Leto LXV., it. 179 Ljubljana, torek 9« avgusta Cena Izhaja vsak dan popodne. Izvzemat nedelje in praznike. — InseratJ do 80 petit * Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode Velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafJJera ottca st. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICI: MARIBOR, Grajski trg st. 8---— CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c TeL it. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. HITLERJEVA KANDIDATURA Odločilna pogajanja se bodo pričela te dni — Papen svari narodne socialiste, Hindenburg pa Hitlerjevi zahtevi ni nenaklonjen Pariz, 9. avgusta. AA. Po najnovejših vesteh iz Berlina je kandidatura Adolfa Hitlerja na mesto nemškega državnega kancelarja prav resna in ima celo Izglede na uspeh. Hitlerja njegovi pristaši dobesedno silijo, da mora zahtevati mesto kancelarja. Sodi se, da se bo moral Hitler prav energčno zavzeti za to stvar, ker sicer grozi njegovi stranki nevarnost razkola. Hitler poudarja, da brez njegove pomoči se-danda vlada ne bo mogla ostati, razen če se zateče k odkriti diktaturi, toda v tem primeru ni mogoče vedeti, do Česa vsega lahko pride v državi. Trdi se tudi, da Hindenburg nima ničesar proti temu, da kancelarsko mesto zavzame voditelj najmočnejše stranke, toda pod pogojem, da bi moral eventualni Hitlerjev kabinet biti predsedniški kabinet, to se pravi, prost vsake strankarske diktature. Pričakuje se lahko, da Hitler postane kancelar, toda v njegovi vladi bo tudi zadostno število ministrov, ki ne pripadajo nacijonalnrrn socialistom, tako da Hitlerjevci ne bi mogli imeti odločilnega vpliva na važne državne posle. Razume se, da bi general Schleicher še nadalje ostal vojni minister in bi v vladi tvoril nekakšen protiutež Hitlerju. Ni izključeno, da bi notranji minister Gavl, ki ga Hitlerjevci silno mrzijo, prevzel kakšen drug resor, toda bi ostal v Hitlerjevi vladi, kakor bi ostal tudi zunanji minister Neurath. Samo Papen bi po vsej verjetnosti izpadel iz te nove kombinacije. V vsakem slučaju se bodo pogajanja s Hitlerjem nadaljevala, ko se vrneta v Berlin predsednik republike Hindenburg in general Schleicher, ki se zdaj nahaja na Baltskem morju, kjer prisostvuje pomorskim manevrom. Papen proti Hitlerju Berlin, 9. avgusta. Veliko senzacijo je vzbudil današnji uvodnik Deutsche A lige-metne Zeitung, ki velja za organ Papeno. ve vlade. Članek se bavi s kandidaturo Adolfa Hitlerja za državnega kancelarja ter to Hitlerjevo zahtevo med vrstami odtočno odklanja. List pripominja, da si nao-ra vodstvo narodno socialistične stranke dohro premisliti, kak&ne bi bile posledice. Zavedati se mora, kako veliko orgovornost bi pneviaol s tem nase Hitler ne samo kot oseba, marveč še bolj kot voditelj narodno socialističnega pokreta. Obremenjen z odgovornostjo bi »e Hitler ne mogel več posvetiti svoji stranki, ki bi morala neizbežno nazadovati. Posledica tega bi bila, da bi narodno socialistični pokret propa-deL Hitler je kot voditelj narodno secia-Matičnega pokreta dragocen, mnogo bolj kakor pa bi bil, ko bi stal na čelu vlade. Nove zaplembe orožja Berlin, 9. avgusta. »Berliner Tageblatt< poroča iz Kolna, da je tamošnja policija W Kolnu m okolici izvršila nenadno hišno preiskavo pri vseh trgovcih z orožjem. V Bergischblattbachu je našla mnogo municije in veliko zalogo orožja, ki je bilo določeno za narodne socialiste. Vsi trgovci BO Izraziti pristaši Hitlerja. V nekem drugem kraju je policija zaplenila več sto revolverjev in cele zaboje municije, ki je bila vtihotapi jena iz Belgije po naročilu narodno socialistične organizacije. Francoska sodba o položaju v Nemčiji Pariz, 9. avgusta AA. Včerajšnja >Ere Nonvellec se ha-vi v uvodniku o notranjem političnem potožatfu v Nemčiji in med drugim pravi: Adolf Hitler kot Bis-marckov naslednik — to je hipoteza, ki pnihaja danes zelo resno v postev. Mi smo že ob svojem času napovedali, da bo Hitler, če se mu dopusti, da začne šteti svoje vojake, dobil voljo, da me teh vojakov tudi posluži um da bo m:s-1SL da mora birti uprava države v njegovih rokah, če bi se bila weimarska Nemčija mala sama vladati in če bi bila o pravem času zajezšla hitlenjevski naval, namesto da se je neprestano pred njim umikala, bi danes ne bila v tako hudem položaju. V Kadil jih mesecih smo videli, da vsa Nemčija živi v strahu pred nacionalnimi socialisti in da nemška vlada dovoljuje od dne do dne večje koncesije in celo sprejema nglhov koncept v zunanji politiki. Nemški driavnrki so že večkrat zadosti jasno dokazali, da so proti Hitlerju brez moči :n sarto ao zavzeli stališče, da bi t>!!o za Nemčijo najboljše, če pride na krmilo države diktatorska vlada, meneč, da je le taka vlada zmožna zavreti fašistični pokret v Nemčiol. Toda ti državniki so se morali ajiobo&o razočarati in zdaj jim je gotovo že popolnoma jasno, da v nobenem primeru ne morejo več računati na diktaturo, ki naj bi rešila demokracijo. Berlin, 9. avgusta, g. Glede strankarskega udejstvovanja državroih uradnikov je izdal komisarioni pruski notranji minister dr. Bracht ohlastvom splošne in notranje uprave odredbo z nalogom, da se o njeni vsebini obvestijo vsi uradniki. Odredba naglasa med drugiim, da uradniki, ki se udejstvu-jejo v strankah, ne smejo pozabiti, da so po svojem poklicu in po ustavi v službi celote, ne pa v službi političnih strank. Zaradi tega morajo biti za uradništvo. če se udejstvuje v strankah, v oblikah nastopanja gotove meje, ki jih ravno v času, ko je ozračje nasičeno strankarskih strasti, nikakor ne smejo prekoračiti. »Ne bom trpel,« tako odreja dr. Bracht dobesedno, »da bi zaradi načina političnega udejstvovanja med uradništvom trpela škodo državna ideja.« Berlin, 9. avgusta. AA. Kljub političnemu premirju, ki ga je proglasila nemška vlada. je vendar prišlo do novih mnogoštevilnih prepirov in prask v vsej Nemčiji. Tako poročajo iz Frondenberga na Westfalskem, da je prišlo do spopadov med civilisti in policijo. Ranjenih je bilo okoli deset ljudi. V Gleiwitzu so se na ulici streljali, na srečo pa ni bil nihče ranjen. V Waldenburgu so streljali na socijalnodemokratskega občinskega svetnika, ki je stal pri oknu v svojem stanovanju. V prostore socialnodemo-kratskega lista »Bergwacht« so metali kamenje in streljali, a niso nikogar zadeli. V manjšem kraju blizu Waldenburga so streljali v hišo tamošnjega župana. Vsi atentatorji so pobegnili na motornih kolesih. Atentati proti članom socialnodemokratske stranke so se izvršili tudi v Neidenburgu v Vzhodni Prusiji in v več krajih v Sle-ziji. Preiskava v Braunschweigu zaradi terorističnih atentatov v mestu in okolici je izsledila kot krivce več članov narodno-socija lističu e stranke, ki jih je policija aretirala. Hitlerjeva akcija v ČSR Veleizdajniški proces v Brnu je razkril Hitlerjeve načrte — Nameravana je bila nasilna priključitev severne češke k Nemčiji, čim bi prišel Hitler do oblasti Brno, 9. avgusta, s. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je pričela razprava proti prvi skupini aretiranih nemških narodnih socialistov. Obtožnica navaja, da se je sedem obtožencev v letih od 1930 do letos združilo za napad na republiko. V ta namen so stopili v stike s tujimi državljani in zbirali oborožene sile, ki so jih organizirali in izvežbali ter na ta način zagrešili zločin po zakonu o zaščiti republike. Končni cilj njihove akcije je bila priključitev nemško govorečega dela češkoslovaške republike tako zvani tretji državi Adolfa Hitlerja. Obtožnica omenja vrsto vaj na. terenu, ki so jih izvedli skupno s Hitlerjevimi napadalnimi oddelki v nemških obmejnih krajih. Iz zaplenjenega pismenega gradiva pa je razvidno, da so bili člani športne organizacije »VoJks-sport« v stalni zvezi z narodno socialističnimi napadalnimi oddelki v Nemčiii ter po organizaciji sestavni del nemških napadalnih oddelkov. Ta materijal dokazuje dalje, da so bili nemški kakor tudi češkoslovaški napadalni oddelki dovolj izurjeni in oboroženi, da bi mogli v trenutku, ko bi prevzel Hitler oblast v Nemčiji, pričeti boi $ primernimi sredstvi zoper samostojnost češkoslovaške republike. Obtožnica zaključuje, da je utenreljen sum, da so obtoženci stremeli za nasilno odcepitvijo deta češkoslovaške republike in dodelitvijo tega dela tretji državi Adolfa Hitlerja. Na razpravo sta prišla dva vojaška strokovnjaka, ker so obtoženci tudi pod obtožbo, da so bili v posrednih in neposrednih zvezah z inozemskimi faktorji in organizirali obrambne sile. Takoj ob pričetiku razprave je prišlo do opetovanih besednih spopadov med predsednikom senata in zagovorniki. Razprava bo trajala več dni in vzbuja v nemški kakor tudi češkoslovaški javnosti republike največjo pozornost. Reorganizacija italijanske vojne mornarice Po velikih manevrih v Sredozemskem morju, ki se jih udeležuje osebno tudi Mussolinf, bo Izvedena nova oreanf^oifa celokupne mornarice Rim, 9. avgusta, g. V ponedeljek ponoči so se pričele pri velikih mornariških manevrih v Sredozemskem in Jonskem morju sovražnosti. Mussolini je s svojo jahto »Aurora« že na poti proti Tripolisu. Fašistični tisk posveča tem manevrom največjo pozornost, ker bo po končanih manevrih dne 25. avgusta mornariško ministrstvo izvedlo znatno pregrupacijo v italijanski vojni mornarici. Mornarica bo po novem razdeljena v dve flotilji po dve diviziji, iz ka- terih bodo izločene vse stare vojne ladje in sestavljene iz samih vojnih ladij, ki so bile zeraiene pod fašističnim režimom. Prva flotilja bo sestavljena iz sedmih oarnikov po 10.000 ton in dveh' lovskih flotilj. Druga flotil ;a bo sestavljena iz šestih križark po 5 do 6000 ton. Razen tega se namerava ustvariti posebna divizija za Jadransko morje, v kateri bodo razen križarke »Bari« še tri druge hitre vojne ladje ter posebna lovska flotilja. Olajšanje mednarodnega avtomobilskega prometa Beograd. 9. avgusta, v. Tu se pripravlja na pobudo zunanjega ministrstva predlog zakona o mednarodni konvenciji o fiskalnem režimu inozemskih avtomobilskih vozil. Zakon ima namen olajšati mednarodni avtomobilski promet. S to konvencijo se predvideva osvoboditev plačevanja prometnih davkov in taks za avtomobile, ki so registrirani na ozemlju kake druge države in Ja se nahajajo samo začasno na ozemlju ene izmed pogodbenih držav. Od te oprostitve so izvzeta vozila, ki služijo za plačilo za prevoz potnikov ali blaga. Oprostitve se bodo mogli poslužiti avtomobili na tujem ozemlju za čas 90 dni. V ta namen bodo izdane za take avtomobile posebne mednarodne knjižice, ki jih bo treba obnoviti vsako leto. Konvencija bo sklenjena za dobo dveh let, računajoč od dneva uveljavljenja. Praktična novost na bolgarskih železnicah Sofija, 9. av^us+a. AA. >Poslednja Pošta- poroča, da namerava plavna direkcija bolgarskih železnic uvesti knjižnice v potniških vlakih. Za malenkostno vsoto bo mogol vsak potnSk na potovanju dobiti na rr.--^zo knjige in časopise za trajanje vožnje. Amerika bo priznala sovjete? London, 9. avgusta, g. »Financial News« poročajo Iz Newy©rkaf da krožijo v VVallstreetu govorice, po katerih se v Beli nisi pripravlja priznanje sovjetske Unije, in sicer iz razloga, da bi nadomestili izgube, ki jih pričakujejo v prometu z Anglijo po konferenci v Ottawf. Smrtna kazen za poneverbe v Rosi ji Moskva, 9. avgusta, g. Svet ljudskih komisarjev osrednjega izvršilnega odbora Sovjetske Unije je s posebnim odlokom uvedel smrtno kazen za lastninske zločine, ki bodo za grešen! zoper zadruge. Za razne manjše prestopke proti zadružnim ustanovam so določene visoke zaporne kazni, ki jih bodo morati obtoženci odsedeti v posebnih taborih, kjer bodo morali opravljati najtežja dela. Kazni po vseh teh zločinih tudi ne bodo deležne nobene amnestije. Uboj orožnika Narančiča pred sodiščem Jože Kern obsojen na leto dni strogega zapora Ljubljana, 9. avgusta. Pred dobrim mesecem se je po Kranju bliskoma raznesla vest, da so pijani fantje na Jezerskem tako pretepli orožniškega kap-larja Stojana Narančiča, da je kmalu težkim telesnim poškodbam podlegel. O tem je poročal »Slovenski Narod« v ponedeljek 4. julija. Danes so se obtoženi fantje zagovarjali pred malim senatom, ki mu je predsedoval sos. dr. Kobe. sosodnika sta bila dr. Petelin In Javoršek, državno tožilstvo je zastopal dr. Lučovnik, obtožence so pa zagovarjali dr. Božidar Vodušek, dr. F. Frian in dr. Moro. Iz obtožnice Obtožnica obtožuje samskega voznika na Jezerskem Jožefa Kerna, Samskega mehanika v Kranju Josipa Banfvja in samskega delavca na Jezerskem Mihaela Dolinska, prvega, da je 3. julija na Zgornjem Jezerskem s kolom prizadejal orožniškemu kaplarju Stojami Naranćiću na glavi več težkih poškodb, ki jim je Narančic podlegel, Banfvja, da je Kerna nagovarjal, naj premikasti Narančiča, Dolinska pa, da je oviral orožnika pri izvrševanju njegove službe, da ga je zgrabil za suknjo in pahnil od sebe ter ga pred gostilno s pestmi tolkel po glavi. Obtožnica pravi, da je pokojni orožniški kaplar Narančic 3. julija v gostilni Grabnar na Zgor. Jezerskem gostom, ki so bili med njimi tudi obtoženi fantje, napovedal policijsko uro. Fantje so bili že vinjeni in niso hoteli zapustiti gostilne, češ, da se jim še nikamor ne mudi. Orožniku so se zoper-stavljali in jim je moral pokojni Narančic zagroziti s samokresom, češ, da jih odvede na stražnico. Prišlo je do prepira in prerivanja. Dolinšek je bil pri tem zelo nasilen. Kern in Dolinšek sta slednjič odšla iz gostilne v družbi voznika Pavlina Alojzija ^ Jezerskega in vsi trije so nred gostilno čakali na Banfvja, ki je fante pozival, naj orožnika pretepo, češ, da sicer niso zanič. Domenili so se, da se bodo maščevali. Dolinšek je stopil v gostilno m se vrnil z Na-rančičem. Med tem je Pavlin odtrgal od bližnje ograje lato in jo prelomil da bi z ropotom prej izvabil orožnika iz gostilne. Potem je odtrgal še drugo lato in čakal, da prideta iz gostilne Narančic in Dolinšek. Čim sta prišla, so začeli fantje izzivati. Orožnik jih je še enkrat pozval, naj odidejo domov. Dolinšek ga je pa napadel s pest- Nesreča na Triglavu Mojstrana, 9. avgusta. Davi okrog 6. zjutraj je prišel neki turist s Kredarice na Staničevo kočo in povedal, da se je na Triglavu ponesrečila neka ženska. Iz Staničeve koče je odhitel čez Kot v Mojstrano gimnazijec Vladimir Puc. V dveh urah je prispel v Mojstrano in obvestil člane tamošnje reševalne ekspedicije, ki so se takoj zbrali in še dopoldne odrinili na Triglav. TVdrobnosti o nesreči še niso znane. Iz policijske kronike Ljubljana, 9. avgusta Današnja policijska kronika je bila precej suhoparna Prijavljenih je bilo samo nekaj manjših tatvin in sleparij. Trgovski potnik VekosJav Bolničar je pnijavil, da si je delavec France U. od njega Izposodil vojaško bluzo, jo prodal in denar zapravil. Dolničar ima 300 Din škode. — Pri zaseb-uici Antonij*! Podgomikovi na Glincah ie stanoval kot najemnik delavec Alojzij Ko-močar. Ta je koncem preteklega meseca brez sledu izginil, ne da bi poravnal hrano in stanovanje. Komočarjeva ima 450 dinarjev škode. — Služkinji FranfcLški Saje, zaposleni pri gosttlničarkl Inkretovi v Karunovi nlici, je nekdo izmaknil iiz omare 500 Din. V noči od nedelje na ponedeljek je opazil službujoči stražnik Ivan Mežek, da na sckolskem teJovadišču v Dermotovi ulici goni kup oblanic. Bila je nevarnost, da se ogenj razširi na sosedno provizorno lesena stranišče in na bližnjo stojnico. Stražnik je sam ogenj pogasil. Ogenj je bil baje podtaknjen. Velike poplave v Mandžuriji ft»ngti*j, 9. avgusta. Borbi med J«po»-cft In Kitajci v Mandžuriji Je napravila za enkrat konec velika poplava. Skoro v«e ozemlje, na katerem so se vršili glavni boji, Je pod vodo. 14.000 Kitajcev, ki so se boriH zoper Japonce, s« je moralo napo. sled udati zaradi pomanjkanja hrane. Najhujše Je prizadeto mesto Ylan. Kitajska vlada Je skupno z mandznrsko vlado m novo regularno mandznrsko armado orga. akdjo. mi in ga začel tolči po glavi. Videč, da ima Pavlin lato, je Narančic odrinil Dolinska, skočil proti Pavlinu, mu iztrgal lato in udaril z njo Dolinska večkrat po hrbtu, pri tem mu je pa lata padla iz rok. Takoj je priskočil Kern. pobral lato m z njo na vso moč udaril Narančiča zadaj po glavi, da je omahin.il na plot. Kern ga je še enkrat udaril po glavi in orožnik se je mrtev zgrudil na tla. Na tleh ležečega je še tretjič udaril po glavi, potem so pa fantje zbežali. Kern je že pri zaslišanju v Kranju priznal svoje dejanje, izgovarjal se je pa, da Narančiča ni nameraval ubiti in da ga je udaril, ker sta ga naščuvala Banfv m Pavlin in ker je Narančic Dolinska udaril z lato po hrbtu in je hotel le braniti Dolinska. Pred pričetkom obravnave je senat opravil običajne formalnosti glede osebnih podatkov obtožencev. Na predlog zagovornika dr. Frlana je predsednik Tazgksfl obravnavo za javno. Zasliševanje prič Obtožena Kern in Dolinšek sta zanikala da bi ju bil ščuval Banfv. Isto je zanikal tudi Banfv sam. Zaslišane so bile ražale priče, ki niso (izpovedale nič novega, le vse so soglašale v tem, da Banfv nikogar in nagovarjal. Pavlin Alojzij, ki je bđ sprva tudi obtožen in je danes nastopil kot parica, je poudarjal, da o kakem hujskanju po Banfv j u ne more biti govora. Državni tožilec dr. Lučovnik je predlagaj, naj se uvede tudi proti priči iPavlhrn kazensko postopanje zaradi krivega pričevanja, kar so pa sodnikd po kratkem posveto, vanju odklonili. Obsodba Sledili so govori državnega, tožilca in zagovornikov. Senat se je potem umaknil na posvetovanje, ki je trajalo 20 mjfnrrt. Predsednik dr. Kobe je točno opoldne razglasil razsodbo: Josip Kern se obsodi na eno leto strogega zapora, in sicer zaradi tega, ker je še mladoleten in se mu je odmerila najmanjša kazen, in se je celo robija izpremenila v strogi zapor. Kazen se mu šteje od 5. julija t. 1. dalje. Banfv tn Dolinšek sta bila oproščena vsake krivde in takoj izpuščena. Kern je kazen sprejel, dočim je državni tožilec prijavil priziv zaradi prenizke kazni, pri obeh ostalih pa revizijo postopanja. Zadnje vesti z olimpijade Los Angeles, 9. avgusta. AA. Včeraj sta se vršili vvaterpolski tekmi med Nemčijo in Brazilijo in tekma o hokeju med Japonsko in tJSA. Nemčija je zmagla nad Brazilijo s 7 : 3, Japonska pa je premagala VSA z 9:2. \Vaterpolska tekma med Madžarsko in Japonsko se je končala z gladko zmago madžarskega moštva, ki je osemnajstkrat streslo japonsko mrežo. Pri plavanju na 100 m prosto je zmagala zastopnica USA Ellen Madison., ki je že prej postavila deset rekordov v plavanju. Bllen Madison je prispela za samo 61 cm prej na cilj kakor zastopnica Holandije. Pri umetnem skakanju s trambulina je dosegel prvo mesto Američan Galitsin s 161 točkami. Po včerajšnji vvaterpolo tekmi med Nemčijo in Brazilijo je prišlo do incidenta, ki je imel za posledico izključitev braziljskega moštva od nadaljnjega tekmovanja. Brazilj-ski igrači so po tekmi napadli madžarskega sodnika Koniadvja, češ da je bil pristranski. Nastal je splošen pretep tako da je po-Hcija zopet vzpostavila red in mir. 1 oca ubija ljudi in zivmo Sofija, 8. avgusta. AA. Po uradnih vesteh, ki so prišle v Sofijo, je toča, ki je predvčerajšnjim padala v Sumenskem okraju, ubila v vasi .Srednje 8 ljudi, v vasi Gradište pa enega. Ranjeno je skupno okoli dvajset IjucU. Toča je ubila tudi okoH 300 glav živine. Hazardna igralnica v Vami Sofija, 9. avgusta. AA. Poleg drugih, zakonskih osnutkov, ki bodo predloženi na jesenskem zasedanju narodnega sobranja, je pripravljen tudi osnutek zakona o koncesiji za otvoritev velike kazine za hazardne igre v Varni. Po osnutku bo vstop v kazino ln igranje nazardnin iger dovoljeno samo inozemcem. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2290.96 — 2302.32, BerUn 1350.69 — 1361.49, Bruselj 789.68 — 793.62, Ourih 1108.36 — 1113.85, Newyork ček 5663.91—6692.07, Pariz 222.77—223.89, Praga 168.23 _ 169.09, Trst 290.13—292.53*. INOZEMSKE BORZE. Curlh, 9. avgusta. Pariz 20.106, London 17.77, Newyork 513.37, Bruselj 71.25, Milan 26.23, MadrM 41.80, -Amsterdam 206.725, Berlin 122.10. Sofija 3.78. Praga 15.18, Var-fta*a 57.60, Bukarešta 3.06. Slovan pomeni Canatize in z verstvo t Potreben in umesten odgovor držav eoike republike tožilcu OTUJUJaka Številka »Narodne odbrane« prinaša zanimiv in zelo umesten članek g. dr. Dimitrija Djurovića, katerega je v celoti objavila tudi nedeljska »Politika«: G. Dona Gika, državni tožilec v Parizu, je vzkliknil med razpravo proti Gor-gulovu: »Slovan pomeni fanatizem in zve-r±nstvo«(!). To težko obsodbo Slovanov je izrekel g. Gika kot službeni organ f~an-ooske republike, prav za prav, kakor se je sam izrazil, kot zastopnik, advokat francoskega naroda. In njegova težka obsodba je poletela po vsem svetu, da zopet Oživi ono staro bajko romanskih in ger. manskih diplomatov o tem, kako od strani Slovanov preti nevarnost evropski kulturi in civilizaciji. Nočemu se tu baviti z analizo sodbe g. Cike in njegovo sposobnostjo pronicanja V duh enega največjih ogrankov evropskih narodov na podlagi dela duševno bolnega Slovana; taksno splošnost lahko preceni vsak zdrav razum v primeri z njeno vrednostjo. Nas zanima ta obsodba g. Dona <3£ke zaradi tega, ker je izrečena v imenu naroda, ker jo je izrekel človek v rdeči togi francoske države, kot simbol narodne vesti in kot čuvar državne zakonitosti in •reda. Ni torej to obsodba navadnega državljana ali predstavnika neke skupine organiziranih delavcev ali drugih poklicev, nego visokega uradnika v vlogi čuvarja državne vesti. Torej, ako je njegovo mnenje izraženo v imenu, kakor on trdi. Francoske, potem je Francoska razžalila vse slovanstvo in spomin slovanskih vitezov, ki so padli za svobodo svojih bratov in za svobodo Francozov. G. Gika bi moral vedeti, da je ravno siovanstvo rešilo človeštvo škornja Vilje-move Germanije. In da, recimo, Rusija ni nič storila v korist Francozov za časa svetovne vojne, razen da je vrgla svoje najboljše kore na čelu z generalom Samsono-vim v ogenj pri Mazurskih jezerih radi rešitve Pariza pred napadom Germanov, je tudi že to zadosten dokaz slovanskega altruizma in požrtvovalnosti v borbi za človeške pravice in svobodo. To je res ^fanatizem* slovanstva, toda fanatizem zvestobe in prijateljstva do Francoske, če ne bi bilo tega fanatizma. bi Germani zavzeli Pariz in vojna bi bila končana na zapadni fronti, če ne bi bilo Slovanov in njih požrtvovalnosti za človečnost, za svobodo in za njihove zaveznike, morda ne bi danes g. Gika nosil rdeče toge francoske republike. če bi imeli vsaj malo čuta hvaležnosti napram Rusiji, vsaj malo sposobnosti objektivnega presojanja in razglabljanja o bodočnosti svojega naroda in človeštva, ne bi s takšno mržnjo blatili slovanstva, ki zavzema tri četrtine Evrope, bi ne vzbujali sovin i stičnih strasti proti nesrečnim ruskim beguncem! Mar je to izraz človečnosti in civilizacije?! Slovanstvo ni nikdar občutilo podobne mržnje niti napram svojemu naprijatelju. kaj šele napram narodu, ki mu je storil uslugo in ki je rešil ci- vilizacijo — Ml smo tako širokogrudni, da celo ne verjamemo, da v tem primeru g. Gika izraža duh francoskega naroda, ker bi v resnici takšna mržnja ne bila v skladu z duhom onih velikih Francozov, ki jih je narod dal človeštvu, razen tega pa nima niti razloga za izražanje taktne mržnje proti naši veji narodov. Zgodovina še ni zabeležila nobenega vsealovan-skega nečloveškega dejanja. Slovani nikdar niso sklepali zvez iz koristolovskih nagibov, niso izkoriščali premaganih narodov, niti jih niso izpreminjali v ekonomske sužnje, niti niso kazali maščevalnega duha napram premaganim narodom. Nasprotno, oni so vedno vstajali proti zver-stvom >civiliziranih« evropskih narodov, ki so v temnih slikah zabeležena ne le v dnevnih evropskih časopisih XIX. stoletja, temveč tudi v zgodovini. Pred hercegovinsldmi pun ti je evropska žurnalistika objavila, da so Turki odr-li živega našega svečenika v Južni Srbiji in da je na protest ruskih novinarjev ob tem zverstvu »civilizirana« in »človečan-ska: Evropa v osebi Beackonsfielda odgovorila, da so to »vsakdanje in navadne stvari«, in »da je v interesu civilizacije, da se raja ne upira zakonitim turškim oblastim«! In slovanstvo je to pozabilo in poseglo v sveto\Tio vojno v borbo skupno z Angleži in Francozi. Slovani so prokleli ^civilizacijo odiranja ljudi« in nastopili so kot apostoli in borci za socialno pravico, za osebno svobodo in za resnično civilizacijo. Tudi nastop učencev ^civilizirane«: Evrope v Rusiji z metodami odiranja ne daje gospodi Gikin-skega kova pravice, žaliti slovanstva in govoriti o njem kot o kolonistih, do katerih mora prodreti evropska civilizacija. Slovanstvo obsoja vsak umor. posebno še umor prvega francoskega državljana, katerega sinovi so bili položeni na *j-tar naše skupne svobode; bolest Francoske je tudi naša bolest. Ali slovanstvo ni nikdar bilo tako nečloveško, da blaznost posameznikov prenese na vso vejo narodov in da bi delo blaznika izrabilo za sejanje mržnje proti veliki narodni celoti. Francoska roka je pokončala mnoge genijalne Slovane, recimo A. Puškina, toda Rusija ni naprtila Francozom zverinske zmožnosti, nego je vse to celo pozabila, kakor tudi krimsko vojno in mnoge krivice, ona je v svetovni vojni žrtvovala milijone svojih sinov za rešitev Gikine domovine. Mar misli g. Dona Gika, da prijateljstvo Slovanov na čelu z Rusijo ne bo še potrebno njegovi domovini, ko on, kot ^advokat Francoske«, kakor se je izrazil, blati slovanstvo in na tak nečuveni način izrablja žrtvenik pravosodja za razširjanje mržnje napram Slovanom in za vzbujanje strasti narodnih množic napram nesrečnim ruskim beguncem. Ali pa je to morda nov način izražanja človečanstva in »civiliziranosti« napram »fanatizmu in zverstvu« Slovanov. R—y. do trnovo naši čitatelji se o kalilcih nočnega miru Pred meseci je uprava ljubljanske poli cije izdala odredbo, da se ne smejo uporabljati čez 10. uro zvečer gramofoni in ra-dio-zvočniki in je prepovedala tudi balin-canje preko te ure. Vsak delovni človek, ki je nujno potreben nočnega miru, :e to odredbo z zadovoljstvom pozdravil. Tudi drugače skrbi policija za nočni mir s tem, da preprečuje motenje nočnega miru po pijancih in drugih razgrajačih. Tem bolj pa se nam zdi čudno, da je policijska uprava pozabila na največje ka-lilce nočnega miru — pse. Samo en p*»s napravi s svojim lajanjem in tulenjem več nemira, kot deset gramofonov ali balinar-jev, in vendar se proti temu ne ukrene ničesar. Bližnja ljubljanska okolica je posebno oblagodarjena z različnimi pasjimi nočnimi koncerti, vendar ima v tem pogledu rekord Rožna dolina. Tu imajo pri vsaki hiši vsaj po enega psa. če ne po dva ali tri. Večina posestnikov pa je vendar do svojih sosedov toliko obzirna, da zaklepa svoje ose čez noč v hišo. Je pa še mnogo lastnikov psov, ki te obzirnosti ne poznajo in mislijo, da so sosedje za to tukaj, da poslušajo po cele noči lajanje njihovih psov. Tako sta v bloku hiš med cesto VIII. in cesto X. dva posestnika, Čijih psa nam v bližini stanujočim strankam že več mesecev kalita nočni mir- Lajanje in tulenje teh dveh psov traja često nepretrgoma 5 do 6 ur do ranega jutra. Opetovano smo prosili lastnika, naj odstranita ali pa zaklepata čez noč psa v hišo. Vse prošnje pa so bile zaman. Enemu mora pes čuvati drva, drugemu pa sami ne vemo kaj? Ker je bilo to stanje že nevzdržno, smo se s pismeno prošnjo obrnili na upravo policije, da napravi red in nam preskrbi nočni mir, toda žal tudi to nam ni pomagalo. Sedaj je poteklo že 5 tednov, odkar amo vložili omenjeno prošnjo, ostalo je pa vso pri starem. Obrnili smo se tudi opetovano na policijsko stražnico na Viču s prošnjo za posredovanje, pa tudi Se ni ničesar ukrenila. Ne vemo, ali policija nima volje ali mo£i, da prisili ta dva posestnika, da bi zaklepala svoja psa čez noč v hišo. Dovoljujemo si obrniti se na merodajno oblast s principijelnim vprašanjem, ali polaga večjo važnost na problematično varnost proti tatvini, ki jo nudi pes čuvaj posamezniku, ali pa na nočni mir in počitek in s tem zdravje in delazmožnost delovnih ljudi, ki so po trdem dnevnem delu nujno potrebni nočnega počitka. To načelno vprašanje je važno ne samo v našem, temveč tudi v mnogih drugih sličnih primerih in upamo, da ga bo mero-dajna oblast rešila v prid onemu delu prebivalstva, ki čez dan trdo delo, ponoči pa hoče imeti mir. Prizadeti. Čudno tolmačenje zakona V »Slovenskem Narodu« od 5. avgusta t L je objavljen članek, ki se peča z raz-veljavljemiem učnih pogodb zobotehniških vajencev po mestnem fizik a-tu. Na to vprašani} e prepuščam odgovor mestnemu fizrka-tu. Hočem pa samo pojasniti nekatera mesta. Zakon o zdravniških specialistih za bolezni ust in zob in zobotehnikih datira od 25. novembra 1930. Po paragrafu 10. postanejo učenci-ke po 3 letth učne dobe zo-bo tehniški pomočniki in so upravičeni po paragrafu 20. delati kot zobotdhmSci pomočniki pri specialistih-zooozdra\Twkin m derrtistih-tehrakih. a po 91etnem takem strokovnem delu morejo odpreti lastno zobo-tehniško delavnico. Oni ne smejo delati katerokoli delo v ustih, pač pa sprejemajo naročila od specialistov, d en tisto v hn den-tisMehnikov (latinsko ime za zobo-tehnik). Torei oni ne morejo postati deutist-tehniki. Da smejo z ob o tehniški pomočniki poučevati, a »mojstri« dentist-tehniki ne smelo, ne stoji v zakonu, ker že sami člankarji omenjalo paragraf 22. zadnji odstavek. Pojasnim naj Se k naslednjemu odstavku, kjer pravi: »dede vprašanja, kje naj se uči učenec, ki se želi naučiti zoboteh-nike. je pa za razsodnega in pametnega Sloveka se bo H jasno--—«. Tukaj so »strokovnjaki« dali staršem učencev napačne informacije. Tu so pravi, da so »pravi specialisti za zobotehnike« dentisti, ker ga oni morejo dokazati z izpitom, a ne specia-lrsti-zobozdravniki, ki nimajo tega pomembnega izpita. Stvar stoji tako-te: Vsi specia- asti-zobozdravniki morajo na specializaciji tudi izdelovati zobotehn-iška dela, ker se zobozdravniitvo ne more ločiti od zoboteh-nike m so torej tuda v tem verzirani. Zobo-tehnika jo rokodelstvo, a zobozdravniitvo je znanost, za katero je nujen medicinok! studij. Končno je pa veČina zobotennikov prebila v laboratorijih zobozdravnikov svojo zobotehnisko učno dobo, ker je bita za nje tudi edina šola. Torej ni nobena umetnost izdelati v laboratoriju mostiček aH krono, ampak je od pomembne važnosti to postaviti v pravilno funkcijo in na ta način nadomestiti pravo zobovje. Ni vseeno imeti v ustih polnovredni mostiček, aH pa brv. Se hujSe je pa, če ie prav lepo izdelan mostiček postavljen na bolne korenine, kar je pač vsakdanja stvar »strokovnjaškega« dela. Da zobozdravniki sami ne izdelujejo zobo-tehnišikih del je res, ampak sem prepričan, da noben specialist ne bo vstavil nobenega nadomestila v usta pacientov pred, kakor ne bo sam kontroliral samo deto in sam pripravu usta in zobe za to nadomestilo. Zato treba za kontrolo tudi znanja. Dentisti in dentist-tehniki imajo tudi svoje pomočnike in ne drži, da oni sami izdelujejo vsa nadomestila. Iz celega članka je razvidno, da so »strokovnjaki »informirali starše tako, kot da specialisti ne anajo zobotehniSkih del in torej ne bi bili upravičeni jih niti izdelovati. Vprašam pa, kje so se gospodje »strokovnjaki« izučili zobozdravništva, ker so injekcije, ruvanje in zdravljenje zob strogo zdravniško odgovorno in nevarno delo in v rokah laikov nevarno za zdravje in življenje bolnikov. S tem da zakon še v letu 1930. dovoljuje to tudi laikom (dentist-tehnikom) ni rečeno, da imajo za to tudi strokovno znanje, za katero isti zakon predipisuje po doktoratu in enoletnem stažu še 2 leti specializacije na vseučiliščih. Z obljubljenim dodatkom k temu zakonu pa ne verjamem, da bo dovoljeno še novim laikom izvrševanje zdravniških del, ker je to v nasprotstvu tudi z drugimi zakoni, kakor je že sam ta zakon. Takšno dovoljenje bi bilo isto, kakor da bi zidarji brez šol postali po kakem zakonu stavbni inženjer- Torej to je za razsodnega in pametne- Ji. ga človeka dovotj jasno. Dr. J. K. *) Glej še članek: ZoboteihritSko vspra-šanne, »Slovenski Narod« od 14. februarja 1931. V starodavnem Ptuju Ptuj, 8. avgusta. Qb široki Dravi sredi Ptujskega polja leži 230 m nad morjem sta rod a vin o me*sto Ptuj, eno iamed najfbolj starinskih mest dravske banovine. Ptuj, ki ima okoli 5000 prebivalcev, irudd MM svoji originalnosti sliko starega mesta Vrsta starinskih zasebnih in javnih poslopij, arhitektonlčno za-nimrvih cerkva, mimo vseh pa mogočna Drava z živahnim prometom po rcjei, dalje stari grad nad mestom ter lepi, vedno zeleni nasadi in parki kot pribežališče vseh, ki se nočejo odpočiti, v ozadju pa naše, večno lepe, vinorodne gorice, — to so glavni deli, ki sestavljajo značiien pogled na Ptuj. Mesto je vse polno prelepih arhitektonskih stavb. Po ulicah starega mesta zade-neš ob vsakem koraku na spomine davnih dna, samostane in cerkve, izkopine, grbe in nad vrati meščanskih hiš preboke nad nadstropji nasprotnih hiš med ozkimi ulicami. Dojem starega in srednjeveškega življenja je povsod ohranjen in vpliva neposredno in mogočno na gledalca. Ptuj se je zaradi milega podnebja in zelene okolice zeio povzdignil tudi kot letovišče, kajti od leta do leta vidiš vedno več tujcev, ki iščejo odmora v idiličnem mestu. Toda Ptuj je poleg svojih lepot in dobrot tudi izhodišče za mnoge in hvaležne izlete — na solnčne holme Haloz in Slovenskih goric. Povrnimo se nazaj v osrčje starodavnega mesta in razgrnimo pred seboj vsaj v bežnih minutah sliko starega m sedanjega Ptuja. Nad mestom kraljude grad, danes in že stoletja last grofov Herbersteinov. V obširnih sobanah dvonadstropnega gradu ie dragocen, z ljubeznijo urejen muzej. Seveda s tem še ni dovršena slika zgodovinskega Ptuja. Pot nas vodi preko slikovitega dravskega mostu v okoliški Hajdin. Dva, še dobro ohranjena starinska templa, posvečena od rimskih leg« perzijskemu bogu Mitihri, pričata o davni preteklosti. Mitreja sta gotovo najznačilnejša v Jugoslaviji, saj j.u obiskuje od leta do leta vedno \ec kulturnih in umetnostnih zgodovinarjev. Nikakor pa ne smemo pozabiti na ptujski muzej, last mestne občine. V bivši dominikanski cerkvi je nastanjen, sam muzej v muzeju. Nešteto starin pa ima mesto samo. V Ptojn je L 1664. nastala »Čitalnica«, ki je zbirala in zbira pod svojim okriftem vse Slovence. S svojimi predavanji, družabnimi večeri in dramatičnimi nastopi je dvignila narodno zavest in s svojimi voditelji pripravila pot v botjSo bodočnost nekdaj tlačenega slovenskega naroda. Lepši dnevi so napočili Ptuju Sele z osvobolenjem. Nikakor pa ne smemo prezreti nebroj kulturnih, gospodarskih in socijalnih društev, ki so mnogo doprinesla k razvoju in vsestranskemu napredku mesta Ptuja. Tudi akademiki imajo svoje društvo, ki ie ravno letos ob druStveni desetletnici izdalo »Jubilejni zbornik«. Knjiga nudi celoten pregled zgodovinskega in sedanjega Ptuja; odkriva domačinu in tujcu marsikaj novega. Dramatično društvo prireja predstave, mariborsko gledališče bodi v Ptuj gostovat diletanti iz okolice se pokažejo tn knjižnice pridno izposoralejo svoje knjige. Mesto ima popolno realno gimnazijo, ki zastali vso pozornost merodajnfh ciniterjev. Ptujska gimnazija bije boj za svoj obstanek po krivini drugih in ga bo rudi dobojevala; celotna gimnazija ostane naprej. Vsi ptujski javni funkcionarji z mestnim načelnikom na čelo so si popolnoma na jasnem, da Ptuja brez gimnazije ni; — v nekdaj nem-čunskem mestu je nujno potreben zavod, Id naj vzgoji odtočnega slovenskega meščana in kmeta — čuvarja naše severne meje. Poleg gimnazije je internat »Dijaški dom« za 150 učencev gimnazije in meščanske šole. Glasbena Matica agilno deluje, dekliška zavod.»Mladika«, pletarska šola in nebroj drugih ustanov vršijo marljivo svojo misijo. Bodočnost? Kdo jo pozna? Načrti in želje! Regulacija Drave, kanalizacija, vodovod, novo sodno poslopje, zgraditev novega dravskega mosta, rešitev vinske krize in nebrej drugih težkih vprašanj. Naša iskrena žeKa je, da bi nas bodočnost našla v skladnem delu za kulturno, gospodarsko in socijalno povzdigo mesta Ptuja in ptujskega okraja. Lado Jerše. Sreča v nesreči Ljubljana, 9. avgusta-Trdi se, da najlažje živiš na račun nesreče drugih in je pač že zaradi tega vedno v nesreči sreča. Nesreče pa seveda ne zna vsak izkoriščati, zato se je tudi ne veseli vsak. Kdo bi n- pr. mogel trditi, da so se nesloviti prebivalci naše Sibirije veselili požara na velesejmu? In če bi se res veselili, bi jim samo očitali pomanjkanje srčne kulture. Treba je pa povedati, da se reveži nikdar ne vesele tuje nesreče in jim ne pride niti na misel, da bi jo izkoristili. Tudi za takšno izkoriščane mora biti »mož na svojem mestu. Po Šelenburgovi ulici sta pelja;a star delavec in revna ženska na vozičku čudno oglje in pepel. Bila sta oba črna kot ogljar-ja, le oči so se jima svetile. Počivam sta in možak si je brisal s predpasnikom znojno Čelo. — Ali bo gorelo? Pravijo, da ožgan les ne gori rad- — O, zakaj bi pa ne gorelo, še bolj bo, ker je že vajeno goreti! je dejal dobrodušno mož. — Prav nič se ne bojim, da bi ne mogel sežgati. Za nas je vse dobro, k»r smo v Sibiriji, in moramo skrbet: za zimo. Dal nam itak ne bo nihče nič, če si ne bomo sami preskrbeli. Zdaj je še vroče, toda človek mora misliti tudi, kaj bo jutri. — Ali niso že diugi pobrali ogorkov? — Samo apneničar si jih je odvažal, k; sem mu jih jaz pomagal pospravit: na kup in nakladati na voz. Za to mi je pustil nekaj drobnejšega kuriva. Dovolj ga je, že 14 dni ga voziva počasi domov. Daleč je, toda, če kaj dobiš, so moraš nekoliko potruditi. Na takšen način se revni ljudje vesele tuje nesreče, da celo pozabijo, če ec uma-žejo, da so črni od nog do glave. Peljala sta ogorke popolnoma črna, 5e obleke »o bile kar dimnikarske, a bila sta vesela. — Da bi vsaj večkrat treščilo! se je pošalil možak. Srbski izletniki so se vrnili Ljubljana, 9. avgusta. Kot so se peljali skoraj skrivaj skozi Ljubljano na Gorenjsko, prav tako tiho so se snoči vračali skozi njo. Pri prihodu ni bilo nobenih oficijelnih sprejemov in pozdravljanja, žal pa tudi ni nihče izletnikom zaklical bratske dobrodošlice. Nerazumljivo rezervirani smo bili in se je opažalo, da je naša hladnost kar zazebla goste. Ko so prihajali, jim ni nihče niti pomahal z robcem v odzdrav. Izletniki so pozdravili prvi, ljudje na peronu so pa rezervirano in kot začudeni strmeli v vlak in potnike. Z Bleda je odrinil vlak ob 19.15- Večina izletnikov se je težko ločila od Bleda, ki so ga takoj vzljubili in na vse brez izjeme je njegova lepota napravila globok vtis. Zato ni čuda, da se nekateri niso mogli ločiti tako kmalu od Bleda ter so še ostali tam. Tako srečnih pa ni mnogo. V Ljubljani na kolodvoru je pričakovalo izletnike le nekaj njihovih znancev in prijateljev, ki si jih pa lahko tudi poštel na prste. Peron je bil puščoben, le n*skaj zaspanih potnikov je dremalo na njem- Vlak bi moral prispeti pet minut pred 21, a je imel nekaj zamude, ker se je moral srečati v St. Vidu z brzovlakom, ki je vozil proti Bohinjski Bistrici. Ko je vlak pripeljal na kolodvor, so bili skoraj vsi potniki pri oknih in so veselo pozdravljali Ljubljano in tiste redke ljudi, ki niso bili posebno živahni. Določeno je bik), da bo vlak stal 5 minut, toda potniki so se vsuli na peron, nekateri, da stisnejo roke znancem, drugi so pa bili tudi žejni, ker je bilo v vagonih precej vroče — v s> minutah niso mogli zopet zasesti vlaka. Vsi so bih* dobro razpoloženi, le vodniki so bili bolj mrki zaradi naporov in skrbi. Izletniki so bili povsem zadovoljni z izletom in v*i soglašajo, da je Bled nepozabno lep ter da ga bodo zopet obiskali, Čim nanese prilika. Da je izlet dosegel tako lep uspeh, je pa tudi pripomoglo precej lepo vreme. Beograjčan je dejal jedrnato: — Vrlo mi je drago, da sam video Slo-venačko i da nije padala kiša I Vlak je odrinil ob 21. in 18 minut Izletniki so se živahno poslovili, cel gozd rok se je iztegnil skozi okna in še dolgo so mahale v pozdrav, ko je že vlak odrdral v noč. Z Jesenic — Na Jesenicah so zadnja leto mnogo zidali kot v vseh industrijskih In drugih več juh krajih. Niso pa seveda palač, če izvzamemo lep Sokolski dom. Največ je zraslo skromnih, a Menih delavskih hišic, ki pa niso zadnje čase več srečni domovi ter se skriva pod njihovimi strehami mnogo črnih skrbi, pa tudi kdore koliko bede. Tedfko je zdaj aukortiafcratl delavcem še tako skromno zgradbo, saj jim je zaslužek požrla ilma z brezposelnostjo. Na Jesenicah pa grade lepo dvonadstropno zgradbo v modelnem slogu, ki bo v nji carinarni- ca. Vsa dela so v glavnem že končana. Novo poslopje je v okras ter ponos mestu. Dočlm so druge hise In poslopja »konj vsa mračne barve, je carinarnica svetle, kar poži'vilđa okolico. KOLEDAR. Danes: Torek, d. avgusta, katoličani: Roman, Našem ir; pravoslavni: 27. ju Liga. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Nezvesti Ekehart. Kino Ideal: Maroko. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczv, Mestni trg 4. in R%-mor, Miklošičeva cesta 20. Rut Vavpotičeva na turneji Ljubljana, 9. avgusta. Leto dni je zopet minilo, odkar se je naša nadarjena plesalka Rut Vavpotičeva vrnila v Pariz. Njen prejšnji angažmi je bi! pri sloviti plesalki in koreografinji Rubin-steinovi, ki je pa lani v začetku poletja razpustila svoj baletni zbor. Sprva je bil Rut brez angažmaja, kmalu je pa bila sprejeta v rusko opero in postala je Članica baleta slavne Nižinske. Vodstvo ruske opere je prevzel šaljapin. Največje uspehe je dosegla ruska opera leto« poleti, ko je v Operi ComiQue v popolnoma novih inscenacijah (Chasall in Leurencin) vprizorila >Borisa Godunovac, >Kneza Ii?or-jac, Rimskega Korzakova >Mozarta< in Sa-lieri« itd. šaljapin in ves njegov zbor je bil deležen največjega priznanja, kritika vseh pariških listov se je o slovitem pevcu ter baletnem zboru izražala le v superlativih in. povdarjala, da je bil nastop ruske opere v Parizu višek gledališke sezone v PariziL Posebej je še kritika podčrtala baletni zbor Nižinske, ki je nastopila z Bethovnovimi varijacijami, Bachovimi etudami, z Ravel-lovim > Bol ero m« itd. V baletnem zboru, kjer je Nižinska zbrala le najboljše in najbolj nadarjene plesalke, je nastopala tudi Rut, večkrat kot solistka. Ko je lotes v juniju ruska opera zaključila svojo sezono, se je sedem članic baletnega zbora, med njimi tuđi Rut, pridružilo znameniti ruski umetniški dvofiei W Poneka - Alperov, k! je priredila večjo umetniško turnejo po Franciji, po slovitih njenih letoviščih ob francoski rivijeri itd. Najprej je skupina nastopRa v slorvtem letovišču Deauvillu. Zanimivo je — tako piše Rut domov — da je bilo letovišče letos v primeru z drugimi leti zelo slabo obiskano. Močno je vpilvaa svetovna gospodarska kriza, kar je pa btlo gostov, jih je pregnalo neprestano slabo vreme. Deževalo je dan za dnem. Iz Deauvilla je zbor odpotoval v Biaritt, kjer je nastopal delj časa m žel večer za večerom nedeijeno priznanje. Kritika je povdarjala, da je bH nastop tega zbora med najboljšimi, kar jih je videl Biaritz v zadnjih letih, In kdor ve, kaj zahteva Biaritz, kjer se zbira najbolj razvajeno občinstvo vsega sveta, si lahko misli, da je moral biti nastop zares učinkovit, da je ljudem tako ugaJaL Iz Biaretza je zbor odpotoavl v San Remo, kjer nastopa prav tako z velikim uspehom, iz Rema se bo pa turneja nadaljevala po vsej Italiji • Iz Novega mesta _ Nogo si je zftomiL 76 let etarl nžttkar Janez As, doma Iz Gornje Straže, občina Prečna pni Novem mesta, si je v nedeljo popoldne kar na lepem zVomfl desno nogo v stegnu. Is Mera je namreč u£k> malo jagnje in domači so ga ioviTl. TJ&fetkar As pa je stal v drvarn.ici tn ko je jaenje priteklo rnlimo njega, se Je htero okrenR, da bw ga zgrabil za kozrrh, pa je med tem izgubil ravnotežje, omahnil in padel. Pri padcu si je poškodoval nogo. Takoj je nits-141, da sf je zlomil glavno kost tn zato je zahteval, naj ga takoj odpeljejo v bolnico v Kandijo, kjjer se zdravi. _ Naglica ni nikjer aobra. Gosp. Von- čina Vladimir, krojaški pomočnik iz Sml-hela pri Novem mestu, je bH natakar na nedeljski gasilski zabavi. Ker ee je preveč trudn, da bi vsakega gosta čim hitreje postregel, je vse popoldne tekal semtertja. Zvečer ga je pa zadela nesreča; stopil Je namreč nerodno in si zvH levo nogo v členku. Ker je bfla takoj na mestu zdravniška pomoč, mu nI bilo treba v bolnico, temveč so ga odpeljali domov, kdor se zdravi. _ Z m ozn ar jem se je obetrelH. V bol- ntšniloo v Kandljo so pripeljan 7. t. m. Karla Hočevarja, šolskega učenca, iz Za-puž, občLna Orehovica. Otroci so dobili nekje star možnar, ga napolnili s smodnikom ter se prerekati, kdo ga bo zažgal. lUetni Karel se je približal nabitemu mož-narju z vžigalico in takoj je dobil ves naboj v glavo in v desno roko. Poškodbe na glavi so zelo nevarne, pa tudi na desnici niso ravno malenkostne, saj mu jo je skoraj vso razmesartlo. StarSI, shranjujte orožje in nevarne reči sploh, da jih ne dobe v roke otroci! Iz Celja _c Poskus samomora. V nedeljo 7. t. m. dopoldne je 211etni delavec Ivan K. v Levcu pri Celju z domačimi sporeltel. To ga je tako razburilo, da je pograbil nož in »i ga zasadil v levo stran prsi tik pod srce. Težko ranjenega Ivan K. so lirepeljail z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico. —c Preložen občni zbor. Steklarska zadruga v Celju je preložila svoj redni letni občni zbor, ki bi se moral vršiti na praznik 15. t m. ob 8. zjjutraj v hotelu >Pošta«, na nedeljo 28. t m. —c Izgubljeno. Na Cankarjevi ceati je bila v petek 6. t. m. Izgubljena usnja ta denarnica z manjšo veoto denarja, na poti 1» mesta do Jožefovega hriba pa zlata damska zapestna ura. Najditelj naj odda £b-gubljena predmeta pri preda to jnižtvn mestne policije. Dnevne vesti Dva praznika naših kolesarjev Otvoritev novega dirkališča — Proslava 5-letnice kolesarskega dni štva »Ljubljanice« * — Naši strojevodje v Brnu. V nedeljo popoldne se je pripeljalo s posebnim vlakom v Brno 136 jugoslovenskih strojevodij z rodbinskimi člani. Na kolodvoru bo sprejeli in pozdravili goste mnogi češkoslovaški strojevodje, godba je zaigrala obe državni himni, potem so pa pozdravni goste v salonu i. razreda predstavnik: Brna, federacije strojevodij ter češkoslovaško -jugoslovenske lige. Za pozdrave se je zahvalil predsednik strokovnega udruženja jugoslovenskih strojevodij Petrovič. Fede-racija češkoslovaških jugoslovenskuh strojevodij iln Češkoslovaško - jugoslovenska liga sta priredili gostom na čast banket, ki so se ga udeležili številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti, mesta tn raznih korporacij. — Opozorilo pevskim društvom. Pevska društva, ki se nameravajo udeležiti v nedeljo 14. t. m. proslave 401etnioe komponista Petra Jereba, obveščamo, da je dovoljena polovična vožnja Vsak udeleženec naj vzame do IjJtiae cel vozni listek, k! ga pa na postaji ne sme oddati. Na ve-sellčnem p-rostoru dobi potrdilo o udetež-bi, kar velja za brezplačen ->ovratek. — Nedeljski izletniški vlak na Dolenjsko je Imel prav zadovoljiv poset. Na Dolenjsko se je odpeljalo 450 (Izletnikov tn tnristov, prav toliko se jih je pa zvečer vrnilo. V enem tednu se je potniški promet izletniškega vlaka podvojil, kar je gotovo razveseljivo in najboljše jamstvo, da bo izletniški vlak na Dolenjsko ostal v prometu. _ Poljaki na Jadranu. V soboto je prispela v SpLlt veqja skupina Poldakov pod vodstvom ravnatelja našega tujskopromet-nega urada v Varšavi Motidlowskega. Iz Splrra so odpotovali Poljaki na Hvar, od koder krenejo v Dubrovnik. — Natečaj za zvaničnika (logarja) in. skupine. Razpisuje se služba zvaničnika (logarja) za gozdarsko-policijsko in nadzorno službo pri sreskem načelstvu v Ba-njaluki. Prošnje je treba poslati kmetijskemu oddelku banske uprave v Banjalu-ka do 1. septembra. — Razglas o neizročljivih poštnih pošiljkah za mesec junij 1932 je izšel te dni in je bil razposlan na vse pošte dravske banovine, kjjer je v prostoru za stranke občinstvu na vpogled. Naslovniki, oziroma rpošiljatelji teh pošiljk naj pridejo v enem letu od dne tega razglasa po nje, ker bo sicer poštna uprava te pošiljke čez leto dni na javni dražbi prodala. Če so brez vrednosti, pa uničila Izkupiček za prodane pošnUke je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljnjih dveh let, potem pa zapade v korist poštni upravi. _ Poštninska prostost za pošiljke Narodne banke. Uradno se razglaša, da so Narodna bajjka lin njjene podružnice oproščene poštnine za vrednostne pakete, ki jih pošiljajo v medsebojnem prometu ali pa na državne blagajne. Pod vrednostnimi paketi pa se seveda razumejo tudi vrednostni vrečniki, če so pravilno opremljeni. — Denarne pošiljke za Veliko Britanijo. Finančni minister prepoveduje pošiljanje denarja v Veliko Britanijo, njene domin i-jone in kolonije preko Poštne hranilnice na čekovni račun št. 545.020. — Velesejmske legitimacije za inozemstvo. Za one, ki žele potovati na jesenski ljubljanski velesejem od 3. do 12. septembra iz Avstrije ali preko Avstrije, naj naročajo svojci, ki žele poslati legitimacije soixxlnikom ali znancem v inozemstvo, samo pri uradu ljubljanskega velesejma v Ljubljani. Te legitimacije vsebujejo tudi takozvani »Z&hlblatt«, ki je za potovanje v Avstriji potreben, dočim navadne legitimacije nimajo tega vložka. — Oddaja zgradbe drenaže se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 18. t. m. pr> inženjerskem oddelku komande dravske divizidske oblasti v Ljubljani. OgJas je na vpogled v pisarni Zbornuce TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. — Prodaja. Dne 18. t m. se bo vršila pri dravski žandarmerljski komandi v Ljubljani licitacija glede prodaje 1855 kg raznih krp in 708 parov iznošenih čevljev. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. — Dobava. Dne 20. t. m. se bo vršila pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za čas od 1. oktobra 1932 do 31. marca 1933. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri usti komandi. — Zakiopoe znamke. Zaklopne znamke ▼ lični obliki je ravnokar izdala uprava ljubljanskega velesejma v propagandne namene za svojo letošnjo prireditev >Ljub-Ijana v jeseni«, ki se bo vršila od 3. do 12. septembra. Vinjete so na razpolago v slovenskem, srbskem, nemškem in francoskem besedilu. Podjetja itd. naj jih izvolijo zahtevati od urada velesejma v Ljubljani, ki jih jim bo takoj brezplačno rade. volje dostavil. _ Delakov >Hlapec Jerneje v Zagrebu. Prejeli smo: Radnička komora v Zagrebu je povabila >Delavski oder« in govorni zbor >SvobodeHlapec Jernej«, katero je po povesti Ivana Cankarja mogočno upodobil režiser Ferdo Delak. Za to gostovanje, k; nomeni veliko kulturno dejanje, *e režiser Delak zbor znatno povečal. Upajmo, da bo to gostovanje zavrglo ono slabo mnenje o slovenski gledališki umetnosti, ki je nastalo v Zagrebu po gostovanju raznih obrazuikov, in da bo >Delavski oder« a režiserjem Delakom dostojno reprezentira; slovensko delo. Izšla je tudi knjiga z ilustracijami, ki so priobčene mesto režiserskih pripomb k igri. _ Objave SPD. V četrtek 11. tm. ob 11. se bo vršila blagoslovitev spomenika pokojnemu Muilerju Iz Monakovega na pokopa1, šču v Mojstrani. Vabimo Canstvo, da se v čim večjem številu u delež, tega odkritja. — SPD je prejelo pritožbo, da turisti kriče In ukajo po lovskih revirjih. Naj v bodoče to opuste! — Medvede. Nedeljska sokolska prireditev je lepo uspela Pričela se je ob 4. popoldne in je trajala pozno v noč. Telovadni nastopi so se prav dobro obnesli. Za veselo razpoloženje je skrbela ielezni-čarska godba is Ljubljane. — Letos imamo znatno manj letovišč arjev ko lani in predlanskim. Povsod se poznajo posledice gospodarske krize. Gostilne so prazne, trgovine pa mrtve. Tako živimo iz dneva v dan in pričakujemo boljših časov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih izprememb. Včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. čudno je, da Imamo letos skoraj vse poletje najhudšo vročimo v Ljubljani. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Ljubljani 30, v Skoplju 29, v Splitu 28, v Zagrebu 27, v Mariboru in Sarajevu 25, v Beogradu 24 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.6, temperatura je znašala 15 stopinj. — Od ključavničarja do milijonarja. V Subotici se mudi že več dni zanimiv gost Lajoš Katona, po rodu Madžar, ki se je ilzselil pred 32 leti kot siromašen ključavničar v Ameriko. V Los An^Resu ima zdaj velike tovarne, poleg tega pa še veliko posestvo in mnogo denarja »Ima 6ina in-ženjenja, ki mu vodi tovarne. S seboj je prinesel mož okrog 300.000 Din, ki juh je povečini pustil svoji sestri. — Težka avtomobilska nesreča pri Brežicah. V petek zvečer se je pripetila na mostu pri Brežicah avtomobilska nesreča, ponesrečila sta se trgovec z usnjem Mav-ro Neumann in obrtnik Alojzij Strašček, oba iz Samobora. Avto se je s tako silo zaletel v železno ograjo, da jo je prelomil in se zavalil v jarek. Neumann in Strašček sta odnesla precej težke poškodbe. — Obup živčno bolnega. Včeraj popoldne si je hotel v Zagrebu končati življenje policijski stražnik Franjo Tkalec. S puško se je ustrelil v glavo in se tako težko ranil, da ni nobenega upanja, da bi ostal živ. V obup ga je pognala neozdravljiva živčna bolezen. — Dve nesreči. Ludvik Tome, 26-letni hlapec iz Zagorja, se je včeraj popoldne peljal na kolesu. Med vožnjo se je zaletel v konfin in priletel s tako silo na tla, da je nezavesten obležal. Pretresel si je tudi možgane. Prepeljali so ga v bolnico. — Druga žrtev nesreče je postala posestnikov a hčerka Frančiška Arharjeva iz Žirov pri Logatcu, ki je padla z voza in si zlomila desno roko. Tudi njo so prepeljali v bolnico. Iz Ljubljane _-lj Ljudevit Vencajz umrl. V nedeljo popoldne je v Ljubljani na svojem domu umrl g. Ljudevjt Vencajz, vpokojeni nad-revident državnih železnic. Z njim leže v grob mož, ki se je mnogo udejstvoval v našem [javnem življenju. Pokojni je bil sin odvetnika in državnegp poslanca dr. Vencajza. študiral je v Ljubljani realko, potem je pa stopil v železniško službo. Služil je v Nabrežini, Trbižu in Trstu, končno je pa prišel v Ljubljano, kjer je kmalu po prevratu stopil v pokoj. Pokojni je marljivo deloval v razrnh stanovskin železničarskih in tudi delavskih organizacijah delj časa in to baš v najhujši stanovanjski krlizi je vodil od pokrajinske vlade za Slovenijo ustanovljeni stanovanjski urad, bil je pa tudi predsednik Društva stanovanjskih najemnikov in tatfnik Zveze zadruge avtobusnih podjetnikov v dravski banovini. Svoječasno je bil tudj tajnik Matice Slovenske. Zapušča ženo in dve I hčerki. Pogreb se bo vršil danes ob 16. iz hiše žalosti, Zelena jama, Prešernova ulica 4. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! —Jj Radmila Cica llićva na zadnji poti. Včeraj ob 16.30 se je zbrala pred mrtvašnico pravoslavne kapele velika množica znancev in prijateljev, da spremijo prerano umrlo hčerko divizijonarja Iliča Radin ilo Cico na zadnji poti. Ko je prota Dior-dje Budimlr opravil žalne obrede, so častniki dvignili krsto in jo prenesli na voz, nato se je pa začel pomikati žalni sprevod. Za nosilci križa je stopala vojaška godba, ki je vso pot svirala turobne Za'o-stinke, sledil je Sokol Moste s praporom tn zastopniki SKJ ter drugih ljubljanskih društev, potem so pa naredniki nosili 25 prekrasnih vencev, ki so jih poklonile razne organizacije, društva, častniki, župan dr. Puc itd. Za pevci in svečeniki z asistenco se je pomikal voz s krsto, za katero so stopali užaloščeni sorodniki, njim pa so sledili najodličnejši predstavniki naše javnosti, med njimi ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, župan dr. Puc, predsednik konsorcija >Jutra< g. Ribnlkar, general Dr agom i r Popovič, starosta JGZ Josip Turk, policijski upravnik g. Kerševan, predsednik zdravniške zbornice dr. Rus, predsednik Maloželezniške družbe dr. Fet-blch itd. žalni sprevod je krenil na kolodvor, kjer so oficirji prenesli krsto v vagon. Vlak je odpeljal krs < z zemskimi ostanki pokojne v Beograd, kjer bo Radmila položena k večnemu počitku. _Ij Starinska hiša nasproti nebotičnika, na vogalu Gajeve ulice in Dunajske ceste, bo kmalu padla Večina najemnikov se je že izselilo, med njimi je tudi, kot znano, pevsko društvo >Ljubljaneki Zvon«, ki so ga vzeli pod streho v Mestni đom. Stanovalci so uboinejši ljudje, ki ne zmorejo visokih najemnin v novih hišah ter se ne bodo izselili baš s veseljem. Včeraj so začeli delavci mestnega gradbenega urada odkrivati dvoriščni objekt ob Gajevi ulici. V trgovCni >Berko« ob Dunajski cesti se. pripravljajo na selitev, nekateri stanovalci pa prodajajo pohištvo la druge predmete, da se bodo lalje selili. _lj Saznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v Času od 1«. do SI. julija: Ml a žensko krilo, alpaka cigaretna doza s monogramom >B. M.«, ročna torbica, v n#ej poteg malenkosti tudi legitimacija, glaseča se na Brsta Rika; alat ženski poročni prstan s gravuro >L P. 22. IL 1925«; 40 Din; 400 JXa; temaorjava ročna torbica, v njej 10 Din in postni odrezek na ime Marija Pagoa. Dol Lendava; mari bel psiček, ki ima na glavi rmeno liso; siv moški klobuk; denarnica z 290 Din; 2 kolesi; 4 pouiklane okovi za omare; ročna torbica, v njej 3 ključu in razne malenkosti; pred p as a ik; uradniška legitimacija, glaseča se na Marijo Miškot in nalivno pero >Watermansc _ V železniških vozovih so se naš'! t!-le predmeti: 18 dežmlkov, 7 palic. 9 klobukov, 3 knjige, 2 damska plašča, moški plašč, pozlačena damska zapestna ura. ženski suknjič, kovčeg obleke, hleb bira, otroški koš, stara moška bluza, prstan, vreča postel&nfcne, par starih čevljev, 2 damska pasova, boa - lisica, zavoj starin čevljev, zavoj perila, aktovka, damski kostum, blnokel. damska ročna torbica, otroški suknjič, steklenica slivovke, par damskih rokavic, fotograf, 2 kavni žlički, denarnica in škatlja sveže kosumlje. _lj Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih upravi policije v času od 16. do 31. julija: delavska knjižica, v njej C50 Din, krstni list, domovnica in šolsko spričevalo, vse glaseče se na ime Milovan Knežević; srebrna ženska zapestna ura; zastava avtokluba; zastavni list o zastavljenem zlatem prstanu in zlati verižici; zlata zapestnica z obeskom v obliki lešnika; denarnica, v njej 92 Din, 2 legitimaciji, glaseči se na ime Vanlč, itn ček; 105 Din; angleška knjiga; delavska knjižica, glaseča se na ime Jože Praznik; čsl. počni list in vojaška knjižica, zidarska knjiga, domovnica, vse glaseče se na ime Josip Zar, in 200 Din; delavska knjižica, glaseča se na ime Albin Mevlja; moški športni pisani suknjič; zlata zapestna verižica; denarnica s 50 Din; listnica s cca. ,7000 Din; zastavni Iisu.j št. 16.846, 16.447 in 16.848; zastavna listka št 1315 In 5493; šoferska izkaznica, tipno spričevalo »In potrdilo o državni banov, in ~iestni taksi, vse glaseče se na Hribar; zastavni list št. 2877; 2 mali plišasti preprogi; zavitek temnorjave in zelene svile; zastavni list št. 10.392; 10.000 francoskih frankov in 200 lir; 2 zlata prstana, poročni, 1 s 3 rubini in gravuro >F. L. 1922*: zlata zapestna ura v obliki deteljice; 600 Din; avstrijski potni list, glaseč se na ime Rehes Samuel; torbica, v njej denarnica s 500 do 750 Din, 4 žepni robci in razne ma'enkosti; srebrna ura, v notranjost*, posvetilo pevcev 3n pevk >Ljub"»jamsk>3^H Zvon?;; zlata oča'a in zlata ženska broška z vtisnjeno žensko glavo. __lj Vojaški obvezniki, ki so pristojni v Ljubljano in so svoje vojaške knjižice oddali v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7, pa jih doslej še niso dobili vrnjenih, se pozivajo, da pridejo najkasneje do 12. t. m. ponje. Po tem roku se bodo oddale vse preostale knjižice pristojnemu vojaškemu oblastvu, ki bo pozvalo prizadete obveznike na zagovor in jih občutno kaznovalo po voj. kaz. zakonu. _lj Pevsko društvo >Ljubljan»ki Zvon«. Danes in jutri vaja mešanega zbora za nastop v četrtek 11. avgusta v radiu. Vabimo vse pevke in pevce, da se teh vaj In nastopa polnoštevilno udeleže. V nedeljo 14. svgusta bo Jerebova proslava v Litiji. Pozivamo naš pevski zbor, da se je po možnosti udeleži. Polovična vožnja_ Vlak vozi iz Ljubljane ob 13.43, povratek iz Litije z vlakom ob 21.12. _ Odbor. _lj Za propagandni izlet v Gerovo in čabar, ki ga priredi Ljubljanski Sokol 14. in 15. avgusta, se je treba prijaviti nepreklicno do četrtka 11. t. m. zvečer v društveni pisarni. Stroški za vožn-jo in prehrano 75 Din se morajo založiti s pni javo. Bratje in sestre, pridružite se temu pomembnemu izletu. — Uprava. —y Belokranjci! Društvo >Bela Krajina*: v Ljubljani bo imelo v sredo 10. t. m. ob 8. zvečer sestanek v gostilni Aškerčeva klet v Aškerčevi ulici št. 1. Pozbva-mo vse člane in članice, da se sestanka gotovo udeleže. — Odbor. —lj Popravek. V včerajšnjem poročilu o vlomu v Tavčarjevi ulici je nastala neljuba pomota. Poročali smo, da je bilo vlomljeno v blagajno Kmečke posojilnice, pravilno bi se pa moralo glasiti, da je bilo vlomljeno v blagajno Kmečkega in posojilnega doma. —lj Obnova delavnic ns gorenjskem kolodvoru. Ko je bilo kolodvorsko poslopje renovirano, je bilo treba še druge objekte obnoviti. Zdaj se obnavlja in popravlja pročelje delavnic nasproti kolodvora. —lj Dancing v hotelu >Tivo!i« dnevno do jutra Pester program! 430u —lj Trgovine na praznik. Trgovine bodo v ponedeljek 15. t. m. na praznik Martinega vnebovzetja ves dan zaprte. — Združenje trgovcev, Ljubljana, Pri revmatizmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Fran* Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Smola. — Kako to, da vaša gledališka dela nikoli ne pridejo na vrsto? — Ker pisem samo enodejanke, ravnatelj xni pa vedno črta eno dejanje. Posledice prenapornega dela. V nekem mestu je imel župan vsak dan na vratu do 40 civilnih porok. Jasno je torej, da je bil utrujen in raztresen. In zgodilo se je pri 41. poroki, da je smeje segel mladima zakoncema v roke, rekoč: Zbogom in — — — na svidenje. Slavnost otvoritve novega dirkališča, ki bo prihodnjo nedeljo, bo nedvomno ena največjih kolesarskih prireditev, kar smo jih kdaj imeli v Ljubljani. Zanimanje za to redkost je zelo veliko in povsod slišiš, kakšni bodo favoriti na teb dirkah. Treni* ran je in vse mrzlične priprave kar kipijo. Tu se menjujejo kolesa, tam pozicije, prestave; poskušajo se dolgi in kratki e> pri nt t, krajša in daljša brzinska vožnja, vožnja za motornim vodstvom itd. Za naše domače kolesarje je to pripravljanje prav tako kot v tujini na mednarodnih dirkah svetovnega pomena, kar pa ni Čudno, ker do «edaj jo naš dirkač le redkokdaj videl tovrstne prireditve v inozemstvu- Prijav z vseh strani se je zbralo že dokajšnje število, kar pa je gotovo, da se bodo i6te v zadnjih dneh podvojile in bodo končno sestavljale tako pestro kolono, s katero bo precej opravka. Vsi konkurenti se namreč pehajo za krasnimi nagradami. ki presegajo vrednost 14.000 dinarjev in med katerimi prednjači glavna nagrada g. Frana B a t j e 1 a, t. J. prvovrstno dirkalno kolo za prvaka v glavni dirki. Omenjeno kolo že nekaj dni krasi tovarnarjevo izložbo na Karlovški cesti. Tej nagradi sledi Šest dragocenih pokalov, iu sicer: darilo dr. Faturja, tvrdke Banja i, »Športnega listac, tvrdke Viktor B o h i n ec, tvornice ogledal »Spec-t r u m« d- d. po svojem upravniku g. Josipu C i g 1 a r j u. dentista tehn. Leopolda S m e r k o 1 j a. Dalje še okrog 40 a rug i h raznovrstnih in dragocenih daril, katerih del so velikodušno poklonile razne naše tvrdke in o katerih bo še govora. Nagrade so delno razstavljene v vogalnem izložbenem oknu Tiskovne zadruge v Solenbur-govi ulici in so na vpogled in občudovanje cenjenega občinstva, kar ga bo brez oklevanja tudi vleklo v nedeljo 14. t. m. na dirkališče, da vidi, kdo in v kakšni borbi bodo srečni priboritelji lepih daril. Konkurente bomo imeli priliko videti že v kolesarskem sprevodu, ki bo ob pol 14. s Kongresnega trga z železnirarsko godbo na čelu na prireditveni prostor. Ob tej priliki se vsi dirkači naprošajo da bodo točno ob 13. zbrani na Kongresnem trgu ter da Čimprej pošljejo svoje prijave vsi oni, ki jih še niso. ★ proslava 5 letnice >Ljubljanice< ki se je vršila v nedeljo v Dobrunjah, je potekla v popolnem zadovoljstvu. Nadvse lepo so izpadle kolesarske dirke glavne skupine, juniorjev, novincev in ua dirke kolesark. Ker je šlo pri glavni in juniorski dirki tudi za prvenstvo društva, so se ko-rajžni fantje Še bolj potrudili za čim lepši uspeh. Tako je na primer pri prvorazrednih dirkačih še vedno na površju prvak >Ljub-ljani« Pavle S m r e k a r. ki je svoje prvenstvo v nedeljo še posebno potrdil, ko je skupaj z drugimi prevozil težavno 110 kilo- Železniški vpokojenci in invalidi Ljubljana, 9. avgusta. Železniški upokojenci državne in južne železmice so imeli svoje lastne fonde, v katere so bili obvezani vplačevati predpisane prispevke. Ti prispevki so se plačevali v zlati valuti. Fondi so imeli namen preskrbeti d oslu ženim in službe nezmožnim železničarjem zadostno in primemo pokojnino za njihovo preživljanje. V povojnih razmerah so pa prišli upokojenci pri nas v najbednejši, naravnost obupen položaj. Miloščinarji z družbeno provizijo žive v obupnem položaju, ker poleg svoje malenkostne pokojnine prejemajo draginjske do-klede 2 Din duevr.o. Železniškim invalidom, ki so bili pod Avstrijo, se še do danes niso prevedle kronske nezgodne rente in prejemajo za prejšnjih 100 zlatih kron 25 Din mesečno, dočlcn so se onim železniškim invalidom, ki so bili pod ogrsko krono, njihove nezgodne rente prevedle vsaj al pari že dne 1. avgusta 1927. Zakaj so od te prevedibe izostali oni železniški invalidi, ki so bili pod Avstrijo, nam je neraizumljivo, ker oboji prejemajo rente od železniške direkcije v Zagrebu na račun prometnega ministrstva. Železniškim invalidom, ki so zaradi nezgode morali zapustiti službo, bi se njihove nezgodne rente morale urediti na isto kupno moč, kakršna je bila pred vojno, pri odmeri dragi«j-skih doklad bi se moralo ž njimi postopati enako, kakor z onimi, ki so doslužili polna leta, pri voznih ugodnostih enako z onimi ki so doslužili 20 sli več let. Ukinila se je tudi rodbinska doklada po 16. letu za one otroke, ki se uče obrti, ni se upoštevalo, da te otroke ves čas učenja vzdržujejo starši. Upokojencem, ki so prideljeni finanSni direkciji v Ljubljani za nakazilo pokojnin, se ista zadnje mesece zelo neredno nakazuje. Posledica tega je, da upokojenci ae morejo pravočasno poravnati najemen in, računov v trgovini ter si preskrbeti drugih potrebščin za vsakdanje življenje. Vdove z otroci so zaradi nerednega nakazovanja pokojnin v zelo težkem položaju. Nujno ie potrebno, da se nakazovanje pokojnin redno vrši vsakega prvega v mesecu. Ako m dokler je pa to nemogoče, bi bilo želeti, da finančna direkcija vsak mesec potom dnevnih časopisov razglasi, kdaj se bo nakazalo izvršilo, da bodo obveščeni hišni gospodarji, trgovci in upokojenci. Vsem železniškim upokojencem in vdovam se je odvzela prislužena in zajamčena pravica neomejene režijske vožnje, zato so upokojenci pahnjeni še v večjo bedo, ker se morejo poljubno do svojih sorodnikov, znancev aH zadrug, da si nabavijo živlien-ak*h potrebščin. Pri tej krivici se sklicujemo tudi na proglas takratnega ministra g. Veiimrje Jaakovioa. k! je obljubili, da ostanejo vse prHottjene pravice nedotaknjen«, metrsko progo s povprečno hitrostjo nal 31 km na uro. Dirkači so namreč startali ob 10. na Dolenjski cesti pri km 4. Takoj v začetku so vzeli zelo oster tempo proti Višnji gori, nakar so krenili proti Litiji. Neglede na precej posuto cesto med Plusko in Šmartnim so dirkači krepko nadaljevali, dokler se P. Smrekar po klancu VVagen-šperku vozeč zaradi nekih otrok ne prekucne, ko se je pravkar odtrgal od skupjne za kakih 200 metrov. Ob tej priliki ga prehitita Rozmina in Anžič, ki pa ju je Pavle na treh kilometrih že dohitel Privozivši tako do lepe ceste pred Senožetmi, zamenja Smrekar večjo prestavo, vsled česar zaostane, toda ne za dolgo, kajti v dveh kilometrih sta ubegleca že v rokah, nakar vsi skupaj drvijo proti cilju v Dobrunje. kamor so prišli že pred godbo, ki bi jih morala na cilju sprejeti. Sprejemni komad so jim godci topot zaigrali v hrbet namesto na cilju, kjer je bilo zbranih dokaj gledalcev. Malo pred ciljem je Pavle v lepem sprintu prehitel Primorjaša Kozmino ter ga držal za kolo razlike do same črte. Takoj za njimi sledita Ljubljaničana Ivan An-žic in pa Bernard Smrekar. Vsled padca je nekoliko zakasnel Primorjaš Milko Špaca-pan. P. Smrekar je prevozil proso 110 km v času 3:31.41. Tudi juniorji so se na progi 80 km zelo dobro odrezali, kajti povprečna brzina zanje 32 km na uro je prav pohvalna. Startalo je teh fantov 15. ki so iz Dobru n j proti litiji vozili skupno. Ko so pa močnejši potegnili, se je skupina raztegnila in v Litijo privozi skupno le 9 dirkačev, ki jih je skoraj ves Čas vodil vztrajni Gartner. Nekaj za Litijo so se Gartner, K. Kesič in Brajnik odtrgali od ostalih iu dirjali naprej sami. Kesič si na nekem klancu pri Zalogu pridobi kakih 100 metrov. Nadaljujoč pa nf> more držati tempa zaradi izmučenosti (fant je namreč pred nekaj urami vozil tudi na >Diskovih« dirkah v Domžalah) ter je moral kloniti pred Gartnejem in Brajni-kom, ki sta menjaje se pogosto v vodstvu, prispela na cilj dosti pred ostalimi. Prvi je torej bil Brajnik (Ilirija) v Času 2:33.00, 2. Fr. Gartner (Ljubljanica) 2:33.0*, 3. K. Kesič (Hermes) 2:37.00, 4. Zaje (Triglav), 5. Bezlaj. Skupina novincev, ki je vozila progo 20» km, je prispela na cilj v sledečem redu: 1. A. Lampič (Ljubljanica) 0:f>3.22, 2. Fr. Hribernik (Hermes) 0:53.30, 3, Fr. Jager (Ljublj.) 0:53.32. Skupina kolesark na progi 4 km: 1. Min-ka Nekrsta 0:09.30, 2. Ivanka Žabjak 0:09.25, 3. Brigal i ja Pov.šek 0:09.40. Prvenstvo kluba si je letos priboril zopet Pavie Smrekar, ki ga nosi že od ustanovitve kluba. Juniorski prvak pa je za letos Franc Gartner. — Po dirkah se je v prostorih gostilne g. Patemostra razvila vesela domača zabava. Na podlagi navedeniih dejstev smo bffi primorani, da se tem potom ponovno obračamo na kr. vlado, gospode senatorje sa narodne poslance in prosimo pomoči. Pričakujemo, da apel ne ostane znova glas vpijočega v puščavi. Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani Tragedija na morju Včeraj se je pripetila bHzu Carmesa na morju tragedija, ki je ztradtia veliko senzacijo. Ko ie luksuzna jahta >Blue Crest«, katere lastnica je filmska igralka Alice Cosea, prjpllula nekaj kilometrov od Canmesa, je prispela k jahti, na kateri je bila odlična pariška družba, majTina ladjica, ki jo je veslal mlad mož. Nekaj trenutkov nato so začuli kopalci revolverski strel in videli, da se je čoln prevrnil. Mož v čolnu je bil poročnik bojne ladje Victor Pokrt, ki si je pognal kroglo v glavo Skozi usta. Takoj nato je pripiulo na kraj nesreče nekaj v bližini mudečih se ribičev. Obenem z njimi je prišel tudi poveljnik orožniške postaje. Po doigem prizadevanju se je posrečilo potegniti truplo iz morja in ugotoviti, da je mrtvec res poročnik Pohrt. V poročni-kovem žepu so našli dve pismi, ki dokazujeta, da je poročnik izvršil samomor zaradi nesrečne ljubezni. Samomorilec je lani potoval po centralni Aziji. Na čelu ekspedicije je bil Georges Hart, ki je takisto končal tragične smrti. Pokojni Victor Point je takrat zapovedoval drugi skupini avtomobilov, ki so raziskovali Mongolijo in puščavo Gobi. Za svoje uspehe in zasluge je bil odlikovan s križem legije časti. Nesrečni samomorilec je bil v sorodu z generalnim tajnikom francoskega ztinanjega ministrstva PhiHprpom Ber-the lotom. Sin očeta čez prag.,. Novo mesto, 8. avgusta. Snoči okrog 11. se je pripetila v Vavti vasi pri Straži velika nesreča. Popoldne no lepo uspeli plavalni tekmi, ki jo je priredilo Društvo kmečkih fantov in deklet pri Straži, se je vršila pri g. Vinterju domača zabava. Poleg drugih je prispel na zabavo tudi okrog 70 let stari posestnik Jože Pire, ki se je ob 28. vrnil v družbi svojega soseda Bavdesa domov v Vavto vas. Posestnik Bavdes, ki je starega onemoglega Pirea podpiral, je pričel pred hišo klicati Pirčeve. ki so že spali, nai odpro vrata, da bo mogel oce k počitku. Na klice ie prišel odmirat Pirčev sin, 311etni Jože. Ni še znano, kaj je bilo tedaj mlademu možu, da je pograbil očetovega spremljevalca fn ga pahnil z dvojnih predveinih stopnic na tla, nato pa 5e svojega očeta, ki |e obležal brez zavesti. Bavdes se ie kmalu dvignil s tal; ko je videl, da le*i stari Pire nepremično, je za- klical sinu: >Pripravi za očeta pare, laz pa grem po orožnike.« Mož ge je res odpravil proti Toplicam, da bi zadevo prijavil orožnikom, ker pa lih je le na potu slučajno srečal, se je žnjimi vrnil v Vavto vas, kjer so orožniki zaslišali sina. Oče Pire je davi umrl. _____21 Roman. »Neverjetno, nepričakovano, toda nepremagljivo naključje, — je pisal mladi častnik, — »je krivo, milostiva gospa, da vam ne morem vrniti pisem tako, kakor sem bil obljubil. Toda nikar se ne bojte. Saj bodo — to se pravi so že uničena. Nitri sledu ne ostane o prisegah, ki ste mi jih dajali, niti sledu o ljubezni, ki ste mi jo prisegali na vekomaj; nič ne ostane, kar bi moglo spominjati na sladke trenutke, ki sva jih preživela skupaj in ki so mi bili dražji od življenja same-BL Mirno lahko nastavite ustne svoje-mn možu, ustne, ki bodo pripadale odslej samo njemu. Niti dete naju ne bo več vezalo. Prisegel sem, da ne stopim nikoli več v vaše življenje. In držal bom prisego. Izbrišite si moje ime rz spomina, če more te.c Pismo ni brlo podpisano. Heleni je ostalo komaj toliko časa,