IZHAJA VSAK ČETRTEK UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni Čekovni račun Trst, 13978341 PoStnina plačana v gotovini
T E
D
N
K
NOVI LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1677
TRST, ČETRTEK 26. JANUARJA 1989
LET. XXXIX.
1789 -1989
Dvestoletnica
francoske
revolucije
Svetovna zgodovina ima za seboj veliko mejnih dogodkov, ki so tako ali drugače krojili usodo narodom in državam, posameznikom in skupnostim. Posebej to dobro pozna moderna evropska zgodovina, ki je spočela celo vrsto prelomnih idej, te Pa so nato odločilno vplivale na sam potek vojaške ter politične zgodovine zadnjih stoletij; od Lutrove reformacije dalje do francoske revolucije. Izven Evrope pa je nekaj let prej našla ugodna tla na ameriškem ozemlju, ko je prišlo do neodvisnosti Združenih držav Amerike; tako zlasti Ameriška deklaracija (Virginijska) o pravicah 12 leta 1776 ter nato Deklaracija o pravi-Cah človeka in državljana, ki jo je sprejela francoska narodna skupščina 26. avgusta 1789.
Slednja pomeni nekako temeljno listino, ki je izšla iz francoske revolucije in na niej slonijo ne le še današnja francoska u-stavna načela, ampak velika večina sodobnih demokratičnih držav. Res je že ang]e-ška Magna Charta Libertatum — Velika listina o svoboščinah — iz leta 1215 določila Nekatera bistvena načela ustavne države, ki še danes veljajo in pomenijo temelj angleške nepisane ustave. Ob vsem tem so se 9otovo oplajali tudi veliki politični misle-°i moderne dobe, tako zlasti Locke, Spino-Za in Hume, tik pred francosko revolucijo PQ zlasti Rousseau. In vsa kasnejša oz. sodobna evropska zgodovina in politični razvoj demokratičnega sveta temelji na teh
0snovah.
V naslednjih vrsticah ne bomo proslavljali ali obravnavali dogodkov izpred dvesto let nazaj oziroma razvoja takratnih Prizadevanj za zlom monarhičnega absolutizma in preustroj države v republiko. Zato pa si raje oglejmo vsaj nekaj principov, ki so v zgoraj omenjeni francoski Deklara-Qiji najpomembnejši in še vedno aktualni.
»Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter ®naki v pravicah ...« (1. člen) — V teh nekaj besedah je zapopadeno jedro človekove Enakopravnosti oziroma dve od znanih treh 9eseZ revolucije (svoboda, bratstvo, ena-zost). Ta pomembna izjava, ki so jo predstavniki francoskega ljudstva zaobjeli v 9lavo Deklaracije o pravicah človeka in državljana, je kot nenaden blisk osvetlila temo takratnega političnega neba in odprla
dalje na 2. strani ■
JUGOSLAVIJA
na usodnem razpotju
V zadnjih dneh se je politični položaj v Jugoslaviji nevarno zaostril, saj je postalo očitno, da obstaja v Zvezi komunistov globoko razhajanje glede izhoda iz hude gospodarske, politične, družbene in moralne krize. Zlasti v južnih delih Jugoslavije, kjer je prišlo ponekod do pravega gospodarskega zloma, prevladuje prepričanj e, da je izhod možen le ob okrepitvi partije pod vodstvom energičnega voditelja, ki bi še okrepit princip demokratičnega centralizma s poveljniškim načinom dajanja nalog članom popolnoma poenotene partije, medtem ko so v razvitejših delih države, zlasti v Sloveniji in na Hrvaškem, sprevideli, da je rešitev le v nadaljnji demokratizaciji ob spoštovanju avnojskih principov jugoslovanske federacije.
Ob upoštevanju teh dilem si lahko nato lažje razlagamo zadnje dogodke v Jugoslaviji, zlasti še v Črni gori, kjer je na pritisk ulice prišlo do odstopa vseh oblastnih in partijskih organov, vprašanje pa je, kdo to ljudsko gibanje navdihuje in kakšni struji v jugoslovanski partiji prinaša koristi. Mandat za sestavo nove jugoslovanske vlade je bil sicer poverjen umirjenejšemu Hrvatu Anteju Markoviču, ki se odlikuje po velikih gospodarskih sposobnostih in izkušnjah, srbski kandidat Borislav Jovič pa ni prodrl. Nekatera govorniška izvajanja na konferenci vojvodinskih komunistov v Novem Sadu pretekli teden pa so jasno do-
kazala, da se Miloševič oz. ljudje, ki prisegajo na njegovo koncepcijo, nikakor niso odrekli unitarizmu in močni partiji, ki naj obvladuje vsa področja družbenega življenja. Šli so celo tako daleč, da so zahtevali takojšen sklic izrednega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in odstop njenega predsednika Stipeta Šuvarja, češ da preveč popušča različnim nacionalizmom in pojavom ideoloških odklonov. Še posebej hudi napadi in kritike so se pojavili na račun slovenskega političnega vodstva, ki naj bi po mnenju nekaterih govornikov ne bilo več sposobno zastopati koristi večine slovenskega naroda.
Kot odgovor na te kritike in napade lahko smatramo več govorniških posegov in razprav na zadnjem zasedanju Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je bilo zadnji ponedeljek v Ljubljani. Mnogi člani so izrazili zaprepaščenje nad nizkim tonom razprav vojvodinskih komunistov in poudarili pravico slovenskega naroda, da si sam izbira svoje voditelje brez nepotrebnih varuhov. Na zasedanju je tudi prevladalo prepričanje, da so v današnjem slovenskem in jugoslovanskem trenutku nujne določene oblike političnega pluralizma, ki so potrebne za to, da bi spodbudili najširše ljudske sloje in družbene skupine k sodelovanju pri razreševanju globoke krize. V tem okviru je torej
dalje na 2. strani 01
Slovenska gimnazija v Celovcu prejela Tischlerjevo nagrado
Koroški Slovenci so se v ponedeljek, 23. t.m., spomnili 10. obletnice smrti znanega in zaslužnega slovenskega koroškega politika, kulturnega delavca in šolnika dr. Jožka Tischlerja. Ob tej priložnosti sta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza priredila spominsko svečanost, na kateri sta podelila 10. Tischlerjevo nagrado Zvezni gimnaziji za Slovence, to je najpomembnejši slovenski kulturni ustanovi na Koroškem.
Dr. Jožko Tischler je bil ustanovitelj in prvi ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu, s katere so izšli domala vsi sedanji slovenski koroški javni delavci tako na političnem kot na kulturnem področju.
Spominske svečanosti so se začele z mašo zadušnico, ki jo je v župnijski cerkvi
v Zrelcu daroval prof. Zablatnik, prvi ravnatelj slovenske gimnazije po upokojitvi dr. Tischlerja. Med mašno daritvijo je kratko spregovoril Jože Kopeinig, ki je orisal duhovni lik pokojnega ravnatelja.
Predstavniki Kršč. kult. zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev, ki ga je dr. Tischler ustanovil leta 1949 in mu bil dolga leta predsednik, so nato položili venec na pokojnikov grob. Venec so položili tudi predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu. Predsednik NSKS dr. Grilc je ob grobu imel krajši govor, v katerem je opozoril na temeljne smernice političnega delovanja dr. Jožka Tischlerja. Tako je zlasti poudaril njegovo zavzemanje za enotnost koroških Slovencev
dalje na 2. strani ■
1789 - 1989
Dvestoletnica francoske revolucije
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 29. januarja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski o-der: »Carski sel« (Jules Verne); 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Janez Povše; »Gost v studiu«. Radijska igra; 15.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 30. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Tigrova duša — spomini na Alberta Rejca; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 V ponedeljek ob 12h; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 O-poldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Scipio Slataper: »Moj Kras« v prevodu Marka Kravosa;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 31. januarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Svet v črno-belem; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Detektiv Prismoda«, nagradna oddaja za mlade detektive; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Eugene Frangois Vidocq: »Moje pustolovščine;«	17.00	Poročila	in kulturna	kronika;
17.10 Mi in glasba; 18.00 »Slovensko pismo«. Pisna pričevanja slovenskih umetnikov; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 1.	februarja, ob:	7.00 Jutranji	radijski
dnevnik; 7.20	Dobro	jutro po	naše; 7.40	Prav)ji:a;
8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Eu~ene Frangois Vidocq: »Moje pustolovščine«; 15.16 V našem zaporu;	17.00	Poročila	in kulturna	kronika;
18.00 Literarne podobe: Večna ženska proza; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 2. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00 Roman v nadaljevanjih: Eugene Frangois Vi-docq: »Moje pustolovščine«; 15.17 Pri nas na obisku (pevci in skupine slovenske lahke glasbe); 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mešani zbor »Vilnius« iz Vilne na Litovskem; 18.00 Četrtko a srečanja: Mal’ položi dar domu na oltar — zanimivosti iz arhiva Ciril-Metodove šole v Trstu ob 1C0-letnici ustanovitve; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 3. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Koroški portreti; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Ženske in politika; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Pravljični svet v barvah«; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Eugene Frangois Vidocq: »Moje pustolovščine«; 15.19 Naši kraji in ljude; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 4. februarja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in de”el a kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Narava ima vedno prav; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Glas od Rezije«; 15.00 Zabavnoglasbeni program; 1700 Poročila in kulturna kronika; 18.00 »Zamislil sem si stvar za gledališče ali potovanje skozi čas.« Umetniški večer s Stanislavo Bonisegna; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg; na sodišču v Trstu dne 20.4.1954. štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst. ulica Rossetti 14, tel. 772151
■ nadaljevanje s 1. strani
nove razsežnosti državam, narodom in posameznikom. Čeprav je nato revolucionarni ustroj večkrat sam zapadel v huda protislovja in tudi kruto pogazil same temelje svobodoljubne deklaracije, pa je vseeno pomenil velik doprinos v novo obdobje političnega in družbenega življenja Evrope in sveta.
»Cilj vsakega političnega združevanja je ohranitev naravnih in nezastarljivih človekovih pravic. Te pravice so svoboda, lastnina, varnost in upor proti zatiranju.« (2. člen) — Gre za manifest politične in socialne svobode ter priznanje neodtujljivih pravic človeka, izhajajočih iz naravnega zakona.
»Načelo vse suverenosti izvira predvsem iz ljudstva ...« (3. člen) — S tem se sprejemajo načela o ljudski suverenosti oz. vrhovnosti, ki so ga sicer že prej, tudi razni krščanski filozofi novega veka v bistvu sprejeli. To je vsekakor slovesna potrditev pravic naroda in njegove vloge do države.
»Svoboda je v tem, da lahko storiš vse, kar ne škodi drugemu ...« (4. člen) — Gre za definicijo svobode, ki sicer ne zajema vseh njenih aspektov, vendar lepo odraža zlasti socialno pojmovanje iste. Je morda tudi variacija na evangeljsko »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!«. Ideja
■ nadaljevanje s 1. strani
v narodnopolitičnem pogledu in za sodelovanje z matičnim narodom, ljubezen do koroškega ljudstva in vero v božjo pomoč.
V avli slovenske gimnazije v Celovcu je bila nato slovesna podelitev 10. Tischler-jeve nagrade. Pred nabito polno dvorano so spregovorili ravnatelj prof. Vospernik, predsednik NSKS dr. Grilc, predsednik Krščanske kulturne zveze prof. Janko Zerzer in šolski nadzornik za slovenski jezik prof. Anton Feinig.
Dr. Grilc je poudaril, da sta NSKS in Krščanska kulturna zveza sklenila podeliti 10. Tischlerjevo nagrado Slovenski gimnaziji, ker gre za ustanovo, ki s svojim več kot tridesetletnim delom prinaša slovenski narodni skupnosti na Koroškem, predvsem pa mladini, vsestransko izobrazbo,
■ nadaljevanje s 1. strani
treba razumeti ustanovitev Slovenske demokratične zveze pred nedavnim v Ljubljani, okrog katere se zbira predvsem slovensko izobraženstvo, napovedujejo pa tudi ustanovitev še nekaterih drugih neodvisnih skupin, npr. socialdemokratske zveze. Po obstoječi ustavi in zakonodaji sicer ni možno delovanje tovrstnih organizacij zunaj Socialistične zveze, a je očitno, da tudi v taki obliki, v okviru SZDL, pri mar-
svobode je seveda tudi v svojih neštevilnih razlagah prej in potem, od strani mislecev ali ideologij in strank zadobila še druge podobe, vendar je prav v tej listini morda praktično in načelno stopila iz teorije v prakso, iz knjig in razprav v samo politično areno.
»Nihče ne sme biti vznemirjan zaradi svojega prepričanja, tudi verskega ne ...« (10. člen) — Zgovorna in jasna zahteva po eni od osnovnih pravic človeka, ki predstavlja bazo vsake moderne demokracije!
»Svobodna izmenjava mišljenja in misli je ena naj dragocenejših človekovih pravic ...« (11. člen) — Se dodatna, a vendar globoka deklaracija o eni izmed še danes marsikje teptanih pravic, ki predvsem iz človeka naredi — človeka oz. ga razlikuje od živali. Tisk, govor — danes sodobna javna občila — imajo v tem stavku svoje osnovno jamstvo za svobodni razvoj.
To je le nekaj odlomkov iz te zgodovinske listine in njenih sedemnajstih členov, listine, ki je vsekakor spremenila obraz političnemu in socialnemu življenju sodobne družbe. S tem pa sta poudarjena pomen in zasluga njenih očetov in nasploh prizadevanj premnogih, ki so v vseh časih in v vseh krajih tudi z žrtvijo doprinesli svoj delež k rasti in razmahu teh idealov!
a. b.
leto prirejal v okviru slovenske gimnazije govorniški tečaj, namenjen dijakom in dijakinjam, ki bo potekal pod pokroviteljstvom NSKS in Krščanske kulturne zveze ter pod strokovnim vodstvom slovenskih profesorjev.
Spominske svečanosti in podelitve 10. Tischlerjeve nagrade so se udeležili številni predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja na Koroškem, s Primorskega je prišla delegacija Slovenske skupnosti, ki jo je vodil predsednik Marjan Terpin; prisotna pa je bila tudi kvalificirana delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Na svečanosti je sodeloval mladinski pevski zbor Slovenske gimnazije pod vodstvom prof. Kovačiča.
sikom povzročajo nezaupanje in sume, kar pa je pogojeno s prvinami leninistične logike v sistemih realnega socializma.
Gre, kot vidimo, za resne in daljnoročne dileme v nadaljnjem družbenopolitičnem razvoju Slovenije in Jugoslavije, kako pa se bodo razpletle, bomo verjetno spoznali že v začetku prihodnjega tedna, ko se bo v Beogradu sestal Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, ki se tem vprašanjem ne bo mogel ogniti.
Slovenska gimnazija v Celovcu...
ljubezen do materinščine in narodno samozavest ter ponos. Na svečanosti je bilo spo-
ročeno, da se bo odslej iz te nagrade vsako brežino.
Predsednik tržaške pokrajine Crozzoli je pred dnevi obiskal občini Dolino in Na-
Jugoslavija na usodnem razpotju
Umrl je dr. Tine Debeljak
Umrl je Salvador Dali
»Salvador Dali je bil poslednji iz generacije ustvarjalcev, ki so zrevolucionirali umetnost našega stoletja. Ustvaril je svet poezije in paradoksa ter ga je za nas vse podal na čudovit način. Bil je Katalonec, povezan s svojo zemljo, Predvsem pa je bil umetnik, ki se je zavedal, kako važni sta provokacija in simbolika v nasprotju s težnjami po poenotenju, ki so tako značilne za naš čas«. Te besede je izrekel španski prosvetni minister Jorge Semprun, kmalu zatem, ko se Je raznesla vest, da je v 84. letu starosti umrl Salvador Dali, glavni in najvidnejši predstavnik nadrealizma, slikar nemira, iskalec čudaštva, genialen in nemiren.
Umrl je v svojem rojstnem mestu Figueras, kjer že nekaj let obstaja največja zbirka njegovih umetnin. Ta in še druga umetniška dela, ki Jih zapušča genialni Katalonec, bodo po vsej verjetnosti prešla v državno last, saj pokojnik nima direktnih potomcev, z edino sestro pa se je razšel, ko je ta nasprotovala njegovi edini, veliki Zlvljenjski ljubezenski zvezi z Galo Dimitrovno Dianarofovo, ki je bila tudi njegova umetniška navdihovalka.
Ta bežni zapis se ne more spuščati v analizo tako zapletene in duhovno tako bogate osebnosti, kot je bil Dali, ki se je ob slikarstvu z velikim uspehom preizkusil tudi s kiparstvom in z drugimi oblikami upodabljajoče umetnosti. Nje-Sova značilnost je bila, da je zapeljal na tako nenavadna stranpota, kot je oblikovanje draguljev. Celo v dekoraciji velikih izložb v New Yorku se Je preizkusil, segel pa je tudi na literarno področje in je med drugim napisal roman z naslovom »Zastrti obrazi«. Bil je dalje znamenit ilustrator in celo scenografije se je lotil, pri tem pa je postal prijatelj in sodelavec znamenitega špan-skega režiserja Bunuela. Z njegovo smrtjo se končuje veliko poglavje v sodobni zgodovini u-^etnosti, kot vsem velikim poglavjem pa je tudi te®u usojeno, da ostaja za vedno last človeštva.
Pripravlja se simpozij v Innsbrucku
Poleti je bil simpozij v Melku, na katerem se je zbralo več kot sto znanstvenikov in umetnikov iz vse Evrope in Amerike. Govorili so o ob-donavskih deželah, njihovi kulturi, literaturi, po-litiki in o perspektivah za prihodnost, ki naj bi bila sodelovanju med Zvezno republiko Nemčijo. Avstrijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško, Madžar-sk° in Romunijo bolj naklonjena kakor doslej.
Morda se motimo, a zdi se nam, da je vabilo na literarni simpozij v Innsbrucku v zadnjih dneh maja, ki smo ga pred kratkim prejeli, nekakšno nadaljevanje pozitivnih premikov v na-vezovanju stikov iz Melka. Srečanje v Innsbru-cku bo namenjeno zelo zanimivi temi »Znamenja časa v sodobnem romanu«. Med povabljenci le nekaj pomembnih evropskih romanopiscev. Naštejmo nekaj imen: beograjčana Predraga Pa-lavestro in Milorada Paviča, tržačana Fulvio To-niizzo in pražana Bohumila Hrabala.
Organizator tega srečanja je predstojnik In-stituta za primerjalno književnost univerze v Innsbrucku jugoslovanski rojak dr. Zoran Konstantinovih, mednarodni uveljavljeni izvedenec za literaturo. Konstantinovič že vrsto let deluje
dalje na 8. strani ■
V Buenos Airesu v Argentini je 20. t.m. umrl najvidnejši predstavnik starejše generacije slovenskih kulturnikov v zdomstvu dr. Tine Debeljak. Imel je 85 let, v svojem plodnem ustvarjalnem življenju pa se je uveljavil kot pesnik in prevajalec, mentor in urednik ter literarni kritik in zgodovinar. Rodil se je v Škofji Loki leta 1903, slavistiko pa je študiral v Ljubljani, Pragi in na Poljskem. Postal je profesor, kasneje pa kulturni urednik dnevnika »Slovenec«. Bil je glavni urednik katoliške li-terarne revije »Dom in svet«
Politično se je udejstvoval v Slovenski ljudski stranki in je leta 1945 emigriral. Naselil se je v Argentini, kjer je bil med vodilnimi sodelavci Slovenske kulturne akcije, revije Meddobje in kulturnih rubrik tednika »Svobodna Slovenija«. Samo v Argentini je napisal več kot tisoč člankov.
Nilde Jotti v
Predsednica italijanske poslanske zbornice Nilde Jotti je bila te dni gost univerze v zahodnonemškem mestu Heidelbergu. Zbranim slušateljem je predavala o nekaterih aspektih italijanske ustavne u-reditve, potem pa je iznesla nekaj predlogov za njene preosnove. Med drugim je ponovila mnenje, da bi kazalo uvesti dvojni tip poslanske zbornice, podobno kot i-majo to v Zahodni Nemčiji. Druga zbornica poleg že obstoječe naj bi bila predstavništvo dežel, to pa bi tudi odgovarjalo
Na Češkoslovaškem se je začela z nepričakovano drznostjo in naglico prebujati zahteva po korenitih svoboščinah. »Listina 77«, ki že dolgo let povezuje mirne oporečnike, je na improvizirani tiskovni konferenci v Pragi zahtevala od češkoslovaške komunistične partije, naj postavi na vodilna mesta osebe, ki bi bile sposobne za pravi dialog z vsemi komponentami češkoslovaške družbe.
»Listina 77« zahteva takojšnjo osvoboditev svojega voditelja, pisatelja Vaclava Havela, odstranitev notranjega ministra Kincla in vseh, ki so odgovorni za surovo policijsko represijo v minulih dneh. Glasniki svobodne vesti na Češkoslovaškem zahtevajo tudi legaliziranje vseh neodvisnih
Vodja zahodnonemške obveščevalne službe Wieck bo verjetno izgubil svoje mesto zaradi škandala o vpletenosti zahod-nonemških podjetij v gradnjo libijske tovarne kemičnega orožja v Rabti. Časopisi poudarjajo, da sam ni vedel, kaj se dogaja v Rabti, potem pa je vladi posredoval napačne in nezanesljive podatke, zaradi katerih se je tudi kancler Kohl znašel v hudi zagati.
Časopisi v Zahodni Nemčiji pa prinaša-
Skoraj do konca je teden za tednom spremljal slovenske knjižne novosti. Zadnja leta se je manj oglašal, vendar je bil do zadnjega še pri moči. Na mrtvaški oder so ga položili v domači hiši, sredi nepreglednega števila knjig na policah obsežne sprejemnice. Pogreb je bil v nedeljo, 22. t.m.
Dr. Debeljak je izhajal še iz generacije križarjev in katoliških ekspresionistov. Napisal je več pesniških zbirk. Njegova zasluga je, da sta postali znani veliki imeni dveh pesnikov, ki sta padla na protiparti-zanski strani, a sodita danes po kvaliteti v vrh slovenske poezije tega stoletja. To sta France Balantič in Ivan Hribovšek. Urejal je dela Ivana Preglja, Narteja Velikonje, Stanka Majcna in drugih, zelo veliko pa je tudi prevajal, predvsem iz poljščine. Prevedel je tudi Dantejev Pekel in pa nacionalni ep Argentincev »Martin Fierro«.
Heidelbergu
ustavnemu načelu deželne ureditve itali-janske republike, ki vrednoti avtonomije in načelo decentralizacije.
Nilde Jotti se je dotaknila tudi problema italijanskega davčnega sistema in je grajala prakso, da se obdavčujejo tisti sektorji, ki jih je lahko nadzirati, ni pa zadostnega boja proti sektorjem, ki se izmikajo, in v katerih je največ davčnih utajevalcev. Tako prakso je Nilde Jotti označila za hudo pomanjkljivost tako v političnem kot v moralnem pogledu.
skupin in časopisov, kot se je to pred nedavnim zgodilo na sosednjem Madžarskem. Vaclav Havel je edini vidni evropski pisatelj, ki je danes v zaporu — poudarjajo predstavniki »Listine 77«.
Kot znano, so Havela aretirali pred dobrim tednom, ko je hotel položiti venec na kraj, kjer si je bil pred 20 leti s samoseži-gom vzel življenje mladi Jan Palach, hoteč s tem izraziti protest nad sovjetskim vdorom na Češkoslovaško. 20-letnica Pala-chove smrti je sprožila val demonstracij v Pragi in policija je reagirala tako brutalno, da je bilo proteste nad tem slišati celo na zasedanju zunanjih ministrov vse Evrope, zbranih na dunajski konferenci o varnosti in sodelovanju.
jo na dan še druge domnevne škandale. Tednik Der Spiegel trdi, da so zahodno-nemška podjetja pomagala v Libiji, da lahko njena vojna letala dosežejo izraelsko ozemlje. Stara libijska potniška letala naj bi v ta namen spremenili v leteče cisterne za oskrbo letal z gorivom kar med poletom. Neki drug list, tednik Štern, pa piše, da zahodnonemški znanstveniki pomagajo iraškim oblastem pri gradnji tovarne bakteriološkega orožja.
Nemčija in tovarna v Libiji
KAJ ZAHTEVA LISTINA 77
Lepa Vida - nova predstava SSG v Trsta
»Lepa Vida« iz narodne pesmi nam je že postala simbol ne samo hrepenenja po lepoti, temveč tudi lepote same. Neprestano jo iščemo, o njej sanjamo in se večkrat poraženi umaknemo, ker tega »najvišjega« ne moremo doseči. Lepa Vida je od Cankarjevih besedil eno izmed del, pri katerem se je avtor najbolj namučil. Eno izmed izjemnih del, v katerega je avtor položil vso svojo umetniško in oblikovno zrelost. Zasnoval jo je že leta 1905. Bratrancu Izidorju je pisal: »Delam zelo mnogo... tragedija "Hrepenenja” izide že poleti...«
A o »Hrepenenju« odslej dolgo ni bilo nobenega glaslu. Drame s sedanjim naslovom se je resneje lotil šele leta 1910, ko je bival na Rožniku. Končal pa jo je v tistih mesecih, ki jih je preživel kot gost Lojza Kraigherja v Slovenskih goricah. Konec aprila 1911. leta je imel založnik Schwenter rokopis v rokah. To potrjuje avtorjevo pismo, ki pravi: »Poslal sem ti rokopis — najboljši, kar sem jih kdaj pisal. V zadnjih dneh leta 1911 — z letnico 1912 je knjiga res izšla. 14. januarja 1912 vabi Govekar avtorja, naj sporoči svoje želje glede zasedbe in sploh uprizoritve, 27. januarja pa je bila že premiera. Izredno hitro tudi za tedanje razmere. Igro je režiral Anton Ve-rovšek. Na dan premiere je pisal Cankar Schwen-tnerju: »Danes sem pri glavni skušnji ušel že sredi prvega akta. Grozno! Ce bo premiera taka, se Bog usmili!«
Primož Trubar, oče prve slovenske knjige, je bil izrednega pomena tudi za književnost drugih južnoslovanskih narodov. To izhaja iz obsežne in temeljite zgodovinske študije profesorja Janeza Rotarja »Trubar in Južni Slovani«, ki jo je avtor predstavil v ponedeljek, 23. t.m., v Peterlinovi dvorani v Trstu. Uvodoma je raziskovalec pojasnil, da se je začel s to temo ukvarjati pred petimi leti, ko so bile na Slovenskem, a tudi na slavističnih inštitutih v tujini, v teku priprave na Trubarjeve obletnice.
Avtor knjige je uvodoma obžaloval dejstvo, da Kulturna skupnost Slovenije ni dodelila za-
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
vabi na
KONCERT ANSAMBLA PHOENIX
Mladi glasbeniki, dijaki Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca, bodo v glavnem izvajali jazz-rock glasbo. Koncert bo v društvenih prostorih v Ulici Donizetti 3 v Trstu, v soboto, 28. januarja, ob 18.30.
ložbi posebnega denarnega prispevka za izdajo te knjige, zaradi česar je cena visoka in težko dostopna.
Ob predstavitvi je bilo razvidno, da je bil Trubar izredna osebnost, ki je z ustanovitvijo in izoblikovanjem ter izvajanjem programa Južnoslovanskega biblijskega zavoda v Urachu daljnovidno posegel v zgodovino Slovencev, a tudi Hrvatov, Dalmatincev, Bosancev, Srbov in drugih narodov. Za zgodovinarje so še posebej za-
Kaj ga je pognalo iz parterja? Lepo Vido prej dojamemo s sluhom kakor z očmi. To je prej pesem kot drama. Gledalec si ob poslušanju ustvari vizijo, ki se lahko bije s tisto, ki mu jo nudi igralec po režiserjevih napotkih.
Točno po sedeminsedemdesetih letih, toliko jih je prešlo od krstne uprizoritve v ljubljanski Drami, nudi Slovensko stalno gledališče svojo Lepo Vido. Upajmo, da bodo gledalci tokrat obsedeli na svojih sedežih.
A. R.
—O—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
IVAN CANKAR LEPA VIDA
Režija: Meta Hočevar
Premiera v petek, 27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A.
Ponovitve:
v soboto, 28. januarja, ob 20.30 — ABONMA RED B —- prva sobota
v nedeljo, 29. januarja, ob 16.00 — ABONMA RED C — prva nedelja
v sredo, 1. februarja, ob 20.30 — ABONMA RED D — mladinski v sredo v četrtek, 2. februarja, ob 20.30 — ABONMA RED E — mladinski v četrtek
nimivi predgovori k raznim izdajam svetih knjig, ki jih je Trubar pisal ali v sodelovanju s prevajalci ali sam. Značilno je n.pr. posvetilo kralju Maksimilijanu Habsburškemu, v katerem podrobno označuje južnoslovanske narode z vidika antropoloških značilnosti, a tudi govorice in sa-mopoimenovanj a.
V drugem delu knjige je Rotar spregovoril o etnogenezi južnoslovanskih narodov, kot jo je mogoče rekonstruirati iz Trubarjevih zapisov. Kot znano, je Trubar prvi opozoril na različne narečne skupine med Slovenci, prvi tudi govoril o hrvaškem in srbskem jeziku. Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da je Trubar v svojih spisih pozoren tudi na tako imenovane Bezjake, se pravi na ljudstvo, ki živi na levem bregu Sotle in ki so ga sredi prejšnjega stoletja označili z nazivom kajkavci. Trubar Bezjake tudi včasih označuje s pridevnikom »ogrski«, kar so s politično upravnega vidika tudi bili, ker so spadali pod Ogrsko. Za Trubarja pa so tudi Bezjaki sestavni del slovenskega naroda, čeprav so bili že več stoletij upravno in tudi cerkveno ločeni od ostalega narodovega telesa. To v nekem smislu velja vsaj od leta 1094, ko je bila ustanovljena zagrebška škofija in je meja bila postavljena na Sotlo. Vendar je zanimivo, da je tudi za zagrebško škofijo živelo na obeh straneh Sotle isto ljudstvo.
—O—
Odposlanstvo Slovenske skupnosti se je v torek, 24. t.m., sestalo z vodstvom novoustanovljene Slovenske demokratične zveze. Srečanje je bilo v Ljubljani. Za Ssk sta spregovorila deželni tajnik Jevnikar in deželni svetovalec Brezigar.
Kaj pa mednarodna zaščita?
Šolsko skrbništvo v Trstu je izoblikovalo načrt o tako imenovani »racionalizaciji« celotnega šolskega omrežja na Tržaškem. Načrt pobliže zadeva tudi slovenske šole. V tej zvezi predvideva združenje didaktičnih ravnateljstev pri Sv. Ivanu in Sv. Jakobu v Trstu, s čimer bi imeli eno samo ravnateljstvo, srednja šola F. Erjavec v Rojanu pa bi postala podružnica srednje šole I. Gruden v Nabrežini. To bi med drugim pomenilo, da bi obe srednji šoli imeli skupno ravnateljstvo.
Načrt tržaškega šolskega skrbništva je predmet interpelacije deželnega poslanca Ssk Bojana Brezigarja. Ta predvem ugotavlja, da so vse šole, ki jih navaja šolsko skrbništvo, izrecno o-menjene v londonskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo ter so zato mednarodno zaščitene. Zato bi bila vsaka enostranska sprememba v obstoječem sistemu slovenskih šol na Tržaškem nezakonita.
Šolsko skrbništvo se pri oblikovanju svojega načrta ni posvetovalo s predstavniki krajevnih ustanov in s pristojnimi šolskimi organi, kot predvideva okrožnica ministrstva za šolstvo.
Svetovalec Brezigar zatem navaja nekaj razlogov, ki ne govorijo v prid načrtu o racionalizaciji šolstva na Tržaškem, kot ga je pripravilo šolsko skrbništvo. Zato poziva predsednika deželne vlade, naj posreduje pri šolskem skrbništvu.
BREZIGAR ZAHTEVA, NAJ SE SPOŠTUJE ZAKON
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je vložil vprašanje v deželnem svetu v zvezi z izvajanjem zakona z dne 31.10.1966, št. 935, ki je spremenil člen 72 kraljevega odloka z dne 9.7.1939, št.
' 1238, kateri ureja delovanje matičnih uradov. Svetovalec Brezigar ugotavlja, da javni uradi ne spoštujejo že omenjenega zakona, po katerem smejo pripadniki narodnih manjšin dajati neitalijanska imena o-trokom in so jih pristojni uradi dolžni napisati pravilno, v našem primeru tudi s strešicami. Poslanec Brezigar poudarja, da zakona št. 935 iz leta 1966 ne spoštujejo:
— državna finančna uprava pri izdajanju davčne izkaznice;
— notranje ministrstvo pri izdajanju potnega lista;
— prefekture pri izdajanju vozniških dovoljenj;
— ministrstvo za prevoze pri izdajanju avtomobilskih listin;
— Zavod za socialno skrbstvo (INPS) pri izdajanju pokojninskih knjižic;
— Krajevne zdravstvene enote pri izdajanju zdravstvene knjižice.
Deželni poslanec Brezigar naproša predsednika deželne vlade, naj posreduje, da bodo omenjeni javni uradi spoštovali zakonske predpise in prenehali z ravnanjem, ki je med drugim žaljivo za pripadnike slovenske narodne manjšine v Italiji.
VEČER V DSI
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 30. januarja, na predavanje, ki ga bo imel ROBIN SCHVVEIGER na temo »SEVERJA IRSKA - IZZIV KRISTJANOM«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
Janez Rotar o Trubarju in Južnih Slovanih
ZAKAJ SLOVENSKA SOLA?
Slovenski mladostnik med identiteto in nevarnostjo asimilacije
Objavljamo zanimivo predavanje, ki ga je imel Davorin Devetak v prostorih društva Jadro v Ronkah.
(Ured.)
Šolsko leto 1987/88 se je zaključilo z negativnim izidom za polovico dijakov iz Laškega, ki obiskujejo doberdobski oddelek slovenske nižje srednje šole »I. Trinko« iz Gorice. Ta vest Je še posebej prizadela skupnost Slovencev iz Laškega. Šolski delavci so na prošnjo staršev po Pojasnilih pripisali v glavnem vso odgovornost za nezadovoljive rezultate delovanju posameznih dijakov. Kulturno Društvo Slovencev v Laškem Jadro ni sprejelo takšne omejevalne razlage in Je »kontaktiralo« psihologa Riccarda Luccia iz tržaške univerze, da bi osvetlil pojav iz širše in celostnejše perspektive.
Ugledni strokovnjak in tudi pozorni opazovalec večkulturne stvarnosti naše dežele je v svojem izvajanju (z dne 19. septembra 1988 v
SKUPNA BOŽIČNICA
sosedov ob državni meji: Rupe, Peči in Mirna bo v nedeljo, 29. januarja, ob 16. uri v župnijski cerkvi v Mirnu. Na sporedu bodo božične pesmi, priložnostni teksti in duhovna misel. Vabljeni!
sejni dvorani in pod pokroviteljstvom Ronške občine) izhajal iz načelne premise. Ce sprejmejo kot osnovno vrednoto skupno prisotnost več kultur na tej zemlji ob meji in potemtakem tudi vzajemno oplajevanje različnih kultur (italijan-ske, slovenske, furlanske itd.), si moramo prizadevati, da bi ohranili »bogato in kompleksno realnost, ki je sestavljena iz takšne mešanice«. Loda ob tem moramo upoštevati dejstvo, da kultura večine teži objektivno k vsrkanju manjšinske kulture, še posebno takrat, ko občuti, da je djena lastna narodnostna identiteta v nevarnosti ali pod vprašajem.
Zato je treba nujno poseči zoper ta asimilacijski proces, ki poteka v raznih sredinah javnega življenja (institucionalno - birokratski odnosi, mas-mediji). Osnovna ugotovitev je torej, da si Je treba prizadevati, da bi Slovenci razvili in °hranili močan čut ponosa do lastne narodnostne Pripadnosti. Vendar ta ni mišljen v tradicional-
Vrsta kulturnih
Goriška občinska uprava je v tem ted-nu poskrbela za dve zanimivi pobudi. V Sredo, 25. januarja, so v galeriji deželnega avditorija v ulici Roma v Gorici odprli razstavo del zagrebških likovnih umetnikov. Zbirki so dali skupni naslov »Zagrebški umetniki — likovni izrazi«. Pri organizaciji te pomembne razstave je goriška občina sodelovala z Mednarodnim središčem za kulturne storitve v Zagrebu in z Soriško sekcijo Združenja esperantistov.
razstavi', ki bo odprta do 15. februarja, sp razstavljene umetnine najrazličnejših bkovnih zvrsti, slike, grafike in kiparski
nem smislu besede, ki pomeni zapiranje vase in skrajno defenzivo slovenske skupnosti v togem in narodnostno prenapetem soočanju med obema kulturama. Pač pa gre za neko izvirno opredelitev (narodnostnega ponosa), ki je prirejena sedanjemu bogastvu in kompleksnosti sporočanja (vpliv mas-medijev, odprtje meja v Evropi leta 1992) in izraža zavest o lasti dveh kultur, ki si ne nasprotujeta, marveč se dopolnjujeta in s tem prinašata koristi.
Nujen pogoj, da se sproži ta proces, je vsestransko poznavanje slovenskega jezika; k temu cilju so postavljene javne institucije in strukture (v prvi vrsti šola), a te same ne zadostujejo več.
Slovenci v Italiji namreč živijo v italijanskem univerzumu komunikacij, v katerem so dejavni le redki in nezadostni alternativni kanali slovenskega sporočanja. Poleg tega Slovenci niso strnjena, zaprta in monolitska skupnost, ampak se razvrščajo po različnih »stopnjah slovenskosti«: obstajajo t.im. »Slovenci D.O.C.«, ki žive v jezikovno homogenih območjih ter tudi takšni Slovenci, ki bivajo v periferičnem okolju in katerim je priznana »nižja« stopnja slovenskosti. Ta diferenciacija se prenese tudi v šolo. Toda, če šolska inštitucija ni sposobna soočati se s takšno kompleksnostjo, je treba tej dodati druge pobude, stimulanse in dejavnosti, ki naj zadovoljujejo in ustvarijo v mladostniku močan čut narodnostnega ponosa. To ne pomeni ponavljati stare retorične obrede, pač pa ponuditi nove in oprijemljive referenčne modele, v katerih se lahko otroci identificirajo. Ti so lahko »aspekti slovenske kulture, ki so namenjeni otrokom in so zanje privlačni«, možnosti srečanja z drugimi slovenskimi otroci iz Italije in Slovenije ...
Ronški primer spada potemtakem v dokaj širši proces. Po eni strani nista več dovolj družina in šola: slovenski mladostnik, brez omenjenega čuta ponosa, ne bo mogel zdržati silovitim pritiskom, k asimilaciji, ki prihajajo iz zunanjega okolja in od ostalih italijanskih sovrstnikov.
Po drugi strani pa, v splošnem vzdušju odpiranja meja in rasti komunikacij, ki zajema tudi našo deželo in slovensko skupnost, smo še vedno priča zaviralnim težnjam, ki iz nasprotujočih si pozicij (odpor širokih sredin italijanske večinske kulture do slovenskega jezika in kulture, a tudi razna zapiranja znotraj same slovenske skupnosti) povzročajo isti efekt zapiranja. »Zapi-
dalje na 7. strani ■
pobud v Gorici
izdelki, predstavljajo pa osem najvidnejših hrvaških umetnikov zagrebške šole.
Odborništvo za kulturo pri goriški občini pa prireja v dvoranah na gradu razstavo z naslovom »Oskar Kogoj — nature design«. Gre za predstavitev del rojaka iz Mirna, ki se ukvarja z oblikovanjem najrazličnejših predmetov vsakodnevne uporabe. Pri tem si je postavil za cilj iskanje in upodabljanje tistih motivov in stilov, ki naj bi bili izraziti za slovensko naj starejšo kulturno dediščino. Oskar Kogoj se je s svojimi deli že močno uveljavil doma in v svetu.
SVETOVALEC BREZIGAR O UPEPELJEVALNIKU PRISOVODNJAH
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je te dni vložil v deželnem svetu interpelacijo v zvezi z upepeljevalni-kom pri Sovodnjah. Svetovalec Brezigar ugotavlja, kako je bilo znanstveno ugotovljeno, da je zemlja v bližini upepeljevalni-ka zastrupljena, kar pomeni, da ta naprava povzroča onesnaženje in je njeno delovanje škodljivo za zdravje ljudi.
Deželni svetovalec poziva deželno vlado, naj posreduje, da se takoj prekine o-bratovanje upepeljevalnika, da goriška pokrajinska uprava ponovno prouči načrt o uničevanju odpadkov in smeti, naj poskrbi za izplačilo škode prizadetemu prebivalstvu in naj določi enako analizo za območja v neposredni bližini naprav za uničevanje odpadkov v deželi.
Upepeljevalnik pri Sovodnjah služi goriški občini in še nekaterim občinam v bližini.
SMReKK	
...IN ZA PUST	
BALKAN P A R T Y	
KULTURNI DOM - SOBOTA 4. 21. uri — VSTOP Z VABILI -MACIJE 9-13 KULTURNI DOM	FEB. OB - INFOR-tel. 33288
V GORICI PREMIERA	
BROCHOVE MONODRAME
V Kulturnem domu v Gorici je bila v ponedeljek, 23. t.m., premiera monodrame Hermanna Brocha »Povest služkinje Zerli-ne«. Delo avstrijskega pisatelja je za oder priredil Žarko Petan, ki je tudi režiser predstave. Postarano služkinjo Zerlino pa je z veliko občutljivostjo podala Bogdana Bratuževa. Premiera je že sama po sebi tudi veliik dogodek za Gorico, saj je to drugič, da Slovensko stalno gledališče postavi premiersko predstavo na oder goriške-ga Kulturnega doma.
SE O ATENTATU PRI PETOVLJAH
Prizivni kazenski postopek pred porotnim sodiščem v Benetkah zaradi atentata v Petovljah in namernega zavajanja prvotnih preiskav se bo nadaljeval 20. februarja. Pred dnevi je namreč nastopil novi javni tožilec Smitti, ki je zahteval trimesečni odlog, da se pripravi na odgovorno nalogo. Predsednik pa mu je dal na razpolago manj kot mesec dni. Prejšnji tožilec se je umaknil, ker je posredno vpleten v novo preiskavo o Petovljah, ki jo je pred kratkim dovršil beneški preiskovalni sodnik Cas-son.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
IVAN CANKAR
LEPA VIDA
Režija: Meta Hočevar V ponedeljek, 30. januarja ob 20.30 ABONMA RED A
v torek, 31. januarja ob 20.30 ABONMA RED B v Kulturnem domu v GORICI Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu.
IZ KULTURNEGA Ž1VLJENIA
Koncertno leto Huberta Berganta
Leto je naokrog in, kot je že v navadi, smo se tudi tokrat oglasili pri slovenskem orgelskem virtuozu Hubertu Bergantu, da skupaj pregledamo lanskoletno 'koncertno žetev. Kot prva zanimivost zbudi pri tem pozornost ugotovitev, da je mojster v letu 1988 opravil natanko isto število nastopov kot leto dni poprej: 97. Gre vsekakor za impozantno številko, ki pomeni v povprečju po dva nastopa tedensko in sploh izkazuje izjemne poustvarjalne zmožnosti. Tudi sicer je šlo za zanimivo koncertno leto, ki je našega umetnika popeljalo od Rima do Innsbrucka, prineslo mnoga druga lepa doživetja od inavguracije novih orgel v novi cerkvi v Novi Gorici do koncertov z novogoriškim Komornim zborom in se preko julijskih recitalov na Hrvaškem stopnjevalo v decembrski celovečerni koncert v ljubljanskem Cankarjevem domu kot enem od viškov lanskega leta. Skratka, mojster Bergant je z letom 1988 zadovoljen.
RECITALI DOMA IN NA TUJEM
V tej množici koncertnih nastopov je sploh težko najti izhodiščno točko. Zaustavili smo se najprej pri mojstrovih solističnih nastopih, ki jih je bilo lani sedemindvajset.
O gostovanju v Rimu smo v našem listu že poročali (Novi list, 7. julija 1988). To pot ponovimo le, da je mojster Bergant v večnem mestu nastopil v okviru manifestacije »Jugoslavija v čast sv. Cirilu«. Koncertiral je v jezuitski cerkvi sv. Ignacija na istoimenskem trgu, na Inštitutu za cerkveno glasbo pa je imel najprej predavanje o slovenski orgelski glasbi dvajsetega stoletja, nato pa še koncert v istem kontekstu.
V juliju je Bergant izvedel tri recitale na Hrvaškem: v Malinski in Punatu na otoku Krku in po petih letih spet tudi v Zagrebu. V avgustu je sledilo gostovanje v Avstriji s koncertoma v Iglsu in Innsbrucku. 2e v juniju je nastopil v Trstu (Rojanu), v oktobru v Gazzolu di Arcole pri Veroni, konec leta pa še v Romansu.
Med koncerti v Sloveniji je seveda potrebno na prvo mesto postaviti celovečerni recital v Cankarjevem domu v Ljubljani, četrti po vrsti (prejšnji v letih: 1982, 1984 in 1986). Na mogočnem instrumentu, zgrajenem po Bergantovi dispoziciji, je mojster tudi v četrto doživel prepričljiv uspeh. Razberemo ga lahko iz obeh kritik v ljubljanskih dnevnikih. Tako Delo piše: »... O orglavcu Hubertu Bergantu le to, da o kakovosti nastopa ni bilo treba dvomiti. Hubert Bergant je pokazal, da orgelski recitali niso nujno le stvar najbolj bogate orgelske dediščine umetniško neusahljivih orgelskih velikanov, ampak da obstaja vzporedno še veliko orgelskih del, ki so ob primernem izboru lahko še kako zanimiva za orgelske recitale... Orglavec Hubert Bergant je s tem recitalom nakazal novo smer v oblikovanju programa, v registraciji in odtehtanosti zvočnih registrov pa tudi precej bolj individualno poudarjeno orgelsko igro ...« V Dnevniku pa je zabeleženo: »...Bergantov orgelski recital je tako izzvenel v zajetno recitalno dejanje, z obilico kvalitetne glasbe ter s tehtno koncertantno sposobnostjo in pripravljenostjo.«
Bergant je nastopil tudi na blejskem Otoku, ostale solistične nastope pa je imel po primorskih cerkvah. Tako je igral na blagoslovitvi novih or-
gel v Novi Gorici, po dva koncerta izvedel v Biljah (na restavriranih Kacinovih orglah), Vrtojbi in na Kapeli, po enega pa v Ajdovščini, Kromberku, Sežani, Mostu na Soči, Šmartnem, Sveti gori, Postojni in Desklah.
VEČER S HUBERTOM BERGANTOM IN GOSTI
Tako je prireditelj — Kulturni dom Nova Gorica — poimenoval slovesno promocijo koncertnih orgel v novogoriški novi cerkvi. Nabito polna cerkev je bila priča izjemnemu koncertnemu dogodku, izrednih programskih razsežnosti. Uvodni del je bil namenjen solističnim orgelskim točkam, v nadaljevanju pa je Bergant nastopil s sopranistko Ognjanovičevo, baritonistom Ostaševskim, violinistom Marcosigom, flavtistom Ruplom, trobentarjem Grčarjem, rogoistom Fa-loutom in s Slovenskim oktetom. Kot že omenjeno, je Bergant igral tudi na blagoslovitvi orgel, ki je sledila promociji. Orgle so izdelane po njegovi dispoziciji.
Z večino zgoraj naštetih gostov je mojster nadaljeval že utečeno sodelovanje iz prejšnjih let. Tako je s Slovenskim oktetom nastopil v Ljubljani (Vič in Center - frančiškani), Ptuju, Prevaljah, Stari Loki, Vrhniki, Logatcu, Sevnici, Železnikih, Črnomlju, Novem mestu, Ormožu, Ljutomeru, Murski Soboti, Kamniku, Tolminu, na Mirenskem Gradu, Rabu, v Braslovčah, Škocjanu na Koroškem in Limbušu.
Zadnja številka revije za družboslovje, gospodarstvo in kulturo Primorska srečanja, oštevilčena dvojno, 87-88, prinaša več kot sto strani gostega tiska z bogatim gradivom z različnih področij. V uvodniku Bogdan Zorž razmišlja o družbeni krizi in zaupanju. O njem pravi na koncu, da se vzpostavi kar samo po sebi, ko so spoštovane druge temeljne vrednote ...
V prvem delu revije je več zgodovinskih, zem-ljepisno-gospodarskih in ekoloških esejev. Predstavljena sta dva ugledna primorska znanstvenika, ki v intervjuju spregovorita o svoji življenjski poti in delu. To sta svetovno znani strokovnjak za industrijsko in intelektualno lastnino a-kademik dr. Stojan Pretnar in vodja zdravstvenega računalniškega središča v Novi Gorici, diplomirani ekonomist Darko Lasič.
Znani preučevalec prekomorskih brigad Albert Klun podaja pregled razvoja prekomorskih brigad in drugih narodnoosvobodilnih enot v južni Italiji. Zgodovinar akademik Bogo Grafenauer objavlja tretji esej o izvoru slovenskih prednikov, v katerem zavrača teorije Mateja Bora, Jožka Šavlija in Ivana Tomažiča o venetskem izvoru.
Zdenka Lovec poroča o lanski mednarodni literarni nagradi Vilenica. Revija Primorska srečanja namreč mednarodnim srečanjem pisateljev v naših krajih posveča veliko pozornost.
Drugi del revije je posvečen leposlovju. Zastopanih je 14 pesnikov in prozaistov. Med njimi je mlada Vilma Purič iz Repna.
S pevci Zlato Ognjanovičevo, Dragišo Ognjanovičem in Marcelom Ostaševskim (nekajkrat v nepopolni pevski zasedbi) pa je Bergant koncertiral v Gorici, Crni na Koroškem, Rakeku, Hočah, Dutovljah, Ljubljani (Šiška), Radovljici, Šentilju, Kranju, Radečah, Borovnici, Šentrupertu, Planini, Kobaridu, Črničah, Podbrdu, Vačah, Jezerskem, Cankovi, Murski Soboti, Lučah, Brežicah, Slovenj Gradcu, Izlakah, Lenartu, Vuzenici, Domžalah, Sevnici, Nazarjah, Mavčičah in Račah.
Z violinistom Alfredom Marcosigom pa sta lani gostovala v ZRN (Biiren), Italiji (Ločnik, Mele in Inemo) ter v Sloveniji (Hrenovice in Šempas).
Na odmevni prireditvi Anton Nanut z gosti v ljubljanskem Cankarjevem domu je Bergant nastopil s Slovenskim oktetom in radijskim orkestrom. Večer je posnela tudi ljubljanska televizija.
Lepo doživetje so pomenili koncerti z novogoriškim Komornim zborom pod vodstvom dirigenta Janeza Boleta, ob sodelovanju sopranistke Gracljeve in koprskega komornega ansambla. Zvrstilo se je več nastopov in sicer dva v Novi Gorici (Kulturni dom in ponovitev v novi cerkvi), Torino, Ivrea in Piran.
Za popolnost tega pregleda preostane še nekaj koncertov: Kanal in Kamnik (z baritonistom-rojakom Samom Vremšakom), Ljubljana-Moste (z basistom Janezom Vasletom iz Argentine), Postojna (s tenoristom Vidom Lisjakom) in Ločnik (s tamkajšnjim zborom).
PRAIZVEDBE SKLADB
Takšna koncertna množičnost zahteva tudi ustrezne programske širine. Umetniška radovednost sili v vedno nove in nove izzive, ki prina-
dalje na 8. strani ■
Avtorji s te strani meje pa so številnejši v tretjem delu revije — Zapisi. Med njimi so Igor Komel, Pavle Merku, Nadja Rebec in Milko Re-ner. Prisoten pa je tudi italijanski avtor, inženir Gino Brazzoduro iz Pise, sicer član uredništva revije Most. O rajnem primorskem politiku dr. Jožu Vilfanu pišeta ravnokar preminuli Julij Beltram in pa upokojeni diplomat Rudi Čačinovič, ki prinaša tudi manj znane podatke, na primer o nalogu Kominforma za snovanje Slovenskih narodnih revolucionarjev kot paralelne, a formalno ločene organizacije komunistov. Pavle Merku poroča o posvetovanju o slovenščini v Tipani, v Primorskih imenoslovnih prispevkih pa obravnava vasi Naklo, Pliskovica in Ponikve. Igor Komel piše o delu Kulturnega doma v Gorici. Nadja Rebec prikazuje tri pesniške zbirke Giorgia Depangherja, Milko Rener pa ocenjuje razstavo o arhitektu Fabianiju. Sicer pa je prispevkov v tej številki toliko, da vseh ni mogoče našteti.
—O—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
HERMANN BROCH
POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
Režija: Žarko Petan Igra: Bogdana Bratuž v četrtek, 26. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVODNJAH
v petek, 27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem društvu Briški grič v STEVERJANU
Nova številka Primorskih srečanj
SPOMINSKA PRIREDITEV
V MAČKOLJAH
Prosvetno društvo Mačkolje se je v nedeljo, 22. t.m., spomnilo 30-letnice smrti domačina, teologa in pisatelja dr. Ivana Jula. Na spominskem večeru je pel domači mešani zbor. Profesor Tone Požar iz Vipave je obudil spomine na dr. Tula kot profesorja moralke v goriškem semenišču, profesor Martin Jevnikar pa je orisal Tulovo bogato publicistično delo.
POLITIKA V DEŽELI
Predstavniki Liste Frausin so na tiskovni konferenci v Miljah poudarili, da bo na petkovi seji (27. t.m.) občinskega sveta odbor župana Muttona, ki razpolaga s ^5 glasovi od skupnih 30 svetovalcev, dokončno odstopil. Komunisti pa nasprotujejo predčasnim volitvam.
Podatki o zborovanju Krščanske demokracije v Vidmu, na katerem so določali delegate za deželni kongres, kažejo, da je premočno zmagala lista, ki so jo podpirali minister Santuz, predsednik deželnega odbora Biasutti, poslanec Bertoli in bivši Predsednik deželnega odbora Comelli. Na vsedržavni ravni se sklicuje na ministrskega predsednika in strankinega tajnika De 'Vlito. Prejela je skoro 76 odstotkov glasov, deželni kongres bo 11. februarja v Huni inu.
V soboto, 21. t.m., je bilo v Kobaridu tradicionalno srečanje med predstavniki družbenopolitičnih organizacij s Tolminskega in Benečani. Novost letošnjega srečanja je, da sta se ga udeležila tudi predsednik SZDL Slovenije Jože Smole in odposlanstvo Ssk, ki ga je vodil predsednik Marj an Terpin.
JOŽKO ŠAVLI
X.
Nageljne dokaj gojijo tudi v Romuniji. (94) Toda v kulturi starih romunskih pokrajin (Vlaška, Moldavija) nimajo nikake-§a pomena, kakor tudi ne v romunski ljudski pesmi. Najdemo pa jih kot motiv v ljudskem okrasju. Posebno v pokrajini Transilvanija (Sedmograška, Erdeljsko), ^5) ki je do prve svetovne vojne spadala Pod Ogrsko. Na tem območju je nageljnov motiv razširjen kot sestavina okrasja na Pohištvu, na prtih in vezeninah ter na pre-Pfogah.
Gojenje nageljnov je prav tako razširjeno v Bolgariji, vendar nagelj tudi v tej deželi ne igra nikakršne vloge v ljudskem življenju in navadah. (96) Podobno velia tudi za druge narode na Balkanu, za Grke, Makedonce, Srbe, Hrvate.
V vzhodni Evropi se je nagelj uveljavil v ljudskem okrasu, deloma pri Rusih, ki cenijo med raznimi vrstami še najbolj vrt-nega (D. carvophillus) in deltoidastega (D. Deltoides). Toda za Ruse nagelj ne pred-, kavlja kake ljudske ali narodne rože, pač Pa predvsem simbol revolucija (rdeč na-S®lj). 2e pred oktobrsko revolucijo 1917 je “d znak pripadnosti delavskemu razredu.
OBČNI ZBOR
DEKLIŠKEGA ZBORA DEVIN
Dne 21. t.m. je v Devinu imel redni občni zbor Dekliški zbor Devin. Na dnevnem redu so bila poročila tajnice Brede Klanjšček Caharija, predsednice dr. Alenke Le-giša ter blagajnika in pevovodje Hermana Antoniča.
Poročila so osvetlila bogato pevsko in kulturno - prosvetno dejavnost zbora, ki združuje dekleta iz številnih vasi zahodnega dela devinsko-nabrežinske občine, a tudi iz Jamelj in od Sabličev. Velik poudarek so dali dejstvu, da sta si zbora devinskih Deklet in Fantov izpod Grmade končno uredila primerne društvene prostore.
Na občnem zboru so izvolili nov odbor. Za predsednico je bila izvoljena Katja Terčon iz Mavhinj, podpredsednica je Nadja Zoli, za tajnico je bila izvoljena Katerina Legiša. Za blagajnika pa so članice zbora potrdile zborovodjo Hermana Antoniča.
Letos bo 1. septembra poteklo 50 let, kar je nacistična Nemčija zasedla Poljsko. Časopisje namiguje na to, da se oblasti v Bonnu pripravljajo na velikopotezno spodbujanje stikov med državama. Ravno na obletnico napada naj bi zahodnonemški predsednik Von Weizsaecker obiskal Varšavo. Pred 50 leti se je kot 19-letni vojak udeležil napada, njegov brat pa je v polj-sko-nemški kampanji izgubil življenje. Tudi kancler Kohl naj bi letos obiskal Poljsko. Poljske oblasti naj bi pristale na priznanje temeljnih pravic nemških manjšin, ki kljub povojnim bibličnim selitvam še
Posvečenih mu je bilo celo nekaj revolucionarnih pesmi. Rdeč nagelj so nosili v majskih demonstracijah, ki so bile še pod carji uradno prepovedane. (97) V Ukraiini najdemo motiv nageljna zlasti v okrasju pri umetnosti po cerkvah in samostanih, vendar predvsem na levi strani Dnjepra. Sredi prejšnjega stoletja so bile v Kiievski guberniji zapisane nekatere spomladanske pesmi, v katerih je omenjen tudi nagelj. (98) Sicer pa nageij tudi pri Ukrajincih nima nikake simbolike.
V severni Evropi prav tako ne igra nobene vloge v ljudski kulturi, npr. na Švedskem. (99) Verjetno prav tako ne na Norveškem. Na Danskem (100) ga zasledimo v neki baladi od začetka 16. stol. Danci sicer dokaj poznajo simboliko cvetja, v prejšnjih stoletjih predvsem v krščanskem pomenu in verjetno pod nemškim vplivom.
Na južnonemškem in avstronemškem prostoru so nageljni med gojenim cvetjem prav pogosti in, kot že omenjeno v prime-! ru Avstrije, se pojavljajo kot motiv tudi v ljudskem okrasju. Ob nedeljah in praznikih so fantje svoj čas radi zataknili v gumbnico rdeč nagelj kot pušeljc. Toda nagelj tudi v teh predelih ni nikoli dobil pome-
SLOVENSKI MLADOSTNIK MED IDENTITETO IN NEVARNOSTJO ASIMILACIJE ■ nadaljevanje s 5. strani
ranje prinaša še večje zapiranje ob vedno manjšem jedru. Ko otroci odhajajo ven, vedno več se jih izgubi, tukaj, ampak tudi Italijani v Istri, Madžari v Prekmurju in Slovenci na Koroškem.«
V perspektivi, ki jo je nakazal prof. Luccio (vsi navedeni izrazi so njegovi), vprašanje nove opredelitve za motivacijo o slovenski pripadnosti ne zadeva le slovenskih otrok (in Slovencev) iz Laškega. Takšna zahteva po bolj sodobnem in ustreznem pojmu »narodnostnega ponosa« postaja osnovni pogoj in dejavnik za razvoj celotne slovenske skupnosti v Italiji (in tudi drugih et-nično-nacionalnih manjšin) v dejanskem razmerju sožitja z večinsko kulturo. Iskanje in izdelava primernih metod, da bi prišli do takšnega »narodnostnega ponosa« (v močnem smislu besede in odprtega do drugih), postaja vse bolj nujen smoter za nas vse.
Davorin Devetak
vedno štejejo na Poljskem pol milijona prebivalcev. Zagotoviti bi jim bilo treba pouk materinščine v šoli, dobavo nemškega tiska in bogoslužje v domačem jeziku.
Poljaki pričakujejo novih oblik finančne in gospodarske pomoči.
V Gdansku je medtem zasedalo vsedržavno vodstvo Solidarnosti, ki je ocenilo dokument poljske partije o sindikalnem pluralizmu. Voditelj Walesa meni, da listina omogoča začetek dialoga z vlado, nekateri drugi predstavniki prepovedanega sindikata pa se ne zadovoljujejo z omejevalno vsebino partijskega dokumenta.
na ljudskega oz. narodnega cveta. Imel pa je svojo vlogo v ljudskem zdravilstvu, veljal pa podobno kot muškat za ljubezenski napoj. (101)
Za jugozahodno Evropo, to je Pirenejski polotok, ni bilo mogoče dobiti jasnih podatkov. Znano je pa, da je tudi v tem predelu gojenje nageljnov razširjeno in da ima ta cvet določeno vlogo v ljudski kulturi, predvsem kot pušeljc. Ni pa postal narodni cvet.
Iz pravkar podanega pregleda lahko u-gotovimo, da se je nagelj najbolj uveljavil kot ljudska roža v Franciji, nadalje na Češkem, v novejšem času pa kot znak socialističnega gibanja. Toda le pri Slovencih se je dokončno uveljavil kot narodni cvet, kot simbol slovenstva. (102) In obenem kot simbol čustev in ljubezni.
Upodablja se stiliziran: na nekoliko u-krivljenem peclju dva šilasta lista; cvet sam pa ima največkrat pet lističev, izmed katerih izhajata dva pestiča.
Narodne rože
2e uvodoma smo v pričujoči študiji obravnavali nekatere cvetove, ki pri posameznih narodih veljajo ne samo za ljudske, temveč tudi za narodne rože in se v tem svojstvu pojavljajo tudi v grbih. Izmed današnjih državnih grbov s podobo cveta je gotovo najbolj značilen cesarski grb Japonske; stilizirana krizantema v rumeni barvi, brez drugih sestavin.
Odnosi med Bonnom in Varšavo
Nagelj - slovenska roža
Koncertno leto Huberta Berganta
■ nadaljevanje s 6. strani
šajo vabljivo poustvarjalno svežino in raznolikost. Za Bergantove -programske izbire je značilno, da se osredotočajo na številne glasbene obletnice - rojstev ali smrti skladateljev, včasih gre kar za cele cikluse te vrste (npr. Bach, Liszt). V sporedu decembrskega koncerta v CD sta zbudili pozornost imeni H. Haselbocka in A. Heil-lerja — mojster se je z njima očitno spomnil svojih dunajskih profesorjev. Pa še ena stalnica se pojavlja v Bergantovih poustvarjalnih usmeritvah — krstne izvedbe orgelskih del. Gre redno za sodobne glasbene stvaritve, katerih izvajanje terja zares garaško delo. Opisanemu koncertnemu maratonu daje seveda to še dodatno težo.
Leto 1988 je bilo glede praizvedb še posebej bogato. Tako je Bergant v Rimu prvič izvedel Eikon Primoža Ramovša, v Kanalu pa Suito Marijana Gabrijelčiča, Fugo v a-molu Sama Vremša-ka in Vox humano Petra Kopača (slednji dve skladbi je sicer igral že v rodnem Kamniku, na nekakšni generalki za kanalski koncert). Za težaško delo Srečka Koporca Prolog in fuga pa ni
SLOVENSKO KULTURNO REKREATIVNO DRUŠTVO JADRO
vabi starše in vse, ki jim je pri srcu vzgoja do-raščajočih otrok, na predavanje dr. Viljema Ščuke, šolskega zdravnika in psihologa na posebni šoli v Novi Gorici, na temo
RAZVOJ OTROKOVEGA ZNAČAJA V NAŠIH KRAJIH
Predavanje bo v petek, 27. januarja, ob 20. uri na sedežu društva v Romjanu.
Med japonskimi ljudmi pa so priljubljeni tudi drugi cvetovi, posebno češnjev, višnjev in tudi češpljev cvet, ki na svojih drevesih naznanjajo pomlad in njen čar. Na Kitajskem je svoj čas potonika ali majnica ponazarjala cesarski sijaj. (103)
Izmed azijskih dežel, ki imajo v grbu cvet, izstopa poleg Japonske tudi Južna Koreja. Podlaga njenemu grbu je zimzelena krčnica (hypernicum calycinum) oz. njen rumeni cvet. Ponazarja celovitost dežele, ker rase po vsem njenem območju kot roža s posebno močnim in trdnim steblom.
Tudi država Ceylon oz. Sri Lanka ima za podlago svojemu grbu cvet, in sicer lokvanj, budistično rožo, v rumeni barvi, ki je prav tako barva budizma. Nasproti temu pa je grb muslimanske države Pakistan, ki ga krasi narcisa (narcissus), slovensko bedenka, (104) povsem v zeleni barvi, barvi islama. Izredno slikoviti grb države Nepal pa ima poleg drugih sestavin tudi rdeči sleč (rhododendron), značilen cvet gora in s tem tudi nepalske kraljevine.
V nekaterih primerih se v državnem grbu nahaja cela rastlina. Značilen primer tega je zlasti grb Mehike, katerega krasi kaktus (cactus). (105) Prevzet je po stari legendi, ki pripoveduje, da so mehiški rodovi dobili ukaz sončnega boga, naj sezidajo prestolnico na mestu, kjer najdejo na skali rastoči kaktus. Tako je nastala prestolnica stare, azteške Mehike. Potem je
mogoče z gotovostjo trditi, da bi šlo za praizvedbo. Pač pa sta sledili še dve krstni izvedbi Sama Vremšaka: skladba Meditacija in koral (1988) je bila prvič izvedena v Biljah, Dvojna fuga za orgle (1988) pa v Cankarjevem domu. Tu je bila na sporedu še ena praizvedba: Toccata serena (1977) Pavla Sivica.
P. B.
SPET POTRES V SZ
Na tisoče reševalcev je na delu v južnem Tadžikistanu, kjer je bil 23. t.m. potres, ki je terjal najmanj tisoč smrtnih žrtev. Nastopil je dve minuti po polnoči po našem času oziroma ob petih zjutraj po krajevnem času, tako da je prebivalce večinoma presenetil med spanjem. Jakost potresa sicer ni bila izredno močna, vendar je 40 sekund dolgi tresljaj sprožil ogromen plaz, ki je dolg kar 8 kilometrov. Eno vas je zasul s 15 metri zemlje, peska in kamenja, nekaj bližnjih vasi pa je v znatni meri poškodoval. Samo v Sarori naj bi umrlo 600 prebivalcev, torej v bistvu vsa vas.
Kasneje se je izvedelo, da potres ni zahteval tolikšnega števila smrtnih žrtev, kot se je zdelo prvi hip.
MADŽARSKA
IN VEČSTRANKARSKI SISTEM
V Budimpešti je prišlo do prvega javnega razpravljanja o večstrankarskem sistemu. Na sedežu madžarskega političnega zavoda so se zbrali predstavniki partije in alternativnih skupin, predvsem Demokratičnega foruma, ki povezuje kakih deset tisoč izobražencev in bo imel svoj kongres l meseca marca.
bil pod špansko zasedbo znak kaktusa za več stoletij odpravljen. V začetku prejšnjega stoletja pa si ga je spet privzelo o-svobodilno gibanje, tako je potem prišel v grb osvobojene Mehike.
Poseben primer državnega grba in njega znakov predstavlja ameriška država Kanada. Na njeni banderi (106) se od 1964 nahaja javorjev list, in sicer v rdeči barvi, ki spominja na padle Kanadčane v svetovni vojni. V državnem grbu pa se javorjev list, kot značilni kanadski znak, pojavi že v preteklem stoletju. Toda samo v okrasju grba, katerega glavni del — ščit i-ma bodisi takrat kot danes 4 sestavine: angleški, škotski, irski in francoski znak; šele v novejšem času ima ščit še peti znak, javorjevo vejico s tremi listi na belem, kot kanadsko sestavino. Grbovni okras pa ima za podlago zeleni vejici s štirimi cvetovi: vrtnica (Anglija), osat (Škotska), deteljica (Irska) in lilija (Francija). Tako so v grbu zastopane štiri prvotne domovine večine kanadskega prebivalstva.
Mnoge države in dežele v svoje grbe niso privzele značilnih ljudskih rastlin, temveč tiste, ki so osnova njih kmetijstva, gospodarstva, ali pa imajo kake druge značilnosti.
(Dalje)
( 94) Sporočila: Universitea din Bucuresti, Insti-tutul de Studii Sud-Est Europene, Bukarešta, dne 6.6.1983 (dr. Andrei Pippidi)
BUSH IN LIBANON
Novi ameriški predsednik Bush ne bo spremenil načelne politike do ugrabiteljev ameriških državljanov v Libanonu. Časnikarjem je na zadevno vprašanje odgovoril, da tudi nova vlada ne bo popuščala izsiljevanju. Pomenljivo je dodal, da se dobra volja rojeva iz izpričane dobre volje sogovornikov.
Bush je še povedal, da pripravlja odgovor na velikodušno poslanico sovjetskega voditelja Gorbačova. Potrdil je tudi željo po tesnem sodelovanju s kongresom pri sestavljanju novega državnega proračuna.
TEDEN ZA EDINOST KRISTJANOV
V sredo, 25. t.m., se je končal teden za edinost kristjanov, ki ima letos geslo »Gradimo občestvo, samo eno telo v Kristusu«. V tem okviru je bilo v nedeljo, 22. t.m., v cerkvi v Borštu bogoslužje po vzhodnem obredu. Maševala sta ekumenska delavca Angel Kosmač in Jože Markuža, s petjem pa je liturgijo sooblikoval tržaški ekumenski zbor pod vodstvom Zorka Plareja. Lepo
PRIPRAVLJA SE SIMPOZIJ V INNSBRUCKU ■ nadaljevanje s 3. strani
v Innsbrucku, kjer je vzgojil več generacij avstrijskih esejistov, kritikov in zgodovinarjev. Veliko pozornost posveča tudi uveljavljanju jugoslovanskih literatur v tujini, pri čemer mu pomaga izjemno poznavanje nemškega jezika, v katerega je prevedel že vrsto jugoslovanskih knjig. Preden je doktor Konstantinovič prevzel stolico za primerjalno knijževnost v Innsbrucku, je bil predsednik Zveze jugoslovanskih prevajalcev.
Žarko Petan
( 95) Sporočil: Muzeul etnografic al Transilva-niei, Cluj, dne 17.1.1984 (dr. Maria Bocse)
( 96) Sporočila: Bolgarskaja Akademija Nauk, Etnografičeskij Institut i Muzej, Sofija, dne 17.10.1984 (dr. Vesselin Hadžinikolov)
( 97) Sporočil prijazno: ing. Vladimir Pospelov, Perm, dne 7.4.1985
In uredništvo obzornika »Cvetovodstvo«, Moskva, dne 23.5.1985
( 98) Sporočil Institut iskusstvovedenija folklora i etnografii imeni M.F. Ryl’skogo Aka-demii nauk Ukrainskoj SSR, Kijev, dne 16.6.1983 (S.D. Zubkov)
( 99) Sporočil:	Nordiska museet, Folkminnes-
samlingen, Stockholm, dne 22.10.1984 (Eb-be Schon)
(100) Sporočil:	Dansk Folkemindesamling, Ko-benhaven, dne 16.11.1984
(101) Sporočil: dr. Georg R. Schroubek (Univerza Mtinchen), Gauting ,dne 6.11.1984
(102) Na tem mestu je treba pripomniti, da pred kakim letom po javnih občilih razširjeni motiv lipovega lista v domnevnem pomenu znaka slovenstva v tem smislu nikakor ni resničen. V slovenskem izročilu obstaja samo lipa kot celotno drevo, v pomenu drevesa življenja še iz predzgodovine, ne pa lipov list. V pomenu sodobnega znaka Slovencev obstaja edinole stiliziran znak nagelj na.
(103) Segreti e virtu delle piante medicinah, Milan 1980, str. 327
(104) gl. H. Tuma, Imenoslovje Julijskih Alp, Ljubljana 1929, str. 34
(105) W. Smith, Flaggs and Arms across the World (slovenska izdaja), Zagreb 1982, str. 141
(106) Uporabljam izraz bandera, ki ga najdemo v vseh evropskih jezikih; ohranjen tudi v slovenščini še iz srednjega veka. Se v letih po zadnji vojski smo uporaljali doma samo to besedo, dokler niso uvedli srbohrvaške »zastave«.