mariborčani, ampak smo ga imeli in ga po- novno imamo tudi Celjani. Ce je v preostalem pismu še toliko nerazgledanosti, najlep- ša hvala za takšne Celjske raz- glednice. DUŠAN HUS st., Celje PREJELI Pisma o Kučanu V zadnjem tednu smo v uredništvu prejeli nekaj pisem, ki zahtevajo odstop predsednika republike Mi- lana Kučana in razpis predčasnih državnozbor- skih volitev. Pisma so bila večinoma že objavljena v dnevnem časopisju, zato objavljamo samo povzetke. Mestni svet Narodne de- mokratske stranke Ljub- ljana in občinski zbori NDS ljubljanskih občin zahtevajo Kučanov odstop, ker da je njegova nepošte- na igra izgubljena in kon- čana. Enako zahteva Si- mon Stibrič iz Domžal, ker Kučan ni odgovoril sedme- rici, ki gladovno stavka v Cankarjevem domu. Gre- gor Uranič iz Vojnika pa zahteva, da Kučana ustavi- jo, saj po njegovem mnenju očitno ne zaostaja za samo- držniškim stilom svojih nekdanjih komunističnih predhodnikov. Slovenska desnica. Koalicija Liberal- ne stranke in narodne stranke Slovenije pa zahte- va od Kučana, da razpiše predčasne državnozborske volitve, saj da je sedanji dr- žavni zbor nelegitimen in ljudje v njem ne predstav- ljajo volje volivcev. Uredništvo »Pasijonske igre« Iz vsega tega, kar se je doga- jalo v zadnjih tednih na poli- tičnem prizorišču in nazadnje v državnem zboru, sklepam, da so poslanci in privrženci le- vo usmerjenih strank zelo »po- božni« ljudje. Vsaj vsako dru- go leto in še kakšenkrat vmes uprizorijo prave »pasijonske igre«. Natanko pred dvema leto- ma, za veliko noč, so stare po- litične strukture igrale prve »pasijonske igre«, na katerih so za žrtveno jagnje izbrali žr- tev v osebi Lojzeta Peterleta - predsednika vlade in pred- sednika SKD. Zoper njega so tožitelji nastopili z vsemogoči- mi in nasprotujočimi si obtož- bami, ga kot privezanega na sramotilni steber poniževali, zasramovali, ga obrekovali, vanj »pljuvali« in zahtevali njegovo odstranitev. Tu je svo- jo ovaduško vlogo »dekle« do- bro odigrala Spomenka Hri- bar, vlogo izdajalca Juda Iškarjota pa je odlično odigral Dimitrij Rupel. Po dveh letih so poslanci le- vih strank pasijonske igre po- novili. Ključne vloge so si raz- delili isti igralci, le vlogo žr- tvenega jagnjeta so vsilili dru- gemu in sicer obrambnemu ministru Janezu Janši. Držav- ni zbor se je za izvedbo teh iger spremenil v sodni zbor. V obeh izvedbah so se zbirale pred poslopjem parlamenta množice, le da so v prvi izved- bi organizirane in nahujskane vzkhkale: »Proč z njim, dol z njim!« - Peterletom namreč, medtem, ko so za konec druge izvedbe pasi jonskih iger mno- žice prišle spontano, da izrazi- jo solidarnost in podporo žr- tvovanemu jagnjetu, Janezu Janši. Zaradi tega je scenarist protestiral pri TVS, ker je tudi dogajanje pred poslopjem par- lamenta, ki ni bilo predvideno in zajeto v scenarij, prenašala. Ko so prišli s »pasijonskimi igrami« do tja, ko se je odloča- lo o tem, kdo je kriv ali tisti, ki je bil ujet na begu z ukradeni- mi zaupnimi dokumenti ali ti- sti, ki so zlikovca izsledili in ujeli, je sodni zbor (državni zbor) levih poslancev razsodil, da (so krivi) je kriv slednji, ali po biblijsko: Oprostili so bara- bo in zahtevali pogubo pravič- nega. Vse priznanje za izvedbo politično pasi jonskih iger pa gre glavnemu režiserju - dom- nevam, da je to Milan Kučan, ki je s tem dokazal svojo odlič- no tovrstno sposobnost. Seve- da pa za njim kaj dosti ne zao- staja scenarist - domnevam, da je to Janez Drnovšek. Svojo vlogo so dobro odigrali tudi vsi poslanci levega bloka ZL, LDS, SNS, ki so nastopali kot sodni senat zoper žrtvovano jagnje. Ker pa so komunisti v prete- klosti zrežirali in uprizorili na tisoče tovrstnih športnih iger kriminalnega značaja, se ne gre čuditi, da jim ta posel tako gladko steče. Koliko pasijonskih iger še bodo zrežirali in uprizorili po- litiki leve usmeritve in kdo bo naslednje žrtvovano jagnje, najbrž ni težko ugibati, seve- da, če bodo še naprej tako go- reče »pobožni«. Po uspešnem končanju »pa- sijonske igre« se je tako sedaj, kot pred dvema letoma, dom- nevni scenarist Janez Drnov- šek sešel z nadškofom dr. Aloj- zijem Šuštarjem, da bi dobil oceno. Kakšno oceno je scena- rist prejel od škofa, ne vem, vem pa to, da si slovenski ver- niki ne želimo prazničnih voš- čil od tistih, ki so nas prav za veliko noč s svojimi »pasijon- skimi igrami« v srce ranili. S take vrste »pasijonskih iger« nas vladajoča levica prav gotovo ne pelje v evropske po- litične, gospodarske, kulturne in druge standarde in norme, ampak Zemesljivo nazaj tja, kamor si Slovenci ne želimo! IVAN GLUŠIČ, Mozirje Protikorupcljskl shod v soboto smo se zbrali na Kongresnem trgu v Ljubljani. Zanesljivi viri policije trdijo, da nas je bilo samo pet tisoč. Zborovanci se nismo šteli, po- licija pa ne laže, le šteti ne zna. Namreč pozabili so, da se je ljudstvo množično zbralo tudi na Prešernovem trgu. Zakaj niso vsi prišli na Kongresni trg je povsem jasno, večina se jih še vedno boji udbomafije. Isti viri trdijo, da shod ni uspel. Kako se motijo. Kučan, Dr- novšek in pa njemu podobni bi se morali kar krepko zamisliti. Čeprav bi bUo samo pet tisoč zborovancev in to propadlih državljanov, kakor trdijo oni. je to pet tisoč glasov. Tudi če je bilo samo pet tisoč, so ti bili pravi Slovenci, katerim niso mogli bivši komunisti in seda- nji rdeči mafij ci razvodeniti možganov. Janši je po policij-, skih podatkih prišlo na zbor pet tisoč ljudi. Vprašam se, ko- liko bi jih prišlo Kučanu, Dr- novšku. Jaz bi prišel sigurno, in to da bi jim v obraz povedal, da naj že enkrat razjašejo slo- venski narod. BRANKO BREZNIK, Celje »Odstranitev Janše je bila nujna« članek je napisal Franc Buttelo in je bil objavljen v pi- smih bralcev v časopisu Delo, dne 29.3.1994. V članku se brez navajanja dejanskih imen poskuša oblatiti in spraviti ob ugled Polajnerja, poslanca v DZ in celotno SKD. V članku povzdiguje dr. Horvata, ki je znan pristaš Markovičeve go- spodarske politike. Poudarja, da se strinja z načrti Milana Kučana, da je integracija bivše Jugoslavije nujna za naše pre- živetje. Za isto politiko je tudi eden vodilnih slovenskih eko- nomistov. Informacijo, da tudi papež to podpira in da je zato odstranitev Janše nujna, sma- tram za grobo pripisovanje tu- jemu državnemu poglavarju. Opazil sem, da se v zadnjem času to večkrat dogaja. Za blatenje in spravljanje ob ugled Polajnerja in celotne SKD si brez potrebe toliko prizadevate. Po mojem si oba krepko zmanjšujeta ugled s postopki v skupščini. V njej so tudi s pomočjo SKD sprejeli zakonodajo, s katero se prikri- va in pokriva napake prejšnje- ga totalitarnega režima in ne- odgovornega poslovanja. Vse se dogaja v breme državljanov Slovenije (narodni dolg, sana- cija bank in podobno). Jasno, da vlada in skupščina še vztra- jata na samostojnosti Sloveni- je, zato so poslali v Ameriko Milana Kučana, kjer bo dobil ustrezna tolmačenja in navo- dila. Omenil bi še obisk pred- sednika vlade v Južni Afriki, s katero imamo »bogato« sode- lovanje. Med tem obiskom pa je v Skupščini njegova stranka spodnesla poprej v koaliciji dogovorjen obrambni tolar in koncept obrambe. Mislim, da bo Jelko Kacin na tem področ- ju bolj uspešen. Sedaj se bodo zgovarjali na partnerstvo za mir in podobno. Da je jasnovi- den, je Milan Kučan pokazal tudi s tem, ko je Kacina vzel s seboj samo kot strokovnjaka za letalstvo in oborožitev. Janša pa se bo po odstavitvi verjetno bolj posvetil stranki, ki je z zadnjimi dogodki prido- bila velik politični kapital, kar dokazujejo tudi zadnje ankete. Povečanje članstva v SDSS (ki izvira iz II. intemacionale) bo veliko. Socialna demokracija ZL pa je že v četrti intemaci- onali s temelji aU koreninami iz tretje intemacionale (bolj- ševizma). Prefinjen poskus spreti SKD in SDSS je v celoti uspel. Kako naj sicer smatramo na- stopanje Bizjaka. Kučan je go- voril o tajnih službah. VOMO in SOVA sta popolnoma legal- ni službi. Posamezniki pa so se uspeli uvleči v VOMO in MNZ ter tam pod krinko kriminali- stičnih preiskav vohuniti za »tretjo« stranko. Mislim, da bo neustrezno ukrepanje ministra za NZ poslužila predsedniku vlade, da bo predlagal zame- njavo ministra. Isto se bo zgo- dilo v ministrstvu zimanjih za- dev, ki ne spoštuje mnenja skupščinskega odbora glede kadrovanja. Sicer pa je okmjenim (sim- boličnim) Dolomitom sledila močna ofenziva, katere rezul- tat je tudi odstavitev Janše. O jasnovidnosti Kučana se naj izrečejo parapsihologi, o dejavnosti lutkarja pa mlajši zgodovinarji. CIRIL KNEZ, Na Pristavi, Laško Dr. Ljubo Bavcon pojasnjuje Več javnih, na moje ime na- slovljenih pozivov v različnih medijih, zahteva, naj se opre- delim do gladovne stavke, ki poteka trenutno v Cankarje- vem domu. Na podlagi izjav stavkajočih je smisel in cilj stavke politi- čen. Ne Svet za varstvo člove- kovih pravic in temeljnih svo- boščin in ne sam osebno nismo seznanjeni s kakšno individu- alno pritožbo stavkajočih za- radi kršitve katere od človeko- vih pravic, ki so zagotovljene z ustavo in z mednarodnim pravom človekovih pravic. Glede na politične cilje te stavke pa je treba povedati, da ne more biti uspešna in da ni utemeljena. Z ustavo Republi- ke Slovenije so zagotovljene vse možnosti in postopki, ki so v parlamentarni demokraciji potrebni za doseganje politič- nih ciljev. V 109. členu ustave je določeno ob katerih krši- tvah in ob kakšnem postopku lahko pride do obtožbe pred- sednika republike pred ustav- nim sodiščem in do odvzema njegove funkcije. Prav tako je z ustavo v 111. in v 117. členu določeno ob katerih pogojih je mogoče razpisati nove volitve. Ne vem, ali je kdo gospo- dom, ki so se odločili za tako radikalnio dejanje, razložil, kako delujejo in morajo delo- vati mehanizmi parlamentar- ne, demokratične in pravne države in jih poskušal prepri- čati, naj odnehajo. To je po moji sodbi tisto, kar so dolžni storiti ljudje, ki nosi- jo soodgovornost za usodo člo- veka kot posameznika in za usodo naše države. Zato sem zgrožen ob brezvestnem poli- tikantskem manipuhranju z ljudmi, njihovimi osebnimi stiskami in usodami. Prof. dr. LJUBO BAVCON, Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Izjave skupine članov Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v TV oddaji Utrip, dne 26. marca 1994 je novinarka Vida Petrovčič pokazala kopiji zasebnega pisma in faksirane- ga sporočila, ki ju je prof. dr- .Rudi Rizman poslal dvema različnima naslovnikoma v tu- jino. Skupina članov Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ugotavlja, da gre v tem primem za krši- tev pravice do zasebnosti, ki jo zagotavlja ustava R Slovenije v 37. členu skladno s 17. čle- nom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in 8. členom Evrop- ske konvencije o človekovih pravicah. Takšna kršitev je za- to seveda tudi kaznivo dejanje po 69. členu KZ Slovenije. Zato je Svet predlagal pro- f. Rizmanu, naj vloži ovadbo pri pristojnem javnem tožilcu. Ovadba je vložena zoper nez- nanega storilca zaradi kazni- vih dejanj kršitev tajnosti ob- čil po l.odst. 69. člena, dmgi alineji 2. odst. in po 3. odst. te- ga člena. Glede na to, da bi bil storilec teh dejanj lahko urad- na oseba, predlaga ovadba uporabo 5. odst. 69. člena ka- zenskega zakonika Republike Slovenije, kar zahteva kazen- ski pregon po uradni dolžno- sti. V dnevnem časopisju (De- lo, 6. april 1994) je Mjuša Se- ver opozorila na podoben do- godek in zahtevala zaščito Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Severjevi svetujemo, naj prav tako vloži ovadbo pri pristoj- nem javnem tožilcu. Skupina članov Sveta, ki začasno opravlja naloge vam- ha človekovih pravic, obsoja ta dva in vse možne dmge pri- mere posegov v človekovo za- sebnost in pričakuje, da jih bodo pristojni državni organi skrbno raziskali. Predstojnike državnih organov, ki imajo na podlagi zakona in ob dovolje- nju preiskovalnega sodnika možnost nadzorovati pisem- ske, telefonske ali kakršnekoli dmge zasebne komunikacije. Svet poziva, naj zaostrijo nad- zor nad uslužbenci, ki jim je zaupano to izjemno občutljivo in za človekova pravice nevar- no delo ter odločno ukrepajo ob vsaki kršitvi zakona in člo- vekovih pravic. Obenem Svet protestira proti brezvestni novinarski uporabi podatkov ali doku- mentov, ki so že na prvi pogled rezultat protipravnega ali kaznivega prisluškovanja, iz- daje uradnih, vojaških ali dr- žavnih tajnosti in tem podob- nih nedovoljenih ravnanj. Svoboda sredstev javnega ob- veščanja je vrednota šele, če je povezana tudi z odgovomostjo ljudi, ki v teh sredstvih nasto- pajo- Člani skupine Sveta: dr. LJUBO BAVCON, dr. TINE HRIBAR, dr. ALENKA ŠELIH, dr. GORAZD TRPIN Kaj dela Občinsica straža? Takšno vprašanje si postav- lja veliko občanov Celja. Ali je res pristojnost Občinske stra- že, da kontrolira samo strogo mestno jedro ali pa je morda njena dolžnost »pokukati« tu- di malo čez strogo središče mesta. Kljub večkratnim pi- smenim prijavam in opozori- lom (tudi županu Rojcu), da se na javnem parkirišču Pod ko- stanji (KS Dečkovo naselje), že od jeseni 1992 nahaja zapušče- no osebno vozilo lada, reg.št. ZV 346-57, ki ga je tam zapu- stil begunec iz BiH, občinska straža do danes ni storila niče- sar, da bi očitno zavrženi avto- mobil (ki je popolnoma dotra- jan), odstranila z javnega par- kirišča. Pa ni samo to vozilo kamen spotike, ki čaka na »milost« občinske straže, am- pak je takšnih vozil po Celju še več. Tako na parkirišču pri stolpnici na Pohorski ulici, že dalj časa sameva popolnoma opostošen »mercedes«, na so- sednjem parkirišču pa stoji vmičen kombi itd. Še več takih primerov se da najti v Celju, vendar pa je zgoraj navedeni primer z vozilom, ki ga je tuji državljan pustil pri nas, lahko navaden primer, da bodo tujci svoja dotrajana vozila vozili v Slovenijo in jih tu puščali in se tako v svoji državi izogibali stroškov za uničenje dotraja- nih vozil. Odgovomim na ob- čini se zato postavlja vpraša- nje, ali je občinska straža, ki se plačuje iz občinskega proraču- na, pristojna samo za center mesta, ali pa je morda pristoj- na za območje cele občine, saj vsi občani prispevamo sred- stva za občinski proračun. ANTON KOTNIK, Celje Zakaj referendum? Zakon o državljanstvu, na- tančneje njegov 40. člen, je do Slovencev diskriminatorski. Po tem zakonu je bilo 185.000 Neslovencem poklonjeno naše državljanstvo. Na tej podlagi so Neslovenci dobili certifika- te v vrednosti milijarde mark. A imajo v glavnem še eno dr- žavljanstvo. Tako lahko vsak brez davkov in carine uvozi za dobrih 18.000 mark blaga let- no. To znese dodatnih 3.5 mili- jarde mark samo v enem letu, za katere je oškodovana naša država. Na mejah dobijo povr- njen prometni davek, lahko se vozijo z avtomobili z zelenimi tablicami, izogibajo se plačilu dohodnine. Si lahko mi Slo- venci to privoščimo? Še malo. pa bodo obdavčili slovenskin, otrokom žepnino. Ne! Oni so priviligirani državljani, jj^j Slovenci smo v lastni deželi dmgorazredni ljudje. Slovenski parlament, v ka- terem prevladuje večina, nam ni naklonjena, je pre(j kratkim sprejel, kljub odložil, nemu vetu Državnega sveta zakon o referendumu. S tetn za Slovence škodljivim zako- nom, ki je v nasprotju z usta- vo, so oblastniki slovenskem^ ljudstvu preprečili svobodno referendumsko izražanje Tudj če bi nam uspelo zbrati 4O.O0fi overjenih referendumski! podpisov za razveljavitev za- kona o državljanstvu, ostaja Državni zbor še vedno zadnja instanca, ki bi razsodila, ali je ljudstvo pravilno postavilo re- ferendumsko vprašanje. S tem so nas ponižali na ra- ven nedoletnih bebcev, ki ne vedo kaj sprašujejo. Slovenska nacionalna stranka bo v zvezi z nedavno sprejetim zakonom o referendumu sprožila ustav, ni spor. Slovenci se s tem za konom ne bomo nikoli sprijazj nili! V Sloveniji ne more biti di žavljanov dveh vrst! Za nas gre, za našo prihod nost, za usodo naših otrok ij vnukov! SNS, Območni odbor Celje, predsednik: RUDOLF LORENČAK Celjska Modra cona, še eno breme za stanovalce Odprto pismo odgovomim j osebam za uresničitev Modre ' cone V Celju smo po nekajletnem premlevanju le dobili modro cono, ali bolje rečeno, modro parkirno cono v starem mest- nem jedrn. Z uresničitvijo mo- dre cone pa je nastopil tudi nov prometni režim z motorni- mi vozili. Vse bi bilo lepo in prav, če bi se možje iz občinske strokovne službe (vsaj to naj bi bila) dr- žali tistega, kar so nam ob- ljubljali pred uresničitvijo te- ga načrta, vendar zdaj ni tako. Nesprejemljivo je dejstvo, da ima pri reaUzaciji tega načrta odločilno besedo uslužbenec službe za komunalno gospo- darstvo, ki ni občan celjske občine. Mislim, da bi takšne zadeve moral opravljati inže- nir, ki je bolj vezan za to naše lepo mesto, da bi malo živel za to mesto, kot se temu reče. Celotna stvar se je v največji meri zapletla, ko je občinska strokovna služba za komunal- no gospodarstvo vse splošne in posebne parkirne prostore v modri coni dala v upravlja- nje privatni firmi, ki pobira parkimino. Ta odločitev ome- njenega upravnega organa je prizadela nas stanovalce mest- nega jedra, ker smo padli pod režim plačevanje parkirnine za lastna motoma vozila, isto kot zunanji udeleženci v pro- metu, ki prihajajo z vozili v modro cono. Pred vhodom v mojo stavbo se vsak dan razvrsti po več kot tristo avtomobilov, za mojega pa ni več prostora, razen če bi privatni firmi plačal 5.000 to- larjev mesečno, vendar ne vem zakaj, vem le komu gre v ko- rist. Vem tudi to, da nihče ni- ma te pravice, da mi na tak način nalaga dodatno finanč- no breme. V tem primem sem kaznovan, ker stanujem v cen- tm mesta in nisem več v ena- kopravnem položaju z občani, ki imajo brezplačna javna par- kirišča v sklopu stanovanjskih hiš in blokov. Tudi moj osebni avtpmobil je del mojega premoženja in moja pravica je, da ga samo- zaščitno vamjem pred raznimi nepridipravi in končno kot svojo dobrino nemoteno upo- rabljam. Gospodje iz upravnega or- gana, vi kar podpirajte trže- Št.15 - 14. april 1994 23 , že veste zakaj (jaz si lahko Pjiiislini), vendar ne delajte to \t!\oi račun. - osebno imam do družbene ^pnosti zmeraj poravnane 'g davke in prispevke. Ti moji |i'^ispevki pa gotovo niso •jjhni za čas moje 37-letne fglovne dobe. Veliki del pri- Lvkov sem dnižbi preprosto Ijaril, če omenim samo tiste- stanovanjsko izgradnjo, L nisem bil deležen nakupa Ijiovanja po Jazbinškovem Aonu. Torej me je treba še ifilcra j sevati za tisto malo ;,jrkimega prostora pred mojo jCako daleč sega brezobzir- jst občinskih uradnikov sem 1^ prepričal, ko sem uradno [lofil zahtevek za izdajo dovo- Jljlnice za neoviran vstop L osebnim avtomobilom v ob- Lčje mojega bivališča. Nobe- [jega odgovora nisem dobil od jtrani pooblaščene uradne (gebe. Napisal sem largenco, p5 spet nič. Ta molk razumem ^ot ignoranco, če zanemarim običaj olikanega vedenja. . Vsake obsodbe je vreden tak liKJnos do poštenega občana, Ipiivošči si ga pa lahko že vsak pali uradnik. Zavedajte se go- spodje, da ste na delovna me- sta postavljeni zaradi občanov in ste iz njihovih sredstev tudi plačani. Niste tam zato, da bi vladali v nekem velikem slogu, ampak ste tam za to, da služite občanom. Na koncu bi še odgovorne gospode opozoril na primer uresničitve modre cone v Ma- riboru. Tam stanovalci z ob- močja modre cone dobijo proti plačilu 1.000 tolarjev 12-me- sečne dovolilnice za parkira- nje na splošnih parkirnih po- vršinah. Za ostale udeležence v prometu pa je plačilni režim parkirnine približno enak celjskemu. ANTON ANTE FIRŠT, Celje Izjava udeležencev seminarja I Udeleženci seminarja Vode- nje in upravljanje neprofitnih organizacij, ki ga je v od 21. do 25. marca 1994 v sodelovanju z Johns Hopkins University organiziral center za razvoj neprofitnega sektorja pri Slo- venski fondaciji, izjavljamo: I V Sloveniji je registriranih j blizu 12.000 društev, zasebnih zavodov in drugih neprofitnih organizacij, v katere je vklju- čeno več kot milijon prebival- cev Slovenije. Te organizacije pokrivajo praktično vsa po- dročja zagotavljanja kvalitete življenja ljudi. Zato je nedo- pustno, da Slovenija tri leta po demokratični preobrazbi ne priznava vloge in pomena, ki ga ima neprofitno-volonterski sektor v družbi. Politične sile v Sloveniji bi "lorale, namesto še vedno ob- stoječega monopola javnega sektorja, vzpostaviti njegovo dopolnjevanje z drugimi, še zlasti neprofitno-volonter- skim sektorjem. To je namreč pogoj, da se ob zmanjšanih proračunskih izdatkih ohrani raven socialne varnosti, obli- '^ujejo storitve po meri upo- rabnikov in omogoči njihova Soudeležba pri zagotavljanju lavnih dobrin in storitev. Po družbenih spremembah po letu 1990 so se v Sloveniji z novo zakonodajo sicer odprle jiiožnosti za delovanje nepro- fitno-volonterskih organizacij Pfi zagotavljanju javnih do- '^rin in storitev. Vse bolj pa postaja jasno, da je zakonska deregulacija in liberalizacija Samo nujni, ne pa tudi zadost- predpogoj za kvalitativne |>remembe na tem področju, ^e vedno namreč manjkajo za- goni, ki bi ustrezno uredili jormalni status neprofitno-vo- 'Onterskih organizacij (Zakon ^ društvih, Zakon o fondaci- l^h), prav tako ni prišlo do no- benih ukrepov s strani vlade, ^' bi stimulirali razvoj tega ^^ktorja (npr. do nujno po- trebnih sprememb v davčni zakonodaji). Obratno, prišlo je celo do precejšnjega poslabša- nja na tem področju. Zaradi vsega tega od sloven- ske vlade in parlamenta zahte- vamo: da v roku dveh mesecev sprejmeta v prvo obravnavo v Državnem zboru kvalitativ- no nov Zakon o društvih in Zakon o fondacijah, ki bosta opredeUla javno funkcijo ne- profitno-volonterskega sek- torja; da poskrbita, da pristoj- na ministrstva pripravijo v ro- ku šestih mesecev potrebne podzakonske akte že sprejetih področnih zakonov (npr. Za- kona o socialnem varstvu, Za- kona o zdravstvenem varstvu idr.); da takoj oblikujeta celo- vito strategijo in politiko za prehod iz monističnega v plu- ralni sistem blaginje; da pri- stopita k nujno potrebnim spremembam v davčni zako- nodaji, ki naj vzpodbuja delo- vanje neprofitno-volonterskih organizacij, s tem da jih opro- sti davka na dohodek dejavno- sti, vzpodbuja donatorstvo in sponzorstvo in da jih oprosti plačila davka na promet nji- hovega blaga in storitev. Šele s tem jim bosta zagotovila ne- odvisne vire financiranja; da v proces priprave in sprejema- nja navedenih zakonov vklju- čita kot enakopravnega part- nerja predstavnike neprofit- no-volonterskih organizacij ter da vlada čimprej ustanovi posebno posvetovalno telo za spremljanje razvoja na tem področju, v katerega bodo vključeni tudi predstavniki neprofitno-volonterskih orga- nizacij ter da vlada zagotovi zagonska sredstva za vzposta- vitev podpornih podatkovnih, informacijskih ter svetovalnih in izobraževalnih sistemov za razvoj neprofitno-volonter- skega sektorja. Šele z izpolnitvijo navede- nih zahtev, bodo ustvarjeni pogoji za to, da bodo slovenske neprofitno-volonterske orga- nizacije lahko konkvuirale tu- di v mednarodnih programih^ Iz teh programov so namreč razen redkih izjem danes še izključene. V primeru, da parlament in vlada teh naših predlogov ne bosta upoštevala, bomo prisi- ljeni, da z legitimnimi sredstvi civilnodružbenega pritiska, obveščanjem javnosti in z opo- zarjanjem mednarodnih insti- tucij, uveljavimo naše legitim- ne zahteve. Udigleženci seminarja Ribno pri Bledu Samo resnica boli Že nekaj časa razmišljam, da bi v vašo in tako tudi našo rubriko napisala nekaj vrstic. Za razmišljanje imam namreč dovolj časa, saj sem od začetka februarja, ob stečaju Ema Po- sode, ostala doma. Po dolgi stavki in zamenjavi vodstva, se pravi s prihodom Maksa Bastla, je bilo obljub- ljeno delo za vse takrat zapo- slene z ustrezno motivacijo. Da bi bile takoimenovane mi- zerne plače vsaj ob datumu, ni bilo govora; da pa ne bi enkrat ali celo dvakrat naredili izje- mo in plače dali 19. do 20. v mesecu, kar pa ostalih spodr- sljajev ne opravičuje. Tudi po- moči Sklada zadolženi za to niso znali izkoristiti v korist boljše prihodnosti podjetja, kaj šele v korist delavcev. Ne razumem, da če ima člo- vek čisto vest, išče izgovore, da so časi, ko so se vodilni še po- gajali z delavci, minili in se tako nima namena pogovarjati z delavci. Da smo morali, če smo hoteli govoriti z gospo- dom v kravati, ki je baje veren človek in če je, bi moral vedeti, da beseda in kontakt s sočlo- vekom veliko pomeni, iti sami ponj. Kot kaže, smo januarja (do stavke) delali zastonj in bi bili iz nas izmolzli še tistih 10 dni do razglasitve stečaja, če bi vodilnim nasedli še zadnji- krat. Ne vem, če bosta g. Zimšek in g. Felicijan lahko rešila de- lovna mesta vsaj tem ljudem, ki so jih poklicali nazaj. Koli- kor je bilo razvidno iz njunih besed, računata ali upata, da bosta delavce motivirala z ureditvijo garderob in sani- tarij. Tisti, ki je to izrekel, naj- brž vidi rešljiva samo ta dva popolnoma nepomembna pri- mera. Bojim se, da moje, zdaj že bivše sodelavce, ob tako trapastih idejah ne čaka nič lepši jutri. Še nekaj je nad čemer se je g. Felicijan spodbil kot stoti ali pa še več. Slabo mi je, ko slišim, da je odstotek odsotnih zaradi bolniškega staleža pre- visok. Ste si vzeli čas in pogle- dali, v kakšnih razmerah dela- jo ljudje? Da se lahko vsako jutro posebej naužijejo mrzle vode, ko pripravljamo emajl v mlinu, ker je strošek za nekaj metrov cevi (povezava s toplo tehnološko vodo) previsok. Tudi večni prepih in slabo ogrevani oddelki so osnovni pogoji za nastanek revmatič- nih obolenj, prehladov, itd. Enaki in večno enaki gibi po- spešijo obrabe hrustancev in ne vem kaj še. Vse to okusijo delavci, ki so eni bolj, drugi manj, podvrženi boleznim. Te- ga vam gospodje v pisarnah, toplih seveda, in v udobnih fo- teljih ni potrebno prenašati. Sicer pa bo mogoče tudi kdo od vas imel nesrečo ali hudo zbolel in se boste morebiti za- mislili nad svojimi besedami. Ne vem zakaj vlada noče po- magati, ali pa tak sistem kot je trenutno, podpira. Se ne boji- te, kaj bo naredila obubožana množica čez kakšno leto, saj novih delovnih mest ne ob- ljubljate, kaj šele ponujate, ko bo glede na trenutno situacijo in vašo zagnanost delala le še peščica ljudi? Se zavedate, da sploh ne bomo imeli polne de- lovne dobe, tudi tisti, ki že de- lajo nekaj časa, ne? Iz tega sle- di nizka pokojnina in s tem životarjenje do konca živ- ljenja. Tačas, ko sestankujete in mlatite prazno slamo, pomisli- te na tiste, ki čakamo na vaše ukrepe, ki naj bi nas in celo našo samostojno Slovenijo približalo naprednejšemu sve- tu. Mogoče se pa le vidimo na volitvah, čeprav si te možnosti vztrajno zapravljate. DRAGICA ŽOHAR, Štore Lep spomin na izlet na morje Ko gledam te nasmejane in srečne obraze stotih žensk na morju, se spominjam svojega izleta, ki je bil prvi po ugotovi- tvi, da je potrebno, da se tudi kmečke žene po veseli j o in si tudi ogledajo to našo lepo Slo- venijo in njene znamenitosti. Kako vesele in polne priča- kovanj smo bile, ko smo se zbrale za celjskim gledališčem in se z avtobusom odpeljale veselim dogodkom naproti. Kdo nas je spremljal se več ne spominjam. Z veliko radoved- nostjo smo pričakovale, kakš- no je, in če je res, slano morje. V Rovinju smo bile lepo spre- jete in pogoščene v hotelu Eden. Nazaj grede smo si ogle- dale soline in znamenito Po- stojnsko jamo. Seveda smo bi- le povsod le malo časa, ker je bil to le enodnevni izlet. Vendar je bilo lepo in čudo- vito in se izleta še zdaj po toli- kih letih z veseljem spomi- njam. Hvalevredno je to, da so iz- žrebane res prave kmečke že- ne. Ko smo me šle na izlet, so rekli na uredništvu, da so po- peljali sto rož na morje, moški pa so hudomušno pripomnili, da sto kopriv, kar pa seveda nikakor ne more biti res. Da bi pa prišle vse slovenske žene na vrsto, bi bilo priporočljivo, da bi se k dvema ničlama pripisa- la še tretja, tisoč. Lep pozdrav vsem prvim potnicam in vsem delavcem Novega tednika. Marija iz Dramelj Prlposestvovanje zemlje Prlposestvovanje zemlje je srednjeveška uzakonjena ta- tvina tuje lastnine. Če je nekdo silil v mejaševo zemljo in jo užival 20 let, je postal lastnik tega dela parcele. Zemlje lač- nih ljudi je bilo in je še danes povsod. Na drugi strani pa so bili neuki ali boječi mejaši, ki so zaradi ljubega miru to do- pustili. Okoli tega je bilo izvr- šeno dosti krivic, zato se mora to odpraviti. S priposestvova- njem naj se ne pridobi niko- garšnja zemlja. Sedaj, ko se vrača ljudem po prejšnji državi ukradena zem- lja, je treba brisati vse pravice iz priposestvovanja za nazaj in v bodoče. Vsak posestnik naj ima možnost, da si po potrebi da izmeriti svoja zemljišča po uradnem geometru na podlagi katastrske mape in zamejiti zemljišča neovirano od meja- šev, ki imajo na svojem isto pravico. To pa vsak na svoje stroške. Bodimo pošteni, zakaj pa imamo zemljiško knjigo, katastrsko mapo in njeno me- ro. Upajmo, da bodo to zadevo naši poslcmci v državnem zbo- ru obravnavali in uredili. A. H. Naslov v uredništvu Slovenija - smo to res mi? Mar nismo vsi za eno in edi- no - enotno Slovenijo? Ali je to mogoče, da si po treh letih osa- mosvojitve želimo razdore med Slovenci, preprosto zato, ker so naši politiki v večini absolutisti? Nisem privrženka nobene stranke, preprosto zato, ker sem si želela v prvih letih naše demokracije ustvariti jasno in realno mnenje o našem stran- karskem sistemu. Ni stvar v tem, kako bomo mi preživeli vsa ta leta, je pa za našo mlado državo po- membno, kako bomo vzgojili naše otroke. Smo res vsi tako ozko usmerjeni kakor nas pri- kazujejo naši mediji ali se pre- ko njih sami tako prikazuje- mo? Ali res absolutisti čakajo samo na takoimenovano »afe- ro«, da lahko usmerijo poglede javnosti nase ali na svojo stranko? Je to politični EPP? »Je«. Javnost je tu zavedena. Poslušam kontaktno oddajo RC in na vsa javna mnenja po- stavljam sledeča vprašanja: Ali ne postane mati, ki rodi otroka, s tem tudi v nekem po- gledu njegova žrtev? Prav tako postanejo državljani novo ro- jene države njene žrtve. Me- nim, da to niso samo upoko- jenci, kakor je bilo slišati iz kontaktne oddaje RC v torek 29.3.94, to so tudi mladi lju- dje, ki ostajajo po šolanju ali dolgotrajnem študiju brez možnosti za zaposlitev. Z vsem spoštovanjem, dragi upoko- jenci, vaš vir dohodka je sicer majhen, vendar zajamčen in reden. Ali je možno, da gre zahvala za našo samostojno Slovenijo le enemu človeku? Ni možno, zato, ker en sam človek ni voj- ska in vojska ne more biti en človek. Kaj je komunizem? V demo- kraciji te besede ne poznamo. Kdo želi oblast v naši državi in zakaj? Vsi vodilni naše male države bi bili krasen team in zgodovina bi zapisala nekaj imen t.i. velikih ljudi Sloveni- je. Tako pa bomo v zgodovino zapisali le nekaj nepomemb- nih privržencev absolutizma. Kakšno politično prepriča- nje naj imajo torej naši otroci? Ali je možno v treh letih spremeniti sistem, ki je trajal 45 let? Ni možno. Zakaj torej očitki naši dosedanji vladi, saj ji ni dana možnost. Vsa vprašanja sem povzela iz javnega mnenja občanov v kontaktni oddaji RC z dne 29.3.94. Lahko bi še kakšno dodala, vendar menim, da so že ta za- dostna, da iz njih razberemo javno mnenje strankarskih privržencev ali enostranskih ljudi. Še enkrat poudarjam, da ni- sem privrženec nobene stran- ke in da sem sama v nezavid- ljivem položaju. Vendar pa sem za boljšo prihodnost svo- jih otrok pripravljena na vse odpovedovanje. Najbolj priza- deti smo ljudje, ki smo v poli- tiki nepristranski. V doseda- njih političnih sporih ne vidim prihodnosti ne zase in ne za svoje otroke. Pa vendar verjamem v našo dosedanjo vlado, verjamem v Slovenijo!!! VIOLETA K., Celje PRITOŽNA KNJIGA Kršene pravice Socialne pravice upokojen- cev so v nekaterih situacijah zelo kršene. Ne glede na to kakšne usluge so potrebne. Zelo veliko se piše in govori o pravicah upokojencev, malo ali skoraj nič pa se zanje stori. V mojem problemu bi pouda- rila predvsem zobno protetiko. V tem primeru sem jaz kot upokojenka in uživalka mini- malne pokojnine rabila zobno protezo. Dr. Uranič me je po- slal v sobo št. 6. Kot običajno sem prosila za zobno protezo, vendar me je odgnala z besedo, naj si najprej odpravim zobni kamen na spodnjih zobeh (zgoraj jih nimam). Zelo uža- ljena sem šla domov. Potem sem šla k privatniku gospodu Prelogu, kateri mi je odstranil kamen, obenem pa rekel: »Kaj jo je to motilo v ambulanti?«. Potem mi je sam predlagal, da mi uredi zgornjo protezo. To se je res zgodilo, vendar samo za- časno. Kajti s tistimi zobmi se ni dalo gristi določene hrane. Vendar sem potrpela v mislih, samo da imam zobe. Ko sem jih izgubila, sem se ponovno vmUa k njemu s prošnjo, če mi lahko uredi oz. naredi drugo. To mi je res obljubil z mese- cem aprilom dalje. Vsak dan sem hodila zaman (enkrat me je naročil ob 10.00, drugič ob 11.00 itd) in me s stavkom »še ni gotova« odpravil. To je tra- jalo 14 dni. Sedaj se pa sprašujem: Ko- mu mi dajemo, oz. plačujemo zavarovanje, če od rezultata dela nimamo nobene koristi (pri tem mislim predvsem na invalidske upokojence z mini- malno pokojnino). Zakaj v zdravstvu (najsi bo kateremkoli), gledajo samo na materialno plat posameznika in zakaj imajo premožnejši prednost povsod? Na splošno bi pa poudarila, da se ministrstvo za zdravstvo premalo ukvarja s takšnimi problemi, preveč pa s proble- mi financ zdravstvenih de- lavcev. ToUko v vednost! MIRA KODELA, Celje Viak ali potniki! S prizadetostjo se oglašam v tem kotičku prvič, ker sem s tistega dela Kozjanskega, kjer sem vezan na železniške polže, drugič pa bi rad opisal dogodek, ki sem ga doživel 5. aprila 1994, okrog 11. ure dopoldan, na peronu ob 8-tiru Železniške postaje Celje. Bil sem po opravkih ter v dobri veri, da se bom z vla- kom, ki odiiaja iz Celja ob 11.10, peljal domov do Imene- ga. Toda glej ga zlomka. Na prigovarjanje sprevodnika ter vlakovnega odpravnika, moto- rovodja ni hotel odpreti vrat ter nam tako skrajšati čas ča- kanja ob hladnem in dežev- nem vremenu na ta dan. Njegov odgovor je bil, češ, saj vas bom na Grobelnem po- čakal, če vlak iz Ljubljane proti Mariboru ne bo imel pre- več zamude, vi pa se z njim pripeljite za mano. Sreča v ne- sreči je bila, da je vlak iz smeri Kumrovec-Celje imel toliko zamude, da smo vlak z never- jetnim Tomažem le ujeli, sicer bi po njegovi zaslugi čakali še dve uri. Vprašam vse odgovorne, v čem je bistvo takšnega po- četja, ki je vse prej kot pamet- no in normalno in prepričan sem, da vlaki obstajajo zaradi prevoza ljudi, nikakor pa ne obratno. Upam, da se bo našel kdo, ki mi bo znal na ta dogodek bolj pošteno odgovoriti, kakor pa je motorovodja že storil. To, da je samovoljen tip, mi je že zna- no. Pričakujem odgovor na- drejenih! !! V imenu prizadetih, FRANC TACER, Podčetrtek Št. 15 - 14. april 1994 24! Ferrari 456 GT za siovensici avtomobiisici saion Na pariškem avtomobil- skem salonu so jeseni 1992 po- stavili na ogled ferrarija 456 GT (na sliki), avtomobil izjem- ne oblike in elegance, pa manj agresivnega videza, kot je to sicer v navadi za maranellske avtomobile. Razumljivo, kajti ferrari 456 GT je štirisedežnik, športnik v ovčji podobi, avtomobil, s katerim bi se lahko vozili tu- di v službo in na tržnico, pa zaradi tega vsi ne bi padali naokoli. Kupeju z dvojnimi vrati in prostorom 2+2 (kar se- veda dokazuje, da štirje ne se- dijo izjemno udobno), streže 5474-kubični bencinski dva- najstvaljnik, ki zmore pri 6250 vrtljajih v minuti kar 325kW/ 442 KM. Povsem jasno je, da so zmogljivosti tega avtomobi- la skoraj izjemne: največja hi- trost je 302 km/h, pospešek do 100 km/h pa 5,2 sekimde, medtem ko se s porabo goriva ne kaže ukvarjati prav posebej zavzeto. In vse kaže, da bo prav ferrari 456 GT na ogled tudi na 18. slovenskem avto- mobilskem salonu. Vsaj tako pravijo pri uradnem zastopni- ku Ferrarija pri nas, ljubljan- skem Motoklubu, kjer bodo na vsak način pripeljali na salon- ski oder še nekaj drugih živor- dečih italijanskih športnikov. Najprej renaulti, nato šlcode in lade statistika o prodaji avtomo- bilov na slovenskem trgu v ja- nuarju in februarju kaže, da se lestvica najbolje prodajanih osebnih avtomobilov v pri- merjavi z lansko praktično ni spremenila. Škoda favorit, h kateri prištevajo tudi kara- vansko izvedenko forman, je bila v teh dveh mesecih najbo- lje prodajani avtomobil (859 ali 12 odstotkov). To pomeni, da renaultu clio v resnici pri- pada prvo mesto (854 avtomo- bilov ali 11,9 odstotka) in bolj ali manj se zdi verjetno, da bo konec leta to najuspešnejši av- tomobil na Slovenskem. Rena- ult 5 je na tej lestvici tretji- (694, 9,7 odstotka), lada sama- ra pa mesto niže (465 kupcev ali 6,5 odstotka). Med desetimi najbolje prodajanimi avtomo- bili so še renault 19, pa citroen AX, VW golf, fiat tipo, ford escort/orion in na koncu (med desetimi) ford mondeo. Glede na to, da je novomeški Revoz domača tovarna in je navduše- nje nad renaulti tudi statistič- no dokaj opazno, je logično, da bosta ob koncu leta med naj- bolje prodajanimi avtomobili na slovenskem prostoru celo dva renaulta. In nič posebnega ne bo, če bodo Slovenci še na- prej kupovali škode in ruske lade. •> Posicusno plačevanje cestnine \ v Nemčiji že nekaj časa do- volj zavzeto razpravljajo o tem, ali uvesti cestnino na avtocestah. Dejstvo je, da je Nemčija ena redkih pomembnih evrop- skih držav, kjer cestnine ne poznajo. Vse pa kaže, da je kocka padla, kajti po sedanjih napovedih naj bi začeli cestni- no pobirati leta 1998. Tudi za- radi tega in posodobitve pobi- ranja cestnine pa so na odseku avtoceste med prestolniškim Bonnom in Kolnom uvedli elektronsko pobiranje cestni- ne. Cena - deset pfenigov za kilometer vožnje. Ce bodo to- rej v Nemčiji sprejeli cestnino kot vir zbiranja denarja za gradnjo in vzdrževanje ceste, bo vožnja z avtomobilom — in to velia tudi za nas - zasoljena. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Tudi zadnji sejem rabljenih avtomobilov je bil zaradi sejma Avtojj vzdrževanje prestavljen na rezervno lokacijo na travnat teren v dvorano Golovec. Kljub temu se je na njem zbralo preko 1000 vo«| od katerih se jih je 30 tudi prodalo. I Diskretno obnovljeni Mercedes S Pred tremi leti je stutt- gartski Mercedes Benz po- stavil na cesto obnovljeni avtomobil serije S (na sliki), najprestižnejše vozilo v vsem obnovljenem programu in v izvedenki limuzina ter kupe. Sedaj oziroma pred krat- kim se je lotil obnove. Ta je zelo diskretna, vendar - tako pravijo v tovarni — še bolj po- udarja značilnosti mercede- sov. Najbolj opazne so spre- membe na prednjem delu, kjer so drugačne luči, dru- gačna je tudi maska S 600, steklo smerokazov je po no- vem belo in ne rumeno. Tudi na zadku se pozna prenova: pokrov prtljažnika je spre- menjen, luči prav tako. V no- tranjosti je povsem opaznih sprememb manj, a jih je ven- darle toliko, da se »stari« in »novi« S razlikujeta. Bolj pomembno je tisto, kar je na prvi pogled neopazno ali ne- vidno. Tako je serija S po novem serijsko opremljena z lučmi, katerih svetlobo na cesto usmerja računalnik, ki se sproti prilagaja okolišči- nam. Pri Mercedes Benzu menijo, da je zaradi tega učinkovitost luči oziroma svetlobe celo do 60 odstot- kov večja. Obema kupejev- skima izvedenkama - torej S 500 in 600 - so po novem dodali še precej opreme, ki jo kupec dobi - če jo le hoče Tako sedeže po želji preoble- čejo v žlahtno usnje, gratisje tudi kovinska barva karosfr rije, radijski sprejemnik, p ogrevani sedeži, medtem k je pri S 600 na voljo še telt fon. Prijetno. Tudi BMW Roadster Prava poplava evropskih roadsterjev je morebiti tudi posledica tistega, kar se je doslej posrečilo Mazdi in njenemu malemu roadsterju MX 5 (doslej so prodali že več kot 300 tisoč avtomo- bilov). Vsaj tri dovolj pomembne evropske avtomobilske to- varne so z roadsterji tako daleč, da se že ve, kdaj bodo ugledali luč avtomobilskega dneva, pojavljajo se tudi fo- tografije, ugibanja o cenah ipd. Tako pri Mercedes Ben- zu računajo, da se bo road- ster z oznako SLK na cesti pojavil leta 1996, pri Porsc- heju, kjer skoraj obupno po- trebujejo avtomobil, ki bi jih potegnil iz sedanjega ne- ugodnega poslovnega polo- žaja, vedo, da bodo izdelova- li boxterja. Pri bavarskem BMW seveda ne zaostajajo, saj je roadster na osnovi se- rije 3 že v preizkušanju. To bo seveda avtomobil, ki bo navzven jasno dokazoval svoje tovarniško poreklo, poganjal pa naj bi ga (za za- četek) novi 1,8-litrski štiri- valjnik z močjo 150 KM. Kasneje pa naj bi ponudili še motorno šibkejšo izvedenko, vendar z znanim ter preizku- šenim 1,8-litrskim motornim agregatom, ki že sedaj zmore 115 KM. Serijsko bo road- ster dokaj dobro opremljen, kajti ponudili ga bodo v pa- ketu z zavornim sistemom ABS in zračno varnostno blazino za voznika. Ugiba- nja o ceni ostajajo še naprej ugibanja, toda jasno je, da roadster BMW (na sliki) ne bo stal več kot 45 tisoč mark — če naj bi bil dostojen kon- kurent mazdi MX 5. ZDA: dobra prodaja, uspešna domača industrija Iz ZDA, največjega in s tem najpomembnejšega avtomo- bilskega trga nasploh, znova prihajajo vesti o ugodnem po- slu z avtomobili oziroma vozili nasploh. Tako so tovarne zgolj v februarju prodale 1,15 mili- jona vozil ali za dobrih 20 od- stotkov več kot februarja lani. Zelo dobro gredo v promet to- vornjaki in lahka dostavna vo- zila, kajti februarsko poveča- nje je kar 24-odstotno, med- tem ko je bila prodaja osebnih avtomobilov v tem mesecu večja za 17,4 odstotka. Prav zanimivo pa je, da vsi skupaj pričakujejo še večje povpraša vanje po avtomobilih v nasleci' njih, torej spomladanskih m^' secih. Zato tudi pričakujejo da bo letošnja prodaja avtO" rnobilov dosegla številko l3.^ milijona (lani 10,7 milijona) Še bolj pomembno - vsaj ZDA - pa je, da trije velil^ - General Motors, Ford i" Chrysler - povečujejo svoj tržiH delež. Tako so letos na doma' čem trgu vsi trije prodali ''^ odstotkov vseh avtomobile^' kar pomeni, da počasi izrivaj*' predvsem japonske avtomO' bilske tovarne. , Št.15 - 14. april 1994 |5 ireč kot sto razstavljalcav 10 Golovcu vse nareil za I. glasbeni solem po uspešno končani uvod- j sejemski prireditvi v celj- .^em Golovcu Avto in vzdr- jfvanje je že pred vrati otvo- ijjev druge sejemske priredi- H-e, 1. mednarodnega glas- j^gega sejma, ki bo od 28. do ). aprila. po začetnih težavah in so- ^rnemo slabem odzivu, se ,jzadnje dni situacija močno j^boljšala, tako da je prijav- ljenih preko sto razstavljal- !|^v, od tega več kot 60 do- mačih in 40 tujih, ki bodo Uvzeli okoli tisoč kvadrat- kih nietrov površine v hali D. JQb sejemskem prostoru bo Le tri dni še več spremljajo- či prireditev, med katerimi [gre posebej omeniti vsakod- nevne glasbene programe T hali C, evropski kongres liomponistov domače glasbe, y bo prvič na izven nemško govorečem področju, sreča- nje mladih talentov v okviru Saraok ter tri večerne prire- iditve. Otvoritev bo v četrtek do- [poldne, opravil pa jo bo slo- venski zunanji minister Loj- le Peterle. V hali C se bodo s polurnimi programi pred- stavljale slovenske glasbene staipine ter podpisovale no- re kasete. Tako bodo v četr- tek nastopili ansambli Fran- ci Zeme iz Vojnika, Štajer- ^skih 7, Rom pom pom, Peter Fink in Prerod, v petek pa Intercepter, Marko Pezdirc, Veroniq, Modno estradni klub Celje (modna revija in trije pevci) in Dominik Ko- zarič ter v soboto otroški pevski zbor založbe DIMI, Mojca Pavlic, Katja Lesjak, Modno estradni klub Celje, duo Prestiž in ansambel Me- los, medtem ko bo od 16. ure dalje nastop Karaok, ki jih bo vodil Mišo Zaletel. Omeniti gre tudi priredi- tev v četrtek zvečer, ko Vin- ko Šimek pripravlja Marjan- co s trenutno skoraj vsemi najboljšimi slovenskimi do- mačimi skupinami, saj bodo nastopili Štajerskih 7, Štirje kovači. Fantje z vseh vetrov. Slovenski muzikantje, Pri- morski fantje, Fantje treh dolin. Alfi Nipič in njegovi muzikanti, Henček, Franci Mihelič, Toni Verderber, Prerod, Miha Dovžan, Fran- ci Zeme, Nagelj in Lojze Slak. Petkov večer bo v hali A (tam bo tudi Marjanca) namenjen predvsem mladim, kjer bodo nastopile številne ročk skupine na čelu z vodil- no v slovenskem prostoru Šank rockom. V soboto bo glasbeni ples, kjer se bodo predstavile tri slovenske dame zabavne glasbe Irena Vrčkovnik, He- lena Blagne in Simona We- iss, čarovnik Vladimir, Zo- ran Zorko ter gostje iz tujine Cris White, Albert Mennell in najstarejši ansambel do- mače glasbe na svetu Kem Buam iz Avstrije, ki prav v teh dneh slavi 45 letnico obstoja. Podeljena bodo tudi prva priznanja Zlata trobentica (avtor ideje in oblikovalec_ Minja Bajagič), ki jih bodo dobili trije slavljenci Štirje kovači. Slak in gostje Kem Buam. 1. mednarodni glasbeni se- jem bodo spremljale številne domače radijske postaje ter VTV, posebno predstavitev, tudi z ekskluzivnimi gosti pa načrtuje tudi naša radijska in časopisna hiša. Musikpor- trait iz Graza, kjer imajo že dvanajst let glasbeni sejem, bo pripravil dvojezičen časo- pis. Organizator pripravlja še več presenečenj za obisko- valce. Veliko povabljenih je so- delovanje odklonilo, češ, bo- mo videli kako bo letos in bomo prišli drugo leto. Pre- ko sto domačih in tujih raz- stavljalcev bo zaoralo ledino na sivem področju v Sloveni- ji in upamo, da bodo pri tem dovolj uspešni, da drevo ne bo zmrznilo, ampak se bodo njegove korenine prijele in bomo prihodnje leto pripra- vili drugi, že bolj odmeven mednarodni glasbeni sejem. TONE VRABL Četrtek, 14.4., 9.05 Pokličite in vprašajte: Vpisi v vrtec Vpisi v vrtec so prav gotovo skoraj tako pomembna tema, kot vpisi v šolo, če ne celo bolj. Še posebej za starše, ki se morajo pred tem seznaniti z marsikatero informacijo. Temu bo pripo- mogla tudi posebna kontaktna oddaja na Radiu Celje. Petek, 15.4, 9.05 Gost na Radiu Ceije: Miian Dobniic Tokratni gost aktualnega kontaktnega pogovora bo žalski župan Milan Dobnik. Glavna tema bo skorajšnje reforma lokalne samouprave in druge aktualne teme na Žalskem in v Sloveniji. Sobota, 16.4., 17.30 Športno popoidne: izoia-Pubiilcum, prenos 2. poičasa Po hudem porazu na domačem igrišču proti Muri, bodo celj- ski nogometaši lovili izgubljeni točki na obaU. Izola, ki je v zadnjem času v hudi krizi, pa bo vse prej kot lahek nasprotnik. To bo derbi ranjenih levov. Nedelja, 17.4., 10.30 Nedelisi(i gost: Franci Zidar v studiu bomo gostili podjetnega direktorja Kozjanskega parka, ki ima sedež v Bistrici ob SotU, Francija Zidarja. To podjetje za ohranjanje kulturne dediščine je v zadnjem času z nekaterimi dosežki zelo opozorilo nase. Ponedeljek, 18.4., 20.00 Vrtiljaic poii( in vaičlfov: Stane IMilcoia stane Mikola iz Arclina bo predstavil prvo kaseto Veselje na vasi, ki jo je posnel z mnogimi znanimi glasbeniki (Andrej in bojan Zeme, Jože Sredenšek, itd) v studiu Zlati zvoki v Kisovcu. Voditelj oddaje, v kateri boste lahko sodelovali tudi s svojimi vprašanji, bo Tone Vrabl. Direktor Televizije Slovenija - Janez Čadež v sobotni oddaji Glasba je življenje bom gostila direktor- ja Televizije Slovenija Janeza Čadeža, ki pripravlja posebno glasbeno presenečenje z Avse- niki za Evrovizijo. Gospod Ča- dež pa je tudi dober športnik, saj je na svetovnem pokalu no- vinarjev v Kanadi, osvojil dve bronasti medalji v teku na smučeh. V nagradni igri Emone- Merkurja je majico dobila Edita Aleš iz Bohinjske Bistri- ce. Še vedno pričakujemo vaše dopisnice, na katerih nam spo- ročite, kaj naj vam zavrtimo, da vas razvedrimo. Vaše pred- loge pošljite na Dnevnik, pp 77, Ljubljana, s pripisom za oddajo Glasba je življenje, lahko pa tudi na Gorenjski Glas, Novi tednik ali Dolenj- ski list. SIMONA H2O RO- BU PRIPRAVE - Na Radiu Celje se že vneto pripravljamo na Fe- stival združenja radijskih po- staj Slovenije, ki bo konec ok- tobra. Trenutno tečejo pogo- vori s sponzorji, že zdaj pa je možno zagotoviti, da bo festi- val na ravni dosedanjih. »VIKTORJA« - Podelitve Sto- povih Viktorjev v Cankarje- vem domu v Ljubljani sta se kot predstavnika Radia Celje in Novega tednika udeležila tudi glasbeni urednik Stane Špegel in stalni sodelavec Aleš Lednik. Prišla sta s kar zani- mivimi vtisi iz zakulisja, ki smo jih seveda posredovali v našem radijskem programu. DOPISNICA - Za Radio Celje že nekaj časa zelo prizadevno dela nova dopisnica iz Sloven- ske Bistrice Alenka Milanovič. Njeno delo so mnogi opazili, zato ji ni bU problem poiskati sponzorja za nabavo snemal- nika RADIJSKI SPORED od 14. do 20. aprila RADIO CELJE četrtek, 14.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popoldanskega programa, 13.10 Izbira domače melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa, napovednik naslednjega dne Petek, 15.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 13.00 Poročila, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napo- vednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumar), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa, napovednik naslednjega dne. Sobota, 16.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Poročila, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Čestitke in poz- dravi, 17.00 Kronika, 17.30 Nogomet: Izola-Publikum, prenos 2. polčasa, 18.15 Vročih 20, 20.00 Večerni športno-zabavni program: 24.00 Zaklju- ček sporeda. Nedelja, 17.4.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, 18.00 Rokomet: polfinala DP, prenos, 20.00 Zaključek sporeda Ponedeljek, 18.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novica, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.25 Poročilo OKC Celja, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novica, 12.10 Tečajnica, 13.00 Poročila, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00-Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone Vrabl), 22.00 Zaključek sporeda, napovednik naslednjega dne. Torek, 19.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, III. & AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Poročila, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija tedna, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaklju- ček sporeda, napovednik naslednjega dne Sreda, 20.4.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celja, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novica, 10.15 S knjižnega trga, 11.00 Glasbene novosti, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Poročila, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Domača glasba: Podarite, izberite, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSto), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnica, 17.30 Pika na i, 18.00 Pop loto, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončal na RC, 21.00 Zaključek sporeda, napovednik naslednjega dne. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVIateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, Fax: 441-032 Studio: 441-310, 441-510 Št. 15 - 14. april 1994 .26 Viktor z limono Petkova podelitev sloven- skih Oskarjev, Stopovih Vik- torjev, je bila tako kot večina takšnih podelitev pri nas spet pretenciozno zastavlje- na. Organizatorji hočejo vedno znova narediti ne- kakšno kopijo ameriških spektaklov, podelitve oscar- jev ali pa grammyjev, za kar pa jim vedno zmanjka de- narja, skoraj nikoli ne najde- jo primernega prostora, naj- večji križ pa je seveda z ljud- mi — zvezdniki. Slovenija jih žal premore le za eno malo večje omizje. Vendar je zaradi čudne ne- spretnosti organizatorja, ki je pošiljal vabila le za eno osebo, s priporočilom, da se izbranci tam znajdemo v slavnostnih oblačilih, va- bilo veljalo skoraj toliko kot Eurocard Ljubljanske banke (v stilu: Če veljaš, vabilo imaš). Kakor koli že, 8. apri- la zvečer se je v sprejemni dvorani Cankarjevega doma začela več kot uro trajajoča, za večino prisotnih pa tudi precej mukotrpno dolgočas- na, če že ne kar žalostna gala prireditev... Po uvodni ceremoniji, vli- vanju kalupa za viktorja, ki je bila, kot je precej na glas povedal Jos (tisti iz Perisko- pa), še najbolj podobna predstavi NSK Krst pod Tri- glavom, sta po skoraj nemo- goče strmih stopnicah pri- stopicljala gostitelja večera Tanja Ribič in Roman Kon- čan. Svoje delo sta v glav- nem opravljala korektno in brez napak, vendar vajena odrskih desk brez pravega občutka za show in spekta- kel, kakršnega so si najbrž, vsaj idejno, zamislili organi- zatorji. Devet Viktorjev je bi- lo razdeljenih v treh katego- rijah: priznanja žirije (stro- kovni Viktorji), priznanji uredništva revije Stop in glasovanje bralcev (viktorji popularnosti). Strokovni Viktorji so bili štirje: viktor za najbolj elegantno medij- Majda Sirca: Viktor za naj- bolj elegantno medijsko osebnost in za najboljšo TV oddajo. sko osebnost, viktor za naj- boljšo glasbeno oddajo, vik- tor za najboljšo radijsko od- dajo in viktor za najboljšo TV oddajo. Po oceni strokov- ne žirije je lani bila med no- miniranci, Bojanom Krajn- cem, Darjo Groznik in Maj- do Sirca, najbolj elegantna slednja, kar so obrazložili takole: »Njen nastop je eden najopaznejših od vseh, ki jih spremljamo na zaslonu. Ve, kaj govori, ve, kaj hoče. In vedno ve, kaj bo oblekla. Klasika z dodatki. Ena naj- lepše oblečenih Slovenk«. V kategoriji za najboljšo glasbeno oddajo so bili no- minirani: Brane Rončel z od- dajo Izza odra, Stojan Auer s Poglej in zadeni in Jonas Ž. z Videošponom. Zmagal je seveda Jonas, čeprav nam že dve leti prodaja »iste finte«, Rončelova oddaja je kljub izjemni kvaliteti pač prema- lo ljudska, da bi si jo stro- kovna žirija upala nagraditi. Sašo Hribar je dobil nagrado za najboljšo radijsko oddajo; gre seveda za njegov Radio Ga-Ga, ki je v družbi ostalih dveh nominarcev; Oldies Goldies Radia Študent in Labirint znanja radia Glas Ljubljane, bil nesporni fa- vorit. Jonas Ž.: Viktor za najboljšo TV glasbeno oddajo. Sašo Hribar: Radijski Viktor in Viktor za najboljšo radij- sko oddajo. Igor E.Bergant: Viktor za posebne dosežke. Viktorja za. najboljšo TV oddajo je na razočaranje mnogih dobila Majda Sirca za oddajo o fUmu Povečava. Oddaja je sicer dobra, ven- dar še zdaleč ne prinaša toli- ko novih idej in svežine kot Krajnčev Studio City. Med posameznimi, že prej ome- njenimi kategorijami, je bil krajši (kakor za koga) glas- beni intermezo, ki ga je veči- na povabljencev izkoristila za »čik pavzo« ali pa za opravljanje sosednjih omizij. Zadnjih dveh navedenih de- javnosti je bilo v drugi polo- vici podelitve vedno več, to- pel šampanjec, trdi stoli in pa že lepo utečeno dolgočas- no dogajanje na premajhnem odru so pač naredili svoje. Uredništvo Stopa je letos podelilo dve priznanji; vik- torja za posebne dosežke (za tistega, ki je lani v našem medijskem prostoru pustil najmočnejši pečat) in viktor- ja za življenjsko delo. Priz- nanje za posebne dosežke je dobil Igor E. Bergant, šport- ni novinar in komentator TV Slovenija, ki je bil le za las boljši od tudi odličnega Mar- ka Zorka in njegove oddaje Točno opoldne ter njegovih izjenmih komentarjev v so- botni prilogi Dela. Igor je svojo veselo naravo pokazal Stojan Auer: TV Viktor. tudi ob podelitvi, kjer je s svojo zahvalo Butnskali, Švejkovemu avtorju in Mon- tyju Pytonu, ob Sašu Hribar- ju in Jonasu Ž., edini uspel vsaj malo razvedriti obraze slovenske smetane. Edini viktor, ki je požel priznanje skoraj vseh v dvo- rani, je bil viktor za življenj- sko delo. V tej kategoriji ni nominirancev, le zmagova- lec, letos sta to bila brata Avsenik, njimi zmagi pa so ploskali tudi nekateri sicer zapriseženi rockerji. Zaslu- ženo. Oskarji popularnosti, za katere glasujejo bralci re- vije Stop, še najbolj odražajo okus povprečnega Slovenca, zato tudi ne preseneča zma- ga Čukov v kategoriji za glasbenega viktorja. Pre- močno so zmagali pred zaha- jajočo zvezdo skupine Pop design in novincem Janom Plestenjakom. Radijskega viktorja je po pričakovanjih dobil Sašo Hribar, ki pač, kjub nejevolji nekaterih, ostaja najboljši slovenski ra- dijec, sposoben voditi radij- ski dnevnik ali pa spraviti v smeh vse državljane, ki ni- so cepljeni proti zdravemu humorju. TV viktorja je dobil Stojan Auer, tv moderator in vodi- tej oddaje Poglej in zadeni, ki ima trenutno zagotovo največje občinstvo pri nas. Vidno je bila razočarana no- miniranka in večkratna vik- torica Miša Molk, drugi Sto- janov konkurent, človek s stoterimi talenti Jonas Ž., bo pač počakal na naslednje leto. Po končani podelitvi in TV prenosu večina povabljencev kar ni vedela, kaj bi sami s seboj, dosti jih je kar hitro odšlo po »nujnih« opravkih, ostali pa so povečini stari rockerji, vajeni vsakršnih prireditev. Še sreča, da letos niso podeljevali limon, eno bi si po glasovanju ljudstva prav gotovo zaslužili organi- zatorji te mlačne prireditve, ki bi bila potem še daljša in nič bolj zabavna. STANE ŠPEGEL Brata Avsenik, dobitnika Viktorja za življenjsko delo. Čuki: glasbeni Viktor. CURTA COBAINA ni več. Ustanovitelj in vodja seattle- ških grunge prvakov Nirvana, je prejšnji teden s strelom v glavo končal svoje komaj 27 let dolgo življenje. Truplo s poslovilnim pismom, naslov- ljenim na ženo Courtney Love (pevko skupine Hole) in na dveletno hčerko Francis Be- am, je našel elektrikar, ki so ga pred dnevi poklicali zaradi ne- ke okvare. Curt nikoli ni maral slave, vse od leta 1991, ko je zaslovel z albiunom »Never- mind«, je bil nekakšen anti- heroj, z bizarnim obnašanjem in izredno iskrenostjo pa je redno polnil časopise vseh vrst. S svojim zadnjim deja- njem se je, podobno kot pred njim Janis Joplin, Jim Moris- son, Jimi Hendrix, Helno in še nekateri večni uporniki, zago- tovo zapisal med ročk legende, ki ne bodo nikoli pozabljene. Večina izvajalcev za letošnji največji glasbeni spektakel, tridnevni festival GLASTON- BURY, je že znanih. Med 24. in 26. junijem se bo na 17 odrih predstavilo več kot tisoč god- benikov, med katerimi velja posebej omeniti Petra Gabri- ela, Elvisa Costella, Johhnya Casha, Paula Wellerja, Bjork in skupine The Levellers, Spin Doctor, M People, Jamiroquai, Inspiral Carpets, Radiohe- ad... Vstopnice so že v proda- ji, za 59 angleških funtov, ko- likor stanejo, pa organizatorji poleg obilo glasbe ponujajo še gledališke predstave, kino, cirkus in tridnevno kampi- ranje. Teksaški metalci PANTERA so na odrih že od leta 1981, vendar pa so do leta 1986, ko je vokalista Davida Peacocka zamenjal odlični Phil Ansel- mo, posneli le nekaj mlačnih in precej neunmih heavy-me- tal plošč. Z albumoma »Primal Concrete Sledge« in »Psycho Holiday« pa so na začetku de- vetdestih prebili v sam vrt težkometalne scene, kjer je pQ.| leg skupin Antrax in MegadJ ath kraljevala Metallica. 5^1 bruarja letos so Pantera poj. neli in pred kratkim tudi izda- li album »Vulgar Videos. s katerim nameravajo zasesti prestol že več kot leto dni ne. aktivne skupine Metallica. Napol porušeni klub Chan. nel Zero na Metelkovi delj s polno paro. Po petkovem na. stopu hrvaških LET 3 in Do. lenjcev Polska Malca, bod« danes, 14. aprila, tam nastopili 7 KELVIN iz Londona. Ta sekstet skupaj nastopa že do. brih šest let, svoj glasbeni izraz pa gojijo predvsem na b. ski tradicionali glasbi, s pri. mesmi punka in rapa. Najnovejši single v Berlinu živečega Avstralca NICKA CAVEA »Do You Love Me« so britanski glasbeni kritiki raz- glasih za single tedna. Niclt Cave s svojimi izredno izpo- vednimi besedili vse bolj po- staja Leonard Cohen devetde- setih, 29. maja pa se bomo lah ko v zapisano, že tretjič, pre- pričali v ljubljanskih Kri- žankah. AGROPOP so s pomočjo fir- me Sting posneli za okrog pet ur slikovnega materiala, ki ga bodo uporabili kot polnilo med dvanajstimi videospoti za videokaseto z največjimi uspešnicami. Kaseta z delov- nim naslovom »Od prašiča do rakete« naj bi izšla še pred po- letjem. Ljubljanska skupina VIC- TORY je v štirih letih obstoja nastopila v večini evropskih držav. Izkušnje iz več kot dve- stotih nastopov pa so Robert Dragar, Miki Vlahovič, Aleš Čadež, Boštjan Zupančič in Cveto Golob strnili v material za debitantsko kaseto in CD ploščo, ki bosta izšli konec aprila, kot prvi založniški podvig njihovega sponzorja Salomonovega oglasnika. STANE ŠPEGEL Žalska zasedba NERON se spet odpravlja v studio. V ljubljan- skem Studiu 26 bodo pod producentskim vodstvom Colet^ Morettija posneli dve pesmi. Eno izmed njih bo posebej z? natečaj za letošnje Melodije morja in sonca aranžiral Tonna^ Kozlevčar, s skladbo »Sam« pa so se prijavili tudi na veliki ro^ festival, ki bo konec maja v Mariboru. Prva naklada njihov« debitantske kasete »Beli prah« je v glavnem že pošla, če si jo kdo res srčno želi naj pokliče na tel. (063) 711-652. Št.15 ~ 14. april 1994 27 Milan Petrovič včeraj' in danes Na prelomu 60. let so se y Sloveniji pričele pojavljati prve pop skupine, kot so Ka- meleoni, Faraoni, The Out, fjew Comes in številni drugi. Vsi so se seveda zgledovali po svojih angleških vzornikih (Beatles, RoUing Stones, ginks). Gostovali so po večjih slovenskih mestih in povzro- čali histerijo med takratno mladino. V Mariboru, znanem tudi kot jugoslovanski Liverpool, je med prvimi nastala skupina Generacija, ki je v Švici še da- nes med vodilnimi show ban- di. Vokalni solist in »front- Dian« Generacije je bil od vse- ga začetka Milan Petrovič. Ta- krat sem si doma s težavo iz- prosil sobotni večerni izhod. Ce mi je to uspelo, so bila to takšna doživetja, da še danes pomnim detajle. Hey Joe, Ba- by don't go, Satisfaction in druge uspešnice so bile Mila- nova specialnost, med petjem pa se je neredko slekel do pa- su, na odru klečal ali ležal. Danes bi temu rekli mega žur, po katerem se ti še nekdaj dni vrti. Milan in Generacija so v ti-. stem času nastopali kot show skupina celo v Nemčiji, kjer je skupina tudi ostala, Milan pa se je vrnil domov. V 70. letih je nekaj časa nastopal z drugimi bendi po restavracijah in ba- rih. Potem se je odločil za sa- mostojno pot, se preselil v Pi- ran in pričel delovati kot one man band in disk jockey. Še danes živi na obali, pravza- prav na relaciji Maribor-Pi- ran, ob vikendih pa tako ali tako potuje po vsej državi, od diskoteke do diskoteke, in na- redi vzdušje, da je joj. Občinstvu v diskotekah je vsekakor dobro znan, ned- vomno pa tudi tistim, ki odha- jajo na dopust v naše Primorje, kjer na terasah zabava domače in tuje goste. Prihodnje leto bo praznoval 30 let glasbenega delovanja, v zadnjem času pa je v samozaložbi izdal štiri ka- sete: Dvajseta so nora leta. Ogenj v dežju, Vino in luči in letos Ti ali nobena. To je svoje- vrsten fenomen, kakršnega si upa izpeljati le stari rocker, profesionalec od glave do pete. Pri izdaji v samozaložbi mo- raš namreč sam poskrbeti za distribucijo na pribhžno 400 prodajnih mestih, kar pomeni na stotine prevoženih kilome- trov, telefonskih klicev, poskr- beti je potrebno za reklamo. Vse to sicer opravljajo založni- ške firme, ki imajo posebej za to zaposlene ljudi. Mimogrede - Milcmovo kaseto lahko naro- čite po tel. 066 75-939. Kljub tem težavam je Milan iz vsake kasete »potegnil« hit, kar ga že tri leta po kriterijih Slovenskih novic in revije Kaj uvršča med pet najbolj uspeš- nih slovenskih pevcev. Ker je človek diskotek, so številne skladbe na kasetah priredbe tujih uspešnic, tako tudi na- slovna skladba s kasete Ti ali nobena, za katero Milan upa, da bo presegla slavo doslej največje uspešnice Vino in luči. Milan načrtuje tudi svoj CD, na katerem bodo največje uspešnice; jeseni naj bi našel pot na prodajne police. Ker sem tudi sam že skoraj 30 let aktivno prisoten na naši pre- ljubi glasbeni sceni, se pridru- žujem njegovemu upanju, da se bodo razmere in predvsem avtorske pravice v kratkem uredile tako, kot je na Zahodu. . SLAVCL.KOVAC1C Piesni speictaicel v Ceiju s pomočjo plesne šole Urška bomo lahko danes, v četr- tek, 14. aprila ob 20. uri v celjskem Golovcu, spremljali res enkratni plesni dogodek. Gre za mednarodni plesni turnir Evropa pleše, na katerem se bodo zvrstili nastopi vrhun- skih svetovnih plesnih parov. Celjski plesni spektakel je hkrati uvod v veliki slovenski plesni dogodek in sicer Svetovno prvenstvo v latinsko- ameriških plesih za starejše mladince (do 19. let), ki bo v soboto, 16. aprila v ljubljanski hali Tivoli in ga ravno tako organizira Urška, zagotovo največja in najbolj uspešna plesna šola v Sloveniji. Plesalci Urške so doslej osvojili preko 40 naslovov državnih prvakov v vseh sta- rostnih kategorijah v standardnih in latinskoameriških plesih, show danceu in Rock'n'roUu. Sedež Urške je v Ljubljani, podružnico pa imajo tudi v Celju in sicer v prostorih Centra interesnih dejavnosti na Kosovelovi 14 v Celju. VZ Pop loto Nihče ni napovedal pra- vilnega vrstnega reda skladb. Nagrada, ki jo po- darja sponzor oddaje Pop loto, trgovina ORIS MASH, je sedaj vredna 9000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu- jete v sredo, 20. aprila. Ku- pone pošljite na dopisnicah na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Stres ekspres Medtem ko so domači bari in kuloari v lovu na svoj lastni rep poleg klasičnega stand-by programa ponujali tudi nekaj baletno-veseljaških vložkov (na nivoju seveda; pijem tinto z malo meda), da ne rečem zmnožkov, so ljubitelji kon- certnega dogajanja doživljali prav težke trenutke. Še poseb- no tisti, ki se jim nikoli ne bo uspelo ekonomsko zbliniti z okoljem, so lahko zadnje ted- ne samo od daleč in z grenko- bo v mislih opazovali, kako so skozi našo ta malo potovale nekdaj tako slastne zasedbe kot sta na primer Victims Fa- mily in celo Bad Brains. Tisti domači: »Ka' češ?!«, pa se je že tako prijel na mentaliteto, kot se lahko prime le še avtomo- bilsko olje na ničhudegaslute- či asfalt. In ko se enkrat vpije, ga živ vrag ne spravi več ven! Žalostno in vse prej kot spod- budno, a vrnimo se k stvari, stari: koncertna sezona prav v tem letnem času doživlja enega od^vojih viškov. Pozor- nost poslušalstva je nekako najprimerneje pritegniti prav v tem medobdobju, ko še niso čašnje zrele, vendar že odcve- le. V tem krasnem času po Evropi leta vse polno ustvar- jalcev in še več njihovih pos- nemovalcev z one strani At- lantika. Invazija ameriške hit produkcije se nadaljuje z nez- manjšano močjo in stara celi- na golta kot za šalo v glavnem vse kar priplava čez, na lastno produkcijo pa se v glavnem pozablja. No, pravzaprav je evropska rockovska scena v glavnem vedno capljala po stopinjah ameriške proizvod- nje zabavne glasbe, inovativni in samosvoji ustvarjalci pa so se pred prekooceanskim pre- pihom zatekali tudi v geto imenovani ročk in oposition, kjer so bili izpostavljeni mno- go šibkejšemu žarčenju medij- skih reflektorjev. V zadnjem desetletju pa je tovrstna glas- ba prodrla tudi do širšega kro- ga ljudi, če se temu sploh lah- ko tako reče, predvsem po za- slugi festivalov, ki potekajo ves čas nekako vzporedno z trendovsko mašinerijo. Eden znamenitejših tovrstnih glas- Piše Aleš Jošt benih sejmov je gotovo Mirni festival v Franciji, od koder je nekoč črpal svoje zadetke v polno že ljubljanski Škuc, če se spomnimo samo skupin En- core plus grande, Stan red fox, Dunaj in podobnih, žal vse preredkih. Nekateri so bili po- tem predstavljeni v okviru Druge zgodbe, večina pa je bi- la prepuščena Škvorovim turi- stičnim aranžmajem in so zdrsnili skozi ta malo skoraj neopazno. V želji, da je pri predstavi delovanja evropske paralele neumornemu kitariranju po dolgem in počez, je koprsko Društvo prijateljev zmernega napredka poskrbelo za organi- zacijo tridnevnega vpogleda v svet glasbeno-gledaliških mineralov in ga poimenovalo festival Tretja godba. V kopr- skem MKC bomo lahko videli nocoj nizozemske DuU Shic- sall, jutri bo na ogled in osluh angleška brigada The Work, v nedeljo pa bo na Krasu v Skopem revija z holandci, dansko gledališko skupino Te- lephatic International Group in riješkimi Dobrovoljnimi da- brovi (ex Pohane dlake, ex Ek- spedicija klarinet), ki so sicer po zadnjih neuradnih podat- kih prodali vse inštrumente in si kupili majhno barko, na ka- teri sedaj vadijo gledališke prizore. To je bil obenem tudi EPP, da se ve, več informacij pa lahko dobite na telefon 066/21-989, kjer se v primeru, da so gasilci na malici, oglasi amerikan made in japan ma- šin, ki ji lahko zaupate kaj vas muči. Zmanjkuje mi časa, zato na svidenje, do branja! Uži- vajte vitamine in za zrela leta šparajte spomine! Slurp! Št. 15 - 14. april 1994 28 Dan Včasih se človek zmoti. Zaleti. Verjame tistim, ki jim ne bi smel, in zavrže tiste, s katerimi bi moral ostati. In v bistvu so odnosi najbolj prazna stvar na svetu. To vidiš potem, ko se s človekom, s katerim sta delila dobe- sedno vse, niti ne pozdravita več... Ampak, ko nekaj časa živiš, vidiš, da življenje le ni tako brez smisla, da teče po nekakšni čudni poti, ki se navse- zadnje vendarle izteče pravilno. Da na koncu le zmaga tisto pozitivno; pa naj bo to ljubezen, poštenje ah pra- vica ... Zato lahko imaš potem še vedno rad in še vedno lahko zaupaš. Čeprav greš včasih še vedno na led. Počasi ugoto- viš, da je to pač samo eden izmed ovinkov... In potem si lahko spet srečen. Do naslednjič, ko ponovno nasedeš... NINA M. In... (Kristini) In ko umrem, me boš ne- koč videla stati pri oknu in moliti zate, za tvoje otroke, zanj... In ko bom nekoč pokopana v zatemnjenem grobu, me boš v mesečini jutra videla hoditi s teboj... In ko bom nekoč nad teboj, se spomni, kaj sem dejala, preden sem zapustila ta svet umazanije in gnilobe... Imeti me pred očmi ti bo v nadlego, vem, vendar opro- sti, če te bom tudi v večnem snu pogrešala... In tudi moja duša bo hodi- la s teboj po širnem svetu, smejala se bo s teboj, jokala s teboj, minevala... V daljavi boš slišala moj zaupljivi glas, ki ti naroča in veli, da ga ljubi namesto mo- jega mrtvega telesa... Moje pesmi bodo odmeva- le po svetu, moj glas, moj krik, moje okrutne besede, pogled v daljavi... In ko umrem, me boš vide- la v cerkvi moliti s teboj; pe- la bom s teboj pesmi, cerkve- ne pesmi; veš, tiste o lju- bezni ... In ko nekoč zapustim ta planet, bo moja duša prah, ki se bo nabiral v tvojem telesu, in te dušil... In ko nekoč umrem, bom čarovnica, ki te ne bo pustila spati; in te bo strašila ob polnoči, ko vsi mrtvi poči- vajo ... In morda nekoč, ko boš poročena z njim, njim, njim... s tistim, ki si ga vro- če ljubila... In nikoli več po moji smrti ga ne boš ljubila, ker bom jaz tista, ki bo spremenila tvoje mnenje o svetu... In nikoli ne pozabi, da sva bili skupaj. Dve skrivni prijateljici, ki sta vedeli vse... In ne pozabi me. In morda nekoč tudi ti... DAMJANA B. Pozdravljeni! Sem čisto povprečen bik, že- ljan novih prijateljev, pa če- prav po pošti. Težak sem okoli 400 kg, rjavook in temnodlak. Zelo rad imam pasenje, poslu- šanje narodnozabavne glasbe in molzenje krav. Najljubša hrana je detelja, najljubša pijača pa voda. Po- sebni znaki: rinka v nosu... Sicer pa je slika tako ali tako v uredništvu. Če ste zaintere- sirani, jo dobite skupaj z na- slovom natančno tam. Moj tip krave je dolgoroga, rjavooka in šekasta. Pričakujem, da se slišimo kmalu... HUBERT Z NT&RC v Gardaland Srečneži, ki bodo z nami potovali na drugi izlet v Gardaland, so: Volodja Rohtek, Kraigherjeva 6, Celje; Helena Razgoršek, Pepelno 11, Šmartno, in Luka Torgič, Sejmiška 6, 66210, Sežana. Ne pozabite na vlak smrti! PS: Ampak, vrnite se živi!!! Kitajskem horoskopu Podgana 1900 31. januarja 1900 do 19. februarja 1901 1912 18. februarja 1912 do 6. februarja 1913 1924 5. februarja 1924 do 25. januarja 1925 1936 24. januarja 1936 do 11. februarja 1937 1948 10. februarja 1948 do 29. januarja 1949 1960 28. januarja 1960 do 15. februarja 1961 1972 15. februarja 1972 do 2. februarja 1972 Podgana se zdi na prvi po- gled mirna in zmerne nara- ve. Vendar pa je očarljiva in sočasno tudi napadalna. Za- to se nikar ne zanesite na prvo sodbo, ki vara, kajti za videzom se skrivata nenehen nemir in napadalnost, ki jo težko brzda. Človek jo mora dodobra spoznati, da izve, kako nervozna in jeznorita je. Ljudje tega znamenja lju- bijo družbo in radi klepeta- jo. Imajo več znancev kot resničnih prijateljev, in sicer predvsem zaradi svojega je- zika in prirojenega nezaupa- nja. Svoje težave ohranjajo zase, saj so v bistvu zaprte narave. Podgane so očarljive in to neizmerno izkoriščajo. Tako prihajajo do svojih ciljev. Povsod iščejo dobiček. Podgana pa je tudi zelo domiselna. Lahko je ustvar- jalna, zna pa kritično razso- jati. Zato je dobro, če poslu- šamo njene nasvete. Vendar se lahko ta lastnost včasih izrodi in takšna podgana nam lahko tudi grdo zagode. Vendar ne smemo misliti, da je hudobna. Sicer je res ma- lenkostna in malomeščan- ska, toda v bistvu poštena. Tisto, kar je sklenila, bo tudi izpeljala do konca, in to zelo natančno. V življenju lahko zaneslji- vo kam pride, vendar pa mo- ra premagati svoje večno ne- zadovoljstvo in čezmerno uživanje. Napreduje pred- vsem s premetenostjo in ukanami in le nerada z de- lom. Podgana zlahka zasluži, pa tudi dosti zapravlja. Ni- česar noče zamuditi, ne mara odrekanja. Pa vendar je v bi- stvu sentimentalna. Ljublje- ni osebi velikodušno podari vse, čeprav ji morda ne vrača ljubezni. V ljubezni se na- mreč pokaže njeno pravo bi- stvo. Požrešna, igriva in čut- na podgana je namreč v lju- bezni strastna in zelo ču- stvena. Življenje je bilo smešna stvar, ki se mi je zgodila na poti v grob. (Quentin Crisp) Vse, kar potrebujemo... Prejšnji teden smo pred- stavljali IV., tokrat pa III. osnovno šolo. In vsa ginuia- zijska (Center!) srenja se nam je hotela pridružiti; ta- ko v studiu kot v režiji. Ma- tej je malo norel. Rok je bil poln dušnopastirskih nasve- tov, Tina se je v celoti posve- tila Tednu za starše, jaz pa sem razmišljala o bližajočem se koncertu MBB. No, sedaj, ko tole berete, je koncert že tako ali tako mimo; če se ni- so na kakšnem Ministrstvu ponovno odločili, da »srbski pevci že ne bodo kršili barga«. Najbolje bo, da vsi skup^: »zažmurimo«, si zapojeru^ »gore, dole« in se sladko smehnemo ljudem, ki so tal^^ stari in imajo toliko šol sivih las, pa jim osnovu^ stvari v življenju vseeno niso jasne... Kultura s politiko namref včasih celo nima opraviti nič. Le kdo bi verjel? 'A NINA^^ Rabljen avto kupi samo, če je nov! Samo nam Je ljubav potrebna (Bajaga i instruktori) Noč počinje da se skida, jutro rumeno od stida, Plava kugla sporo rotira — tu se čovek loše kotira Kad bi barem bio ptica ko j a leti let »Sloboda«, svi bi bili avijacija, jer je takva situacija Ko j a sila vlada svetom, hipici u pedesetoj svoju decu plaše bombama, bombama u katakombama Dok postoji druga strana ljudi kažu — tamna strana, tamna strana sile svemira, dok postoji druga strana, ona grozna tamna strana kao i u vreme frikova, samo nam je ljubav potrebna Izgubljeno poverenje, poverenje i poštenje, vojne sile demonstracija protiv volje svetskih nacija Još postoji kataklizma terorizma i rasizma kao i u vreme frikova, samo nam je ljubav potrebna Dok postoji druga strana ljudi kažu — tamna strana, tamna strana sile svemira, dok postoji tamna strana, ona grozna tamna strana kao i u vreme frikova, samo nam je ljubav potrebna, samo nam je ljubav potrebna, samo nam je ljubav... AU you need is love... Št.15 - 14. april 1994 29i G4LKA LIPNIK "jLje bi lahko ta čas, ko bi urejala spala in jedla?« se zanimam. »Naša matičarka je imela na stanovanju in hrani učiteljico, ki si jo ti zamenjala. Upam, da vaju vzame za nekaj dni.« »Sem kar za to, da se gremo zmenit. Tako bo vsaj prva skrlD mimo.« Matičarka, bolje rečeno, matičarjeva že- na, je bila prijazna. Sprejela naju je na hrano in stanovanje za tri dni. Vera naju je oskrbela s starim vedrom, lopato in smetišnico. Takoj sva se spravila na delo. V hiši se je kadilo in smrdelo kot i^uga. Vse sva metala na gnoj za hišo. Do Večera sta bila oba prostora očiščena. »Hi- ša« je namreč imela samo dva prostora in stranišče na »štrbunk«, ki pa še ni bilo počiščeno. Vera je držala besedo in zvečer sva že vstavila novo ključavnico. Mene je v križu vedno bolj bolelo. Čutila Sem prave popadke. Morala sem molčati, saj je šele tretji mesec nosečnosti. Kaj šele bo? Dva dni še vzdržim in stanovanje bo ^fejeno. Toda kakšno je stranišče! Leseno, ^ vseh strani so špranje. Ljudje ga niso 'iosti uporabljali, bolj udobni sta bili sobi. Navsezgodaj sva vstala. Treba je bilo na- praviti malto in ometati okrog oken, vrat ^er sploh povsod, kjer je omet odpadel. Srečala sva župnika. Prijazno naju je pozdravil in nudil denarno pomoč. Odklo- nih sva, češ da ne potrebujeva. V resnici ^^a bila z denarjem v največjih škripcih. Potrebovala sem denar za novo širšo obleko otroško balo je bilo potrebno skupaj spravljati. Na pohištvo še pomisliti ni bilo Mogoče. Vera je obljubila staro posteljo, '^izo in stol. V hiši je bila zidna omara brez ^^at. »Bo že nekako, samo da je streha nad Slavo,« sem se tolažila. Do večera je bil prvi belež v obeh sobah spravljen. »Veš kaj, vsaj prepleskano bi rada imela moderno, če je že vse drugo tako revno.« »Kako misliš, moderno?« »Sedaj je moderno, da sta po dve in dve steni enake barve. Rada bi dve steni svetlo zeleni, dve rumeni. V šoli je ostalo nekaj barv od beljenja. Bom prosila Vero zanje.« »Prav.« Tretji dan navsezgodaj začneva z barva- njem. Nosila sem vodo iz vaškega vodnjaka, mož je kar hitro napredoval z barvanjem. Popoldan je bilo beljenje končano. Niso bile prav tako barve, kot sem si jih v mislih predstavljala, a bilo je lepo preheljeno, vsaj zdelo se mi je tako. Spet sem prosjačila. To pot za staro cunjo in papir, da sem umila okna, vrata in pori- bala pod. Od vsega nama je bilo najbolj naklonjeno vreme. Bilo je sončno in belež se je hitro sušil. Privlekla sva posteljo in prt- ljago, ki je prišla za nama v Breze. Morala sva hiteti, da še pred nočjo urediva prostor in ležišče, kajti v Brezah še ni bilo elektri- ke. Utrujena in srečna nad svojim delom sva prižgala svečo. »Nocoj bova spala na svojem. To bo pri- jeten občutek. Kam bova dala zibko? Kje bom sušila plenice?« »Do tja je še daleč. Poskusiva biti srečna. Jutri grem v Šentjur in bom kupil vse po- trebno, da boš lahko kuhala. Kaj bi pri- nesel?« »Prosi Vero, če ti posodi kolo. Vsaj do Šentjurja se lahko pelješ. V hrib tudi lažje rineš kolo, kot neseš v rokah.« »Bom. Kaj naj kupim?« »Veliko kožico, da bom v njej pekla kruh, kvas, moko, mast, sol. Mleko in krompir bom že tu kupila od kmetov.« Kmalu sva ugasnila svečo in molčala. Di- šalo je po svežem pleskanju in novih skrbeh... V novem gospodinjstvu sem prvič spekla kruh. K sreči sem bila tega dela vajena, ker sem doma mesila hkrati za pet kruhov, da smo spekli v kmečki peči. Popoldan naju je obiskala Vera. »Prišla sem pogledat, kako sta si kaj ure- dila, o kruh, si spekla! Kako je visok! To je lepo, da znaš sama peči. Imam novice. Jutri imamo konferenco. Neki Obartner bi rad prišel na našo šolo namesto tebe. On bi moral na Vrh nad Laškim, a ima neka za- držke. Ne delaj si skrbi. Se že jutri pogo- vorim.« Nisem bila malo v skrbeh. Komaj sva .za silo uredila stanovanje, pa bi že morala drugam. Priimek Obartner mi je bil nekam znan. Le od kod ga poznam? Zakaj bi tako rad učil tu, ko ni elektrike, ne vodovoda, ne prometnih zvez, ne primernega stanovanja? Je še kje v Sloveniji bolj zapuščen kraj? In tale razgled na pokopališče! Vsak dan bom gledala, kako ljudje hodijo prižigat na po- kopališče sveče za umrlimi, ki jih v življe- nju niso imeli dovolj radi ali pa so bili preveč navezani nanje. Tudi v Gančanih sem stanovala poleg pokopališča, a iz moje sobe je bil razgled na cesto in del vasi. Prav nič nisem videla, kaj se dogaja na pokopa- lišču. Je tole sploh stanovanje? Okna se slabo zapirajo, star štedilnik v kuhinji, so- ba brez ogrevanja. Tu bo pozimi peklensko mrzlo. Kako neki zgleda v Vrhu nad La- škim? Zdi se mi, da ni mogoče, da bi bilo slabše. »Marko, si za to, da si greva ogledat po konferenci šolo v Vrhu nad Laškim? Kaj če imajo tam elektriko, morda celo boljše sta- novanje?« »Kaj, če je slabše kot tu? Boš zmogla znova vse beliti in ribati?« »Skušam na nič misliti. Če ta tovariš pri- de jutri na konferenco, prosim, da nama posodijo dva kolesi in se odpeljeva ogledat. Če je boljše, se preseliva, sicer ne.« To noč sem se kar naprej premetavala in ni me hotel obiskati spanec. Neprespana in radovedna odhitim v šolo. Vsi so že bili zbrani. Predstavi se mi tovariš Obartner kot samski. Takrat mi šine v glavo: »Kje imate ženo? Kaj niste učili na Pil- štanju mojega brata?« »Zdaj ste me zadeli! Ločil sem se, zato bi rad učil tu. Greste vi na novo šolo?« »Grem na novo šolo, če so tam pogoji boljši. Da bi bila vsaj elektrika!« »Elektriko imajo. Tam bi imeli stanova- nje v šoli. Pravkar pleskajo šolo.« »Nič ne verjamem. Hočem si sama ogle- dati, samo potrebujem dve kolesi.« »Eno kolo vam posodim jaz, drugo Vera.« »Vera, bi mi res posodila kolo?« »Seveda. Sploh ti ni treba biti na konfe- renci. Vem, da ti bo tam bolj všeč. Kar pojdita si ogledat. Jutri mi sporoči, kako si se odločila. Velja?« »Velja.« Marko je bil takoj nared. Postalo mi je slabo, da sem se komaj premagovala. Sedla sem na kolo. Bila me je groza. Pred mano so bili sami klanci. »Marko, strah me je! Na tem kolesu ne znam zavirati. Še nikoli se nisem tako strašno počutila na kolesu.« »To je zato, ker si noseča in te je strah za otroka.« »Vozila bom prva, da me boš pobral, če bom padla.« ..>»Kar vozi prva in bodi previdna!« To je bila moja najstrašnejša vožnja s ko- lesom v življenju. Nikoli prej in nikoli poz- neje me ni bilo tako strah. Verjetno je v bo- doči materi arhaični strah, da ne izgubi nerojenega deteta. Spominjala sem se, kako sem včasih divjala s kolesom, ko je sestra za mano od strahu jokala, da se mi kaj ne zgodi... Kje so tisti časi! To pot sem vozila počasi in kar se da oprezno. Popoldan sva prispela na Vrh nad La- škim. Hitro sva našla hišo, kjer je stanoval ravnatelj Cepuš. Očetovsko naju je sprejel S prijaznostjo tudi žena ni zaostajala. Po- kazal nama je šolsko stanovanje, ki je bilo sveže prepleskano. V sobah elektrika, v ku- hinji nov štedilnik in police, vodnjak pred šolo in skozi okno krasen pogled v dolino, ki mi je odvzel vse skrbi... »Mč ne pomišljam, kar tu bi ostala, a imam vso osebno prtljago v Brezah in ne toliko denarja, da bi plačala prevoz.« »Nocoj bosta morala tako tu prespati, ker je prepozno, da bi se vračala in še kolesi imata brez luči. Lahko prespita kar pri meni.« Marko se je prvi oglasil: »To ponudbo rada sprejmeva. Žena je zelo utrujena. Ima velike težave z noseč- nostjo.« Za večerjo so naju postregli s kruhom, mlekom in prijetnim klepetom. Krog naju so čebljali štirje otroci. Znova je bilo potr- jeno: težje kot živijo, bolj dobri so ljudje. Prespala sva v skupni spalnici. Navsezgodaj sva šla javit v Breze veselo novico. Vera je poskrbela za voz. Naložili smo bomo prtljago na voz, ki ga je vleklo staro kljuse. Sonce je že zahajalo, ko smo prispeli v novo stanovanje. V sobi naju je čakala šolska miza, dva stola, v kuhinji miza s klopjo, ni pa bilo postelje... »Na čem bova spala?« Št. 15 - 14. april 1994 30 Erina poslovnost v sodelovanju z italiJansKIm šarmom_ Prodajni in svelovaini studio iteramiiie in iiopainiši(e opreme v Eri Formi ¥ Trnovijalt Erina prodajalna v Trnovljah, v nepo- sredni bližini celjske plinarne, končno dobiva podobo, kakršno so si zamislili v Erini poslovni strategiji. Prodajalna Era Forma je namreč pred dnevi postala sodoben prodajni studio, kjer vse bolj zahtevnim partnerjem in kupcem nudijo možnost sodelovanja na področju vele- prodaje, maloprodaje, inženiringa in od- ličnega nakupa po sistemu Plačaj in od- Da lahko v Erini prodajalni Forma v Trnovljah ponudijo kupcu resnično ve- liko izbiro keramičnih ploščic in kopalni- ške opreme ter še marsičesa drugega, gre zasluga tudi italijanskemu podjetju Ce- ramicasa, s katerim so v Eri sklenili dol- goročno poslovno sodelovanje. Tako na- meravajo v kratkem odpreti podoben prodajni studio tudi v Velenju in kasneje še drugje po Sloveniji in po možnosti na Hrvaškem. Erin prodajni studio v Trnovljah omogoča nakup keramike, kopalniške opreme, bele tehnike in še marsičesa za vaš dom po povsem zahodnoevropskih merilih. Sem kajpak sodi urejen parkirni prostor, svetovanja, odlične cene in pestra ponudba. Za večjo popularizacijo bodo poskrbeli še z različnimi zabavnimi prireditvami pred prodajalno v Trnovljah, pri celjski plinarni. Gvido Omladič, generalni direktor Ere: Poslovna strategija Ere je profesional- nost in ekskluzivnost. Seveda ne eksklu- zivnost v cenovnem smislu, temveč pred- vsem v smislu ponudbe in odnosa do partnerjev in kupcev tako doma kot tudi v tujini. Največji poudarek so v Erinem prodaj- nem in svetovalnem studiu namenili ke- ramiki. Ponudba ne zajema le pestre izbi- re italijanske, temveč tudi slovenske ke- ramike. Prilagodili so se vsem ciljnim skupinam, keramiko pa ponujajo z najso- dobnejšimi prodajnimi in svetovalnimi Leonardo Giacobazzi iz italijanskega po- djetja Ceramicasa: Pri sodelovanju Ere in Ceramicase ne gre le za prodajo italijan- ske keramike in kopalniške opreme v Sloveniji, temveč tudi za obratni pre- tok: ponudba slovenskega blaga v Italiji in drugih evropskih državah. Podjetje Ceramicasa že posluje v Švici, v Nemčiji, v matični državi in po novem tudi v Slo- veniji. metodami. Tako imajo vse vrste stenskih in talnih ploščic na posebnih premikajo- čih panojih, kar omogoča tudi vizuelno primerjavo različnih vzorcev, ki jih v Eri ponujajo resnično v izobilju. V Eri vedo, da je želja vsake sodobne družine imeti sodobno opi:emljeno kopal- nico, zato ponujajo obnovo kopalnic in sanitarij po sistemu »ključ v roke«. Celo- vito obnovo izvedejo v petih dneh in to pod budnim očesom Erinih strokovnja- kov, ki vam nudijo najkrajši izvedbeni rok, garancijo in možnost kreditiranja. Morda bo tovrstna ponudba Ere všeč tudi tistim, ki bi sicer radi prenovili najbolj intimni del stanovanja, vendar se bojijo hrupa in dolgoročnosti prenovitvenih del. Št.15 - 14. april 1994 št.15 - 14. april 1994 31 32 V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK April mineva v znamenju svojih lastnosti, muhast je do konca. Očitno bo treba še ne- kajkrat iz omar potegniti plaš- če ali vsaj toplejša oblačila, pa tudi dežniki bodo prišli še po- gosto prav. Modne zapovedi na takšne konkretne vremenske težave ne dajo kaj dosti. Kljub temu upamo, da bodo vse smernice, ki jih je doslej navrtinčila naša modna svetovalka Vlasta Cah- Žerovnik, kdaj še prišle prav. Sicer pa tako pozaiate tisto os- novno modno zapoved, da se je treba obleči tako, da modo iz- koristiš, in ne, da moda izko- rišča človeka. Modne smernice veljajo za vse, čeprav jih večinoma pred- stavljajo »suhice«, da jim ni para. Toda tudi za močnejše postave se da kaj poiskati. Pravite, da ne? Poglejmo, kaj o kilogramih in modi pravi na- ša modna svetovalka. Uredništvo Oh, ti iciiogrami! Pomlad je tukaj in v naših tedenskih zmenkih smo nani- zaU že kopico novosti oziroma aktualnih modnih smernic za letošnje tople mesece. Tisti, ki vas to vsaj malo zanima, ste gotovo opazili, da je nova po- mladansko-poletna moda zno- va prav minimalistična. Ultra mini so krilca, mikro so pulo- verji in kardigani, izdajalsko strukturirane in transparent- ne so obleke, ki jUi večkrat dr- žijo na ramenih skromne na- ramnice, da o »pretesnih« blu- zah, ki odkrivajo popek in še kaj, sploh ne govorimo. »Ja, in kaj za božjo voljo naj oblečemo me, ki se ne moremo odreči polnemu krožniku špa- getov in se nam to tudi poz- na?« Tako sta se v pismih raz- burili dve naši bralki, ki spra- šujeta, če modni kreatorji, ko ustvarjajo novo modo, sploh pomislijo na bolj okrogle ženske. Pomislijo. Seveda pomislijo in tudi kreirajo zanje, le mane- kenke, ki predstavljajo to mo- do, so praviloma precej košče- ne, zato se ti modeli takoj ne »zalepijo na oči« tistim, kate- rim so namenjene. No, ti-le trije na skici so že nekaj takš- nega-čisto po zadnji modi so in spodobno zatajijo po cel du- cat kilogramov nad idealno težo. Ob pravilni izbiri kroja, ma- teriala, barv in seveda dodat- kov, lahko brez ubijalsko na- porne diete vizualno shujšate kar čez noč. Skratka, znati je treba! Če spadate tudi ve med tiste mladenke in gospe, ki jih ta tema zanima, pa prihodnji teden nikar ne pozabite poku- kati v Modni vrtinec. VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca aprila: IZ KATEREGA OD NAŠTETIH MATERIALOV IMATE V SVOJI POMLADNO-POLETNI GARDEROBI SEŠITIH NAJ- VEČ OBLAČIL? a) SvUa in svilena čipka, b) bombaž in viskoza, c) laneno platno, d) sintetične tkanine. Poiži Italijanska kuhinja priporo- ča tudi polže in jih dobro pri- pravljene ponujajo v spomla- danskih dneh. Njihova upora- ba je zelo stara, saj so polže čislali že stari Rimljani. Tako se je njihova uporaba ohranila do današnjih dni. Običajno so nabirali vrtne polže po spo- mladanskih otoplitvah tako dolgo, da so danes že ogroženi. Zato jih danes masovno gojijo na polžjih farmah in na 200 kvadratnih metrih lahko živi do milijon polžev, ki jih hrani- jo z njim primemo hrano. Veliki vrtni polž se skriva v grmovju in pod listjem, od koder prileze v rosnih nočeh ali po dežju. Njegovo telo ima spodaj nogo, spredaj glavo, zgoraj pa drobovnjak, ki tiči v lupini ali hišici. Podplatasta noga je iz vzdolžnih in prečnih gladkih mišic, ki se med giba- njem zaporedno krčijo in ši- rijo. Užitna je ta noga in preden so polži primerni za prehrano jih moramo primerno obdelati. Najprej jih moramo izstradati, da iz drobovja izločijo vse ostanke hrane. To traja kake štiri dni. Nato jih vržemo v slan krop in jih parimo kako minuto, jih izvlečemo iz hišic, odstranimo temni del drobov- ja, jih operemo v vodi s kisom in dobro odcedimo. Potresemo jih z grobo soljo in pustimo stati 15 minut, da se odstrani sluz. Nazadnje polže temeljito operemo v mrzli vodi. Tako pripravljeni polži so primerni za kuho. Tudi polžje hišice te- meljito osnažimo, dobro ope- remo in jih pustimo, da se do- bro posušijo. Služijo za poz- nejšo okrasje in posodice, v katerih ponudimo polže. Polže na veliko konzervirajo, tako da so na razpolago čez vse leto. Polžje noge po malem kuha- mo dve do tri ure, da se zmeh- čajo. Polžje meso ni redilno in je težje prebavljivo. 100 g polžjega mesa ima 90 kcal ter vsebuje 10 g beljakovin, 4 g maščobe in 4 g ogljikovih hidratov. Ko so polži kuhani jih postrežemo s česnovo ma- jonezo ali kako pikantno oma- ko, paradižniki in aromatični- mi zeUšči. Na osebo računamo 12 do 24 polžev. Polži s česnom Potrebujemo: 2 kg velikih polžev, 5 strokov česna, 150 g surovega masla, šopek peter- šilja, pol male čebule, kozarec suhega belega vina, nekaj lo- vorovih listov, ščepec muškat- nega oreščka, sol in poper. Polže obdelamo tako, kot je bilo navedeno v začetku. Su- rovo maslo mešamo tako dol- go, da postane kremasto, pri- mešamo mešanico iz seseklja- nega česna, peteršilja in čebu- le ter posolimo in popramo in dodamo še nariban muškatni orešček. V očiščeno in posušeno polž- jo hišico na tlačimo malo pri- pravljene maslene mešanice, nato vtaknemo vanjo polžjo nogo in nazadnje še nekoliko maslene mešanice, ki jo dobro pritisnemo, da postane na po- vršju čim bolj trdna. Polže po- stavimo v pekač, jih zalijemo z vinom in porazdelimo na- okoli lovorove Uste. Pečejju jih v zmerno vroči pečici u minut in nato takoj ponudij^ s prilogami in sezonsko solaj^ Polževa Juha Potrebujemo: 1 kg polžev eno čebulo, šopek zelenega teršilja, dve žlici presnega rt\^ sla, tri žlice moke, 3 1 zelenjav. ne juhe. Polže pripravimo tako kot j, bilo napisano zgoraj. Nak polžje noge zrežemo na drobjj koščke, prav tako čebulo peteršilj. V globoki kozi raz. pustimo surovo maslo in tia njem rahlo prepražimo moko da nekoliko zanmieni. Doda! mo sesekljane polže, čebulo peteršilj, vse dobro prepražL mo in zalijemo z zelenjavj juho. Naj počasi vre pol vJ Po okusu še posolimo, popj pramo in dodamo muškat* orešček in malo klinčkof v prahu. Juho lahko zgostimo' tudi z enim rumenjakom. Juhi postrežemo vročo z opečenim; kruhki, ki smo jih narezane m kvadratke opekli na suroveir maslu. Ocvrti polži Potrebujemo: 2 kg polžev sol, moko, tri jajca, skodelico drobtin. Polže pripravimo tako, kot je navedeno v začetku. Očišče- ne polžje noge kuhamo dve uri, da se zmehčajo. Nato jili odcedimo, osušimo v krpi h povaljamo v moki, stepenih slanih jajcih in drobtinah ter| jih ocvremo v vročem olju. Po- strežemo čim bolj tople z pi- kantno solato in kozarcem te- rana. ASTROLOŠKI KOTIČEK Astroiomnje lUANE šifra: Ljubezen 94 Rojena sem v znamenju Dvojčkov. Mislim, da je moj ASC v Škorpijonu, vendar ni- sem prepričana, saj sem ga izračunala iz tabele v reviji. Pravzaprav ne vem, če si želim izvedeti kaj me čaka v prihod- nosti, saj se najraje odločam sproti in po občutku. Zanima me le, če mi lahko pogledate kakšno bo dogajanje na ljube- zenskem področju. Zanima me tudi če bom idealnega princa srečala doma ali so možnosti v tujini? Ivana: Vsekakor spoštujem tvojo voljo, zato se bom dota- knila le tistih področij življe- nja, ki te zanimajo. Lasten ob- čutek, intelektualna presoja in intuicija so daleč pomembnej- ši od kakršnihkoli drugih nrnenj, še posebej pri tako »ži- vih« bitjih kot si ti! Prav je da se tako obnašaš tudi v naprej! Kar pa se tiče čustvenih zadev, pa si nekoUko manj samoza- vestna, kar ni nobena poseb- nost, ampak velja to za vse lju- di! Torej, če pogledam tvojo astroanalizo, bi dejala da imaš res ASC v Škorpijonu, na za- četku prve dekade. Ker si sa- ma izrazita predstavnica dveh elementov - zraka in vode, to- rej intelekta in zaradi ASC tu- di močnih podtalnih, podza- vestnih impulzov, bi rekla, da bi ti najbolj ustrezal partner, ki bi te dopolnjeval z elemen-: tom zemlje in ognja, skratka nekdo, ki bi s svojo stabilnost- jo in žarom omogočil realiza- cijo tvojih idej. Tak bi naj bil načeloma rojen v znamenjih Ovna, Bika, Leva ali tudi Tehtnice. Zato, da bi ga sreča- la, pa imaš več možnosti v tuji- ni kot pa doma, čeprav obstaja tudi možnost, da bo partner iz tujine, srečala pa se bosta tu- kaj. Časovno gledano pa je ze- lo verjetno, da se bo to zgodilo v času, ko bo Mars vstopil v tvojo sedmo astrološko hišo ali v DESC kot ga drugače imenujemo. To pa bo padlo v prelepi mesec maj, torej zate velja ravno obratno kot v pe- smi Ne čakaj na maj! Št.15 - 14. april 1994 št. 15 - 14. april 1994 Št.15 - 14. april 1994 št.15 - 14. april 1994 št.15 - 14. april 1994 št.15 - 14. april 1994 št.15 - 14. april 1994 št.15 - 14. april 1994 40 Niti topovi ne pomagajo Pred dnevi so nas dokaj alarmantno obvestili, da so hrvaški topovi obrnjeni proti Sloveniji. Tudi to ni poma- galo mozirskemu sekretarju za ljudsko obrambo in no- tranje zadeve Niku Purnatu, da mu ne bi oklestili občin- skega obrambnega tolarja. »Dokler topovi niso v Sote- ski, se ne bomo sekirah. Prej sta še Žalec in Celje,« pravijo v mozirski vladi. Vsak se na nekaj spozna v Javnem podjetju Komu- nala Mozirje so našli rešitev v novem odloku o gospodar- skih javnih službah. Reševali naj bi jih dimnikarska in po- greba služba, poslovenjeno »raufenkirarji in totengro- barji«. Ali drugače rečeno, rešitev je v skupini dveh strokovnjakov in enem, ki se na posel spozna. Proračunska ura v velenjski skupščini naj bi v torek ponovno razprav- ljali o proračunu. Še vedno so pri osnutku, glede na uro, ki sedanjim občinam hitro tik-taka, pa upamo, da je iz- vršnik Srečko Meh v novem proračunu upošteval vse pri- pombe, pritožbe in mnenja. Drugače se zna zgoditi, da bodo proračun sprejemali kar v občini Staro Velenje. Govoril sem! Mozirskim policajem, ki pospešeno iščejo avtorja ene od ugank na tej strani svetu- jemo, naj namesto tračničar- jev poiščejo avtorja zamisli o njihovih strehi, garaži in avtomobilih. Na tej strani samo vestno beležimo različ- ne genialnosti. Črni loniJI legalizirani športniki so se včasih za- radi črnih fondov morali skrivati, danes pa se nedovo- ljeno početje celo spodbuja. Košarkarska zveza Slovenije je nekaterim klubom poslala dopis, da morajo dolgove sodnikom in tehničnim ko- misarjem poravnati na kakr- šenkoli način. Vse lepo in prav, toda da državna zveza predlaga kot možnost celo črne fonde, to pa je le malce preveč! Žur za včeraj Znameniti stavek o tem, da je danes in bo jutri, so Konjičani hitro popravili. Bil je tudi včeraj. Zato bodo nocoj pripravili razglasitev športnika leta, ki se je poslo- vilo že pred več kot stotimi dnevi. Ampak Konjičanov takšne malenkosti ne motijo. Glavno, da je žur! Boemski večer če so prejšnji teden zvesti obiskovalci celjskega kluba Barfly mislili, da se v tem klubu snema nadaljevanje Botra, so se zmotili. Jože Zimšek, predsednik občin- ske vlade, sicer pa član LDS, je prišel samo pobrat meseč- no najemnino. Ne preimenujejo samo ulic Celjski občinski praznik je minil brez hujših pretresov, pa čeprav je ob dvigu celjske zastave pošteno zaškripalo in je nagrajenec Vinko Skale naenkrat postal Vinko Vasle. Še najbolj žalostni so bili po- slanci z županom, ko so ugo- tovili, da je to njihovo zadnje praznovanje pred vrnitvijo med navadne smrtnike. Po navadi tudi za gola naključja poskrbijo oblečeni. Na trdnih tleh običajno pristanemo šele takrat, ko se nam začnejo majati tla pod no- gami. Slava je zahrbtna zadeva, čeprav jo nosimo V srcu. Strokovnjaki ugotavljajo, da vino ne škoduje sem, manj se počutim Slovenca. _ Mar zdaj končno tudi srbskemu receptu i zmanjkuje osnovnih sestavin? Za vstop v Avstrijo potrebujete zeleno karto. Rdeče knjižice ne veljajo več. Za gospodarski vzpon je potreben delovni nagon. Vodstva pozor! Če bo šlo tako naprej, ne bo kmalu več kaj voditi. Če se že trudimo planirati dinamično, potem to vsaj delajmo z vidika voznika in ne z vidika zvonarja. Samo nesrečni še lahko vidijo srečo. Sodobna družina postaja varno pribežališče, egoizma in nasilja. Socializem in samoupravljanje zamenjujejo drugi kolektivni idiomi kot sta narod in samo- bitnost. Kdaj bo potemtakem sploh nastopil dejanski pluralizem? Pri vstopanju v Evropo delamo polovične korake, plačujemo pa polno ceno. Kolektivna pogajanja so vse bolj v rokah posa- meznikov. Pes je najzvestejši človekov prijatelj. Ni čudno, ko smo pa tako navdušeni nad laja- njem. FRANCI ČEČ Lidija Voršič iz Zg. Hudinje 29, Celje, je prvič sodelovala v naši stranki, prejela naj- več glasov za šalo Sporočilo in si s tem prislužila našo standardno nagrado. Izžre- bali smo še Nado Pepel, Tabor 56a. Šala tetina Sporočilo žena gre k frizerju ter na- piše možu sporočilo: »Odšla sem k frizerju, pridem tik- tak, kar pomeni hitro.« Ko se mož vrne, prebere sporočilo in čaka. Ker je dolgo ni bilo, ji tudi on napiše sporo- čilo in odide. Žena se vrne in prebere: »Od- šel sem v gostilno, pridem cik-cak.« MlaiJi ginekolog Mladi ginekolog prvič pomaga pri poro- du. Po končanem delu vpraša izkušenega, ali je naredil vse prav. »Saj je bilo še kar dobro, potrdi, samo po ritki bi moral potrepljati novorojenčka, ne pa mamice.« Nova knjiga »Kako si kaj?« »Kar gre. Zdaj se bova lahko večkrat po- govarjala. Veš, telefon sem dobil...« »Krasno! Tega pa nisem vedel.« »Kaj nič ne bereš telefonskih imenikov?« MotJa starejši gospod gre v javno hišo. Ko se z dekletom dogovorita, gresta v posebno sobo. Ko sta se oba slekla, reče ona presene- čeno: »Ampak, stric, zakaj ste vendar vrgli svojo obleko skozi okno?« »Ja, veš, punci« pravi stari, »ko bom jaz končal, bo ta obleka tako ali tako že iz mode!« Pri poroki ženin in nevesta gresta k poroki. Ko pri- deta do cerkve, ju ustavi mežnar in pravi: Počakajte zunaj, ker gospod župnik še ni pripravljen. Nevesta, vsa v nestrpnem pričakovanju, vzame cigareto, prižge in na veliko vleče. Tedaj pokliče mežnar: »Hitro v cerkev, župnik so že pripravljeni.« Nevesta je bila zmedena in ni vedela, kam s cigareto, pa jo hitro vtakne v žep. Med obredom se začne izpod krila kaditi. Stara ženica, radovednica iz prve vrste, vidi dim in pravi: »Tudi jaz sem bila v mladosti vroča, tako, da bi se od nje kadilo, pa ne.« y porodnišnici Zdravnik pove Jožetu, da se mu je rodil sin in da je težak dva kilograma in pol. Jože pa pravi: »Saj ne more biti težji, ko pa sem poročen šele dva meseca.« Kako naprej Upokojenec je po pregledu pokojninskega listka začel obupano računati in gledati, kako bo »prišel skozi mesec« in ugotovil, da bo zadoščalo le za plačilo položnic. Odločil se je, da bo za nasvet vprašal gospoda pred- sednika. Upokojenec: »Kako naj jaz preživim?« Predsednik: »Malo se bo potrebno ozreti na minulo delo, prodati kakšno premičnino ali nepremičnino!« Upokojenec: »Kaj pa lahko prodam? Od premičnin mi je ostala le proteza, od nepre- mičnin pa lulček.« Šale so prispevali: Štefka KRAJNC iz Kozjega, Marija KROFLIČ iz Celja, Marjan FERLIČ iz Lesičnega, Brigita LESJAK iz Gorice pri Sliv- nici, Marijana PUNCER iz Dobriča in Cvetka LESKOVSEK iz Gorice pri Slivnici. Velenjski Avgust Stanko Iz Velenja v Šentilj je pred davnimi leti »letel« za lojtrskim vozom, s katerega je odmevala harmonika, takrat še mali Jožek Šalej in ob tem sanjal o svojem instrumentu. Oče ga je potem povsod iskal s kolesom in seveda vedel za smer, kjer je bila kakšna ohcet. »Saj me ni treba iskat - harmoniko mi kupite,« se je znašel Jožek in veliko srečo je imel, da je zbolel, kajti oče je vedel, da bo harmonika za sina kot penicilin. Tako je s šestimi leti, za rojstni dan ozdravel, v uri že naštudiral tri pesmi in na velenjski želez- niški postaji, kjer so Šalejevi stanovali, je odmevalo kot le kaj. Železničarji so mu radi stisnili kakšen kovanec kar mu je dalo do- datnega motiva za igranje. Rekli so mu tudi Velenjski Avgust Stanko. Dokler ga ni opa- zil neki možakar. »Čigav pa si, kje stanuješ?« ga je ogovoril in Jože ga je moral peljati k očetu. »Veste kaj. Vašega sina je pa škoda za na postajo. Izreden talent je. Dajte ga no v šolo.« Bil je profesor glasbe in potem tudi nje- gov učitelj. Z dvanajstimi leti je že igral na prvi ohce- ti in ko je prišel domov, mama kar ni mogla verjeti svojim ušesom. »Lačen sem,« je rekel. Bil je namreč še sramežljiv in si ni upal vzeti, kar je ponujala miza. Kasneje je bilo seveda čisto drugače, saj so bile pred njim težke ohceti, takšne, ki so trajale po več dni. »Veste jaz nisem bil cigan. Najrajši sem se zmenil za ceno, če je pa še kaj zraven padlo - tisto pa ni bilo vračimano. Običajno je bilo to pri »povšter tancu«, tudi ob zaključku, ko sem svate s harmoniko pospremil domov. Enkrat je eden izmed njih splezal visoko na drevo in tam pustil denar. >Muzikant si ga mora zaslužiti,< je rekel, jaz pa sem seveda trmasto vztrajal na trdnih tleh z harmoniko v roki in s >štosom< ni bilo nič. Nekatere igrice so bile vedno dobrodošle, in meni je v ta namen prišel še kako prav velik kufer, v katerem naj bi menda imel cel živalski vrt. V toaleti sem si prej >odšraufal* ogledalo in ga potem vstavil v ta kovček ter za pet cekinov prodajal vstopnice, kjer je bilo vse od opice do medveda. Tisti, ki j^ pokukal not, je pač videl, kar je hotel in smeha je bilo na pretek. Preko 500 ohceti imam za sabo in številne nastope s svojii« ansamblom, s katerim sem nastopal tudi p" raznih festivalih. Med drugim smo bili 1. Ptujskem festivalu leta 1968. Veliko smo igrali v tujini vse do 88. leta. Ne morem svoje kože in tako še danes, sicer kot One man band, nastopam in hodim po starih poteh Velenjskega Avgusta Stanka.« EDI MASNEC Ena iz Jožetovega rokava Slepi in gluhi muzikant sta bila povabijo' na na igranje na veselici. In vpraša slep gluhega: »Joža, že kaj plešejo?« Pa odgovori gluhi: »Nič ne plešejo! Pa sploh igrava?« Št.15 - 14. april 1994